leto 1884.
187
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XXI. — Izdan in razposlan dne 24. maja 1884.
65.
Ukaz uiinisterstva za finance od 22. aprila 1884,
da je Rambnrški veliki colniji dana oblast odpravljati denatnrirano laško olje.
C. kr. veliki colniji v Rumburgu dala se je oblast, v zmislu opomnje k tar. 8f- 72 čolne tarife od 25. maja 1882 odpravljati denaturirano laško (olivovo) olje za col po 80 kr. od 100 kilogramov.
l>unajcw*ki s. r.
66.
Razglas ministerstva za finance od 23. aprila 1884,
je g. kr. mali colniji Suletski v Dalmaciji dana oblast cola prosto odpravljati nazaj poslane
sode, če so prazni.
V abecednem kazalu blaga k občni čolni tarifi od 25. maja 1882 pod 2 od-8tavkom opomnje pri besedi „Sodi“ omenjena oblast, stare uže rabljene, z znamenjem firme zaznamenane sode tedaj odpravljati brezcolno, kadar se vidi, da 80 vračajoče se posode, v katerih je bilo kako tozemsko blago v vnanjo de-Zel° poslano, dodeljuje se tudi c. kr. Suletski (Šoltski) mali colniji dalmatinski.
IMmajewski s. r.
tS)*Ten!roh.
»8
67.
Ukaz ministerstev za finance in trgovino od 24. aprila
1884,
o tem, kako gledé cola postopati sè stojali in sestavinami šivalnih mašin.
Sporazumno z udeleženimi kr. ogerskimi ministerstvi določa se dodatno k ukazu ministerstev za finance in trgovino od 29. maja 1882, o zvrševanji občne čolne tarife avstro-ogerske čolne okolije v oziru na col od mašin tak<5 le:
1.	Za stojala šivalnih mašin, katere se v colno okolijo vvažajo istodobno s pravim maŠinskim priredom, vendar v posebnem ovijalu, plačuje se cola p° T. Št. 287 a) občne čolne tarife 5 gld. od 100 kilogramov.
2.	Col po 5 gld. od 100 kilogramov uporablja se na stojala šivalnih mašin ali strojev (tudi na takšne stolce) tudi tedaj, kadar so na njih zamašnjak (kolo), jermenski kolut z vratilom in podnožnikom, vendar brez vseh drugih pravih delov šivalnic.
3.	Lesene k šivalni mašini spadajoče plošče in omarice, če niso po svoji vnanji opravi podvržene višjemu colu, plačujejo col po svoji kakšnosti, kakor se najde o tanjšem pregledu, kot pohišna oprava in sestavine dotične.
4.	Take sestavine Šivalnic, katere so — kakor šarnirji, vijaki, držaji d-v oziru na namembo mašine le manje vrednosti ter se lahko tudi v kak drug namen porabljajo, plačujejo col po tvarini, iz katere so, ako v tarifi ali v kazalu blaga ne stoji nikak poseben izimek.
Nasproti je treba vse one sestavine šivalnih mašin, katere se v ukazu gor1 od kraja na misel vzetem ne omenjajo izrečno kot take v razlaganji o colu šivalnih mašin, tedaj po T. št. 284 colu podvreči, kadar jih je brez vsega drugega moči uporabiti v sestavo šivalnih mašin ter iste ne dopuščajo nikake druge porabe.
Dimajewski s. r.	Pino s. r.
68.
Postava od 27. aprila 1884,
o prispevka, ki ga državna blagajna da k troškom za uredbo reke Drave na Koroškem.
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem takö :
§• L
Državna blagajna udeleži se uredbe reke Drave na Koroškem, pa dežel01 postavi od 27. aprila 1884 zvršiti se imajoče s prispevkom od 9/ls k troškom 2,500.000 gld. preudarjenim, z dotičnimi gradbami proti sušcem (lijakom) 1 gozdarskimi deli vred, t. j. s prispevkom od 1,500.000 gld., ki se odplača v de* set enakih letninah počenši od leta 1884.
§. 2.
Da se deželi in udeležencem olahkoti oprava z deželno postavo od 27. aprila 1884 naloženega jim prispevka k uredbenim troskom, dâjim država brezobrestno Ponapredščino vsega 333.333 gld., ki se počenši od leta 1884 bode v desetih enakih letninah nakazoval in katerega vračilo državi v petih enakih letninah se začno leta 1894.
