GLASNIK
OKRAJNEGA
LJUDSKEGA
ODBORA
LJUBLJANA
LJUBLJANA, 18. MARCA 1960
LETO VIL, ŠTEV. 22
OBČINSKI LJUDSKI ODBORI
OBČINA CERKNICA
168.
Na podlagi 16. člena- zakona o veterinarski službi v LltS (Ur. 1. LRS št. 6/59) in 2. in 11. člena temeljne uredbe o finančno samostojnih zavodih (Ur. list FLRJ št. 51/53) je občinski ljudski odbor Cerknica na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 29. decembra 1959 sprejel
ODLOČBO
o ustanovitvi veterinarske postaje Cerknica
1.
Ustanovi se veterinarska postaja (v nadaljnjem besedilu: zavod) Cerknica kot finančno samostojni zavod s sedežem v Cerknici.
2.
Zavod gospodari s premoženjem, ki mu ga da v upravljanje ustanovitelj, in s premoženjem, ki ga ostvari s svojim poslovanjem.
3.
• Zavod opravlja vse strokovno operativne veterinarske naloge, zlasti preventivno in kurativno veterinarsko službo v občini Cerknica.
4.
Zavod ima zlasti tele naloge:
a)	strokovno sodeluje pri zatiranju in preprečevanju živalskih kužnih, zajedalskih in vzrejnih bolezni, kolikor izvajanje posameznih ukrepov ni izrecno pridržano veterinarskemu inšpektorju, zlasti pa opravlja: varstveno, razpoznavno in zdravilno cepljenje živali in diagnostični Postopek zaradi ugotavljanja kužnih, zajedalskih in vzrejnih bolezni;
b)	z izvajanjem veterinarsko-hl-glensklh ukrepov skrbi za preprečevanje drugih živalskih bolezni;
c)	zdravi bolne živali;
d)	izvršuje osemenjevanje in ukrepe za zatiranje jalovosti;
e)	kastrira domače živali;
f)	proučuje možnosti sanacije nezdravih predelov v cilju zatiranja živalskih kužnih in drugih bolezni;
g)	skrbi za strokovno izpopolnjevanje pomožnega veterinarskega osebja;
h)	seznanja živinorejce z veteri-narsko-higienskimi ukrepi za varstvo živali, posebno glede zatiranja
preprečevanja živalskih kužnih, Zajedalskih in vzrejnih bolezni;
1) vodi evidenco o zdravstvenem stanju živali, o živalskih kužnih in Zajedalskih boleznih ter druge predpisane evidence.
5.
Organa zavoda sta upravni odbor 'n upravnik zavoda. Upravni odbor irna 7 članov; sestavlja ga šest članov, ki jih imenuje izmed veterinarskih in živinorejskih strokovnjakov, lavnih delavcev In državljanov ter Uslužbencev zavoda občinski ljudski °dbor, in upravnik zavoda.
Delovna doba upravnega odbora traja eno leto.
Upravnika zavoda Imenuje in razrešuje občinski ljudski odbor.
6.
Zavod ima tele'sklade:
a)	amortizacijski sklad;
b)	rezervni sklad;
c)	sklad za nagrade.
7.
Za zadeve in naloge zavoda je pristojen svet za kmetijstvo in gozdarstvo občinskega ljudskega odbora.
8.
Podrobnejša organizacija In način dela zavoda se predpišejo s pravili zavoda, ki jih sprejme upravni odbor zavoda in potrdi ustanovitelj.
9.
Zavod mora po veljavnih predpisih vložiti prijavo za registracijo pri pristojnem upravnem organu občinskega ljudskega odbora.
10.
Ta odločba velja od 1. januarja leta 1960 in se objavi v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana.
Štev.: 04/1-3748/1-59.
Cerknica, 29. decembra 1959.
Predsednik
občinskega ljudskega odbora Jože Telič, 1. r.
169.
Na podlagi 4. točke odredbe o spremembah in dopolnitvah odredbe o določitvi skočnine za javne plemenjake (Uradni list LRS št. 2/57 in št. 3/58) izdaja svet za kmetijstvo in gozdarstvo občinskega ljudskega odbora Cerknica po sklepu seje z dne 27. februarja 1960
ODREDBO
o uvedbi umetnega osemenjevanja
1.
Na vsem območju občine Cerknica se odreja umetno osemenjevanje krav in nad eno leto starih telic.
2.
Prirodno pripuščanje je izjemoma dovoljeno na območjih naslednjih zadrug:
na območju KZ Cerknica v naselju Otok;
na območju KZ Rakitna v naselju Rakitna;
na območju KZ Zilce v naseljih Zilce, Osredek, Ravne, Čohovo, Zala, Tavžlje, Jeršiče, Korošče, Koščake, Rudolfovo, Lešnjaki, Zahrib;
na območju KZ Begunje v naseljih Križišče, Pikovnik, Zupeno in Beč.
3.
Prirodno pripuščanje je Izjemoma dovoljeno:
a)	za plementce iz območja osemenjevanja, če to dovoli veterinar po predhodnem pregledu glede na zdravstveno stanje živali;
b)	za posamezna območja ali za posamezne plemenice, če je to potrebno v študijske namene.
4.
V krajih, kjer je izjemoma dovoljeno prirodno pripuščanje, se lahko Izvaja tudi umetno osemenjevanje.
5.
Veterinarska postaja Cerknica je dolžna uvesti redno vsakodnevno osemenjevanje vsepovsod tam, kjer prirodno pripuščanje ni dovoljeno.
6.
Ta odredba velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana.
Številka: 03/7-35-57/1-60.
Cerknica, 27. februarja 1960. Predsednik Sveta za kmetijstvo in gospodarstvo Milan Mulec, 1. r.
Predsednik
občinskega ljudskega odbora Jože Telič, 1. r.
