49. številka. Ljubljana, v sredo 2. marca 1898. XXXI. leto. lakaja vsak dan nee>rt iaimii nadalje in pracnike, ter vali« po posti prejem an sa avatro-ogerske detei* «• vae leto 16 gld., »a pol leta 8 gld., na «etrt leta 4 gld., za jede« 1 gld. 40 kr. — Z* Lj obijeno brea pošiljanja na dom ta vse leto 13 gld., ta četrt leta 3 gld. 30 Vr. ea teden meaec 1 gld 10 kr. Za pošiljanje na dom račnna se po 10 ka. na mete«, po 30 kr. ta Četrt lata. — Za taja delale toliko več, kolikor poltnina tnala. — Na naročhe, brez istodobne vpofiiljatve naročnine, se ne ozira. Za oznanila plaču e a* od atinstopno petit-vrate po 6 kr., če se oznanilo jedenkrut tiska, po • kr če ee dvakrat, in po 4 kr., če ae trikrat ali večkrat tiska. Do|iiai naj as iavote frank o vati — Rokopisi ae ne vraČMJo. — Uredništvo tn npr*vrjiltvoie oa Kongresnem trgu It. 12. U pravnist vn naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t \ vae administrativne stvari. Telefon &t. »-a Po regulaciji učiteljskih plač. (It učiteljskih krogov.) Meseca svečana t. 1. 26. dan je velepomemben sa kranjsko učiteljstvo. Deželni zbor kranjski je ■prejel tistega dne zakon, s katerim se razveljavlja dosedanji zakon o plačah kranjskega nčiteljstva: krivični krajevni zistmi je pal, in etopil je na njegovo mesto pravični osebni status. Doslej je trpelo kranjsko učiteljstvo veliko bedo ne samo zaradi dosedanjih nizkih plač, nego tndi zato, ker so bile razvrščene učiteljske službe po krajevnem zietemu. JednorazredniČarji IV. plačilne vrste so svoj živ dan — in naj so služili polnih 40 let na jednem kraju — prejemali celih 450 gld, k večjemu 500 gld. Po nov«m osebnem statnsa bo omogočeno vsakemu učitelju in vsaki učiteljici, da doseže polno plačo, bodi-si da službuje na jedno ali ve'razrednici, na kmetih ali v mestu. To je vsekakor velika pridobitev, ki se je ne bode razveselilo v toliki meri mlajše učiteljstvo kakor starejše, ki ni moglo gojiti ob sedanjih razmerah nade do ugodnejšega gmotnega stanja. Z uvedbo osebnega statusa bo starejšim in starim učiteljem dežela Kranjska dala nekako zadoščenje za krivico, ki so jo trpeli spričo zakona, kateri je določal njih siromašne plače! In ob delu za narodov duševni napredek osiveli naši učitelji bodo v zimi svojega življenja z radostjo občutili blagodejno silo ta velike pridobitve svojih mlajših tovarišev, občutili bodo z zadovoljstvom dobrotvorno moč tega pravičnega čina svojih pravih in dobrih prijateljev, in zbudila se jim bo izgubljena vera v zakon, ki veli, da gre vsakemu đelu svoje plačilo. Niso sicer Bogvekako visoko odmerjene vsote posameznim plačilnim vrstam, a vendar so primernejše in Častnejše, nego so bile doslej. Zaradi njih je trpelo kranjsko učiteljstvo mnogo na ugledu, saj je jasna žalostna resnica, da že iz Prešernovih časov človek samo tol ko velja, kar plača. Kako se je zlagalo z močjo, z ugledom, z uplivom, z dostojanstvom 60letnega učitelja, ki je služil ves čas zvesto in neumorno svojemu lepemu znanju, onih ubornih 450 gld.? Krivica je bila to, krivica — dejali bi — ki npije v oblake T Vse tinte velike denarne irtve, ki jih jn žrtvovala dežela kranjska leto za letom za ljudsko Šolstvo, so bile položene domovini na altar, saj je le ona, le naš slovenski narod imel dobiček od njih, a malo je vstajalo za oni faktor, ki deluje v ljudski šoli — za naše učiteljstvo. Tako nekako je dejal v dež. zboru gospod poslanec dr. Iv. Tavčar, in do pičice eo resnične njegove besede I Uvedba osebnega statusa bo * saj nekoliko — in sčasoma popolnoma — odpomogla primanjkanjtt učiteljev na Kranjskem. Dasi je začetek siromašnej&i, se človek vsaj lahko nadeja, da mu bo bodočnost milejša in boljša. Prepričani smo, da se bedo ogla šali za izpraznjena mesta tovariši iz drugih slovenskih kronovin, ki jih bomo kranjski učitelji s toplim srcem, s prijateljskim pozdravom sprejeli v svoje vrste ter tako ojačili propadajoči svoj stan. Dobr.h, pravih učiteljev je vesel vsak narod, zatorej se jih ne bo branil tudi naš slovenski naredi Z uvedbo osebnega statusa — kratko rečeno — se je dvignila dežela Kranjska v prve vrste mej vsemi avstrijskimi kronovinami. A 26. dan svečana t. ). pa je velevažen tudi v drugem oziru. Prejšnje čase se je govorilo v deželni al orn-ci vse drugače o našem učiteljstvu, nego so govorili goapedje deželni poslanci preteklo soboto. V imenu katoliško-narodne stranke je govoril g. posl. Po v še, v imenu nemške stranke g. posl. dr. Schaffer, v imenu narodne stranke g. posl. dr. Tavčar. Vsi trije gospodje so povdarjali veliko potrebo regulacije učiteljskih plač in zasluge našega nčiteljstva za izobraženost in napredek našega naroda. Krepko se je zavzel za izboljšanje našega gmotnega stanja gospod deželni predsednik, eksce-lenca baron H e i n , a odločno je poprijel besedo posebe za ljubljansko učiteljstvo gospod posl. Ivan Hribar. Kdo je torej izboljšal plaie kranjskemu učiteljstvu ? Zavestno lahko rečemo, da vera in prepričanje, ki ga goje danes vsi naši deželni poslanci o vitaln; potrebi ljudske šole, o delovanju, sposobnosti in vnemi našega učiteljstva, ki ni izgubilo tudi v hudih časih čistega kruhtbor-stva navdušenja do plemenitega svojega dela ! A še manj ga bo v bodočnosti! Upanje, katero so povdarjali vsi govorniki v dotični seji, da* se bo pokaza'o naše učiteljstvo hvaležno z vztrajnim in p'odonosnim delom dobrotam in žrtvam dežela kranjske, to upanje bo uresničevalo kranjsko nfi-j telj«tvo v bodočih dneh z večjim, najčistejšim na-I vdusenjero, na čast in korist naroda slovenskega, v zahvalo svojim prijateljem in podpirateljem ! A (o kranjsko učiteljstvo goji trdno vero, da ga ne za-bijo tudi v bodočnosti tisti, ki so se sedaj zavzela zar j trko odločno. In ta vera nam bodi mlada kri v starih žilah! — Deželni zbor kranjski. (XVII. seja dne 2 8. februvarja) (Dalje.) Posl. dr. Tavčar je v imenu adresnega odseka poročal o predlogu dr 2itn>ka in tovarišev, naj se predloži cesarju poeebna adresa. Poročevalec je rekel, da je adresni odsek naročil najprej posl. dr. Žitniku, naj Bestavi adreso. Produkt posvetovanj adresnega odseka o Žitnikovem načrtu je načrt dr. Tavčarja. Prvo vprašanje, katero je bilo dognati, je bilo to, ali naj se sklene udanostna adresa vzlic temu da je dež. zbor že sklenil, poslati o petdesetletnici cesarjevega vladanja posebno ; deputacijo na cesarski dvor. Večina adresnega od-! seka je mislila, da se je držati točno naročila dež. j zbora in sestaviti udanostno adreso vzlic temu, da ! je dež. zbor v tem sklenil, odposlati tudi posebne depatacijo, da tolmači na najvišjem mestu uda-nostna čutila dežele Kranjske. Vrh tega seje odsek držal vzgleda druzih deželnih zborov, kateri 90 sklenili adrese, dasi pošljejo tudi posebne deputacije na najvišji dvor. Drugo vprašanje je bilo: Ali je dandanašnja doba taka, da je dež. zbor opravičen, stopiti pred evetlo ki ono, ter jej razložiti želje ia prošnje svoje. Ne da ae tajiti, da so časi jako viharni in da morajo s strahom pred bodočnostjo navdajati vsakega. To je napotilo odsek, da je drugi oddelek adrese, posvetil splošnemu položaju v državi. Položaj je jako resen. Kaže se, da stojimo pred eventualiteto, da se sistira ustava in da ee LISTEK. 1 Moderna o namenu umetnosti. Spisal Bor nt. I. Pač ga ni kmalu vprašanja, radi katerega bi se bilo pretočilo toliko Črnila, kakor radi namena umetnosti. Od najsagrizenejših privržencev zloglasnega »usus-a delphini" pa do najgorečnejših zagovornikov gesla mY art pour 1' art*, koliko nasprotujočih si in več ali manj naravnost nezruž-Ijivih mnenj, nezdružljivih zato, ker so čestokrat samo posledica dijametralno kontrernih svetovnih aaziranj, katerim so pripadali, ali pa še pripadajo »jih zastopniki f No, ne bojte ee, g. urednik, da Vam pridem tudi jaz s kakim takovim »svetovnim naziranjem" ! — Ker vem, da je Vašim politike in povestij željnim Čitateljem do vsega več, kakor do .sive teo-rije", in ker jim tega svojstva ne le ne štejem v greh, marveč jih zaradi njega celo hvalim, — hočem biti v svojih izvajanjih kolikor mogoče redkobeseden. Samo par kontur, nič več! Kdor govori o namenu umetnosti, mora vse- kakor prej vedeti, kaj je sploh umetnost; kajti le j oni namen je pravi namen kake stvari, ki njenemu bistvu nikdar ne nasprotuje, niti ne more nasprotovati. Bistvo o umetnosti v najširšem pomenu besede pa ne tiči v ničesar dragem, nego v izražanju človeške notranjosti, t. j. človeškega čustvovanja, na gotove načine. Na kake, to nas tukaj ne zanima. Ako je bistvo umetnosti res tako,*) kakor smo je ravnokar označili, potem je jasno, da vsi oni poučevalni, moralni, verski in drugi podobni .nameni", ki se umetniškim proizvodom tako pogosto podtikajo, niso in ne morejo biti pravi nameni umetnosti, čisto navadno zato ne, ker nasprotujejo faktično