Za vračilo te ponapredščine porokuje (jemči) dežela.
§• B.
V	zalog (fond), kateri se po deželni postavi naredi v pogrnenje troskov za vzdrževanje uže izvedenih in izvesti se imajočih stavbin v uredbo Drave z grad-bami v odvračanje lijakov in gozdarskimi deli vred, kakor tudi v založbo upravah troskov za izvod in vzdržbo prispeva državna blagajna k preudarjenim letnim troskom od 63.000 gld. po razmerji povedanem v §. 1 od leta 1884 počenši letnih 37.800 gld.
§• *•
V	državni prispevek, ki se dovoljuje s to postavo, vzete so vse dolžnosti, katere bi utegnile državo kot mejasico ali udeleženieo zadevati.
§• 5-
Na dolg ostala odplačila ponapredščine moči je od udeležencev poterjevati 8 političnim zvršilom (eksekucijo).
§. 6.
Uredbene in vzdržbene stavbe, in dela istih tičoča se zvrsujejo se pod višjo vodbo državne uprave.
Koroškemu deželnemu odboru in udeležencem ohranjen je primeren vpliv.
Sklepanje v vseh tehničnih in ekonomičnih reččh Dravske uredbe izroča se Posebni komisiji, katera pod prvosedstvom c. kr. deželnega prezidenta ali njego-Vega namestnika sestoji :
1.	iz dveh udov, ki jih imenujeta c. kr. ministerstvo notranjih reči in c. kr. ttnnisterstvo za poljedelstvo, vsako po enega,
2.	iz enega upravstvenega in enega tehničnega zastopnika c. kr. deželne vladc,
3.	iz enega upravstvenega in enega tehničnega zastopnika koroškega dežel-nega odbora,
4.	iz dveh zastopnikov udeležencem.
, Vsakemu udu je postaviti po enega nastopnika, ki pride vselej na mesto "K kateri bi bil zadržan.
§• 7-
Zvršitev te postave naroča se Mojim ministrom za notranje reči, poljedelstvo
m finance.
Na Dunaji, dne 27. aprila 1884.
Franc Jožef s. r.
ranilo s. r.	Falkenliayn s. r.	I) imajo WNki s. r.
09.
Ukaz ministerstev za trgovino in notranje reèi od 2. maja
1884,
o načina, kako naj starinarji svoje knjige vodijo, po tem o policijskem prigledn, kateremu so
v ozira na svoje obrtovanje podvrženi.
Na podlogi §* 54, odst. 1 postave od 15. marcija 1883 (Drž. zak. št. 39)> s katero se obrtni red izpreminja in dopolnjuje, ukazuje se:
§• 1.
Vsak obrtnik starinar ima dolžnost, voditi poslovno knjigo o tem, kar v svojem poslu kupi in prodâ.
V to poslovno knjigo treba je v naslednjih slučajih vpisovati kupljene in prodane stvari:
Kadar se kupi ali prodâ kakersna koli zlatnina in srebrnina, dragotina (juvel), umetnina in umeteljne starine, po tem orožje, kolikor dotičnik sploh sme orožje na prodaj imeti, in sicer gledé vseh tu naštetih reči brez ozira na to, p° čem se kupijo; dalje kadar se kupi ali prodâ katera koli druga stvar, če ji vrednost (kupščina) preseza 5 gld. avstr. velj.
Poslovne knjige strani naj bodo skoz in skoz s številkami zaznamenane; skoz vse liste knjižne mora biti potegnena nit in nitna konca naj obrtno oblastvo uradno pripečati.
Na poslovno knjigo naj obrtno oblastvo svoj visum zapiše.
Knjiga obsezaj naslednje razpredelke :
a)	tekoče število;
b)	stvar ali predmet ;
c)	dan, katerega se kaj kupi;
d)	ime, stan in stanovališče prodavca, kakor je to sam povedal, z opomnjo, <$e
je prodavec obrtniku osebno znan;
e)	kupščino (po čem seje kupilo);
f)	dan prodaje;
g)	cena, po kateri se je prodalo;
h)	razpredelek za kake opomnje;
Poslovna knjiga mora biti vsegdar v takem stanu, kakor je v redu; zla?*1 se ne sme videti nikaka strugotina in noben tako prenarejen vpis, da ga moči čitati.
