The Oldest and Most Popular Slovene Newspaper in United States of America
Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage!
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI \n URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI;
ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDI NJENIH DRŽAVAH
Najstarejši in najbolj priljubljen slovenski
list v Združenih Državah Ameriških.
(Official Organ of four Slovene Organizations)
ŠTEV. (No.) 249
chicago, ill., četrtek, 29. decembra — Thursday, december 29,1932
LETNIK (VOL.) XLI
MERODAJNE OSEBNOSTI PROPAGIRAJO ZNIŽANJE VREDNOSTI DOLARJA DA SE NUDI UPNIKOM MOŽ-NOST, ODPLAČEVATI DOLGOVE. — KONGRES SE PRIČNE V KRATKEM BAVITI S TEM VPRAŠANJEM.
Washington, D. C. — Ponovno so se pričeli pojavljati glasovi, in sicer tudi iz krogov, ki stoje blizu bodoči administraciji, da bo mogoče, izvleči deželo iz sedanje krize le s pomočjo znižanja vrednosti dolarja, da bo imel kupno vrednost, kakor jo je imel povprečno tekom let 1921 do 1929. Ta ideja se zagovarja z motivacijo, da bi se s tem dala možnost farmarjem, da bi lažje plačevali svoje dolgove. Pod razmerami, ki vladajo zdaj, trpijo enako dolžniki in upniki.
Tekom zadnjega desetletja se je breme dolgov, javnih kakor tudi privatnih, približno podvojilo. Izražena s številkami, je visokost dolgov enaka zdaj, kakor je bi)a pred kakimi štirimi leti. Vrednost dolarja pa se je zadnja leta znatno dvignila, kar ima za posledico, da so tudi dolgovi znatno višji, četudi so po številkah ostali isti. Preveč zamotano vprašanje bi nastalo, ako bi se hoteli dolgovi znižati sorazmerno z narast-lo vrednostjo dolarja. Najbolj enostavna pot, da se to zopet izenači, pravijo zagovorniki inflacije, bi bila, da se zniža vrednost dolarja. S tem bi farmarji pridobili v toliko, da bi več dobili za svoje produkte in lažje odplačevali dolg.
Dočim pa bi farmar dobil na pr. za bušel pšenice po 52 centov namesto sedanjih 42 centov, bi pa nastala zopet druga tež-koča. Tisti namreč, ki od farmarja kupuje, bi tudi zahteval, da njegovi znižani dohodki pridejo na prejšnjo višino, da bi si lahko nabavljal svoje potrebščine. To bi pa dalje zopet vo-j dilo do zviševanj plač in prišli bi v enake razmere, kakor so1 bile pred depresijo, da bi nam j reč cene skokoma rastle in s; tem nevarnost, da se polom obnovi.
Kongres se bo v kratkem pričel baviti s predlogi glede izdajanja novega denarja v cirk"la-cijo. Neki senator svetuje, naj bi se to zgodilo na ta način, da bi vlada pokrila tekoči primanjkljaj z izdajanjem posebnih obveznic, ki bi se lahko vn"v-čile.
•-o-
PRIPOROČAJO "ELEKTRIČNI DOLAR"
Atlantic City, N. J. — Pretekli ponedeljek so imeli učenjaki, ki so včlanjeni v Zvezi za povzdigo znanosti, svoje letno zborovanje, na katerem se je razpravljala neka originalna ideja. Predlagalo se je namreč, naj bi se sicer sedanji zlati denarni standard še v naprej o-hranil, a poleg tega naj bi se uvedla nova podlaga za vrednost dolarja. Ta podlaga bi obstojala iz električne energije in na ta način izračunani dolar bi se nazival '.Edisonov dolar". • Njega vrednost bi bila istovetna z vrednostjo 40 kilovatnih ,ur. Vrednost električne! energije se tekom petih let le neznatno iz-premeni jn tako bi bil ta dolar dokaj stabilen. Zdaj je cena za 1 kilovatno uro 2 in pol centa.
OTROCI BREZ DOMOVANJ
Tolpe zapuščenih otrok se vlačijo po mestih na Poljskem.
— Žalostne posledice depresije.
Varšava, Poljska. — Kakor v večini drugih dežel, ima sedanja kriza tudi na Poljskem strahovite posledice zlasti za mladino, ki je na poti skoraj popolnega podivjanja. Ker do skrajnosti obubožani starš: ne morejo otrokom nuditi življenjskih potrebščin, si ti skušajo sami najti način, da se preživljajo. In ta način samoohrane kaže skrajno žalostno sliko.
Po vseh poljskih mestnih, zlasti pa še v industrijskih krajih, se vidijo ipo cestah tolpe strada-jočih nedorastlih otrok, bosih, oblečenih v cunje, ki prosjačijo in, kjer se jim priliika nudi, tudi kradejo.
V glavnem mestu, Varšavi, njih število ni tako veliko, kakor je po drugih mestih. Boje se namreč policije, ki je strožja kakor drugod, in zato ne nastopajo tako predrzno. Voljni so prevzeti tudi kako delo Njih glavni cilj je, da si zberejo par beličev in z njimi kuoijo nekaj izvodov časopisov, katere naprej prodajajo.
Eno najslabših mest v tem oziru pa je mesto Lodz, pred par leti cvetoče industrijsko mesto, ki je pa zdaj skoraj popolna puščava. Na stotine otrok brez doma se vidi po tamkajšnjih ulicah, ki se podnevi skušajo preživljati z beračenjem in prodajanjem raznih malenkosti, ponoči pa s tatvinami. Deklice, stare 11 do 13 let se že udajajo prostituciji.
Prenočujejo te sirote, kjer pač najdejo kak toplejši kotiček. Najti jih je za plotovi, pod hišnimi vrati, pod mostovi in \ zapuščenih kleteh. Bolj podjetni med njimi so si izven mesta na polju zbili skupaj zasilne barake, brez oken seveda, v katere se jih nagnete vsako noč na stotine. Da bi za kako delo prijeli, ti otroci niso zmožni. Sodišča imajo toliko posla z njimi, da jim ne posvečajo več nikake pjižnje. Po kratki zaporni kazni izpuste otroke zopet na iprosto v njih prejšnje življenje.
-o-
ŠTEVILNE NESREČE TEKOM PRAZNIKOV
Chicago, 111. — Po ugotovitvah Združenega tiska se je vsled raznih nesreč in nezgod pripetilo tekom treh božičnih praznikov širom cele Amerike nad 350 smrtnih slučajev. Kakor navadno, je največ žrtev zahteval avto, namreč 193. O-stale nesreče so bile povzročene od vlakov, zastrupljenih pijač, pretepov, utonitev itd. — Zadnje vrste nesreče so se pri petjle predvsem pri drsanju; skupno jih je bilo 15. Od vseh držav j\ih je bilo največ pobitih v Kaliforniji, namreč 20.
HVALEŽEN ZA PODELJENO DRŽAVLJANSTVO
Iz veselja nad tem, da si je pridobil ameriško državljanstvo, se je Grk Perikles Keskoris iz Bostona, Mass., pokazal izredno velikodušnega napram revnim brezposelnim. Skozi mesec ! dni je vsako jutro delil brezplačen zajutrek 200 brezposelnim. Na levi strani gori na sliki vidimo moža, ko oddaja listke za obed.
PRITISK NA H00VERJA
Garner bo skušal izsiliti od
Hooverja podpis za pivo.
Washington, D. C. — Načelnik poslanske zbornice, Garner, namerava s pritiskom izsiliti iz Hooverja, da bo podpisal predlog za legalizacijo piva, ako b. ta skušal odkloniti podpis, kakor se z nekatere strani pojavljajo glasovi. Dohodke iz lega-liziranega piva namerava namreč postaviti v proračun in na ta način, ako bi predsednik ne hotel odobriti piva, da bi moral pristati na to, da se pokaže v proračunu primanjkljaj, s čimer bi se cela debata o proračunu morala odložiti do izrednega zasedanja prihodnjega kongresa.
-o-
POGREB MLADE ROJAKINJE
Chicago, 111. — Včeraj, v sredo, se je vršil s sv. mašo v cerkvi sv. Štefana ob 10. uri dopoldne pogreb mlade tukajšnje rojakinje Mrs. Mildred Jordan (roj. Šiller), 1805 W. 22nd St., ki je preminula preteklo soboto popoldne v cvetoči mladosti 21 let. Pokojna zapušča poleg soproga tudi starše, Johna in Ano Šiller, in dve sestri. Pogreb je imelo v oskrbi pogrebno podjetje Louis Zefran. — Večni pokoj pokojni, iskreno sožalje preostalim.
KRIŽEMSVETA
—	Rio de Janeiro, Brazilija. — V tukajšnji kaznilnici je v torek izbruhnil upor kaznjencev, ki so s kamenjem navalili na stražnike. Na pomoč je prihitela vojaška policija, ki je u-krotila upornike š plinskimi bombamji.
—	Atene, Grčija. — Po poročilih iz obmejnih krajev so bolgarske revolucijonarne tolpe vdrle preko meje na grško o-zemlje, napadle grško obmejne stražo in skušale pognati v zrak neki brzovlak.
—	San Sebastian, Španija. — Neki deček je v tukajšnji bližini našel star grob, v katerem je ležalo 19 trupel, drugo vrh drugega. Kot domnevajo stari prebivalci, je ta grob najbrž iz časa vojne takozvanih karli-stov, leta 1839—1842.
—	Moskva, Rusija. — Ob bližnjem nastopu druge industrijske petletke so sovjeti sklenili, da bodo z znatno počasnejšimi koraki skušali dospeti do svojega cilja. Proračun namreč nakazuje izdatkov za 1933 za cele tri miljarde rubljev manj kakor za leto 1932.
KOBILICE POVZROČILE SAMOUMOR
San Salvador, Argentina. — Ogromno škodo so že povzročili velikanski kobiličji roji, kateri , so ponekod opustošili cele po-i krajine. En sam roj je dolg okrog 350 milj in širok pet milj. ! Kamor se ta oblak vsede, ne o-stane niti bilke zelenega. Neki tukajšnji farmar in njegova žena sta v ponedeljek zjutraj izvršila samoumor. Ko sta namreč opazila, da so čez noč kobilice uničile njih vrt in setev, sta se iz obupa obesila. V pismu, ki sta ga pred smrtjo napisala, pravita: Ves najin kapital je šel in delo treh let izgubljeno. Raje lumreva, kakor bi pričela celi napor znova.
-o-
ŠIRITE AMER. SLOVENCA!
PRAVI, DA JE VESEL KONCA
Pittsburgh, Pa. —A. W. Mellon pravi, da je vesel, da se bo po 4. marcu lahko zopet posvetil privatnemu življenju. Mož je točasno ameriški poslanik v Angliji, prej pa je služil kot za-kladniški tajnik pod tremi predsedniki. Zdaj, ko je republikanska stranka potolčena, bo moral z njo tudi on iti v pokoj, najsi bo tega v resnici vesel ali pa ne.
BANDITI NE POZNAJO RE-ŠPEKTA
Chicago, 111. — V garažo na 540 E. 61st St. je prišel v ponedeljek zvečer neki bandit s samokresom v roki, pokazal na neki lep avto in pripomnil u-službencu, da si bo tisti avto "kupil". Uslužbenec, neki ni-ger, ga je s strahom pričel pregovarjati, naj pusti avto pri miru, češ, da je last nekega alder-mana in da bi tatvina povzročila velik "trubel". Bandit pa je le odgovoril, da ima alderman dober okus za avtomobile in ae odpeljal s svojim plenom.
