URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka 4	Ljubljana, petek 9. februarja. 1979	Cena 20 dinarjev	Leto XXXVI
209.
Na podlagi 7. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 1. člena zakona o pomilostitvi SR Slovenije in 102. člena kazenskega zakona Socialistične federativne republike Jugoslavije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije na prošnjo obsojenca
ODLOK
o pomilostitvi obsojene osebe
Odpravijo se pravne posledice obsodbe:
Dekanju Adamu, rojenemu leta 1942 se odpravijo pravne posledice obsodbe, ki pomenijo oviro pri napredovanju v višji čin. i
St. 25-1/79
Ljubljana, dne 25. januarja 1979.
Predsedstvo
Socialistične republike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
210.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti družbenega dogovora o osnovah in merilih za določanje osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov volje-oim ali imenovanim, funkcionarjem v pravosodju iz leta 1975, na svoji seji dne 16. 1. 1979
odločilo:
Ugotovi se, da določba drugega odstavka 3. člena družbenega dogovora o osnovah in merilih za določa-hje osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov yoljenim ali imenovanim funkcionarjem v pravosodju iz leta 1975 ni v neskladju z ustavo in zakonom.
Obrazložitev
Sodišče združenega dela v Mariboru je s predlo-gom začelo postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti določbe drugega odstavka 3. člena družbenega dogovora o osnovah in merilih za določanje osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov voljenim ali imenovanim funkcionarjem v pravosodju iz leta 1975. Po navedeni določbi se pravosodnemu funkcionarju, ki ni-1118 strokovnega izpita, po zakonu pa ga je dolžan opraviti, osnova osebnega dohodka, določena s tem tužbenim dogovorom, zniža za 10 °/o. Po navedbah Predlagatelja je ta določba v nasprotju s 126. členom takoha o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76).
Z družbenim dogovorom udeleženci dogovora zagotavljajo in usklajujejo samoupravno urejanje druž-benpekonomskih in drugih odnosov, ki so širšega skupnoga pomena za udeležence dogovora ali splošnega mžbenega pomena in z njimi določajo tudi osnove in niorila za delitev sredstev za osebne dohodke. Osebni ohodek delavca se določa tako, da ustreza rezultatom Jegovega dela in njegovemu osebnemu prispevku, ki ga je dal s svojim živim ter s svojim in družbenim
minulim delom k povečanju dohodka temeljne organizacije, v skladu z načelom delitve po delu in v sorazmerju z rastjo produktivnosti svojega dela ter celotnega družbenega dela (22. člen ustave SR Slovenije, 126. člen zakona o združenem delu).
Po zakonski ureditvi veljavni ob sprejemanju obravnavanega družbenega dogovora, kakor tudi po sedaj veljavnih zakonih je za opravljanje določenih funkcij v pravosodju predpisan pravosodni oziroma strokovni izpit, kot dokaz posebne strokovne usposobljenosti. Neizpolnjevanje z zakonom zahtevanih pogojev je tudi razlog za razrešitev oziroma za izgubo funkcije po samem zakonu.
Ustavno sodišče ugotavlja, d£ se v primerih, ko delavec nima z zakonom zahtevanega strokovnega izpita in ko neizpolnjevanje zahtevanih pogojev pomeni razlog za razrešitev oziroma za izgubo funkcije po samem zakonu, predpostavlja, da je strokovna usposobljenost takega delavca manjša in zato določitev nižje osnove osebnega dohodka ni v neskladju z ustavo in zakonom.
Glede na navedeno je ustavno sodišče na podlagi 413. člena ustave SR Slovenije in 2. alinee tretjega odstavka 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) odločilo, kot je razvidno iz izreka te odločbe.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je sprejelo to odločbo v sestavi: predsednik dr. Jože Brilej in sodniki dr. Viktor Damjan, dr. Josip Globev-nik, Marjan Jenko, Riko Kolenc, Tine Remškar, Franc Simonič, dr. Majda Strobl in Olga Vrabič.
St. U I 55/78-7
Ljubljana, dne 16. januarja 1979.
Predsednik Ustavnega sodišča SR Slovenije
dr. Jože Brilej L r.
211.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je na seji dne 18. januarja 1979 obravnavalo pobudo Hišnega sveta Pražakova ul. 10, Ljubljana, in je
iki e pilo:
I.	Pobuda se sprejme in začne postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti sklepa Skupščine zveze komunalnih skupnosti na območju ljubljanskih občin o soglasju k cenam za dimnikarske storitve na območju ljubljanskih občin (Uradni list SRS, št. 5/78).
II.	Začne se postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti v letu 1977 sklenjenega:
1.	samoupravnega sporazuma o ustanovitvi zveze komunalnih skupnosti na območju ljubljanskih občin;
2.	družbenega dogovora o zadevah skupnega odločanja pri opravljanju komunalnih dejavnosti poseb-
nega družbenega pomena na območju ljubljanskih občin;
3.	samoupravnega sporazuma o načinu soodločanja in o določitvi števila delegatov uporabnikov komunalnih storitev v komunalnih organizacijah na območju mesta Ljubljane in načinu delegiranja teh delegatov.
Obrazložitev
Hišni svet Pražakova ul. 10, Ljubljana je vložil pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti v I. točki tega sklepa navedenega sklepa skupščine zveze komunalnih skupnosti. V vlogi navaja, da izpodbijani sklep ni bil sprejet v s'kladu s samoupravnimi splošnimi akti ter predpisi o družbeni kontroli cen, po katerih so cene za komunalne storitve pod družbeno kontrolo cen občinskih organov. Z izpodbijanim sklepom so se cene za dimnikarske storitve povišale več, kot je bilo dogovorjeno. Izpodbijani sklep, po mnenju pobudnika tudi ni v skladu z zakonom o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena, ker o teh cenah ni odločal organ upravljanja komunalne delovne organizacije TOZD Dimnikarstvo, sestavljen tako, kot določa zakon, iz delegatov uporabnikov komunalnih storitev ter Iz delegatov delavcev komunalne delovne organizacije.
V postopku za preizkus pobude je ustavno sodišče sklenilo, da bo začelo postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa, kakor tudi samoupravnih splošnih aktov, na katerih temelji izpodbijani sklep.
