ZELEZAR ŠT. 9. — LETO VII. — 25. 9.1967 VZROKI UPADANJA POSLOVNEGA OSPEHA Reformne mere, katerih po* sledice so prišle močneje do izraza v črni metalurgiji šele sredi letošnjega leta, so v zadnjem času dobile konkretne oblike tudi v našem podjetju. Napovedana uvedba tržnega mehanizma in družbeno-gospo-darskega sistema, katerega motiv gospodarjenja je dohodek, se odraža na našo vse večjo odvisnost od tržišča tako pri železarskih, kot tudi pri livarskih izdelkih. Podjetja so dobila kvalitetno novo vlogo v procesu družbene reprodukcije in se nanje prenašajo postopoma vsi elementi gospodarjenja, najprej s področja proizvodnje, nato nabave in prodaje, zatem bi sledil prenos pravio in obveznosti za nadaljnji razvoj (investicije), kakor tudi celotna finančna politika. Praktično to pomeni prevzem skrbi za svoj obstoj in nadaljnji razvoj. Rezultati tako poglobljenega pristopanja h gospodarjenju v podjetjih naših kupcev se odražajo na nas v njihovih zahtevah po kvalitetnejših in cenejših proizvodih, kakor tudi v sigurnih in pravočasnih dobavah. če upoštevamo še dejstvo, da so nekatere od funkcij gospodarjenja v podjetju še vedno v rokah bank in državnih organov in da podjetja nekaterih panog gospodarstva širom države že poslujejo v okviru svojih lastnih razpoložljivih sredstev, bi lahko izluščili tri glavne vzroke za upadanje našega poslovnega uspeha, ki ga beležimo v zadnjih mesecih letošnjega osemmesečnega poslovanja. 1. Stagnacija industrijske proizvodnje v nekaterih panogah zaradi zmanjšanja kreditiranja investicij in prav tako pri podjetjih, ki so vezana na izvoz, je potegnila za seboj problem plasmana izdelkov na domačem trgu za cel niz ostalih podjetij. Prav tako so zaloge gotovih izdelkov in surovin kot rezultat starega načina gospodarjenja veliko breme, ker so v njih zamrznjena sredstva v skupnem znesku nad 50 milijard N-din v jugoslovanskem merilu, od česar odpade na samo industrijo približno 50 %. Ta sredstva bo gospodarstvo lahko aktivirala le postopoma in v letošnjem letu ne moremo računati na bistvenejšo razbremenitev, ki bi omogočila podjetjem, da ta sredstva koristijo za svojo povečano in racionalnejšo proizvodnjo. Konkretno so zavrle visoke zaloge naš plasman valjev pri Zenici, Nikšiču, nadalje prodajo valjanih izdelkov, predvsem boljših jekel, kjer smo dosegli rentabilno prodajno! ceno in delno pri litini, kjer se je število kosov po pozicijah še bolj znižalo. 2. Uvozno-izvczni režim je bil v začetku leta liberaliziran, med drugim tudi z namenom, da izvoz načeloma ne bi bil več neposredni pogoj za uvoz potrebnih surovin in répromate-riala, podjetja pa naj bi k vključevanju v mednarodne trge stimulirala potreba po ustvarjanju čim večjega dohodka, dinarskega dohodka. Na ta način so se našim potrošnikom na široko odprla vrata za uvoz nekaterih naših izdelkov, kot npr. valjanih profilov, surovega železa, valjev in kokil. S pritiskom na uvoz so nekatera podjetja reševala svoje težave zaradi ugodnih nakupnih cen, saj inozemski dobavitelj zaradi dodatne zaposlitve svojih kapacitet ponuja svoje izdelke ceneje kot na domačem trgu. Tako so bile letos uvožene znatne količine surovega železa, valjanih profilov (prvo polletje 411.000 ton), valjev in tudi kokil. Pri nekaterih naših izdelkih je prišlo celo do dumpinških cen iz inozemstva (surovo železo, valjani profili), pri katerih domače cene izdelkov kljub zniževanju spričo premajhne carinske zaščite niso v stanju zdržati konkurence. V neučinkoviti carinski zaščiti baznih izdelkov je tudi osnovni vzrok za nezadostno izkoriščanje kapacitet, kar občuti danes črna metalurgija. 3. Nelikvidnost podjetij in kreditiranje. Prehod na intenzivni način gospodarjenja ob istočasnem prenehanju emisije denarja, namenjenega za kreditiranje, je začasno pri podjetjih, ki niso dovolj hitro pre- (Nadaljevanje na 3. strani) PROIZVODNJA V MESECU AVGUSTU V avgustu smo s proizvodnjo 11.707 t dosegli 9,2%, osnovnega plana. Operativnega plana, ki je predvideval 11.9601 proizvodnje, nismo dosegli in sicer v glavnem zaradi mirovanja v jeklarni in delnega izpada naročil za jeklarske kokile. V primerjavi z lanskim avgustom je obseg proizvodnje višji za 1.215 ton ali 12 %. V razdobju januar — avgust smo letni plan izvršili z 68%, v primerjavi z enakim razdobjem lanskega leta pa zaostajamo za 4 % ali 3.4871 (podatki za obrate in proizvode so v tabeli 1). Elektroplavž je presegel osnovni in operativni plan. Ima visok izkoristek kapacitet, iz-plen nad normativom, potrošnjo elektroenergije v okviru plana in visoko produktivnost dela. Glede na te podatke bodo rezultati iz proizvodnje pozitivni. Elektroplavž je polno obratoval do konca avgusta, v septembru pa bo — kot je bilo že s planom predvideno — miroval zaradi pomanjkanja elektroenergije. Jeklarna je po 10 dnevnem mirovanju pričela obratovati 9. avgusta pod ugodnimi pogoji: ustrezna oskrba z energijo oz. tehnološkim gorivom in dobrim stanjem peči. Dosežena je visoka storilnost in izboljšanje nekaterih normativov (sintermag-nezit kcal/t, izplen). Zelo visoka pa je poraba kokil; obratovod-stvo pripisuje ta pojav slabši kvaliteti kokil. Izmeček je precej visok. Valjarna je presegla dvanajstino osnovnega plana in je le malenkost pod operativnim planom. Program valjanja je bil zelo raznolik, zato so tudi zastoji nad normativom. Dva tedna se je (proizvodnja) proizvajalo za izvoz, kjer je doseženo le 80—901 dnevno. Pri takih pogojih obratovanja pričakujemo zvišanje lastne cene, ki niti ne bo imela kritja v višjih prodajnih cenah, saj je prodajna cena pri izvozu nižja od lastne cene. Livarna sive litine ni dosegla plana pri kokilah zaradi pomanjkanja naročil, kar ima vpliv na nizko koriščenje kapacitet (pri kokilah samo 47 %) in znižanje produktivnosti dela. Pri izplenu in izmečku so doseženi pozitivni uspehi. Obrat je pričel s poizkusnim vlivanjem kokil s tekočim grodljem z namenom, da se doseže višja vzdržnost in s tem nižja potrošnja kokil. Zaloge v adjusta-ži so še vedno zelo visoke in znašajo blizu 7001. Livarna valjev ima nizko proizvodnjo surovih valjev zaradi kolektivnega dopusta. Z rednim delom je pričela 16. avgusta^ Medtem pa je obdelovalnica redno obratovala, zavrnila 681 surovih valjev kot izmeček in s tem je livarni od 2501 odlitih valjev priznano le 182 t. (Nadaljevanje na 5. Strani) v SERGEJ KRAIGHER V ŠTORAH V petek, dne 8. septembra 1967 je Železarno štore obiskal predsednik skupščine SR Slovenije, tov. Sergej Kraigher. Pred tem se je tov. Kraigher udeležil seje obeh zborov občinske skupščine občine Celje. V Železarni štore se je tov. Kraigher sestal z družbeno-poli-tičnimi delavci, predstavniki samoupravnih organov ter z vodstvom podjetja. Sestanka se je udeležil tudi gl. direktor, tov. Tugomer Voga. Na sestanku so govorili o splošnem položaju jugoslovanske črne metalurgije, o izvozno-uvoznem režimu, o investicijski dejavnosti Železarne štore in drugem. Po končanih razgovorih si je ugledni gost v spremstvu predstavnikov Železarne ogledal Štore II. CELJSKA SKUPŠČINA O STRUKTURI KADROV V osrednji točki tretje redne seje članov obeh zborov celjske občinske skupščine, dne 8. 9. 1967, je bila razprava o strukturi kadrov v gospodarskih organizacijah občine. Tako se je tudi skupščina lotila problematike, ki zaradi svoje kompleksnosti, odgovornosti in težavnosti, saj zadeva predvsem na človeka, zahteva trajnejšo obdelavo. To ni akcija kampanjskega značaja, marveč začetek procesa, ki pa se mora začeti in nadaljevati tam, kjer se kadrovska politika izvaja, to je v delovnih organizacijah. Gre pa tudi za to, kako ustrezno šolanega in strokovno izobraženega človeka vključiti na konkretno delovno mesto v gospodarski organizaciji, da bo lahko izvrševal vse svoje pravice samoupravljalca in proizvajalca. Odborniki celjske občinske skupščine so se lotili tega vprašanja tudi zaradi tega, ker je sestavni del izvajanja intencij gospodarske reforme, ker moramo tudi v delovnih organizacijah prilagajati strukturo kadrov zahtevam in potrebam proizvodnje. Zato ta razprava ne pomeni samo ugotavljanje dejstev, marveč začetek akcije. Ta pa seveda zavisi od delovnih organizacij, od njihovih samoupravnih organov, od kadrovskih služ in podobno. Prav zaradi tega so na seji, ki jo je vodila predsednica Olga Vrabičeva in katere se je poleg velikega števila poslancev, udeležil tudi predsednik Ljudske skupščine Slovenije, Sergej Kraigher, «prejeli nekatere zaključke, ki jih bodo posredovali vsem kolektivom in njihovim samoupravnim organom z željo, da jih temeljito proučijo in na njihovi osnovi najdejo same sebe, izluščijo lastne probleme in sprejmejo tudi perspektivne načrte razvoja kadrovske politike. Kot je znano, so o strukturi kadrov že prej razpravljali v nekaterih občinskih družbeno političnih organizacijah, kot zlasti pri občinskem komiteju Zveze komunistov, pa tudi na sejah nekaterih svetov pri celjski občinski skupščini. Zdaj se je tem razpravam priključila še celjska občinska skupščina in s tem opozorila na važnost problema, ki v eni ali drugi obliki zadeva skoraj vse delovne organizacije. Tu ne gre za kampanjsko akcijo, ne gre za napad na ljudi, ki zasedajo odgovorna delovna mesta, pa morda nimajo ustrezne izobrazbe, ne gre za boj proti ljudem, ki so dali vse od sebe In pripomogli k razvoju in napredku delovnih organizacij, marveč za izredno trezno in pametno obravnavo vprašanj o strukturi kadrov. KONKRETNA RAZPRAVA BO V DELOVNIH ORGANIZACIJAH Na osnovi ugotovitev so odborniki obeh zborov skupščine občine Celje sprejeli več zaključkov in jih posredovali delovnim organizacijam in njihovim samoupravnim organom s priporočilom, da o njih razpravljajo in ukrepajo. To delo bo tudi vnaprej spremljala skupščina, ga po potrebi koodrinira-la, svetovala in podobno. Na prvem mestu je priporočilo, naj delovne organizacije ugotovijo realne zahteve delovnih mest z vidika izobrazbe in potrebnih delovnih izkušenj. Posebno skrbno je proučiti zahteve za vodilna in ključna strokovna delovna mesta. Zahteve delovnih mest naj bodo regulirane s splošnimi akti. Posebej je treba evidentirati delovna mesta za zaposlovanje žensk, mladoletnih oseb, invalidov in fizično manj sposobnih ljudi. Na teh mestih naj zaposlujejo prvenstveno takšne ljudi, ki so delo zmožni opravljati in ki iščejo zaposlitev. Priporočila posebej opozarjajo, da je treba vsa izpraznjena delovna mesta javno razpisati. Izredno pomembno je stališče, naj v kolektivih na osnovi razčiščenih zahtev za delovna mesta in perspektivnih programov razvoja delovnih organizacij, sprejmejo tudi perspektivne plane zaposlovanja. Poleg tega opozarjajo zaključki na urejenost napredovanja delavcev na delovna mesta, za katera nimajo ustrezne izobrazbe. To naj uredijo tako, da poslej ne bo mogel nihče več zasesti delovnega mesta, če zanj ne bo imel ustrezne izobrazbe in strokovne usposobljenosti. Razumljivo je, da bodo morale kadrovske službe izdelati analizo tistih kadrov, ki zasedajo določena mesta, pa zanje nimajo ustrezne izobrazbe. In končno, tudi organi samoupravljanja morajo izoblikovati stališča kadrovske politike za postopno izboljšavo in dosego optimalne izobrazbene strukture zaposlenih. Tudi razprava o teh problemih je bila zelo zanimiva. V njej je sodelovalo več odbornikov in gostov. Iz besed tovariša Sergeja Kraigherja povzemamo tole misel: subjektivne sile se naj zavzemajo, da se razprava o strukturi kadrov prenese v delovne organizacije in da tam dobi zelo konkretno vsebino. M. B. Analiza strukture kadrov v celjski občini Grupa za kadrovska vprašanja pri Občinskem komiteju ZKS Celje je izdelala analizo strukture kadrov v gospodarskih organizacijah industrije, trgovine, obrti in gostinstva v občini Celje. Analitični popis je bil opravljen v 20 industrijskih, 11 trgovskih, 23 obrtnih in 14 gostinskih podjetjih. V navedenih delovnih organizacijah je zaposlenih skupno 16.395 delavcev, od tega samo v industrijskih podjetjih 12.075 ali 73,7 %. Na osnovi omenjenega popisa je bila izdelana analiza struk-i ture kadrov v celjski občini, iz katere povzemamo najzanimivejše podatke. Uvodoma je treba poudariti, da je kadrovska struktura celjske občine pod slovenskim povprečjem in kar je še bolj zanimivo, da je slovenska kadrovska struktura pod jugoslovanskim povprečjem. Ta dva podatka sta vsekakor jasno opozorilo, da je na področju Celja, pa tudi na področju vse Slovenije, potrebno z enotnimi ukrepi stopiti na pot zboljšanja kadrovske strukture. Nedvomno je človek bistveni činitelj vsake dejavnosti, zato je razumljivo, da je za izboljšanje nekega stanja potrebno pričeti pri — človeku. Zlasti danes, v času gospodarske reforme, ko smo se znašli v vrvežu ekonomike in njenih zakonitosti, je pravi človek na pravem mestu odločilnega pomena za uspeh te ali one gospodarske organizacije. KAKŠNO JE STANJE V CELJU? Vsa delovna mesta, ki so zajeta v omenjeni analizi strukture kadrov v celjski občini; so razdeljena v štiri skupine in sicer: — v skupino, kjer je možna priučitev (popolna ali nepopolna osnovna šola), — v skupino, kjer je potrebna poklicna ali nižja strokovna izobrazba, — v skupino, kjer se zahteva srednja šola in — v skupino, kjer je potrebna višja ali visoka šolska izobraz- ba. Ko so primerjali zahteve po izobrazbi, ki jih za posamezna delovna mesta predvidevajo pravilniki delovnih organizacij, z dejanskimi zahtevami, ugotovljenimi ob popisu, so ugotovili, da je v občini Celje v industrijskih, trgovskih, gostinskih in obrtnih podjetjih skupno za 3.276 delavcev več delovnih mest, kjer zadostuje priučitev, kot pa je bilo to doslej izkazano v