Steodoisen političen list sa slovensko ljudstvo
p. n. Zgodovii T'~r*oška c. 10
118
ko društvo
Maritor
-	acio öu din., pol leta
rt leta 20 din., mesečno 7 din. laven Jugoslavije: Celo leto 160 din. Inserat! ali oznanila se zaračunajo po dogovoru; pri večkratnem inseriranju primeren popust. JJpravništvo sprejema naročnino, inserate in reklamacije.
4 'S
c \ Poštnina plačana v gotovini.
»Naša Straža« izhaja v pondeljek, sredo in petek. Uredništvo in upravništvo je v Maribora, Koroška cesta št. 5. Z uredništvom se more govoriti vsaki dan samo od 11. do 12. ure.	Rokopisi se ne vračajo.
Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Telefon interurban št. 113.
kX
L številka*
Dr. A. Korošec.
Zediniene države Evrope.
■Že pred vojsko se je pojavila misel, da bi se evropske -države zedinile v politično in gospodarsko celoto, nekako ßo vzoru zedinjenih držav Severne Amerike. Misel takrat ni padla na rodovitno zemljo. Ko pa je pred par leti dunajski fram'ason grof Gou den h ove-Kalergi obnovil misel na ustvaritev Panevrope (Vse-evrope), je našel mnogo umevanja in odziva. Odlični francoski in angleški, pa tudi nemški, in češki politiki izjavljajo, da so pristaši le ideje. Med njimi so posebno vneti framasoni, ki jim je Panevropa. zopet korak naprej k framasonskemu idealu federativne svetovne republike, seveda na kapitalističnem temelju. Tudi Lenin in njemu služeči ruski Židovi so sanjali o laki federativni svetovni republiki, a na komunističnem gospodarskem temelju. Toda ideja je v razpravi in zato je treba o njej stvarno govoriti, ne glede na to, iz katerih krogov se je pojavila.
Grof Goudenhove postavlja svoje predloge na sle-deča izvajanja: »Na našem planetu se nahaja trenutno pet imperialističih krogov: amerikanski, britanski, rus-kS, iztočno-azijski' in evropejski. Njih središča so:: Washington. London, Moskva, Tokio in Pariz. Ker se svetovna politika razvija v smeri, da se obrazujejo nad-državni koncerni, se morajo evropske države zediniti in složiti, ako nočejo, da jih bodo v kratkem ostale rastoče velesile pogoltnile.«
Iver bi Panevropa po Coudonhovovem predlogu ne obsegala dveh največ j ih evropskih držav, Rusije in Angilije, zato dajejo mnogi tej zamišljeni tvorbi ostalih evropskih držav tudi ime Zveza kontinentalnih evropskih! držav, katere označba pa z ozirom na Rusijo tudi ni točna. Zabeležiti je treba, da mnogi hočejo res Pan-evropo, vMjučivši tudi Anglijo in Rusijo, drugi zopet izključujejo samo Rusijo, češ, da je po kulturi, politični orientaciji in deloma tudi po geografski legi azijatska država. So pa tudi politiki, ki zahtevajo nujno Rusijo v koncernu evropskih držav, češ, da je za avtarkijo te tvorbe. neoMiodno potrebna (žito), a pristop Anglije zagovarjajo, ker je gospodarski tesno vezana na Evropo in ker njeni svetovni imperij vedno bolj propada.
Za ustvaritev Coudenhovove Panevrope se navajajo politični in gospodarski razlogi. Politični razlogi so: Panevropski roman sko-germansko-slovanski-blok — {(Portugižl, Španci, 'Francozi, Belgijci, Italijani, Rumu-ni, Nemci, Avstrijki, Madjari, Pol jaki, Čehi, Jugoslovani, Bolgari, Švicarji, Grki. Nizozemci, Skandinavci, Balti) bi štel 304 milijonov prebivalstva, s kolonijami vred 444 milijonov ter bi predstavljal velikansko politično moč nasproti drugim štirim svetovno-političnim blokom. Garantiral bi Evropi politično neodvisnost in mir. Razor oženj e bi se moglo izvesti na .minimum, kar bi pomenilo za Evropo, da more napredovati zopet gospodarski in kulturno.
Gospodarski razlogi so: Evropa je dolžnik Anglije in posebno Amerike, vsled tega tudi gospodarski in politično ^odvisna od njiju. Med vojno sta se gospodarski neizmerno okrepili:	Japan in Amerika, napredovale
Kitajska in Indija. Evropa je izgubila med vojsko svoje svetovna tržišča, za to je treba produkcijo sistematično razdeliti med evropske države, evropsko trgovino na novo organizirati, skupno si osigurati v Evropi in izven Evrope konzumentov za produkcijo.
Gotovo je, da ima Coudenhovov načrt mnogo vabljivega na sebi. Ima pa tudi, ne-oziraje se na skoro nepremagljive težkoče ustvaritve, tudi svoje slabe strani. Mali narodi in male države bi postale politično in gospodarski odvisne od večjih. V narodnem oziru je v Coudenhovi Panevropi: število Slovanov primeroma zelo majhno. Velika slovanska Rusija bi ostala izven evropskega bloka, torej tudi mi odrezani od nje. čeprav nihče ne misli, da bi se osobito mi Hrvati in Slovenci »emancipirali« od Evrope, kakor je to želja sedanje ruske oficielne politike, to se pravi, da bi se ločili od zapadne kulture in se prilagodili azijatskim metodam duševnega delovanja, vendar nam kot Slovanom ni vseeno, v kakšnem razmerju stojijo naše države, v katerih prebivamo zapadni Slovani, do Rusije. V Panevropi bi imelo romansko pleme veliko premoč in odločilno be-sedo.
Bolj kot polilični razlogi se povdarjajo gospodarski razlogi, ki baje nujno zahtevajo Zedinjene države Evrope. Posebno, odkar se je v Locarmi sporazumel nemški, francoski in angleški kapitalizem, je agitacija za ustvaritev Zedinjenih držav Evrope poslala zelo živahna. Velike nemške, francoske in angleške industrije so zgubile med vojsko svoja prekomorska tržišča in na njih mesto je stopila ali amerikanska in japonska ali -pa avtohtona industrija. Sedaj bi jim naj ta prekomorska tržišča nadomestile eropske majhne državice, iki so industrijsko še nerazvite. Majhne države v Panevropi imajo torej že od vsega početka named, da služijo francoskemu, nemškemu in angleškemu kapitalu, da mu dobavljajo surovine in odkupujejo produkte. J
MARIBOR, dne 4. januarja 1926.
Majhne države imajo vse tendenco, da gospodarski same sebe zadovoljijo, to je, da vse producirajo same, kar potrebujejo. Gotovo je to zdrava tedenca, ako se ne pretirava in ako ne ščiti država s svojo gospodarsko politiko izrabljanje konzumentov. Za to bodo vse majhne države, ki še niso obrtno in industrijsko do avtarkije razvite, z nezaupanjem gledale na panevropske predloge. Male države s hypotrofièno industrijo pa bodo seveda za Panevropo, posebno za rušenje carinskih mej. Avstrija ima večjo industrijo nego ji treba, za to ne-
V Beogradu praznujejo temeljito. Razlika v koledarju je posebno všeč onim, «Idi delajo tako radi breiz parlamenta in so «tudi prav zadovoljni, ko radikalski poslanci vzamejo praznike na veliko.
Tudi večina radifcaifcildh poslancev je že davno izven Beograda in ko je sedaj zopet moral .nastopiti stari radi-k a lski ma g
Äca Stanojecič,
ni bilo težko zatrjevati, da je srečno odpravil vsa nesoglasja med radikalnimi poslanci. V klubu je res mirno, a to gotovo v glavnem vsled tega, iker je večina poslancev na praznikovanjtr. Mnogo se tudi. zatrjuje, da je Aca Stanojevič poravnal, vsa nesoglasja med
Pašičem in Ljuba Jovani vicem,
ni pa znano, kakšni so vsi ti spori in .«nesoglasja in teko naj bi bilo vse to kar naie«nkrat «poravnano«. Pri «celi tako« »dobri« «poravnavi se še pa vedno «trdi, da niti Stanojevič ni mogel preprečiti senizacijonalne pravde med Jovanovičevim zetom inšpektorjem trgovinskega ministrstva Stoja-«dinovičem in med Rade'Pašičem. Mesto, «dia bi mladi Pa-
Letnik It
prestano kliče po odpravi carinskih mej rapram državam naslednicam. Avstrija bi rada, da bi nasledne države postale sanatorij za njeno preveliko industrijo.
Ideja Zveznih evropskih držav ima gotovo marsikaj lepega in simpatičnega na sebi. Toda vsebuje ludi izglede, ki niso za male države in za Slovane najbolj vabljivi. Misliti moramo, kako bi se dala ideja Panevrope zgraditi tako, da bi bila za vse sprejemljiva. No, časa je dovolj za to!
šiič tožil inšpektorja Stojadinoviča, ki je iznesel na svetlo «razne «njegove afere in korupcijonistične «posle, je sedaj Stojadlinov^č tožil Rade «Bašiča radi žaljivih besed«. — Če inekaj «nesoglasja med Pašičem in Ljubo Jovanovičem izhaja tudi iz tega, da stoji eden za sinom, dingi« pa za ze-«tom, je jasno, da takega «spora niti veteran Stanojevič ne more «poravnati:, in jasno je tudi, «kdo more prej kot prej zmagati.
Pašič
pogostoma konferira z nekaterimi ministri in «prvaki radi-3sals«ke «stranice. Vsled! teh konferenc se raznašajo vesti, dia pride mogoče Ljuba« Jovanovič v vlado in «da bi ga znal Pašič napraviti «celo za zunanjega «ministra, ker «bi se rad iznebili «dr. Ninčiioa. Še več se govo«ri, «da bo Ljuba Živko-vič «odstavljen kot predsednik poslmSkega kluba.
Odnošaji med našo in turško vlado
so popolnoma urejeni «z «dogovorom, «ki« je «bil od kralja po«ctpi«san «z datumom od 31. 12. 1925. Vsebina razgovora s turškim iz«u«na,rwjim «ministrom se pa še vedno drži« tajno.
—tgr.
Nepravemu mora slediti pravi sporazum.
Stranki, ki sta 'se «koaliraii, da prevzameta vlado v svoje roke, imenujeta svoj strankarsko-politični dogovor s popularnim imenom: narodni sporazum. Da je to ime postalo popularno, je zasluga listih strank, ki so po svojem programu’ avtonomistične in; ki so v svoji odločni in vztrajni borbi zoper velesrbski centralizem širni javnosti dokazale, da se morajo poleg želj in žalitev srbskega naroda v vprašanju o notranji, ureditvi naše države upoštevali tudi zahteve slovenskega in hrvatskoga naroda. Bila je dol>a, ko se je velesrbska fronta v narodni skupščini posmehovala geslu sporazuma, ki ga je izmed vseh. opozicijonalnih krogov v prvi vrsti najodločnejše poudarjala in branila Slovenska ljudska stranica. Naša stranka ima glavno zaslugo, da se je lo državnlopolitično načelo v narodni skupščini uveljavilo ter da so se naposled temu geslu pridružili tudi« velesrbski krogi.
Da ni la za našo državo rešilna politična formula dosedaj« dobila prave vsebine, nosi poleg državnikov velesrbskega kova glavno krivdo hrvatski voditelj Stjepan Radič. Napravil je z radikalno stranko navaden dogovor za razdelitev ministrskih portfeljev in ta dogovor, ki je potekel iz političnega egoizma, je krstil z imenom: narodni sporazum. Hoteč poleg svojih hrvatskih volilcev, ki so začeli ne samo majati z glavo, marveč en masse mu obračali hrbet, preveriti tudi samega sebe, ne preneha svetu oznanjati politično «blagovest o narodnem sporazumu, ki je z desertacijo Radičevo v Pašičev velesrbski tabor postal perfekten.
Die Worte höre ich wohl, doch mir fehlt der Glaube: tako sprejema politična javnost ne samo med Hrvati, marveč tudi med Srbi in Slovenci Radičevo pridigo o narodnem sporazumu.