ali pa vsaj eventuvalno njenemu bistvu. Vsi ti nameni namreč vetvarjajočega umetnika ne opozarjajo na njega samega, pač pa na vse mogoče in .nemogoče", izven njega ležeče nauke in teorije in dogme, ki nimajo morda ni trohe opraviti z njegovim čustvovanjem. Ti nameni umetnika kategorično silijo, in tu in tam tudi res prisilijo, da začne izražati nekaj, za čemer samo *) Podrobneje se pečam s tem vprašanjem v letoSnjem „Ljublj. Zvono" v spisu „Moderno kritično stališče". stremi, ali kar samo z umom priznava, mesto da bi ostal lepo umetnik in izražal to, kar čuti, kar ima v srcu, kar je doživel. Ker je torej na jedni strani vsako odvračanje umetnika od njegove notranjosti bistvu umetnosti nasprotno, a na drugi strani zopet bistveni znak vsakega hotenja in potem takem seveda tudi vsakega namena kot njegovega regulatorja prav ta, da se obrača do nečesa, izven hotečega subjekta ležečega, — moramo ali vsako nadaljno iskanje pravega namena umetnosti kot nekaj brezuspešnega opustiti, ali pa zahtevati, da bodi smoter umetnikovega hotenja pri umetniškem vstvarjenju identičen z umetnikovim čustvovanjem; skratka, da objemi in izrazi umetnik tudi izven sebe, t. j v umetniškem delu svojem, zgolj samega sebe, ali vsaj Čim bolj samega sebe. Ako umetnik nič dražega noče, nego samo to, potem je dal svojemu vstvarjanjn pravi namen, ki nikdar ne nasprotuje, niti ne more nasprotovati bistvu umetnosti. Namen umetniškega vstvarjanja kot takega in zategadel tudi umetnosti same je torej ta, da bodita čim neposrednejši in popolnejši izraz umetnikove čuteče duše, ne take, kakor.', u a bi morala biti, ampak take, kakoišna je v istini. To se pravi: ■ vede absolutizem. Nafta dolžnost je. povedati na najvišjem mesta, da ne želimo in da no absolutizma. V tretjem oddelka sega adrese čez meje Kraujhke dežele. Vsaka črka v tem oddelku izreka fceljo iu hrepenenje po miru, po spravi mej narodi, kar ee da doseči e tem, da se sloven^ke-nu naroda, ft>ivajočemu zunaj Kranjske dežele, pod-I- 'iste prt-vice, ka ere so mu zajamčene v ustavi. Poro'evalec je predlagal, naj vzprejme zbornic* a Irena suglasno, iker formulira pegoje, da prenehajo boji in dn se dobi j.»< d I ga za trajno spravo. Posl. baron Schvvegel j* rekel, da stoji jidrepa v zvezi s Bklepom, poslati posebso deputacijo na najvišji dvor. Kel bo deputaeja S iOrOČita adanostna čutila deželo Kranjske je nepotrebno, da ee to isto ponavlja v adr-si. Sicer pa ne gre, pri izrazih udanosti vpletati tadi sliko obstoječih težav. To bi se moralo strogo ločiti Prvotn predlog je meril na to, da je skleniti samo udanostno adreso, Tega, kar se sedaj predi *ga, ni imel adresni tdsek dolžno t sestaviti, vsled t>ga se lahko ehm ni ra iz aJreBe vse to, kar ni s 50letnico ce-ar|evega vla danja v zve^i. K»«r ni upanja, da bi zbornica vzpre-jtla na to mereči predlog, izjavlja govornik, da bo njegova strauka glasovala samo za prve etri od stavke adresnega načrta. Na najvišjem nsstd mora narediti čuden utis, da dospe tja al »m dosti prej, kakor deputacija. Drogi del adrese se bivi s političnimi zadevami in sicer z a^tuvelnimt. D ž. zboru ne odr* ka govornik pravico izražati o teb zadevah svoje mnenje in priznava tuli, da |e adresi pisana smerno in dostojno, tudi z nekaterimi izvajanji poročevalca soglaša, s.sebno z i-j-govimi končnimi besedami, s katerimi je izrekel željo po miru in spravi. 0 narokih sedanji krizi ni trebi razpravljati. DeJBtvo je, da se parlamentarno delovanje najbrž Ustavi in zategidel soglaša govornik z želj > adr. se, da bi se dosegel mir mej narodi in da bi ai parlamentarno delovanje zopet ža'tlo. Ne strinja se p i s poročevalčevim strahom, da pr ds do sistiranja •stave, ker je prepričan, đs ostanejo vs-» ustavne pravice nedotaknjene. Odprava ustave bi bila za A-atrija jedna največjih nesreč, kar si jih more kdo uiisl ti. (Posl. dr. Shaffer: Trav resi; Ako Djjozarjx adresa na potrebno obnovitev nagodbe z Ogersko, se temu — pravi govornik — pridružu %»■ a in kakor adresa želim, da bi bila nagodba pravična. Morda je ta odstavek adrese najvažaejši. V adresi se govori tudi o raznih gospodarskih zadevah glede katerih bi mogel soglašati in brez zadržka odobravam izjavo, da Kranjska st ji in pade z Avstrijo. To priznanje je v nasprotji z zahtevo "po avtonomiji dežel, katera gotovo ni v interesu kronovine knnjsko, ker dežela Krao jak a no more sama dobiti tistih sredstev in pomočkov, katere potrebuje za svoj napredek in za svoje blagostanje. Adreaa govor dalje tudi o šolstvu. Adresa priznava sedanje Šolske zakone in se izreka za Uravno-versko vzgojo, čemur pritrjam brez zadržka. Dalje govori tudi o srednem šolstvu in univerzi v Ljubljani, o kateri se je že govorilo in se še \o. O obeh teb zadevah se izreka splošija želja, tie glede na to, če je tudi praktično možna. Prav pri šolstvu ne gre delati prenaglo in površno. Danes nismo is tako d tleč, da b se mogli vsi predmeti na spodnji gimnazji poučevati v slovenskem jeziku, za višjo gimnazijo manjkajo še vsa učna sredstva, in zato ker nedostaje potrebnih pripomočkov tudi zahteva po višjem šolstva sedaj se ni utemeljena S samimi prevodi in kompilacijami se še ne stvarjajo pogoji za to. Tadi jaz želim napredka in razvoja v te n ozira, ali naj se postopa pre i J no. Zid lja točka se bavi zopet s političnimi razmerami. Govornik se zavaruje proti očitanja posl Hribarja, izrečeiiem pri razpravi o predlogu v obrambo zunajkranjskih Slovencev, da ne priporoča varstva man.Sin, in priznava, da je načelo pravilno, na katero je zasnovan ta odstavek adrese, le z načinom, kakor se hoče u plivati iz Kranjske na sosedne kronovine se ne more sprijazniti. Uzrok vsem tožbam j«, da se z vseh stranij pri bo,u z.\ varstvo ind vidu valnih pravic prezira jeden faktor in to je drživa. Brez jedn >tne administracij* ne morejo biti v drsa vi zdrave raimers Višji so oziri na potrebe d zave, ka*or iz člena XIX izvajane pravice. Govornik izjavlja, da stoji glede narodne jednako-pravnosti na tistem stilišči, kikor adresa, da on in njegova stranka tudi nikdar ravnopravnosti niso naspiotvvali, da stoje na stališči: Dajte cesarju kar je c sarj vega in narodu kar je narodovega. Navadno pa se popolnoma prezira to, kar ja dati državi in se misli samo na to, kar se naj da narodu. Mi' m-j narodi je želja vs>h, ali mir se doseže, kadar dobi člen XIX. izvrševalne zakone. V udresi se izreka tudi misel, naj bi se slovenske p«-krajiue zunaj Kranjske združile v posebne administrativne c-dote. Ta predlog je stvares. in zasluži resno uvaževanje. Ali kaže ustanavljati narodnostne skupiue, še ni dognino, kakor tudi ne, če jih je mož io ustanoviti t* k o, da ne bo nihče imel vzroka se pritožiti. Male administrativno skupine bi ne bde kos večjim nalogam in bi se imele zlasti s silnimi finančnimi težtvami bor ti. Povrh bi nastale enklave, k.it- rm vender ne gre dati večje avtonomije. Po govoruikovih mislih ni stvar praktično izvedljiva. Ako se narodna jednakopravno.it zagotovi tako, da d.žavi ne bo na škods, naro li pa bodo mogli biti zadovoljni, potem ne bo treba administrativnih eksperimentov. Govornik izjavi, da bo njegova stranka z ozirom na razliko v nazorih glede nekaterih vprašanj, glasovala samo z i tiste odstavke adresnega načrta, v katerih se izreki cesarju odanost, za druge odstavke pa ne. Posl. dr. Žitnik je izjavil, da bo njegova stranka glasovala za adresni načrt, kakor ga je sestavil dr. Tavčar. Prvi del adrese je tak, da bodo zai j glasovali vsi poslanci. V teh burnih časih, ko pretresajo narodnostni prepiri temelj državi, se morajo vsi oarodi s ponorom ozirati na tsteg*, kateri nosi krono in kateremu je želeti, da na stara leta u'aka spravo mej narodi. Ta pa je le tedaj mogoča, ako se uresniči narodna jednakopravnost in ako postane država hiša, v kateri bodo imeli prostora vsi narodi. Ustava naša je krasna, a duh, ki vlada v upravi, je vzrok, da se ni vse to izvršilo, kar je želja cesarja in vseh narodov in kar ustava obeta. Nesreča za državo je bila, da so pri izdaji ustave dobili vlado v roke tisti, kateri so že prej skrbeli samo za svojo prevlado, dočim se je drugim narodom odkazal pros'or pred vratmi, od koder niso mogli dovelj odločno naglašati svojih zahtev. Nekateri mislijo še vedno, da živimo pred 1. 