1)	Z izpodbijanim sklepom navedenim pod I. točko tega sklepa, je skupščina zveze komunalnih skupnosti določila cene za komunalne storitve. Oceniti je treba skladnost tega sklepa z določbami 4. in 5. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24/74 in 7/77, v nadaljevanju: zakon). V 4. členu zakona so določene zadeve skupnega odločanja, med katere sodijo tudi cene za komunalne storitve. O teh zadevah, po določbi 5. člena zakona, enakopravno odločajo delegati uporabnikov z delegati izvajalcev komunalnih storitev v delavskem svetu oziroma njemu ustreznem organu upravljanja komunalne delovne organizacije, soodločajo pa krajevne skupnosti, komunalne skupnosti ali organi občinske skupščine.
Oceniti je tudi treba skladnost izpodbijanega sklepa z določbami zakona o m-editvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 32/72) in z odlokom Skupščine mesta Ljubljane o družbeni kontroli cen za proizvode in storitve, ki so v pristojnosti Skupščine mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 22/73), po katerih so cene za komunalne storitve pod družbeno kontrolo cen v pristojnosti organov Skupščine mesta Ljubljane.
2)	Osnovo za sprejem izpodbijanega sklepa ima skupščina zveze komunalnih skupnosti v 7. členu samoupravnega sporazuma o ustanovitvi zveze komunalnih skupnosti na območju ljubljanskih občin, v katerem je poleg drugih zadev skupnega odločanja po 4. členu zakona določeno, da skupščina zveze komunalnih skupnosti odloča, na podlagi predhodnega mnenja komunalnih skupnosti v občinah, o cenah za komunalne storitve, ki se opravljajo na območju več občin in jih daje skupščini mesta v soglasje.
Ustavno sodišče je ugotovilo, da je treba oceniti skladnost navedenega samoupravnega sporazuma kot celote z določbami 8., 9. in 11. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena. V 8. členu zakona je določeno, da delovni ljudje in občani prek svojih krajevnih skupnosti ter delavci organizacij
združenega dela kot uporabniki komunalnih storitev skupaj z delavci komunalnih organizacij s samoupravnim sporazumom ustanovijo komunalno skupnost S samoupravnim sporazumom o ustanovitvi komunalne skupnosti se določijo naloge skupnosti (9. člen). Komunalne skupnosti, ustanovljene za posamezne ali več komunalnih dejavnosti, za posamezne krajevne skupnosti ali za območje več krajevnih skupnosti, se zaradi usklajevanja dela in planov razvoja ter uresničevanja skupnih ciljev v občini, združujejo v občinsko zvezo komunalnih skupnosti, lahko pa ustanovijo tudi širše zveze oziroma združenja ter vzpostavljajo druge oblike sodelovanja (11. člen).
Samoupravni sporazum o ustanovitvi zveze komunalnih skupnosti na območju ljubljanskih občin so sklenile komunalne skupnosti posamezne ljubljanske občine ter tako ustanovile zvezo komunalnih skupnosti Občinske komunalne skupnosti so zvezi komunalnih skupnosti poverile enake naloge, kot jih imajo same po samoupravnih sporazumih o ustanovitvi občinskih komunalnih skupnosti, med drugim odločanje o zadevah skupnega odločanja, navedenih v 4. členu zakona.
3)	Skupščina zveze komunalnih skupnosti opira svoj izpodbijani sklep, naveden v I. točki tega sklepa, na določbo 7. člena družbenega dogovora o zadevah skupnega odločanja pri opravljanju komunalnih dejavnosti posebnega družbenega pomena na območju ljubljanskih občin. Po tej določbi v samoupravni občinski komunalni skupnosti, organizirani za 19 komunalnih dejavnosti, delovni ljudje in občani kot uporabniki komunalnih storitev soodločajo o zadevah skupnega odločanja. Samoupravna občinska komunalna skupnost odloča o vseh zadevah, ki predstavljajo zaključen funkcionalni in interesni krog (8. člen). Zveza samoupravnih komunalnih skupnosti samostojno odloča o zadevah, prenešenih v njeno pristojnost na podlagi posebnega dogovora (9. člen). Podrobnejše določbe o tem, na katerem nivoju in o katerih zadevah poteka soodločanje med uporabniki komunalnih storitev z delavci komunalnih organizacij, bodo vsebovane v samoupravnih sporazumih o ustanovitvi samoupravnih komunalnih interesnih skupnosti (11. člen).
Ustavno sodišče je sklenilo, da je treba oceniti skladnost navedenega družbenega dogovora kot celote z določbo 3. odstavka 5. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena, ki določa, da se z družbenim dogovorom med krajevnimi skupnostmi v občini, občinsko skupščino in organizacijo združenega dela, ki so uporabniki komunalnih storitev, določi, za katere'komunalne dejavnosti in v katerih zadevah ter na kakšen način soodločajo o zadevah skupnega odločanja krajevne skupnosti, komunalne skupnosti oziroma organi občinske skupščine.
4.	V zvezi s pobudnikovo trditvijo, da o cenah, določenih z izpodbijanim sklepom, niso odločali delegati uporabnikov z delegati izvajalcev komunalnih storitev v organu upravljanja TOZD Dimnikarstvo, tako kot določa zakon, je bilo ugotovljeno, da je v Ljubljani sklenjen samoupravni sporazum o načinu soodločanja in o določitvi števila delegatov uporabnikov komunalnih storitev-v komunalnih organizacijah na območju mesta Ljubljane in načinu delegiranja teh delegatov. V njem je določen način soodločanja in število delegatov uporabnikov komunalnih storitev v organih upravljanja komunalnih delovnih organizacij ter način, kako krajevne skupnosti in organizacije združenega dela delegirajo delegate uporabnikov v organe upravljanja komunalne delovne organizacije.
Oceniti je treba skladnost navedenega samoupravnega sporazuma z določbo 16. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena, po kateri se s samoupravnim sporazumom med krajevnimi skupnostmi in organizacijami združenega dela kot uporabniki komunalnih storitev, določi število delegatov uporabnikov komunalnih storitev v posamezni komunalni organizaciji ter način, kako delegirajo posamezne krajevne skupnbsti in organizacije združenega dela svoje delegate.
Na podlagi navedenega je ustavno sodišče po 11. členu zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) sklenilo, kot je navedeno v izreku sklepa.
, St. U I 75/78-9
Ljubljana, dne 18. januarja 1979.
Sodnik, ki nadomešča predsednika .	Ustavnega sodišča
SR Slovenije
Franc Simonič 1. r.
212.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je na seji dne 18. 1. 1979 obravnavalo pobudo S. Simo-nittija iz Ljubljane, Celovška 166, in je
sklenilo:
Pobuda se sprejme in se začne postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti 33. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi komunalne skupnosti občine , Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2/78).