Dokaz za to so izjave nekaterih voditeljev slovenskega, hrvatskega in srbskega naroda v zagrebškem »Obzoru« v novoletni številki. »Obzor« je namreč voditeljem opozicij one tnili strank predložil nekatera vprašanja ter jih prosil za odgovor. Med temi vprašanji slove 2. vprašanje takole: ■ »Kako karakterizirate sporazum, ki so ga radikali sklenili s Hrvatsko seljačko stranko? V koliko smatrale, da ta arangement (nap ra-'va) zadovoljuje tendenco (težnjo) sporazuma?«
Na to vprašanje je odgovoril dr. Korošec: »To ni sporazum. To je od «strani radikalov nemoralen arangement. Ujetnik, je poklonil pred svojim gospodarjem ler ga prosil milosti. Radikalna milost je, da sme sedanje hrvatsko zastopništvo podpirati njihovo velesrbsko vlado. Ta arangement je zaustavil pravilen razvoj k pravemu sporazumu, težko je oškodoval politično reputacijo (ugled) Hrvatov, dvignil samozavest Srbov ter potrdil nasilne metode. Stjepan Radič je prej bil fizično Pašičev ujetnik, tako tudi danes ni politično svoboden. Vsak sporazum med Pašičem in Radičem bi danes bil iluzoričen (slepilen), ker hrvatski narod po mojem mišljenju ne stoji več za Radičem, vsaj ne za Radičem z njegovim sedanjim programom: s popolno kapitulacijo Hrvatov pred Srbi. Samo ako verujemo uglednim radikalom, da je sedanji položaj potreben, da
se Radič popolnoma kompromitira, ker je z njegovo nenormalnostjo nemogoče sporazumno delati, bi sedanji sporazum zadovoljil tendenco pravega, bodočega sporazuma.«
Dr. Lorkovič, voditelj Hrvatske zajednice, je odgovoril tako: »Sporazuma za rešenje notranje državne ureditve ni, obstoji samo priznanje vidovdanske ustave od strani Radiča in tovarišev, toda na bazi« (podlagi) centralistične ustave ni mogoča konsolidacija te države.« Joca Jovanovič, voditelj srbske zemljoradniške stranke je dal ta odgovor: »Sporazum radikalov in Hrvatske seljačke stranke smatram za strankarsko pogodbo, kojo je g. Nikola Pašič sprejel pod silo razmer. Za pravi sporazum g. Pašič ni. On ga smatra za poskus in kakor zlasti v dobi stvaranja kot sredstvo, da ostane na vladi. Pa ludi takšen, kakoršen je, je ta sporazum dobra stvar: to je začetek in priprava za sporazum, koji mora priti, kojega bodo napravili drugi ljudje, ljudje, ki prestavljajo pravo razpoloženje celega naroda, in to je: ne more se zamisliti nobena trajna politička kombinacija niti delo in odgovornost brez Hrvatov in Slovencev.«
Dr. Drljevič, voditelj črnogorskih federalistov, je raztolmačil svoje mišljenje o federaciji vseh jugoslovanskih dežel in držav ter izjavil: »V nobenem slučaju sporazum med radikali in Hrvatsko seljačko stranko ni sporazum o ureditvi naše države.«
Dr. Spaho, predsednik Jugoslovanske muslimanske organizacije, je takole odgovoril: »Sporazum med radikali in Hrvatsko seljačko stranko ni to, kar mi razumemo pod pravim sporazumom. Vsak sporazum predpostavlja, da se oba pogodbenika nahajata v približno enakem položaju in da vsak predstavlja pravo svojo moč ter da obadva imata enako svobodo odločitve, za ta sporazum pa se to ne more reči. Do njega je prišlo po nasilnih in nepravilnih volitvah, iz katerih so radikali radi nasilstev, presipavanja kroglic in falzificiranja zapisnikov izšli veliko jačji, nego to odgovarja njihovi, moči med narodom. Ta sporazum je bil sklenjen, ko je načelnik ene stranke bil na vladi ter razpolagal z vsemi sredstvi državne, vlasti brez ozira na ustavo in zakonske določbe, načelnik druge stranke pa je bil v sodnij-skem zaporu. Pogodbi, do koje je prišlo v takih olcol-nostih, je težko dati ime pravega narodnega sporazuma.«
To je mišljenje, ki prevladuje ne samo v opozici-onelnih krogih, marveč v širokih množicah hrvatskega, srbskega in slovenskega naroda. Kjer vlada nasilje, tam pravega sporazuma biti ne more, ker je nujni predpogoj za pravi sporazum načelo pravice in natanko izvrševanje enakopravnosti. Tudi za notranjo ureditev naše države mora veljati prvo in glavno načelo: Vsakemu svoje. Zato mora hiti naše geslo: Proč z lažisporazumom, živel pravi in istiniti sporazum!
txKxa.i.m imi n trn t « o u a g m mi m m iinrmmj
Somišljeniki, širite naše liste!
nrTOTH-rrri-rrnTTT'» g s i n u h i» ititi imimm
Med dvojnimi prazniki.
previ«! nos!
ge, preveč se zanašati na srečo zdravja^ rekoč: »Meni se ■ne more ničesar zgoditi!« Nikomur še ni bilo ob zibelki' sojeno, dai ga ravno nikdar ne bodo zadele bolečine. Najmanji prepih često zadostuje, da se doče občutne reuma-
Politične beležke.
Konferenca o vseučiliščnem zakonu. Konferenca delegatov, na kateri so razpravljali o novem vseučiliškem zakonu, je v Zagrebu v četrtek končala svoje delo. Na zadnji seji so razpravljali o vprašanju vseučiliških asistentov. Sklenilo se je, naj se z zakonom zboljša materieino stanje asistentov. O konferenci se bo izdal poseben zapisnik, ki se bo poslal ministrstvu za prosveto.
Naša delegacija v Ameriko se je odpeljala z najdražjim in najrazkošnejšim parobrodom. Istočasne so Me na razpolago tudi cenejše ladje, a so si izbrali najdražji brod »Majestic«, na katerem slane ena prevozna karta okroglo 50.000 dinarjev. Kot dolžniki bodo s tem slabo imponirali Amerikancem. — tgr
Zahteva Črnogorcev. Črnogorski federalistični poslanci so poslali na prosvetno ministrstvo spomenico, s katero zahtevajo, da se šolske knjige za ljudske in srednje šole v Črni gori pišejo izključno v južnem dialektu in da se v tamošnjih gimnazijah prepove uporaba »Srbske zgodovine«, ki jo je napisal dr. Stanoje Stano- j jevič. Trdijo, da je ta zgodovina potvorba dejstev.
Personalna unija med našo državo in Madžarsko. O ponudbi madžarske krone kralju Aleksandru se precej razpravlja tudi po ogrskih listih. Neki ogrski, za časa Avstrije v Vojvodini prav važni politik je podal sledečo izjavo:	Vprašanje madžarsko-jugoslovanske
ipersonalne unije ni nobena politična senzacija, temveč ‘ima zelo resno podlago in prav zaradi tega še ni bilo izdano nobeno obvestilo, četudi se o tem vprašanju že dalje časa razpravlja. Prva vest o tem je izšla iz Budimpešte in izhaja iz nekega dogovora, ki se je vršil na na-išem ozemlju. V hiši nekega uglednega Madžara se je prvikrat razpravljalo o personalni uniji med Jugoslavijo in Madžarsko. Teh razgovorov se je udeležil od strani madžarskega visokega plemstva grof Janos Te-lekv. Prišlo je do načelnega stališča, da sme madžarsko Krono nositi jugoslavenski kralj. O tem je obveščena tudi ena izmed madžarskih političnih strank, ki je dala K temu svoj pristanek. Sedaj so na vidiku detaljni razgovori, pri katerih bodo sodelovali člani plemstva in politiki 48-letniške nezavisne stranke. Madžarski narod sprejema lo kombinacijo prav simpatično. Med obema narodoma je bilo za časa turških bojev mnogo duševnega sorodstva in oba naroda imata slične karakteristične poteze. Madžari in Srbi so navezani drug na drugega in v personalni uniji bi bili oni v stanu razviti svojo moč in postati velika sila v osrednji Evropi ih na ‘Balkanu. Dokaz za to, da se na Madžarskem resno obravnava to vprašanje, je tudi dr-. Aladar Balagy, univ. profesor v Budimpešti, ki je nedavno napisal o tem razpravo in dokazoval, da sinejo pravoslavni vladarji nositi krono sv. Štefana. V tej razpravi, ki je posvečena I .teološkemu nadškofu grofu Zichvju, se govori tudi o sorodnosti srbske vladarske rodbine z madžarsko in se navaja primer, da je bila hči Stepana Nemanje poročena z madžarskim kraljem Kolomanom.
Radič v Vukovaru. Odkar so radičevci upognili svo- j jo reupblikansko glavo pred Pašičevim monarhizmom S :in se vrinili v vlado, nismo videli Stjepana Radiča ni- j kjer več na javnih shodih po Hrvatskem, Slavoniji in j Vojvodini. Še le na novega leta dan je pogledal gospod ; prosvetni minister v spremstvu svoje žene in dr. Košu-ftiča v Vukovar. Po poročilu »Obzora« se je odpeljal Radič iz kolodvora v Hrvatski dom, kjer se je vršilo zborovanje, na štirivprežnem vozu grofa Elza. Na shodu je govoril kot prvi ruski begunec Nikodem Žibovski, ki je imel med govorom okrog vratu obešeno Radičevo sliko. Za Rusom sta še govorila dva seljaka in na to še le kot zadnji Radič. V svojem govoru se je sukal Radič krog [Donave in posebno povdarjal, da je naša država donavska velesila. Seve tudi v Vukovaru ni pozabil na seljaštvo. Seljak mora postati pismen, mora hiti gospodar v občini in okraju ter kontrolor v parlamentu. Ako je dobro seljaku, potem se godi dobro vsem drugim. Posebno je hvalil naše Nemce, ki so že v govoru tako ljubeznjivi, da nazivajo svoje prijatelje ter tovariše z: »Dragi i sladki brat«. O Sremcih je rekel: Glej Sremča, kadar je pijan, je besen, a glej1 ga, kadar dela, ta Sremec, o katerem smo mislili, da ni za nič drugega nego za kolo (ples), dekle in oštarijo, on dela danes kakor Šva- \ ba ter Madžar. Svoj govor je končal Radič takole: Mi moramo dobiti posojilo, a to posojilo ne sme priti tajno, ampak ravnim potom in ne po proviziji. Mi rabimo \ to posojilo in vsakdo mora znati, zakaj ga trošimo. Po- j trebno je, da izsušimo Skadersko j'ezero ter jezero pri j Metkoviću, da nahranimo Hercegovino ter uredimo Po- j savje do Ljubljane. Za vse to rabimo stotine milijonov, ? a koliko jih je že odšlo v vražjo jamo. Eno je že rešeno in to na včerajšnji seji, da je treba siediti, da se obvaruje seljaka, da se obvaruje onega, ki je najboljši, in to sta Sremec in Vojvodinčan. Treba je ukiniti ministrstva — teh je 18, a dovolj 12. Treba ukiniti podtajniška mesta ter odstraniti mnoge visoke unftinike, ki samo paradirajo ter prihajajo v službo, da podpišejo akte in pušijo cigarete. Treba izvršiti reformo v celi naši drž. | upravi. Ob koncu vam rečem: Imejte vedno v misli: Donava ne teče v Črno morje, ampak v Rusijo. Kdorkoli pogleda na Donavo, naj misli na Rusijo ih slovanstvo, ki je široko kot slovanski svet, globoko, kakor je glo- * boka vera, katere nas je učil Jezus, kojega slavimo da- j
tiene bolečine, trganje, zbadanje, zobobol ali nadležen nahod. Previdni ljudje imajo vedno v hiši Fellerj-ev blago-dišeči »Elsafkijd«, fci jih zavaruje zoper nemile slučaje. Tudi mašim čitateljem priporočamo to preizkušeno, staro, dobro domače sredstvo in kosmetikum. Močnejše in večjega delovanja foot francosko žganje in je najboljše sredstvo te vrste. 6 dvojnatih ali 2 veliki specijalni steklenici
za 63 din., 12 dvojnatih ali 4 velike specijalne steklenice za 99 din., 36 dvojnatih alt 12 velikih specialnih steklenic za 250 din., že obenem z zabojem in poštnino razpošilja po povzetju ali proti vnaprej poslanem denarju lekarn^ Eugen V. Feller v S bubici Donji, Blsatrg 329, Hrvatska, Posamezne steklenice po 10 din. v lekarnah in sorodni'« trgovinah.