1866 , Umetnost bodi čim bolj ona sama, ali še krajše: Umetnost si bodi sama svoj namen. Vprašanje glede koristnosti ali škodljivosti kakega umetniškega proizvoda napram Človeštva je ae strogo umetniškega stališča prav tako irelevantno, kakor je irelevantno z botaniškega stališča, ali stoji kako drevo kraj pota in hladi s svojo senco mimogredoče, ali pa se košati prevzetno sredi ceste in ovira popotnike in vozove. Morda se zdi ta primera koma neikladna A tajiti se ne da, da so tudi umetniška dela nekaki — organ i č ni stvori, ki dobivajo svoje moči sami iz sebe, ki živijo lastno svoje življenje, in katerih popolnost zavisi jedino le od vprašanja, v koliko ■ idostnj-jo samim sebi. Niti ni pravi namen dreves, da koristijo človeštvu s svojim lesom, niti pravi namen živalij, da trm dajejo bvojs meso, niti ni pravi namen umetniških proizvodov, da mu odgajajo otroke in barantajo z dobrimi nauki. Vse te „namene" jim nsiljuje več ali manj svojevoljno človek sam, identifikujoč njihove prave namene s evo,imi specifično človeškimi smotri. Da so pri tem usiljevanju konflikti neizogibni, je oči vid no. Razumevno pa je tudi, da vsi oni estetiki in .fi'ozofje", ki mečejo le te povsem različne namene v jeden koš, ne morejo priti nikdar do jasnih pojmov o bistvu in o pravem smotru umetnosti. Umetnika, istinitoga umetnika seveda, prav malo brigajo vsi ti .nadrimndri estetičari-profssori Kar ostane njim navek s sedmimi pečati zapečatena knjiga, to razodeva njemu že sam — prirojeni umetniški nagon. Ta nagon je najpristnejši glasnik njegove notranjosti. Njemu se torej prepušča kolikor mogoče neposredno in ustvarja: .....wie der Vogel singt, Der in den Zweigen vvohnct, Das Lied, das ana der Kehle dringt, Ist Lohn, der reichlich lohnat. Istiniti umetnik upodablja in mora upodab lja ti vedno in povsod svojo dušo, nsj si je že bela kakor angeli, ali pa črna kakor satan. Umetniku, ki bi se sramoval takove 9očitne izpovedi", ne pre-ostaje nič dražega, nego da — molči. Nikar pa da bi se delal boljšega kakor je! Laž ima tudi v umetnosti — kratke noge. toda Avstrija ni ne nemška, as slovanski država in ne more postati ne jedno ne drugo, sko naj vlada mir v državi. Sedanjih zamotanih razmer je kriv tisti nemški radikalizem, kateri seka krog eebe s tomohavkom in ne bo nikdar nasičen, če se mu vrže vse in že drŽavo. Proti temu radikalizmu treba krepke roke, le žal, da vlada nima poguma, se temu radikalizmu s primerno encržijo upreti. — Od nekdaj je bilo načelo avstrijskih vlad: „divide et impera" in to načelo ss kale tadi v naši ožji domovini. Katoliško narodna stranka pritrjuje s celim srcem odstavku o narodni omiki. Skoro vsak dan je čitati psovanje, da smo Slovenci barbari in da Nemci nečejs biti gnojilo za Slovane. Med Slovani smo pravičnejši in pravimo: Imejte, kar imate in kar je vaše, a dajte tadi nam kar treba, da pridemo do večje kulture, do večje omike! Skrajna brezobzirnost je, očitati nam, da smo zaostali, ko so tega krivi le Nemci. Sicer pa je kultura mejnarodua in ni last kacega posebnega naroda, jezik je le posoda kulture, mi Slovenci pa zahtevamo pravega maternega mleka. Trpljenje bratov zunaj kranjskih meja mora s sočutjem napolniti vsako slovensko srce in marsikdo bi žrtvoval svoje Življenje, da reši brate. Ideja nemške in laške iredente je prodrla Že do kranjskih mej in morda pride kmalu čas, ko nam bo braniti svtjo kožo. Govornik pravi potem, da bi bilo po njegovem mnenji dobro, ko bi se v adresi pokazalo, da se ozira deželni zbor na želje produktivnih stanov. Delavci žele zavarovanja za starost, in dobro bi bilo, da se to pove. Tudi obrtni stan ima svoje želje in za kmetski stan treba organizacije, ne po konsumnih društvih, ampak po gospodarskih zadrugah; katoliško narodna stranka je tu Ji prijateljica šolstva in je tudi z veseljem glasovala za povišanje učiteljskih plač, pač pa žel', naj bo deželni šolski svet postopal pri ustanavljanji novih šol previdno. Sloga, katera se je dosegla mej slove n-skima straukama v deželnem zboru, js jamstvo boljše bodočnosti; katolško-narodna stranka je sicer želela, da bi se v adresi izrazil slovenski ideal, združenje slovenskih pokrajin v jedno administrativno celoto, a to se ni dalo doseči. — Vsak A -strijec ljubi svoj dom, a še več vzrokov imamo, da ljubimo svojega vladarja. Avstrija je hrast, ob kateri se z iginjajo viharji, in vsi želimo, da bi bil vedno resničen izrek Austria erit in orbe ultisa. Ako postanejo viharji nevarni, stopijo vsi narodi pod Črno-rumeno zastavo in vse združi klic: Mori-amur pro imperatore nostro I Posl. Po v še je obširno polemizoval proti posl. barona Schwagla nazora, da je administrativna razdelitev sosednih kronovin, posebno Koroške in Štajerske nemogoča in je dokazoval, da se taka delitev da doseči, potem pa razložil načelo narodne avtonomije. Poročevalec dr. Tavčar je najprej zavračal trditev barona Schv/egls, da je udanostna adresa nepotrebna, ker se pošlje itak posebna deputacija na cesarski dvor, sklicuje* se pri tem na jednake sklepe drugih dež. zborov. Vsi dež. zbori so bili mnenja, da je treba napraviti glede cesarjeve 50let-nice jedooten sklep brez ozira na stranke. Tak jednoten sklep se je storil v dež. zboru dalmatinskem in se je storil tudi v češkem dež. zboru, kjer vladajo največja naeprotstva. To pa, da pošlje dež. zbor posebno deputacijo na cesarski dvor, ne ovira, da se sklene Še adresa. Argument, da izve svetla krona za udanostno isjsvo v adresi prej, kakor pride deputacija, ne velja, ker to nič ne škoduje. Govornik predlaga, naj se o prvem dela adrese glasuje posebe, drugi in tretji del pa naj ee sprejme en bloc. Mnenje o političnih zadevah v drugem in v tretjem odstavku so različna. Predgovornik je dejal, da se izreka adresa proti avtonomiji dežel. Avtonomna dežel je nekaj tacega, kar bi slovenski narod le takrat sprejel, če se dobe poprej garancije, da avtonomija ne bo na škodo narodnim manjšinam. Glede šolstva je predgovornik svaril, da se ne kaže prenagliti. Istina je, da se ne sme nič prenagliti, ali radi tega še ni treba, da naj ostane vse, kakor je dandanes. Tako, kakor je sedaj srednje šolstvo, sa ne da vzdržati. Mi ne zahtevamo vsega na je-denkrat, toda vsekakor se morajo učilnice tako urediti, da se bo mogel slovenski jezik razviti do vrhunca in se ob jednem dobe garancije za na-učenje nemškega jezika, ki je potreben z ozirom na državo. Tudi to ni bilo predgovorniku všeč, da Dalje v prilogi. Priloga „Slovenskena Naroda" St. 49, Ani 2. marca 1898. se adrea« zavzema za Slovence ZQnaj Kranjske, za stvari, katere niso v ožji zvezi z deželo našo. V , tem ozira ee lahko sklicujemo na postopanje drugih deželnih zborov. Dež. zbori , koder imajo Nemci ^ večino, so se z vso unemo zavzeli za svoje brate na Češkem, a kar je njim dopustno, je tudi nam. j Predgovornik je tudi rekel, da v boju za narodno ravnopravnost zatajujemo državni interes. Temu nasproti treba ko nš tatov ati, da Slovenci na državo nikdar pozabili n'so in tudi pozabiti ne morejo. Še za časa barona \Vinklerja, rekel je govornik, sem v tem oziru izjavil svoje prepričanje, da Slovenci stoje in padejo z državo; vsi živimo v prepričanju, da, kakor hitro pade država, smo Slovenci izgubljeni. Interes države pa zahteva tudi, da v vseh svojih pokrajinah izkazuje vsem narodom popolno pravičnost. Lahko je mogoče, da nastane na jugu državi nevaren nasprotnik in takrat bo na veliko korist državi, če bo srečen in zadovoljen narod slovenski (Živahno ploskanje in dobro-klici.) Projekt, da se vstvarijo administrativne skupine, je izvedljiv in opravičena je ta zahteva. To se zahteva na Češkem od nemške strani in na Tirolskem od italijanske, a če bi bilo tam blagodejno in koristno, bi bilo tudi v nas. S tem, da zahtevamo administrativne skupine, smo nekako zatajili nekdanje idejale. Dr. Žitnik se je bavil v svojem adresnem načrtu z zjedinjeno Slovenijo. Adresni odsek ee je postavil na stališ'e realne politike in ni hotel priti v nasprotje z adresami drugih dež. zborov in z adresnim načrtom državnozborske desnice. Žitnik je zahteval tudi neke dostavke, misleč pri tem na zadnjo adreso gosposke zbornice. Ta adresa je bila vse kaj druzega, kakor je poli tiČna adresa, bila je odgovor na prestolni ogovor in zato ae je bavila z vsemi tistimi posamicnostimi, katere je omenjal prestolni govor. Ako bi hotela adresa podati program, bi se lahko pripetilo, da bi ne bil popoln. Žitoikovi nasveti niso nikak program, najmanj popoln, in zato ne sodijo v adreso, toliko manj, ker si v takih rečeh ne moremo vezati rok. Tekom današnjih razprav se je tudi prvič omenilo, da sta se slovenski strauki zjedinili. Ker se je stvar sprožila, naj se tudi pojasni Istina je, da sta se stranki »zjedinili in predložena adresa je produkt tega izjedinjenja. Vsakega bo veselilo, ako bo to izjedinjenje rodilo dobre sadove, ako nam prinese mir in spravo, ali krivo bi bilo misliti, da je s tem vse izjedi njeno pod jednim klobukom. Katoliška stranka ima svoja načela, katerih ne zataji, in narodna strauka ima svoja načela, mej katerimi zavzema svobodomiselnost odlično mesto. Sprava se je dosegla na tak način, da ni treba nobeni stranki zatajiti svojih načel. Katoliška stranka ne bo zatajila svojih, narodna stranka pa ostane zvesta hraniteljica svobodne