POROČILO
občinske volilne komisije o izidu nadomestnih volitev
Občinska volilna komisija v Cerknici podaja po 92. členu zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskega odbora poročilo o ugotovljenih volilnih izidih pri nadomestnih volitvah odbornika v občinski zbor občinskega ljudskega odbora Cerknica, ki so bile 6. marca 1960.
V volilni enoti SL 12, v kateri se je na nadomestnih volitvah volilo enega odbornika, so bili trije kandidati, in sicer:
LENARČIČ (Janeza) FRANC, KREMENCA štev. 2, ki je dobil 70 glasov;
TEKAVEC (Janeza) MARIJA, SLUGOVO štev. 2, ki je dobila 14 glasov;
VUKtCEVlC (Jožeta) IVANA, REPARJE štev. 1, ki je dobila 105 glasov.
Neveljavnih glasovnic je bilo pet
Za odbornika je torej bila izvoljena VUKICEVIC (Jožeta) IVANA, REPARJE št. 2.
Komisija je ugotovila, da pri volitvah ni bilo nobenih nepravilnosti ter so bile opravljene v skladu z zakonitimi predpisi.
Tajnik
občinske volilne komisije Jože Gornik, 1. r.
Nam. predsednika občinske volilne komisije
Ivo Harmel, 1. r.
OBČINA DOBROVA PRI LJUBLJANI
170.
Na podlagi 47. člena zakona o upravnih taksah (Uradni list FLRJ št 28/59), 1. člena uredbe o občinskih taksah (Ur. list FLRJ št. 3/60) In 26. člena statuta občine Dobrova pri Ljubljani je občinski ljudski od-
bor Dobrova pri Ljubljani na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 3. marca 1960 sprejel
ODLOK
o občinskih taksah v občini Dobrova pri Ljubljani
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
V občini Dobrova pri Ljubljani se pobirajo občinske takse za predmete in v višini kot je predpisana s tarifo, ki je sestavni del tega odloka.
2.	člen
Občinske takse se plačujejo pri upravi za dohodke občinskega ljudskega odbora Dobrova pri Ljubljani vnaprej v gotovini ali s prenosnim nalogom po banki.
3.	člen
Določbe zakona o upravnih taksah (Uradni list FLRJ št. 28/59) in uredbe o prisilni izterjavi davkov in drugih proračunskih dohodkov (Ur. list FLRJ št. 33/53 in št 25/57) in se primerno uporabljajo tudi glede občinskih taks.
4.	člen
Osebe, ki so plačale višjo takso, kot je predpisana v tarifi tega odloka, imajo pravico do povračila. Povračilo se izvrši v smislu navodil o vračanju in preknjiževanju pomotoma ali preveč plačanih dohodkov in skladov (Uradni list FLRJ št. 38/57).
5.	člen
Za Izvrševanje tega odloka skrbi upravni organ občinskega ljudskega odbora, ki je pristojen za finance.
6.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana.
Štev.: 01-32-28/1-60.
Dobrova pri Ljubljani, 3. III. 1960.
Predsednik
občinskega ljudskega odbora Stane Vrhovec, L r.
II. TARIFA Tarifna št 1
Taksa za glasbo v javnih lokalih.
Za glasbo v javnih lokalih se plača:
a)	za stalno glasbo mesečno 5000 dinarjev;
b)	za občasno glasbo mesečno 1000 dinarjev;
c)	za priložnostno glasbo dnevno 300 dinarjev.
Kot stalno glasbo je razumeti muzikalne nastope vseh vrst, če so najmanj štirikrat tedensko. Kot občasno glasbo je razumeti glasbo, ki se izvaja redno vsak teden, vendar največ trikrat tedensko.
Kot priložnostno glasbo je razumeti enkratni muzikalni nastop.
Za glasbo, ki se reproducira i mehaničnimi sredstvi (gramofon, radio in pod.), se občinska taksa ne plača. Tudi se ne plača občinska taksa za glasbo, ki se Izvaja ob kulturno umetniških prireditvah.
Vsako prireditev glasbe mora prireditelj pismeno priglasiti v dveh izvodih. Po 8. členu zakona o prekr-
ških zoper javni red in fnir (Uradni list LRS št. 38/59, je treba vložiti priglasitev pri upravnem organu občinskega ljudskega odbora, ki je pristojen za notranje zadeve, najpozneje pet dni pred nameravano prireditvijo. V prijavi je treba navesti osebne podatke prireditelja, kraj, čas in trajanje prireditve ter njeno vsebino in namen.
Prireditelj mora plačati takso pri občinski upravi za dohodke, preden vloži priglasitev pri organu, ki je naveden v prejšnjem odstavku.
Tarifna št. 2
Taksa za firmo.
Vsaka pravna in fizična oseba, ki se bavi s poslovno dejavnostjo, plača letno takso na firmo, in sicer:
1.	obrtna podjetja in delavnice ter zasebni obrtniki, ki se bavijo z uslužnostnimi opravili, in sicer:
—	zavezanci, ki plačujejo družbene obveznosti v pavšalnem znesku 1000 dinarjev,
—	ostali zavezanci 1500 dinarjev;
2.	vsa ostala obrtna podjetja in delavnice 30.000 dinarjev;
3.	vsi ostali obrtniki in zavezanci samostojnih poklicev 5000 dinarjev;
4.	trafike in kioski 2000 dinarjev;
5.	trgovine in prodajalne 5000 dinarjev;
6.	gostišča, in sicer:
—	v naseljih Dobrova pri Ljubljani, Horjul in Polhov Gradec 8000 dinarjev,
—	v ostalih naseljih 5000 din;
7.	gospodarske organizacije, in sicer:
—	kmetijske zadruge in gospodarske organizacije, katerih je osnovna dejavnost kmetijska proizvodnja 10.000 dinarjev,
—	vse ostale gospodarske organizacije 30.000 dinarjev.