i nes. Deset milijonov Seljakov, kolikor nas je, hi moglo j biti igračka za kake »obješenjace«, to je minulo, videli ; boste, da se bo otresel gosposke vlade tudi Madžar. To ; je med tem njegova stvar, a v Rumunijil lahko doživi-. mo, da ne bo čisto seljaška stranka, ampak se vodijo j pregovori sel jaške in napredne stranke, a to so naši radikali. To se mora zgodili tudi na Bolgarskem. Srb, Hrvat in Slovenec naj bo gospodar na Podonavju in v ta namen naj živi kralj, na živi narod! Tako je končal Radič, intoniral in odpel z zborovalci »Lepa naša . . .« Po zoborovanju je bil banket, na katerem je zopet govoril Radič o našem narodu, ki ima slabo upravo. Stavil je za vzgled dobrih gospodarjev Madžarje ter Nemce in bil ob koncu mnenja, da smo po duhu najbolj svo-
I hodna država v Evropi, najbrž na celem svetu. Po banketu se je odpeljal iz Vukovara v Beograd. Treba še omeniti, da se je vršil Radičev vukovarski shod v zaprtih prostorih in so se ga udeležili po večini radovedneži kakor v Ljubljani in v Mariboru.
Radikalna ministra.
Koliko se je pisalo in razmišljalo o vladni rekonstrukciji! In kaj je bilo končno na celi stvari? Enega ministra so vrgli iz vlade, drugega so premestili odi enega fotelja na drugega, eden od radikalskib poslancev je pa postal prvič minister.
To, bogme, ni veliko! Prav neznatno in smešno je, ko se je poprej toliko govorilo o vladni rekonstrukciji in o mnogovrstnem njenem pomenu. Izgleda, da vlada za Božič ni -hotela ali pa ni mogla dati »panem« (kruha), zato je pa dala nekaj »circenses« (cirkusa).
Ali ni smešno> ko pišejo vladini listi da je prometni minister Radojevič zletel iz vlade radi — pomanjkanja takta?! To je na vsak način več kot čuden razlog. Čudno, da se najdejo ministri brez takta:, čudno je pa tudi, da osem-najstorca vladnih člainov ravno enega iz svoje sredine spo zna za breztafctnega in ga fbreztaktno vrže iz vlade.
Anite Radojevič se je znašel kar črez noč v vladi lani koncem aprila v dobi PP nacijomaOhega Mote. Umakniti se mu je moral prometni minister Andra Stanič, eden od starih r a dikalov. O g. ' Staniču s e n i nikdar ničesar slišalo pr e ko neizogibnega, o g. Radojeviču, dokler ni postal minister sploh ničesar, potem pa vedno več in Učmalu še preveč.
Po par tednih so že izačeli nekateri beograjski listi pisati, da prejšnji prometni minister Stanič sploh ni znal se za kako stvar odločiti in zavzeti, prav hitro se je' pa izkazalo, da se novi -minister Radojevič prehitro odločuje in -zavzema. Kar je predniku manjkalo, vsega tega ima nasled nife veliko preveč. To je naravno, povsod pri predništvu in nasledništvu se to dogaja, čudno- je pa to, -da radikali niso ob pravem času opazili, da -ima eden -tega im onega premalo, drugi pa preveč.
Prevelika vnema g. Radojeviča -se dolgo časa ni nikjer točno -označevala, začele so se pa pritožbe in pikre priipombev da v vseh volilnih okrožjih pleše kolo* da z -velikim pompom o-tvarja ne samo železniške postaje, ampak tudi navadne čuvajnice. Baje- mn je bila glavna skrb, da napravi s tem za sebe reklamo in -se da fotografirati-. -Gosp. Radojevič je pa začel tudi sam dajati izjave, kake nere-d-mosti da je- našel v svojem resorju im to v.se od svojega prednika g. Staniča, Končno se je- v -svoji reformatorski mrzlici lotil železniških kart in -olajšav in- če ga- je v tej za--devi vodila š-e tako poštena vnema, je to vendar gotov-o, da je vse skupaj prav slabo tzačel in izvajal. Napravi je veliko zmedo, pravi upravičenci voznih olajšav so irmeli- velike težave in sitnosti, prave korupcije in zlorabe pa pri vsej svoji dobri volji ni mogel odpraviti. Pod -prednikom Staničem so imeli- k-orupcijonistii mir, 'upravičenci so pa primeroma lahko prišli do- svojega im ko- so z Radojeviče vo revizijo upravičenci imeli samo težave, dočim so zlorabe -ostale, se pač -lahko reče, da je bila ta revizija ponesrečena.
Nazadnje se -je minister Radojevič loti Brodarskoga sindikata — privatnih gospodarje/ in neomejenih izkoriščevalcev naše rečne plovidbe in dragocenega brodarskega materijala, ki spada po pravem- v- -državno last. Brodarski sindikat, ali »Srbsko brodarsko- društvo«, je- prišlo -po vojni na podlagi poigo-dbe z -državo do velikega števila državnih ladij in drugega materijala. Pogodba je vsebovala seveda plačilne obveznosti, -ki jih pa- -društvo -ni držalo, -a je kljub temu -hotelo ostati v -dobičkanosni- posesti. Brodovje je propadalo in ko- je minister Radojevič nastopil proti nepoštenemu pogodbeniku (sindikatu), je imel go-tov-o najboljši namen in voljo.
Minister je nastopil proti 'izkoriščanju privatne družbe, ta je pa -proti ministru mobilizirala svoje ljudi, med katerimi s-o tudi- — ministri. V poslanskem klubu ,lkjer so tudi 'kmetje, je- RadoijevLč dobil zaupnico-, njegovi tovariši — ministri, poslovni prijatelji in deležniki- sindikata so1 pa to večino ignorirali -in Radojevič je zletel iz vlade po edinem primeru Hrvata dr. Drinkoviča, ki je bil tudi- razrešen z u~ fcazom, iker je kot poštni minist-er podpisal pr-oglas svoje stranke (Hrvatske Zajednice), fci mi -bi v skl-adiu s politiko vlade.
G. -Radojevič je videl korupcijo, a ni v-edefe kdo stoji za njo, odnosno kdo jo tvori. Zavzel se je za državne interese, a ni vedel, da močnejši strankarski tovariši sami se- -,
be istovetijo iz državo, korupcijo je začel pobijati, ko še ni. vedel, kdo stoji -za njo in kdo jo vzdržuje.
Kaj bi bilo, če bi bil to vedel? Samo dvoje je mogoče.. Ali bi bi-1 vse pustil, kakor, -njegov prednik stari g. Stanič, •češ, -če zla ne' morem preprečiti, 'ga vsaj od svoje strani n« bom povzročal, ali pa bi -se moral spustiti v 'boj proti jedru korupcije, . kakor sta to -storila Stojan Protrč in NaslàaL Petrovič, —tgr.	j
__ ________________ ______
Po svetu.
ČEHOSLOVAŠKA LJUDSKA STRANKA V NOVEM PARLAMENTU.
Čehoslovaška ljudska stranka je prišla v novo narodno skupščino znatno ojačena. Število njenih poslancev je vzraslo od 21 na 31, število senatorjev pa od 12 na 16» Nad -200.000 čehosiovaških fcatodi-kov več kakor pri zadnjih volitvah ji je izkazalo zaupanje. Če ne vpoštevamo komunistov, je 'druga najmočnejša stranka v -državi.
Pomen -kake' stranke -ni odvisen samo od števila njenih poslancev. Mnogo je- odvisno tudi -od moralnih, umskih in diplomatskih lastnosti in sposobnosti njenih voditeljev. Važno vlogo pa -igra v tem oziru tudi politični položaj. Včasih ima -silnejlša stranka manjši pomen, kakor v novem političnem položaju slabejša stranka. V poprejšnji narodni skupščini- je bila Čehoslovaška ljudska -stranka -ena izmed petih vladnih strank, ki so imele -skupaj 168 glasov. Imela je ministrstvo pravde- in narodnega zdravstva. V novi narodni -skupščini pa tvori vlado šest strank; ki raz polagajo le s 160 glasovi. LS ima ministrstvo' za ljudsko zaposlovanje, poštno in notranje 'ministrstvo.
Če bi s-e sodilo samo po resorih, bi se zdelo, da je položaj čs LS zavoljo tega mnogo ugodnejši. V resnici pa to ni tako.
,Staro vladno večino je -sestavljalo pet strank, fci so i~ mele več glasov, kakor sedanjih šest. Vse važnejše vladne načrte in vse interpelacije vladnih strank so morali prej . -odobriti zastopniki vseh strank, takozvana, »petka.« Če je bilo če-sto že v »petki« -zelo težko doseči sporazum, bo še tem težje sedaj v -»šastfci«. Čim več je v vladi' strank, tem težjie pa tudi vsaka- stranka- uresničuje svoj program, ker se L mora ozirati -na vse ostale-. Čim več pa- je vladnih strank,!1 tembolj sposobne ljudi- pošlje vsa-ka stranite v vlado.
Jasno je, -da se z desetglasovno večino ne bode darovi a dati šest let. To is-o povedali celo vladni poslanci pri debati o vladni deklaraciji, Vodilni činitelji bodo m-orali is-ikaiti načina, -da se vladna večina- razširi. Nastop opozicijo-nalnih strank pri čitanju vladine deklaracije pa je zelo Utrdil pomen čs. LS. Že pred volitvami pa tudi- po njih so- se izrekli nemški socijalni demofcratj-e in nemški- agrarci za pripravljene, da bi- pod gotovimi pogoji- vstopili v vlado, -ali pa- bi- vsaj -oslabili op-oizicijo. Ko so- začeli -ob čitanju vladine deklaracije -nemški ndcijanallči- prepevati pesem: »Deutschland über alles«, so se jim pridružile tudi- ostale nemške Stranke, iker bi se sicer morale zagovarjati/ pred svojimi nacionalno prenapetimi- nemškimi volilci, zakaj, da niso nastopili- enotno v pro-speh nemške -naro-dnoslti. S tern. pa- -so- se tudi nemški socijalni demokrati in nemški agrari:' hudo zamerili čehom. V doglednem, času jim Čehi tega ne bodo odziustiili. Narodni demokrati- im velik del narodno' socijalisti-čnih volilcev ne bo pripustil vsled tega nemškega nastopa, da -se vladina večim-a raizširi -z Nemci. Zamenjati narodne -demokrate (13 -glasov) in čs -LS (31 .glasov) z nem škim-i socijalnimi demokrati (17) in -nemškimi agrarci (24), -pa bi razen tega pomenilo vladino večino samo še- zmanjšati, Kot najbolj zmerna stranka, med -Nemci bi prišli -v'poštev -nemški 'krščanski, sodjafci' (13), če se ne bi ostale vladine stranke bale jačenja katoliških, -glasov v vladni večini-. Če p-a se 'bodo že morali pogajati s kako krščansko stranko, potem -se 'bodo prav -gotovo raje s -slovaško Hlin-fcov-o stranke.