Obrazložitev
Občan je vložil pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti 11. alinee 33. člena samoupravnega sporazuma ° ustanovitvi komunalne skupnosti občine Ljubljana Šiška, ki določa, da o imenovanju in razrešitvi poslovodnih organov komunalnih organizacij razpravljajo in odločajo delegati v skupščini komunalne skupnosti. Me-ni> da ta določba ni v skladu s 6. odstavkom 129. člena Ustave SR Slovenije.
Pri obravnavanju pobude je ustavno sodišče oce-hilo, da je treba preizkusiti skladnost določbe 11. alinee 33. člena navedenega samoupravnega sporazuma s 129. členom ustave, po katerem delavski svet imenuje in razrešuje poslovodne organe organizacij združenega ^ela in po katerem zakon lahko določi pogoje in način jrnenovanja poslovodnega organa v organizacijah zdru-zenega dela, ki opravljajo zadeve posebnega družbe-neSa pomena, ter skladnosti s 4. in 5. členom zakona 0 komunalnih dejavnostih posebnega družbenega po-naena (Uradni list SRS, št. 24/75 in 7/77), po katerih ° imenovanju in razrešitvi poslovodnega organa odločajo delegati uporabnikov komunalnih storitev enakopravno z delegati delavcev komunalne organizacije č delavskem svetu ali njemu ustreznem organu upravljanja komunalne organizacije.
Skupščina komunalne skupnosti občine Ljubljana lska po 33. členu navedenega samoupravnega spora-Zuma, razen o imenovanju in razrešitvi poslovodnega organa, odloča tudi o drugih vprašanjih skupnega odlo-onja iz 4. člena zakona o komunalnih dejavnostih podobnega družbenega pomena, o katerih po 1. odstavku člena istega zakona odločajo enakopravno delegati
uporabnikov z delegati delavcev v delavskem svetu komunalne organizacije. Ob taki določitvi v 33. členu samoupravnega sporazuma je ustavno sodišče, v zvezi z obravnavanjem vložene pobude ocenilo, da je treba preizkusiti tudi skladnost ostalih določb 33. člena samoupravnega sporazuma z 51. členom ustave ter 4. in 5. členom zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena.
Zato je ustavno sodišče na podlagi navedenega po 15. členu zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) sklenilo, kot je navedeno v izreku tega sklepa.
St. U I 19/78-10
Ljubljana, dne 18. januarja 1979.
Sodnik, ki nadomešča predsednika Ustavnega sodišča SR Slovenije
Franc Simonič 1. r.
213.
Na podlagi drugega odstavka 54. člena zakona o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 16/77) in tretjega odstavka 15. člena zakona o srednjem šolstvu (Uradni list SRS, št. 18/67, 20/70, 31/72 in 18/74) je republiški komite za vzgojo in izobraževanje na svoji 6. seji, dne 25. decembra 1978 sprejel
PRAVILNIK
o spremembi pravilnika o šolskem koledarju za osnovne in srednje šole
1.	člen
Drugi odstavek 16. člena pravilnika o šolskem koledarju za osnovne in srednje šole (Uradni list SRS, št. 27/76) se spremeni takp, da se glasi:
»Srednje šole objavijo razpis za vpis v prvi razred za naslednje šolsko leto med 1. in 15. marcem; prijave za vpis v prvi razred za naslednje šolsko leto sprejemajo po objavi razpisa do 15. aprila; kandidati, ki se v tem roku niso mogli prijaviti, ali ki se na podlagi prve prijave niso mogli vpisati, se lahko naknadno prijavijo do 25. avgusta.«
2.	člen
17. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Srednje šole morajo obvestiti prijavljene kandidate o svoji odločitvi o vpisu v prvi razred najpozneje do 30. junija, naknadno prijavljene kandidate do 31. avgusta, učence z učno pogodbo pa do 15. septembra.«
3.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 14-1/76
Ljubljana, dne 25. decembra 1978.
članica Izvršnega sveta in
predsednica republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje
Majda Poljanšek 1. r.
214.
Saldo na dan ...;....na obrazcu »Promet
Na podlagi prvega odstavka 54. člena zakona o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 16/77) in v zvezi s 3. členom uredbe o kontnem planu in bilancah za organe družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SFRJ, št. 32/77 in 42/77) izdaja republiški sekretar za finance v soglasju z republiškim sekretarjem za ljudsko obrambo in komandantom teritorialne obrambe SR Slovenije
PRAVILNIK
o načinu vodenja knjigovodstvene evidence sredstev za obrambne priprave
bruto bilance od 1/1-19.... do .......«, ki ga predloži
vodji knjigovodstva organov družbenopolitičnih skupnosti najkasneje do 20 v mesecu za preteklo trimesečje.	f
Vodja knjigovodstva organov družbenopolitične skupnosti izkaže promet sredstev na kontu 070 — Denarna sredstva za druge -namene, in promet virov teh sredstev na kontu 970 — Drugi skladi.
Obrazec »Promet bruto bilance od 1/1-19...... do
del.
je priloga h pravilniku in je njegov sestavni
6.	člen
,	1. člen
S tem pravilnikom se določajo analitični konti na katerih organi družbenopolitičnih skupnosti vodijo knjigovodstveno evidenco sredstev za obrambne priprave za družbenopolitični in gospodarski sistem ter teritorialno obrambo, ki se vodijo v enem knjigovodstvu.
2.	člen
Sredstva za obrambne priprave iz prvega člena tega pravilnika se vodijo na posebnem računu (637) pri službi družbenega knjigovodstva po drugem odstavku 15. člena uredbe o načinu in pogojih, ob katerih lahko uporabniki družbenih sredstev odpirajo in odpravljajo račune pri službi družbenega knjigovodstva (Uradni list’SFRJ, št. 59/77).
3.	člen
Knjigovodstveno evidenco iz prvega člena tega pravilnika vodi s proračunom določeni nosilec proračunskih sredstev po sistemu enotnih računov, predpisanih z uredbo o kontnem planu in bilancah za organa družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SFRJ, št. 32/77 in 42/77), katerih skupni promet se izkaže na kontih skupine 07 — Sredstva za druge namene in skupine 97 — Viri sredstev za druge namene.
4.	člen
Sintetični konti skupine 07 — Sredstva za druge namene, in skupine 97 — Viri sredstev za druge namene, se analitično razčlenijo na analitične in subana-litične konte, ki so navedeni v »Analitičnem kontnem planu sredstev za obrambne priprave«, ki ga nosilec sredstev za obrambne priprave prejme od Republiškega sekretariata za ljudsko obrambo.