Taksa na firmo dospe v plačilo
1.	januarja za celo koledarsko leto vnaprej in mora biti plačana do
15.	februarja v letu. Ce se je gospodarska dejavnost pričela po 30. juniju, sc plača za dotično koledarsko leto samo polovica letne takse za firmo. Za leto 1960 velja rok za prijavo in plačilo 30 dni od dneva objave tega odloka.
Delavnice, trafike, kioski in prodajalne se smatrajo v smislu te tarifne številke za samostojne in se za vsako od njih posebej plača letna taksa za firmo.
Za uslužnostne obrti se štejejo obrti, ki so navedene v 1. točki drugega člena odloka o občinski dokladi na dohodke od samostojnih poklicev in premoženj za leto 1959 za območje občine Dobrova pri Ljubljani ("Glasnik« št. 68/59).
Tarifna št. 3
Turistična taksa.
Turistično takso plačujejo osebe, ki kot turisti ali potniki začasno prebivajo na območju, ki je navedeno v 1. členu odloka.
Z začasnim prebivanjem je mišljeno prebivanje, ki traja do 30 dni.
Ce traja prebivanje več kot trideset dni, se pobira turistična taksa samo za 30 dni.
Turistično takso so dolžni plačevati turisti in potniki, ki prenočujejo v gostinskih podjetjih, gostiščih, zasebnih turističnih sobah, dijaških domovih in internatih ter kampih proti plačilu ustrezne nočnine.
Turistična taksa znaša:
1.	v glavni sezoni:
v gostinskih podjetjih, gostiščih, prenočiščih in zasebnih turističnih sobah ter kampih 40 dinarjev od nočnine;
2.	izven glavne sezone:
v gostinskih podjetjih, gostiščih, prenočiščih in zasebnih turističnih
sobah ter kampih 20 dinarjev od nočnine;
3.	v dijaških domovih in internatih ne glede na sezono 20 dinarjev od nočnine.
Za glavno sezono se šteje čas od
1.	junija do 31. avgusta.
Turistične takse ne plačajo:
1.	otroci, ki niso stari več kot 15 let;
2.	vojaški vojni invalidi in delovni invalidi;
3.	vojaki (mornarji) in gojenci vojaških šol;
4.	člani Zveze slepih Jugoslavije in člani Zveze gluhih Jugoslavije;
5.	otroci in mladina, ki v skupinah prebivajo v zanje organiziranih počitniških kolonijah in domovih;
6.	udeleženci ekskurzij, ki jih organizirajo šole ali fakultete;
7.	osebe na letnem dopustu pri svoji ožji družini;
8.	tuji državljani, ki so po pravilih mednarodnega prava oproščeni davkov, taks in drugih davščin, ali je v mednarodnetn sporazumu zanje določeno, da so oproščeni te takse;
9.	osebe, ki se zdravijo v stacionarnih zdravstvenih zavodih.
Turistično takso tudi ne plačajo osebe, ki med delovno akcijo začasno prebivajo na območju, ki je navedeno v 1. členu odloka, kot člani delovnih brigad.
Za 50 °/o zmanjšano turistično takso plačujejo:
1.	delavci in uslužbenci ter člani njihovih družin med letnim dopustom;
2.	delavci in uslužbenci na službenem potovanju;
3.	tisti, ki jih zavodi za socialno zavarovanje ali invalidske uprave pošljejo v turistične kraje na zdravljenje ali okrevanje;
4.	druge osebe, ki so glede prevoznih ugodnosti na prometnih sredstvih izenačene z delavci in uslužbenci na letnem dopustu (upokojenci, odvetniki in dr.) ter njihovi družinski člani;
5.	odlikovanci z redom narodnega heroja, imetniki "Partizanskega spominskega znaka 1941« in odlikovanci s »Karadjordjevo zvezdo« ter člani njihovih družin;
6.	tujci na letnem dopustu v Jugoslaviji na podlagi izmenjave, ki temelji na mednarodnem sporazumu.
Člani Počitniške zveze Jugoslavije, Zveze izvidniških organizacij Jugoslavije, Zveze za telesno vzgojo »Partizan« in Planinske zveze Jugoslavije, ki prebivajo v lastnih počitniških kolonijah ali v kolonijah, ki jih organizira njihova zveza, plačujejo turistično takso, ki znaša vse leto 10 dinarjev na dan.
Osebe, ki ne plačajo turistične takse, oziroma, ki plačujejo turistično takso v zmanjšanem znesku, morajo dokazati naslov za svojo pravico (z legitimacijo za popust pri odhodu na letni dopust, s člansko izkaznico ustrezne družbene organizacije, z nalogom za službeno potovanje in dr.).
Organizacije in zasebniki so dolžni voditi evidenco o plačanih turističnih taksah.
V	evidenco je treba vpisati:
1.	priimek in ime, poklic turista oziroma potnika;
2.	višino plačane turistične takse;
3.	naslov, datum in številko listine, ki upravičuje osebo do oprostitve ali olajšave plačevanja turistične takse.
Plačane turistične takse so dolžne organizacije in zasebniki odvajati do vsakega 5. v mesecu za pretekli mesec po posebnem obračunu upravi za dohodke občinskega ljudskega odbora.
V	obračunu je treba ločeno prikazati turistične takse, ki »o bile
plačane v polnem znesku, ter turistične takse, ki so bile plačane po osebah, ki uživajo ugodnosti v smislu določb te tarifne številke.
Tarifna št. 4
Taksa za objave in oglase.
Za objave in oglase, ki se pritrjujejo na občinske oglasne deske, na zidove, ograje in druge predmete, se plača 50 dinarjev.
Plačila takse po tej tarifni št. so oproščeni organi, organizacije in zavodi, za katere velja taksna oprostitev po 21. členu zakona o upravnih taksah v zadevah, ki jih našteva navedeni člen pod tč. 1 do 9, ter družbene organizacije v zadevah, ki se nanašajo na njihovo osnovno dejavnost.