§• 2.
Uradna naznanila, katera obrtniku dohajajo o kakih izgubljenih ali lastnik** nepravno izmaknenih predmetih, naj si on po času, kakor katero prejme, v re(1 djana hrani in prigledujočim organom oblastva na zahtev pokazuje. Isto veljâ 0 vseh te vrste pismenih poročilih, ki jih obrtnik od zasebnikov dobiva.
§. 3.
Obrtna oblastva prve stopinje imajo dolžnost, občasno (periodno) proglj5 dovati poslovalnice (prodajalnice) starinarske ; takisto imajo tudi organi obrtm1
°Mastev, po tem zvanih v to cesarskih in krajevno-policijskih oblastev vsak čas pravico, ogledovati si poslovalnice, vpogledovati v knjige ter poslovršbo pregledovati, kakor tudi, če najdejo, da katera reč ni v redu, popraviti jo ali narediti, da se popravi.
Starinarski obrtniki imajo dolžnost, omenjenim uradnim osebam dopovedati V8e; kar bi o nji li poslovršbi rade zvedele.
§. 4.
Prestopki tega ukaza, kjer ne obveljajo določila kazenske postave, kaznijo 86 po kazenskih določilih obrtnega reda.
§. 5.
Ta ukaz pride v moč tri mesece po tem, ko bode razglašen.
Taaffe s. r.	Pino s. r.
90.
Razglas ministerstva za trgovino od 3. maja 1884,
8 katerim se na znanje dajo dodatna določila k meroizkusnemn redu od 19. decembra 1872
(Drž. zak. št. 171).
V zvršbo postave od 23. julija 1871 (Drž. zak. od 1. 1872 st. 16), po tem postave od 10. aprila 1884 (Drž. zak. št. 56) razglašuje se naslednji po c. kr. prvomerski komisiji ustanovljeni dodatek k meroizkusnemu redu od 19. decem-°ra 1872 (Drž. zak. Št. 171).'
Pino s. r.
Deveti dodatek k meroizkusnemu redu od 19. decembra 1872.
K §°ra 5, 7 in 9.
Da sc mere tekočinam, držeče po 0*3 litra, pripuščajo.
Uazvon posodnih mer za tekočine, navedenih v §. 5, pripuščajo se k pre-118,1 in štempljanju tudi tekočinske mere, ki držč po 0*3 litra, k v Pake mero dobodo oznamenilo: 0*3 L ter se smejo narejati iz tvarin, ka-ersne so sploh dopuščeno za mero tekočinam do 2 litrov vsebine.
Podobe so tako, kakeršna je podoba prisekanih stožcev (kegljev), pri katera gornji premer dno vrednost, katera bi se dobila pri valjasti obliki po vetu; visokost enaka dvojnemu premeru, a dolnji premer iznaša */3 gornjega.
Po tem takem so obmeri teh mer ti le:
Izračunjeni premor
gori	zdoli
57,6“m	,,6,8m'
Izraeunjena visokost
84,0mm
Delajo naj se te mere z nekoliko večjo visokostjo, nego kaže izračunjena vrednost, tako da bode med licem tekočine in gornjim robom, kadar je posoda prav napolnjena, najmanj 4 in največ 7mm praznine. Da bode ložje narejati jih) smejo jim premeri nekoliko odstopati od zgoraj izračunjenih veljav ali vrednosti, ali ta odstop ne sme čez lmm več ali manj iznašati.
Gledé naprave ali sestave same in drugih kakšnosti teh mer in pa načina, kako naj se oštempljavajo, ostanejo merodajna določila za kovinske cimente od 2 litrov v niz dana.
Oštempljati se sme mera samo tedaj, če odstop od meroizkusnega pravila (normala) ne prestopa Vžoo dolžne vsebine.
C. kr. prvomerska komisija:
Herr s. r.
n.
Postava od 11. maja 1884,
s katero se v kraljevini Galiciji in Vladimiriji z veliko vojvodino Krakovsko vred in v vojvodini bnkovinski uravnuje pravica kopanja rudnin koristnih zarad tega, ker imevajo zemeljsko
smole v sebi.
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem také:
§• 1.