Hlinka je uvidel, -da na zunanjo pomoč v -dosego' ©lo-' -aške avtonomije ni misliti i-n da- rodičevske metode vodijo ali v luknjo, ali pa na kolena pred vlado. Zato je začel -polagoma- opuščati radi-čevsfco taikti-ko in misliti na stvarno' politiko. To je jasno pokazal v svojem zadnjem govoru v1 narodni Skupščini-. Dočim je prej nastopal zelo ostro, je L sedaj zavzel p-o-zo nepristranskega znanstvenika. Poprej jej? vedno trdil, -da ne- -gre v nobeno vlado, -dokler Slovaki ne J dobijo -avtonomije-, -sedaj pa je celo zameril Švehli, da ni j pred sestavo vlade skušal priti v -stik s Hlinfcovo slovaško I LS. Voditelji 'slovaške LS bodo delali v kratkem državniško -skušnjo. Od njih je odvisno, ali se -bo- vprašanje slovaške avtonomije reševalo v vladi, kjer -s-o zastopani Slovaki, ali pa v vladi brez njih.
Vstop slovaške LS bi še bolj povečal veljavo čs LS Šele itedaj bi m-ogel notranji minister, fci pripada čs LS, napraviti na, -Slovaškem res red, če bi našel preko Hlinfce podporo v‘ljudstvu. N-aj pa- pride kar hoče, čs LS je pripravljena na vse in se niti najmanj ne boji bodočnosti, — temveč ji- -gleda upapolno v hči-.
Rumunski prestolonaslednik Karel se odpovedal pra- ! vicam na prestol. Na 'Siniaji se je s-estai kronski svet. Romunski -kralj Ferdinand je prečita! pred kronskim svetom I pismo prestolonaslednika Kareta:. Prestolona slednik se od» ipoveduje vs-eim pravicam- na prestol in- -obljutaBja; da ga ne ibo na R-umunslco tekom 6 let. Ako bi pa po preteku tega Taka hotel -v Rumurujo, bo prosi za tozadevno dovoljenje kralja, -kratico in parlament. Kronski svet, 3d obstoji v
Rumumiji iz kralja, (ministrov, voditelja opozicije in patr> Jarha*, je sprejel prestolonaslednikovo odpoved An proglasil 41etmega Karlovega sina Mihajla za prestolonaslednika Romunski prost olonasl edn ik Karel je star 32 let in ga j® nagnilo do odpovedi nezadovoljno zakonsko življenje. Karel se 'je poročil leta 1920 z grško princednjo Jeleno in iz tega zakona je njegov 4ietni sinko Mihajlo, ki je ton proglašen sedaj za prestolonaslednika. Romunski princ se je bil poroči! proti volji dvora že leta 1918 s hčerko grškega majorja Lamibrena. Ko je zvedel romunski dvor za prinčevo ženitev, je Karla prisilil, da je pustil prvo ženo in se poroči z grško princezinjo. Sedaj so prepričani, da se je prestolonaslednik zopet podal' k svoji prvi ženk katero ljubi in da hoče živeti z njo nekje na Švedskem. S prvo ženo ima Karel dvoje otrok.
Ukinitev vojaške kontrole v Bolgariji. Konferenca ambasadorjev je ukinila v Bolgariji medzavezniško vojno kontrolno komisijo, iker je baje Bolgarija lojalno izpolnila vse vojaške klavzule mirovne pogodbe. Ukinjanje vojaške kon ■troie znači zopet velik uspeh bolgarske zunanje politike, ki ®i je v preteklem letu kljub slabemu notranjemu položaju znala zasigurati 'mnogo koristi.
Franci a odklanja Abd el Krimovo mirovno ponudbo. Abd el Krim je poslal v Pariz angleškega žumalista Cun-nimga kot svojega odposlanca, da bi pri francoski vladi sen dira! teren za eventualna mirovna pogajanja Francoska vlada Abd el Krimovega odposlanca sploh ni sprejela pač pa je Briand izjavil, da se Francija ne bo pogajala z Abd el Krimom, ampak s posameznimi plemeni, ki so itak Francozom zelo naklonjeni ter jih Abd el Krim komaj z najboljšim terorjem 'kroti, da m ne izdate.
Rusija prodaja carske dragocenosti. V Newyodku se ta teden vrši čudovita 'dražba. Rušilca sovjetsua vlada prodaja dragocenosti bivše idrske carske hiše. Med terni e naprodaj tudi carska krona. Cela Amerika, seveda samo bogata, se zanima za 'dražbo, kajti take dragocenosti se menda še nikoli niso prodajale. Najdragocenejša je seveda krona, ki 'je stara že 400 let ter okrašena z dijamanti, ki tehtajo skupno 400 karatov. Samo vrednost teh se ceni na 15 milijonov dolarjev. Med dijamanti je najznamenitepi »Orlov«^ ki tehta 193 karatov ter je tretji najivečji di amant na svetu. Svoječasno ga je kupila ruska carska rodbina za
450.000	srebrnih rubljev. Premer mu znaša tri in pol cm, visok je pa 2 cm Drugi dijamant carske krone se zove »Šah« ter je za -dve 'tretjini manjši od »Orlova«, toda stil, v katerem je brušen, je mojstrski in menda edini na svetu. Na 'dražbi bodo prodani tudi dve kroni,, kateri' so nosile ruske carice. Ena ima safir, težek 258 karatov. Svota, katero zahteva sovjetska vlada za dragocenosti, je ogromna — 250,000.000 dolarjev. Zdi se pa, da jih bodo lahko prodali, iker se največji ameriški finančniki, še bolj seveda njihove žene, zanimajo' za te historične 'dragocenosti. Carsko krono- in največje znamenitosti namerava kupiti Rockefeller ter jih pokloniti kakemu ameriškemu muzeju.
Koliko romarjev je obiskalo v svetem letu Rim? — Glavni tajnik odbora »Anno Santo« je izpovedal novinarjem, da je obiskalo Rim v lanskem svetem letu en milijon romarjev. Največ romarjev je prišlo iz Nemčije (40 tisoč), Španije ter Francije (12 tisoč), Amerike, Belgije, Švice, Anglije, Avstrije, Ogrske, Portugalske, Jugoslavije, čehoslovaške in Litvanske. Italijanskih romarjev je bilo 200 tisoč.
Koliko katoliških duhovnikov je na svetu? Po naj-novejši statistiki iznaša število katoliških duhovnikov na celem svetu (1700 milijonov ljudi) 312.002. Od teh odpade za pastirovanje v Evropi 200.324 duhovnikov. Za dušepastirstvo v Ameriki, Aziji, Afriki in Avstraliji ostane le 109.678 duhovnikov. V Afriki pride en duhovnik na 400 katoličanov in 82 tisoč poganov; v Oceaniji eden duhovnik na 300 katolikov in 110 tisoč poganov; na Japonskem eden duhovnik na 880 katolikov in 220 tisoč poganov; na Kitajskem eden duhovnik na 800 katolikov in 180 tisoč poganov; v Indiji eden duhovnik na 800 katolikov in 100 tisoč poganov.
Novi patrijarh v Antijohiji. Patrijarhom grško-melbis-tičnega obreda v Antijohiji je bi izvoljen dosedan i škof iz Zale na Libanonu, msgr. Ciril Mcbabgad. Mobabgaid se je rodil leta 1859 v Ain-Zahalti in je dovršil bogoslovne študije v zavodu siv. Anastazija v Rimu. Škof v Zale je že bil 29 let. Pod1 njegovim školovanjem je dobilo Zale (krasno katedralo, več šol in eno sirotišnico'. Izvolitev Mobab-gada patrijarhom pozdravljajo' z velikimi navdušenjem pripadniki grško-melhističnega obreda v Siriji in v Egiptu.
Vojaštvo nad volkove. Ruska sovjetska vlada je prepovedala svojca® celotnemu prebivalstvu Sibirije' nošenje strelnega orožja. Ta prepoved je povzjdočila nepolitične, a občutne posledice; silno so se namreč razmnožili volkovi in tskorekoč preplavili celo Sibirijo1. Zverjad decimira sibirsko živino in je uničila samo v področju Novonikolajev-ska 500.000 glav živine. Sovjetska vlada noče dati Sibir-čanom dovoljenja za rabo orožjai, ampak namerava odipo-slaiti nad volkove vojaštvo.
Iz Slovenije.
Okrajni zaupni shod SLS za ormoški okraj se vrši v torek, dne 5. januarja, ob pol 10. uri predpoldne v Ormožu v Katoliškem domu. Zaupniki vseh krajevnih organizacij ormoškega okraja vabljeni v čimvečjem številu!
Pri Sv. Križu na Murskem polju je bil včeraj, dne -3. januarja, zbor delegatov organizacij SLS iz celega ljutomerskega okraja. Zborovanje j® bilo najboljše obiskano. Poslanec dr. Josip H o h n j e c je najprej imel podučno predavanje o terni: »Država, parlament, ljudstvo.« Nato je podal' sliko delovanja SLS v narodni skupščini. Nakratko je tudi obrazložil sedanjo politično situacijo v državi. Zaupniki naše stranke iz celega okraja so poslančevo poro-
čilo vzeli z velikim in vsestranskim odobravanjem na znanje. Tajnik SfcS g. Marko Krajnc je raztolmačil najbolj pereča vprašana naše organizacije.
Župnijo Tinje na Pohorju je dobil č. g. Urh Hafner, dosedaj župnik na Ojstrici na Koroškem.
( Grad Branek pogorel. V braneškem gradu pri Ljutomeru je izbruhnil v noči na staro leto ogenj. Govori se, da je ogenj nastal, ker je dimnikar pozabil zapreti neka vratca. Ker je bil v noči silen vihar, je veter raznesel ogenj po celem gradu. Prišle so štiri brizgalne na pogorišče, ki pa so s težavo dobivale vodo, ker je grad na bregu. Gasili so celo noč in na starega leta dan dopoldne. Rešilo pa se je le nekaj pohištva. Drugače pa so vsi stropi vseh nadstropij pogoreli. Grad izgleda kot razvalina, tako, da ga lastnik, domačin iz okolice, omo-žen z neko Poljakinjo, ne bo mogel več v celoti popraviti. Nekdaj mogočni Branek iz srednjega veka je izginil za vedno.
Redek jubilej. V Hrastniku so obhajali te dni SOletni-oo trojčki: 'gospa Neža- Kresnik, nadspr e vodnikova soproga, Antonija Demušek, posestnica, in Mihael Koritnik, posestnik. Jubilanti so zdravi, pri polni moči in upajo, da bodo dočakali še več jubilejev.
Železniški neaktivni delavci (provizij on isti,-nezgodni rentniki, miloščinarji, vdove in sirote teh) naj se radi legjjimacij takoj zglasijo pri najbližjih postajnih uradih. Seboj prinesti je slike, ki pa po mogočnosti naj ne bodo nalepljene na kartopu. K vsaki sliki treba priložiti en dinar.
Drž. krajevna zaščita dece in mladine v Celju ima svoj redni občni zbor v četrtek, dne 7. t m., ob 8. uri zvečer, v mali dvorani Narodnega doma. Spored: 1. Poročilo odbora in računskih pregledovalcev. 2, Volitev odbora. 3. Slučajnosti. Prijatelje in dobrotnike naše uboge dece prav uljudno vabi odbor.
Izplačilo katehetskih nagrad. Finančna delegacija objavlja uradno: Dne 28. decembra je1 došel delegaciji odlok z dne 23. decembra DR ihr. 91.160, s katerim otvarja fin. ministrstvo ‘kredit za izplačilo teh doklad. Računovodstvu delegacije je strogo naročeno, da naj kakor hitro mogoče sestavi likvidaoijske podatke in jih predloži kompetentnim nareidboadvcem, t. j. gospodoma velikima županoma v Mariboru 'in v Ljubljani v odobritev. Ker se že samo po sebi veliko 'število percipijentov multiplicira še s tem, da skoro pri vsakem prihaja v poštev več hudgetnih perij od, ki jih je treba posebej obračunati, tako 'da je vsega skupaj treba adjustirati (krog 2000 postavk, je delegat odredil; da računovodstvo uredi svoje poslovanje tako, da se izplačilo izvši v partijah, od katerih bo poslednja po vsej priliki odpravljena proti >20;. januarju 1926. — Delegat: dir. Savnik.