misli. (Živahno odobravanje in ploskanje.) Ko je še baron Schvvegel faktično popravil, da se njegove besede glede preziranja državnih interesov ne nanašajo na adreso, ampak na neka druga izv.ijanja, je zbornica vzprejela prve štiri odstavke adrese soglasno, ostale pa s slovenskimi glasovi in zajedno naročila dež. odboru, naj adreso potom vlade do pošlje na najvišje mesto. Adresa se izroči v umetniško izdelani obliki. V imeni upravnega odseka je potem posl. dr. Tavčar poročal o predlogu zastran vseučilišča v Ljubljani. Upravnemu odseku je delo odvzel deloma adresni odsek, deloma finančni odsek, katera sta se obširno bavila s to stvarjo. Upravni odsek je bil mnenja, da se lahko sklicuje na utemeljevanje dr. Majarona, kateremu govoru nima nič bistveno važnega dostaviti. Tudi pri tem vprašanju, ki je postalo za slovenski narod eminentne važnosti, se je odsek postavil na praktično stališče, ker ne kaže kaj đruzega zahtevati, kakor univerzo, kakršna je v sedanjih razmerah mogoča. Na to stališče se je postavilo tudi društvo „Travnik", in odsek se tudi lahko sklicuje na izjavo dež. poslancev štajerskih. Poročevalec je predlagal, naj se vlada pozove, i z pošlo vat i čim prej ustanovitev vseučilišča v Ljubljani, koje bo ustrezalo potrebam in zahtevam slovenskega naroda in celokupne države. Posl. dr. Maj aro n je rekel, da ga je presenetilo, kar je govoril baron Schvvegel tedaj, ko je bilo utemeljevanje tega predloga na dnevnem redu. Govornik pravi, da je pogledal v zgodovino tega vprašanja in videl jako različne faze. Pred 50 leti je bila slovenska univerza skoro zrel sad, ali politična temperatura je postala hitro ledena za vsako slovensko kulturno težnjo. L. 1871. je vlada po cesarjevem naročilu postavila v proračun 3GO0 gl, da se na graškem vseučilišču zagotove nekatera slovenska predavanja. Ko se je o tem razpravljalo v finančnem odseku, je dr. Costa predlagal resolucijo, naj vlada ukrene kar treba, da se čim prej ustanovi v Ljubljani pravoslavna in modroslovna fakulteta. Proti temu se je oglasil Rechbauer, potem pa je poznejši pravosodni minister dr. Glaser z vso svojo duhovitostjo smešil Costovo resolucijo in se norčeval iz nesreče slovenskega naroda. Takrat se je plemenita težnja poteptala s tiransko peto, in rabulistika je zmagala. To je menda obudilo tisti pesimizem, ki je glede višjega šolstva vladal mej nami skoro do sedaj. Nekaj let po tem je v domačih listih nastala živahna polemika glede slovenskega vseučilišča, in znani talent porogljivosti je naravnost nasprotoval temu idealu. Glasne priče imamo, da se vseučiliško vprašanje da presojati s stališča porogljive negacije in ako bi bil tudi baron Schvvegel zadnjič zavzel tako stališče, bi se temu ne bil nič čudil. Bil sem pa srečno iznenađen, ko sem videl, da je našel celo pozitivne momente, s katerimi je svoje stališče zvezal z našim. Utis njegovega znamenitega govora je bil, da so on in njegovi som š-Ijeniki jedini, da je Ljubljana vredna in potrebna vseučilišča, in da ga je vreden naš narod. Baron Schvvegel je akceptiral tisto praktično stališče, katero zavzema slovensdi narod. Priznal je, da je potreben slovenski pouk na pravoslovni fakulteti, in to velja tuđi za raodroilovno, a če vzamemo še bogoslovno fakulteto imamo tiste tri fakultete, katere se dajo zahtevati in zagovarjati s praktičnega stališča. Baron Schvvegel je dejal, da ako se zahteva tako vseučilišče, ki bi odgovarjalo visokim smotrom višjih šol, potem je prepričan, da se dobi. Na univerzah prevladujejo praktični smotri in večina aka-demične mladine stoji pod vodstvom profesorjev eksaminatorjev. Res, da univerza ne sme biti »Drill-anstalt", a to je vedno odvisno od kvalitete profesorjev. Tudi ljubljanska univerza ne bo „Drillan-stalt", če bo imela kvalitativno dobre učne moči. Časih bo imela višji, časih nižji nivo, kakor druga vseučilišča. Baron Schvvegel je sam prizn 1, da so njegovi pomisleki podrejene vrednosti, in to je vesel dokaz, da mej nami in baronom Schvveglom ni načelnega nasprotja. Govor barona Schwegla se je različno tolmačil. Naj bi veljalo tisto tolmačenje, da so baron Sclnvegel in njegovi somišljeniki v resnici vneti za univerzo, na baronu Schvveglu pa je, da tiste dvome, ki zavijajo njegovo stališče, prej ko prej razbije. Kar smo doslej storili, se sme imenovati srečen začetek, in ako bodemo dalje tako delali, potem se naša ž-lja uresnič*. Želeti je, da sa doseže soglasen sklep, in ker se je stvar sprožila kot jubilejski predlog, je težiti na to, da dobi vseučilišče ime cesarja Frana Josipa I. Posl. dr. Schaffer je dejal, da, če kat« ro vprašanje, se mora to presojati objektivno To ni dobro, da se je stvar spravila v zvezo s političnimi dogodbami, in da so se zanjo s tega stališča zavzeli tudi zunajkranjski poslanci. V razvoju vsacega naroda je doba 50 let do pridobitve vseučilišča jako kratka. Dr Majaron je GI ase rja preostro kritikoval. Znamenit jurist Glaser se g« tovo ni norčeval iz slovenske zahteve. Govornik pravi, da se ne strinja z dr. Majaronovo karakteristiko vseučilišča. Dr. Majaron smatra univerzo za vzgojevališče mladine za dobre službe, toda univerza mora b-ti hram znanosti in vse drugo mora stati v drugi vrsti. Čuditi se i/javi baroua Schvvegla ni nobenega vzroka, ker on in njegovi somišljeniki niso bili nikdar v kulturnih vprašanjih nasprotni slovenskim težnjam in je torej njih stališče glede univerze le konsekvenca njih splošnega stališča To je gotovo nesporazumljenje, če je dr Majaron vprašal, ali je baron Schvvegel svoje besede resno mislil ali ne, kajti to se pač ob sebi razume, da je to rekel, kar je res mislil. (Dr. Majaron: Rekel sem, da jaz verjamem.) Ni torej treba dr. Majaronovih izvajanj zavračati. (Posl. dr. Majaron: Dejanja bodo to pokazala!) Govornik predlaga, naj se vlada pozove, ustanoviti v Ljubljani univerzo, kjer bi se razen v nemškem jeziku posamični praktični predmeti predavali tudi v slovenskem, v hrvatskem in v italijanskem je :iku. Na slovensko univerzo sedaj pač še ni misliti. Znanstvene literature še ni in je ne more biti, saj se literatura ne da kar čez no*; ustvariti. To ni nobeno očitanje slovenskemu narodu. Na nizozemskih univerzah se je do sredi tega stoletja predavalo latinski in tudi na nemških univerzah je več stoletij vladala latinščina. Nemški jezik se ni razvil na univerzah, ampak se je sam razvil, in šele ko je bil razvit, je zavladal na visokih šolah. Ravno take težave bi bile s profesorji. Za praktične predmete se pač dobe slovenski profesorji, ali na vsak način je treba dobiti tudi nekaj kapacitet, ki dajo vseučilišču pravi sijaj. Saj se morajo celo na nemške univerze klicati možje iz inozemstva. Thun je poklical protestanta Bonitza iz Nemčije, da reformira avstrijsko šolstvo, a imena Strohal, Liszt, Stork, Jellinek svedočijo, da mora celo Nemčija dobivati kapacitete od drugod in da jih je dobila iz Avstrije. Dr. Majaron je izračunal, da bi ljubljansko vseučilišče imelo vsaj 400 do 500 slušateljev, govornik je izračunal, da bi jih imelo kvečjemu 400, kar pa je tudi jako znatno število, zlasti za začetek. Nevarnosti velikega mesta je dr. Majaron pretemno slikal, na duševni razvoj upliva veliko mesto neizmerno, a tudi malo mesto ima svoje prednosti in ni dvoma, da bi bila Ljubljana za vseučilišče kaj primeren kraj. Govornik je končal, da sicer stališče njtgove stranke ne soglaša povse s stališčem narodnih poslancev, obstoji pa mnogo vzajemnih točk in dalo se bo skupno delovati. Treba bo seveda še mnogo dela, treba bo potrpežljivosti, a upati je vendar, da dobi Ljubljana svoje vseučilišče. Posl grof Barbo je rekel, da je dr. Majaron, če ga je prav razumel, apostrofiral veleposestniške poslance kot sovražnike slovenskega naroda in se zavzel, da so kot taki glasovali za njegov predlog. Temu se je čuditi, ker naše postopanje tega gotovo ni kazalo Braneč pravice Nemcev, kadar so napadene, in varuje svoje stališče, nismo ni najmanj kazali sovraštva proti slovenskemu narodu. Mi mu privoščimo njega kulturelni in jezikovni razvoj in želimo, da bi se razvijal tako, da bi mogel dostojno nastopati na tistem mirnem torišču narodov, kjer pokaže vs*k narod to. kar ima najboljšega, ne da bi napadal druge narode. V naših vrstah so potomci tistih, kateri so kranjsko prebivalstvo več stoletij vodili, vodili na p dju kulture in vodili v boju proti sovražnikom države in dežele. Potomci tistih, ki so na polju časti prelivali skupno svojo kri s slovenskim narodom na Kranjskem, ne bodo nikdar sovražniki slovenskega naroda. Naj tudi slovenski narod tega nikdar ne pozabi in naj ne posluša hudobnih obrekovanj, katera trde nasprotje. Posl baron Schvvegel je rekel, da je dr. Majaronu že dr. Schaffer pojasnil, da se stališče njegove stranke ni premenilo in da tudi