V kraljevini Galiciji in Vladimiriji z veliko vojvodino Krakovsko vred i° v vojvodini bukovinski podvržene so zemeljske smole, sosebno nafta (kamen0 olje, petrolej, kameni klej), zemeljski vosk (ozokerit), asfalt, in pa rudnine, ima-joče v sebi zemeljsko smolo (bitumen), izimši bituminozni premog (kamen0 ogljije), pravici zemljiškega lastnika, z njimi narejati (razpolagati).
Dobivanje teh rudnin postavlja se pod nadzor rudarskih oblastev.
Rudarstvene pravice, ki so do teh rudnin na podlogiVudarskopravnih pravi bile komu uže podeljene, ostanejo v veljavi ter se na-nje uporablja občna rudar' ska postava od 23. maja 1854 (Drž. zak. št. 146).
§. 2.
Gledé takih nepremičnin, ki so predmet zemljisko-knjižnega vložka, in tak° tudi gledé dela take nepremičnine smo se pravica dobivanja rudnin, imenovani'1 v §. 1, odločiti od lastninske pravice.
Odločuje se ta pravica z lastnikovim sodno ali po beležniku (notarji) p°ver' jenim izročilom, da pravica v §. 1 imenovane rudnine kopati, v prihodnje h°o1 odločena od dotičnega zemljišča, in s tem, da se za odločeno do bivalno pravi°° odprč en vložek v posebni javni knjigi naftnici. Ta vložek se odpira na teniell1 zgoraj omenjenega lastnikovega izrecila in uradnega potrdila od strani rudaf' skega glavarstva, da so v §. 1 imenovane rudnine v dotičnem zemljišči nahajaj0'
Odločena dobivalna pravica je samostalen imovinski predmet ter ima pravno Rojstvo nepremične stvari. Pravico to je moči s pravnimi posli med živimi in Qa slučaj smrti otujiti in obremeniti. Pridobivanje, predevanje, omejevanje in razpravljanje stvarnih (realnih) pravic na odločeni dobival ni pravici godi se samo 2 vpisom v knjigo naftnico.
Tisto zemljiško površje, za katero je bila dobivalna pravica odločena, imenuje se naftišče (naftno polje).
§• 3.
Na knjigo naftnico, na vpisovanje va-njo in na postopek, katerega se je držati v stvareh tičočih se naftnice, uporablja se zmislu primerno občna zemlji-^ko-knjižna (zemljeknjižna) postava od 25. julija 1871 (Drž. zak. št. 95).
§. 4.
Kadar gre za odločitev pravice, dobivati v §. 1 omenjene rudnine, od lastninske pravice do katerega zemljišča, uporabljajo se zmislu primerno propisi postave od 6. februvarja 1869 (Drž. zak. št. 18) s to mero, da sme zemljeknjižno pblastvo za vgovor kakega upnika (verovnika) proti namerjani odločitvi tedaj izreči, da nima nobene moči, če po uradni svedočbi rudarskega glavarstva naftišče, ki se misli napraviti, umno dobivanje v §. 1 imenovanih rudnin omogo-^uje, in če se ne vidi, da bi odločitev po določilih §a 1374 o. gr. zak. kazila var-Q08t terjatve, zarad katerega se je ugovarjalo.
§. 5.
Na temelji izrecila overovljenega po sodišči ali beležniku moči je dve ali Pd sosednih naftišč knjižno zediniti, kadar se dotičnih naftišč ne držč nikaka stvarna bremena ali če je izkazano, da stvarno upravičeni privoljujejo.
V poslednjem slučaji mora dalje obstati domemba s stvarnimi upravičenci, namreč domemba o redu, po katerem imajo bremena preiti na zedinjeno naftišče tedaj, kadar bi zedinjeno naftišče postalo last ene posamezne fizične ali nefizične °Pbe (rudarskega društva, delničarske družbe itd.), da bi se torej samo kot ena Plotina moglo obremenjati, ter bi se posameznih naftišč držala različna bremena pa ista bremena, vendar v drugem redu; a v vseh drugih slučajih domemba 0 razmerji, v katerem bode vsako izmed posameznih naftišč deležno bremen *njižno zedinjenega naftišča.
Upniki, kateri ugovarjajo zoper zedinjenje, odnosno zoper domembo, ukre-^eQo z večino stvarnih upravičencev v oziru na poredje bremen ali na razmerje Pležev, morajo, ako je njihova terjatev z neko po iznosu določeno glavnico vpi-s^na, plačilo celo tedaj vzprijeti, ko bi jim terjatev še ne bila dotekla za plačilo; Pndar se jim pridržuje osebna pravica do zadostila zarad Škode, ki bi jo imeli 0(ltod, da jim seje plačilo prezgodaj opravilo.