Zahvala. Za božičnico obmejnim šolam so darovali: Posojilnica v Mariboru 1000 D, Uradniška nabavljalna zadruga 250 D, g. Miloš Oset 210 D, g. Pirich 200 D, Prva hrv. štedionica 100 D, Slavenska banka 100 D, Ljubljanska kreditna banka 100 D, tvrdka Pinter in Lenart 50 D, Tiskarna sv. Cirila 25 D, g. Gjuro Valjak 25 D, ga. M. Pirnat, g. Lojze Strehar, g. W. Weixl, g. J. Kovačič, g. J. Serec in g. Jančič po 20 D ter ga. France in g. Ellinger po 10 D. Vsem velikodušnim darovalcem se podružnici CMD v Mariboru najlepše zahvaljujeta v svojem in v imenu revne obmejne dece. — Nadalje se izreka zahvala za sodelovanje podružnicam CMD v Slovenj gradcu, Sv. Lenartu, Ormožu in ravnateljstvu Mešč. šole v Ormožu, kakor tudi ravnateljstvu Drž. ženskega učiteljišča v Mariboru in tamošnjim gojenkam, gospodičnam: Rotter, Kunst, Korber, Šemerl, Jamšek, Lesjak, Šercelj, Bogateč, Kurbus, Tomec, Koser, Župan, Kos, Humer, Bizjak in Bajec za požrtvovalni trud o priliki znakovnih dni 1. in 6. decembra. Odbora podružnic CMD v Mariboru.
8
Dnevne novice.
, Sredina številka »Naše Straže« odpade radi praznika sv. Treh Kraljev.
Potres na Novega leta zvečer. Na Novega leta zvečer nekaj minut po sedmi uri je občutila močne potresne sunke: cela Slovenija, Zagreb, Hrvatsko Primorje in Avstrija. V Mariboru so čutili bolj močno potresne sunke osobito prebivalci drugega, tretjega in četrtega nadstropja. Sunki so 'bili tako jaki, da so ponekod zastale steske ure. Enako kot v Mariboru, je bilo tudi po drugih slovensko-štajerskih mestih. Bolj nego Štajerce je zbegal potres Krajnce in to še “posebno Ljubljančane, od kojih imajo starejši še v živo-hridkem spominu katastrofalni potres za Veliko noč 1. 1895. Tudi pri takratnih potresnih sunkih so se doigrali po ljubljanskih javnih lokalih mučni prizori. Po kavarnah so skakali preplašeni ljudje preko miz ter drli proti izhodom. Ljubljančani so prečuli noč od 1. na 2. v velikem strahu, da jih zadene grozna nesreča izza leta 1895. V Zagrebu so čutili prvi potresni sunek ob 7.7 minut. Potres je trajal nekaj sekund. Ravno ob času potresnih sunkov so bile zagrebške cerkve polne ljudstva, ki je prisostvovalo večernicam. Ljudje so izbezali iz cerkev iz strahu, da bo imel potres hude posledice. Zagrebčani so se kmalu opomogli od potresnega strahu in se vrnili nazaj v cer-
kve.	V celem Zagrebu ni povzročil potres prav nobene škode. Na Sušaku je trajal potres celih 7 sekund. Na Reki se je porušil radi potresnih sunkov dimnik na eni hiši v bližini kolodvora. V nekaterih hišah so se udrli celo stropi in se razbila posoda. Pri kinopredstavah na Reki je nastala panika med gledalci. Vse je vrelo proti izhodom in več ljudi je odneslo iz te gnječe lahke telesne poškodbe. V Trstu so čutili potres, a škode ni povzročil nobene. Potres so čutili po celi Gornji Italiji, škoda je le malenkostna. Potres je bil razširjen po celem Štajerskem. Gračani so bili precej zbegani radi močnih sunkov.
Kako so zaključili Hrvati proslavo tisoč letnice hrvatskega kraljestva. Kakor znano, so proslavljali lansko leto po celi Hrvatski tisočletnico hrvatskega kraljestva. Proslave so se vršile v večjem in manjšem obsegu. Te hrvatske slovesnosti so bile zaključene na starega leta dan v zagrebški stolni cerkvi. Nadškof dr. Bauer je blagoslovil na slovesen način temeljni kamen za spomenik kralju Tomislavu. Ta kamen bo prenesen pozneje na ono mesto, kjer ho stal spomenik. Te slovesnosti so se udeležila v ogromnem številu razna kulturna društva, organizacije ter odlični rodoljubi.
Predaja brodarskega sindikata v državne roke. — Od 2. t. m. je stopil promet brodarskega sindikata iz zasebne v državno režijo. Ravnateljstvo rečne plovidbe je prevzelo vse plovne objekte in jih pustilo v promet. Ob priliki likvidacije sindikata je izločilo Srbsko brodarsko društvo 8 svojih ladij, cd katerih so 4 potniške, iz državnega parka. Prva ladja, ki je bila predana prometu v državni službi, vozi med Beogradom in Zabrež-jem. Beograd in Pančevo sta zvezana z parobrodom trikrat na dan, Beograd ter Zemun vsako uro. Finančno , ministrstvo zahteva od brodarskega sindikata 1.4 milijonov dinarjev za neplačane takse. Brodarski sindikat dolguje tudi beograjski občini ogromne svote na neplačanih taksah. Občina zahteva, da se predata dva potniška parnika, da se pokrije mestni dolg, a rečna direkcija se protivi tej zahtevi. Pri likvidaciji sindikata je prišlo med državo in Srbskim brodarskim društvom do spora samo radi ene ladje.
Velikanski požar v Medžimurju. Med postajama Središče in Čakovec poseda prosvetni oddelek v Zagrebu posestvo, ki ima gospodarska in druga poslopja Iskra in lokomotive je povzročila' požar na tem imetju in ogenj je napravil 300.000 din. Škode.
Davek za radiicalni dom. Srezki načelnik v. Bečke-reku Nebojša čosič je poklical k sebi vse občinske tajnike svojega glavarstva v Vel. Bečkerek. Ko so bili vsi zbrani v njegovi pisarni, jim je zabičal v prisotnosti poslanca radikalne stranke, da se mora vsak v svoji občini zavzeti za to, da nabere pri posameznih občanih čim več denarja za zgraditev radikalnega doma v Beogradu. Ob tej priliki je prečital ta Srezki načelnik tajnikom seznam občin in svote, katere morajo plačati do 15. novembra za radikalni dom. Celo bečkereško glavarstvo je 'bilo obdavčeno za 83 tisoč dinarjev. Ravnokar omenjeno svoto je prejel gospod glavar od posameznih občin osebno. Radi tega čudnega davka je vložil demokratski poslanec Sečerov posebno interpelacijo.
Pri voščilu za Novo leto mu ukradel zlato uro z verižico. Zagrebškega solidtatorja Milana Gračamima je srečal na Novega leta dan na Jelačičevem trgu neznan človek. Neznanec je voščil prisrčno 'in na dolgo g. Milanu srečno in veselo Novo1 leto. [Ko sta se ločila po prisrčnih čestitkah,. je zapazili Gračanin, da mu je izmaknil neznanec med voščilom zlato uro z verižico vred.
Obsojeni ponarejevalci brezplačnih železniških kart. Pred beograjskim sodiščem so se te dni zagovarjali ponarejevalci brezplačnih železniških kart Marko Sudar, Spira červar in Matija Rulidor. Obtoženi so prodajali ponarejene proste železniške karte, katere so dobili iz žel. ministrstva ter jih sami izpolnili. Sodišče je obsodilo dva na tri leta ječe in enega na eno leto.
Nevama vožnja po mostu. V Slavoniji, blizu Požege, se je te dni dogodil čuden, toda nevaren slučaj. Od Požege se je vozil v Kosijerioe neki sresfci uradnik s fijakerjem. Ko je voz prišel na most narastle reke Skrabeža, je voda most dvignila in odnesla skupaj z vozom, konji in Uudmi. Most se je obdržal na vodi, kakor splav. Voda je nosila most kaka 2 km navzdol, dokler se ni «stavil na peščenem nasipu. Ljudje so se srečno rešili po neprostovoljnemu potovanju po reki, skupaj s konji in z vozom.
Dobrotnik beograjske univerze. Beograjski univerzi je poklonil Luka čelovič 1 milijon dinarjev, s katerimi lahko univerza popolnoma svobodno razpolaga. Omenjeni trgovec je svoječasno poklonil isti univerzi dve veliki hiši, ki donašata letno 160 tisoč dinarjev. Beograjski bogataši splošno izdajo velike svote za podpiranje umetnosti in znanosti.
Naseljenci po skalah. Zločinsko lahkomiselnost pri izvajanju kolonizacije v južni Srbiji je odkrila deputacija naseljencev iz rodovitne Metohije. Ti odposlanci so prišli v Beograd, da se pritožijo radi neznosnih razmer, ki vladajo po vladini krivdi ter brezbrižnosti med naseljenci. Deputacija je zahtevala, da se naj razdeljujejo med koloniste odmerjene parcele, a istočasno tudi posebni krediti, ki so potrebni v prvem času za prehrano naseljenih družin. Ravno glede razdelitve denarnih kreditov so se dogajali doslej neverjetni slučaji. Ljudi se je odpremljalo na nove domove in se jih je pustilo tamkaj po par let brez vsake podpore, da so bili izročeni na milost in nemilost gladu in raznim boleznim. Po pečinah ter skalah Rugovske Klisure je na primer naseljenih 50 družin, ki životarijo tamkaj ob strašnih okolnostih. Ministrstvo za agrarno reformo ja vposta-vilo vsako leto v proračun podpore za koloniste, a te so se izplačevale bogzna komu samo naseljencem ne.
Samomor radi visokih davkov. V vasi Kriivaja pri Novski na 'Hrvaškem se Je obesil mladi kovač Josip Čepak. Tiral ga je v samomor -obup, iker ni mogel plačali davkov in miu je grozil boben. Pred samomorom je povabil na svoj dom svoje prijatelje, jih pogostil in veseljačili e njimi. Ko je bilo veselje na vrhuncu, je ostavi! Čepak veselo družbo, se podal' na dvorišče ter se obesil na jablan.
Redek lovski plen. Logar Radič iz Dopsina pri Osijeku je 'ustreli te 'dni 2 pelikana. Široki sta živali e razprostrtimi peruti 3 m in tehta vsaka 10 ‘log.
Poplave po Evropi. Južno vreme in deževje je povzročilo velike poplave v skoro vseh evropskih državah. Najhujše je prizadeta renska dolina v Nemčiji in pokrajine ob Tisi, ob treh rekah Körösa na Madžar-
skem in romunskem Erdeljskem. Ren še vedno narašča, vsako uro se dvigne gladina za približno 4 cm. Voda je ponekod narastla na 8 m nad normalno stanje. Taka poplava se v Porenju že dolgo časa ni pripetila. Köln in ostala mesta ob Reni šo po večini pod vendo. Tudi pritoki Rene, osobito Main in Mosel so zelo narasli!. Reka Mosel je poplavila mesto Trier. — Na Madžarskem reke polagoma padajo, razen v Tokajski dolini, kjer je strugo reke Tise zaprla ogromna ledena gora. Voda je nakopičila ledene plošče, ki so zmrznile in tvorijo ogromno ledeno goro, visoko kot večnadstropna hiša. Poskusili so to ledeno maso razbiti z obstreljevanjem s topovi in z metanjem bomb iz letal. Zmetali so na led okrog 15 meterskih stotov ekrasita ter porabili veliko količino artilerijske municije, uspeh pa je bil lb malenkosten. Po dolgotrajnem obstreljevanju se je posrečilo napraviti v ledu le kakih 8 metrov veliko luknjo. Če bi hoteli razbiti celo goro, bi stalo obstreljevanje nad eno milijardo madžarskih kron in zato so to opustili ter prepustili solncu in jugu, da to delo opravita.