INSULL
OPROŠČEN
Iz Jugoslav!}««
NESREČE PREGANJAJO UBOGEGA KMETA: DVA NEVARNA POŽARA NA GORENJSKEM. — SNEG JE ZAPADEL PO CELI SLOVENIJI. — SMRTNA KOSA. — RAZNE NEZGODE IN DRUGE NOVICE IZ STARE DOMOVINE.
Obravnava za izročitev Insulla se končala.
—o—
Atene, Grčija. —.V torek se je pričela pred tukajšnjim pri-zivnim sodiščem razprava o zadevi Samuela Insulla, bivšega Ameriškega denarnega magna-ta. S tem se je dala prilika In-sullu, da se bori proti zahtevi ameriških oblasti, da se ga jim izroči pod obdolžbo sleparstva in poneverb. Sodišče pa je odločilo, da se mora InS|Ull oprostiti, češ, da ameriške oblasti niso doprinesle zadostnih dokazov, da je v resnici zakrivil to, česar ga obdolžujejo. Na ta način je Insull zoipet svoboden.
-o-
GANGSTERJI UBILI DEKLICO
Chicago, 111.— Državni pravnik Courtney je odredil temeljito preiskavo glede butleger-skega poslovanja v chicaškem predmestju Melrose Park, ko je bila na nepojasnjen način ubita 191etna deklica Gertrude Modrow, katere mrtvo truplo so našli na božični dan zjutraj, prestreljeno skozi glavo. Ker se je umor izvršil popolnoma po gangsterskem načinu, se domneva, da je bilo to zopet eno gangsterskih maščevanj: Deklica da je namreč najbrž "preveč" vedela" in so jo zato odstranili.
ANGLEŠKI PARNIK SE POTOPIL
Kingston, Jamaica. — Neki britanski parnik je še pravočasno prihitel na pomoč, da je rešil 35 oseb moštva angleškega tovornega parnika Newbor-ough, ki je bil namenjen v Vancouver s tovorom pšenice, a se je med potjo ponesrečil. Njegove SOS klice na pomoč je sprejel omenjeni britanski parnik v soboto zjutraj. Parnik se je, ko je bilo moštvo rešeno, s celim tovorom potopil.
-o-
"Branimo trdnjavo 'Amer. Slovenca' dokler smo še za njenimi močnimi zidovi. Niti ene luknje ne »me depresija napraviti v nji! Vsi Slovenci k orožju! Vsi v bran našega katoliškega lista 'Amer. Slovenca'!" —Rev. J. Čeme.
Velik požar v Kovorju
Tržič, &. dec. — Sinoči malo čez polnoč se je pojavil rdeči petelin na strehi Koširjeve domačije v Kovorju. Goreti je začelo na skednju in ogenj se je širil z vso naglico, tako da je bilo mogoče rešiti le nekaj manjših reči. V hiši je bila lepo se razvijajoča trgovina z veliko zalogo raznovrstnega blaga, med tem tudi benzina in drugih eksplozivnih snovi, katere se je pa vendar z velikimi napori in nevarnostjo posrečilo še o pravem času rešiti in spraviti proč od ognja na varno. Še ena sreča je bila pri tem požaru, namreč ta, da je tedaj padal precej močan dež, kar je veli-jko pomagalo pri gašenju in pa i da se niso od velikega ognja j vnela tudi druga bližnja po-[slopja. Ves Kovor je bil seveda strašno razburjen, ker je v vseh vodnjakih kaj kmalu ; zmanjkalo vode in so morale tbrizgalne svoje delo ustaviti. — Škoda, ki jo je povzročil požar Koširju znaša nad 100,000 dinarjev, ker je zgorelo poleg pridelkov krme in strojev, eno-nadstropna stanovanjska hiša s trgovino in vsem blagom, dalje velik hlev in vsa druga gospodarska poslopja.
-o-
Ogenj v Selški dolini
Škofja Loka, 9. dec. — Je že tako, da nesreča nikoli ne počiva in človeka najraje zgrabi tam, kjer je že itak dovolj hudega ; včeraj, na praznik, je iz nepojasnjenega vzroka izbruhnil močan ogenj pri posestniku Mediževcu na Zalem Logu v Selški dolini pri Železnikih. Bilo je Ž3 pod noč, ko je mirne vaščane vznemiril prestrašljiiv klic: "gori, gori!" Nesreča se je tembolj povečala, ker je imel hišni gospodar tudi skedenj in gospodarski del hiše vse pod isto streho. Kaj hitro so se plameni razširili in zajeli skoro naenkrat vse podstrešje. Plameni so uničili posestniku do malega prav vso opravo ter steljo in krmo, ki je bila v sosednjih gospodarskih objektih. Na srečo je imel gospodar po strehi ipoložene skale, da ni moč ognja gorečega ,Jn ožganega le-sovja nosila okoli, iz česar bi se v tem slučaju nesreča gotovo še povečala. Madiževčeva domačija je do tal zgorela in je lastnik hudo prizadet, zlasti še zato, ker je radi ohromelosti na obeh nogah onemogočen za vsako delo in tako si tudi ne more nič zasititi.
-o-
Sneg pokriva Slovenijo
Adventni praznik Matere Božje je prinesel dravski banovini sneg, ki je pričel padati že dan poprej. Po planinah in višje ležečih gorskih strminah in grebenih je seveda zapadel znatno ipoprej. Domala je pobeljena cela Slovenija za dobrih 10 cm. Kot žrtev prve snežene nesreče, poročajo iz Kamnika,
je poscala komaj petletna šolarka Francka Novakova iz Ne-velj pri Kamniku, ki si je pri sankanju zlomila nogo.
-o-
Smrtna kosa
V Ljubljani je umrl Jožef Pečar, uslužbenec državne železnice v pokoju. — V Stopičah pri Novem mestu je umrla Angela Stangelj, soproga posestnika in poštarja. — V ljubljanski bolnici je umrl France Kob-lar, oče profesorja Franca Kob-larja, doma iz Železnikov.
-o-
Vojaški vikar
Za vojaškega vikarja in referenta v ministerstvu vojske in mornarice je bil namesto upokojenega vikarja Dr. Rožica imenovan vojaški vikar župnik Davorin Medved.
Neprevidnost
V ljubljansko bolnico so nedavno pripeljali 301etnega posestnika Miho Krivca iz Zaloga pri Kamniku, ker ga je neki tovariš v Spod. Berniku po nesreči obstrelil.
Eksplozija
Iz Konjic pišejo, da je Ko-njičane zelo prestrašila močna detonacija, ko je iz nepojasnjenega vzroka nastala eksplozija v betonirani shrambi za smodnik, katero je imel trgovec Martin Šumer zgrajeno nekoliko ven iz trga. Razen strahu in razdejane shrambe ni bilo druge škode.
--o-
Oznanjevalec mile zime
Iz Celja poročajo, da je tržni nadzornik Jakob Poznič nedavno našel na Masarykovem nabrežju na Grofijo majskega hrošča. — Pravijo, da je majski hrošč v jeseni oznanjevalec mile zime.
Smrtna nesreča otroka
Na Ostrožnem pri Celju je prevrnil nase devetmesečni sinček mizarskega pomočnika Maks Zupane lonec vrele vode. Dobil je tako hude opekline po vsem telesu, da je še isti dan strašnih mukah umrl v bolnici v Celju.
-o-
Nesreča na deželi
361etna Marija Drnovšek iz Toplic pri Zagorju je padla na cesti in pri tem zadobila nevarne poškodbe, radi katerih je morala v bolnico. — Prste na roki si je po neprevidnosti odsekal 241etni mizar Peter Peta-ro iz D. M. v Polju.
o
Nezgoda
Posestnikova hči Kristina Ro-žančeva iz Topola pri Begunjah je doma po stopnicah tako nesrečno padla, da si je zlomila roko. Radi tega in radi notranjih poškodb je morala v bolnico.
Širite amer. slovencaj

V*
AMfc.KlK.A«Skl SLOVElMtC
Četrtek, 2y. decembra
AMERIKANSKI SLOVENEC
Prvi in najstarejši slovenski j,,	list v Ameriki.
Ustanovljen leta 1891.
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, pone- Issued daily, except Sunday, Mon-jfleljkov in dnevov po praznikih.	day and the day after holidays.
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
Telefon CANAL 5544
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: J849 W. 22nd St., Chicago, III.
Phone: CANAL 5544
Naročnina:	!	Subscription:
Za celo leto ........................................$5.00'For one year ....................................$5.00
2a pol leta ........................................ 2.50, For half a year ................................ 2.50
Za četrt leta ...................................... 1.501 For three months ............................ 1-50
Za Chicago, Kanado in Evropo: j Chicago, Canada and Europe:
Za celo leto .......................................$6.00 For one year ....................................$6-00
Za pol leta ........................................ 3.00 ( For half a year ................................ 3.00
Za četrt leta .................................... 1.75'For three months ............................ l-7o
POZOR!—Številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker s tem veliko pomagate listu.
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.	__
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879._________
Slovencem v resen premislek!
Piše: Slovenski rudar.
(Konec.)
Ali mislite, da bi bilo sploh prišlo kedaj do svetovne vojske, ki je pustila za seboj tako strašne posledice? Da bi imeli večne, drage, brezuspešne razne mirovne in razorožitvene konference ? Da bi imeli sedaj tako slabe čase, sedanjo svetovno krizo?
Da! Slab tisk je najbolj in največ kriv vsega zla na svetu. Zato je pa tudi najboljše sredstvo, najboljše orožje, najboljše zdravilo proti njemu dober tisk. Zato omejitev, opuščanje dobrega časopisja, varčevanje pri podpiranju dobrega tiska ne pomeni čase izboljševati, temveč iste še poslabševati. Če hočemo čase izboljševati, moramo slabe liste opuščati, zatirati, dobre pa še bolj pomnožiti, še bolj razširiti, še bolj naročati, še t olj podpirati!
Naj nas nikar druge potrebe ne odvračajo od podpiranja dobrega tiska, da bi zanje bolj skrbeli kakor za tisk, da bi radi njih zanemarjali dober tisk in nikar ne mislimo, da so kake druge potrebe večje, kakor je potreba dobrega tiska.
Naj bi se mi katoličani za vse drugo še tako brigali, zidali še toliko lepih cerkva, katoliških šol, imeli še toliko shodov in predavanj, naj bi se tako skrbeli za izobrazbo, za dobrodelnost, naj bi bili se tako požrtvovalni, naj bi se še tako trudili za vzgojo mladine, naj bi še toliko storili za blagor naroda v dušnem in telesnem oziru, in naj bi še toliko molili, hodili k maši, sprejemali zakramente, še tako natanko in zvesto izpolnjevali verske dolžnosti, storili še toliko dobrega, še tako krščansko in pravično živeli — pri tem se pa za dober katoliški tisk nič ne brigali—kmalu bi od vsega krščanstva nič ne ostalo.
Poglejte, kako se dandanes vse države oborož,ujejo in koliko milijonov izdajo za oboroževanje. Ali ne bi te države bolj pametno naredile, ko bi tiste milijone, ki jih zmečejo za oboroževanje, raje porabile za ljudski blagor, za zboljšanje soci-jalnih razmer in olajšavo socijalne bede? Seveda bi! Toda kaj pa bi lahko postalo z državo, katera bi za blagor državljanov tako skrbela, da bi bili srečni in zadovoljni, ko bi vso skrb in pozornost posvečala le ljudskemu blagru, da bi v njej vlada-1.. najsijajnejše socijalne razmere, za oboroževanje, za varnost, za obrambo pred drugo oborožujočo se državo, ki bi jej lahko nekega dne napovedala vojsko in jo nepripravljeno in neoboroženo napadla, premagala in zavzela, bi se pa nič ne brigala?