§• 6.
Na resnično delitev kakega naftišča in zameno delov med meječimi naftiŠči uPorablja se zmislu primerno postava od 6. februvarja 1869 (Drž. zak. št. 18).
.
[94	i'os	Postava od 11. maja 1884.
Po §§. 9 in 10 te postave potrebni izkaz, da bi se po meni posestva menjalcev zaokroglila ali kmetovanje na njih izboljšalo, treba je izvesti z dotično uradno svedočbo rudarskega glavarstva.
§• 7.
Naftišča lastnik ima oblast, zarad uspešnejše vršbe svojega rudarstva v rudo-kopnjah, kjer se v §. 1 imenovane rudnine dobivajo, in v drugotnih zemljiščih drugih lastnikov napravljati pomočne kopnje, ako se s tem tuja rudarska delo-vršba ne moti niti kvari.
Kadar upravičeni kopalec v §. 1 imenovanih rudnin, v katerega rudokopnji ali zemljiščih se hoče pomočna kopnja osnovati, trdi, da ni dolžan dopustiti j°; razločuje rudarsko glavarstvo o tem.
Upravičeni osnovatelj pomočne kopnje mora dati popolno zameno (odškodovanje) za vso škodo, katero s svojo napravo na tujem zemljišči ali naftišči stori-
§. 8.
Pravne razmere dveh ali več sodeležnikov dobivalne pravice treba je soditi po pogodbi, ki je med njimi sklenena, ali drugi izjavi njihove volje, in ako te ni po občnih zakonitih propisili.
Več sodeležnikov enega naftišča sme svoje pravne razmere urediti tudi p° meri določil §§0Ï 137 do 167 občne rudarske postave od 23. maja 1854 (Drž. zak. št. 146).
Ali delitev imenja kakega rudarskega društva dopuščena je — drugače neg0 veleva §. 140 občne rudarske postave — samo na 100 kosov ter naj na mesto opomnje o osnovanem društvu v rudarski knjigi po §. 137, drugem odstavku občne rudarske postave, stopi opomnja v knjigi naftovnici.
V vseh slučajih kjer več oseb vrši rudarstvo gledé rudnin imenovanih v §. 1, imajo iste, kolikor njihov zastop ni uravnan s postavo, dolžnost, z listin0 po sodišči ali kakem beležniku poverjeno postaviti si v tozemstvu stanujoČega pooblaščenca, kateremu pristoji oblast, vsa oblastvena vročila udeležence^ s polno pravno močjo prejemati ter zastopati jih oblastvom in bratovski skladni01 nasproti.
§• 9.
Določila devetega poglavja občne rudarske postavo od 23. maja 1854 (DrZ‘ zak. št. 146) „O razmerih med posestniki rudnikov in njihovimi uradniki in delavci“ in na ista odnašajoči se §§‘ 247 do 248 občne rudarske postave, po tein določila desetega poglavja občne rudarske postave „O bratovskih skladni cah uporabljajo se tudi na kopanje v §. 1 imenovanih rudnin.
§. 10.
Kadar je za rudarsko delovršbo kakega naftiščnega lastnika in sicer za n pravo potov, mostov, brvi, železnic, prekopov, vodotokov, oljevaj (oljevodovji vodnjakov in pomožnih kopenj poraba kakega tujega zemljišča neogibno P° trebna, mora ga zemljiški lastnik prepustiti v to naftišča iastniku ter veljn*8, gledé tega §§* 99 in 100 občne rudarske postave.
Ako se udeleženci ne morejo zediniti v oziru na prepuščenje zemljišča ah zameno (odškodovanje), tedaj imej mesto postopek, kakoršen se uraVhuJ v §§. 101 do 103 občne rudarske postave.
§. H.
V oziru na povračilo kake odŠkodbe zemljiškega površja veljajo, kjer ni posebnega dogovora udeležencev, načela občne rudarske postave od 23. maja 1854 (Drž. zak. št. 146).
§• 12.