Način knjiženja na posameznih analitičnih kontih iz prvega odstavka tega člena je naveden v »Vsebini analitičnih kontov v kontnem planu sredstev za obrambne priprave«, ki jo nosilec sredstev za obrambne priprave prejme od Republiškega sekretariata za ljudsko obrambo.
5.	člen
Knjigovodski delavec, ki je zadolžen za vodenje knjigovodstvene evidence sredstev za obrambne priprave, mora voditi knjigovodstvene spremembe tekoče. Ob koncu meseca mora uskladiti stanje analitičnih kontov s stanjem na sintetičnih kontih in sestaviti mesečno bruto bilanco. Iz te bruto bilance sešteje posebej promet sredstev in posebej promet virov teh sredstev. Seštevke obeh prometov izkaže v stolpcih: »Začetno stanje 1/1-19..; Promet od 1/1-19.... do .......
brez začetnega stanja; Skupen promet od 1/1-19.... do
Stanje sredstev za obrambne priprave in njihovih virov na začetku leta, spremembe pri sredstvih in njihovih virih med letom ter stanje sredstev in njihovih virov na koncu leta izkaže knjigovodski delavec na
obrazcu »Zaključni list na dan ............. 19...«, ki
je priloga h pravilniku in je njegov sestavni del.
Zaključni list na dan 31. decembra, v katerem izkaže knjigovodski delavec skupni promet sredstev in skupni promet virov sredstev, predloži vodji knjigovodstva organov družbenopolitične skupnosti v štirih izvodih, najkasneje do 10. februarja tekočega leta za preteklo leto.
7.	člen
Knjigovodski delavec sestavi ob zaključku leta zaključni račun sredstev za obrambne priprave na obrazcu FSNO-1 »Pregled porabljenih finančnih sredstev za vse dejavnosti LO v letu 19...«, ki ga prejme
nosilec sredstev za obrambne priprave od Republiškega sekretariata za ljudsko obrambo.
Obrazec FSNO-1 »Pregled porabljenih finančnih sredstev za vse dejavnosti ljudske obrambe v letu
19...« in »Zaključni list na dan 31. decembra 19.....«,
v katerem je izkazano stanje sredstev za obrambne priprave in njihovih virov na začetku leta, spremembe pri sredstvih in njihovih virih med letom ter stanje sredstev in njihovih virov na koncu leta, po sintetičnih kontih, analitičnih kontih in subanalitičnih kontih, z rekapitulacijo po posameznih razredih in skupnim seštevkom, predloži nosilec sredstev za obrambne priprave v enem izvodu Republiškemu sekretariatu za ljudsko obrambo, najkasneje 31. marca za preteklo leto.
8.	člen
Način poslovanja sredstev za obrambne priprave po tem pravilniku nadzoruje Republiški sekretariat za ljudsko obrambo.
9.	člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, in se uporablja od 1. januarja 1979.
Republiška sekretarka za finance
1 Soglašam:	Milica Ozbič 1. r.
Republiški sekretar za ljudsko obrambo Martin Košir 1. r.
Komandant teritorialne obrambe SR Slovenije
Branko Jerkič 1. r.
(Sredstva za obrambne priprave)
PROMET BRUTO BILANCE
Podračun 637 računa pri SDK
od 1. 1. 19. do
Kon- to	Opis	Začetno stanje 1. januarja 19	 dolguje	terja	Promet od 1. 1. 19	 do	 brez začetnega stanja		Skupen promet od 1. 1. 19	 do 		Saldo
1	2	3	4	5	6	7	8	dolguje	terja 9	10
070 —	Sredstva					
970 —	Drugi skladi					
Skupaj						
Vodja knjigovodstva:
Predstojnik organa:
(Sredstva za obrambne priprave)
ZAKLJUČNI LIST na dan 31. decembra 19.
Podračun 637 računa pri SDK
Kon- to	Opis	Začetno stanje 1. januarja i0	 dolguje	terja	Promet od 1. 1. 19	 do	 brez začetnega stanja	Skupen promet od l. l. 19	 do 		Saldo
		i	2	3	4	5	6	7	8	dolguje	terja 9	10
070 — 970 — Skupaj	Sredstva Drugi skladi		>		
Vodja knjigovodstva:
Predstojnik organa:
215.
Na podlagi tretjega odstavka 2. člena zakona o nadomestilu dela obresti za investicije v zasebnem kmetijstvu (Uradni list SRS, št. 19-865/75) izdaja republiški sekretar za finance
ODLOČBO
6 Ugotovitvi poprečne obrestne mere, po kateri so se obrestovale hranilne vloge v SR Sloveniji v letu 1978
Poprečna obrestna mera, po kateri so se obresto-hranilne vloge v SR Sloveniji v letu 1978, je znašala 7,75 •/«.
Št 44-3*79
v	Republiška sekretarka
za finance
Milica Ozbič 1. r.
216.
Na temelju 20. člena statuta Raziskovalne skup-osti je skupščina Raziskovalne skupnosti Slovenije Oa svoji seji dne 27. decembra 1978 v zboru uporabni-0v *n zboru izvajalcev sprejela
SKLEP
razglasitvi veljavnosti dopolnila k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana za obdobje 1979—1980
1.	Skupščina ugotavlja, da je dopolnilo k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana za obdobje 1979—1980 sprejela večina udeležencev, določeno s 26. členom samoupravnega sporazuma o temeljih plana in da je zato veljavno.
2.	Ta sklep in besedilo dopolnila se objavita v Uradnem listu SRS.
Ljubljana, dne 27. decembra 1978.
Predsednik skupščine Raziskovalne skupnosti Slovenije Tone Zimšek 1. r.
217.
K samoupravnemu sporazumu o temeljih plana raziskovalne dejavnosti v SR Sloveniji za obdobje 1976— 1980 sprejetem v letu 1977,
spre j e-ma-mo
delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih ter delovni ljudje, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljamo gospodarsko ali drugo dejavnost,
IkOTOLNILO K SAMOUPRAVNEMU SPORAZUMU
o temeljih plana za obdobje 1979—1980
1.	člen
S tem dopolnilom določamo
—	glavne naloge in pota pri nadaljnjem dograjevanju samoupravne organiziranosti raziskovalne dejavnosti v SR Sloveniji;
—	oblikovanje, usklajevanje in uresničevanje skupnega raziskovalnega programa in drugih programov Raziskovalne skupnosti Slovenije in področnih raziskovalnih skupnosti v obdobju 1979—1930;
—	materialne pogoje za uresničevanje teh programov in načine ter obseg združevanja sredstev za skupni raziskovalni program in za posebne raziskovalne programe skupnega pomena.