Kaj bi pomagalo taki državi, naj bi vladale v njej še tako dobre razmere, če pa ni varna pred sovražniki, ki jo vsak čas lahko napadejo, razdenejo in opustošijo?
Glavna in prva stvar, prva skrb je vendar in mora bits varnost, zavarovanje, sicer je vse drugo zastonj!
Zato naj bo podpiranje in naročanje dobrih časopisov najzadnje, čemur se odrecimo, kar opustimo, in le potem, ko ram tudi za vse drugo manjka, ko tudi drugega več nc moremo. Potem šele pustimo naročanje in podpiranje dobrega časopisja, ko ga nam naročati in podpirati v resnici ni več mogoče. Dokler pa si moremo še kako pristradati, dokler si moremo le še kako prekreniti za naročnino, da, dokler se moremo tudi še zadolžiti, ne pustimo dobrih, krščanskih časopisov.
In od takih, ki so brez vseh sredstev, se ne more in ne sme pričakovati in zahtevati, da bi časopise naročali in podpirali,
ko so sami pomoči in podpore potrebni, kajti kjer nič ni, tam se tudi pristradati nič ne more.
Takih je pa dandanes vsled splošne krize mnogo, ki tudi pri najboljši volji ne morejo več časopisov naročati, pa naj jim je ločitev od njim priljubljenih listov še tako težka in grenka.
Toda, je pa mnogo tudi še takih, ki bi lahko ali vsaj brez večjih žrtev naročali in podpirali dobro časopisje, pa se navadno izgovarjajo, da ne morejo, da nimajo denarja, med tem, ko i a za svoje lastne potrebe imajo dovolj, ko imajo še vedno denar za marsikaj drugega potrebnega in nepotrebnega. Zato pa ni lepo, ni niti pošteno in pravično, da eni sebi vse privošči-in trošijo denar za luksus, da si privoščijo dobro jed in pi-j«r čo, da si omislijo novo obleko, lepo pohištvo in moderno ure-j. no stanovanje, imajo to in ono, za kar vse zmorejo, kakega dolarja za dobre katoliške časopise pa ne zmorejo, čeprav se Štejejo za dobre katoličane, med tem, ko drugi, ko jim denarja vedno in za vse manjka, ko trpe pomanjkanje, ko mnogokrat tudi najpotrebnejšega nimajo, ko se večkrat tudi za preobleči nimajo, pa si še toliko pristradajo, da podpirajo dobro časopisje in so naročeni ne na eden, dva ali tri časopise, temveč dvakrat, trikrat ali še večkrat toliko časopisov.
Ko bi se vsi ameriški katoliški Slovenci zavedali važnosti, potrebe in koristi dobrega, katoliškega tiska in dolžnosti, ki jo imajo katoličani do njega tako, kakor se nekateri, se narn ne bi bilo še bati za obstoj našega dnevnika, Araer. Slovenca.
Zato naj bi vsi dobromisleči ameriški Slovenci spoznali, kaj nam je bil naš dnevnik Araer. Slovenec do zdaj in kolik pomen ima za nas tudi še v bodoče, in se z vso resnostjo zavzeli zanj vsaj tisti, ki jim je mogoče, drugi pa potem, ko jim bo mogoče. Naj nam bo v teh za naš dnevnik odločilnih dneh največja skrb, da ne preneha, kar bi pomenilo za nas nekaj tako usodnega, da si tega zdaj niti predstavljati ne moremo.
Naj bo za sklep še to, da bi bilo na mestu, ko bi se po vseh naših katoliških napravah napravilo na steno tak ali podoben napis:
CUJTE!
Poskrbite najprej zame, podpirajte najprej mene, brigajte se najprej zame, posvečajte vso skrb in pozornost najprej meni, potem šele skrbite za to napravo, potem šele jo podpirajte, potem se šele zanjo brigajte, potem šele jej posvetite vašo skrb, vaš trud, vaše delo, vaše žrtve, ker sicer bo vse vaše prizadevanje, vsa vaša skrb, ves vaš trud in delo, vsi vaši napori in vaše žrtve zastonj, ker jaz sem podlaga vašega napredka, varuh in branitelj vsake vaše naprave in vse vaše naprave brez mene so brez pomena. Jaz pomenim več kot vse vaše cer-k\e, vaše šole, vse vaše verske vaje, pobožnosti, bratovščine, n.isijoni, vaše bolnišnice, samostani. Jaz sem obrambni zid, ki varuje vse te vaše naprave, sem orožje in ščit, ki odbija napade sovražnikov. Ne pczabite, da jaz pomenim več, da .sem jaz več kot ta vaša naprava. Zato, če si hočete to vašo napravo ohraniti, če hočete, da bo uspevala in napredovala, ohranite, cjačite mene, skrbite, da bom uspeval, napredoval, se razširjal jj'z, kajti če mene zapustite, zanemarite, bo tudi ta vaša naprava propadla, jo boste prej ali slej izgubili. Z menoj boste vse pridobili, si vse ohranili, brez mene n'cesar.
Ali veste, kdo sem jaz ? Jaz sem TISK.
ozdravila in namestu enega zoba izdrla kar tri — kar lahko danes storiš,- ne odlašaj na jutri. Da je ta razred pel kot škr-jančki, je umljivo.
Deklice 6. in 7. razreda so zapele "Predici". Antoinette Re-tel jim je pa predla na pravi kolovrat. Edward Melavc je šel k dentistu Stanley Cigaletu in Teddy Repenšku. Joj, kako se nam je revež smilil. Ce sodimo po Melavcu, mora biti zobobol nekaj strašnega. Čuvajmo zobe, dokler ne bolijo in ko začno boleti, hitro k dentistu.
Osmi razred je uprizoril igro, v kateri dve teti, Miss Anna Marver in Alice Podržaj, pričakujeta z veseljem prihoda male deklice Addie, njune nečakinje. Addie je pa fant, poreden za sto dečkov in presenečenje je veliko. Kuharici Evi Kolar na-devlje mali lump buck v kuhinjske brisače, da se vsa opika, ji polije bonbone s petrolejem in vrže mačko v testo, nagaja, da reva hoče iz službe. Nazadnje vsuje skrivoma popra v čaj, ki je namenjen snubcu — Stanley Savinšku. Drugi teti in njenem oboževatelju Frank Cigaletu podstavi na stole lepljiv papir in nazadnje zadene Addie maščevanje razsrjenih tet in snubcev. Addie je bil mali Raymond Modic. Upamo, da bo ta otrok še večkrat zabaval naše občinstvo in da bo zrasel v pridnega fanta.
Fantje 8. raz. so zapeli pesem: Savica. Christina Babošek je nežno zapela "Dekliško željo". Njena mati, Virginia Grandlič, jo je pa strogo posvarila :
"O preljuba hčerka ti, Varuj takih se stvari. Saj ne veš, kaj govoriš Zakon je res velik križ. Omožiti se ne daj, Saj to ni nikakšen raj."
Ne smemo pozabiti dati besedo zahvale materam, ki spadajo k Slov. Ženski Zvezi. Darovale so svoto denarja za sladkor, s katerim je bila obdarovana naša šolska mladina. V imenu o-trok iskren Bog plačaj in vesele
nrazniKe:
S. L.
NEKAJ NEPRIČAKOVANEGA . . .
Sheboygan, Wis.
Dolžnost nas veže, da se tem potom najlepše zahvalimo naši mladini, ki je priredila tako uspelo božičnico in staršem, ki so jo tako obilnoštevllno poseti--lil. Res, v teh slabih časih nismo pričakovali take udeležbe, zato pa tudi tembolj cenimo požrtvovalnost dragih staršev naše ljube mladine. Prijatelj malih naj obilno blagoslovi vsa dobra srca! Naj rosi dež milosti na vso župnijo, na farane, k-i so dobro volje, to je, da imajo voljo storiti vse, kar je v njihovi moči, v dosego lastnega srčnega miru in dobrobit cele naselbine.
Program pri naši prireditvi je bil sledeči: Najprvo so nastopili naši najmanjši. Sanjkali so se in drsali. Osem malih deč-
kov iz 1. raz. je pestovalo in u-spavalo punčke. To se fantom seveda nič ne poda in smeha je bilo na koše. Fantu konjiča, ne pa punčko.
3. in 4. raz. so bili pa muzi-kanti, da jim ni para. Bili so vsi v uniformah bande. Oh, boy! V par letih bomo imeli pri sv. Cirilu in Metodu godbo, da se bomo lahko ž njo pohvalili v Am. Slovencu.
5. raz. je uprizoril živo božično drevo. Dekleta tega razreda so podali igrico v "Afriških misijonih". Videli smo male za-morke, joj, vse črne, samo lasje na dveh glavicah sO bili beli. Učila jih je sestra, Mary Rem-šak. Kako je bila fletkana! Ce bomo kdaj rabili kako novo u-čiteljico, bomo vsaj vedeli, kam se obrniti za pomoč. Helen Va-lentinčič je pa zdravila zamor-ke. Vročico je kar s pihanjem
Z GRIČA SV. TEREZIJE
Johnstown, Pa.
Novico vam povem. Dne 2. januarija 1933, torej čez kak teden dni, bo obhajala naša cerkvena patrona poseben jubilej. To bo njen "Birth Day" in takrat bo naša svetnica stara 60 let.
Pri tej ali oni cerkvi praznujejo take jubileje tako, da pravijo: naša cerkev je stara 60 let, njen patron ali njena patrona pa še kak tisoč let več. Pri nas pa ni tako. Naša cerkev š. dve leti ni stara, torej ne moremo obhajati njene šestdesetlet-nice. Prav zares torej bomo slavili fiOletnico naše cerkvene pa-trone, ne pa naše cerkve. Saj je splošno znano, da je naša cerkvena patrona, Mala Cvetka, ena "najmlajših" svetnic.
Da, rojena je bila 2. januarja 1873. Umrla je mlada. Prav lahko bi še danes živela, pa bi je niti za posebno starko ne
imeli. Kaj pa je borih 60 let! Nekateri se v tej dobi šele prav mlade počutijo.
Čudno dirne človeka, če pomisli, da nam je Mala Cvetka tako blizu. Zamisli se, ko sliši, da tam na Francoskem še danes žive vse njene štiri rodne sestre, ki so vse starejše kot bi bila ona, če bi še živela. Vse štiri sestre so tudi nune ali redovnice, tri prai7 v tistem samostanu, kjer je živela in umrla sv. Terezija.
O priliki tega dijamantnega jubileja naše cerkvene patrone bomo imeli v naši cerkvi slovesno devetdnevnico, ki se bo začela na novega leta dan ob treh popoldne, potem se bo pa nadaljevala vsak večer ob pol osmih. Vodili jo bodo domači duhovniki in sicer v slovenskem in angleškem jeziku, da bo vsem ustreženo. Vabimo vse Slovence pod zvonom sv. Terezije, cla se te posebne devet-dnevnice v obilnem številu udeležujete.