Poaav. 'V svrhO' rešitve vprašanja .izplačila kuponov in amortiziranih obveznic '2% loterijskega posojila iz L 18R1, 4% konvertiranega. posojila iz 'leta 1805 ter 4% posojila iz leta 1009 onim našim državljanom, ki so kupili iste začasno vojne ali pa po vojni od' podanikov neprijateljskih drlžav, se pozivajo lastniki istih, da se v ičasu od 1. do 31. januarja 1926 iste prijavijo' direkciji državnih dolgov v Beogradu na sledeči način: 1. Naziv držaivne obveznice. 2. število istih. 3. Število obvezniic po aritmetì&tem redu (pri 2% 'loterijskih obveznicah iz leta 1881 ibudi serije) z naznačenjem številke zadnjega še neizplačane',ga kupona.
4.	'Datum, ikedaj je prišel v posest istih, na kakšen način ter ime preefestnika. 5. Vse tozadevne dokaze. 6. Izjavo, da je pripraviljen potrditi vse navedbe svoje prijave s prh sego-. Pismene prijave zajedno s priloženimi obveznicami se oddajo: a) V naši 'kraljevini pri finančnih oblastvih (fin. delegaciji, oblastnih finančnih direkcijah, okrožnih in sres kih finančnih upravah in pri davkarijah), kjer pa teh ni, pri političnih oblastih, ki 'potrdijo podipis lastnika na prijavi ter overijo,, da se številke obveznic sitrirujap z navedenimi išteviJikaimi v prijavi ter da so obveznice bile predložene. 'Obveznice in overovljene' pojave se vrnejo lastniku, ki mora prijavo brez obveznic še isti dan priporočeno po pošti poslati direkciji državnih dolgov v Beogradu, h) V inozemstvu naši državljani prijavijo obveznice pri konzulatih naše 'kraljevine na isti način, kakor pod a), c) V Beogradu se izvrši prijava neposredno pri direkoiji državnih dolgov, d) Lastniki, ki imajo obveznice zastavljene pri ban kah, predložijo mesto obveznic tozadevno potrdilo banke. Na prijave, ki bi bile vložene po preteku zgoraj omenjenega roka, kakor tudi na prijave, ki bi ne bile izvršene slH'ald no is temi navodili, se ne bo oziralo. Prijave, ki ne bi odgovarjale resnici, se bode smatralo za poskus goljufije ter se bode dotične odstopilo drž. pravdništvu. Oni lastniki Obveznic, ki so iste že prijavili pri direkciji drž. dolgov, pa niso dobili nobene rešitve, naj se sklicujejo pri novi prijavi na prejšnjo prijavo. Vse tozadevne vloge, kakor tudi overitve so v smislu rešitve direkcije osrednjih davkov O Nr. 10717 z dne 20. 7. 1921 proste vseh taks.
Priporočamo »Ljudske knjižnice« v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. 17 predvojnih zvezkov po nizkih cenah ter nova ilustrirana zvezka: 19. zv.: Kazan, volčji pes, br. 18 D, vez. 30 D; 20. zv.: Kralj gora, br. 18 D, vez. 30 D. — Kol.
Borza (Avala) Zagreb. Dne 2. 1. 1926. Zürich izalklj,: Beograd 9.15, Paris, 19.45, London 25.10:, Newwyork 517.25, Milano 20.87, Praga 15.325, Wien 73, Budapest 0.00725, Berlin 123.10, Brüssel 23,45, Madrid' 73.10, Am sterdam 208.10,, Varšava 59, Bukarest 2.40, Sofija 3.75, Atena 6.65. — Zagreb, slobodni tečaji: Wien 7.99K, Trst :
228.50,	London 274.75, Newyork 56.48—56.50, Parts 216, Praga 167%—167.85, Zürich 1095, Ratna št. 316.
Iz Maribora.
Prosvetni večeri v novem letu. Prosvetna zveza v Mariboru priredi po novem leta dva izredno zanimiva in času primerna prosvetna večera. Na pnvem, dne 8. januarja, ki bo Ciril-Metodov, bo govoril g. profesor dr. Franc (Kovačič v življenju in delovanju slovanskih apostolov sv. Cirila in iMetoda in o njunem pomenu za versko in prosvetno kulturo Slovanov, o cirilmetodijsiki ideji in o veiehradskih 'kongresih. Udeleženci bodo slišali, kako se velike ideje cerkvenega eidimstva čedalje bolj širijo po celem svetu, kako velikega pomena so posebno za Slovane. {Predavanje bo pojasnjevalo okoli 50 'krasnih izvirnih slik. — Na drugem prosvetnem večeru 'dne 15. januarja, pa ‘bo predaval vse-učiliški profesor v Ljubljani prelat dr. Franc Grivec: o, papeški pomoči gladtijoči Rusiji letta 1922. Prelat dr. Franc Grivec, ki je veščak v vzhodnih vprašanjih iin učenjak svetovnega slovesa, nam bo' popisal razmere za časa velike ruske revolucije in kako je 'sveti oče kot skupni, oče, vseh kristjanov v svoji veliki ljubezni, ki ne loči med katolikom ■in nepatolikoim, organizirali veliko dobrodelno akcijo, ki je vsaj nekoliko lajšala strašno bedo ruskega naroda. Obenem nas bo predavatelj natančneje seznanil z razmerami v 'ruski cerkvi in ruski znanosti, z velikimi sodobnimi problemi, ki zadevajo cerkveno edinstvo, in z nalogami Slovanov, posebno še Slovencev v tem ozira. Predavanje bodo pojasnjevale krasne, nalašč zato iz Rima doposlane slike. Opozarjamo vse mariborske kroge na ta dva prosvetna večera in jih vabimo Ik udeležbi. Ta dva večera bosta za Maribor nekaj novega, izvirnega, in nikomur ne bo žal, da se ju je udeležil.
Halo, šahisti in šahistinje, kibici in firbeci, ne pozabite in pridite v torek, 5. januarja ob 8. uri zvečer h Göt zn na partijo šaha. Mojstra Kramer in Pirc Vasja
sem že possbil! Našel sem' L sredstvo, . katero zvesto
_ '{1P°reb'liaro-
■ć* . w j)
predznake g!a-
• VOŽ5ola' tak°j
^^^j Vaužsem ne-rsSÄMTW Prekosljive
iriis»
jpurffl'wp
inblè&e
m me glava sploh ne \ prične boleti. Kupu-\ jem pa samo pristne
\ «Bayerove-fableie" v originèlnih zavitkih z mòdro-beSo'CU' dečo garancijsko znamko.
'^SSSSS
j pravita, da vse Mariborce namlatita. Qud est prohiben-I d,um! Na boj proti prepotenciL Pirej in poslej, po simu-\ lantki svira lepa muzika — harfa, čelo, gosli in bas — Trio! Za zabavo jamči zmaga amaterjev! Do svidenj s slovenskimi Bogoljubovi! Vstop prosti Šah-mat!
Ljudska univerza v Mariboru priredi >dne 7. januarja ob 8. uri v veliki kazinski dvorani komorni koncert ruske glasbe. Proizvajale se bodo koncertne točke velikih ruskih komponistov Taneleva, Borodina in naj-novejšega Stravinskega, ki je zbudil po vsem svetu s svojo čarobno godbo največjo pozornost. Ljudski univerzi se je posrečilo pridobiti za tolmače ruske godbe prvovrstne umetnike, in sicer Mich! kvartet, ki uživa s svojo visoko muzikalično kulturo in prekrasnim znanjem največji ugled med muzikaličnimi krogi srednje Evrope. Nastopil je spomladi lanskega leta že v Mariboru in priboril si s prvim nastopom največje priznanje mariborskega občinstva. Vsem ljubiteljem glasbe, posebno čudovite ruske glasbe, se nudi s tem koncertom prvovrsten užitek proti razmeroma majhni vstopnini. Predprodaja vstopnic se prične pondeljek, in sicer pri ge. Zlati Brišnik in g, Höferju.
Orjunaškii. »Jutroiv« mariborski dopisnik javlja vsik-dar iz nekako naslado, «ko se Ikako nedeljo ali praznik stepejo podeželski fantje in morajo 'iskati ranjenci pomoči v mariborski bolnici. O kmetskih pretepačih je »Jutro« vedno informirano na 'dolgo ter široko1. Še bolj hi veselil,o napredno, mariborsko javnost, ako bi g. »Jutrov« jitevestitelj puintam se informiral o tičkih, ki morajo v poznih urah v kletko hotela »Graf«.' Na Novega leta zvečer, celo noč in še drugi daru je ložiral pri »Grafu« odličen vodnik akcijske čete mariborske Or june. Ta gospod naprednjak je razbija! v 'spremstvu še enega z orjlunaškim znakom okrašenega brata v gostilni na Koroški cesti 'svetilke in se ipretepavai G. orjunaški vodnik je že prejeli nekako podnagrado za vidne 'znake širjenja orfumaŠke kultee pri »Grafu«, a prišla bo, za oba ta 'dva novoletna junaka glavna nagrada pred sodiščem. »Jutro« bi lahko posvetilo večkrat vsaj malo, pozornosti gibanju v hotelu »Graf«, ki ije večkrat zaseden od odlične gospode:, ki širi po 'Mariboru vero v narodno ter državno edinstvo s stoli, kamenjem in palicami!
Društvo stanovanjskih najemnikov je prejelo prepis razsodbe višjega stanovanjskega sodišča v Zagrebu, ki je odločilo, da se v slučaju sporov oziroma tožb za določitev najemnine, prične plačevati novo odmerjena najemnina šele s 1. prihodnjega meseca, ko je bila-prošnja ali tožba vložena. N. pr. če se vloži tožba 15. decembra, se na novo določena najemnina začne plačevati s 1. januarjem. Hišni lastniki torej po zakonu nimajo pravice, zahtevati kakšno razliko na novo določeno najemnino tudi za prejšnje mesece.
Čebelarska podružnica za Maribor in okolico opozarja vse svoje člane, posebej p« še čebelarje sokednjih krajev, na žaiostfto dejstvo, dia mam uničuje čebelna gniloba že ne kaj časa sem naše ljubke dobrotnice. Da taj kugi zabranimo nadaljno pogubno delo; treba nam jle nje- temeljitega poznanja. Radi tega je na dnevnem redu občnega zbora, ki ise vriši- idne 6. it. m. ob 9. uri v mariborski deški šoli, Ruška cesta,, predavanje tajnika osrednjega društva iz Ljub Ijane o »čebelnih kužnih boleznih«. Pričakujemo torej zelo ■olbilne udeležbe!
Pevsko društva Luna. Letošnji redni občni zbor se vrši v nedeljo, 10. januarja v gostilni g. Kirbiš (prej Gernovšek) na Aleksandrovi cesti. Začetek ob 10. uri. Dnevni red: 1. Poročilo funkcijonarjev. 2. Volitve. 3. Slučajnosti. Tudi ustanovni in podporni člani uljudno vabljeni!
Mariborska podružnica SPD priredi tudi v letu 1926 svoj planinski ples dne 1. februarja v Götzovi dvorani. Prijatelji planinstva in dobre zabave, ne zamudite te prireditve!
Državna borza dela v Mariboru. Od 20. do 26. decembra je bilo pri tej borzi dela 29 prostih mest prijavljenih, 35 oseb je iskalo službe, vil slučajih, je borza posredovala uspešno in 1 oseba je odpotovala; od 27. do 31. decembra je bilo 84 prostih mest prijavljenih, 139 oseb je iskalo službe, v 38 slučajih je borza posredovala uspešno in 5 oseb je odpotovalo; od 1. januarja do 31. devembra 1925 pa je bilo 6966 prostih mest prijavljenih,
: 10201 oseba je iskala službo, v 3141 slučajih je borza I posredovala uspešno in 676 oseb je odpotovalo.
Književnost.