pravilnikih podjetij. To pomeni, da so delovne organizacije postavljale previsoke zahteve z ozirom na naloge, ki jih delavci na teh delovnih mestih morajo opravljati. Ta pojav izhaja deloma iz dobe izdelave analitične ocene delovnih mest, ko so podjetja želela prikazati čim zahtevnejšo izobrazbeno strukturo, ker je bila od tega odvisna višina minimalnega osebnega dohodka. Seveda pa dejanska izobrazba zaposlenih v celjski občini kaže povsem drugačno sliko, kot si jo človek ustvari, če prebira pravilnike delovnih organizacij. Primerjava podatkov dejanske izobrazbe delavcev po stopnjah izobrazbe z dejanskimi zahtevami stopenj izobrazbe za delovna mesta daje v skupnem prikazu naslednjo sliko: Stopnja izobrazbe Število zaposlenih % delavcev Potrebno število delavcev 0/ /0 — priučeni (osnovna šola) 10.197 62,2 8.909 53,7 — poklic, oz. nižja strok, šola 5.013 30,6 5.303 32,3 — srednja šola 965 5,9 1.513 9,2 — višja in visoka šola 220 1,3 670 4,8 Skupaj: 16.395 100 16.395 100 Iz prednje tabele je razvidno, da je v skupinah za delavce: — s poklicno izobrazbo 290 delovnih mest ali 1,7 %, — s srednjo šolsko izobrazbo 548 delovnih mest ali 3,3 % in — z višjo in visoko šolsko izobrazbo 450 delovnih mest ali 3,5 %. več, kot pa je dejansko zaposlenih kadrov s takšnimi stopnja- mi izobrazbe v obravnavanih delovnih organizacijah. Ta delovna mesta zasedajo torej delavci z nižjimi stopnjami izobrazbe kot bi bilo potrebno. Poudariti je treba, da je ena izmed vseh analiziranih gospodarskih organizacij še najboljše stanje v industriji, najslabše pa je v gostinstvu. (Nadaljevanje na 11. strani) V Vzroki upadanja poslovnega uspeha OBTEDNU POŽARNE VARNOSTI (Nadaljevanje s 1. strani) orientirala svojo proizvodnjo za potrebe tržišča, imelo za posledico finančne težave, kar je zpppt vplivalo na zmanjšan ob-st,<: proizvodnje. V takem položaju so se zlasti znašle nekatere panoge, ki so potrošniki tudi naših izdelkov, kot so strojegradnja, industrija poljedelskih strojev, vagonska industrija in še nekatere. Težavam v večini teh primerov je botroval tudi nedograjen bančno-kreditni sistem, ki v letošnji prvi polovici leta ni našel vedno svoje funkcionalne spremljave novo-nastalih gospodarskih dogodkov, da bi namreč vse smotrne akcije v podjetjih bile tudi finančno pod- prte. Od tod danes pri nas ugotavljamo vse večji porast dolžnikov, kar nam sicer ustvarjen dohodek skozi fakturirano realizacijo zmanjšuje za 24 %. Do konca leta nam ostanejo še torej dobri trije meseci, v katerih se bomo še nadalje, kot sledi iz prednjega, srečevali s težavami zlasti pri valjarskih izdelkih, valjih in kokilah. Za zadnje štiri mesece računamo na naročila, ki nam v primerjavi s prejšnjimi leti, zlasti pa z lanskim letom, občutno slabšajo asortiman. Na račun plemenitih jekel bomo izdelovali navadna jekla, kar bo zmanjšalo finančni rezultat. Predvidevamo sledeča naročila: September 1967 Ocena IV. kv. 1967 1966 IV. kv. navadna jekla 900 t 4000 t 50 t kvalitetna ogljikova jekla 2301 1000 t 1189 t plemenita jekla — — 32101 vzmetna jekla 14301 3000 t 3305 t 2560 t 8000 t 7754 t Iz tabele je razvidno znatno poslabšanje asortimana vzmetnih in kvalitenih jekel. Prav tu sp zaloge najmočnejše, trgovina pa bo naročala le tiste kvalitete profilov, ki imajo najnižjo ceno iz bojazni, da si ne poveča zalog. Da bi lahko v celoti zasedli kapacitete, se ne bomo mogli izogniti menjavi valjev za okrogle profile. Finančni rezultat valjanih profilov bo v II. polletju iz omenjenega razloga negativen, upoštevajoč izredno dobro prvo polletje pa lahko računamo na finančni efekt približno planiranemu na začetku leta. Pri valjih je prodana količina 2638 ton, od česar smo do sedaj dobavili kupcem že 1632 ton. Dasiravno bo livarna z odlivanjem te količine kmalu končala, bo potrebno z dobro organizacijo dela nadoknaditi zaostanek na obdelavi valjev. Kupce bomo lahko zadovoljili le z vključitvijo strojnega parka V mehanični in kalibrimici valjarne. Kokile: Posebno težko nas je prizadelo zmanjšanje pogodbeno sklenjenih naročil za kokile od strani Železarne Jesenice in Smedereva. Od prvotno zaključenih skupno 7.612 ton kokil je storniranih naročil za 2.185 ton, od česar nam ostane za dobavo v zadnjih štirih mesecih le 1.173 ton. Zaradi zmanjšanja povpraševanja v črni metalurgiji, katerega vzrok smo že navedli, so železarne prisiljene znižati svoje zaloge jekla in zato reducirajo proizvodnjo jeklarn. Obstoječe zaloge kokil jim na ta načirt zadoščajo, celo za dalj kot do konca leta. Takšno sta-, nje bi lahko prekinilo le omejitev uvoza valjanih profilov, kar pričakujemo od novih predpisov dopolnitve uvoznega režima. Pri livarni sive litine lahko pričakujemo zaradi zmanjšanja kokil večjo proizvodnjo ostalih ulitkov. Navzlic temu, predvsem zaradi širokega kroga kupcev, lahko pričakujemo zadostno število naročil. Pri samotni opeki lahko komajda upamo na realizacijo planiranih 5.000 ton, predvsem zaradi dejstva, da je izpadla, s strani domačih obratov, količina 500 ton. Od zaključenih 2300 ton bo znašala domača potrošnja predvidoma le 1800 ton. Finančno bi obrat zaostajanje za planom ne prizadelo zaradi razmeroma dobrega asortimenta, ki jim je dosedaj vrgel boljšo prodajno ceno od planirane. Za leto 1968 ne računamo, da se bo stanje na tržišču bistveno izboljšalo. S skupnimi napori, z uspešno reklamo in z intenzivno obdelavo tržišča, bomo skušali iskati najuspešnejši plasman naših proizvodov t ustrezno akumulacijo. g »OPISUJTE V ŽELEZABJA Številni požari, ki so v letošnjem letu prizadeli našo državo narekujejo boljšo in učinkovitejšo pripravljenost in preventivno dejavnost v vseh obratih naše tovarne. Ta pripravljenost in skrb za izvajanje požarne preventive pa ni samo naloga gasilcev kot to nekateri smatrajo, temveč je to dolžnost slehernega zaposlenega, predvsem pa vodilnega kadra. Na območju Slovenije je bilo v letu 1966 1077 požarov, ki so povzročili preko 2 milijardi S-din škode, Tudi v našem kolektivu smo imeli letos en večji požar, ki je povzročil ca. 6 milijonov S-din škode. Ta škoda bi bila lahko občutno večja, ko ne bi uspelo požar s prizadevnostjo zaposlenih članov kolektiva, gasilcev in strokovnih služb pravočasno pogasiti. Poleg tega je bilo že letos 20 začetnih požarov, ki niso povzročili bistvene škode, to pa zaradi tega, ker so bili pravočasno opaženi in pogašeni. Če ugotavljamo vzroke požarov vidimo, da so le-ti nastali zaradi nezadostne pazljivosti, neupoštevanja navodil, gradbenih napak, malomarnosti, skratka zaradi tega, ker se ne izvajajo požarno-preventivni ukrepi. Glede na tako stanje bo v času od 24. 9. do 1. 10. 1967 splošna aktivizacija državljanov, predvsem pa pripadnikov gasilskih enot in zaposlenih v gospodarskih organizacijah pod že ustaljenim imenom »Teden požarne varnosti«. V tem času naj vsa vodstva obratov in oddelkov ugotovijo: — ali so pri gradnji investicijskih objektov in adaptacijah upoštevani veljavni tehnični predpisi, normativi in obvezni standardi za stabilnost projektiranega objekta in za varnost glede požara, življenja in zdravja ljudi in ali je. v načrtu uvedba predpisanih tehničnih naprav in ukrepov, s katerimi naj se.prepreči ali vsaj omeji škoda ki jo utegne povzročati požar na objektu; — ali so podvzeti ukrepi za varstvo pred požarom v glavnih in priročnih skladiščih vnetljivih tekočin in drugih esploziv- nih snovi (karbid, plini); — ali so električne inštalacije in naprave izvedene po tehničnih predpisih, upoštevajoč pli-nolcsno, prahotesno in vodotesno izvedbo v raznih skladiščih in delavnicah; — ali so prostori, kjer se kopiči večja količina vnetljivega prahu (modelna in druge mizarske delavnice) večkrat očistijo; — ali je poskrbljeno, da se odpadno olje iz ležajev, strojev in podobnih naprav ne steka v jaške in po tleh; —- ali je urejeno, da se mastne krpe odlagajo ločeno od ostalih odpadkov v pokrite pločevinaste posode; — ali je poskrbljeno, da bodo peči za ogrevanje prostorov namešečene tako, da ne bo nevarnosti za nastanek požara. Pri tem se je treba izogniti raznih improvizacij (vroči komadi gredic v valjarni); — ali so osebe, ki manipulirajo s plinskimi jeklenkami dovolj seznanjene z obstoječimi nevarnostmi. Ugotovljene so naslednje nepravilnosti: puščanje jeklenk na raznih deloviščih nezavarovane pred soncem in udarci, nezavarovane v stoječem položaju itd.; — ali se v določenih prostorih upošteva prepoved kajenja — pri tem je največ nediscipline v modelni mizami; — ali je poskrbljeno, da so na najbolj nevarnih mestih nameščene gasilne naprave in, ali so zaposleni dovolj seznanjeni z nalogami v pogledu požarne varnosti itd. O vseh navedenih problemih bo razpravljala komisija DSP za varstvo pri delu, ki bo v tem času pregledala vse obrate in delavnice ter izdelala poročilo o problematiki požarnega varstva v našem podjetju. Da bi »Teden požarne varnosti« čimbolj -uspel, je potrebno, da se v to akcijo vključi sleherni, član kolektiva, ker le tako bomo uspeli zmanjšati nevarnosti za nastanek požarov in drugih nesreč. , Gasilska služba PRVA DELOVNA KONFERENCA KOMUNISTOV CELJA RAZGOVOR 0 SAMOUPRAVLJANJE Oktobra bo v Celju prva delovna konferenca komunistov. Ob tej priložnosti bodo razpravljali o Integraciji v gospodarstvu in o decentralizaciji samoupravljanja. Za to temo so se odločili zato, ker je o teh dveh kategorijah veliko različnih mnenj. Nekateri so mnenja, da decentralizacije samoupravljanja ni mogoče nadaljevati spričo integracijskih teženj v gospodarstvu, da se je torej treba odločiti za eno ali za drugo pot. Drugi so mnenja, da sta inter gracija in decentralizacija celota, ki ju je nemogoče obravnavati ločeno. , Delo samoupravnih organov • Delo samoupravnih organov • Delo samoupravnih organov IZ SEJE DELAVSKEGA SVETA PODJETJA Na IV. zasedanju delavskega sveta podjetja, ki je bilo dne 25. avgusta 1967 v prostorih gasil skega doma Železarne Štore je delavski svet podjetja, potem, ko je potrdil zapisnik prejšnje seje sprejel poročilo o poslovnem rezultatu za prvo polletje 1967 in razpravljal o nekaterih drugih vprašanjih, ki so bila na dnevnem redu. Po obširnem izvajanju tovariša Miklavca o poslovnem uspehu našega podjetja v prvem polletju letošnjega leta, se je razvila živahna debata, katere se je udeležil tudi tovariš glavni direktor, Tugomer Voga, ki je seznanil DSP z nalogami, ki jih je delavski svet prenesel na operativno vodstvo in katerih realizacija naj bi pripomogla, da bi dosegli predvidene osebne dohodke in sredstva za sklade. Dejal je: »Po raznih pokazateljih lahko ugotovimo, da je bila akcija zniževanja zalog uspešna, saj smo doslej zaloge pri surovinah in materialu znižali za 600 milijonov S-din. Manj uspešno je bilo zniževanje zalog gotovih izdelkov. V pretekli dobi letošnjega leta je bilo najbolj pereče vprašanje, kako priti do likvidnih sredstev. Podjetje si je vsestransko prizadevalo sanirati problem nelikvidnosti, med drugim tudi s preusmeritvijo na izvoz. Vendar so možnosti v zvezi z rentabilnostjo zelo negativne, ker so naše lastne cene proizvodov precej višje od inozemskih. V kolikor smo dosegli pozitivne rezultate, je to posledica zniževanja poslovnih stroškov. Pa tudi v bodoče je eksistenca podjetja možna le ob zniževanju poslovnih stroškov, kajti le tako lahko računamo na boljše finančne rezultate. V prvem polletju nam je tudi komercialna ekspanazija omogočila izboljšanje finančnega rezultata. Pri valjanih proizvodih so v prvem polletju dosežene za 3 % višje prodajne cene, kot smo jih' predvideli s planom. Tudi pri vseh ostalih izdelkih, razen pri izdelkih livarne sive litine, so v povprečju dosežene višje prodajne cene. Jasno pa je, da prodajnih cen na takšnem nivoju ne bomo mogli dolgo držati, ker je pritisk kupcev po kreditiranju blaga in zniževanju cen v stalnem naraščanju. V V zvezi z izkoriščanjem naših kapacitet v prvem polletju se nam kaže naslednja slika: C/3 0) O +■* c S 'O O o CÜ «2 S< 03 03 Nr* r~- sO ON GO O o 8 ° BS o. > a Elektroplavž (samo v času obratovanja 96 101 Valjarna 99 100 Jeklarna 96 101 Livarna sive litine 93 101 Livarna valjev Obdelovalnica 77 110 valjev 95 110 Samotama 84 107 Iz podatkov je razvidno, da imamo pri izkoriščanju kapacitet še določene rezerve, in da na tem področju lahko dosežemo še boljše poslovne rezultate, predvsem pri zniževanju poslovnih stroškov. Valjarna je v prvem polletju dosegla lepe rezultate, za drugo polletje pa ima predviden slabši asortiman. Skušali bomo tudi za naprej zagotoviti za valjarno čimveč specialnih profilov, s čimer bi zagotovili izboljšanje asortimana in s tem tudi .zvišanje prodajnih cen. Pri uvajanju specialnih profilov pa smo vezani na poslovne partnerje, ki delajo za izvoz. Poslovni partnerji pričakujejo povečano udeležbo na inozemskem tržišču, predvsemm na Madžarskem, Poljskem in Češkoslovaškem in mogoče tudi v Sovjetski zvezi. Če nam bo uspelo v zadostni količini plasirati stropnike, se bo situacija glede finančnega uspeha izbolji šala, ker ima to blago zaenkrat še kar zadovoljivo ceno. Glede možnosti izvoza bomo skušali navezati direktne stike s Sovjetsko zvezo, ki postaja vse bolj interesantna, kot možen kupec naših proizvodov, posebno še, ko bo pričela s serijsko proizvodnjo avtomobilov znamke Fiat. t Za uspešno razvijanje naše poslovne politike je vsekakor potrebno, da bomo postali bolj elastični in tudi bolj sprejemljivi za ekonomska in konjuk-turna nihanja. Ko bomo sprejeli tržni odnos kot glavni faktor usmerjanjaposlovne politike, bomo mnogo lažje napravili določene organizacijske premike. Znano je, da smo naše izdelke uspeli dobro plasirati samo zaradi kvalitete, nikakor pa ne v pogledu dobavnih rokov. Naši dobavni roki so mnogo predolgi, pa še teh se največkrat ne držimo. S takšno poslovno politiko pa izgubljamo na trižšču določene pozicije. Danes je več vredna hitra dobava določenega blaga kot pa njegova cena. Zato je nujno potrebno, da bistveno spremenimo režime določanja dobavnih rokov. Glede ugotavljanja kvalitete pride včasih do nesporazumov med službo OTK in pbratom. Ker pa obrat v vsakem primeru nosi posledice slabe kvalitete izdelka, bi bilo mogoče prav, da bi v bodoče vsak obrat za sebe prevzel kontrolno funkcijo in tudi odgovornost za kvaliteto odposlanega blaga. Kupci so s kvaliteto našega blaga zadovoljni in zaradi tega lahko računamo, da bomo imeli naročila za novo livarno. Pri eventuelnih večjih naročilih pa postavljajo pogoj, da se prodajne cene malenkostno žnižajo, predvsem pa da se skrajšajo dobavni roki, kar je ponoven dokaz, da moramo politiko dobavnih rokov prilagoditi zahtevam kupcev.