ona želi, naj se posreči dobiti univerzo, kakeršna je mogoča in kakeršna ustreza dejanskim potrebam Diference so samo navidezne, ne bistvene, le glede finančne strani vladajo različna mnenja. Posl. dr. Majaron je odgovoril grofu Bar-botu, da mu niti najmanj ni prišlo na misel, slikati veleposestnike kot sovražnike slovenskega naroda, ampak priznaval, da je sedanje sta'išče vele* posestnikov pravičnejše, kakor je bilo nekdaj stališče nemških strank. Dr. Schafferju pravi govornik, da mu je po krivici očital, da ne zavzema vzvišenega stališča, dočim je v istini le izvajal, da je nivo univerze odvisen le od profesorjev in da bo tudi ljubljanska univerza lahko dosegla vzvišene smotre, če tudi ne bo univerza prve kategorije. Očitanje, da ni literature, je neopravičeno, ker se visokošolcem ne predava iz knjig, in ker imajo na razpolago bogato nemško ali francosko literaturo. Poročevalec dr. T a v č a r je konstatoval, da v bistvu skoro ni nič razločka mej obema predlogoma. Če ee univerza ustanovi, se bode v začetku gotovo mnogo predmetov v nemškem jeziku, zato je neumestno, ako vzdržuje dr. SohafTer svoj predlog. Proti dr. Majaronu pravi poročevalec, da mora vzeti v varstvo Šukljeja, kateremu se je očital talent porogljivosti in kateri se ne more sam braniti. Naj se že Šukljeju očita karkoli, o njegovem ro-doljnbju ni dvomov, ker je celo v tujini vzgojil svoje otroke v pravem slovenskem duhu. Zbornica je potem odklonila predlog dr. Sehaf-ferja in sprejela odsekov predlog. Z naznanilom, da je posl. dr. Tavčar odložil mandat za deželni odbor, dr. Majaron pa mandat namestnika dež. odbornika, se je zaključila dopoludanska seja. V LJubljani, 2. marca. K položaja. Nemški, zlasti židovski in na-cijonalni časopisi so jako konsternirani, ker ni imela secesija Nemcev iz češkega deželnega zbora tistega vspeha, kateri so i gotovostjo pričakovali, namreč odstop Gautschevega ministerstva. Nakrat se je namreč razširila vest, da Gautsch nikakor ne misli tako naglo izginiti, kakor bi bilo Židom in nacijo-nalcem ljubo, nego hoče, če ne pojde drugače, na-godbe ni provizorij še za leto dnij podaljšati, ter da se je glede tega z ogerskirn ministerskim predsednikom že dogovarjal. Za slučaj, da se Banffvju posreči, da doseže v svoji zbornici provizorij, se je Gautsch baje zavezal, da oatane na krmilu vlade še vse jubilejsko leto. — „ N. \Vr. Tgbtt." je prinesel iz peresa neimenovanega odličnega državnika zatrdilo, da je sedanji ministerski predsednik Gautsch jedina sposobna o^eba, ki je zmožna najti izhod iz toli zamotanih razmer ter da, če ga Gautsch ne bo mogel najti ga nihče drugi ne bo. „Deut. Volksblatt" vprašuje, kaj se zgodi potem, če se niti Gautschu ne posreči najti izida? Potem je vsako naslednje ministerstvo nepotrebno, in zistiranje ustave neizogibno. „Grazer Tgblt" govori o novi TafFejevski dobi z načelom „Fortfratten" ter prorokuje najhujšo obstrukcijo koaliniranih opozicijonalcev. — Zasedanje drž. zbora bo menda prav kratko, baje le 14 dnij trajno, ker po velikinoči imajo delegacije svoje zasedanje. Razen volitev predsedstva zbornice in delegacijskih poslancev bo mogel parlament dovoliti le še indemniteto za naredbe, izdane temeljem § 14. — Kot falbovsko politično prorokovanje pa naj dostavimo še sledečo ministersko 1 stino bodočega kabineta, kakoršnega je sporočil „Deut- Volksblatt" baje po informacijah iz poljskih krogov: min. predsednik grof Sctonborn, justični minister Steinbach, tinančni min. Bilinski, poljski min grof Pininski, naučni min. dr Kaizl, dom. min. grof \Velsersheimb ter pl. Korber in VVittek. Grof Thun je baje onemogočen , ker je s češkimi fevdalci v nekakem navzkrižju. Macedonski revolucijski komite je izdal dolgo proklamacijo, s katero poživlja narod — brez ozira na vero in pokolenje, — naj se dvigne ter pomaga bratom v Mace«; m,i. To pomlad se loti revolucijski komite z vso resnobo dela za osvoboditev Macedonije. Proklamacija ostro napada Bolgarijo, ker se premalo meni za Macedonce. Atentat nn grškega kralja bode imel menda prav nasproten uspeh onemu, kar so anarhistični zarotniki nameravali. Zaspavajočo lojalnost 80 vzbudili streli morilcev, in danes prihajajo iz vseh občin grškega kraljestva udanostne izjave in čestitke. Narod, zlasti pa vojska strogo obsoja napad na simpatičnega in vedno pravičnega kralja Jurija. Ljubezen do dinastije, ki Žrtvuje svoje življenje in imetje za blagor Grčije, je po atentatu tem žarkejša postala. A tudi prijateljstvo z drugimi vladarji je atentat Še trdnejše zvezal. Odmevi po obsodbi Zole. Pariška odvetniška zbornica hoče storiti potrebne korake, ker se je dognalo, da je polkovnik du Paty de Clam s pomočjo odvetnika Julesa A;;tirava sistematično skrbel, da je bilo v dvorani porotne obravnave čim največ Zoli sovražnih častnikov in ljudij, ki so s svojim grozečim vedenjem in kričanjem terorizirali porot nike. I',.slednji dan so bila okna justične palače nalašč odprta, da so slišali porotniki spodaj zbrani mob, ki je upil: „V vodo s Zolo! V vodo s porotniki !" General Pellieux je grozil s strašno vojno, Esterhazv s krvavo revolucijo, protižidovski časopisi pa so prorokovali konec Francije. Porotniki so torej morali obsoditi Zolo, sicer bi se jim samim prav slabo godilo. Sicer pa je bila obtožnica tako stilizirana, da so morali porotniki odgovoriti samo na vprašanje: je-li Zola razžalil vojaški sod? To vprašanje je bilo povsem nepotrebno, saj je Zola v svojem odprtem pismu sam dejal, da raz žal i vojaške sodnike, priče i. dr. nalašč s tem namenom, da mu bo možno pred porotniki dokazati nedolžnost žida Drevfusa. Sodišče pa nikakor ni pustilo o Drevfusu prav ničesar govoriti, torej je moralo obsoditi Zolo radi razžaljenja soda, ne pa, kar trdijo klerikalni in zagrizeni antisemitski časopisi, radi lažij! Sicer pa je bila tudi pod tolikim teroriziranjem izrečena obsodba le s 7 glasovi proti 51 Olehčalni razlogi pa so bili zavrženi celo s G glasovi proti 6! — Obsodba Zole je vzbudila ogorče nost tudi na Ruskem, dasi ondi sovražijo Žide prav tako kakor so zoprni nam; „Novvusti" pišejo, da se je posluževala francoska vlada najgr.ših sredstev, da si j-1 pridobila zmago; „Novvoje Vre m j a" piše o moraličnem pritisku na porot nike, „Narod" in „Petersburgskija Gaze t a" pa imenujeta obsodbo Čin politično-stranskega prikrivanja. Dnevne vesti. V Ljubljani, 2. marca. — Občinski svet) imel bo v četrtek, dne 8, marca 1898 ob petih popoludne v telovadnici I. mestne deške petrnzrednice v Komenskega ulicah redno sejo. Dnevni red: I. Predsedstvena naznanila. H. čitanje in odobrenje zapisnika zadnje seje. III. Personalnega in pravnega odseka poročilo o volitvi štirih členov v naborno komisijo. IV. Finančnega odseka poročili: 1. o dopisu mestnega šolskega sveta v zadevi nakupa več izvodov slovenskega stenskega zemljevida „Palestine"; 2. o dodatnem odobrenji načrtov in proračunov ter o najetju posojila v svrho pokritja stavbnih troškov za zgradbo poslopja meščanske imovine. V. Stavbnega odseka poročili: 1. o parcelaciji sveta za južno železnico mej Martinovo cesto in bolnico za silo; 2. o prošnji hišnega posetnika in stavbenika Filipa SupančiČa za določitev nivela za novo hišo na Rimski cesti št. 16. IV. Rogulačnega cd»eka poročili: 1. o ponudbi poeestnice Terezije Povšetove z dne 15. ja-nnvarja t. 1. št. 2543 glede odstopa sveta v Prulah za ondi projektovano cesto; 2. o razpisu c. kr. deželne vlade v Ljubljani radi podaljšanja obroka v zadevi odkupa .Zatičkega dvorca". VII. Odseka za ustanovitev mestne godbe poročilo o došlih dopisih in nadaljni predlogi. VIII. Personalnega in pravnega odseka poročilo: oprošnji mestnega inženirja Ivana Sbrizaja, da bi smel izstopiti iz mestne službe is dne I. marca t. 1.; 2. Poročilo o oddaji služb: a) tržnega komisarja; b) magistratnega koncipista; c) pisarniških praktikantov; 3. o prošnji magistratnega tajnika dra. Ivana Jana za podaljšanje dopusta. IX. Finančnega odseka poročilo o prošnjah za podpore in predujme X. Stavbnega odseka po ročilo: o dopisu županovem glede nadzorovanja gradnje topničarske vojašnice v letu 1897. XI. Re-lugačnega odseka poročilo : 1. o vlogi Josipa Mavrja v Ljubljani z dne 19. novembra 1897 štev. 44191; 2 o raznih odkupih in ponudbah. — 'Repertoir slovenskega gledališča) Jutri se bode predstavljala nova veseloigra , V ječi", v soboto se bodeta drugič peli operi .V vodnjaku* in „Cavalleria rustičan a". Že pri včerajšnji predstavi je bil pritisk tolikšen, da mnogo občinstva ni dobilo prostora. Opozarjamo torej vse tiste, ki hočejo obiskati drugo in zadnjo predstavo teh oper, naj se pravočasno oglase za vstopnice. — (Slovensko gledališče.) Včeraj je bilo prav prijetno v našem umetniškem hramu; brez-izjemno vse lože so bile polne, na galeriji, balkon akih