Prav primerno se nam zdi, da bomo v tej devetdnevnici poslušali zanimiva poročila, kaj vedo še živeče sestre sv. Terezije povedati o svoji najmlajši sestricr-svetnici. To je nekaj edinstvenega in o nobenem drugem svetniku nimamo tako lepe prilike, da bi iz prvega vira kaj zvedeli o njem ali o njej.
imamo pa še drug vzrok, da to devetdnevnico prav dobro naredimo. Še ni dolgo tega, ko je bila naša cerkev v težkem, jako težkem položaju, da skoraj nismo videli izhoda iz težav. Takrat eno vas tudi vabili na devetdnevnico in vas prosili, da z nami molite k naši patroni za pomoč. Izkazalo se je že, da naša pobožnost ni bila zastonj. Kmalu po tistem se je začelo nebo jasniti nad nami in — čeprav vlada vse naokoli trda zima — ne moremo prezreti ljubega sonca, ki na našo faro vedno lepše sije. Težave in skrbi vedno bolj ginejo, tako da z lepimi nadami zremo v sončno bodočnost.
Spodobi se, da se izkažemo hvaležne in se spet v obilnem številu zbiramo pred altarjem Male Cvetke v duhu hvaležne zahvale. Torej nič ne dvomimo, da se boste temu vabilu mnogoštevilno cdzvali.
Pomožni kaplan.
--o--
IZ LJUBLJANE DO PUEBLA
Ljubljana, Jugoslavija
Vedno z velikim zanimanjem beremo v A mer. Slovencu toliko novic, dopisov, objav, romanov in povesti, kar je vse res prav zanimivo, zlasti so hvalevredna ona poročila, ki objavljajo življenje naših rojakov po naselbinah. Vsak čitatelj Amer. Slovenca mora biti prepričan in uverjen, da v slovenskem l judstvu tam v daljni Ameriki še vedno živi živa katoliška vera. Da, v njihova srca se je vera vkoreninila, vkoreninilo se upanje in ljubezen, kar je najbolj jasen dokaz, da niso šli v svet
(Dalje na 3. strani)
Skromna pesnika. — Ko je Victor Hugo leta 1882 obedoval z nekimi prijatelji, se je obrnil k F. Coppee-ju, dvignil kozarec in rekel: "Kako bi bilo, če bi midva, edina prisotna pesnika, pila na najino skupno zdravje."
"Učitelj," odgovori Coppee skromno, "tu je le en pesnik."
"A jaz," odvrne Hugo v smehu, "kaj jaz nič ne veljam?" * * *
Tako je. — V majhnem, zapuščenem kraju je policija odkrila ponarejevalnico denarja in njene lastnike zaprla. Ljudje so potem upravičeno vzdihovali:
"Škoda, edino podjetje, ki bi se izplačalo, pa še v tega se je
vteknila policija.
* * *
Moderna beračica. — Denarja vam ne morem dati, ker ga tudi sam nimam odveč. Imam pa ponošeno obleko, ki vam jo lahko dam. Ni sicer nova in tudi ni več moderna, pa bo že dobra.
—	Nič ne de, gospa, si jo dam pa prenarediti.
Ponos kluba. — Predsednik lahkoatletskega kluba se baha: "To vam je dečko, ta naš tekač! 15 km je pretekel v rekordnem času, potem je na cilju preskočil še dva metra visoko ograjo."
"Hm, to pa ni nič čudnega,
pri takem zaletu."
* * *
Čista resnica. — Torej si res vesel, Mihec, če pridem k vam?"
"Pa še kako! Kadar pridete vi k nam na kosilo, skuha mamica vedno mnogo boljše." * * *
Narobe razumel. — Cuj, prijatelj, že teden dni si moj gost; ali se ne bojiš, da bo tvoji ženi in otrokom dolgčas po tebi? ! — Saj res, kar brž jim piši,
naj še oni pridejo. , * * *
i V rodbini. — Mihec pride h kosilu neumit. Mati pravi služkinji:
—	Marička, pojdite in umijte Mihcu roke in obraz.
Kmalu se pa zasliši iz kopalnice obupen krik:
—	Mamica, pridi brž sem,
Marička mi umiva tudi vrat. * * *
V zadregi. — Gospodična, ali bi se poročili tudi s tepcem, če bi imel mnogo denarja?
—	Ali je to prikrita ponudba?
# * *
Jasen odgovor. — Papa, kaj je imelo človeštvo, predno je Marconi izumil-radio?
—	Mir.
* * *
Varčnost. — Mož: $500 za prstan? Ne, tega ti pa res ne kupim !
Žena: Toda pomisli, možiček, koliko bom prihranila pri rokavicah !
"Prijatelja spoznaš v nesreči, sotrudnika listov pa v de-
presiji
!"—Rev. J. Černe.
TARZAN GRE PO ZLATO V OPAR.
(102)
(Metropolitan Newspaper Servico)
Napisal: EDGAR RICE BURROUGHS
mm m m

	šmm0	
A		
		
'i-1'•■■■■ tl&ii , 'KAv* .ti.		S i ".'i
M i* * A v	h.J	>1
		>
Na Tarzanovera ranču v džungli jo vladalo zopet staro ^adovoljr.o življenje. Zvesto službovanje in delo zamorcev ter zlato iz meflta Opar, ki so ga zamorci skrili Arabom in Abisincem, je prineslo novo življenje in novo zadovol jutvo. Zopet je izgledalo, da so vsi potabOi prejšnje trpljenje in čase. Nekega dneva j« gospoda? Greystoke odločil veliki fov za cebe, svojo ženo in svoje uslužbence. Zamorski vojnikl so silno ljubili lov in zato ga je odredil Tarzan.
Podali so se daleč v džunglo za več dni. Lov je sijajno uspel in so se vračali kakih daset dni zatem iz lova. Vsa družba je biia dokaj veselo razpoložena. Tarsan, Ivana, Basuli in Mu-gambi so jezdili pred četo in se veselo razgo-varjali. Na enkrat pa se Ivanin konj zdrzne ;n prestraši. Tarzanovo ostro oko je takoj nt Slo r.r tleh v go3ti travi neki človeški okostnjak, kateri je bil že ves preraščen s travo. Tarzan skoči s konja, da ogleda. . .
Kraj grmovja je ležal okostnjak, zraven njega pa rnaia vrečica, v katerem so bili trdi predme;!. "Tu so oparski dr-«^ulii," vzklikne Tarzan. "To je vsa. kar jc ostalo od Bel .i ■ ^ Wer-psrja!" — Mugambi se začne pri teh besedah r»a glas smejati in reče: "Poglejte v vr/cico gospodar!" in videli bote kaki dragulji ho, za katere je Werper žrtvoval svr;js življenje. "Pa zakaj se smejež?" vpraša Tarzan. "Zato, ker sem jaz napolnil Belgijcu vrečico 3 peskom, preje nego. . .
... sem pobegnil i;: abisiiu.kega ujetništva in jaz p.em odnese! prave dragulje. Ni pa moja krivda, da so mi jih ponneje ukradli." Toda, ko je Tarzan razvezal vrečko in izsul vdebino na svojo dlan, so bili pravi oparski dragulji. Kako je Werper zopet do njih prišel, je bila za vse uganka? To sta pa znala l:,:it,o gorilskt same? Chulk in Werper, ta dva pa sta bila sedaj mrtva. Tako se konča to poglavje. Prihodnje poglavje se imenuje: "TARZAN IN IZGUBLJENO CESARSTVO" — vrlo zanimivo.
DENARNE
P0Š1LJATVE
pošiljamo v stari kraj zanesljivo in točno brez vsakega odbitka, po dnevnem, hurzu, v dinarjih, lirah in dolarjih. Denar prinese poštar direktno na dom prejemnikov. Včeraj smo računali:
V JUGOSLAVIJO:
100 Din ............. $ 1.95
300 Din .............$ 5.00
500 Din ................$ 8.25
1000 Din ...............$16.25
5000 Din ...............$79.00
V ITALIJO:
100 Lir .................$ 5.70
200 Lir ....................$11-20
300 Lir ... ...............$16.40
500 Lir .................. $26.75
1000 Lir ........... $52.50
Na željo pošiljamo tudi, da prejmejo prejemniki, v starem kraju izplačilo v ameriških dolarjih.
John Jerich
1349 WEST 22nd STREET,
CHICAGO, ILL.
Četrtek, 29. decembra 1932
rOO-CK>(XKK> OOP CKMK>0000<K)00000000<XX>000^00000<XX)0^00001
AMERiKANSRi SLOVENEC
g
Zapadna Slovanska
Zveza
UENVER, COLORADO. Naslov in imenik glavnih uradniko*.
UPRAVNI ODBOR:
Predsednik: Anton Kochevar, 1208 Berwind Ave., Pueblo, Colo. Podpredsednik: Geo. J. Miroslavich, 3724 Williams St., Denver, Colo. Tajnik: Anthony Je-riin, 4825 Washington St., Denver, Colo. Blagajnik: Michael P. Horvat, 4417 Penn. St., Denver, Colo. Vrhovni zdravnik: Dr. J. F. Snedec, Thatcher Bldg., Pueblo, Colo.
NADZORNI ODBOR: . Predsednik: Matt J. Kochevar, 328 Central Block, Pueblo, Colo.
2.	nadzornica: Mary Grum, 4949 Washington St., Denver, Colo.
3.	nadzornik: Joseph Škrabec, 412 W. New York Av., Canon City, Colo.
POROTNI ODBOR: Predsednik. Leo Jurjovec, 1840 W. 22nd Place, Chicago, 111.
2.	porotnik: Anton Rupar, 408 E. Messa Ave., Pueblo, Colo.
3.	porotnica: Rose Grebene, 873 E. 72nd St., Cleveland, Ohio.
4.	porotnik: Edvard Tomšič, Box 121, Farr, Colo.
5.	porotnik: Peter Blatnik, Box 286, Midvale, Utah.
URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec", 1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
Vse denarne nakaznice in vse uradne reči naj se pošiljajo na glavnega tajnika, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem v odrasli oddelek, spremembe zavarovalnine ,kakor tudi bolniške nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika.
Z. S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom dru-I gih narodnosti, ki so zmotni angleškega jezika, da se ji priklopijo. | Kdor želi postati član Zveze, naj se oglasi pri tajniku najbližnjega dru-J štva Z. S. Z. Za ustanovitev novih društev zadostuje osem oseb. i Glede ustanovitve novih društev pošlje glavni tajnik na zahtevo vsa | pojasnila in potrebne listine.
i SLOVENCI, PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVEZO!
IZPLAČANA BOLNIŠKA PODPORA IN OPERACIJE SICK AND OPERATION BENEFITS PAID:
šbti ail S
St. dr. Ime čl.	$1.00 Lodge Name
No, of member	Fund
1 John Peketz, Sr.	28.00 3 Pete Kozak
3 Alex Kras Papus	20.00
3 Frank Slak	20.00
3	John Starcar	20.00
4	Andy Palcich	15.1)0
5	Anna Dornick	118.00 5. Joe Dornick	29.00 5 Joe Kerzan	23.00 5 Mary Kikel	59.00 5 Katherine Mohar	10.00 5 Anna Praprotnik	32.00 5 Mary Rutkey	29.00
5	Matt Stalcar	27.00
6	Stanko Kukuljan	14.00
6	Mary A. Grimm	91.00
7	Mary Kastelic	8.00 7 Anna Lakovich	20.00 7 Mary Puzel	10.00 7 Mary Skul	20.00 7 Kath. Vuksinich	20.00 9 Christine Arko	14.00 9 Mary Hada	105.00 9 Theresa Koncilia	28.00 9 Joseph Skrabec	9.00
13 William Golob	20.00
13 John Rudman	19.00
15	Tony Perne	28.00
16	Katherine Rupar	31.00 16 Anton Stame	10.00
16	Anna Yaklich	10.00
17	Joe Kremensek	20.00
$2.00
Fund
20.00
1 ()<>(K>(KKK)<KK){KHKK>0000<KH) 0<KK>0<><>0<>CK>tHKK>0<>0<KXK>000<>^
SREČNO, ZDRAVO IN EOLJŠE NOVO LETO 1933
prav iskreno želi in vošči vsem glavnim uradnikom (cam), vsem uradnikom (cam) lokalnih društev, kakor tudi vsemu članstvu ugled Zapadne Slovanske Zveze!