« Po zaključeni razpravi je delavski svet sprejel poročilo o poslovnem rezultatu za leto 1967 s tem, da je taka poročila v bodoče razširiti tako, da bo ločeno prikazano, koliko realiziranih ur v delavnici odpade na vzdrževanje, koliko na investicije, in koliko za zunanje naročnike. V zvezi s prošnjo za odobritev dolgoročnega posojila za gradnjo stanovanjske hiše, ki jo je na delavski svet naslovil tovariš Jagrič Anton, je delavski svet sklenil, da se prošnji imenovanega ne more ugoditi, ker imenovani ne izpolnjuje pogojev za dodelitev dolgoročnega posojila v smislu obstoječega pravilnika o dajanju posojil za gradnjo individualnih hiš. Delavski svet je zadolžil komisijo za skupno potrošnjo, naj pripravi predlog za spremembo obstoječega pravilnika o dajanju posojil za gradnjo individualnih hiš, ki naj vsebuje določbo, da bodo v bodoče pri razdeljevanju sredstev za individualne gradnje upoštevani tudi izjemni primeri. Delavski svet je 'na tem zasedanju razpravljal tudi o prenosu sredstev iz sklada skupne porabe na žiro račun. Tovariš Miklavc, finančni direktor, je pojasnil, da se po veljavnih predpisih sredstva sklada skupne porabe lahko prenesejo na žiro račun podjetja in se uporabljajo za obratna sredstva. Taka sredstva se smatrajo kot začasno posojilo obratnim sredstvom, ki jih je podjetje dolžno vrniti skladu skupne porabe. Ker je za omenjeni prenos potreben sklep delavskega sveta podjetja, je delavski svet predlog odobril. Na dnevnem redu tega zasedanja DSP je bil tudi predlog za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj zasebnikom, po katerem naj bi odprodali zasebni- kom naslednje hiše: Štore št. 7, štore št. 9, štore št. 45, štore št. 46, Kompole št. 1, Kompole št. 94, Pečovje št. 11 in leseno hišo v Bojanskem grabnu, ki je pred leti služila za namestitev električne centrale za Svetino. Delavski svet se je z navedenim predlogom strinjal in ga je potrdil. DSP je razpravljal tudi o predlogu za spremembo pravilnika o izobraževanju. Spremembe se nanašajo na podaljšanje pripravniškega staža. Delavski svet podjetja je potrdil predlagano spremembo pravilnika o izobraževanju. Spremembe se nanašajo na 4. člen in 42. člen omenjenega pravilnika, ki imata v spremenjeni obliki naslednje besedilo: Pripravniški staž traja: A. Za pripravnike, ki se po šolanju prvič zaposlijo v podjetju, je obvezen 18-mesečni pripravniški staž za visoke, višje in srednje ter poklicne šole, ki nimajo praktičnega pouka proizvodnega značaja. B. Za pripravnike, ki so šli na šolanje iz delovnega razmerja ali so se izredno šolali: — če so se izšolali v drugi stroki — 18 mescev; — če so se izšolali v isti stroki — 12 mesecev. Za člane delovnega kolektiva, ki izredno ali redno študirajo in se po končanem izobraževanju vrnejo oziroma ostanejo na istem delovnem mestu, stažiranje odpade. 42. členu se doda 2. odstavek, ki se glasi: Izpitne komisije po končanih šolah, tečajih in seminarjih in-internega značaja imenuj e direktor kadrovskega sektorja na predlog izobraževalnega centra. Spremembe in dopolnitve omenjenih dveh členov pravilnika o izobraževanju stopijo v veljavo takoj, ko jih sprejme delavski svet in veljajo za tiste člane delovne skupnosti, ki se zaposlijo na novo. Delavski svet podjetja je na tem zasedanju potrdil spremembo analitične ocene na delovnem mestu »Vodja gradbenega oddelka« od prejšnjh 363 na 402 točki pod pogojem, da se razlika v točkah nadomesti iz sredstva gradbenega oddelka in da DSE gradb. oddelka to potrdi. Sprejet je bil sklep, da se Krajevni skupnosti štore odobri dotacija v znesku 5.000 novih din za kritje stroškov proslave ob priliki otvoritve nove osnovne šole na Lipi. Dotacija se krije iz sredstev skladov skupne porabe. Delavski svet podjetja je odobril odpis pozitivne razlike v višini DM 179, ki je nastala za-, radi manjših dejanskih stroškov popravila reduciranega ventila. Delo samoupravnih organov • Delo samoupravnih organov • Delo samoupravnih organov ' 11. SEJA UPRAVNEGA ODBORA Osrednja točka dnevnega reda XI. seje UO je bila razprava o operativnem planu za mesec september. Ob tej priliki se je UO podrobno seznanil s tehnično, komercialno in finančno problematiko v zvezi s poslovanjem v mesecu avgustu in predstojećem mesecu septembru. Razen operativnega plana je UO razpravljal še o — poročilu kadrovskega sektorja v zvezi z dodatnim dopu- stom za vojaške vojne in mirnodobske invalide ter delovne invalide; j — razširitvi na delovnem mestu »analitik II« v UOS; — organizacijskih spremembah v mehanični delavnici; — vlogi sindikalne organizacije železarne Štore v zvezi s prošnjami in pritožbami članov delovne skupnosti; — predlogu tehničnega sektorja za službeno potovanje v inozemstvo; j — predlogu varnostne službe glede brezplačnih prevozov delavcev s tovarniškim rešilnim avtomobilom ter o — zapisniku DSE energetskega obrata v zvezi z obračunom OD za prvo polletje 1967. Ko je razpravljal o operativnem planu, se je upravni odbor podrobneje seznanil tudi z oceno poslovanja podjetja v mesecu avgustu. Operativni plan za mesec avgust je predvideval 12.030 ton proizvodnje, dejansko pa je podjetje doseglo (brez gredic in aglomeracije) le 11.707 ton proizvodnje, to je 97,3 % operativnega plana za ta mesec. Vzroki zato so v desetdnevnem mirovanju jeklarne in zmanjšanju proizvodnje v livarni sive litine zaradi izpada naročil za kokile. Razen jeklarne in livarne sive litine so v mesecu avgustu vsi obrati dosegli ali celo presegli planske zadolžitve, vendar pa se predvideva, da bo v mesecu septembru sledil padec izpod planskih zadolžitev z ozirom na celomesečno mirovanje elektroplavža. Zaostanek, ki bo nastal v mesecu septembru pa bo po predvidevanjih mogoče nadoknaditi v zadnjem tromesečju leta. Obstojajo možnosti, da bomo letni plan po fizičnem obsegu proizvodnje celo prekoračili, v kolikor bo dovolj naročil za valjarno. O mirovanju SM peči v času od 31. 7. do vključno 9. 8. 1967 smo poročali že v prejšnji številki štorskega železarja. Ta zastoj je imel za posledico nedoseganja plana v mesecu avgustu. Livarna sive litine je tudi v tem mesecu utrpela znatno pomanjkanje naročil za kokile. Pomanjkanje naročil v sivi livarni je imelo za posledico višek delovne sile v tem obratu za 23 ljudi. Zaradi pomanjkanja naročil v sivi livarni se pojavljajo problemi v zvezi z delovno silo tudi v modelni mizami. Ti problemi se rešujejo z zunanjimi uslugami. Operativni plan za mesec september predvideva naslednjo proizvodnjo po posameznih obratih: — elektroplavž in aglomeracija ne bosta obratovala, ker je v mesecu septembru z družbenim planom predviden remont elektroplavža; — v jeklarni je dinamični plan enak operativnemu planu; — v valjarni je operativni plan zaradi asortimana naročil za 80 ton nižji od dinamičnega plana; — v livarni sive litine je operativni plan zaradi pomanjkanja naročil za kokile za 250 ton nižji od dinamičnega plana; — v livarni valjev je operativni plan enak dinamičnemu planu; — obdelanih valjev se predvideva za 50 ton manj, kot jih predvideva dinamični plan, kar je posledica asortimana naročil. Stroji so v glavnem zasedeni z malimi valji, na katerih je precej obdelav; — v šamotarni je operativni plan enak dinamičnemu planu. Skupaj je operativni plan za mesec september v primerjavi z dinamičnim planom za 380 ton nižji. Iz finančnega poročila k operativnemu planu, ki ga je podal tovariš Miklavc izhaja, da je glede dotoka denarja naše podjetje v vedno bolj kritičnem stanju. Konec avgusta so znašale terjatve našega podjetja do kupcev že preko 3,5 milijard S-din, kar predstavlja napram mesecu juliju povečanje za 100 milijonov S-Üin. Podjetje si nenehno prizadeva, da bi z vsemi razpoložljivimi ukrepi izboljšalo tako stanje, vendar pa bistvenega poboljšanja ni mogoče doseči, ker domala vsi največji dolžniki sami preživljajo hude finančne krize. Iz finančnega poročila izhaja nadalje tudi poda- tek, da nam samo skupno železarne dolgujejo preko 1,2 milijardi S-din. Znano je, da celotno jugoslovansko železarstvo preživlja hudo krizo, saj se posamezne železarne nenehno nahajajo V finančnih blokadah. Takšna situacija ima za posledico, da mora podjetje pri svojih poslovnih partnerjih uvesti najmanj 3-mesečno kreditiranje, kar bo seveda poslabšalo položaj glede likvidnosti. V razpravo o operativnem planu za mesec september je posegel tudi tovariš glavni direktor, ki je podal nekatere okvirne podatke in misli s posameznih področij naše dejavnosti. Ko je'govoril o zmanjševanju proizvodnje v železarstvu, je tovariš glavni direktor dejal, da prihaja v Jugoslaviji do tega zaradi intervencijskega uvoza jekla na eni strani ter zaradi omejene dejavnosti metalne industrije na notranjem tržišču, ki ne more prodreti na tuja tržišča, ker ni sredstev za dolgoročno /kreditiranje izvozne dejavnosti. Dejal je, da je o teh problemih razpravljala tudi Zvezna skupščina, ker je očitno, da sta bili po gospodarski reformi glede možnosti ekonomičnega proizvajanja in konkurenčne sposobnosti najbolj pri- zadeti bazična in kovinska industrija. V novih pogojih proizvajanja je črno metalurgijo potrebno uskladiti s svetovnimi paritetami, če hočemo, da bo črna metalurgija ob liberalizaciji uvoza konkurenčna na domačem in tujem tržišču. Domača črna metalurgija namreč dražje plačuje elektro energijo, transportne usluge, nekatere surovine in reprodukcijski material kot inozemski proizvajalec. Tovariš direktor je poudaril, da bi bila črna metalurgija konkurenčna s svojimi cenami tako na domačem, kakor tudi na tujem tržišču, če bi se ji z zakonskimi ukrepi zagotovila izenačitev pogojev proizvajanja. Ko je govoril o naši rekonstrukciji na področju Štore II, je tovariš glavni direktor dejal, da je večkrat slišati kritike na račun počasnega tempa izgradnje našega podjetja. Dejal je, da so ovira za hitrejši tempo pičla denarna sredstva, ki so podjetju na razpolago. »Pri vsem tem pa je res, da nam edino rekonstrukcija lahko zagotovi boljši asortiman, kajti pri sedanji tehnični opremi ni mogoče izdelovati bolj kvalitetno gotovih izdelkov«. (Nadaljevanje na 6. strani) PROIZVODNJA V AVGUSTU (Nadaljevanje s 1. strani) Obdelovalnica valjev je obdelala 5841 valjev in odlitkov in porabila 580 strojnih ur za obdelavo izmečka. Obratovodstvo poroča o precejšnjem obsegu nedovršenih valjev (1921) predvsem za Ravne in Jesenice, katere bo treba pospešeno obdelati, da ne bi povzročali zastojev pri naročnikih. Samotna je presegla plan. Imela je dovolj naročil in za obratovanje ugodne vremenske pogoje, število delavcev je zmanjšala od 108 na 100 in dosegla višjo produktivnost dela. Energetski obrat je tako kot v juliju imel možnost, da oskrbi potrošnike s cenejšo plinsko energijo (plavžni plin), vendar kapacitete niso bile polno izkoriščene zaradi mirovanja v jeklarni in livarni valjev. Železniški promet in ekspedit je razkladal in nakladal 1.284 vagonov. Za stojnine smo plačali 3.170 N-din, zelo visoki pa so stroški za poškodbe železniških voz in znašajo 3.075 N-din. Največji del teh poškodb odpade na elektroplavž kjer se razklada mehanizirano. Delavnice imajo od januarja do julija priznanih 274.205 ur, to je 59 % od plana za leto 1967. Od navedenih ur odpade: za investicije 31 % za zunanje naročnike 14 % za vzdrževanje v obratih 55 °/6 Realizacija. Fakturirana realizacija znaša 9.450 tisoč N-din, plačana pa 7.504 N-din. Pri plačani realizaciji smo dosegli komaj dobro polovico plana za leto 1967, in niti ni izgledov, da bi se položaj v doglednem času izboljšal, saj so naši največji dolžniki ostale jugoslovanske železarne, ki so v podobnem položaju kot mi, to je brez likvidnih sredstev. Združenje železarn je poleg drugih podatkov o sedanjih pogojih gospodarjenja informiralo Zvezno gospodarsko zbornico tudi o nevzdržni situaciji v zvezi s poravnavo medsebojnih obveznosti za izvršene dobave. Za izboljšanje tržne in finančne situacije so dani razni predlogi kot na primer spremembe uvoznega režima carinskih zaščit, spremembe v predpisih za bančno poslovanje in podobno. Take spremembe je treba temeljito preučiti in jih ni mogoče uvesti y kratkem času, zato moramo še nadalje računati z neugodnimi pogoji v zvezi z realizacijo naš« proizvodnje. Iz poročila EA za avgust Delo samoupravnih organov • Delo samoupravnih orgaov * Delo samoupravnih organov < 11. SEJA UPRAVNEGA ODBORA Tovariš glavni direktor se je ustavil tudi ob problemu plasmana naših izdelkov v inozemstvu in dejal, da je do tega treba zavzeti drugačen odnos. Glede kvalitete naših izdelkov smo konkurenčno sposobni, dobavnih rokov pa se slabo držimo. Nepridržavanje