»Štiri leta v roškem ujetništvu« z dodatkom, a obširnim »Pregledom zgodovine ruskega naroda«, Spisal in založil Josip Grdina, tiskala in klišeje oskrbela Jugoslovanska tiskarna. V Clevelandskem »Glasilu KSK Jednote« so nekaj let izhajali spomini Josipa Grdine iz svetovne vojne in ruskega ujetništva. Preprosto, a tako lepo je bilo to pisano, tako. bogato dejanja, da so se tu pri nas ljudje, zlasti mladi fantje za vsako številko »Glasnika« (političen ameriški tednik) kar trgali. Zdaj so ti spomini izšli v obsežni knjigi, 611 strani velike osmerke z mnogimi, zelo lepimi slikami. Bral sem v rokopisu spomine našega rojaka, g. vladnega tajnika dr. Al. Trstenjaka. Zelo zanimivi. A seveda je oficir doživel spet kaj drugega in ne toliko kot navaden vojak. Saj je ta knjiga prava robinzonada. In brez dvoma eden najtehtnejših naših dokumentov iz svetovne vojne. Pomen knjige bo z leti le rasici, ne zastarel. Komur je mogoče, näj knjigo kupi, izobraževalna društva pa vsa. Najlepša slovenska knjiga jc, ki nam jo je do zdaj podaril kak slovenski Amerikanec. Hvaležni smo mu zanjo. — Ksaver Meško. /
Znanstvena revija Leonove družbe »Čas« 1-2 zvezek je izšel. Vsebina je sledeča: I. Razprave: Avstrijski problem —- dr. Janko Brejc, Ljubljana. Ločitve zakona v območju ljubljanskega višjega dež. sodišča v. letih 1918 do 1923 — dr. Milan Škerlj. Temeljna vprašanja sociologije religije — dr. Franjo Čibeja Staroslovenski mi-■ sal in gregorianski koral — dr. Fr. Kimovec, II. Iz, kulturnega življenja: Dijaški tečaj na Gori Oljki in v Sti-čini — dr. J. J., tf. Delavska dneva v Mariboru — dr. J. J. Socialni tečaj v Lyonu. Filozofija: Pšeničnik, Uvod v filozofijo II; Ontologija. F. Sane. Radič, Problem trpljenja i veselja u životu ljudskom. Dr. J. Ahčin. Petronijevič, Osnovi empiriske psihologije II. A. U. Kratochw.il, Problem mystieké intuice. A. U. Ettlinger, Geschichte der Philosophie von der Romantik bis zur Gegenwart. A. U. Küenburg, Ethische Grundfragen in den jüngst veröffentlichen Ethikvorlesungen Kants. À. U. Franzelin, Die neueste Lehre Geysers über das Kausalitätsprinzip. A. U. Sociologija in socialna ekonomija: Gosar, Socialna ekonomija. A. Pšeničnik. Kosič, Osnovi ekon ornile politike I. A. U. Bitimovič. Družba, država in gospodarstvo. A. U. Pesch, Des wissenschaftlichen Sozialismus Irrgang und Ende. A. U. Bucaille, La Jeunesse catholique francaise d’aujourd’hui. mp. Almanach ca-tholique francai« pour 19i25. mp. Iz naše zgodovine: Slovenski biografski leksikon 1. zv. Frst. Wendel, Der Kampf der Südslawen um Freiheit und Einheit. S. Kranjec: Carinthiacus, Položaj Slovenaca pod Austrijom i položaj Nemaea u Kraljevini SHS. K. Razno: Nado. Dt. M. Malnerič. K Trikovi bibliografiji. Al. Res. Iz revij.
II. Izkaz darov. Dijaški kuhinji v Maribora. V času od 27. nov. do 25. decembra 1925 so darovali Dijaški kuhinji v Mariboru v .dinarjih gg: Dr. B. Ipavic, zdravnik 50. Dr. Podlesnik Mihael, srezki sanitetni referent 50. Herman Wögerer, tovarnar 50. Ivan Ašič, notar 200. Ivan Vidmar, lekarnar 100. Miroslav Ploj, dvorni svetnik 100. Inž. J. Zidanšek, obl. krnet, referent 30. Dr. Rihard Faninger, odvetnik 100. Delikatese Novosel 100. Tvornica »Zlatorog« 200. Dr. Milan Gorišek, odvetnik, Sv. Lenart 100. Gaspari in Faninger, trgovca 50. I. Szi-niSz, 'trgovec 100. Rudolf Kramer, notar. Dolnja Lendava 100. Dr. Rudolf Ravnik, odvetnik 200. Dr, Andrej Veble, odvetnik (poravnava) 250. Dr. Franc Jankovič, zdravnik 50. Dr. Karl Škapin, odvetnik 50, Dr. Alojzij Juvan, odvetnik 100. Dr. Jakob Toplak, dvorni svetnik v p. 50. Pinter in Lenard, železnina 100. Dr. Franc Kovačič, profesor bogoslovja 100. Nekdo od Sv. Marjete na Dravskem polju 240. Eleonora Šverljuga, soproga bančnega uradnika, v spomin na f očeta 500. Josip" Tsche-ligi, tovarnar 100. Ivan Jurko, župnik, Stari trg 100. Rudolf Kramer, notar, Dolnja Lendava, mesto venca na grob notarju Barletu 300. Ivan Bregar, trgovec 30. Dr. Ban Adam, odvetnik, Ormož 100. Osobje Cirilove tiskarne 420. Mestna občina v Mariboru za IV. četrtletje 1925, 2500. Državno zdravilišče Rogaška Slatina 500. Vincencijeva družba cerkve sv. Marije v Mariboru 100. Nameščenci in dijaki srednje sadjarske in vinarske šole v Mariboru 107 in 200.10. Požun Hinko, notar v Gornji Radgoni 100. Dr. Anton Prus, odvetnik, Konjice 50. Frida Novak, modistinja 30. Ivan Pevec, krojač 20, Ivan Živič, stavbenik 100. Franc Vrhunc, trgovec 50. Peter Truci, trgovec 10. Okrajni zastop Ormož 250. I. Hutter, trgovec 260. Dr. Lenart Boezio, odvetnik, Gor. Radgona 100. Anton Koder, notar, Murska Sobota 25. Dr. Leopold Boštjančič, odvetnik (poravnava) 300. Julij Glaser, stavbenik 10. Anton Podvinski, dekan, Zavrč 100. Josipina Jutras, posestnica 10. Franc Stickler, posestnik 100. Klešič Aleksander, kavarnar 100. Anton Paš, trgovec 30. F. Urbanek, posestnik 15. Dr. Ljudevit Pivko, narodni poslanec 30. Dr. Karol Grossman, odvetnik, Ljutomer 50. Dr. Ferdo Pirnat, odvetnik, Slo-.venjgradec 100. Dr. Mirko Černič, primarij 100. Eksportna družba Mattheis-Suppanz in dr. 100. Hinko Sax, trgovec 50. Vladimir Vlašjč, fotogr. atelje 50. Medica Josip, posestnik 10. Mohorjani pri Sv. Tomažu pri Ormožu 115. Udruženje jugoslov. železničarjev v Mariboru 371. Edvard Pogačnik, posestnik 100. Inž. J. in H. Bühl, zvonolivarna 100. Anica in Marica Pertl, učiteljici, Negova 80. Univ. profesor dr. Matija Murko, Praga 40. Martin Meško, župnik, Kapela 40. Glaser Viktor, posest-
I
nik, Ruše 200. Maks Durjava in drug, tovarnarja 300. Josip Weixl, dekan, Sv. Križ 50. Franc Mastek, trgovec 100. Peter Mravljak, posestnik, Vuhred 30. Okrajna hranilnica, Hranilnica in posojilnica ter okrajni za st op v Kozjem mesto venca na grob g. notarja Barleta 500. — Vsem gg. darovalcem prisrčna hvala. — Odbor.
m st
%
i
Koliko stane „Naša Sfrata“ v letu 1926 ?
»Naša Straža« bo stala v letu 1926:
Za celo leto 80 din. za pol leta 40 din. za četrt leta 20 din. za mesec 7 din.
Izven države SHS stane »Naša Straža« še enkrat toliko.
LISTEK.
Mali svet naših očetov.
Roman treh delih. Spisal Antonio Fogazzaro.
Pre,vod iz italijanščine.
.	92
Ob dveh je šla Luiza zopet na teraso ter pogledala skozi daljnogled, če bi se mogoče pokazal čoln slučajno pri Tentionu. Mogoče se bo markiza radi slabega vremena požurila z odhodom. Nič. Pogledala je proti zapadu. Nebo ni bilo nič bolj temno kot preje. Samo tja nad sedlom med vrhom Bisgnago in vrhom Caprino, ki se imenuje Zocca d’i Ment, si je pripodil iz Vali’ Intelir ogromen, modrikast oblak ter visel lam nepremično, mrk, podoben namršenim obrvim nad lepim očesom. Zdelo se je, ko da je zagledal to skupino srditih tovarišev, ki so se nakopičili ob jezeru nad Corono ter se je hotel tudi on združiti z njimi. Luiza je postajala nemirna, bala se je, da markiza ne bo prišla. Šla je na vrl, da bi pogledala Boglio. Nad Boglio ko bili samo majhni, beli oblaki. Vrnila se je v dvorano. Tu je dobila Marijo, ki je stala pred profesorjem in Estero. Oba sta bila zelo rdeča v obraz in se smejala. »Ali si bolna?« je rekla deklica Esteri. — »Ne, zakaj?« — »Ker yidim, da ti tipa žilo.« Slvar se je dobro iztekla, kakor je bilo videti. Luiza je nesla deklico proč ter ji pripovedovala, da se ne sme več približati temu gospodu in gospodični. Kmalu nato je prišel slric. Rekel je, da gre gori, da bo spisal nekaj pisem. Opomnil je Luizo, naj pazi na okna na verandi, ker se bliža nevihta. »Zbogom; gospodična Ombretta!« je rekel. »Zbogom, gospod Pipi«, je smelo odgovorila deklica. Smehljajoč se je odšel.
Luiza, ki se je sedaj zelo trudila, da bi oslala mirna, je šla tretjič na teraso. Pogledala je skozi daljnogled. Srce ji je poskočilo. Pri Tentionu se je prikazal čoln.
Bilo je tričetrt na tri.
Nekdo, ki je prihajal iz Albogasia, se je ustavil pred cerkvijo ter govoril z nekom, ki je šel po poti ob Riberovi hiši. Rekel je: »Prav sedaj je šel mimo gospod Pasotfi z nosilnico. Cel roj otrok je tekel za njim.«
Sedaj se je zagrnilo nebo tudi nad vrhom Cressogna in nad Galbigo. Samo še na pogorju jezera Como je bilo nekoliko slonca. Nevarnost divje nevihte, ki so jo v Valsoldi imenovali »caronasca«, je bila vedno večja. Oblaki nad Corono so bili prav tako temni kot gore. Oblak nad Zocca d’ Ment je poslal temnomoder in tudi Boglia je začela mršiti obrvi. Jezero je bilo nepremično, svinčeno.
Luiza je sklenila, da bo odšla, ko bo čoln dospel nasproti S. Mamette. Vrnila se je v dvorano. Marija jo je deloma ubogala, ni se ganila s svojega mesta, toda ko je videla, da govori profesor Esteri dolgo in navdušeno, ga je vprašala:
»Ali ji pripoveduješ povestico?«
V tem trenutku je vstopila Luiza.
»Da, draga«, je rekla smeje Ester, »povestico mi pripoveduje.«
»Oh, še meni, še meni!«
Votlo je zagrmelo. »Pojdi, ljuba Marija«, je rekla Ester. »Pojdi v svojo sobico in prosi Gospoda, da ne bo prišla huda nevihta, da ne bo toče!«
»O da, da, molit grem h Gospodu!«
Deklica je odšla s svojo barčico v spalnico, slovesno in resno, kot bi v tem trenutku od nje zaviisela dobrobit Valsolde. Zanjo je bila molitev vedno nekaj vzvišenega, bil je dotik s skrivnostjo, vsled katere je dobila resen, pazljiv izraz, kakor pri povesticah o strahovih in čarovnicah. Splezala je na stol, zmolila par molitvic, ki jih je znala. Držala se je tako, kakor je videla v cerkvi najbolj pobožne deželanke, pregibala je ustnice tako kot one ter molila brez besed. Ge bi jo kdo tako videl in poznal grozno skrivnost prihodnje ure, bi mislil, da je bil v tem zadnjem trenutku njen angelček
poleg nje ter ji šepetal, naj moli za vse kaj drugega kol za vinograde in oljčne nasade v Valsoldi, naj moli za stvar, ki je njej mnogo bližja, katere pa ni povedal, ter je ona ni poznala in ni mogla izraziti z besedami. Mislil bi, da leži v njenem nerazločnem šepetanju, neki skrit, nežen tragičen smisel, pohlevna vdanost nežne dušice do nasveta svojega angela in v skrivnostno božjo voljo.