UREDNIŠTVO IN UPRAVA GLASILA Z.S.Z.
FINANČNO POROČILO Z. S. Z. ZA MESEC NOVEMBER 1932. FINANCIAL REPORT OF THE W.S.A. FOR NOVEMBER, 1932.
Prejemki od društev — Receipts from lodges:
Št. dr. Ime čl. Lodge Name No. of member
17 Mary Jelnikar 21 Anna Koschak 21 Agnes Puzel
21	Joe Vidervol
22	Boze Casso
22 Joseph Caspar
22	Mike Kroskovich
23	Frank Ivanclc
24	Agnes Mismash
25	Mary Zavolovsek
27	Louis Markovich
28	Amelia Hribar
28	John L. Podpechan
29	Mary Kucher
30	Peter Crgich 30 Evert Ranta 32 Frank Fende 32 Frances Kobal
32	George Podjed
33	Anna Cheplak 33 Louis J. Zefran
33	Mile Zigela
34	Martin Cetin 36 Luka Strahinich 38 Louis Krizak 38 Mary Lumbert 41 Mary Vessel
44	Ed. Tomsic
45	Frank Ule
48 John Popovich
$1.00
Fund 10.00 40.00 14.00
47.00 8.00 10.00 10.00 46.00 17.50 61.00 115.00
15.50
$2.00 Fund
10.00
10.00 28.00 28.00
53 00
41.00 14.00 37.00 6.00
54.00
56.00 17.00
73.00
122.00 15.50 21.00
15.50 62.00
Zopet sprejeti za podporo — Reinstated for Benefits:
Pri št. 16: Anton Sabich, c. B80; Jennie Babich, e. B81.
Pri št. 29: Aloisa Zadnik, c. 3942.
Znižala boln. podp. na $1 Decreased Sick Ben. to $1:
Pri št. 15: Geo. Badovinac, c. 2579.
Pri št. 36: Luka Strahinich, c. 3491.
Odstopili od vseh podpor — Withdrew from all benefits:
Pri št. 3: Joseph Hren, c. 909; Caroline Kochevar, c. 2788; Pauline Kochevar, c. 3427.
Pri št. 5: Joe Bozig, c. 1565; Rudolph Ločnikar, c. B28; Frank Mautz, c. B29.
Pri št. 16: Rosalia Levstik, c. 2830 (Odstopi samo od boln. podp.); Joseph Zabukovec, c. 1503; Katy Zabukovec, c. 2993 (Ostane suspendirana za podpore.)
Pri št. 29: Mary Bambich, c. 4101; Mary Fabian, c. 2976.
Prestopili — Transferred:
Od št. 1 k št. 41: John Snider, c. 1901.
Od št. 9 k št. 5: Mary Brinsky, c. 5155.
Od št. 44 k št. 9: Rudy Supancic, c. 4400.
Umrli — Died:
Pri št. 5 umrl dne 2. novembra 1932: Frank Praprotnik, c. 825, star 55 let. Vzrok smrti: Možgansko izkrvavenje. Pristopi! v Zvezo 11. januarja 1912. Zavarovan je bil za $500.00, R. 35.
Pri št. 24 umrla dne 12. novembra: Agnes Mismash, c. 934, stara 54 let. Vzrok smrti: Rak na levi pljuči. Pristopila v Zvezo 11. januarja 1912. Zavarovana je bila za $500.00, R. 34.
Denver, Colo., December 24, 1932.	Anthony Jeršin, gl. tajnik—Sec'y.
Skupaj — Total $1518.00 $466.00
SMRTNINE IZPLAČANE ZA SLEDEČIMI ČLANI DEATH CLAIMS PAID FOR THE FOLLOWING MEMBERS:
1.	Frank Virant ....................................................................................$ 500.00
4.	Joseph Smith ........................................................................................................................................................................300.00
5.	Frank Praprotnik ..............................................................................500.00
24.	Agnes Mismash ................................................................................................................................................................500.00
Skupaj
— Total ............................................................................................$1800.00
IZPLAČANO IZ DOBRODELNEGA SKLADA: BENEFITS PAID FROM BENEFICENT FUND:
25.	Louis Ostir ......................	....................................... $ 8.04
25.	Joe Pavlich .........	.................................... 8.04
25.	Joe Paulich, Jr................................	.................................... 4.26
25.	Anna Paulich	................................90
29.	Mary Jereb .................. .. .	....................................... 3.06
Skupaj — Total .................................
Denver, Colo., December 24, 1932.
......................................................$24.90
Anthony Jeršin, gl. tajnik—Sec'y.
« 5t.	Smrt.	Bolniški in Poškodninski			Dobrodel	Stroškovni	
dr.	sklad	$1.00		$2.00	sklad	sklad	Skupaj
Lodg	e Mortuary	Sick & Acc. Sick & 'Vcc.			Beneficent	Expense	
iS o.	Fund	Fund		Fund	Fund	Fund	Total
1.	' 135.43	146.20		12.05	3.34	41.75	338.77
3.	135.83	207.15		12.05	4.68	59.00	418.71
4.	41.02	38.25		—.—	.84	10.50	90.61
5.	109.79	120.80					c 1 C
						oz.uu	20 S.ia
6.	25.30	28.50		—.—	.60	7.50	61.90
7.	133.01	132,85		—	2.88	36.00	304.74
8.	7.35	21.85		—	.52	'6.50	36.22
9.	70.73	85.45		—.—	• 1.94	24.50	182.62
11.	18.62	17.75		—.—	.48	6.00	42.85
13.	12.25	14.25		—.—	.30	3.75	30.55
14.	90.87	70.40		60.20	1.66	20.75	243.88
15.	25-15	17.10		24.10	.40	5.00	71.75
16.	144.88	153.55		—.—	3.82	47.75	350.00
17.	28.81	41.80		—.—	1.12	14.00	85.73
20.	29.48	31.55		—.—	• .68	8.50	70.21
21.	56.32	55.90		—.—	1.28	16.00	129.50
22.	43.89	38.95		—	.88	11.00	94,72
23.	35.96	30.60		—.— '	.68	8.50	75.74
24.	27.96	27.15		—.—	.72	9.00	64.83
25.	18.72	19.65		—	.48	6.00	44.85
26.	20.85	16.55		—.—	.38	4.75	42.53
27.	4.09	7.50		—..—	.16	2.00	13.75
28.	2.18	17.10		12.05	.42	5.25	37.00
29.	64.35	75.00		—.—	1.72	22.00	163.07
30.	23.02	20.80		24.10	.48	6.00	74.40
31.	11.97	12.95		—.—	.32	4.00	29.24
32.	41.61	41.10		—.—	.98	12.75	96.44
33.	16.47	40.45		12.05	1.18	14.75	84.90
34.	6.56	4.00		12.05	.16	2.00	24.77
36.	24,09	16.75		12.05	.44	5.50	58.83
37.	17.70	31.35		_._	.66	8.50	58.21
38.	13.54	14.25		—.—	.30	3.75	31.84
40.	29.03	22.80		—,_	.48	6.25	58.56
41.	78.22	80.25		—.—	1.98	24.75	185.20
43.	9.16	9.05			.20	2.50	20.91
44.	10.77	11.40		—t—	.24	3.00	25.41
45.	15.27	11.40		—.—	.24	3.25	30.16
4(>.	11.79	13.45		—.—	.32	4.00	29,56
47.	12.25	16.15		——	.34	4.25	32.99
48.	4.82	9.50		12.00	.22	4.25	3(1.79
	1009.11	1771.5V		192.70	41.08	517.50	$4,131.89
	Obresti od obveznic — Interest on Bonds:						
$2000	D V. Stad	nun, 3%				40.00	
$7000	Alamosa, (	\>!o. Sewer, (>'		y(, ...............		210.00	
$2000	Brush, Coli	■ Sewer,	5 Vi %			55.00	
$2000 Clayton, N.		M. Pav.,	6% ..			60.00	
$4000 Mountainar.		N. M. Water,		6% ...........		120.00	
$5000 Springfield,		Colo. Pav. <>'/,				...... 150.00	
$4000 Aurora, Col		>■ Sewer,				..... 110.00	
$4000	Pueblo County, Colo.		Consolidated S		D., V/S/r.	90.00	
Povrnjeno na — Refunded			Ml M	ami, Ariz,	Pav..............	36.36	$871.36
S	iupni dohod	<i Total Income				.......................S	5,003*25
P	rcostanck November		1. 1932 Balance			................$163,993.37	
FINANČNO POROČILO ML. ODD. ZSZ. ZA MESEC NOVEMBER 1932. FINANCIAL REPORT OF THE JUVENILE DEPT. OF. THE W. S. A. FOR NOVEMBER, 1932.
Prejemki od društev — Receipts ffom Lodges:
Skupaj — Total ............................................................
Izdatki November, 1932 Disbursements:
3/ $1 boln. in poškod. sklada,—From $1 Sick K' Ace. l<'und:
1/ $2 boln. in pošltod. sklada— Fronj $2 Sick & Ace.	1'nnd I z smrtninskega »klada — From Mortuary Fund 1/. dobrodelnega sklada — From Beneficent Fund
Skupni izdatki društvom—Total disbursements to lodges.
Razno — Miscellaneous:
..$168,996.02
1518.00 466.00 1800.00 24.9(1
3808.90
Tiskovine • Printing - .........................
Najemnino pisarne Rent
Tajniška plača - Secretary's Salary ........
Telefon in poštnina Telephone & Postage
Government Tax on Checks
Stroški pri iznuuijavi kuponov fcxp, ill
exchanging coupons	........
Skupni izdatki Total disbursements
I'reoslaiuk Novembei 30, 1932 Balance
22.50 15.00 175.00 15.00 1.52
$229.27
$ 4,038.17
$1 (»4,958.45 i
St.	dr.	Vsota	St. dr.	Vsota
Lodge No.		Amount	Lodge No.	Amount
1.		16.05	26.	4.80
3.		35.75	27.	3.60
4,		5.10	28.	1.50
5.		7.35	29.	4.05
6.		2.85	30.	2.85
7.		6.30	31.	.60
8.		.15	32.	1.65
0.		7.80	33.	20.10
11.		.75	34.	.15
14.		6.75	36.	.90
15.		1.80	37.	1.95
17.		1.50	38.	.45
20.		2.10	40.	.75
21.		2.25	41.	18.15
22.		.60	44.	' 1.50
23.		.75	45.	1.35
24.		1.20	46.	1.80
25.		.60	47.	,45
	Skupaj —	Total ...........................		$166,25
Preostanek November 1, 1932 Balance
$166.25 $7,742.63
Preostanek November 30, 1932 Balance .......................................... $7,908.88
Denver, Colo., December 24, 1932.	Anthony Jeršin, gl. tajnik—Sec'y.