dobavnih rokov vpliva seveda tudi na manjši dotok denarja. Marsikateri kupec, ki ga terjamo za plačilo fakture se izgovarja, da pošiljke ni sprejel ob dogovorjenem roku, da mu je to povzročilo določene težave, vsled česar tudi računa ne more poravnati pravočasno. Morali bomo spremeniti naše stališče in našo prakso glede dobavnih rokov, da le-ti ne bodo mogli biti več razlog za storna naročil, za zavrnitev ponudb iz naše strani in za kasnejša plačila faktur. Tovariš predsednik upravnega odbora se je zanimal, kje so vzroki nepridržavanja terminov. Na vprašanje mu je tovariš glavni direktor dal pojasnilo, da je podjetje skušalo doseči večjo disciplino na term področju s pravilnikom o penalizira-nju, ki pa ni bil sprejet. Večkrat pa je vzrok netočnim dobavnim rokom tudi dejstvo, da naši dobavni roki niso usklajeni z dejanskimi možnostmi izdelave. Na nepridržavanje terminov v precejšnji meri vpliva tudi pomanjkanje medfazne kontrole. Kvaliteto .ugotavljamo šele ob zaključku procesa, je dejal tovariš direktor. Takšen način dela pa povzroča večje stroške, predvsem pa to, da izmečka, ki ga ugotovimo šele v končni fazi, ni mogoče ob določenem terminu nadomestiti. Tovariš glavni direktor se je zavzel za predlog, da bi bilo v letu 1968 spremenili dosedanjo politiko ipenalov zaradi nepridržavanja rokov. Penali namreč sedaj bremenijo celotno podjetje, v bodoče pa bi morali preiti na ugotavljanje konkretnih krivcev za zakasnitev terminov in podobne penale prenesti na vse tiste, ki so zakasnitev povzročili, ne pa na celotno podjetje, kot je to praksa sedaj. Naslednja točka dnevnega reda je bilo poročilo kadrovskega sektorja v zvezi z dodatnim dopustom za vojaško-vojne, mirnodobske ter delovne invalide. Sprejet je bil sklep, da je fond dopustov za letošnje leto razdeljen in tako ni osnove za odobravanje dodatnih dopustov. Predlog za dodatni dopust vo-jaško-vojnim, mirnodobskim in delovnim invalidom se naj upošteva pri razdeljevanju dopustov za leto 1968. četrta točka dnevnega reda je bila razširitev zasedbe na delovnem mestu analitik II. v UOS. Upravni odbor je sklenil, da se razširitev odobri, ter da se s tovarišico Zorc Jožico podaljša pogodba o delovnem razmerju za določen čas do konca leta 1967, s tem, da se osebni dohodki za imenovano krijejo iz planiranih sredstev za praktikante. V zvezi z vlogo sindikalne organizacije Železarne Štore je upravni odbor sprejel sklep, da glede dajanja pomoči in podpor članom delovne skupnosti še v naprej veljajo določila sklepa, ki ga je upravni odbor sprejel na svoji 1. seji in ki se glasi: »vse prošnje in pritožbe je FORMALNA IN Že svoječasno smo v enem izmed člankov o organizaciji zapisali, da je za vsako spremembo v organizaciji in delovnih metodah najprej nujno pot-trebna točna analiza obstoječega stanja. Ta analiza vsebuje čisto podroben posnetek vseh elementov organizacije in na teh osnovah postavljeno »diagnozo« stanja, če povemo drugače — le analiza obstoječega stanja omogoča odkrivanje napak v organizaciji in s tem daje osnovo za planiranje in uvajanje sprememb in izboljšav v organizaciji. Sodelavci Inštituta za sociologijo, katerega smo pogodbeno angažirali za izdelavo predloga in izvedbo reorganizacije v našem podjetju, je dokončal snemanje obstoječega stanja, postavil diagnozo poslovanja in organizacije iri izdelal idejni projekt reorganizacije. V samih posnetkih in analizi raziskav obstoječe organizacije so večkrat uporabljeni tudi pojmi »formalna« in »neformalna« organizacija in njene »nevralgične točke«. Ker bodo pri realizaciji predvidene reorganizacije prav gotovo ti pojmi še večkrat imenovani bomo v naslednjih vrsticah poskusili na kratko povedati, kaj ja pod temi imeni razumeti. Formalna organizacija je tista, katero so odobrili in predpisali za to odrejeni organi v podjetju. Skratka, to je organii zacija, kakršna bi morala biti, če bi vsi dosledno upoštevali določila statuta in drugih normativnih aktov podjetja, organigrame, opise delovnih mest, tehnološke in organizacijske predpise in navodila itd. Toda v praksi v vsakodnevnem delu, se često dela bolj »po domače«, ker so pač ponekod zakoreninjena mnenja, da z osebnimi predložiti v obravnavo komisiji za prošnje in pritožbe pri DSP, ki jih opremljene s svojim mnenjem predloži upravnemu odboru v razpravo in odločanje.« Upravni odbor je na tej seji odobril službeno potovanje v inozemstvo tov.: — ing. B. Nečemarju, tehničnemu direktorju; — tov. Maganji Vlado tu, ob-ratovodji livarne in — tov. Mlač Branku, tehnologu livarne. Imenovani potujejo k švicarski firmi Von Roll AG v zvezi z izmenjavo izkušenj pri delu NEFORMALNA dogovori, preskakovanjem instanc itd. teče vsa stvar mnogo bolj hitro in gladko, kakor pa če bi se zadrževali z doslednim upoštevanjem raznih navodil in predpisov. Toda'ne samo ljudje z svojimi navadami, tradicijami in odporom proti vsemu, kar je novega, temveč tudi odsotnost preciznih navodil, odsotnost toči ne opredelitve delitve dela in podobno, so vzroki, da organizacija šepa in se ustvarjajo organizacijske deformacije. Ta odstopanja, odnosno dejansko odvijanje postopkov, imenujemo neformalno, odnosno formalizirano organizacijo. Da je neformalna organizacija velika zavora v kolesju organizacije in često tudi žarišče vrste problemov, ki predstavljajo oviro v efikasnosti organizacije in poslovanja podjetja, verjetno ni potrebno posebej dokazovati. Mesta, na katerih posebno izrazito nastopa neformalna organizacija, imenujemo »nevralgične točke« ali »nevralgična območja«. V ilustracijo naj omenimo le par tipičnih točk, ki so jih ugotovile dosedanje raziskave: — v podjetju obstoja precej delovnih mest, katerih nazivi nimajo skoraj nič skupnega med opredelitvijo dela po nazivu in delom, ki se dejansko opravlja; — ponekod je izvedena taka delitev dela, ki omogoča, da daje več nadrejenih istočasno, včasih tudi povsem nasprotujoča navodila; — marsikje je v praksi, da podrejeni preskakujejo instance navzgor; — najčešče se odreja delo ustno ali telefonično, brez kontrole, ali je bila naloga pravilno razumljena in pravilno izvršena; z elektroplavži in v zvezi Z vprašanji izkoriščanja plavžar-ske žlindre. Ob koncu seje je upravni odbor potrdil organizacijske spremembe v mehanični delavnici, pod točko razno pa je sprejel sklep v zvezi z uporabo oziroma koriščenjem tovarniškega; rešilnega avtomobila, da se provozi s tovarniškim rešilnim avtomobilom strogo omejijo na potrebe podjetja in da vsi ponesrečenci pri delu uživajo brezplačen prevoz s tovarniškim rešilnim avtomobilom. PL ORGANIZACIJA — pristojnosti posameznih delovnih mest, predvsem pri vodilnem kadru, često niso razdeljene in fiksirane. To ustvarja ugodne pogoje za omejevanje ali širjenje delokroga po lastni želji, vmešavanje v tuje kompetence, preskakovanje nadrejenih, pa tudi direktno podrejenih in pod. Poleg odstopanj od formalne organizacije, odnosno uporabljanje tako imenovane formalizirane organizacije, pa obstaja še druga grupa napak, to je napake v sami formalno določeni organizaciji. Te napake se kažejo pri nas predvsem v: 1 — pomanjkanju sistematično urejene tehnične dokumentacije; — nedovoljno precizirani delitvi dela in nedovoljni specializaciji dela; — nejasno določenih dolžnostih, pooblastilih in odgovornosti na posameznih delovnih mestih; — pomanjkljivih in preveč splošnih opisih delovnih mest; — odsotnosti sodobnih metod dela; — ponekod nejasno postavljenih komunikacijskih poteh in preslabi koordinaciji in sinhronizaciji dela; — premalo sistematično in enotno urejeni evidenci itd. Na temelju teh in še mnogih drugih (gospodarskih, ekonomskih, psihosocioloških itd.) raziskav, stopamo sedaj v naslednjo fazo dela na reorganizaciji, to je h konkretnim rešitvam in pripravam za izvedbo reorganizacije po predlogih idejnega projekta, ki ga je napravil Inštitut in potrdil upravni odbor podjetja. Kaj več o tem pa kdaj pozneje. Waldmah Štefka SLOVESNA OTVORITEV NOVE OSNOVNE ŠOLE Kot smo poročali že v prejšnji številki Štorskega Železarja, je bila dne 2. septembra 1967 v Štorah slavnostno odprta nova osnovna šola na Lipi. Otvoritve so se udeležili predsednica skup. ščine Celje, tov. Olga Vrabičeva, sekretar občinskega komiteja ZK, tov. ing. Andrej Marinc, svetnik republiškega Sveta,za šolstvo tov. Jalen, direktor Zavoda za prosvetno pedagoško službo, tov. Oto Pungartnik,- predsednik SZDL Celje, tov. Janko Ževart, glavni direktor Železarne Štore, tov. Voga Tugomer in drugi. Po pozdravnih besedah predsednice upravnega odbora osnovne šole, tov. Žibret Ane, je v imenu gradbenega odbora spregovo-yoril predsednik krajevne skupnosti Štore, tov. Zelič Franc, k odkritju spominske plošče padlim borcem NOB pa predsednik Zveze borcev Štore, tov. ing. Milko Starc. Po kratkem govoru je predsednica občinske skupščine Celje, tov. Olga Vrabičeva predala novo šolo svojemu namenu./ Otvoritev osnovne šole je pozdravila predsednica obč. skupščine Celje, tov. Olga Vrabič Tovariš Zelič je v svojem govoru na kratko opisal zgodovino izgradnje osnovne šole V Štorah. Poudaril je, da se je treba po no'-i šoli pokazala že kmalu po os loboditvi, ker dose- pisani dan licitacije, je povzročila nove probleme. Nosilnost tal, ki ni bila usklajena s projektom nove šole, ter drugi objektivni in subjektivni faktorji so povzročili dodatne stroške in Slovo od stare šole danja šola zaradi naraščanja števila otrok jže tedaj ni ustrezala prilikam. Zaradi nejasne perspektive celotnega kraja pa se šolski problem ni dokončno rešil, zaradi česar so ga s pomočjo Železarne Štore v vseh teh letih le delno reševali. Potrebe po novi šoli pa so rastle iz dneva v dan in tako so odgovorni družbeni delavci začeli konkretno akcijo za izgradnjo nove šole. Železarna Štore je obljubila pomoč, občani so se obvezali za samoprispevek in kmetje so zbirali gradbeni les. Vendar se je vse skupaj zataknilo pri urbanistih, ki področja Lipe nad Štorami niso predvideli za zazidalni okoliš. Tovariš Zelič je naglasil, da je prepričevanje v zvezi z dodelitvijo lokacije trajalo več kot pet let, tako da je medtem že ves zbrani les strohnel. Toda — vztrajnost je rodila uspeh: Lipa je postala zazidalni okoliš, nova osnovna šola pa si je priborila ustrezno mesto v občinskem proračunu. Gospodarska reforma, ki je prišla ravno na raz- zakasnitev otvoritve za celo leto. Kljub vsem težavam, je dejal tovariš Zelič, pa je osnovna naloga družbe za ustvaritev normalnih pogojev za šolanje naših otrok sedaj opravljena. Poudaril pa je, da za vzgojo otrok ni dovolj le svetla učilnica, temveč da je za vzgojo socialistične osebnosti potrebno tesno sodelovanje šole, staršev in širše družbene skupnosti, kep je to edina pot, da se bodo naši otroci enakovredno vključevali v nadaljevalne šole in življenje. Ob koncu svojega izvajanja se je tovriš Zelič v imenu gradbenega odbora zahvalil vsem, ki so na ta ali oni način prispevali k izgradnji nove šole na Lipi ter zaželel kolektivu osnovne šole obilo uspehov pri delu. K odkritju spominske plošče je spregovoril tov. ing. Milko Starc. Dejal je, da se je Krajevno združenje zveze borcev NOB odločilo za namestitev obnovljene spominske plošče padlim borcem v novi osnovni šoli iz razloga, ker je prav, da se ob tako važni pridobitvi za naš kraj spomnimo tudi tistih, ki so darovali svoja življenja zato, da danes lahko na svobodni zemlji gradimo slovenske šole. Brez njihovih žrtev, je poudaril tovariš ing. Starc, bi bil naš narod izpostavljen najhujšemu fašističnemu terorju in po slovenski zemlji bi kvečjemu otvarjali nemške in italijanske šole. V nadaljevanju svojega govora je tovariš ing. Starc izrazil obžalovanje nad dejstvom, da se fašizem dandanes ponovno uveljavlja v obliki ameriškega terorja v Vietiiamu, ki vse bolj prehaja v oblike, ki grozijo uničiti vse človeštvo. Dejal je, da moramo storiti vse, kar je v naših močeh, da se ohrani mir v svetu, ki je želja nas vseh. Ob koncu svojega izvajanja je tov. ing. Starc izrazil prepričanje, da bo novi prosvetni dom v Štorah žarišče naprednega udejstvovanja naše mladine, ki bo dala iz svojih vrst vzgledne domoljube in če bo potrebno tudi junake, kakršni so bili tisti, katerih imena so zapisana na spominski plošči. Tov. ing. Starc je zatem prosil člana občinskega združenja ZB NOV, tov. Miho Petana, da odkrije spominsko ploščo padlim borcem NOV ter jo preda namenu ter v varstvo Krajevni skupnosti Štore in kolektivu nove osnovne šole. Po odkritju spominske plošče je spregovorila predsednica občinske skupščine tov. Olga Vrabičeva, ki je poudarila pomembnost tako važne pridobitve kot je osnovna šola. Predsednica občinske skupščine je zatem tudi oficielno predala šolsko poslopje svojemu namenu. Otvoritev osnovne šole je bila skrbno in dobro pripravljena, kar gre zahvaliti predvsem organizacijskemu odboru za proslavo otvoritve nove šole. Sodelovali so tudi mladinci, ki so poskrbeli za transparente in distribucijo plakatov. Omeniti je treba tudi šolski pevski zbor, ki je ob otvoritvi zapel pesem »Naš novi dom«. Pesem je napisal Radovan Gobec prav za svečanost v Štorah in je bila tokrat tudi prvič izvajana. PL Pred novo šolo ŠPORTNE IGRE SLOVENSKIH ŽELEZARN Dne 26. in 27. avgusta je bil na Jesenicah troboj slovenskih železarn, Jesenice — Ravne — Štore. Tekmovalo se je v šestih panogah in sicer: nogomet, kegljanje, atletika, streljanje, odbojka in namizni tenis (moški), ženske pa so tekmovale v kegljanju in streljanju. Tekmovalci železarne Štore so nastopili v vseh panogah z manjšim uspehom kot preteklo leto v Štorah. Že pred začetkom tekmovanja so bili slabi izgledi za boljši plasman naših tekmovalcev in sicer zato, ker so bile na programu takšne panoge, v katerih naši tekmovalci niso bili kos dosti boljšim nasprotnikom, predvsem v namiznem tenisu in odbojki. V ostalih panogah so bili doseženi povprečni rezultati, razen v nogometu, kjer smo pričakovali boljši uspeh. Kljub temu, da so bili naši atleti v skupnem plasnamu zadnji, smo prav v tej panogi imeli največ uspeha pri nastopu posameznikov. Če upoštevamo rezultate prejšnjih let, ko smo močno zaostajali za ostalimi v atletiki, smo se na letošnjih igrah približali najboljšim in tudi osvojili nekaj najboljših mest. Najboljši atlet na troboju je bil naš predstavnik Prešibek Tone iz ohde-lovalnice valjev, ki je osvojil 1. mesto v teku na 1.500 m in v balkanski štafeti na 800 m predal prvi štafetno palico s takšno prednostjo pred ostalimi, da je po njegovi zaslugi naša štafeta osvojila 1. mesto. Z večjo prizadevnostjo ostalih tekmovalcev v pripravah na igre, b,i bili vsekakor doseženi boljši rezultati v vseh panogah. Jaisno nam je, da v teh trobojih kvalitetno močno zaostajamo, kajti Jeseničani in Ravenčani imajo neprimerno boljšo izbiro dobrih tekmovalcev. To pa ni glavno opravičilo za neuspeh na troboju na Jesenicah. Glavni razlog je v tem, da v pripravah na takšno kvalitetno prireditev še vedno premalo vadimo, čeprav je prireditev v času letnih dopustov. Prihodnje leto bo troboj na Ravnah, zato že sedaj apeliramo na vse naše športnike, da se vključijo v redne vadbe pri Partizanu štore, ali pa v klube v kraju, kjer živijo. Organizacija troboja je vredna pohvale. Posebna svečanost je bila Ob zaključku troboja, kjer so vsi najboljši prejeli lepa priznanja. REZULTATI: LAHKOATLETIKA: TEK NA 100: 1.