sedežih, na stojišča se je kar trlo gledalcev, v parterju pa so morali postaviti na obeh straneh stole Mnogo obiskovalcev je moralo celo oditi, ker ni bilo dobiti niti jedne vstopnice več. Tolik pritisk v naše gledališče je dokaz, da se je vršilo na pozornici nekaj posebnega. In tako je tudi bilo. Vzrok temu bila je uprizoritev v nas silno priljubljenih jednodejanskih oper „Cavalleria rusticana" in „ V vodnjaku", ter ben- fica naše požrtvovalne in vedno zanesljive primadone gdčne. Mafenke Ševčikove. Izredno mnogoštevilni obisk bodi gospici beneficijantinji dokaz, da vživa v vseh ljubljanskih krogih, ki se zanimajo za glasbeno dramatično umetnost, izredne simpatije. Cvetlični dež, ki se je vsipal pred njo iz lož in parterja, prekrasna šopka, vibarno vzklikanje ter neprene-hajoče ploskanje pred in mej predstavo ;n po predstavi si je gdč. Ševčikova z mnogimi užitki, katere nam je podajala tekom sezone, povsem zaslužila O operah samih ne bomo govorili, saj sta obinstvu že iz prejšnjih sezon dobro znani. Konstatnjemo le, da sta se peli obe dovršeno navzlic temu, da je bil vojaški orkester ponekod nedostaten. Gdčna. Ševčikova je pela ulogo Santuzze 8 pristnim čustvom, s pravim razumom ter s tolikim temperamentom, da nas je vsestransko popolnoma zadovoljila. V prvi vrsti zasluga na sijajnem uspehu opere „Cavalleria rusticana" gre goopodu Raskoviču, kateri je s svojo ulogo „Turridu" pokazal, kaj premore pravi umetnik, ki ni samo pevec, temveč tudi igralec. Gospića Horvatova pela in igrala je ulogo zapeljive Lole jako lepo. Kakor je bil gospod Raskovič najboljši Turridu na našem odru, tako je bila tudi gospica Horvatova najboljša Lola. Gospod N o 11 i bil je, kakor vsel'j, izboren Alfio Tudi z režijo smo bili popolnem zadovoljni. Vsi solisti so želi največje, docela zasluženo priznanje. Tudi zbori so izvršili svojo nalogo izvrstno. Ženijalno delo Ms-scagnijevo še vedno ni izgubilo zanimivosti mej našim občinstvom; zato je intendaoci izvestno ne postavi še tako kmalu z repertoirja. — Istotako prav pohvalno se nam j s izraziti o preljubki, z narodnimi motivi prekrasno prepleteni, humora polni Blodkovi operi „Vvodnjakn". Tudi tu se je odlikovala gdč. Ševčikova s svojim lepim petjem in naravnim, prikupnim igranjem. Izvrstna je bila tudi gdč. Horvatova v ulogi stare Polone. Mnogo smeha je vzbud I s svojo dnstikog. Fed yczkowski, kateremu se je izražalo tudi mej dejanjem priznanje. Zlasti veliko pozornost in pohvalo pa je žel gosp. Rus, ki je pel ulogo Janka s prav dojmljivo prisrčnostjo. Glas g. Rusa je velesimpatičen, čist in močan, njegovo igranje pa neprisiljeno. Zaslužil je torej, da mu je priredilo hvaležno občinstvo posebno priznalno ovacijo. Ženski in moški zbor sta bila prav dobra. Živahni tempo, v katerem je dirigiral g. Benišek obe operi, je mnogo pripomogel do toli lepega vspeha, zato naj mu izrečemo svojo spi-cijalno pohvalo. Skratka rečemo torej : si nočna be-nefica gdč. Še vč i ko ve je podala v pevskem, igralskem in sceničnem oziru dvoje lepih del, katere želimo slišati na našom odru še večkrat s toliko popolnostjo. — (Is o. kr. mestnega šolskega sveta.) O redni seji c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 21. t. m. prejeli smo nastopno poročilo. Potem, ko proglasi predsednik sklepčnost, poroča zapisnikar o kurentnih stvareh in pove, kako so bile rešene. V izraz sožalja radi smrti mestnega učitelja Frana Kokalja se dvignejo členi raz sedeže. Pokojnika bo vtem polletji nadomeščala izprašana učiteljska kandidatka K. F.šerjeva. Po mestnem učitelju I. Krulcu, ki je za to polletje pozvan v risarski tečaj na c. kr. državni obrtni šoli v Gradcu, prevzame pouk v IV. razredu učitelj Fr. Bahovrc, po njem pa pouk v I. razredu izprašana učiteljska kandidatka, dozdaj ra-dovoljka na mestni dekliški 8razredoici, Marija De vova. Na znanje se vzame zapisnik stalne šolske zdravstvene komisije o pregledovanji šolskih prostorov v uršulinskem samostanu in sklene se samostanskemu predetojništvu naročiti, naj odstranljive nedostatke, katere je komisija opazila, nemudoma odstrani. Pro nji dveh mestnih učiteljev za dovolitev novčne podpore se priporočilno predložita visokemu c. kr. deželnemu šolskemu svetu. Predlogu učiteljskega zbora I. mestne deške 5razrednice, da se v I. letniku ondotne obrtne pripravljalnice poučuje v branji, mesto v risanji, se pritrdi. Neka učenka III. razreda mestne nemške dekliške Grazre-dnice se oprosti od obveznega pouka slovenščine. Končno se rešita še dve interni zadevi. — (Efektna loterija ljubljanskega mesta.) Žrebanje se prične 4. decembra t. 1 Srečka stane stani; 50 kr., t. j. 1 krono. Pisarna se otvori v kratkem v lekarnarja Mayerja hiši na sv. Petra cesti. Čiati dohodek je namenjen kakor znano, za regulacijo ljubljanskega mesta. — (Občni zbor ljubljanskega veteranskega društva) se je vršil preteklo nedeljo v šolski telovadnici na Cojzovi cesti. Poveljnik g. Jurij Mihalič je predlagal: 1. Odboru se naroča, da izroči ob vladarski petdesetletnici — dne 2. decembra t. I. Nj. Veličanstvu društveno adreso; 2. da uvažuje napravo ustanove voj. veterancev za vdove umrlih členov, katera naj bi se izplačevala na dan 2. decembra vsakega leta; 3. da poskrbi potrebno za prireditev slavnostne društveni veselice skupno z Domžalskim in Kamniškim v 2. dan decembra t. 1.; 4. da ukrene potrebno, da se bode zamogel vojaški veteranski kor v slučaji, ako mestna občina na ta dan priredi kako slovesnost in bi želela njegovega sodelovanja, tudi iste udeležiti in pri nji sodelovati. Vsi ti predlogi so bili soglasno sprejeti. — Iz poročila blagajnikovoga je povzet*, da je imelo društvo v 1897. letu 1238 gld 60 kr. dohodkov in 1226 gld. 15 kr. stroškov. Bolnišoine se je izplačalo 33 členom 583 gld 94 kr.; pogrebnih stroškov je bilo lf>2 gld., podpore vdovam in sirotam 85 gld. Premoženje, naloženo v kranjski in mestni hranilnici znaša 4662 gld. 89 kr.j čleuov šteje društvo 208. V upravni odbor so bili izvoljeni gg.: Ivan Kordiš, Lovro Blaznik in Valentin Fretze. — (Električne obloftnioe) so pritrdile te dni: jedno na gorenjem levem oglu „ Zvezde", po jedno na Frančiškanskem in Mesarskem mostu, na Mahrovi in jedno na Leučevi hiši. — (Zazidanje Prnl.) Na dosedaj še nezazidanih aenož^tih v Prulah zgradilo se bode to leto še dvoje novih jednonadstropnih poslopij. Stavbni materijal za te zgradbe jeli so te dni dovažati in ga na desnem bregu Ljubljanice odkladajo. — (Tržišče pri tobačni tovarni.) Pred tobačno tovarno nastalo je bilo malo tržišče, posebno ob Času, ko so delavci in delavke pribajali k delu is ko so odhajali is dela. Prodajalci so s svojimi koši in torbami včasih zaprli pešpot in cesto m tako ovirali promet. Da se ta nedostatak odpravi, obrnil ss je magistrat do tovarniškega vodstva, da dovoli in določi na južnem delu tovarne poseben prostor za prodajalce. C. kr. generalno ravnateljstvo tobačne režije na Da naj i je seda) dovolilo, da se na tovarniškem prostoru prodajajo živila. Prostor je prodajalcem odprt pol ure pred pričetkom dela in četrt ure pred sklepom dela; s pričetkom dela in četrt ure po sklepu dela pa se sapre. Prodajati sa smejo le navada tržna in zdrava živila in to le po osebah, ki imajo za to dovoljenje od obrtnega oblastva. Blago se sme prodajati samo v korbah ne pa na stojnicah. Prodajalci in kupovalci morajo paziti na enažnost. Za nadzorovanje prodajalnega časa, reda in enažnosti postavljen je od vodstva tobačne tovarne paznik, kateremu se morajo pokoriti prodajalci in kupovalci, drugače se jim prepove vetop na prodajalni prostor. Magistrat bode prodajo živil nadzoroval s tržno-policijskega stališča. — (Zdravstveno stanje ▼ Ljubljani) Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 20. do 26 f-bruvarja kaže, da je bilo novorojencev 36 (=5346 °/o0) mrtvorojenec 1. amrlih 23 (= 34-1 6 0/00)» mej njimi sta umrla za legarjim 2, za jetiko 7, za vnetjem sopilnib orga 4, vsled mrtvouda 3, za različnimi boleznimi 7. Mej njimi je bilo tujcev 7 (=z30 4°/0), iz zavodov 10 (=43*4°/o)- Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer: za tifuzom 1, za mu m psom 2 osebi. — (Osebne vesti.) Evidenčna geometra II. vrste gg HenikHohn v Litiji in V. Fiirer vitez Haimendorf sta imenovana evidenčnima geo-netroma I. vrste. — (Glede rojstva pisatelja dr. J Men oingerja) nam pišejo: Čudno, kako je mogel prof. dr. Glaser v svoji knjigi navesti napačni rojstni dan in leto gosp. dr. J. Mencingerja, ko je že leta 18 85. g. Janko Le ban pisal v svoji ^Slovstveni zgodovini" za ljudske šole doslovno: „Dr. J Men cinger se je rodil v dan 26 marca 1838.1. v Bistriški župniji v Bohinji* — (Roparski napad.) V Dol. Logatcu so trije fantje Janez Maček, Jernej Baje in Fr Dolenc napadli 1 Slet nega Hugona Kastelica, mu vzeli si loma 55 