S tem dopolnilom zagotavljamo soglasnost vseh udeležencev sporazuma, da vsak na svojem področju in z medsebojnim usklajevanjem interesov in prizadevanj sodelujejo pri oblikovanju in uresničevanju skupnega raziskovalnega programa, posebnih razvojnih programov skupnega pomena ter pri vseh drugih zadevah v okviru določanja in izvajanja raziskovalne politike v SR Sloveniji.
2.	člen
Razdrobljenost raziskovalnih procesov in zaostajanje direktnih vlaganj v raziskovalno dejavnost, namenjeno hitrejšemu razvoju in posodobitvi neposredne proizvodnje bomo v naslednjem obdobju poskušali odpraviti predvsem z uveljavitvijo tistih oblik in metod dela, ki jih opredeljujejo skupščinska stališča o raziskovalni dejavnosti kot sestavini združenega dela. Neposredne naloge na tem področju so:
—	postavitev konkretnih skupnih projektov na tistih področjih, kjer je potrebno in mogoče raziskovalne procese neposredno usmeriti v razreševanje razvojnih problemov naše družbe, zlasti v smislu hitrejšega uveljavljanja kvalitetnih dejavnikov razvoja in prestrukturiranja gospodarstva, še posebej v delovno intenzivnih panogah;
—	oblikovanje širših, dolgoročno usmerjenih raziskovalnih programov tam, kjer je potrebno predvsem zagotoviti razvoj raziskovalnega potenciala in znanja;
—	ustanovitev temeljnih raziskovalnih skupnosti tam, kjer te lahko zagotove dolgoročne povezave in neposredno svobodno menjavo dela med delavci v raziskovalnih organizacijah in uporabniki raziskovalnih rezultatov ter s tem ustvarijo pogoje za hitrejši razvoj in uveljavljanje raziskovalne dejavnosti.
Tako v programih kot projektih bomo težili k uveljavljavitvi interdisciplinarnega pristopa in k povezovanju raziskovalnih kapacitet različnih raziskovalnih institucij in področj. Raziskovalna skupnost Slovenije bo v letu 1979 izdelala in sprejela konkretno metodologijo postavljanja in vodenja usmerjenih raziskovalnih programov in konkretnih skupnih projektov ter določila ključne usmeritve v okviru Skupnega raziskovalnega programa, v katerem bo v skladu z Resolucijo o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje od leta 1976 do 1980 v letu 1978 in stališči Skupščine SR Slovenije posvetila posebno skrb razvoju nacionalnih ved in družboslovja na marksističnih osnovah ter predvsem na podlagi celovitejših programov.
3.	člen
Usklajen policentrični razvoj SR Slovenije in uveljavitev kvalitetnih dejavnikov v tem razvoju vse odločneje zahtevata smotrno uskladitev in povezavo celotne raziskovalne dejavnosti v SR Sloveniji ne glede na to, kje raziskovalni procesi potekajo ter uveljavitev
te dejavnosti v smislu stališč Skupščine SR Slovenije o raziskovalni dejavnosti kot sestavini združenega dela ter stališč 8. kongresa ZKS in 11. kongresa ZKJ o vlogi in pomenu raziskovalne in inovacijske dejavnosti.
Povezovanje raziskovalnih procesov zahteva hitrejši razvoj raziskovalnih kapacitet v delovnih organizacijah, boljše načrtovanje raziskovalnih programov in večjo uveljavitev lastne inovativne dejavnosti kot pogoja za neodvisen tehnološki in družbeni razvoj, zagotovitev možnosti za dolgoročnejšo usmeritev raziskovalnih skupin v samostojnih raziskovalnih organizacijah, uveljavitev občinskih in temeljnih raziskovalnih skupnosti, jasnejšo opredelitev vseh programov v raziskovalnih skupnostih ter uveljavitev tistih instrumentov v raziskovalni sferi, ki bodo pospeševali neposredno menjavo dela.
4.	člen
Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela se zavezujemo, da bomo v razvojnih programih naših organizacij uveljavljali raziskovalno komponento ter v okviru naših potreb in možnosti zasnavljali dolgoročno usmerjene raziskovalne programe, ki naj bistveno prispevajo k povečanju produktivnosti dela, zmanjšajo odvisnost našega znanja in tehnologije od tujine in odpravijo druge negativne pojave, še posebej neutemeljen in neselektiven uvoz licenc. V ta namen bomo intenzivneje kot doslej povezovali ih združevali sredstva v sestavljenih organizacijah združenega dela in na nivoju panog.
5.	člen
Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela si bomo prizadevali, da bomo v vseh oblikah organiziranosti, predvsem pa v samoupravnih interesnih skupnostih v družbenih dejavnostih in v gospodarstvu razvoj zasnovali na organiziranem uveljavljanju rezultatov raziskovalnega dela. Za uresničevanje te, usmeritve bodo samoupravne interesne skupnosti oblikovale lastne raziskovalne programe ter jih povezovale s programi področnih raziskovalnih skupnosti.
6.	člen
Pred občinske raziskovalne skupnostj se v naslednjem obdobju poslavljajo predvsem naslednje naloge:
—	ugotavljanje in opredeljevanje' potreb po raziskovalni dejavnosti oziroma raziskovalnih rezultatih na svojem območju in v medobčinskih razmerjih ter povezovanje in usklajevanje teh potreb,: raziskovalnih programov in raziskovalnih kapacitet TOZD in OZD med seboj in s skupnim raziskovalnim programom v Raziskovalni skupnosti Slovenije in področnih raziskovalnih skupnostih;
—	vnašanje raziskovalne dejavnosti v širša razvojna prizadevanja občine ter uveljavljanje znanstvenega pristopa v oblikovanju in uresničevanju razvojne strategije občine;
—	populariziranje in stimuliranje množične izumiteljske in organizirane raziskovalne dejavnosti ter vseh oblik uveljavljanja njunih dosežkov, zlasti v šolah, TOZD in družbenopolitičnih skupnostih.
V občinskih raziskovalnih skupnostih, ki so se uveljavile že v preteklem obdobju, se odpira možnost, da se'na podlagi dogovorjenega programa dela s posebnim občinskim samoupravnim sporazumom o združevanju sredstev zagotovi dodatna materialna osnova za uresničevanje raziskovalnih programov.