—2. Podlipnik Andrej, Jesenice 12,3 1.—2. Mlekuš Stanko, Jesenice 12,3 3. Kasnilk Ernest, Ravne 12,4 4. Razboršek Mirko, štore 12,5 . 5. Baumgartner Štefan, Štore 12,7 6. Kristan Ivan, Ravne 12,8 TEK NA 400 m: 1. Kolomančič Tone, Ravne 54,6 2. Oblak Boštjan, Ravne 54,9 3. Kobilica Pavel, Jesenice 55,3 4. Ribič Karel, štore 55,8 5. Prešiček Anton, Štore 56,4 6. Kerštajn Alojz, Jesenice 1:00,5 - ! TEK NA 1.500 m: 1. Prešiček Anton, Štore 4:15,6 2. Bavce Mirko, Ravne 4:18,1 3. Mlinar Janez, Jesenice 4:18,6 4. Ribič Karel, Štore 4:19,8 5. Kramljak Maks, Ravne 4:21,5 6. Glavič Egidij, Jesenice 4:25,4 Prešiček Tone Ekipe treh železarn pred pričetkom tekmovanj BALKANSKA ŠTAFETA (800, 400, 200, 100m): 1. štore (Prešiček Tone, Ribič Karel, Baumgartner Štefan, Razboršek Mirko) 2. Jesenice (Mlinar Janez, Kobilica Pavel, Mlekuš Stanko, Podlipnik Andrej ) 3. Ravne (Oblak Boštjan, Kolmančič Tone, Kasnik Ernest, Gnamuš Slavko) Zmagovalci balkanske štafete SKOK V VIŠINO: cm 1. Eržen Stanko, Jesenice 172 2. Poljanšek Pavel, Jesenice 165 3. Kristan Ivan, Ravne 160 4. Sotlar Milko, Štore 155 5. Ludvik Jure, Štore 155 6. Kobalt Franc, Ratne 150 SKOK V DALJINO: 1. Mlekuš Stanko, Jesenice 613 2. Razboršek Mirko, Štore 582 3. Žener Leon, Jesenice 581 4. Kasnik Ernest, Ravne 561 5. Lešnik Peter, štore 545 6. Bricman Stanko, Ravne 533 MET KROGLE: m 1. Bricman Statiko, Ravne 11,28 2. Podlipnik Andrej, Jes. 11,20 3. Poljanšek Pavel, Jes. 11,19 4. Dolganoč Miha, Štore 11,06 5. Rodič Milan, Ravne 11,02 6. Potočnik Albin, štore 10,45 DOSEŽENE TOČKE LAHKO-ATLETSKIH DISCIPLIN: o o é"* Štore C > S rt S OD Tek 100 m 11 5 5 Tek 400 m 5 11 5 Tek 1.500 m 5 7 9 Blakanska štafeta 4 2 6 Višina 11 5 5 Daljina 10 4 7 Met krogle 9 8 4 NOGOMET: Rezultati posameznih srečanj: Jesenice — štore 4:0 Ravne — štore 4:1 Jesenice — Ravne 3:0 V odbojki — tretje mesto za Štore ODBOJKA: Rezultati posameznih srečanj: Jesenice — štore 3:0 Ravne — Štore 3:0 Jesenice — Ravne 3:0 NAMIZNI TENIS: Rezultati posameznih srečanj: Jesenice — Štore 5:0 Ravne — Jesenice 5:2 Ravne — Štore 5:0 REZULTATI TEKMOVANJA V STRELJANJU Z MK PUŠKO — MOŠKI: krogov 1. Otrin Janez, Jesenice 256 2. Dobravc Edi, Jesenice 251 3. Dečman Vili, štore 232 4. Dobravc Janez, Jesenice 230 5. Kranjc Srečko, Štore 221 6. Korinšek Evgen, Ravne 201 7. Homan Jože, Ravne 200 8. Zapošek Roman, Štore 188 9. Hrovatič Mirko, Ravne 187 ŽENSKE: 1. Kralj Majda, Jesenice 247 2. Pivk Sonja, Jesenice 233 3. Zdovc Elica, Ravne 204 4. Komar Marija, Ravne 202 5. Malec Olga, Štore 197 6. Verber Štefka, Štore 190 KEGLJANJE MOŠKI 6 X 200 LUČAJEV: 1. Jesenice 4.881 podrtih kegljev 2. Štore 4.619 podrtih kegljev 3. Ravne 4.599 podrtih kegljev EKIPA ŽELEZARNE ŠTORE MOŠKI: L Kranjc Stane 813 2. šalič Tomo 808 3. Sivka Jože 786 4. Zorc Franc 749 Tudi v nogometu Štore tretje mesto KEGLJANJE ŽENSKE 5. Lubej Ciril 736 3X100 lučajev: 6. Golob Jože 727 1. Ravne 1.064 podrtih kegljev 2. Štore 1.005 podrtih kegljev 3 Jesenice 882 podrtih kegljev ZENSKE: 1. Ludvik Eva 2. Veber Hilda 3. Kranjc Dragica 358 348 299 TVD PARTIZ4N - KOVINAR ŠTORE VABI V SVOJE VRSTE VRATA TELOVADNICE NA LIPI ODPRTA ZA VSE PRIJATELJE ZDRAVEGA RAZVEDRILA IN RESNE TELESNE VZGOJE, OD NAJMLAJŠIH DO NAJSTAREJŠIH. Sekcija za telesno vzgojo TVD Partizan—Kovinar Štore je na svoji seji 6. septembra 1967 pripravila temeljit načrt za vadbo vseh oddelkov od cicibanov, preko pionirk in pionirjev, mladink in mladincev, do članic in članov. Z vadbo so pričeli vsi oddelkL Za vsakega, ki čuti nagnjenje do razgibavanja, prepotrebnega po delu, je priložnosti dovolj, da se vključi v vrste telovadne sekcije in v sistematsko, krepilno vadbo, ki prispeva k vedrem razpoloženju posameznika, kot cele vrste, obenem pa nas napravi odporne in vzdržljive za vsak napor. Otrokom pa nudi res zdravo razvedrilo, privaja jih k disciplini, vceplja jim smisel za družabno življenje v resni, načrtni vadbi in krepitvi telesa in duha. Priporočamo vsem staršem, ki jim je do tega, da imajo zdrave in odporne otroke, naj jih vpišejo v oddelke TVD Partizan—Kovinar Štore. Že od rane mladosti moramo otroka privajati k samodisciplini, k redu, k družabnemu življenju, k sistematski krepitvi organizma, k lepemu obnašanju v družbi, k premagovanju težav, ki ga čakajo v življenju, k spretnosti, gibčnosti in iznajdljivosti. Vodstvo TVD Partizan—Kovinar je poskrbelo za vrsto vodnikov, ki bodo vadili posamezne oddelke, za kar so se usposobili v šoli, pri študiju, ali pa z dolgoletnim sodelovanjem pri tem odgovornem vzgojnem delu. Vodniško osebje bo imelo vsakih 14 dni delovne sestanke, na katerih bodo obdelali program vadbe, kritično ocenili delo in našli skupno pot za odstranjevanje pomanjkljivosti in napak pri telesni vzgoji mladih in starejših. Vadba se bo odvijala v naslednjih oddelkih: cicibani, pionirke, pionirji, mladinke, mladinci, članice im člani. Vzgojo in vadbo cicibanov je prevzela tov. Sonja Ocvirkova, pionirke vadita tov. Boškan Dora in Perpar Vera, pionirje tov. Vili Pavlič, Kavka Franc im Turnšek Milan, mladince Veber Tine in Žohar Vlado, rekreacij- K0\C\I REZULTATI sko vadbo članic je prevzela zopet Ocvirk Sonja, rekreacijsko vadbo članov Veber Tine in Žohar Vlado, resno vadbo članov pa Šrot Ivan, medtem ko bo mladinke vadila Žnidarec Milica. R. Ü. URNIK VÀDBE V TELOVADNICI CICIBANI — ponedeljek od 15.30 do 16.30 in ob četrtkih od 15.30 do 16.30. PIONIRJI — torek od 16.30 do 18. ure in Oh petkih od 16.30 do 18. ure. PIONIRKE — ponedeljek od 16.30 do 18. ure in ob četrtkih od 16.30 do 18. ure. MLADINCI — torek od 18. do 19.30 in ob petkih od 18. do 19.30. MLADINKE — ponedeljek od 18 do 19.30 in ob četrtkih od 18 do 19.30. ČLANI — sreda od 16. do 18. ure in ob petkih od 19.30 do 21. ure. Rekreacijska vadba: — ženske ob torkih od 19.30 do 20.30. — moški öb sredah od 19.30 do 20.30. HUMOR ZDRAVNIŠKA Panoga Atletika Nogomet Odbojka Namizni tenis Streljanje — moški Streljanje — ženske Kegljanje — moški Kegljanje — ženske Štore Ravne Jesenice 3,4 2,4 1,2 3 2 1 3 2 1 2 3 1 3 1 2 3 2 1 3 1 2 1 3 2 21,4 16,4 11,2 Zdravnik: »Ali pijete vodo eno uro pred jedjo, kakor sem vam naročil?« Bolnik: »Poskusil sem, a po 10 minutah sem moral prenehati, ker bi sicer počil.« PO VESELICI — Miha, kje pa je Tone? — V svinjaku. — V svinjaku? — Da, ampak našel ga boš takoj, ima klobuk na glavi. PRI ZDRAVNIKU 5. mesto — Luževič Štefan, modelna. pred Vrunčevim domom ob 9.30 kjer jih je čakala dobra malica. Ko so se okrepčali, se je pričelo športno tekmovanje v raznih panogah. Tekmovalci so bili razdeljeni v dve starostni sku« pini in sicer: prva skupina do 36 let starosti, druga pa nad 36 let starosti. Pri streljanju so tekmovali vsi skupaj v eni skupini. Rezultati tekmovanja: Ob priliki zaključka tekmo-1 vanja so vsi navzoči tekmovalci pozdravili takšno obliko rekre-iranja z željo, da bi podobno tekmovanje postalo tradicional-t no za naš kolektiv in seveda Z željo, da bi se na prihodnjem tekmovanju zbralo več tekmovalcev. 1 REZULTATI: STRELJANJE: 1. mesto — Franc Rozman — 40 krogov. 2. mesto — Tine Trbovc — 37 krogov. 3. mesto — Ivan Kampuš — 36 krogov. 4. mesto — Anton Herman — 35 krogov. 5. mesto — Jože Šoba — 35 krogov. 6. mesto — Karel Potočnik — 34 krogov. 7. mesto — Jože Žajber — 33 krogov. Tek na 50 m. Start je uspel. »Tovariš doktor, pruh imam?« »Kilo?« »Ne vem, če ga je za celo ki- lo.« 6. mesto — Ropoša Boris, ek« spedit. 7. mesto — Mlakar Franc, modelna itd. Ekipe: Tov. Jože Lončarič pred skokom TEK NA 50 m (približno!): Starejša skupina: 1. Janko Frišek — 7 sekund. 2. Plahuta 7,1 sekunde. 3. Jože Žajber 7,3 sekunde. nice mehanične delavnice, tovariš Jezernik Branko, najboljšim tekmovalcem podelil nagrade. V popoldanskih urah je za razvedrilo poskrbel zabavni ansambel, na voljo pa so imeli tudi specialitete na ražnju. Priporočamo ostalim skupinam, ki bodo organizirale izlete, da si prav tako predhodno pripravijo programe izletov, s čemer bodo zadovoljili vse izletnike, saj jim je na ta način zagotovljena možnost sprostitve, razvedrila in zabave. T. V. 1. mesto — uslužbenci 2. mesto — elektro obrat I 3. mesto — modelna 1 4. mesto — valjarna 5. mesto — ekspedit 6. mesto — modelna II 7. mesto — mehanična delavnica 8. mesto — elektro obrat II 9. mesto — razvojni oddelek 10. mesto — jeklarna 11. mesto — livarna sive liti-1 ne. Najboljši posamezniki: 1. mesto — Štor Ivan, elektro obrat. 2. mesto — Florjane Vinko, valjarna. 3. mesto — Plank Ivan, modelna. 4. mesto — Ožek Tine, uslužbenci. VESELJE V NARAVI MEHANIČNA NA IZLETU Delovni kolektiv mehanične delavnice je imel izlet na Svetino in Vrunčev dom. Organizatorji so program izleta vnaprej pripravili. Izlet je potekal v duhu športnega! dne. Vsi izletniki so se zbrali 8. mesto — Alojz Jager — 31 krogov. 9. mesto — T. Pečnak — 31 krogov. 10. mesto — Anton Žibret — 31 krogov. Nastopilo je 36 tekmovalcev. Mlajša skupina: 1. Štefan Baumgartner 5,3 sekunde. 2. T. Pečnak 5,4 sekunde. 3. Karel Potočnik 5,8 sekunde. f SKOK V DALJINO BREZ ZALETA: Starejša skupina: 1. Janko Frišek 2,15 m 2. Jože Lončarič 2,10 m 3. Franc Dovšek 2,05 ni Mlajša skupina: 1. Karel Potočnik 2,80 m 2. Štefan Baumgartner 2,72 m 3. Lazički 2,70 m PLEZANJE PO VRVI (3 m): Starejša skupina: 1. Janko Frišek 4,9 sekund. 2. Jože Žajber 7,4 sekunde. 3. Franc Pecigus 7,6 sekund. Mlajša skupina: 1. Potočnik Karl 4,0 sekunde. 2. Pečnak 4,2 sekundi. 3. Lazički 5,1 sekunde. 4. Zupanc 5,1 sekunde. Po končanem tekmovanju je predsednik sindikalne podruž- lekmovänje ribičev Z željo, da razširimo dejavnost športne rekreacije v našem kolektivu, smo letos vključili v naš program dela tudi ribiče, oziroma tiste, ki imajo veselje, da se s tern športom seznanijo. Tako smo skupno z ribiško družino Štore organizirali ekipno medobratno tekmovanje vi lovljenju rib. Čeravno je bilo tekmovanje organizirano v času, letnih dopustov, se je temu prvemu tekmovanju odzvalo 11 ekip. Tekmovanje se je vršilo na Voglajni pri Opoškem mostu, ki je za takšna tekmovanja izredno primeren prostor. Ekipa je štela 3 tekmovalce, ocenjevanje pa se je vršilo po skupni teži ulovljenih rib posamezne ekipe. Ob takšnem ocenjevanju, je bila dana možnost za dober plasma tudi tistim, ki so v tej, zvrsti športa popolni začetniki. Ob slovesnem zaključku tekmovanja so bili vsi najboljši tekmovalci nagrajeni s športnimi rekviziti, ki jih lahko uporabljajo pri ribiškem športu. Tov. Zajbert je dokazal, da je pri močeh DELOVNA RAZMERJA Zahtevki in odločbe iz delovnih razmerij Z delovnim razmerjem, ki se vzpostavi med delovno organizacijo in delavcem nastanejo 'pravice in dolžnosti tako za organizacijo, ki je kot pravna oseba nosilec pravic in dolžnosti v razmerju do svojih članov in navzven, kot do delavca, ki v delovnem razmerju prevzame dolžnosti in pridobi pravice. Ko govorimo o dolžnostih in pravicah ugotovimo, na kakšen način jih delavci lahko uveljavljajo in kako se izvršujejo odločbe iz delovnih razmerij. Po temeljnem zakonu o delovnih razmerjih ugotavljamo, da ima delavec pravico vlagati zahtevke in druge vloge na pristojne organe upravljanja. Prav tako pa ima delavec pravico tudi ugovarjati zoper odločbe, s katerimi so pristojni izvršilni organi ali organi upravljanja odločili o njegovih pravicah in dolžnostih. Cit. zakon ureja pravico ugovora tako, da ima delavec »pravico ugovora zoper vsako odločbo, s katero je bilo odločeno o njegovih pravicah in dolžnostih iz delovnih razmerij. Tlelavec ima pravico ugovora tudi, če pristojni organ delovne organizacije ne izda na I. stopnji odločbe v 15 dneh od dneva, ko se je delavec obrnil nanj z zahtevo ali kakšno drugo vlogo.« Ko govorimo o zahtevkih, prošnjah, pritožbah in drugih vlogah, kakor tudi o ugovorih, ki jih delavci dajejo organom upravljanja, je prav, da ugotovimo, kdaj ima delavec pravico dati zahtevek, prošnjo, pritožbo, zakaj ga sme dati, kdaj lahko ugovarja, pri katerem organu, v katerem roku in dolžnosti organov s tem v zvezi. 