Tarifna št. 5
Taksa za uporabo prostega prostora za kampe in šotore.
Za uporabo prostega prostora za kampe ali šotore se plača 100 dinarjev dnevno od vsakega šotora ali kampa.
Taksa po tej tar. št. se ne plača za prostore za kampe in šotore, ki jih uporabljajo člani Počitniške zveze Jugoslavije, Zveze izvidniških organizacij Jugoslavije, Zveze za telesno vzgojo »Partizan« in Planinske zveze Jugoslavije ter delovne brigade.
Tarifna št. 6
Taksa za pse.
Za posest psov se plača letno:
1.	za pse čuvaje 300 dinarjev,
2.	za vse ostale pse 1000 dinarjev.
Plačila te takse so oproščeni posestniki vseh čistopasemskih psov, če to dokažejo z veljavno listino kinološke organizacije, slepci za pse, ki jih vodijo, ter posestniki lavinskih in reševalnih psov ter psov javne varnostne službe.
Taksa se plača v enkratnem znesku vnaprej ne glede na čas vzdrževanja psa. Za psa, ki izpolni 6 mesecev starosti šele v drugi polovici koledarskega leta, se občinska taksa za to leto ne plača. Za pse, ki so jih lastniki nabavili namesto poginulih psov, za katere so v istem koledarskem letu že plačali takso, se ta taksa ne plača, če ti psi služijo istemu namenu. Tudi se ne plača taksa za pse, ki so menjali lastnika, če je bila za zamenjanega psa za tisto leto že plačana taksa.
Tarifna št. 7
Taksa za sode.
Za sode, ki jih dajejo zasebniki in zasebne pravne osebe v najem, se plača:
—	do količine 500 litrov ne glede na število sodov 2000 dinarjev;
—	nad 500 litrov ne glede na število sodov 3000 dinarjev.
Takso po tej tarifni številki so dolžni plačevati tudi vsa društva in družbene organizacije ter ostale organizacije, kadar po posebnem dovoljenju točijo alkoholne pijače in pri tem imajo sode v najemu za enkratno prireditev (vrtne veselice in temu podobno).
OBČINA DOMŽALE
171.
Na podlagi 122. in 123. člena zakona o stanovanjskih razmerjih (Ur. list FLRJ št. 16/59 in 47/59) in člena 26. statuta občine Domžale je občinski ljudski ddbor Domžale na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev 27 februarja sprejel
ODI DK
o plačevanju stroškov hišne uprave
1.	člen
V občin' Domžale se krijejo iz sklada za hišno upravo stroški teko-
čega vzdrževanja hiše, premija za zavarovanje hiše pred požarom in drugimi elementarnimi nezgodami, stroški za čiščenje dimnikov in plača hišnika in hišnega upravitelja.
2.	člen
Iz sklada za hišno upravo se lahko krijejo tudi stroški za snaženje, uporabo skupnih prostorov in naprav v hiši, za vzdrževanje skupnih prostorov, za razsvetljavo skupnih prostorov, odnašanje smeti, izpraz-njevanje greznic, čiščenje kanalizacije in podobno, če so po odbitku stroškov, ki so navedeni v prejšnjem členu, v skladu še na razpolago sredstva.
3.	člen
če v skladu za hišno upravo ni dovolj sredstev za stroške, ki so navedeni v drugem členu tega odloka, ali ni v skladu dovolj sredstev niti za stroške, ki so navedeni v prvem členu tega odloka, morajo kriti presežek nosilci stanovanjske pravice v sorazmerju s stanarino, ki jo plačujejo.
Stanovanjski organ občinskega ljudskega odbora določi z odločbo na predlog hišnega sveta, koliko morajo plačevati posamezni nosilci stanovanjske pravice na račun preseženih upravnih stroškov in stroškov tekočega vzdrževanja ter kako in kdaj morajo to plačevati.
4.	člen
Za stroške tekočega vzdrževanja hiše se štejejo stroški, ki so potrebni za tekoče vzdrževanje prostorov in drugih delov in naprav hiše, ki Jih skupaj uporabljajo vsi ali samo nekateri nosilci stanovanjske pravice, L in pa stroški, potrebni za tekoče * vzdrževanje posameznih stanovanj, ki jih trpi stanovanjska hiša kot pravna oseba.
Za tekoče vzdrževanje hiše in posameznih stanovanj se štejejo manjša popravila in druga dela, povzročena z normalno uporabo.
Občinski ljudski odbor določi s posebnim predpisom natančneje, katera dela se štejejo za dela, ki so potrebna za tekoče vzdrževanje prostorov in drugih delov in naprav hiše, ki jih skupaj uporabljajo vsi ali samo nekateri nosilci stanovanjske pravice.
Občinski ljudski odbor tudi določi s posebnim predpisom, katere stroške, ki so potrebni za tekoče vzdrževanje stanovanj, trpi stanovanjska hiša kot pravna oseba.
5.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporabljal pa se bo od 1. januarja 1960.
Štev.: 03/2-39-41/1-60.
Domžale, 27. februarja 1960.
Predsednik
občinskega ljudskega odbora Franc Habjan, 1. r.
172.
Na podlagi 11. In 12. člena zakona o poslovnih stavbah in prostorih (Ur. list FLRJ št. 16/59 in 48/59) in
2.	točke 26. člena statuta občine Domžale je občinski ljudski odbor Domžale na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev 27. fc* bruarja 1960 sprejel
ODLOK
o določitvi najnlžjc najemnine ** poslovne prostore !n dela najemnin® za poslovne prostore v poslovnih stavbah, ki sc vplačajo v občlns** sklad za zidanje stanovanjskih bi3
1.	člen
O najemnini za poslovne prostore se sporazumeta najemodajalec in najemnik.