kr. in te mej seboj razdelili. Ko je Ka-stelic drugi dan zahteval od Bajca, naj mu vrne Vzete krajcarje, ga je botel Baje z vilami pjeboeti aRoparji" eo že pod ključem. — (Mestna hranilnica v Novem mestu) V mesecu februvarju 1898 je 152 strank vložilo 49.737 K 68 h., 84 strank vzdignilo 25.936 K, toraj več vložilo 23 801 K 68 b., 10 strankam posojil se je izplačalo 14.510 K, stanje vlog '983.631 K 69 )>., denarn. promet 179.351 K 91 h. — Okrajna hranilnica in posojilnica v Idriji) imela je v mesecu februvarju 1898 prometa 105.471 kron 50 v., hranilnih vlog vložilo je 153 strank 27.664 kron 68 v., vzdignilo pa 109 strank 18.083 kron 44 v., torej več vložilo 9581 kron 24 v. Izplačala je 29 zadružnikom 20.284 kron posojila. — Stanje hranilnih vlog koncem februvarja 1898 znaša 745.686 kron 89 v. s kapitalisovanimi obresti, kateri se obrestujejo s 4°/0 brez odbitka rentnega davka. * (Bolezen prinoesinje vdove Štefanije) Se je žal, obrnila na slabše. Prinoesinje vdove se Je lotila pljučnica in poleg tega še vnetje oprsne mrene. Že pred 14 dnevi so ee pokazali pri visoki goepej prvi znaki bližajoče se bolezni. A ona se ni brigala za to; vdeležila se je vkljub katarju bala grofa Goluchov/ekega, kamor je prišel tudi cesar. Toda od tega večera je postajala bolezen hujša, tako da ni megla 19. m. m. potovati v Budimpešto, kakor je nameravala. Dvorna svetnika dr. VViderho-tfer in dr. Auchenthaler sta konetatovala influenco; pred Šestimi dnevi pa sta opazila prve snake pljučnice in vnetja oprsne mrene. Princesinja vdova uživa le mleko s konjakom in pa bordeauz in bouillon. Princesinja vdova Štefanija šteje 34 let, ter ni bila v svojem življenju še nikdar resno bolna; le jedenkrat je imela koze lahkejše vrste, katere je srečno prestala. Sedaj jej streže ta dve usmiljenki. Kadvojvodinja Elizabeta, hči princesinje Štefanije, cesar in belgijski dvor so v resnih skrbeh radi •bolnice ter se živo zanimajo sa njeno stanje. * (K atentata na grškega kralja.) Kakor anano je glavni zarotnik proti grškemu kralju neki Karditzis, 35letoi bivši podčastnik, kateri pa ima o anarhizmu le nejasne pojme in katerega je bržčas zapeljal neki revolucijski list, ki kliče dan na dan: „Izdajstvo!" ter sramoti kralja in njega rodbino. Zločinec se je po atentatu skril v neko •umno hišo; ko je policija to zvedela, je postavila okrog nje stražo. Tedaj se je Karditzis sam objavil eodniji. Kazal ni prav nikakega obžalovanja radi •avojega zločina. Svojih sokrivcev pa ni hotel izdata. Sploh ni hotel ničesar povedati; vendar se je avedelo, da je že pred dvema mesecema sklenilo več oseb zvezo, katera je imela skrivnostne shode ter si je stavila nalogo, da umori kralja, kakor hitro se proglasi mej narodno nadzorstvo. Kralj je dobil več brezimnih grozilnih pisem, s ni se brigal zato, temveč se i nadalje vozil sam ali s princesinjo Harijo na izprehod. Členi zaveze so večinoma delavci brez službe ter ljudje nižjih slojev. Na mestu napada je ukazal kralj navadno ustaviti kočijo ter je nekaj Časa hodil sem in tja. K *reči o sod nega dne radi mraza tega ni storil Karditzis je samec brez sorodnikov. Ko so ga spodili od vojaštva, je bil večkrat zaprt, jedenkrat celo sedem let radi nekega umora. * (Verska nestrpnost) V Budimpešti se je ustrelil uradnik tvrdke „N^uschloss", Monc NsflMS; zaročil se je namreč pred kratkim z nek) katoličanko, ker pa so se njegovi stariši — židje — te zveze branili, si je Nt-mes končal živlienje. * (Žid je postal kristjan ) V Wiesbadenu je prosil lOleten židovski dećek svojega mlajšega součenca, kateri je bil lnterancc naj ga krsti in sicer po katobčanskih obredih. Luterauec je menda izvršil krst popolnoma pravilno, vsaj katoličanje trdijo, da je krščenec odslej kristjan. Temu se pa dečkovi stariši se ve ta upirajo. * (Potop treh ladij.) IzH>mhurga poročajo, da so se tri ladije potopile in sicer parni k „Meuea" in jadralca „Kolhk. ru ter .Poncho". 61 mož je pri tem utonilo. * (Zibelke z motorjem.) Na Angleškem je nekdo izumil zibel, katero goga petrolejska luč ali pa elektriciteta Mati prav brez skrbi lahko pusti otroka sam»ga v sobi, zibel ss giblje sem in tja, ne da bi se mogla kaka nesreča zgoditi. No, zdravniki trdijo, da ^uganie majhnim otrokom škoduje in je povsem nepotrebna razvada, radi katere morajo matere po lastni kriv 11 mnogi trpeti. Otrok naj leži mirno v svoj i postelji brez vsakega guganja ! *(„Živi plakati".) V Londonu je na vseh oglih toliko plakatov, da se ljudje niti ne brigajo več za nje, zlasti ker se jako hitre menjavajo. Z*to so se začeli Londonci posluževati „živih plakatov", t. j. mož, kateri n sijo na hrbtu, na prsih ter na palici plakat A tudi tega se je ljudstvo že preveč nav-id lo. Treba je b.lo iznova skrbeti za kako izpiemeno. In sedaj nosijo lepa dekleta plakate na sebi, ker kakor znano, ta bolj „v oči bodejo*. Seveda je zaslužek tako slab, da so primorana ta dekleta še na drug način služiti si denar. Književnost. — „Ljubljanski Zvon". Vsebina 3 zvezka: Feodor Sokol: a) Iz starih časov; b) Liesio Mne-statis. Radoslav Murnik: Visoka ljubezen. (Humoreska.) Borut: Moderno kritično stališče. E. Gangl: Veš, kako je bilo tisti čas? Evgen Šttfmčič: Fata morgana. (Roman ) Sigma: a) Ber-č Škrbec; b) Pred rajem; c) Snežinke. 1. — VI. Premec: Kotanjska elita. (Novela.) Feodor Sokol: V božjo čast. (Romanca.) Listek: Josipa Jurija Strossmajrje. — Letopis „Slovenske Matice". — Relata refero. — »Hoc scio pro certo. quoties cum ptereore cesto." — Akrostibida pri Prešernu — Matica hrvatska. — Slovensko gledališče — Nehring dr. Alfred. — „Lj. Zvona" je mogoče za I. 1898. dobiti še vse številke. „Lj. Zvon" izhaja po 4 pole obsežen v veliki osmtrki po jeden pot na mesec v zvezkih ter stoji vse leto 4 gld. 60 kr., pol leta 2 gld. 30 kr., četrt leta 1 gld. 15 kr. Za vse neavstrijske dežele po 5 gld. 60 kr. na Uto. Posamezni zvezki se dobivajo po 40 kr. Za d jake, učitelje in učiteljice stane le 4 gld. — .Učiteljski Tovariš*. Št. 7. prinaša na slednjo vsebino: Odbor .Slovenskega učiteljskega društva v Ljubljani": Poziv okrajnim učiteljskim društvom. — Al. Gangl: Izkopavanje starin v znožju Vezuva. — Štefan Primožič : Kako naj bi se drugi deželni jezik uspešno poučeval? — Književnost in umetnost. — Naši dopisi. — Vestnik. Telefonična in brzojavna poročila. Sežana 2. marca. Sežsnska čitalnica pozdravlja z navdušenostjo in z velikim vese Ijem sklep deželnega zbora kranjskega glede ustanovitve slovenske univerze v Ljubljani. Kranj 2. marca. Pri včerajšnjih občin skih volitvah iz III. razreda so zmagali po meščanskem volilnem odboru priporočeni kan didatje z veČino nad 50 glssov. Danes volita II. in I. razred. Dunaj 2. marca. Parlamentarna komi sija desnice je sklicana na dan 7. marca. Dunaj 2. marca. Načelnik izvrševalnega odbora desnice Javo rs ki je včeraj ves popoldan konferiral z ministerskim predsednikom G au tsehem. Dunaj 2. marca. Poljski klub se je odločil za to, da noben poljski poslanec ne pre vzame predsedništva poslanske zbornice. Isto je sklenil tudi Češki klub. Vrše se dogovori, da bi desnica ponudila predsedništvo nemški katoliški ljudski stranki, toda s pogojem, da ne kandiduje dr. Kathreina. Dunaj 2. marca. Nove jezikovne naredbe so povse pripravljene in se razglase jutri ali pojutrišnjem. Dunaj 2. marca. Zdravje nadvojvod inje Štefanije se je obrnilo na bolje. Praga 2. marca. V današnji seji dež. zbora je dež. maršal knez Lobkovic naznanil, da se deželnozborsko zasedanje zaključi še danes Praga 2. marca. Jutri se razglasi preklic naredbe, s katero se je nemškim buršeoa prepovedalo nositi prusonlske trakove in čepice. Krakov 2 marca. „Czas", polemizujoč z nemškimi listi, kateri so trdili, da ni nemška obstrukcija nevarna bodočnost', ampak desničarske tendence, povdarja, da je nemška obstrukcija in odpor proti nagodbi jedina nevarnost »a bodočnost Avstrije. Desnica ni niad r prikrivala, kako sodi o ustavi, a to ve, da je uveljavljenje avtonomije le počasi mogoče, in da je že v dalnji b dočnnsti. Avstrijska speoljallteta. Na želodca bolehajočiua ljudem priporočati ju porabo pristnega „Moll-ovega Seidlits-jr&ftka", ki je preskušeno domaČe zdravilo in upliva na gelodec krepilno ter pospesilno na prebavljenje in sicer s rastočim aspehom. Škatljica 1 gld. Po postnem povzetji rHzpoSilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOL L, c. in kr. dvorni zalagatelj, DDNAJ, Tnchlanben 9. V lekarnah na deželi zahtevati je izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan s varnostno znamko in s podpisom. Direktna poftiljatev ne pod 2 skatljici. 5 (5—3) stav. &8. Deželno gledališče v Ljubljani. nr.Pr H4». V četrtek. C* Ou, t» 1. 2 • 9. zvečer 7. zjutraj 2. popol. 