SPREMEMBE V ČLANSTVU Z. S. Z. ZA MESEC NOVEMBER 1932. CHANGES IN MEMBERSHIP OF THE W.S.A. FOR NOVEMBER, 1932.
Pristopili — Entered:
No. 41: Anton Gosar, c. 4848, C. 41, Ins. $500 & $1; Mary Gosar, c. 4849, C. 39, Ins. $1000 & $1.
K št. 48: Joseph Bozich, c. 4850, C. 28, Ins. $250 & $1. Prestopili iz razreda 'A' v 'B' —i Transferred from Class 'A' to 'B':
Pri št. 3: Joe Hren (909), c. B87.
Pri št. 5: Joseph Bozig (1565), c. B88.	/
Pri št. 14: Anna Domenko (3572), c. B89; Louis Domenko (3079), c. B90; Ursula Pasich (3373), c. B91.
Pri št. 29: Mary Bambich (4101), c. B92.
Pri št. 16: Joseph Zabukovec (1503), c. B93; Katherine Zabukovec (2993), c. 1594.
Zopet sprejeti — Reinstated:
Rose Grebene, c. 2459; Frank Renat, c. 720. Anton Lesjak. c. 805; John Lesjak, c. 2137. Anna Domenko, c. 3572; Louis Domenko, c. 3079;
James Pugel, Jr., c. 3102; Katy Zabukovec, c. 2993. Margaret Bohinc, c. 2278; Frank Koshir, c. 1876;
Ursula
Math
Pri št. 3: Pri št. 13: Pri št. 14: Pasich, c. 3373. Pri št. 16: Pri št. 21: Lah, c. 4352.
Pri št. 22: Carl Bush, c. 2776; Katherine Hervat, c. 2960; Mike Smith, c. 1771; Rudolph Smith, c. 1745. Pri št. 23: Joseph Poje, c. 2909. Pri št. 24: John Skufca, c. 3772. I Vi št. 26: Mat'y Gttzo, c. 3020.
Pri št. -29: Mary Jereb, c. 2982; Alice Lesjak, c. 4391; Mary Merhar, c. 3383; Caroline Mramor, c. 3914; Frances Poje, c. 3262; Loitis Šhustar, c. 3656; Antonia Zadnik, c. 4127; Louise Zidanic, c. 4710. Pri št. 31: Martin Aubel, c. 4361. Pri št. 32: Joe Jaken, c. 3948. Pri št. 36: John Makovec, c. 3561.
Suspendirani — Suspended: št. 1: John Judish, c. 2749.
št. 3: Rosalia Crist, c. 1848; Joseph Fabian, c. 1304; Mary Fa-1305; Louis Lakner, c. 1379; Frances Zalar, c. 1992. št. 5: Peter Sutty, c. 2254. št. 7: Corine I. McICee, c. 4817. št. 14: Eso L'zelac, c. 4607.
št. 16: Jacob Dolgan, c. 2031; Mary Dolgan, c. 4629; Mary J)ol-2035; Joseph Klobas, c. 1755; Mary Novak, c. 3513; Anton i'ernie,
Frank Tekavec, c. 3232; Mary Tekavec, c. 3349. -št. 17: Wilnani Loboko, c. 4788. št. 21: Frank Stare, c. 2771; Joe Vidervol, c. 2854. št. 22: Katy Starcevich, c. 1898,
št. 23: Leopold Novoda, c. 2129; Amelia Strumbel, c. 2777. št. 25: John Oster. c. 3476; Rose Oster, c. 4605; Anton Volcic,
Pri Pri bian, c. Pri Pri Pri 1'ri gati, c. c. 2042; Pri Pri Pri Pri Pri c. 1948. Pri Pri Prt Gainor, c. 3800; 3658.
Pri relli, c. Pri Pri Pri
Pri Pri
št. 26: John Havdtik, c. 4820; Jacob Vidrih, c. 1653. št. 28: Julia Zcrngast, c. 4445.
št. 29: Florence Aupic, c. 2979; Anfonette Donat, c. 3939; Marv c. 3911; Julia Kovca, c. 3569; Mary Novak, c. 4201; Mary Pucci, Mary Pucel, c. 4423; Marv Tomazich, c. 2712; Mary Zupančič, c.
št. 30: Mary Metfig, c. 3802; Frank Sfnottey, c. 4749; Cecil Spiga-4524: Irene Spigarelli, e. 3458; Rcmo Spigarelli, c. 3945. št. 33: Frank Spiller, c. 4222. št. .16: Luka Vidovich, c. 3781. št. 45: Frank Ule, c. 2193.
Znižali smrtnino — Decreased Death Benefit: št. 3: Caroline Kochevar, c. 2788, iz $1000 na $500. št. 29: Mary Fabian, c. 2976, iz $1000 na $250.
gaiiiiMiiiM
Dopisi lokalnih | društev
IZ URADA DR. "MI SLOVENCI" ŠT. 40 Z.S.Z.
Trinidad, Colo.
Ker na naši redni društveni seji dne 11. decembra ni bilo navzočih dovoljno število članov, ni bilo mogoče izvoliti odbora za leto 1933. Prisotni člani so zatorej odredili, da se skliče nova seja in sicer za drugo nedeljo meseca januarja, to je dne 8. jan. 1933, na kateri bomo izbrali odbor. Poleg volitve odbora imamo pa še veliko drugih važnih reči za rešiti, ki se tičejo zlasti društvene, blagajne, ki je prišla do konca. Nekaj je vendar potreba ukreniti v tem oziru. Vsi namreč lahko veste, da ima društvo stroške, a kako te plačati, ko pa v blagajno ne pride nič.
Radi tega se prosi članstvo omenjenega društva, da gotovo. pridete na omenjeno sejo 8. januarja. Po zaključku članstva tajnik ne sme pobirati asesmenta drugače kakor na seji, zato menda vsak član razume, kaj to pomeni. Pridite torej, dragi sobratje, na to tako važno društveno sejo v nedeljo, 8. januarja ob 2. uri popoldne.
Tony Lovrovich, tajnik.
-o-
OD DR. NAPREDNI SLOVENCI ŠT. 25 Z.S.Z.
West Frankfort, 111.
Ne vem, kaj je to, da se iz naše naselbine tako malokdo oglasi v našem listu, saj je vendar tukaj precej Slovencev naseljenih, ki so tudi zmožni zasukati pero v svoji roki in poročati te in one novice. Menda ja ni temu vzrok nezaposlenost, da smo postali take mrtvi nasproti zunanjosti in vsakdanjim dogodkom. — Da se nič ne zlažem, iporočam, da smo imeli par tednov pravo sibirsko zimo in tudi precej sitega. Za enkrat je sneg že vzel slovo. — Sneg, dež in mraz je prava nadloga za revno brezdelno ljudstvo, zlasti za take, ki nimajo sTed-stev, da bi si nabavili potrebno obuvalo in primerno zimsko obleko ter se na ta način obvarovali proti raznim sezijskim boleznim, ki se zlasti v jesenskem in zimskem času vse bolj številno pojavljajo kakor drugače.
Leto se nam že bliža zatonu. Navadno se ob koncu leta delajo računi. Mislim pa, da smo delavci kolikor toliko približno vsi enaki in imamo naše račune že davno izgotovljene, kateri se žalostno končajo s- tam nič, tu nič. — O delu se pa sploh že več ne izplača govoriti, ker je tako, kakor je bilo v maniulih časih. V sužnjosti smo, le biriških bičev še ne občutimo. — Tukaj v West Frank-fortu vlada John L. Lewisova železna roka. Ako se ne strinjaš z njim, ti da brco, s katero moraš biti brezpogojno tudi zadovoljen, zlasti še, ker se nimaš nikamor pritožiiti. No, koncem koncev nam pa le ostaja upanje, da bo tudi njegovega vladanja konec.
Tem potom naznanjam zlasti vsem zunanjim članom, ki so na potnih listih, da še nadalje pošiljajo svoje mesečne asesmen-
te in druge društvene prispevke in korespondenco, tičočo se društva in ZSZ., na spodaj označeni naslov.
Prav lepo se zahvaljujem vsem članom in članicam za tako lepo udeležbo na naši zadnji seji in pa za zaupnico, katero ste mi pokazali s tem, da ste me ponovno izbrali za društvenega tajnika. Želim, da bi se v prihodnjem letu udeleževali sej v polnem številu, ne kot je bilo to dosedaj, ko so b|ili na sejah vedno eni in isti obrazi, na vseh sejah, izvzemši letne seje. Vedite, da so vse seje važne za vas cenjeno članstvo, kakor tudi za društvo in pa za ZSZ. Zato je pa tudi potrebno, da se članstvo udeležuje vseh rednih, in če slučaj nanese, tudi izrednih društvenih sej.
Za prihodnje leto je izvoljen sledeči odbor: Predsednik Ant, Keržan, podpredsednik John Majdich, tajnik John Speck, zapisnikar Samuel Zavolovšek, blagajnik John Kukman. Nadzorni odbor: Predsednik John Majdich, 1. nadz. Joe Paulich, 2. nadzornik Louis Oštir. — Britje in sestre, delujmo roko v roki za napredek in procvit društva in ZSZ.— Veselo, srečno in zdravo novo leto želim vsem članom in članicam ZSZ,, ravno tako glavnim uradnikom, kakor tudi vsemu osobju pri listu Amer. Slovenec in vsem rojakom in rojakinjam po širni Ameriki.
John Speck, taj. dr. št. 25 ZSZ. 210 Dewey St., W. Frankfort. -o-
"Dokler imamo svoj list, smo močni in druge narodnosti nas morajo spoštovati, češ, ti-Ie Slovenci pa res niso kar tako. Svoj list Imajo. Cast jim!"—Rev. J. Černe.
IZ S10V. NASELBIN.
(Nadaljevanje z 2. strani.)
Samo za svojo srečo, da bi si, če mogoče, pridobili bogastva, ki je minljivo, ampak kaj radi pomagajo tudi svojim rojakom V domovini, kar so rojaki že tolikokrat pokazali.
Z največjo pazljivostjo in zanimanjem prebiramo poročila iz Pueble, ker iz tega kraja nam je prišla pomoč in rešitev. V sicer najhujši borbi za življenje sta mi priskočila na pomoč moja draga sestra Jennie in Frank Jarc, ker sta mi pomagala spraviti mojo številno družino pod streho. Po njunem naročilu se nam tudi že več let dostavlja Amer. Slovenec, katerega z največjim veseljem prebiramo. Iz srca smo jim za vse to hvaležni z vso svojo družino in se svojim dobrotnikom srčno zahvaljujemo. Bog jim poplačaj to njihovo dobroto na tem in onem svetu. Vsaki dan prosimo zv blage dobrotnike in Bog jim bo v večnosti vse stotero poplačal.
Naj že to omenim, da je tam prav gotovo še več dobrotnikov za razne čitatelje tega lista, zlasti je'gotovo med temi ne,u-trudljiva Mrs. Meglen, ki kot zastopnica agitira okoli in pridobiva listu naročnike, kakor je tudi g. Germ, ki zna tako lepo peti. da z lepimi pesmimi pridobiva vedno novo zanimanje za slovenski časopis. Zelee tem in še di'ugim obilo sreče in da bi pridobili listu še več naročnikov, želimo slednjič vsem naročnikom in čitateljem Am. Slovenca srečno in veselo novo leto, tudi tem, ki bi morda te vrstice pozneje brali.
Antonija in Ivan Golob.