1. Zahtevke delavcev po navedenem lahko razdelimo na dve vrsti: zahtevki, vloge, prošnje, nanašajoče se na pravice in dolžnosti iz delovnega razmerja. Tak zahtevek, vlogo, prošnjo, lahko delavec naslovi na organ, ki je pristojen za reševanje posamezne zadeve na I. stopnji. Npr. prošnja za stanovanje (Stanovanjska komisija-, prošnja za dodelitev kredita (Komisija za skupno potrošnjo), prošnja za spremembo analitične ocene (Upravni odbor), prošnja za štipendijo (Komisija za kadre). Vsi navedeni organi so pristojni za odločanje na I. stopnji. 2. Ugovore delavci vlagajo zoper odločbe s katerimi je organ I. stopnje (Komisija delavskega sveta ali upravni odbor) odločil o pravici ali dolžnosti delavca. Ugovor vloži delavec na organ II. stopnje če misli, da je kršena njegova pravica. Npr. kadar je odločba izdana delavcu na podlagi sklepa upravnega odbora, Komisije delavskega sveta ali pa če na njegovo vlogo oziroma njegov ugovor odločba sploh ni bila izdana. Pri vlogah, zahtevkih, prošnjah in ugovorih, ki jih delavec vloži pri organih upravljanja, so zelo važni roki. O vlogi, prošnji, zahtevku ali o ugovoru, ki ga je delavec naslovil na organ upravljanja, je ta organ dolžan odločiti. Za tako odločanje je določen rok, ki sili organe upravljanja k ažurnemu odločanju o zadevah, ki se nanašajo na pravice in dolžnosti delavcev iz delovnih razmerij. a) Organ prve stopnje (upravni odbor, Komisija delavskega sveta podjetja), če je bila vloga naslovljena nanj, odloči o zadevi. O tem izda odločbo »v 15 dneh od dneva, ko se je delavec obrnil nanj z zahtevo ali kakšno drugo vlogo«. Delavec ima pravico ugovora zoper tako odločbo v 15 dneh od prejema odločbe na organ druge stopnje (delavski svet podjetja). Pravico ugovora na organ druge stopnje v istem roku pa ima delavec tudi tedaj, če organ prve stopnje, na katerega je naslovil zahtevek ali drugo vlogo, ni izdal odločbe. Prvi primer: Delavec naslovi na Komisijo za skupno potrošnjo pri delavskem svetu podjetja prošnjo za dodelitev kredita za gradnjo stanovanjske hiše. Komisija je ugotovila, da prosilec ne izpolnjuje pogojev natečaja, ki je bil objavljen po sklepu delavskega sveta podjetja upoštevajoč določila Pravilnika o dajanju posojil za individualno gradnjo. Na podlagi te ugotovitve je bila prosilcu izdana odločba, vsebujoča sklep komisije z obrazložitvijo in pravnim poukom, da ima prosilec pravico ugovora na odločbo v 15 dneh od njenega prejema na delavski svet podjetja. Ker je prosilec mislil, da je bila s tem kršena njegova pravica, je v roku 15 dni ugovarjal pri delavskem svetu podjetja. Drugi primer: Delavec vloži pri upravnem odboru prošnjo za odobritev dvomesečnega izrednega dopusta (neplačan dopust) za gradnjo stanovanjske hiše (tako pravico ima delavec po 189. členu PDR). Upravni odbor o vlogi ni odločil v 15 dneh, zato je delavec naslovil vlogo na delavski svet podjetja. Vloga je ugovor, ker je šteti, da je upravni odbor, s tem da o vlogi ni odločil, odločil o vlogi negativno. Tretji primer: Komisija za varstvo delovnih dolžnosti je zaradi kršitve delovne dolžnosti izrekla delavcu ukrep, javen opomin. Kršitelj prejme odločbo z izrekom in pravnim poukom, iz katerega izhaja, da ima pravico ugovora v 15 dneh od prejema odločbe na delavski svet podjetja. Kršitelj ugovarja pri delavskem svetu podjetja, ker je mnenja, da mu je bil za storjeno krištev izrečen prehud ukrep. b) O vseh treh, pod a) naštetih primerih odloča delavski svet podjetja (druga stopnja). Delavski svet podjetja je dolžan o zadevi odločiti v tridesetih dneh od dne njihove vložitve. Delavski svet pri odločanju o ugovoru ugotavlja predvsem naslednje: — ugotovi, če je bilo pravilno ugotovljeno dejansko stanje na prvi stopnji; — ugotovi, če so bili pravilno upoštevani predpisi (zakonski in splošni akti); — ugotovi, če je bil postopek pravilen, kar zlasti velja za ugotavljanje kršitve delovne dolžnosti, zaradi katere se izrekajo ukrepi. (Nadaljevanje z 2. strani) Zanimiv je nadalje podatek, da je samo v industriji na področju celjske občine 1.322 delavcev, ki imajo nepopolno ali popolno osnovno šolo, zaposlenih na delovnih mestih, kjer se zahteva poklicna ali nižja strokovna šola (1.032), srednja šola (251) ali višja in visoka šola (39). Najvišja previsoka zaposlenost je izkazana'v vseh panogah v upravah podjetij — povprečno 60 % — in v tehničnih službah ter vodstvu proizvodnje — kjer te službe obstojajo — (povprečno 40%). V vseh obravnavanih delovnih organizacijah je skupno 2.861 delavcev, ali 17,4% previsoko zaposlenih. Iz analize o strukturi kadrov na področju celjske občine moremo podvzeti tudi podatek, da je v naši občini tudi precej takih delavcev, ki so z ozirom na njihovo izobrazbo prenizko zaposleni. Podatki za industrijo govore, da je 54 delavcev, ki imajo srednjo strokovno izobrazbo, na delovnih mestih, kjer se zahteva poklicna šola in da jih je 5 na delovnih mestih, kjer se zahteva le priučitev. Nadalje je 7 delavcev, ki imajo višjo ali visoko izobrazbo, na delovnih mestih, kjer se zahteva le srednja šola, en delavec z visoko izobrazbo pa je celo na delovnem mestu, kjer se zahteva — priučitev, torej nepopolna osnovna šola. V omenjeni analizi je še mnogo zanimivih podatkov in ugotovitev, ki vsi po vrsti dokazu- Odločba, ki jo na podlagi svojega sklepa o ugovoru izda de-lavski svet podjetja, je dokončna. Zoper tako odločbo ni ugovora, je pa možen delovni spor, ki ga delavec lahko sproži pri sodišču splošne pristojnosti V 30 dneh po prejemu odločbe. Pri uveljavljanju pravic delavcev iz delovnega razmerja ja upoštevati tudi nadaljnje važno zakonsko določilo, po katerem ima delavec pravico biti prisoten, kadar organi upravljanja odločajo o njegovih pravicah iti dolžnostih iz delovnega razmerja. To zakonsko določilo je povzeto tudi s pravilnikom o delovnih razmerjih v členih 372 in 373. Sicer pa Pravilnik o delovnih razmerjih ureja podrobneje uveljavljanje pravic po delu in iz dela v čl. 369 do 377. V. Jenšterle dipl. pravnik jejo, da so se delovne organizacije na področju celjske občine v povprečju slabo lotile reševanja njihove kadrovske strukture. Prav gotovo je to poročilo tudi nadvse dobra orientacija za nadaljnjo politiko zaposlovanja kadra, ki mora biti vsekakor usmerjen tako, da bo naša občina končno prišla izven okvirov slovenskih oz. jugoslovanskih podpovprečij. PL POPRAVEK SKLEPA DELAVSKE6A SVETA PODJETJA Na željo sindikalne organizacije železarne štore je bil sklep delavskega sveta podjetja, sprejet na III. zasedanju DSP it* objavljen v »štorskem železar-ju« št. 7, na strani 4, točka 2, g, h, korigiran, tako da novo besedilo omenjenega sklepa D SI* sedaj glasi: »Določi se planska vrednost točke na N-din 3,17. Ža dosego potrehnih sredstev za osebna dohodke za navedeno vrednost točke je povečati dohodek za ustrezni del.. Zviša se tudi finančni rezultat za toliko, kolikor to znaša. po povečanem, dohodku iz delitvenega razmerja 90,7:9,3.« Tajništvo organov samoupravlj anja Analiza strukture kadrov v celjski občini NEZGODE PRI DELU V mesecu avgustu je bilo po obratih in oddelkih naslednje število nezgod pri delu: Elektroplavž 2 Jeklarna 2 Valjarna 2 Livarna sive litine 2 Modelna mizama 1 Obdelovalnica valjev 1 Promet 3 Skupaj: 13 Brez nezgod pri delu so bili naslednji obrati: Livarna valjev, šamo tarna, mehanična delavnica, energetski obrat, elektroobrat, ekspe-dit, gradbeni oddelek, razvojni oddelek, OTK, komunalni oddelek in ostalo. Na poti na delo in z dela ni bila prijavljena nobena nezgoda. Pri delu so se poškodovali: ELEKTROPLAVŽ: MLAKAR Karl in KOZOLE Ivan sta polnila elektrode s segreto elektrodno maso. Kozole je z lopato držal izpustna vratca na vsipni posodi odprta, Mlakar je pa s kladivom udaril po posodi, da bi zletela vsa masa. Takrat je nastala v elektrodi eksplozija hlapov in ju je vroč plamen opekel. JEKLARNA: KOCIJAN Ivan je šel k Škarjam za rezanje starega železa. Na kupu zemlje ob novem industrijskem vodovodu se je spotaknil in padel. Poškodoval si je desno roko. ZELIč Anton je izbijal ingote iz kokil. Kladivo je zadelo na rob kokile in se odbilo v njegovo nogo, ter mu poškodovalo stopalo. VALJARNA: FREITAG Ciril. Pri nakladanju valjanih palic mu je na stolicah sodelavec vrgel palico na roko in ga poškodoval. 2AVSKI Jože. Po končanem, delu je pri kopanju stopil na žebelj in se zbodel v podplat. Ker semu je mudilo na avtobus ni iskal prve pomoči v obratni ambulanti. To se mu je maščevalo z vnetjem rane. Zaradi slabo vzdrževanih sanitarij v valjarni so tudi lani imeli eno nezgodo. LIVARNA SIVE LITINE: JEROVŠEK Stanko. Pri bru-šen ju odlitkov na stabilnem brusilnem stroju mu je padel tujek v oko zaradi neprilega-jočih očal. ČAVž Vili je nesel kos grod-Ija v zakladalni voziček. Ko ga je odvrgel, si je poškodoval prste na desni roki. MODELNA MIZARNA: ROZMAN Anton je obžagoval vogale na modelu. Ko je žaga prerezala model, je model zdrsnil, pri tem se je s koncem sredinca dotaknil tračne žage in se užagal. OBDELOVALNICA VALJEV: AšENBERGER Ivan je med struženjem valja od blizu po-gledal, če nož reže. Takrat mu je priletel ostružek od noža v oko. PROMET: KAJTA Jože. Pri izvlačenju cevi iz kotla je delavec v peči nepričakovano udaril na nasta- vek za izbijanje cevi, vsled česar je železni drog na strani dimnice zanihal in udaril imenovanega na zgornjo ustnico. RAJH Alojz je na stružnici pilil vijak 7/8”. Vrteči se vijak mu je zagrabil rokav bluze in ga začel navijati. Predno je uspel ustaviti stroj, mu je strgalo bluzo in srajco ter ga odrgniTo po vratu in levi roki. HRIBERNIK Anton. Lokomotiva je potiskala dva vagona proti novi livarni. Nadpremikač je stal na stopnici vagona in ni opazoval če je tir prost. Ko je vlak navozil na lesen ploh, ki je ležal na tiru, je prvi vagon iztiril. Stopnica vagona pa je udarila imenovanega v desno stran reber. Primerjava števila nezgod v mesecu avgustu zadnjih pet let: Leto 1963 1964 1965 1966 1967 Nezgod pri delu 12 14 16 14 13 Nezgod na poti 4 1 1 4 — Skupno imamo letos že 102 nezgodi pri delu. V letu 1966 jih je bilo konec avgusta 123. Zmanjšanje števila nezgod so letos dosegli predvsem v valjarni, livarni sive litine, ekspeditu in v mehanični delavnici. Število nezgod pa se je najbolj povečalo v obdelovalnici valjev in v jeklarni. Posebno veliko je letos zabeleženih poškodb oči. V mesecu avgustu je samo iz livarne sive litine 7 delavcev moralo iskati zdravniško pomoč. Eden pa je boloval zaradi poškodbe očesa. Prav tako se ponavljajo poškodbe oči pri strugarjih v obdelovalnici valjev. Odgovorni vodje bodo morali posvečati več pozornosti do-sledni uporabi zaščitnih očal pri delu. Posebno pozornost je treba posvečati pravilni izbiri očal za vsakega posameznega delavca, da se bodo očala dobro prilegala. Tudi površna namestitev očal je včasih vzrok, da leteči drobec za očali lahko prileti v oko. SLUŽBA VARSTVA PRI DELU Kršitve delovnih dolžnosti Komisija za varstvo delovnih dolžnosti pri delavskem svetli podjetja je imela v mesecu avgustu 1967 štiri zasedanja, na katerih je izrekla skupno 25 uKrepov, od tega 16 opominov in 9 javnih opominov. V treh primerih se je komisija izrekla za oprostitev, ker ni bila podana kršitev delovne dolžnosti. Delovno dolžnost so prekršili: 1. JAGODIC Franc, iz livarna sive litine, je dne 14. 3. 1967 zamašil odprtino ključavnice na garderobni omarici svojega sodelavca — JAVNI OPOMIN. 2. GAJŠEK Anton, iz livarne) sive litine, je dne 18. 5. 1967 predčasno zapustil delovno mesto — JAVNI OPOMIN. 3. FRECE Franc, iz espedita, je dne 29. 5. 1967 na popoldanski izmeni malomarno opravljal tehtalsko dolžnost in je pri vagonu EKL 5494679 vpisal pri ta-riranju napačno taro in sicer namesto 8455 kg 9170 kg — JAVNI OPOMIN. 4. VOVK Franc, iz ekspedita, je dne 17. 4. 1967 prišel vinjen na delo — JAVNI OPOMIN. 5. CENTRIH Silva, stažistka v operativnem oddelku uprave osnovnih sredstev, si je proti obstoječim predpisom v času od 11. do 24. 7. 1967 vzela redni letni dopust in za odobritev tega pregovorila svojega predpostavljenega starešino, čeprav je sama vedela, da ji redni letni) dopust zaradi njene krajše zaposlitve takrat še ni pripadal — JAVNI OPOMIN. 6. JAGER Ivica, iz skladišča, si je kljub opozorilu kadrovskega direktorja, češ da še nima pravice do koriščenja letnega dopusta, ker ni izpolnila pogojev in ji ta dopust ne pripada, v času od 12. 7. do vključnd 22. 7. 1967 samovoljno vzela dopust — JAVNI OPOMIN. 7. LELJAK Rudolf, iz gradbenega oddelka, je dne 20. 7. 1967 ob 10. uri dopoldne na delovišču v Štorah II udaril po obrazu sodelavca Bevc Stanka — JAVNI OPOMIN. 8. LORGER Karl, iz jeklarne, je dne 21. 7. 1967 neopravičeno izostal z dela v popoldanski izmeni — JAVNI OPOMIN. 9. GOBEC Marjan, iz obdelo-valnice valjev, dne 22. 3. 