Kadar se uradno v čisto dene (poistini), da naftiŠča lastnik svoje rudokopnje dalj časa in v tolikem obsegu zanemarja, da bi iz tega utegnila nastati ali da je Uastala kaka osebna nevarnost ali nevarnost za občno blaginjo, in da, če tudi veČkrat opominjan, ne ustreza rudarsko-policijskim propisom, naj rudarsko gla-varstvo razsodi, da mu naftišče bodi odvzeto, ter po tem, ko se to razsodilo upravokrepi, zvršilno cenitev in javno prodajo naftišča napoti.
Pri tem je postopati po meri §§0T 254 do 258 občne rudarske postave.
Vsled zvršilne prodaje stopi kupec v vse pravice in dolžnosti poprejšnjega UaftiŠčnega lastnika.
Kadar kateri v §. 259 občne rudarske postave omenjenih slučajev obveljâ, tedaj je proglasiti, da je naftišče prestalo (ugasnilo), ter napraviti, da bode iz Uaftovnice izbrisano in to stvarnim upravičencem priznaniti.
Ako lastnik kakega naftišča pri knjižnem oblastvu izjavi, da naftišče opušča, naj se uporabi postopek, ki ga pišejo §§. 263 do 265 občne rudarske postave.
, Naposled se je pri vsakem izbrisu kakega naftišča držati določil §§0T 266 ln 267 občne rudarske postave.
§• 13.
Izdajanje nadaljšnjih zakonitih določil v uredbo dobivalne pravice gledé rudnin, imajočih v sebi kaj zemeljskih smol, spada v področje deželnega zakono-uavstva, kateremu pristojl sosebno določati o delovrŠbi in upravi, o rudarski po-lciji in o postopku pri rudarskih oblastvih, naposled o kaznovalni pravici rudarju oblastev ter naj pričujoči zakon v vsaki posamični deželi stoprv tedaj o^eljâ, ko bodo izdana zaukazila, katera so v istega izvod pridržana deželnemu Zakonodavstvu.
§• 14.
Gledé dežel in rudnin, imenovanih v §. 1, preklican je §. 3 občne rudarske
Postave.
§. 15.
Zvršitev pričujočega zakona naročena je ministrom za poljedelstvo, pravo-S°4je, notranje reči in finance.
Na Dunaji, dne 11. maja 1884.
Franc Jožef s. r.
»ij
s. r. Falkeuhayii s. r. J>unajewaki s. r. 1'ra/iik s. r.
(Slo»,
•nlMlu)
30
73.
Razglas ministerstva za finance od 16. maja 1884,
da je Homoliškema finančne straše oddelku dana oblast odpravljati blago, katero je brezuvetno
cola prosto.
Po priobčilu kralj, ogerskega ministerstva za finance dala se je kralj, oger-skemu Homoliškemu oddelku finančne straže kot podružnici kralj, ogerske Pančevske velike colnije blago na wozu in izvozu brezuvetno cola prosto v področji male colnije II. razreda odpravljati.
I>imajew&ki s. r.
73.
Razglas ministerstva za finance od 17. maja 1884,
da je ustanovljena podružnica colnije Reitzenhainske (na Saškem).
V področji c. kr. finančno-deželnega ravnateljstva v Pragi, na cesti proti Sebastianbergu postavljena napovednica Reitzenhainske colnije (na Saškem) izpremenila se je v podružnico imenovane colnije, imajočo zacolovalne oblasti male colnije II. razreda.
Nova podružnica je 1. dne maja 1884 delovati začela.
Dimajewski s. r.
Ukaz ministerstva za trgovino od 19. inaja 1884,
o zastavi, katero imajo ladje na Bodamskem jezeru razgrinjati.
§•
1.
Na Bodamskem jezeru naj plovila z avstrijskim patentom opravljena, ali pa plovila, ki so last avstrijskih državljanov, ter služijo samo za vožnjo med obli2' njimi kraji ali v zabavne vožnje, kjer imajo povoda, kako zastavo razvid» izključno rabijo z razglasom ministerstva za trgovino od 6. marcija 1869 (Dr^' zak. Št. 28) pomorskim trgovinskim ladjam propisano ladjo.
Tujim plovilom je prepovedano imeti to zastavo.
§. 2.
Prestopki v §. 1 obseženih določil kaznijo so po ministerskem ukazu ° 30. septembra 1857 (Drž. zak. št. 198).
§• 3.
Ta ukaz pride v moč mesec dnf po onem dnevi, katerega se razglasi.
Pino s. r.