2.	člen
Znesek najemnine ne more biti nižji od zneska, ki se dobi ob uporabi načela za ugotavljanje stanarine po zakonu o stanovanjskih razmerjih.
3.	člen
V občinski sklad za zidanje stanovanjskih hiš se vplačuje del najemnine za poslovne prostore v poslovnih stavbah po naslednji lestvici: če znaša najemnina na kvadratni meter poslovnega prostora do 50 dinarjev, se vplačuje v občinski sklad za zidanje stanovanjskih hiš od najemnine 25 %>;
nad 50 do 100 dinarjev 50 °/o nad 100 do 150 dinarjev 55 % nad 150 do 200 dinarjev 60 % nad 200 do 250 dinarjev 65 % nad 250 do 300 dinarjev 70 %> nad 300 do 400 dinarjev 75 %> nad 400 dinarjev	80 °/o
4.	člen
Določbe prejšnjega člena ne veljajo za tiste organizacije, katerih predmet dejavnosti je gradnja in upravljanje poslovnih prostorov in njihovo dajanje v najem.
5.	člen
Iz dela najemnine, ki se po tem odloku vplačuje v občinski sklad za zidanje stanovanjskih hiš, daje sklad kredite za zidanje poslovnih stavb ln prostorov oziroma finansira zidanje poslovnih stavb in prostorov kot investitor.
------------
173.
Na podlagi 104. člena zakona o stanovanjskih razmerjih (Uradni list FLRJ št. 16/59 in 47/59) in 26. člena statuta občine Domžale je občinski ljudski odbor Domžale na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 27. februarja 1960 sprejel
ODLOK
o zavarovanju plačila stroškov za Popravljanje in vzdrževanje družinske stanovanjske hiše v državljanski lastnini, ki obremenjujejo lastnika in o odplačevanju posojila, najetega za upravljanje in vzdrževanje hiše
vanje družinske stanovanjske hiše v državljanski lastnini, izvzemši tiste stroške za upravljanje in vzdrževanje, ki po zakonu o stanovanjskih razmerjih in na njegovi podlagi izdanih predpisov obremenjujejo nosilca stanovanjske pravice.
4.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana.
Štev.: 03/2-39-42/1-60.
Domžale, 27. februarja 1960.
Predsednik
občinskega ljudskega odbora
Franc Habjan, 1. r.
174.
Na podlagi 1, in 3. odstavka 40. člena Splošnega zakona o stanovanjskih skupnostih (Ur. list FLRJ številko 16/59) v zvezi z določbami odloka o naj višjem odstotku stanarine in najemnine, ki (Sme biti določen kot dohodek stanovanjske skupnosti (Ur. list LRS št. 22/59) je občinski ljudski odbor Domžale na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 27. februarja 1960 sprejel
(>I)L< >h
o določitvi odstotka stanarine in najemnine, ki pripada stanovanjskim skupnostim v občini Domžale.
1.	člen
Stanovanjskim skupnostim v občini Domžale pripada kot njihov dohodek 3% od stanarin za stanovanja in 5 % od najemnin za poslovne prostore.
2.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana.
Štev.: 03/2-39-18/1-60.
Domžale: 27. februarja 1960.
Predsednik
občinskega ljudskega odbora: Franc Habjan, 1. r.
175.
Na podlagi 120. člena zakona o stanovanjskih razmerjih (Ur. list FLRJ št. 16/59 in 47/59) in 2. točke 26. člena statuta občine Domžale je občinski ljudski odbor Domžale na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 27. februarja 1960 sprejel
v skladu za hišna popravila nabere dovolj sredstev za srednja in velika popravila.
■	3. člen
Letni predračun dohodkov in izdatkov hiše sestavi hišni svet in potrdi zbor stanovalcev v smislu 5, točke 71. členu zakonu o stanovanjskih razmerjih.
Letni predračun dohodkov in izdatkov hiše mora biti potrjen od zbora stanovalcev hiše najkasneje do 15. januarja v letu.
4.	člen
K predračunu dohodkov in izdatkov hiše, ki ga je potrdil odbor stanovalcev, mora dati soglasje izvršni odbor stanovanjske skupnosti, kjer te ni pa krajevni odbor oziroma za stanovanjske zadeve pristojni upravni organ občinskega ljudskega odbora.
Dokler hišni svet ne prejme soglasja k predračunu dohodkov in izdatkov hiše, sme trošiti sredstva hiše le za najnujnejše in neodložljive izdatke, ki se krijejo iz skladov hiše in so predvideni v letnem predračunu dohodkov in izdatkov niše.
5.	člen
Neuporabljeni del sredstev iz sklada za hišno upravo prenese hišni svet na koncu vsakega leta kot dohodek v sklad za hišna popravila v naslednjem letu.
Neuporabljena sredstva hišnih skladov s stanjem 31. decembra 1959 sc prenesejo na ustrezne hišne sklade, ki jih imajo hiše po novih predpisih, in sicer sredstva sklada za hišno upravo in sredstva sklada za vzdrževanje hiše v sklad za hišno upravo, sredstva amortizacijskega sklada pa v sklad za hišna popravila.
6.	člen
Za leto 1960 morajo hišni sveti sestaviti in zbor stanovalcev potrditi letni predračun dohodkov in izdatkov hiše najkasneje do 25. marca 1960.
7.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od 1. januarja 1960.
Štev.: 03/2-39-40/1.
Domžale, dne 27. februarja 1960.
Predsednik
občinskega ljudskega odbora: Franc Habjan, 1. r.
»Občinski prometni davek po tem odloku se plačuje:
a)	od prometa v trgovini, razen od alkoholnih pijač, po stopnji 3 %>,
b)	od prometa naravnih vin v trgovini po stopnji 7 %>, a od prometa ostalih alkoholnih pijač v trgovini po stopnji 20%.«
2.	člen
Ta odlok začne veljati od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana.