7.	člen
Področne raziskovalne skupnosti bodo v letih 1979 do 1980 izoblikovale in sprejele svoje letne delovne programe, v katerih bodo opredelile:
—	glavne naloge na področju povezovanja razvoja in usmerjanja raziskovalne dejavnosti v tem obdobju;
—	ključne usmeritve, usmerjene programe in konkretne projekte na svojem področju, s katerimi bodo usmerjale raziskovalno dejavnost v razreševanje razvojnih problemov;
—	celovit raziskovalni program, v katerem bo opredeljeno povezovanje raziskovanih kapacitet in sredstev, sofinancerji in izvajalci ter načini prenašanja rezultatov raziskovalnega dela v prakso;
—	metodologijo za izvajanje raziskovalnega programa z usklajenimi kriteriji in finančno-tehničnimi normativi.
8.	člen
Skupni raziskovalni program Raziskovalne skupnosti Slovenije za obdobje 1979 do 1980 je konkretiziran v planu razvoja in usmeritve raziskovalne dejavnosti v Sloveniji, ki ga je sprejela skupščina Raziskovalne skupnosti Slovenije na svoji 16. seji dne 29. 3. 1978. Da bi zagotovili neposrednejš'e uresničevanje tega programa v skladu z dogovorjenimi cilji bo Raziskovalna skupnost Slovenije v letu 1979 oblikovala ustrezne samoupravne mehanizme, v katerih bodo po-kg uporabnikov in drugih zainteresiranih zastopani tudi družbenopolitični nosilci organiziranih in usklajenih planov razvoja.
9.	člen
Zaradi nepričakovanih sprememb tržno-ekonom-skih pogojev gospodarjenja ali nezadostnih vlaganj v raziskovalno dejavnost v daljšem časovnem obdobju iz drugih objektivnih vzrokov nekatere delovne orga-uizacije niso več sposobne zagotoviti potrebnih minimalnih sredstev za raziskovalno komponento svojih kompleksnih razvojnih programov. Ker bi opustitev teh programov dolgoročno ogrozila normalen raz\'oj celih industrijskih vej, ki so v srednjeročnem programu razvoja SR Slovenije opredeljene kot strateške ih prednostne, se kaže potreba po zagotovitvi poseb-hih intervencijskih sredstev za uresničevanje takih faziskovalnih programov skupnega pomena.
Doslej so bili družbenopolitično in strokovno verificirani trije raziskovalni programi skupnega pomena.
njih bomo v letih 1978-80 pri Raziskovalni skup-hosti Slovenije združili sredstva v obsegu 122,77 mio !™n> ki bodo predvidoma uporabljena za naslednje raz-’skave:
v mio din izraženo v cenah 1979
^airien	3978	1979	1980	skupaj
Program raziskav o Vs®bnostih rude in hiožnosti eksploatacije v Rudniku Mežica	5,55	33,3	38,85	77,7
2‘ Progra™ raziskav n0- 'hh rudišč Hg in drugih ud v rudniku 2S Idrija	3,33	5,55	■7,77	16.65
; Program razvoja spe-13 ne elektronske teh- hologije	3,33	2,89		6,22
Namen		1978	1979	1980	skupaj
4. Rezerva in rejeno	nerazpo-	2,22	3,33	16,65	22,2
5. Skupaj		14,43	45,07	63,27	122,77
	10.	člen			
Skupščina Raziskovalne skupnosti Slovenije bo imenovala poseben 15-članski organ za upravljanje s temi sredstvi. V tem organu, ki bo sestavljen tripartitno, bodo poleg delegatov raziskovalcev in uporabnikov tudi delegati družbenopolitičnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij ter Gospodarske zbornice Slovenije.
11.	člen
Sklepe o financiranju posameznih raziskav v okviru opredeljenih raziskovalnih programov skupnega pomena sprejema skupščina Raziskovalne skupnosti Slovenije na podlagi posebnega pravilnika, ki bo določal pogoje in načine strokovne verifikacije teh programov.
Skupščina Raziskovalne skupnosti Slovenije tx) sprejela pravilnik in imenovala organ, določen v 10. členu, najkasneje do 31. 3. 1979.
12.	člen
Sredstva, združena v Raziskovalni skupnosti Slovenije po enotni prispevni stopnji za skupni raziskovalni program, bodo v letu 1979 in 1980 namenjena za financiranje naslednjih dejavnosti:
izraženo v cenah 1979 v mio din
Namen	1979	1980
1. Neposredno financiranje raziskovalnega dela v okviru enotnega in skupnega raziskovalnega programa RSS in PRS (opredeljenega v planu razvoja in usmerjanja RD v letih 1978—1980)	379,5	403,8
2. Raziskovalna infrastruktura in investicije — skupaj	195,1	207,7
Od tega: 2.1. usposabljanje raziskovalnih kad-		323
rov	30,0	22,2
2.2. znanstvena publicistika	19,6	
2.3. delno pokrivanje stroškov znanstvenih srečanj in sestankov	450	4;6
2.4. INDOK dejavnost	323	34,-4
2.5. nabava in delovanje raziskovalne opreme	46;7	46*8
2.6. popularizacija in VBpođbMjaa$e RD	$4	13
2.7. investicije v zgradbe in droge raziskovalne objekte	25*8	25,5
2.3. razvoj in delovanje raziskovalnih skupnosti in financiranje programa raziskav znanstvenega področja in raziskovalne politike	3190	323
3. Raziskovalni programi skupnega pomena (opredeljeni v čl. 9)	593	63,3
4. Ostalo (rezerve in nerazporejeno)	22(2	2$;6
Skupaj	6563	698,4
Skupščina Raziskovalne skupnosti Slovenije bo s finančnim načrtom in zaključnim računom določila konkretnejšo razporeditev sredstev.
13.	člen
Na osnovi samoupravnega sporazuma o temeljih plana in dopolnila k sporazumu za leto 1978 je bilo doslej v Raziskovalni skupnosti Slovenije v tem planskem obdobju združeno:
1. 1. 1976 po tekočih c. (1976)	300,5 mio din
oziroma po cenah 1978	376,2 mio din
2. I. 1977 po tekočih c. (1977)	435,6 mio din
oziroma po cenah 1978	481,3 mio dni
3. I. 1978 bo predv. združeno	561,1 mio din
Skupno je bilo v 1. 1976-78 združeno izraženo v cenah 1978	1.418,6 mio din
Ker znaša s samoupravnim sporazumom o temeljih plana dogovorjena vrednost raziskovalnih programov za to obdobje, preračunana v cene 1978, 2.528,3 mio din, ostane za združevanje v obdobju 1979—1980, upoštevajoč tudi 9. člen tega dopolnila, še 1.220,5 mio din oziroma, izraženo v cenah 1979, še 1.354,7 mio din.