7358 733 3 7304 0 0 •—1-4 66 ■1. jug si Bvzh. sr. jzah. jasno oblačno oblačno 00 Srednja včerajšnja temperatura 2'1*, za 0'T nad normalom. JDvi.ri.a0ssJkssi "borza, dne 2. marca 1698. Skupni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebru .... avstrijska zlata renta......, avstrijska kronska renta 4° 0 ..... Ogerska alata renta 4° „...... Ogerska kronska renta 4°/0 . . . . avstro-ogerske bančne delnice .... Kreditne deluice......... London vista.......... Nemški drž. bankovci za 100 mark . . 40 mark........... JO frankov.......... (talijanski bankovci.....t • 8, C. kr. cekini.......... Dne 1. marca 18H7. 4°/0 državne srečke iz 1. 1854 po 250 gld. Državne srečke iz 1. 1864 po 100 gld. Danava reg. srečke 5°/0 po 100 gld. . , Zemlj. obe. avstr. 4'/*°/« zlhti zast. listi akcije anglo-avstr. banke po 200 gld. . Ljubljanske srečke........ Rudolfove srečke po 10 gld..... Kreditne srečke po 100 gld. .... Tramway-draat. velj. 170 gld. a. v. . . Papirnati rubelj......... 102 gld. 50 102 , 40 ■ 123 , 05 102 „ 80 • 122 „ 85 99 , 60 • »28 , — 365 , 25 120 . 20 m n 70 • 11 • 75 9 m 53 45 : 85 •j 6 . 67 • 162 gld. 50 kr. 191 , 50 . 131 . — . 161 „ 25 . w , to . 27 , 50 . 200 , 50 . 517 . - . 1 . VUm Zahvala. Za ljubeznipolne dokaze srčnega sočutja ob bolezni in smrti naše pieljubljene, nepozabne tete Margarete Zigler za obilo udeležbo ob pogrebu drage rajnee izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem najiakrenejšo, srčno zahvalo. V Ljubljani, doc 2. marca 1898. (327) Žalujoči ostali. ProU ka*ljn in nahoda, osobito dece, proti sanllmen|n9 bolezni Uradno dnroljenn 4S» 1. najstarejša posredovalnica siacovani in slniei G. FLUX "3fcC Gospodske ulice št. 6 pri tleh na desni priporoma p. n. gospodi Čedno, istarejAo knhnrleo-jerko; fino mr^Hoko kuharicu z letnimi spričevali is prvih ljubljanskih biS; izredno spretno |»e-*tun|», vefičo v ravnanji z novorojenčki, z izbornimi spričevali in povpra-ievanji; simpat čao dekle a« »».lUnrtlu* del«, po rabno; proila|alket bone in otro*k«' »rianrlre itd. I*ee »«• perfektna stHivjSa hlAlna poleg kuharice k posamnemn gospodu; n!iik» za težja dola. (328) I. zvezek letnika 1897 „lajub-ljanskega Zvona" se knpi. Upravniitvo .»Ljubljanskega Zvona". (Espenholz) WW kupuje na cele vose ~^*f goriška tovarna u±igalic in vabi posestnike na ponudbe. (331 — 1) Za postni čas vsak dan sveža, dobro namočena (Stockfiscb) se dobi pri tvrdki Kham & Murnik. Isti tam se izve prostor aa vajene« v špecerijsko trgovino. (^*»7 3 Požlahtnovalne probkovine kakor vse vrste probkovih sa-maikov za sode in steklenice ponuja (304—2) tovarna za probkovino J. S»« Levy «& sin v Roudnici n. L., na Češkem. Ces. kr avstrijske državne železnice Izvod iz voznega reda ▼ eljaven od dna 1. oktobra 18t7. Ista. Odkod Is LJubljane juž. kol. Prssa *>■ Trhli Ob 12. uri !S m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak Celovec Fraasenfaste, Ljnbno; rez Selsthal v Ansss, Solnograd; *et Klein-Reifling v St. yr. Line, na Dunaj via Amstetten. — 01 7. uri 5 m. zintraj osebni vlak v Trbiž, Pontabtd, Beljak Celovec, Franze^sfeste. Ljubno, Dunaj; Čez Selsthal v Solno grad; čez Amstetten na Dunaj. Ob 11. nri 50 m. do»olndm onobni vlak v Trbiž, Pontabel Beljak, Celovec, Ljubno, Sebi t hal, Dunaj — Oh 4 uri 2 m popnlndne osooni tlak v Trbis Beljak, Celovec, Linbno; čez Selsthal v Solnotrrad, Leor Oastein, Zeli ob je«eru, Inonv>st, Bregenc, Curih, Genevo Pariš; če* Klein-Reifling v Steyr, Line, Badejevice, Plzenj Marijine vere, Heb, Krnico ve vare, Karlove vare, Prago, Lip sko, Dunaj via Amstetten. — Prosa v Kava sneni« ta v Kočevje. Ob ti. nri 15 m ijutraj mešani vlak. — 01 12. uri !'r» m. popoludne metani vlak. — Ob 6. mi 30 ru svečer mešam vlak — Prlbod v I.|nbl|ano. j. k. Proga la Trblaa. Ob 5. uri 52 m. zjutraj osobni vlak s Dunaji via Amstetten, is Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlo vi h varov, Beba, Marijinih VSTOV, Plsnja, Budejevie, Solno grada, Linca, Stevra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Bedaka, Fran zensfeste. — Ob 11. uri 20 m. đopoludne osobni vlak a Du uata via Amstetten Karlovih varov, Heb*, Marijinih varov Plznja Budejevie, Solaograda, Linca, Stevrs, Pariza, Oaneva Curina, Bregeuca, Inomosta. Zella ob jezeru, Lend Oasteina Ljubna, Celovca, Linca, Pontabla. - Ob 4. uri 57 m. popola dne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selsthala, Beljaka Ce lovca, Frauzensfeste, Pontabla. — Ob 9. nri 6 m. svečei osobni vlak s Dunaja via Amstetten, Ljubna, Beljaka, Celovca Pontabla. — Proga la Novega menan In la Koeev|« Ob S. uri 19 m. zjutraj uieaani vlak. — Ob 2. uri 32 m popoludne mešani vlak. — Ob 8. uri 35 m. svečer mešani vlak OiIImmI Is |j|ubljnne d. k. v Kautnlk. 01 7. nri 23 m. zjutraj, ob 2. uri h m. popoladns, ob t». uri 50 ru, svefer. — Prlbod v LJubljano d. k. la Mnutnlkn. Ot ti. uri 5ti m. zjutraj, ob 11. uri 8 m. dopoludne, ob ti. ur 2o m. zvečer. (17—49) Zanimajte se vendar za izborni domači izdelek, sa llkar la kranjskih planlnnklh seUM, ki se zove (2i'2—6; „Triglav". Izdeljnje J. Klauer t Ljubljani. Ta liker se mora radi svnje čistoče in nepre-kosljivo sdravilskega učinka na prebavnoat naj-toplejs priporočati ter kot okrepčilo ne sme manjkati v nobeni bisi. Dohiti je v lekarnah gg O. Ploooll Ja in TJ. pl. Trnk6ozy-Ja, kakor tudi v večini dali-kata snih m speoartjsklh prodaj alalo. Zgubila* se je zlata laoska ura od kavarne Maver do Poljanskem nasipa it. 26. od kavarne Maver do Poljanskega nasipa it. 26. Kdor jo je našel, je proden, prinesti jo v pritličje omenjene hiše, kjer dobi primerno visoko nagrado (32$—2) Trgovski pomočnik v 20 leto, dobro izurjen manufakturist, želi prsni eni ti službo do I. aprila t I. Ponudbe ee prosi pod , Pomoćnik" na upravnico »Slov Naroda". (291—4) Išče se zvest lii zanesljiv knj igovodj a ki je bil že v jednaki slu J bi. Vele mora biti slovenskega in nemškega jezika, knjigovodstva in korespondence. — Ponudbe s prepisi spričeval pod „E K. 8** na npravnifttvo »Slov. Nar.". (338—1) Lepa hiša m vrlom, ležeča ob okrajni cesti na Ljabljano in Štajersko, s 3 kleti in 6 sobami, krita s skalcami, pripravna za trgovino in krčmo, ker je bliza rudnika, proda se pod ugodnimi pogoji. Kupci naj se zglasijo pri Janeiu Vider« gnr|u, posestnika v it. 38, posta Zagori« ob Hatvl. _(307—a) Ugodna kupna prilika! Čedno posestvo v katerem se je dozdaj izvrševala restavracija, prodaja opojnih pijač in tabafna trafika, 10 minut Od Celja, v bližini 2 jako velikih tovarn, ee z 2 oraloma d|iv in travnikov pri gospodarskem poslopji zaradi bolezni proda pra * po csnl. Posestvo nosi prav dobre obresti in je posebno pripravno za rtstavra-terje, trgovce z mešanim blagom ali za peke. C-ni se na 21 000 gkl , kupna c«oa 18 000 gd.f od katerih ostan* 12 500 rM. lahko uknjiženih Pojasnila daje posestnik H Attzieblsr Gabsrjs 14, pri Coljl. (287—4) Hiša na prodaj. Moja hiša na Dunajski cesti štev. 8 je na prodaj. Hiša je v najboljšem stavbnem stanju in so nje obsežni in ugodni prostori jako pripravni za vsako večjo trgovino, kakor tudi za kavarno ali restavracijo. Nese čist h pet od sto. Na hiši se pusti lahko poljubna svota. Posredovalci so izključeni. Jakob Schober. 6t. 7488. Razglas. ,334-1) V zminln § 15. obč. volilnega reda za deželno stolno mesto Ljubljano (zakon z dne 15. avgusta 1*87. I , st. 22 drž. zak.) ee javno naznanja, dri so imeniki volilnih upravičencev za letošnje dopolnilne volitve v občinski sv6t sestavljeni in da ee smejo ud Jutri naprej skoi 14 dial) tukaj pregledovati in proti njim vlagati ngovori. O pravočasno vloženih ugovorili bo razsojal občinski svet Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane dne 27. svečana 1898. Restavrant Fantini Gradišče št. 2. Steinfeldske pivovarne bratov Reininghaus vedno sveže točeno in preko ulice. Izborna jedila in vina. (321 - 2) Cukerin štev. 20 3000 kosov na 1 kilo. V porcijskih koscih a 1 kr. Cukerin štev. 9 2000 kosov na 1 kilo. V porcijskih koscih a 1'8 kr. Dobiva se v prodajslnicah mešanega blaga. Zaloge oddaja: .T. Weln, Duimj, VI. oltrnj, Kaxter-huy.yird»4No n««« v. 1«. (16!)—8) Usojam se najuljadneju naznaniti, da sem z današnjim dnem odprl - trgovino s prekajemm mesom v Komenskega ulici štev. 14 združeno s sejmskim prodajalcem v šolskem drevoredu kjer se bodo dobivale vsak dan sveža csrvsladi, dunajske In kranjske klobasa, dalje klobasics za peči, Jetrna In krvave klobase, gnjatl In drugo prekajsno meso, dalje a s pik, paprika, hamburakl in avažl tpeh, domača In ogerska namizna mast, Vse v Izborni kakovosti. Zagotavljajoč najsolidnejso postrežbo, presi za obilna naročila (208—8) Albin Andretto trgoveo a prekajenim mesom LJubljana, Komenskega ulica št. 14. Jzditjatelj .n cdgcvorm imdink: J o bi p Nolli. *j*j*j*j*j*j*j*J* m-m m i * ■ ■ ■ Ltstnina in tisk .Narodne Tiskarne". 5069