Štev.: 02/1-32-24/1-60.
Domžale, dne 27. februarja 1960.
Predsednik
občinskega ljudskega odbora: Franc Habjan, 1. r.
OBČINA LJUBUANA-CENTER
177.
Na podlagi 2. odstavka 9. člena zakona o prispevku iz dohodka gospodarskih organizacij (Ur. 1. FLRJ št. 52 '57, 48/59 in 52/59) je občinski ljudski odbor Ljubljana-Center na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev 16. februarja 1960 sprejel
ODLOK
o vlaganju dela dohodka Mestne plinarne v Ljubljani v njen sklad osnovnih sredstev
1.	člen
Mestna plinarna v Ljubljani vlaga, namesto da bi plačevala prispevek iz dohodka, v svoj sklad osnovnih sredstev del dohodka, ustrezen prispevku, ki pripada družbenemu investicijskemu skladu občine Ljubljana-Center.
2.	člen
Sredstva, ki jih vlaga Mestna plinarna v Ljubljani po prejšnjem členu v svoj sklad osnovnih sredstev, sme uporabljati samo za gradnjo nove plinarne.
3.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se za leto 1959.
Štev.: 03/4-14522/1-59.
Ljubljana, 16. februarja 1960. Predsednik
občinskega ljudskega odbora Majda Bojc, 1. r.
OBČINA LJUBLJANA-SISKA
178.
1.	člen
Da se zavaruje plačilo stroškov za popravljanje in vzdrževanje hiše, ki obremenjujejo lastnika, in odplačuje posojilo, najeto po 103. členu Zakona o stanovanjskih razmerjih, Utora lastnik družinske stanovanjske hiše v državljanski lastnini plačevali 60 »/o stanarine, ki mu jo plačajo nosilci stanovanjske pravice, na poseben račun pri komunalni banki.
2.	člen
Lastnik družinske stanovanjske hiše v državljanski lasti mora plačevati odstotek stanarine po 1. členu tega odloka vse dotlej, dokler se ne nabere na tekočem računu znesek, ki ustreza dveletni stanarini.
Ta odstotek plačuje lastnik najkasneje do vsakega 8. v mesecu za tekoči mesec pri Komunalni banki, ki jo določi za stanovanjske zadeve Pristojni upravni organ občinskega ljudskega odbora. Ta organ vodi tudi evidenco o tej lastnikovi obveznosti.
3.	člen
V smislu 101. člena zakona o stanovanjskih razmerjih trpi lastnik v*e stroške za upravljanje in vzdržc-
ODLOK
o delitvi dela stanarine na hišne sklade v občini Domžale.
1.	člen
Na območju občine Domžale se deli del stanarine, ki je namenjen za upravljanje in za popravila hiše, med sklad za hišno upravo in sklad za hišna popravilu v razmerju, kakor ga določi hišni svet v skladu z vsakoletnim predračunom dohodkov in izdatkov hiše.
2.	člen
Sklad za hišno upravo je namenjen za kritje stroškov hišne uprave in stroškov tekočega vzdrževanja hiše.
Sklad za hišna popravila je namenjen zn poravnavanje stroškov zn srednja in velika popravila hiše oziroma stanovanja.
Pri sestavljanju letnega proračuna dohodkov in izdatkov hiše morajo hišni sveti gledati na to. da so zadovoljene potrebe, za katere so posamezni hišni skladi namenjeni. Pri tem so dolžni glede na stanje hiše zlasti stremeti zn tem, da se hišo v redu tekoče vzdržuje in da se
176.
Na podlagi lil. točke dela C tarife prometnega davka (Uradni list FLRJ št. 20/59, 21/59, 28/59, 31/59 in 45/59), določb odloka OLO Ljubljana o maksimalni stopnji občinskega prometnega davka od naravnega vina v trgovini na drobno v okraju Ljubljana (Glasnik št. 93/59) v zvezi s soglasjem Izvršnega sveta LR Slovenije (Glasnik št. 6/60) in 2. točke 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. list LRS številka 19/52) je občinski ljudski odbor Domžale na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 27. februarja 1960 sprejel
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi odloka o občinskem prometnem davku od prometa na drobno za območje občine Domžale.
t. člen
4.	člen odloka o občinskem prometnem davku od prometa na drobno za območje občine Domžale (Glasnik št. 38/58) se spremeni in se glasit
Na podlagi 71. člena zakona o organizaciji uprave ljudskih odborov (Ur. list LRS št. 22/59) In 25. člena statuta občine Ljubljana-Siška je občinski ljudski odbor Ljubljana-Siška na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 29. septembra 1959 sprejel
ODLOK
o določitvi delovnega časa upravnih organov občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Siška
1.	člen
Delovna obveznost uslužbencev upravnih organov občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Siška traja dnevno 7 ur, kolikor ni s tem odlokom drugače določeno.
2.	člen
Delovni čas traja v času od 1. septembra do vključno 31. maja od 7. do 14. ure, v času od 1. junija do vključno 31. avgusta od 6.30 do 13.30.
3.	člen
Delovni čas za sprejem strank se določi ob ponedeljkih, sredah ln petkih od 8. do 12. ure.
4.	člen
Delovni čas vratarske službe traja 8 ur in se začne pol ure pred ter konča pol ure p«) delovnem času iz 2. člena.
Delovni čas snažilk traja 8 ur in se začne neposredno po zaključku delovnega časa iz 2. člena.
Delovni čas kurjača določi neposredni starešina upoštevaje značaj dela, tako da se pri tem v koledarskem letu ne prekorači 8-urnega delovnega povprečja.
Vložišče — glavna pisarna sprejema vloge vsak delavnik ves delovni čas v skladu z 2. členom tega odloka.