- —o-
DIVJAŠKI KOMUNISTI
Wuppertal, Nemčija. — Tukajšnje mesto je, kakor vsako leto. postavilo tudi pred letošnjim božičem božično drevesce na javnem trgu. Komunisti pa so vprizorili demonstracije in kljub nastopu policije polili drevesce s petrolejem in ga zažgali.
-o--i.
UNICENJJE BISEROV
Pred trgovsko zbornico v Kobe ju na Japonskem je dal neki trgovec z biseri uničiti 720 tisoč biseri v, vrednih p. ! mili-j .na j< nov. Bisere so sežgali na yrniac1!, in sicer zategadelj da bi na ta način dosegli zalije višje cone ter stabilizacijo
Razprodaa
FEDERAL PRALNIKI
$
69
.50
v gotovini
$4.50 tiapiačilo
$4.50 mesečno z računom za luč.
Posebna ponudba, dokler traja omejena zaloga izložbenih vzorcev. Popolnoma tako dobri kakor fiovi. Garantirana EDISON SLUŽBA. Okrogel porcelanast kotel. Pre-obraten gibljivi ožemalec, balunski valjer.
Dodatni električni likalniki — da se pritrdijo na mesto ožemalca teh pralmkov, po posebni kombiuacijski ceni za oboje, za likalnik in pralnik, $99.50 v gotovini; ali $5 naplačilo, $5.80 na mesec.
COM M O HT WEALTH £ D I S ON
ELECTRIC SHOPS
Downtown — 72 W. Adams St. — 132 S. Dearborn St.
All Phones: RANdolph 1200, Locals 66, 538
Broadway—4562 Broadway	Ashland—4834 South Ashland Ave
Irving Park—4833 Irving Park Blvd.	South State—3480 South State St.
J-n»an Snuafe—2618 Milwaukee Ave.	Engleweod— 852 W. G3rd St.
Msdlsoti-Cratcfffrd— 4231 W. Madison St.	South Chicago—2950 E. 92nd St.
Roscland—11116 S.	Michigan Ave.
K vsem nakupom na obroke se prištejejo mali prenosni stroški. IZDAJAJO SE FEDERALNI K U P O Sf I
t Stran 5
AMERIKANSKI SLOVENEC
Četrtek, 29. decembra 1932
Sivčev vražek
RUSKO SPISAL MIHAEL OSORGIN.
Z avtorjevim dovoljenjem iz ruščine prevela Marija Kmetova.

9. Vojaki.
Z gosposkim enodružinskim domom na Siv-čevem Vražku je bil parv daleč v zvezi Du-njašin brat Andrjuša, pešec Kolčagin.
Do vpoklica je živel v vasi, a vojna ga je dohitela v njegovem triindvajsetem letu. Preden se je do dobra zavedel, je bil že v okopih, a kmalu so jih zapustili in so se umikali.
Seveda — ali so šli naprej ali nazaj, tega prostak Kolčagin ni vedel. Nikoli ni videl sovražnika v bližini, marveč je le slišal o njem. Tudi ni mogel razumeti, zakaj je bila vojna, kar so mu pa zaukazali, je natančno izpolnil. Vztrajen je bil in zadovoljen s hrano. Ker ni bil oženjen in ni imel svoje lastne družine, si je manj želel domov ko njegovi tovariši. Če je bil truden, je spal. Tudi piti je znal, če je imel kaj drobiža ali če so ga povabili. Cenil je častnike, ki svojih podložnikov niso prete-pavali; zelo pa je spoštoval tiste, ki so jih tepli, zakaj taki častniki so se mu zdeli pravi.
Na tisoče in milijone je bilo takih ko on — starejših, mlajših, bolj neumnih, bolj brihtnih. Kot celota so tvorili mogočno vojno silo, kot posamezniki pa so bili Ivani, Nikolaji, Vasiliji iz vasice Vitjažke blizu sela Krutojara. Tisoč in dva tisoč vrst daleč od njih vasi so bili trgi s kamnitimi hišami in velikimi gnojišči: Bla,ukirchen, Johanniswald. Vojaki teh krajev so imeli medene čelade, bolj šolani so bili, več so razumeli in znali bolje korakati. V celoti kot strašno vojno moštvo, so bili kot posamezniki le Hansi, Wilhelmi — majhni posestniki, hlapci, delavci. Še dalje proti zahodu so šli na fronto Jeani in Basili iz mestec Massv in Bievre, bolj južno iz slikovitega obmorskega Pieve di Castello in hribovitega Roc-sa di San Antonio, kjer so žene spremljale mlade Giovannije, Giuseppeje in Basilije. Novaki so bili zlasti vpričo žensk pogumni in junaški, v njih dušah pa je bila s strašnimi dvomi zastrta brezumnost. Izmislili so si pa veliko preprostih, lahkih besed in precej lepih puhlic, ki jih imajo vsi jeziki in ki nadomeščajo in olajšajo mišljenje. Take besede so si izmišljali odvetniki brez dela, ki so upali priti s pomočjo časopisja v poslansko zbornico. Veliko dobrih, poštenih in pametnih ljudi je bilo prepričanih, da je bilo vse dobro, pošteno in pametno in prav radi tega sta prišla vojna in navdušenje za domovino do pravega pomena.
Pod stavbami diplomatskih pokopališč so bile položene cevi kanalov; po teh se je stekala ogabna tekočina v osrednjo kloako in od tod se je razlivala po njivah, kjer je rastla prekrasna cvetoča. In na ta način, potom natančnega očiščevanja sta se birokratska laž in grdobija na svoji zadnji postaji spremenili v lepoto hrabrosti in čisto solzo. Omejeni ljudje pa so govoričili o prostaški prevari, kar ni bilo pravično; prevara je bila zelo zamotana in veličastna. Zato so se iz ljudi ozkih čel iz-cimili poraženci, tisti, ki so bili modri, pa so odšli v zatišje; nekateri za več let, nekateri— za zmeraj.
Med temi in onimi in tretjimi in četrtimi in vsemi ostalimi pa je bila razlika tako majhna, tako neopazna, da je usoda, ne da bi iztikala za malenkostmi in se bala, da se moti, — prisodila vsem enako pot. Zavihtela je bič in zapustila na vseh telesih rdečo brzgotino, ki se ni nikoli zacelila.
Tako. Vendar je bila ta reč taka, da je bilo
nekaj vse bolj važnega ko taka razmišljanja. Namreč: vprašanje glede srajc in hlač. Di--žavne zaloge so se kmalu ustavile, vojnih kopalnic pa sploh ni bilo. Da ima človek svojo lastno, doma narejeno srajco, to je nekaj prav posebnega, tega ne moreš razložiti z dvema besedama, a kdor ima kaj pameti, že itak razume to stvar. Če je bila kopalnica ko vesela velika noč, tedaj je bila srajca ko nedelja, ko svež zrak po zatohli kolibi. Zato je Andrej pisal Dunjaši pismo, ki je šlo skozi cenzuro in dospelo v kuhinjo v Sivčevem Vražku in v profesorjevo jedilnico.
Tanjuša je vpričo vseh glasno prebrala pismo; vsi so ga premlevali in Dunjaša je skušala izračunati, koliko bi stalo, če bi bratcu poslala srajco, ki bi jo sama sešila.
Po kosilu je prišla Tanjuša v kuhinjo in je dala Dunjaši denarja, veliko več, kot ga je bilo treba, za dvoje srajc in hlač na enkrat- Tanj uši je bilo sitno. Dunjaša bi bila pa vesela, če bi bila mogla razumeti, zakaj ji gospoda daje denar za bratove potrebščine. Že dolgo je živela pri njih, zdeli so se ji dobri ljudje, večkrat so ji dali kako darilo — bržkone zato, ker so vpoštevali njeno delo. A da so ji dali denar za Andrnjuševo srajco, ni bilo tako pojmljivo. In Dunjaša ga je sprejela, kakor bi ga bili podarili njej.
Zdaj je vse gladko šlo. Dunjaša je kupila trpežno blago, šivala na večere, skončila obe srajci in ju poslala. Tanjuša je pozvedela, kako naj pošlje Andreju zavoj na bojišče in je sama napisala naslov. Tudi pismo sta napisali. In Dunjaši se je tako čudno zdelo, kako naravnost na bojišče, kjer je Andrjuša streljal Nemce.
Tako se je tudi zgodilo. Minil je mesec in spet je prinesel poštar poročilo vojaka: da je Andrej prejel obe srajci, da so mu čisto prav in da bodo kmalu opravili s sovražnikom. Tudi Hans je pisal svoji ženi v Blaukirchen. A najbolje je napisal lepi Giovanni iz Pieve di Castello svoji nevesti. Poslal ji je tisoč poljubov — mille baci — in dodal na koncu:
". . . L'amor e invicibile, come la forza ita-liana" — ljubezen je nepremagljiva kot moč italijanska.
Sicer pa je bil njegov polk še v okolici Ve-rone. A kaj zato! Razglednica je bila lepa in je imela v levem vogalu savojski grb. Rozina jo je pokazala svoji prijateljici in obe sta bili vzhičeni.
Ko je šla Rozina spat, je položila pismo pod blazino. Zaspala pa je šele po dolgih vdihih. V tisti vasi je bila Rozina najlepše dekle.
10. Pri T an j uši.
Na rojstni dan Tanjuše (sedemnajst let!) je Sivčev Vravek do jutra poslušal gglasbo, a ne glasbe Edvarda Lvoviča, marveč glasbo nekega najetega klavirskega igralca. V profesorjevi hiši, ki je bila zunaj tako meščanska, se je tega večera prvikrat pojavila vojaška mladina. Veliko je je bilo, sami častniki, največ praporščakov, le Bjeloušin je bil prostovoljec. — Dunjašin brat Andrej je bil radi lahke rane na dopustu in je Dunjaši pomagal streči. Dejal ji je: "Prava reč! Pri nas na fronti, pri štabu, plešejo še vse drugače! In godba je godba vseh godb, ker je vojaška godba. Tu-le pa res nič ni!"
(Dalje prih.)
TISKARNA
Amerikanski Slovenec
izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmernejših cenah. Mnogi so se o tem prepričali in so naši stalni odjemalci.
Društva — Trgovci — Posamezniki
dobijo v naši tiskarni vedno solidno in ločno postrežbo. Priporočamo, da pred« no oddate naročilo drugam, da pišete nam pc cene. Izvršujemo prestave na angleško in obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo.
Amerikanski Slovenec
1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL.
"Amerikanski Slovenec" vodi kampanjo proti depresiji, pomagajte mu!
DR. ALLAN j. HRUBY
Specialist za pljučne in srčne bolezni
Tel. Rockwdl 3364 Stanovanje: 1130 No. Lorel Ave. Tel. Austin 2376, Chicago Urad: 3335 West 26th Street Uradne ure: S do 9 zveč. razen sredi )b sredah 9 do 11 dop.j ob sobotal) I do 4 pop.
— New York, N. Y. — Leta 1931 je zhana kanadska boga-tašinja J. M. Lewis ponudila vladi Nove Fundlandije posojilo 109 milijonov dolarjev, Pretekli teden je bila ta ženska aretirana pod obdolžbo slepar-stva.
"Storimo svojo dolžnost, da ohranimo dediščino naših pijo-nirjev, 'Amer. Slovenca'! -Rev. J. Černe.