1967 kot delovodja ni opozoril svojega delavca Gradič Antona, da bi pri dvigu in prenosu valjat za obdelovalnico valjev zavaroval ostale valje pred samolast-nim premikom in je imelo to za posledico, da so se valji, nä katerih je bila 15.590 kg težka kokila razmaknili, zaradi česat) se je na valjih nahajajoča se kokila premaknila in zdrsnila na tla, pri tem pa se je odlomil čep za zapenjanje — JAVNI OPOMIN. TURČIJA: Sovjetska zveza in Turčija sta sklenili sporazum o izgradnji tretje turške železarne. Z gradnjo bodo pričeli V letu 1968 in predvidoma končali leta 1972. Njena proizvodna zmogljivost bo milijon ton surovega jekla letno. Načrte in naprave bodo izdelali v Sovjetski zvezi. ZAHODNA NEMČIJA: V že, lezarni »Heinrichshuette« družbe »Rheinstahl« je pred kratkim začela obratovati naprava za kontinuirano vlivanje bram širokih 100 do 1.700 mm in debelih 125 do 250 mm. Drugo napravo za kontinuirano vlivanje bram, širokih 2.100 mm in debelih 300 mm gradijo. POLJSKA: Poljska železarska industrija pričakuje, da bo dosegla letos rekordno proizvodnjo 10 milijonov ton surovega jekla, kar bo približno za 500 tisoč ton več, kot v letu 1966. Okoli 75 % povečane proizvodnje bodo dosegli v novi jeklarni železarne »Lenin« v Novi Huti. JEKLO DOMA IN V SVETU Uvoz gotovih proizvodov črne metalurgije v Jugoslaviji v prvem polletju 1967 V prvem polletju je Jugoslavija uvozila 411,5 tisoč ton gotovih proizvodov črne metalurgije, kar predstavlja polovicoi uvoza preteklega leta, ko je bil uvoz pretirano visok. Poznano je dejstvo, da so zaloge industrije in trgovine velike. Zaradi tega ima tako nekontroliran uvoz jekla za posledico velike motnje v domači proizvodnji jekla (redukcija proizvodnje V mnogih železarnah), široka li-berizacija uvoza ni dala zaželenih rezultatov. Kljub velikemu uvozu je tržišče slabo založeno z določenim asortimanom. Za uvoz je porabljeno 62 milijonov dolarjev. Regionalno se je uvoz povečal iz konvertibilnega področja (indeks 105). Od vsega uvoza odpade na konvertibilno področje 50%, kar predstavlja doslej največji procent uvoza iz tega tržišča. Tak nekontroliran uvoz ima za posledico, da upravičeno zahtevajo domači proizvajale! omejitve uvoza in zboljšanje njegove organizacije. Organizacija uvoza bi morala biti takšna, da bi se elastično prilagajala potrebam tržišča, kar bi bilo v interesu potrošnika in proizvajalca. Splošni pregled svetovnega tržišča jekla Vojna na Bližnjem vzhodu je imela, gledano kratkoročno, negativen vpliv na tržišče jekla. Danes lahko rečemo, da se je situacija umirila in da je stanje nespremenjeno. Zapadnoevropske železarne razpolagajo z zadostnimi naročili. Če primerjamo podatke prvega polletja 1967 s prvim polletjem 1966 vidimo, da se je proizvodnja v letu 1967 povečala. Na izvoznem tržišču je aktivnost še vedno mirna. Vzrok za slabo aktivnost je v svetovni politični situaciji in v resnih finančnih težavah v panogah predelovalne industrije. Značilen je podatek, da le betonsko železo v zadnjem času kaže stabilno in čvrsto tendenco v pogledu cen. Cene so celo narasle za 1 dolar na tono. Nasprotno pa je tendenca padanja cen pri paličastih jeklih. Izvozne cene zapadnoevrop-skega jekla so bile konec junija naslednje (v dolarjih/tono — FOB): — gredice 61 do 63 — betonsko železo 76 do 77 — paličasto jeklo 78 do 79 — pločevina 89 do 91 — tanka pločevina 107 — žica 100 do 139 V Naročila so se v zapadnoevropski skupnosti povečala za ca. 5,32 mil. ton, bila so samo za 1,8 % manjša od maja 1966. Od skupnih naročil se nanaša 1,1 mil. ton na izvoz v tretje države. Vojna na Bližnjem vzhodu je zaradi zapore Sueškega kanala odložila dobave na osnovi sklenjenih izvoznih poslov. Kupci ne pristanejo na višje cene, ki so nastale zaradi daljšega transporta okoli Rta Dobre made. Pri tem pa je dobila Japonska boljši položaj. Za same države Bližnjega vzhoda Zapadna Evropa ne pomeni dosti, ker se te države ekonomsko bolj navezujejo na Sovjetsko zvezo. Na britanskem tržišču jekla je situacija ugodnejša kot je bilo pričakovati na začetku leta. Povpraševanje po težkih jeklarskih proizvodih in polfabrikatih se ni menjalo. Upadla so naročila za profile, nosilce in druge proizvode na domačem tržišču. Situacija na trgu debele pločevine je ugodnejša. Kar se tiče izvoza se razvija količinsko v istem obsegu, vrednostno pa stagnira. Vzrok stagnacije je vse večja konkurenca na svetovnem tržišču. SMEH.. . V DUHU DANAŠNJIH DNI »Pišete nam, da boste poravnali račun šele, ko bomo tudi mi plačali, kar vam dolgujemo. Sporočamo vam, da se na take dvomljive termine ne moremo zanašati.« NESREČA PO DELOVNEM ČASU »Tovariš šef, želel bi, da mi zvišate plačo. Včeraj sem se poročil.« »Obžalujem, toda tovarna ne odgovarja za nesreče, ki delavce dolete po delovnem času.« Na ameriškem tržišču tudi ni pomembnejših sprememb. Potrošnja je narastla le v gradbeništvu, kar je sezonskega značaja, medtem, ko v splošnem stanju ni najugodnejše. Proiz- vajalci jekla v ZDA si prizadevajo, da bi država omejila uvoz jekla in v tej zvezi bodo predložili v kratkem osnutek zakona o obdavčenju uvoza. Zaostritev konkurence železne rude na svetovnem tržišču Švedski rudniki, ki so kazali do leta 1965 hitro ekspanzijo, so se znašli zaradi hude konkurence v težavah. Izvoz je upadel za 10 % (na 22,5 mil. ton). Predvideva se še večje upadanje izvoza in to za ca. 3 do 4 % in padec cen za ca. 10 %. Zaradi upadanja porasta proizvodnje jeklarske industrije je bil prizadet tudi trg železne rude. Švedska ruda je dobila močno konkurenco tako glede kvalitete, kakor tudi glede relativno nizkih transportnih stroškov v prekomorskih državah. V letu 1966 je bilo za potrebe zapadnoevropske industrije 64% uvoza iz zahodnoevropskih držav, medtem ko v letu 1965 le še 49 odstotkov. Kanada je bila največji prekomorski dobavitelj, medtem ko so jo v letu 19o5 prehitele Liberija, Brazilija, Mauretanija itd. Velik pomen se v bodoče pripisuje Braziliji in Avstraliji. Perspektivno se predvideva eksploatacija novih rudnikov v Kanadi, Afriki in tudi Sovjetska, zveza namerava povečati izvoz v zahodnoevropske države. Sto milijonov jekla v Sovjetski zvezi Plan proizvodnje za leto 1967 predvideva v Sovjetski zvezi proizvodnjo jekla 100,2 mil. ton. Iz naslednjega pregleda je raz-vidno v kakšni meri je naraščala proizvodnja jekla v Sovjetski zvezi v primerjavi z ZDA od 1913. leta dalje. Mil. ton ZDA SZ 1913 31.8 4,3 1940 62,5 18,3 1945 75,1 12,3 1951 98,4 31,4 1957 104,8 51,2 1965 121,9 91,0 1966 124,7 96,7 V ŽELEZARNI JESENICE SKRČEN DELOVNI ČAS Zaradi padca povpraševanja po proizvodih železarne Jesenice in s tem v zvezi pomanjkanja naročil, je bila jeseniška železarna prisiljena zmanjšati obseg proizvodnje in poslovanja. Delavski svet železarne Jesenice je na svoji 17. seji, dne 11. 8. 1967 obravnaval gospodarski položaj podjetja in sklenil, da se vsled neugodnih tržnih prilik skrči delovni čas. Sklep delavskega sveta železarne Jesenice je stopil v veljavo s 1. septembrom 1967. Sektor za ekonomiko Železarne Jesenice je izdelal okvirni program skrčenega delovnega časa v železarni Jesenice za posamezne obrate in službe. Po tem programu dela npr. enota Plavž kontinuirano v 42-urnem delovnem tednu s štirimi izmenami po sistemu štiri delovne dni in en dan prost. Podobnö obratuje tudi Martinama. Blunting — valjarna trakov obratuje po omenjenem programu kontinuirano z dvema izmenama po sistemu štiri delovne dni in en dan prost itd. Z omejitvijo obsega proizvodnje in uvedbo skrčenega delovnega časa je v posameznih obratih nastal višek zaposlenih, s' nekaterih obratih pa bo delavcev primanjkovalo. Ta problem bodo reševali z začasnim premeščanjem. Tako je npr. marti-nama oddala 61 oseb, ki jih bo dobila predvsem DE plavž. V primeru pa, da viška delovne sile ne bo mogoče razporediti! na delo, bodo uvajali postopek za prekinitev delovnega razmerja, v smislu njihovega pravilnika o delovnih razmerjih. Dopisujte v naš list LETOVANJE NA S NI Nekateri starši so vredni graje Krajevna organizacija Rdečega križa Štore je ob podpori Železarne Štore in Osnovne šole Štore organizirala letovanje socialno šibkih otrok na Svetini. Zaradi omenjenih sredstev seje tega letovanja, ki je trajalo od 15. do vključno 24. 8. 1967, lahko udeležilo le 18 otrok. Otroci so se v novem okolju na svežem zraku, ob dobri hrani ter skrbni negi »mamice« Ivanke Rezar odlično počutili. Vsem je bilo hudo, ko so se poslavljali, kajti čas letovanja je vše prehitro minil. Kljub temu, so mnogi šele komaj znali govoriti, je bila želja vseh, da bi se.v prihodnjem letu zopet srečali. •Dovolite, da se v imenu otrok zahvalimo še enkrat vsem, ki so š; svojim razumevanjem omogočili to letovanje. Predvsem gre zahvala -upravnemu odboru Železarne Štore, ki je odobril del potrebnih sredstev, ki so bila sicer letos skromna, vendar so zadoščala, da je 18 otrok lahko preživelo srečnih 10 dni. Upamo, da nas bo upravni odbor Železarne tudi v prihodnjem letu podprl in omogočil, da bo morda teh otrok lahko več. Zahvaljujemo se tudi Osnovni šoli Štore, ki nam je posodila potrebno opremo in dala na razpolago prostore Osnovne šole na Svetini, kajti brez te pomoči gotovo ne bi mogli izpeljati svojega načrta. Prav tako se zahvaljujemo tudi vsem ostalim, ki so po svojih možnostih sodelovali pri izvedbi tega prvega poskusa. Na žalost pri vseh nismo naleteli na tako odprta srca, saj smo velikokrat morali letovanja najbolj potrebne otroke odpisati samo zato, ker starši niso razumeli, da želimo dobro njihovim otrokom in so jih iz čistega egoizma, nerazumevanja, zaostalosti, kar vse ne dela časti prebivalcem našega področja, zadržali doma. Te starše želim opozoriti, da ! Dokončna repertoarna podoba j SLG Celje v sezoni 1667/6« » Pri sestavljanju repertoarja smo morali upoštevati iz-I redno hudo finančno situacijo hiše, majhen ansambel, ♦ uprizoritvene možnosti glede na najrazličnejše aspekte, ki j krnijo sproščeno umetniško delo. Zaradi preobremenjenosti ♦ ansambla smo zmanjšali število abonmajskih premier od ; 9 na 8, pri tem pa še upoštevali možnost vzporednega štii-; dija: dvakrat po dvoje del. Edini tekst, ki presega število ♦ razpoložljivih igralcev, je Brechtov »Švejk«, vendar je delo 5 uprizorljivo tako, da igrajo nekateri igralci tudi več vlog J hkrati. Sezono bomo začeli s Cankarjevimi »Hlapci« v režiji J Mileta Koruna. S tem delom bomo proslavili 100-letnicoslo-I venskega gledališča. REPERTOARNA PODOBA NOVE SEZONE: Ivan Cankar:/HLAPCI. Slovenska politična tragedija. Bertoki Brecht: ŠVEJK. Prenos popularnega Haškovega romana v obdobje nacizma. Protest proti vojni. Jacques Audiberti: IZ ZLA SE ZLO RODI. Izredno dtl-■ Jiovita in poetična pravljična komedija. «Djordje Lebovič: SREBRNE VEZI. Sodobna igra o hu-. manoati in dilemah našega človeka, t., Sofokles: KRALJ OIDIPUS. Antična tragedija. Jean Anouilh: EVRIDIKA. Prelepa antična zgodba, prestavljena v pekel in blato sodobne človeške družbe. Tennessee Williams: OBDOBJE PRILAGAJANJA. Resna ♦ komedija, ki kontrastno obravnava profano in sakralno v ♦ začetnem obdobju zakonskega sožitja. 1 Carlo Goldoni: KRČMARICA. Komedija. 2 Odprto je še mesto za slovensko noviteto. Ob začetku ♦ sezone bo premiera Cankarjevih političnih spisov LEPA NA-J ŠA DOMOVINA v priredbi Andreja Inkreta, ki pripravlja 2 še adaptacijo DESETEGA BRATA. Ža mladino bo uprizor-2 jena TRNJULČICA Saše Škufca, obnovljen pa bo za novo 2 leto še letošnji DEDEK MRAZ. £■ Za 50-letnico oktobrske revolucije bomo uprizorili Lebo-! vičeve »SREBRNE VEZI«. 'J Vodstvo gledališča si pridržuje pravico, da v primeru 2 višje sile katero od naštetih del zamenja z deli, ki so v re- ♦ pertoarni rezervi. i SLG Celje s takim ravnanjem škodijo svojim otrokom in da jim že tako težko življenje poleg takih staršev, še bolj grenijo. Ne bi rad navajala njihova imena, ker me je.sram, da so takšni in da nimajo osnovnega čuta materinske oziroma očetovske ljubezni do svojih otrok. Res je, da so v mladosti morda živeli pod težkimi pogoji, vendar bi bilo od njih pošteno, da bi vsaj svojim otrokom pustili srečo, ki jim jo žele drugi. Za odbor RK dr. A. Doplihar Med letošnjimi šolskimi počitnicami je 36. naših otrok s štirimi vodiči 11 dni letovalo na , Debelem Rtiču, blizu Ankarana. Letovanje je organiziralo gasilsko društvo Železarne Štore preko Gasilske zveze Slovenije. Letovanja so sc mogli udeležiti pionirji društva in otroci članov in simpatizerjev društva, tako da so vsi koristili po pravilniku določeno pomoč za dopust. tem, da je vsak dan druga skupina pripravila kulturni program. Mi smo ga pripravili kar dvakrat in seveda tudi kresovanje. V času našega letovanja smo videli res- mnogo lepega, naužili smo se, vode in sonca, spoznali lep del našega slovenskega Primorja in končno navezali stike z mladimi iz drugih krajev. Vodiči so za nas dobro skrbeli, posebno za tiste, ki so se N«še letovanje je bilo nadvse lepo, saj smo bili v počitniškem domu RK Slovenije, ki je urejen prav za mlade ljudi in opremljen z napravami za šport in razne igre. Poleg nas so bili v izmeni še otroci iz Kranja, Ljubljane, Tržiča ter iz Francije in Slovenske Koroške. Otroci iz Francije in Avstrije so letovali v Jugoslaviji v zameno za naše, ki so letovali tam. Zamenjavo sta organizirala Rudnik Zagorje ini mladina Tržiča. Naš dopust je bil nadvse vesel, saj smo imeli obilno in dobro hrano, dovolj sadja in raznih osvežujočih pijač in seveda zelo lepo vreme, ki smo ga dobro izkoristili za kopanje. Ob vodi smo bili kar 6 ur dnevno. Ob večerih je bilo zabave dovolj in so bili večeri pravzaprav nadaljevanje dnevne zabave s učili m naučili plavanja. Domov smo se vrnili veseli, saj smo se res dobro imeli. Za nameček vsega in pa za konec šolskih počitnic smo imeli v organizaciji Občinske gasilske zveze Celje enodnevni izlet na Planino, kjer je bilo srečanje mladih gasilcev iz bivšega celjskega okraja. Na tem srečanju je bilo tudi tekmovanje, na katerem smo zasedli prvo mesto in s tem upravičili skrb, ki jo imajo starši za nas. Ob koncu naj lepša hvala vsem, ki so na ta ali oni način pripomogli, da smo se nekaj dni v počitnicah lepo imeli. Posebna hvala vodstvu društva in organom upravljanja Železarne Štore, ki so finančno Z regresom omogočili letovanje, saj bi mnogi sicer morja ne videli. KADROVSKE VESTI V mesecu avgustu so bile naslednje kadrovske