Vloge, ki jih želijo dati vložniki ustmeno na zapisnik in so vezane na rok ali so kako drugače neodložljive, se sprejmejo vsak delovni dan v teku vsega delovnega časa.
5.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana.
Štev.: 01/1-113/1-59.
Ljubljana, 29. septembra 1959.
Predsednik
občinskega ljudskega odbora Marjan Jenko, 1. r.
OBČINA LJUBLJANA-VIČ
179.
Na podlagi 71. člena zakona o organizaciji uprave ljudskih odborov (Ur. list LRS št. 22-119/59) in 12. točke 26. člena statuta občine Ljublja-na-Vič je občinski ljudski odbor Ljubljana-Vič na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 31. oktobra 1959 sprejel
ODLOK
o določitvi delovnega časa upravnih organov občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Vič
1.	člen
Delovna obveznost uslužbencev upravnih organov občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Vič traja dnevno 7 ur, kolikor ni s tem odlokom ali drugim predpisom drugače določeno.
2.	člen
Delovni čas traja od 6.30 do 13.30.
3.	člen
Delovni čas za sprejem strank je
ob ponedeljkih, sredah in petkih od
8.	do 12. ure.
Pisarna — vložišče sprejema vloge vsak delavnik ves delovni čas.
Vloge, ki jih želijo dati vložniki ustno na zapisnik in so vezane na rok ali so kako drugače neodložljive, se sprejemajo vsak delovni dan < v teku vsega delovnega časa.
4.	člen
Delovni čas vratarske službe traja 8 ur; začne se pol ure pred delovnim časom po 2. členu tega odloka ter se konča pol ure po njem.
Delovni čas snažilk traja 8 ur; začne se neposredno m delovnem času iz 2. člena tega odloka.
5.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana.
Štev.: 02/7-1-150/1-1959.
Ljubljana, 30. oktobra 1959.
Predsednik
občinskega ljudskega odbora Ignac Voljč, 1. r.
180.
Na podlagi 1. in 2. točke odredbe o okvirni tarifi za osemenjevanje goved (Uradni list LRS št. 11-49/59), 2. člena odloka o plačevanju pavšal-
ne skočnine in vzdrževalnine za plemenske bike (»Glasnik« št. 5/58) je svet za kmetijstvo občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Vič dne 28. decembra 1959 sprejel
ODREDBO
o določitvi pavšalne skočnine za leto 1960
I.
Tarifa za prvo osemenitev krav in nad eno leto starih telic (umetno ali naravno) oziroma za dve nadaljnji, če se plemenica pri prvi ni obrejila, znaša za leto 1960 1300 dinarjev.
n.
Ta odredba velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana.
Štev.: 03/6-35/29-59.
Ljubljana, 28. decembra 1959.
Predsednik Sveta za kmetijstvo
ing. Milan Rovan, 1. r.
Predsednik
občinskega ljudskega odbora
Ignac Voljč, 1. r.
OBČINA ZAGORJE OB SAVI
181.
Na podlagi 2. odstavka 15. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS št. 19 52), 1., 2. in 3. točke odredbe o pogojih za kupovanje in prodajanje kmetijskih pridelkov na trgih (Uradni list FLRJ št. 19/58 in 25/58), 3., 8. in 150. člena temeljnega zakona o prekrških (Ur. list FLRJ št. 2/59) in dovoljenja Državnega sekretariata za blagovni promet LRS št. 02-261/2-59 je občinski ljudski odbor Zagorje ob Savi na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 19. oktobra 1959 sprejel
ODLOK
o sejemskem redu na sejmih za plemensko in plemcno živino v občini Zagorje ob Savi
1.	člen-
Ta odlok velja za sejme za plemensko in plcmeno živino v občini Zagorje ob Savi.
V občini Zagorje ob Savi se prirejajo sejmi za plemensko in pleme-no živino samo na Izlakah, in sicer na sejmiščnem prostoru na Izlakah.
2.	člen
Ta odlok se nanaša na nakup in prodajo vseh vrst plemenske in ple-mene živine, razen plemenskih in delovnih konj. Za prodajo priznano živino se sme prodajati in kupovati samo na sejemskem prostoru.
3.	člen
Sejmi za plemensko in plcmeno živino so na Izlakah 9. februarja, 30. junija in 2. novembra v letu.
Če navedeni dnevi padejo na državne praznike, bodo sejmi naslednji dan.
4.	člen
Sejmišče mora biti urejeno po predpisih, ograjeno in razdeljeno na predele, in sicer posebej za’goveda, posebej za prašiče in posebej za drobnico.
Prostori morajo biti med seboj pregrajeni in urejeni s posebnimi pregrajami za privezovanje živine.
Sejmišče mora imeti na razpolago napajališče in rampo za nakladanje in razkladanje živine.
5.	člen
Sejmičče mora imeti uradno tehtnico za tehtanje živine.
6.	člen
Sejemski čas traja od ranega jutra do 13. ure.
7.	člen
Na sejmu smejo prodajati:
1.	individualni kmetijski proizvajalci svojo lastno plemensko in ple-meno živino;
2.	splošne kmetijske in delovne zadruge ter zadružne ekonomije neposredno ali po poslovnih zvezah svojo lastno plemensko in plemcno živino ter plemensko in plemeno živino svojih članov;
3.	državna kmetijska gospodarstva svojo lastno plemensko in plemeno živino.
8.	člen
Na sejmu smejo kupovati:
1.	zasebni proizvajalci za svoje lastne potrebe;
2.	kmetijske zadruge na sejmu, ki je na njenem poslovnem območju, vendar samo živino za lastne potrebe ali potrebe svojih članov;
3.	kmetijske proizvajalne organizacije in poslovne zveze, ki imajo lastna pitališča za plemensko in plemeno živino.