Predpustna razprodaja plošč
Vesel predpustni čas je tukaj. Kdo se ne spominja, kako veselje je vladalo doma v starem kraju v tem času. Kako so godpi drobili krasne domače slovenske polke, valčke, koračnice, šotiše itd. Tudi v Ameriki imamo Slovenci to godbo na razpolago in sicer na slovenskih gramafonskih ploščah. Da omogočimo našim rojakom po sloverskih naselbinah priti za male novce do krasne godbe in petja, smo sklenili prirediti za letošnji predpust posebno razprodajo gramafonskih plošč.
Pomnite pa: Ta razprodaja velja za samo v tem oglasu navedene plošče in ne druge. Zato naj naročniki plošč pazijo, da ne bodo naročali takih plošč, ki niso navedene v tem oglasu. Navedite jasno in razločno številko plošč, ki jih bote naročili.
PLOŠČE, KI SO NA RAZPRODAJI SO:
Columbia plošče:
2S007—Ainc polka,
Štajeriš, igrata brata Simončič. 25084—Nočni čuvaj,
Pevec na note, pojo člani kvarteta Jadran. 25110—Ljubca kod si hodila,
Čez tri gore, pojeta A. Šubelj in A. Madic. 25114—Pridi sv. Martin,
Dekleta v kmečki brivnici, "Adrija" s spremljevanjem Dajčmana. 25116—Dobro srečo za kravo rudečo,
Živela je ena deklica, pojo pevci Adrije. 25122—Tem za goro zvezda sveti,
Naša kri, moški kvartet Adrije.
25136—Na	klopci sva sedela.
Po gorah grmi in se bliska, duet, A. Krnjev in F. Mo-horčič.
25137—Tam	kjer lunica, Škrjanček, poje Vičar, tenor.
25146—Tirolski marš.
Stari Peter, Louis Belle, tenor. 25162—Ančiča,
Ponočni pozdrav, Louis Belle, tenor. 25164—Triglav,
Pa kaj mi nuca planinca, poje John Germ, tenor.
Viktor plošče:
23008—Dunaj ostane Dunaj,
Pod dvojnim orlom, (Adler marš) Citre in Trio. 23012—To je nemogoče, dvokoračen ples,
Tajna ljubezen, valček, igrana na orkester. 23020—Ples v skednju, 1. in 2. del. Adrija pevci, ta plošča je posebno zabavna za mladino.
23025—Oh	ura že bije,
Po jezeru bliz Triglava, poje Mirko Jelačin, tenor.
23026—Jurij	Benko vzemi Lenko,
Pobič sem star šele 18 let, Mirko Jelačin, tenor.
23027—Pa	kaj to mora biti,
Mene pa glava boli, Mirko Jelačin, tenor.
23028—Mlinar,
Vsi so prihajali, Mirko Jelačin, tenor. 81204—Calotta — Šotiš,
Na bregu, valček, igra Hud. Kvintet.
Do preklica prodajamo zgoraj navedene plošče po
30 centov
TA RAZPRODAJA JE V VELJAVI SAMO DO PREKLICA, DOKLER ZALOGA TEH PLOŠČ NE POIDE.
Naročilom je pridjati potrebni znesek v gotovini ali Money Ordru. Po C.O.D. teh plošč ne pošiljamo, razven če želi prejemnik poštne stroške za C.O.D. plačati sam, ki jih v takem slučaju dodamo računu.
Vso naročila pošljite na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 WEST 22nd STREET,
CHICAGO, ILL.
Jacob Gerend Furniture Co.
704-706 West 8th Street, Sheboygan. WU.
Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in ponoči Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah.
Telefon: 377-J — 4080.W.
^■imn 1
iiiiiaiiKiiiiaiiiiiBiiiiMiiHinjMmi,

KADAR POTREBUJETE BANČNO POSTREŽBO,
Vam je naša na razpolago. Kadar želite vložiti denar, kupiti denarno nakaznico, preskrbeti si Travelers' check, najeti varnostno shrambo, ali potrebujete nasvetov v finančnih zadevah, Vam bodo naši uradniki in uslužbenci nudili vljudno postrežbo.
Merchants & Miners Bank
Calumet, Michigan DVE PRIROČNI PODRUŽNICI Hecla Street, Laurium	Sixth Street, Calumet
.........................................................................................
r/-OOOOoooooo<>o<><»<><>o<>o<>o<><>o<^
«>ooooo*ooooooooooooooooooQooooooooooooooooooooo<>ooo<.
ZGRADBA VESOLJSTVA
Znanost je ugotovila, da je naš sončni sistem samo delček sistema Rimske ceste, ki ima obliko ploske leče s premerom 10,000 do 20,000 svetlobnih let in z debelino v iznosu petinke te vrednosti. Istočasno, ko je znanost to ugotavljala, pa je prodrla do zvezdnih sistemov, ki so oddaljeni milijone svetlobnih let od nas. Pri tem je začela proučevati tvorbe, kakor oble skupke zvezd, oblakom podobne mase, ki se niso svetile, in spiralne pramegle, pred katerimi je naš zvezdni sistem kmalu izgubil svoj pomen. Kajti izkazalo se je, da so n. pr. obli k.irpi zvezd oddaljeni do 200,000 svetlobnih let od njega, da pa dinamično še spadajo k nam. Spiralne pramegle pa so od nas neodvisne, samostojne tvorbe. Najbližja Andro-medova pramegla je že skoraj milijon svetlobnih let oddaljena od nas in samostojen zvezdni sistem s premerom 25,000 svetlobnih let.
Tako se nam je pokazalo, da je zgradba vesoljnosti veliko bolj komplicirana, nego smo menili prej in da je tudi koz-mos živ, t. j. nekako razvijajoče se bitje, ki je danes samo v določeni eksistenčni fazi, o kateri ne vemo, kakšen je nje končni smoter. Tudi sistem Rimske ceste je neke vrste spiralna pramegla. Čudna lastnost teh pramegel je ta, da kažejo izrazito naklon k temu, da bi ubegnile iz vesoljne prostornine, ki je znanstvenemu preiskovanju dostopna in ki ima podobo krogle s premerom kakšnih 100 milijonov let. Zdi se, kakor da bi se ta prostornina razširjala in to še bolj vzbuja vtis neenotnosti, neuravnovešenosti in začasnosti tega vesoljstva. -o-
ZGODBA DANAŠNJEGA ČASA
Na Dunaju se je nedavno odigral svojevrsten prizor. V neko trgovino na Mariahilferci je prišla mlada 161etna prakti-kantinja in prosila dozo pudra. Names^ir plačila je obljubila dati voditelju trgovine poljub. Ravnatelj pa je gentlemansko odklonil takšno plačilo in ji je dozo poklonil. Dekle se je nato odstranilo iz trgovine in pripovedovalo o dobrotljivosti ravnatelja štirim svojim znancem, ki so drug za drugim prišli v trgovino in grozili ravnatelju, da bodo stvar razkrinkali, če se jim ne odkupi. Zahtevali so denar in še povrhu razne predmete iz izložbenega okna. Slednjič se je zadeva možu uprla. Ovadil je nadlegovalce policiji. Ta jih je prijela in ugotovila, da sta med štirimi znanci obdarovane praktikantinje dva brezposelna ter en krojaški in en kovaški pomočnik. Vsi štirje so bili aretirani zaradi izsiljevanja.
VOHUNOV DOŽIVLJAJ
Komisija, ki je pod vodstvom lorda Lyttona preiskovala man-džurski konflikt je imela neprestano za petami legion japonskih vohunov. Žena ameriškega člana komisije McCoya se je nekega dne nepričakovano vrnila v Peking, kjer je stanovala v hotelu. Zasačila je v sobi svojega apartementa "kitajskega" hotelskega slugo, ki se je delal nevednega in začel v zadregi brisati prah s pohištva. Oster pogled je dami takoj razodel, s kom ima opravka. Privoščila si ga je zato temeljito. "Skrajni čas je že, da ste začeli pospravljati mojo sobo," je dejala. Nato mu je ukazala temeljito očistiti pod, katerega je možakar likal dve uri, da mu je lil pot z obraza. Potem je moral premikati težko omaro iz kota v kot, na zahtevo pa je moral tudi pre staviti postelje in končno očisti
ti strop. Ko je bilo vse to pri kraju je zvita Američanka odslovila izmučenega "slugo" z besedami: "Tako, zdaj lahko greste in hvala za vse, stotnik Ki-takava."
——o-
ZAKAJ PETELIN POJE?
Ruski učenjak Sinicin iz Minska je objavil delo, v katerem poroča o svojih raziskovanjih petelinjega petja. Na poskusnem petelinu, ki ga je zaprl v svojo sobo, je ugotovil, da se o-glaša v rednih, enournih presledkih med 11. zvečer in 5. zjutraj. Razlika napram točnemu času je znašala kvečjemu 10 minut. Pred 11. uro je bil nem, po 5. pa je pel zelo neenakomerno. Kakor domneva Sinicin, ne vplivajo na petelinje petje niti svetloba, niti sprememba zračnega tlaka, niti pogovori ljudi ali glasba. Med 2. in 4. uro zjutraj je bilo petje najglasnejše in ga je spremljalo prhutanje s per,utmi. Točnega vzroka, zakaj petelin poje, Sinicin ni dognal, pač pa domneva, da ima tu glavno vlogo vrtenje zemlje ali pa kakšno neznano žarenje. Ni izključeno, da je enakomernost petelinjih klicev vplivala v 'pradavnih časih na to, da so si ljudje dan razdelili v 24 enakih odsekov, današnjih ur.
-o-
POLICIJA UBILA BANDITA
Chicago, 111. — Nadaljnji učinek intenzivne borbe proti zločincem tukajšnjega mesta, katero je odredil župan Cermak, se je dosegel, ko je policija spravila spota nevarnega zločinca, 321etnega Wm. Nydicka, katerega so iskali več kakor leto dni, ko je oropal neko trgovino na Roosevelt Rd. Detektiv" Miller je zvedel, da se bo ta bandit nahajal v sredo zvečer v neki sobi hotela na 4140 Roosevelt Rd. Vzel je s seboj par drugih mož in vdrl v Nydickovo sobo, ter mu pričel čitati warrant. Nydick razjarjen poseže po warrantu in ga raztrga. Nato skoči proti predalu, v katerem so pozneje našli samokres, a detektiv je bil bolj uren in je oddal na bandi-ta tri strele, za katerimi je ta par ur pozneje umrl.
-o-
NENAVADEN DOŽIVLJAJ
Sir Joseph Byrne, guverner angleške kolonije Kenje v Afriki, je napravil izlet v okolico glavnega mesta Mairobija, ko sta planila iz grmovja preko ceste dva leva samec in samica. Avto je šel levinji čez nogo, ker se ni mogel dovolj hitro ustaviti. Na njeno rjovenje so priskočili trije levi, ki so obdali avto, da ni mogel naprej ne nazaj. Na srečo jim ni uspelo, da bi vdrli'v notranjost, vendar se je čutil sir Byrne zelo olajšanega, ko so ostavile zverine cesto in je mogel naprej.
-o-
"Storimo svojo dolžnost, da ohranimo dediščino naših pijo-nirjev, 'Amer. Slovenca'! — Rev. J. Černe.
BLAZNIKOVE
Pratike
ZA LETO 1933
smo prejeli te dni in jih že razpošiljamo. Pratika stane
20c
s poštnino Vred.
Razpečevalcem, ki jih na-roče najmanj en ducat, dobijo poseben popust.
Naročila je poslati na:
Knjigarna Amer. Slovenec
1849 W. 22nd Street, CHICAGO, ILL.