Ob pol treh je vnovič votlo zagrmelo v temnih oblakih Corone, nakar je sledilo grmenje v oblakih Boglie in Zocca d’i Ment. Luiza je tekla na teraso. Čoln je bil nasproti S. Mamette ter plul naravnost proti Calcineri. Natančno se je videlo, da čolnarji hitro veslajo. V tem ko je Luiza odložila daljnogled, je prvi sunek vetra pretresel verando ter zaloputnil vrata, šipe in oknice. Prestrašena, da se bo preveč zamudila, je Luiza v veliki naglici vse zaprla, stekla skozi dvorano, vzela dežnik ter hitela ven, ne da bi komu kaj povedala, ne da bi zaprla hišna vrata. Napotila se je proti Spodnjemu Albogasiu. Malo dalje od pokopališča, na kraju, ki se imenuje Mainé, je srečala Ismaela.
»Kam pa, gospa Luiza, ob takem vremenu?«
Luiza je odgovorila, da gre v Albogasio ler je hitela dalje. Ko je naredila kakih sto korakov, se je spomnila, da ni obvestila Veronike o svojem odhodu, da ji ni rekla, naj zapre okna v spalnici in pazi na Marijo. Pomislila je, da bi poslala Ismaela, ki naj ‘bi to sporočil. Toda ta je že izginil za oglom pokopališča. Neki glas v srcu ji je rekel, naj se vrne. A ni bilo več časa. Neprestano je grmelo, posamezne debele kaplje so padale na turšico. V presledkih je zavel preko murv veter, znanilec. »caronasca«. Luiza je odprla dežnik in pospešila korake.
Ploha jo je ujela v temnih ulicah Albogasia. Ni mislila na to, da bi poiskala za kakimi vrati zavetja, temveč je pogumno šla dalje. Srečala je gručo otrok, ki so bežali pred dežjem. Zaman so čakali pred cerkvijo Marijinega oznanjenja, da bi prišla mimo markiza v nosilnici. Na kratki poti od občinske hiše v Albogasiu do cerkve, ji je veter obrnil dežnik. Začela je teči in dospela do one točke na cerkvenem prostoru za cerkvijo, odkoder se vidi na pristanišče Calcinera. Tu jo je ščitila cerkev pred nalivom in vetrom, uravnala je dežnik, kolikor je mogla in se naslonila na ograjo.
(Dalje prihodnjič.)
Trgovski pomočnik, zmožen manufakture, galanterije in
železnine, se sprejme takoj pri A. Požar, Ruše. 638
Stareiši dober glasovir se proda -za 4000 din. v Mariboru, Koroška cesta 19, Triebnig.	8
Vino prodaste staro ali novo, ako pošljete takoj vzorec in zadnjo ceno postavno- kolodvor na skladišče ljutomerskih vin, Zagreb, Prilaz 35.	607
Kavama »Evropa«, čez cesto od kolodvora, dnevno koncert, vsi časopisi na razpolago, dobre pijače, postrežba točna. Se priporočal — Za Jos. Cizela — Gabru
§19
Atambiljke vseh vrst izdeljuje Zinauerja naslednik S. Petan, v Mariboru, Aleksandrova cesta 43, dvorišče. 58Ì
Ob nenadni smrti svoje dobre žene, -o-z. zlate mamice, -gospe
Marije Zidanšek,
gospodinje na Šrangah,
smo sprejeli toliko izrazov odkritega sožalja, da nam je m-emo-goče, vsem izreči- osebno- svojo -zahvalo. Naj nam bo- torej dovoljeno, tem potom izreči- svojo najtpplejšo zahvalo vsem, ■kii so- nas tolažili -v težkih urah bridke žalosti. Prav posebno se zahvaljujemo mil. g. arhi--di-akonu v Konjicah za tolažilni nagrobni -govor, vsem darovalcem vencev in cvetja, vlč. -duhovščini in -spoštovanemu -uč-iteijslttvu: za -častno spremstvo, pevskemu zboru v Špitaliču te- pevskemu izboru žičko-loškenut za pretresljive žalostinke, vsem prijateljem, in znancem za mnoigoištevilno spremstvo na- zg-dnji poti. Vsem, k-i so se- trudili na ka-kšenkol-i način -lajšati- težko bol, naj bo naša iskrena- hvala!
Špitalič pri Konjicah, 31. 12. 1925.
Obitelj Jurij Zidanšek-Šrangarjeva.
Širite Jašo Stražo“!
Razpis.
Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani oddaje dela iz umetnega kamna (stopnice in drugo) pil gradii stanovanjskih -hiš v Mariboru, o-b Kralja Petra trgu.
Ta dela se oddajo za štiri hiše skupno, ali za vsak» hišo posebej.
Interesentom (našim državljanom) so na razpolago po goji načrti in proračuni od 4. januarja 1926 naprej v u-radrtih urah v pisarni -zavoda p-ro-ti plačilu nabavnih Stroškov.
Of erte z 5% ja-mščino je treba vložiti do dne 12. jan. 1926 do 12. ure.	66
Velika gostilna
na glavni, cesti- v Mariboru (blizu glavnega kolodvora), -izvrstno i-doča, z inventarjem in vsemi prostori (gostilniški prostori, stanovanje, kleti) vred -se -odda od- 1. aprila 192fc v -zakup. Vprašati -pri lastniku: Ljudevit Vlahovič, Maribor, Aleksandrova cesta 38.	21
I ARGUS je naš najboljši domsči obveščevalni ìmoi ARGUS ima v vseh mestih zanesljive poverje-nii® ARGUS daje obvestila o vsem, posebno pa o artanfa denarnih zavodov, bgovsko-.inöu-s.trfj|fl:jfc p odvzetjih ki zasebnih oseb ARGUS-ove informacije so vedno točne, izčrpne & hitre
ARGUS se nahaja v Vuka Karadžiča uS.ll, Beogmd ARGUS-ov telefon: 6-2S, brzojavni naslov: Aif®
«s®*?«*	iih i—m
liilliilMSTralliil
Ne sadja brez gnoja!
Ne zrna brez superfosfatal
Poljedelei zahtevajte jamstvo za 16% raztopljive v vodi fosforne kisline!
Supe-rfosfat (v vodi z raztopljivofosforno kislino) prvovrstna kakovost iz naših prvih domačih tovarn, kakor tudi vs« druga umetna gnojila, kakor Ch-i-lesa-lpeter (Čilski soliter), v-apneni dušik, Ammonsulphat, kalijeva sol in -mešan gnoj. Kas itd. nudi po najugodnejših cenah
Ji?	JiL
Delniška družba za prodajo raznih umetnih gnojil,
Zagreb, Mažuraničev trg 4. — Telefon 18—39. — Brzojavni naslov: Fosfat Zagreb.
Zastopstvo: »Danica«, dr. z o. z. za razp. mineralnooljnih in kem. izdelkov, Maribor, Slovenska ulica 8, telefon 153,
SKSfK®
s
a-
IHlBlIBfiMBllBBf
j s» j
Priporoča se
Marn sv. Cirila ? Marinoni.
5Zm poljsifes Sopisse
d mnogi želijo Kristusov« podobe (korpuse).
Do ustreže ljudem, jih je oskrbela Tiskoma sv. Grila v Mariboru, kjer se dobijo po sledečih cenah: 65 cm veliki po 550 din,, TI mr veliki po 600 din., 80 cm veliki po 700 in 800 din., 90 cm veliki po 800 din., 100 sem veliki po SiO din. in po 1280 dim, 120 »m veliki po 1700 din,
S'fcesatsslci ki»iži
* leseno ponofeo (korpusom) stanejo: Velikost == 20 cm po 42 in 77 din., 25 cm po 51 in 90 din., 30 srn po 771 n 100 din., 35 cm po 8G in 115 din., 40 cm po 140 din.
Steaasfel
s kovinasto podobo stanejo v raznih veMkostih po 4, 12, 18 in 24 din.-
Stoječi križi
s kovinasto podobo stanejo v raznih velikostih in izpeljavah po 22, 34, 28, 30 in 36 din. Izpeljava je zelo okusna in solidna ter se toplo prikoroča, da si vsak, kdor križe potrebuj«, iste kupi v Tiskarni »v, Cirila v Mariboru,
LMMMšSIliiMšMij
ČA11MA ROČKA
zlata.
visok)-plemenita in naj finejša
zdmoihščna mešanica
p mjdooršenejši popolnosti,
mm rocka
ČAMA ROČKA
'ČA1MA ROČKA
črna
Čaj za gospode S
močan,plemenit, angleškemu I okusuvdgovarjajcči,posebno 1 primeren za uživanje z mlekom I ali smetano kot zajuirek:	I
modrci
Čaj za dame
mila, cvetna, ne razburjajoča, takoimenovana
\Rmka čajna, mešanim
rudeča
vsebine polna, aromatična. Čista.
Ondo-Ceylon
čajna mešanica naj finejših
rujctva.
prilmbljena in prijetna, čajna mešanica.
za obitelj, tudi pri trajnmro: iSpcn nobena, okusna iVrnjenv
edina obstoječa čajna, mešanica najfinejšm cvetov in nepre-kosljiva o izdatnosti, v porabi | ne dražja kot srednje vrste |
posebno primerna za pripravo v satn.oua.rju:,
ker tudi.pri daljšemu, vlečenju
{izbir, pri lahkem poparkd brez. \pri,močnem z smetano priporo-
čljiva
ne pòrtane grenka. • g ®s*SB3s®3* rmBgavmwEsepdBsii
Velepražarna kave Meznarič Rado, Maribor,
'	... ...... W»S»WSWS!«ra3K»S!S»^^Mg!SSW«*M«»W5W!aBMW8>®5
rat“ Trgovci, za Me vali« ponudbel
*fr*ojavi: Meznarič Maribor.
Telefon interurfcan 47*.
Edino najboljši
Spodnještajerski ljudski posojilni
Stolna ulica št. 6	r,uu,
Telefon 911
Obrestuje hran. vloge brez odpovedi po na trimesečno odpoved po 8%,
širite naše liste!
g Pisma: Žebljarska zadruga Kropa (Jugoslavija).	Telefon interurban Podnart.	Brzojavke: Zadruga Kitopa.
m Žeblji za normalne in ozkotirne železnice, žeblji za ladje, črni ali pocinkani, žeblji za zgradbe, les I. t. d., žeblji za čevlje. Spojke za odre in prage, spojke za ladje in splave, gl Železne brane. Zobje za brane. Kljuke za podobe, zid, cevi, žlebe i. t. d. Vijaki z maticami. Podložne plačice. Matice. Zakovice za tenderje, kotle, sode, mostove, pio-gg	čenino, kolesa i. t. d. Vijačni čepi. Verige. Izdeluje lahke transmisre, popravlja strokovnjaško gospodarske stroje in opreme za vodne žage in mline.
B3 Vsi v našo stroko spadajoči železni izdelki po vzorih in rabah najceneje.	Ilustrovani ceniki na razpolago! — Prodaja se samo na debelo trgovcem.
Zadružna gospodarska banka d. d
,	L^-_	■	■ - . 1,1 r—--*	Z. CM/ * ^	■ ... T" . \	/*..>». XK-fl- i
Podružnica ▼ Mariboru.
V lastni, novozgrajeni palači, Aleksandrova cesta 6, pred frančiškansko cerkvijo. Ul Izvršuje vse bančne posle najkulantneje! — Najvišje obrestovanje vlog na knjižice in v tek. računu,
Pooblaščeni prcdafalec irctk državne razr. loterije.