9.	člen
Osebe, ki kupujejo ali prodajajo živino za gospodarske organizacije, morajo imeti posebno pooblastilo organizacije, za katero prodajajo ali kupujejo. Pooblastilo mora potrditi za blagovni promet pristojni upravni organ občinskega ljudskega odbora, kjer ima organizacija svoj sedež.
Vsako prekupčevanje na sejmu je prepovedano.
10.	člen
Pred vhodom na sejmišče mora lastnik živine oziroma zastopnik proizvajalca pokazati živinski potni list ter plačati sejemsko pristojbino. Uprava sejmišča vpiše vsako pripeljano živino po zaporednih številkah v sejemski seznam živine in to številko zaznamuje tudi na živinskem potnem listu.
11.	člen
Pred vhodom na sejmišče mora pregledati živino veterinar zaradi ugotovitve, ali živina ne kaže znakov kužnih bolezni. Živina, ki bi po ugotovitvi veterinarja kazala znake kužne bolezni, ne sme na sejmišče.
. Prigon živine na sejmišče je dovoljen le, če je prisotni veterinar žigosal živinski potni list.
12.	člen
Udeleženci sejma morajo skrbeti za red In snago na sejmišču. Na sejem se lahko prižene le čista živina.
Z živino je treba ravnati tako, da ne ogroža varnosti.
Psov ni dovoljeno voditi na sejmišče.
Pijanim osebam dostop na sejmišče ni dovoljen.
13.	člen
Za nadzor nad poslovanjem na sejmišču skrbi tržna komisija, katere člani so: veterinar, uslužbenec občine in po en zastopnik proizvajalcev ter kupcev, ki jih določi za blagovni promet pristojni svet občinskega ljudskega odbora.
14 člen
Naloga tržne komisije je, da skrbi za pravilen potek poslovanja na sejmišču. ■.
Komisiji pomagajo in administrativna dela izvršujejo uslužbenci občinskega ljudskega odbora. Komisija lahko po potrebi pozove k sodelovanju organe finančne in tržne inšpekcije ter organe Ljudske milice.
15.	člen
Za uporabo sejemskega prostora plačajo prodajalci naslednje pristojbine:
1.	za vozove vključno vprega — 100 dinarjev za voz;
2.	za veliko živino:
a)	goveda, bivoli, mezge, mule in osli — 100 dinarjev za glavo;
b)	za žrebeta, teleta in ostalo veliko živino, staro do 1 leta — 50 dinarjev za glavo;
3.	za prašiče, težke nad 80 kilogramov — 50 dinarjev za rep;
za prašiče, težke do 80 kilogramov — 25 dinarjev za rep;
4.	za drobnico — 30 dinarjev za komad.
16.	člen
Osebe, ki prodajajo ali kupujejo živino na sejmu in kršijo pri tem določbe 2., 7., 8., 9/1, 9/2 in 11/2 člena tega odloka, se kaznujejo z denarno kaznijo do 10.000 dinarjev po predpisih temeljnega zakona o prekrških.
17.	člen
Z denarno kaznijo se kaznujejo za prekršek v znesku 100 dinarjev:
a)	kdor vodi pse po sejmu (3. odstavek 12. člena);
b)	kdor pride na sejem pijan (4. odst. 12. člena).
18.	člen
Člani Ljudske milice in tržni inšpektorji so pooblaščeni, da takoj na mestu izterjajo denarno kazen vseh tistih, ki jih zalotijo pri prekrških, ki so navedeni v prejšnjem členu.
O plačani kazni se izda potrdilo. Če se kazen ne izterja takoj na me1 stu, ali če je tisti, ki je storil prekršek, noče plačati, se pošlje ovadba organu, ki je pristojen za upravnokazenski postopek.
Denarne kazni, Iti se plačujejo . takoj na mestu, se ne izterjujejo od mladoletnikov pod štirinajstimi leti.
19.	člen
Ta odlok začne veljati od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana.
Štev.: 06/2-1953/1-59.
Zagorje ob Savi,
Predsednik
občinskega ljudskega odbora Rado Taufer, 1. r.
V M- KINA
168	Odločba o ustanovitvi veterinarske postajo občine Cerknica
169	Odredb« e uvedbi umetnega osemenjevanja občine Cerknica
Poročilo o nodomestuih volitvah obči«« Cerknica
170	Odlok o občinskih taksah občiae Dobrova pri Ljubljani
171	Odlok o plačevanju stroškov hišne uprave občine Domžale
172	Odlok o določitvi najnižje najemnine poslovne prostore in dela najemnine
s«
.	— najemnine e*
poslovne prostore v poslovnih stavbah, ki se vplačuje v občinski sklad ta «i-Janje stanovanjskih hiš občine Dota-
171 Odlok
Odlok o zavarovanju plačila stroškov z« popravljanje in vdržcvanjc družinske stanovanjske hiše v državljanski lastili- j
ni, ki obremenjujejo lastnika in odnl«' , čuvanju posojila, najetega za iipravlj*" "J® **1 vz“f8evnnje hiSe občine Domžal*
17« Odlok o določitvi odstotka stanarine i» najemnine, ki pripada stanovanjski*11
skupnostim občine Domžale
li^ Odlok o delitvi delo stanarine na hil®* sklade občine Domžale
176	Odlok o spremembi in dopolnitvi odlok* o občinskem prometnem davku od pr®-metu na drobno občine Domžale
177	Odlok o vladanju dela dohodka Mesto* plinarne v njen sklad osnovnih sredste* občine Ljubijnna-Center
178	Odlok o določitvi delovnega časa * upravnih organih občine Ljubljana-5iSk*
179	Odlok o določitvi delovnega časa upr*f' nih organov občino Ljubljana-Vič
180	Odredim o določitvi pavSulne skočni*1* za leto 1960 občine Ljubijana-ViČ
181	Odlok o sejemskem redu na sejmih ** plemensko in plemcno živino občine Z*r goric ob Sevi