Od tega bomo v letu 1979 združili 656,3 mio din in v letu 1980 še 698,4 mio din, izraženo v cenah 1979.
14.	člen
Te zneske bo skupščina Raziskovalne skupnosti Slovenije vsako leto sproti valorizirala na ta način, da bo znesek za naslednje leto povečala v skladu s povečanjem cen na drobno, predvidenim v letni resoluciji o izvajanju družbenega plana, ter obenem upoštevala primanjkljaj oziroma presežek sredstev iz prispevkov preteklega leta v skladu z določili družbenega načrta razvoja SR Slovenije v obdobju 1976—1980.
15.	člen
Ker se je prispevna osnova v letu 1978 v primerjavi z letom 1977 dvignila nad planirano višino, bodo temeljne in druge organizacije združenega dela svoje prispevke za leto 1978 obračunale po nižji prispevni stopnji kot je bila določena v dopolnilu k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana za raziskovalno dejavnost za leto 1978.
Prispevna stopnja za obračun prispevkov v letu
1978	znaša 1,4 odstotka.
16.	člen
Sredstva za uresničevanje teh programov se bodo kot doslej združevala pri Raziskovalni skupnosti Slovenije po enotni prispevni stopnji.
Ob predvidenem gibanju prispevne osnove bo akontacijska prispevna stopnja za leto 1979 enaka kot stopnja za poračun za leto 1978, določena v 15. členu, in sicer 1,4 odstotka.
Skupščina Raziskovalne skupnosti Slovenije bo na podlagi periodičnega obračuna in ocene tekočih gospodarskih gibanj v oktobru 1979 analizirala ustreznost te prispevne stopnje glede na vrednost programa ter po potrebi sprejela ustrezne ukrepe za uskladitev združevanja sredstev s planom.
Po zaključnem računu 1979 pa bo Skupščina Raziskovalne skupnosti Slovenije izvedla proračun za leto
1979	in sprejela prispevno stopnjo za leto 1980. Prispevna stopnja in eventualne spremembe bodo objavljene v Uradnem listu SRS.
REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST CELJE
218.
Na podlagi pooblastila iz 11. člena dodatka št. 2 k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Slovenske Konjice za obdobje 1976—1980 za leti 1979 in 1980 in prvega odstavka 148. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38/74, 14/75 in 31/76) sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev Občinske zdravstvene skupnosti Slovenske Konjice na seji dne 21. decembra 1978 sprejela
SKLEP
o določitvi prispevka za zdravstveno varstvo za določene kategorije uporabnikov, ki uživajo posamezne pravice iz zdravstvenega varstva v Občinski zdravstveni skupnosti Slovenske Konjice od 1. januarja 1979 dalje
1.	člen
Za določene kategorije uporabnikov se določijo prispevki za zdravstveno varstvo v mesečnih pavšalnih zneskih, in sicer:
din
1.	Učenci v poklicnem izobraževanju in učenci
poklicnih šol, ki imajo poleg šolskega pouka tudi praktični pouk pri delovni organizaciji, v šoli ali pri zasebnem delodajalcu — 1. odst. 56. člena zakona o zdravstvenem varstvu (v nadaljnjem besedilu ZZV)	90
2.	Občani na šolanju, strokovni izpopolnitvi ali podiplomskem študiju, ki so zaradi tega izgubili lastnost delavca v združenem delu, če ta čas dobivajo štipendijo in nimajo statusa rednega študenta in občani, ki jih pošlje organizacija pred pridobitvijo lastnosti delavca v združenem delu kot svoje štipendiste na praktično delo v drugo
organizacijo, da se tam strokovno usposobijo ali izpopolnijo — 2. odst. 56. člena ZZV	242
3.	Udeleženci javnih del in mladinskih delov-
nih akcij, ki so invalidsko zavarovani za vse primere invalidnosti — 2. odst. 56. člena ZZV	90
4.	Osebe na pouku za obrambo in zaščito v
mladinskih učnih enotah in centrih za pouk za mladino — 2. odst. 56. člena ZZV	90
5.	Začasno nezaposlene osebe po končanem
študiju — 2. odst. 56. člena ZZV	90
6.	Učenci srednjih šol ter študenti višjih in visokih šol in akademij — 3. odst. 56. člena ZZV 90
7.	Uživalci stalnih družbenih kmečkih preživ-
niri — 4. odst. 56. člena ZZV	242
8.	Uživalci stalnih priznavalnin, uživalci druž-
benih preživnin in uživalci stalne družbene denarne pomoči — 5. odst. 46. člena ZZV	242
9.	Občani, ki uživajo pravice izključno od tujega nosilca pokojninskega ali invalidskega zavarovanja, če jim zdravstveno varstvo ni zagotovljeno z mednarodnimi sporazumi na stroške tujega nosilca zdravstvenega zavarovanja — 2. odst.
57. člena ZZV	'	242
10.	Izseljenci — povratniki pod pogoji, ki jih
določi zdravstvena skupnost — 3. odst. 57. člena ZZV	-	242
11.	Druge skupine delovnih ljudi — občanov pod pogoji, ki jih določi zdravstvena skupnost —
2.	odst. 58. člena ZZV	242
Osebam, naštetim od 1. do 11. točke tega člena so zagotovljene vse pravice iz neposrednega zdravstvo-
nega varstva in drugih oblik socialne varnosti, ki jih določata zakon in samoupravni sporazum. Osebam iz'
1.	točke pa še pravice iz naslova zavarovanja za primer nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo.