spremembe v našem podjetju. Novi člani delovne skupnosti ! BURIČ Alojz iz Kamnika pri Šmarju, po poklicu strojni ključavničar, mehanična delavnica. HLADNIK Franc iz Trnovca pri Šentjurju, po poklicu obratni elektrikar, elektroobrat. GUČEK Milan iz Presečnega, Planina pri Sevnici, elektrome-haiiik, elektroobrat. KORŽE Franc iz Ponikve pri Grobelnem, strojni ključavničar, mehanična delavnica. BREČKO Viljem, Visoče pri Planini, strojni ključavničar, mehanična delavnica. ŠKORNIK Vladislav iz Dobrine, Loka pri Žusmu, po poklicu strojni ključavničar, mehanična delavnica. MALGAJ Anton iz Sel, Gorica pri Slivnici, po poklicu strojni ključavničar, obdelovalnica valjev. PRODNIK Stanko iz Solčave, po poklicu strojni ključavničar, mehanična delavnica. FLIS Anica iz Laške vasi, p. Štore, stenodaktilografka, finančni sektor. STANKOVIČ Stojan iz Šentjurja, po poklicu strojni ključavničar, mehanična delavnica. Odšli drugam na delo i GRAČNER Roman, vratičar v valjarni, sporazumno s podjetjem. PEČNIK Janez, strojni ključavničar v mehanični del., odhod v JA. TOPOLOVEC Janez, pomoč, vlival, v jeklarni, samovoljno. HRIBERNIK Franc, voznik vsip. voza na elektroplavžu, sporazumno s podjetjem. POVALEJ Ana, čistilka v komunali, samovoljno zapustila delo. CIZEJ Marjan, paznik ciklonov na elektroplavžu, samovoljno zapustil delo. ZAJC Rafko, paznik ciklonov na elektroplavžu, samovoljno zapustil delo. VRANIČ Franc, pom. formarla v livarni sive litine, iztek pogodbe. TURK Ivan, brusač ingotov v jeklarni, sporazumno s podjet- jem. ARZENŠEK Silvo, ravnalec fine proge v valjarni, samovoljno zapustil delo. Zakonsko zvezo so sklenili SENICA Valerija, finančni sektor. TURNŠEK Zmago, valjarna. BRAČUN Vili, jeklarna. DEČMAN Vili, livarna sive litine. ŽVEGLIČ Ivan, valjarna. Na novi življenjski poti jim želimo obilo sreče! Naraščaj v družini so dobili: GRAČNER Ivan, livarna sive litine. BUKOVŠEK Franc, mehanična delavnica. VERŠEC Erika, direkcija. ROJC Martin, mehanična delavnica. ŽABERL Henrik, livarna sive litine. KORES Franc, livarna sive litine. KOJTERER Peter, livarna sive litine. PUŠNIK Miha, valjarna. KUMPERGER Stanko, jeklarna. ROMIH Leopold, obdelov. valjev. KRAGELJ Ivana iz direkcije — UOS in KRAGELJ Ivan iz mehanične delavnice. Čestitamo! ZAHVALA V letošnjem letu je lepo število članov našega kolektiva — med njimi podpisnik — bilo zaradi težjih obolenj odnosno posledic težjih bolezni na zdravljenju v slovenskih termalnih odn. mineralnih zdraviliščih. Ta okolnost sama na sebi ne bi zaslužila posebne omembe, če bi šlo pri tem za individualne nosilce stroškov zdravljenja. Ker je socialno zavarovanje kot nosilec stroškov tovrstnega zdravljenja — in stroški so znatni — odpadlo, je bil na pobudo sindikalne podružnice Železarne Štore v povezavi z odločitvijo organov delavskega samoupravljanja ustanovljen poseben namenski fond, iz katerega se krijejo stroški. Smatram za dolžnost, da izrazim zahvalo organizacijam in posameznim avtorjem v tej humani odločitvi in poslovanju v tej zvezi, v prepričanju, da ta občutek delijo z menoj tudi vsi ostali, ki so bili pomoči deležni. F. Jernejšek Poplačana poštenost Pred dobrima dvema mesecema je naš sodelavec tov. Peček Ludvik, topilec v sivi livarni, našel plačilno kuverto s celotnim osebnim dohodkom sodelavke Črešnar Jožefe, ki je kuverto izgubila na poti iz obračunske službe v obrat. Ko je Črešnarjevi vrnil izgubljeni denar, si ni mogel misliti, da se mu bo poštenost v kratkem poplačala. 'Na dan izplačila, dne 15. 9. 1967, je po prihodu iz obračunske službe v obrat namreč ugotovil,:' da se je tokrat njemu samemu pripetila podobna nesreča. Izgubil je kuverto s celotnim osebnim dohodkom. Za očeta štirih otrok je takšna izguba hud udarec, zato se je Peček nemalo razveselil, ko mu je delovodja po kratkem času izročil izgubljeno kuverto in mu pojasnil, da jo je našla tov. Krajnc Fanika, čistilka v livarni sive litine. Poštenost je bila poplačana s poštenostjo in si ju je vzeti za zgled. PL KOVA VELIKA TRGOVSKA HIŠA V CELJU Pred meseci so v Celju veliko govorili o tem, kje naj bi stala velika trgovska hiša, za katero se zelo zanimajo najrazličnejši proizvaj alci potrošnih izdelkov. Prevladovalo je dvoje različnih mnenj: ali naj zgradijo tako modno hišo na parkirnem prostoru poleg restavracije Koper, ali pa ob hotelu Celeia. Odločili so se za prvo varianto. Potem pa so govorice o modni hiši povsem utihnile. Toda pred kratkim je občinska skupščina prodala prostor ob restavraciji Koper na javni licitaciji trgovskemu podjetju Tehnomercator. Ta-delovna organizacija bo zdaj poskrbela za to, da bomo Celjani dobili novo trgovsko hišo, ki naj bi po svoji velikosti, sodobnosti in izbiri prekosila vse dosedanje. Seveda se to ne bo zgodilo čez noč. Novo modno hišo pa bodo prav gotovo zgradili do leta 1970. ZAHVALA Ob koncu moje prakse se kolektivu železarne štore najlepše zahvaljujem za prisrčen in prijateljski sprejem. Bil sem prvikrat v Jugoslaviji in moram reči, da sem bil zelo zadovoljen. Praksa mi je prinesla mnogo novih spoznanj o proizvodnji in ljudeh prijateljske dežele, želim vam mnogo uspehov pri nadaljnjem delu. Srečno! Vladimir Väter študent strojne fakultete ČVUT iz Prage ZELIČ juniji j Ko je tokrat zavihrala črna zastava v poslopju uprave železarne, je naznanila grenko vest, da je pod Kalobjem prenehalo utripati srce dolgoletnega jeklarskega sodelavca Jakoba ZELIČ A, starega komaj 56 let. Zelle je zgodaj šel za kruhom, že v letu 1929 ko se je zaposlil v premogovniku Rtanj v Srbiji. Med okupacijo je bil delavec pri firmi »Asdag« v Celju. Težko delo v rudniku mu je izčrpalo moči, ostalo je dodala še vojna doba, nato pa od marca 1947 delo v jeklarni naše železarne. Povsod, kjer je delal, je veljal za izredno marljivega delavca. Tudi naši jeklarji vedo, da je bilo zelo malo tako prizadevnih in discipliniranih delavcev v njihovih vrstah, kot je bil Jakob Zelič. Leta težkega dela pa so pustila sled in posledice in 24. julija 1963 je moral ta vzgledni delavec v invalidski pokoj. Ni si znal privoščiti pravega počitka, ni ga bil vajen. Zato tudi ni dolgo užival zasluženega pokoja. Ko bi lahko slavil 56. obletnico rojstva, je tiho odšel iz življenja, kakor je tiho in pridno, skoraj neopaženo, marljivo delal ves čas življenja. Slovo od spoštovanega delavca in prijatelja je bilo nadvse prisrčno in zato tembolj trpko, dokaz, da bomo našega dolgoletnega sodelavca ohranili v najlepšem spominu. ALOJZ ŠlIUELJ Drug za drugim zapuščajo vrste naših starih sodelavcev... Takih pogovorov je veliko, ker se res redčijo vrste starejše generacije. Tako je nanesel pogovor tudi na nekdanjega sodelavca v samotami Alojza ŠUH-LJA, oblikovalca, ki je delal v tem obratu preko 8 let. Dobrega delavca in tovariša se vsak rad spomni, tem težje pa nam je, če zvemo, da koga od dobrih sodelavcev zadene težak udarec. Šuhelj Alojz je iskal pomoči v Harinih Zidkih pri Podčetrtku, saj ga je revma zvijalo, že dolga leta. Toda preveč se je prepustil vplivu vode in sonca in zadela ga je kap. Vest o smrti tega marljivega delavca iti dobrega tovariša je globoko odjeknila v vrstah mnogih prijateljev in znancev, šuhelj je moral že od mladih let trdo delati, zato je bil dela vajen in je rad delal. Kot dober delavec je bil spoštovan, prav tako kot dober sosed in prijatelj. Bivši sodelavci, prijatelji in znanci so ga v velikem številu pospremiti na zadnji poti in ga bodo ohranili v najlepšem spominu. Pisma V zdravilišču Radenci še dovolj zlata Kapacitete zdravilne vode nezadostno izoriščene Med našimi naravnimi zakladi imamo med drugim tudi naravna zdravilišča, ki jih je po osvoboditvi večinoma vzdrževalo socialno zavarovanje. V njih so se zdravili pacienti, ki so bili potrebni zdravljenja, precejšnje število pa je bilo tudi takih, ki zdravljenja niso bili potrebni. Slednji so finančni sod socialnega zavarovanja tako izkoriščali, da so izdatki tekli iz tega soda tudi med dogami in ne samo pri potrebni pipi. To je imelo za posledico, da so odgovorni skoraj popol- noma zaprli pipo za zdravljenje članov socialnega zavarovanja. Ker morajo delovni kolektivi sami zdraviti vse finančne hibe, so tudi tukaj priskočili na pomoč svojim članom v prepričanju, da je rekreacija zdravljenja dvojna korist, ne samo za delovne kolektive, temveč tudi za skupnost, saj je bolj koristna, kakor takšni dopusti, ki večkrat zapravijo zdravje. Med prvimi delovnimi kolektivi je tudi železarna štore ustregla svojim bolnim članom kolekti- 1. 10. 1967 — »DOBRI DUH PARIZA« — ameriški VV barvni film — komedija 7.-8. 10. 1967 — »OSEDLAJ VETER« — ameriški barvni film — vestem 14.—15. 10. 1967 — »LEPA LO- LA« — španski VV barvni film — glasbeni 21.-22. 10. 1967 — »STROGO ZAUPNO — IPCRESS« — angleški Cs barvni film — špi-jonski 28.-29. 10. 1967 — »NE JOČI PETER« — slovenski film Mala križanka J 1 2 3 4 5 ì € 7 « i|§9 10 r '2 if::::13 U ts r VODORAVNO: 1. sad kokosove palme; 6. železova ruda; 8. ljubkovalno ime za očeta; 9. Nušičeva komedija; 10. v starogrški mitologiji bog gozdov, rastlinstva in pastirjev; 11. krepka pritrdilnica; 12. dve črki abecede; 13. reka, ki teče skozi prekmursko metropolo; 14. železova ruda; 16. navedek. NAVPIČNO: 1. pripadnik najštevilnejšega naroda na svetu; 2. znamenje, napoved časa; 3. oblastna bakterija; 4. osebni zaimek; 5. železova ruda; 6. rastlina z velikimi listi, ki se uporablja v zdravilstvu; 7. gornji del Sušaka; 11. žensko pokrivalo; 13. zmaga pri šahu; 15. avtomobilska oznaka za Milano. REŠITEV: 1. kokos; 6. limo-nit; 8. atek; 9. DR ...; 10. Pan; 11. res; 12. Uj; 13. Mura; 14. hematit; 16. citat. F. I. HUMOR NASVET Mamica gre za nekaj dni z doma. Ob slovesu vpraša sinčka: »Povej, srček, kje hočeš med mojo odsotnostjo spati, v svoji postelji ali pri služkinji?« Sinček nekaj časa premišljuje, potem pa pogleda očeta: »Kaj bi storil ti, očka?« NEMORALNEŽ — Strašno, novi sostanovalec zna vse kvantaške pesmi! va, da so si izboljšali zdravje, saj z lastnimi sredstvi pri današnjih cenah navadni zemljani tega ne zmorejo. Že drugo leto sem se — izredno slab — zdravil v zdravilišču v Radencih in priznati moram — v moje popolno zadovoljstvo. Seveda se je treba striktno držati zdravniških navodil. V Radencih se zdravijo večinoma inozemski pacienti, ki zdravilišča kar ne morejo prehvaliti. To je razvidno tudi iz knjige vtisov, ki vsebuje samo pohvale. Te vrstice sem napisal v dobri veri, da bodo v tej dobi reforme tudi drugi delovni kolektivi še bolj pomagali prebroditi sedanjo krizo zdravljenja v naravnih zdraviliščih. Vsi odgovorni za zdravlje ljudi, pa bodo verjetno uvideli, da z zdrav- ljenjem domačih bolnikov iztržijo najmanj dvakratne devize.. Dokler smo zdravi pač ne želimo mnogo slišati o bolezni in zdravljenju, vendar pa že od nekdaj (iz navade) v pisani ali ustni besedi ob vsaki priliki izražamo razna voščila, s katerimi si drug drugemu želimo zdravja, kar je tudi dejansko največja sreča. Ob tej priliki se iskreno zahvaljujem delovnemu kolektivu Železarne štore za regres in organizaciji ZB Celje, da so tudi meni omogočili v tekočem letu zdravljenje v zdravilišču Radenci, ki je bilo zame tako uspešno, da lahko zapišem: »Kdor na srcu boluje, naj v Radence potuje!« Vodopivec Jaka upokojenec Železarne Štore Oglasil se nam je vojak Ciril Diacci iz vojne pošte V. P. 4028/6, Prilep, Makedonija, ki piše: Dragi tovariši! Oglašam se vam iz daljnega Prilepa, kjer služim vojaški rok. Zahvaljujem se vam za redno pošiljanje Štorskega Železarja, ki mi je edini časopis, ki ga resnično preberem od začetka do konca, saj me dodobra spozna z delom v železarni. Vse člane kolektiva lepo pozdravljam in jim želim mnogo delovnih uspehov. Posebno še pozdravljam delovne tovariše iz merilne službe. Kontrolni izpiti V nekem našem podjetju imajo uvedeno preverjanje znanja zaposlenih delavcev iz raznih področij. Preverjanje znanja se vrši na t. i. centralnih izpitih za preverjanje znanja. Ko so oni dan preverjali znanje iz področja zaščite pri delu, so bili nekateri odgovori posameznih delavcev prav posrečeni. Nekatere od njih objavljamo v celoti. Vprašanje: Katera zaščitna sredstva mora imeti bager? Odgovora: — Bundo, rokavice, škornje, flašo s kisikom, kramp in lopato (odgovor vodje gradbenih strojev); — Da se kri takoj ustavi nad rano, da se rana takoj izpere in zavije s povojem, a pri zlomu noge, da se noga malce zavija in obrača (bagerist). Vprašanje: Katere so dolžnosti in pravice delavcev v zvezi z zaščito pri delu? — Ali jih poje? — Ne, žvižga. HLAČE Učiteljica vpraša v šoli Frančka, naj ji pove kak viden predmet. »Moje hlače,« odgovori Franček. »Pravilno! Zdaj pa mi povej kaj nevidnega.« »Vaše hlače.« Odgovor: — Imam pravico da sem voljen in da volim svoje prijatelje v vse organizacije (buldo-žerist). Vprašanje: Na kakšen način je treba odstraniti neeksplodirano mino? Odgovor: — Označiti jo s križcem in prenesti naslednji izmeni (miner). Vprašanje: Kako se izvaja zaščita ljudi in imovine pod traso žičnice? Odgovor: — čelada, škornji in rokavice (vodja žičnice). Vprašanje: Kateri so opozorilni znaki v skladišču eksploziva? Odgovor: — Opozorilni znaki (miner). Vprašanje: Katera so pomožna sredstva za prižiganje min? Odgovor: — Nabaviti opozorilno zastavico (miner). STORSKI ŽELEZAR, Glasilo de-lovnega kolektiva železarne štore — Izhaja vsak mesec — Odgovorni urednik prof. Leopold Perc — Uredniški odbor: inž. Janez Bar-borič, Friderik Jernejšek, Anton Mackošek, Rajko Markovič, Stane Ocvirk, prof. Perc Leopold, Stanc Sotler, inž. Niko Zakonjšek, in Ivan Žmahar — Tiska GP »Celjski tisk« Celje.