2.	člen
Za osebe in občane iz 70. člena ZZV se določijo prispevki za zagotovitev pravic iz naslova zavarovanja za primer nesreče pri. delu in obolenja za poklicno boleznijo v mesečnih pavšalnih zneskih, in sicer:
din
1.	Osebe na strokovni usposobitvi ali prekvalifikaciji — 2. točka 70. člena ZZV	153
2.	Učenci strokovnih šol in gimnazij ter študenti visokošolskih zavodov:
—	kadar opravljajo praktična dela v zvezi s
poukom v šolskih delavnicah ali učilnicah	77
—	kadar opravljajo praktična dela (obvezna
ali neobvezna praksa) izven šolskih delavnic ali učilnic in ne zasedajo sistemiziranega delovnega mesta za določen čas	77
3.	člen
Za zagotovitev pravic iz zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja osebam in občanom iz 74. člena ZZV se določijo prispevki v mesečnih pavšalnih zneskih pod pogoji, ki jih določi zdravstvena skupnost v svojih aktih, in sicer
din
1.	Ko opravljajo naloge kot pripadniki enot teritorialne obrambe	39
2.	Ko sodelujejo na organiziranih javnih delih splošnega pomena, pri reševalnih akcijah ali pri obrambi pred naravnimi in drugimi nesrečami 39
3.	Ko pomagajo organom za notranje zadeve in pooblaščenim uradnim osebam ter organom pri izpolnjevanju nalog družbene samozaščite ter osebne varnosti občanov in varnosti premoženja, pri
vzdrževanju javnega reda in miru ter pri preprečevanju in odkrivanju kaznivih	dejanj	39
4.	Ko opravljajo naloge javne varnosti kot rezervni miličniki	39
5.	Ko opravljajo na poziv državnih organov
določene javne funkcije ali državljanske dolžnosti tn kot družbenopolitični delavci opravljajo družbene funkcije	39
6.	Ko so kot vojaški invalidi na poklicni rehabilitaciji pri praktičnih delih ali	vajah	39
7.	Ko v okviru organizirane športne dejavnosti
sodelujejo pri športnih akcijah	39
Osebe iz tega člena so zavarovane samo za nesrečo Pri delu in obolenje za poklicno boleznijo.
4.	člen
Mesečni pavšalni prispevek iz 1., 2. in 3. člena tega sklepa so določeni za celotno število delovnih dni v mesecu po samoupravnem aktu zavezanca. Za osebe, ki niso zavarovane ves mesec, se prispevek v pavšalnem znesku obračuna le za zavarovane delovne dneve.
5.	člen
Skupnost invalidsko-pokojninskega zavarovanja Plačuje za uživalce prejemkov za pokojninsko-invalid-skega zavarovanja (starostni, družinski, uživalci pravic Poklicne rehabilitacije — 5. odst. 56. člena ZZV) prispevek za zdravstveno zavarovanje od vseh prejemkov v višini (po stopnji) 14 °Zo neto.
6.	člen
Skupnosti za zaposlovanje plačujejo za vse osebe, ki so in dokler so pri njih redno prijavljene (5. odst. 56. člena ZZV) prispevek za zdravstveno zavarovanje v višini (po stopnji) 14 "/o neto.
Osnova za obračun prispevka po 1. odstavku tega. člena za vse redno prijavljene osebe je poprečni osebni dohodek, ki je na območju skupnosti za zaposlovanje osnova za odmero denarnega nadomestila tistim zavarovancem, ki prejemajo denarno nadomestilo med začasno nezaposlenostjo, kolikor ni s posebnim sporazumom drugače dogovorjeno.
7.	člen
Zavarovanci iz 1. odstavka 57. člena ZZV, ki so sklenili v tujini delovno razmerje, ali jim je prenehala lastnost delavca v združenem delu v SR Sloveniji, pa se v tujini strokovno izpopolnjujejo in dobivajo štipendijo, če niso zavarovani pri tujem nosilcu zdravstvenega zavarovanja, plačujejo prispevek od naslednjih bruto pavšalnih mesečnih osnov:
din
I.	se ne zahteva nobena kvalifikacija	10.600
II.	se zahteva po osnovnem šolanju priuči-
tev za določena dela in poklic	12.900
III.	se zahteva poklicna šola po zakonu o
srednjem šolstvu	15.200
IV.	se zahteva končanje splošne šole, teh-
nične delovodske šole, tehnične srednje šole, če je trajalo to šolanje najmanj tri leta, izpit za visokokvalificiranega delavca oz. izpit za pridobitev srednje strokovne izobrazbe	17.200
V.	se zahteva višja šola, prva stopnja fa-
kultete oz. z zakonom predpisan izpit za pridobitev višje strokovne izobrazbe	19.400
VI.	se zahteva diploma visoke šole ali fa-
kultete ali po diplomi še javno priznana specializacija (magistratura) ali doktorat	znanosti 25.500
Za zavarovance iz 1. odstavka 56. člena ZZV, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini, so na strokovnem izpopolnjevanju ali se tam učijo oz. so na praksi, se plačuje prispevek od mesečnih bruto pavšalnih osnov iz 1. odst. tega člena.
8.	člen
Zavezanci za plačevanje prispevkov za zdravstvene zavarovanje za določene kategorije oseb iz tega sklepa so:
—	po 1. točki 1. člena — organizacije združenega dela, zasebni delodajalci ali šola,
—	po 2. točki 1. člena — organ ali organizacija, ki daje štipendijo (štipenditor),
—	po 3. točki 1. člena — organizator javnih del ali mladinskih delovnih akcij,
—	po 4. točki 1. člena — organizator pouka,
—	po 5. točki 1. člena — skupnost za zaposlovanje,
—	po 6. točki 1. člena — plačniki se določijo s samoupravnim sporazumom med ustreznimi SIS,
—	po 7. točki 1. člena — organ ali organizacija, ki izplačuje stalne kmečke preživnine,
—	po 8. točki 1. člena — organ — izplačevalec,
—	po 9. točki 1. člena — sami občani, če ni z ratificiranimi mednarodnimi pogodbami določeno drugače,
—	po 10. točki 1. člena — skupnost za zaposlovanje, če se prijavijo za zaposlitev,
—	po 11. točki 1. člena — zavezanca določi zdravstvena skupnost,
—	po 1. točki 2. člena — organizacije, zasebni delodajalci oz. skupnosti, ke so zavezanci za njihovo zavarovanje,
—	po 2. točki 2. člena — šola, če se praktična dela, opravljajo v šolskih delavnicah ali učilnicah — organizacija ali zasebni delodajalec, če se praktična dela (obvezna ali neobvezna praksa) opravljajo pri organizaciji ali pri zasebnih delodajalcih,
—	po 3. členu — organizator dejavnosti,
—	po 7. členu — zavarovanci sami, če so v tujini sklenili delovno razmerje, pa so ostali zdravstveno zavarovani v SR Sloveniji — zavarovanci sami, če jim je prenehala lastnost delavca v združenem delu v SR Sloveniji, pa prejemajo štipendijo za strokovno izpopolnjevanje v tujini, če obveznosti plačevanja prispevkov ni prevzel štipenditor — organizacije za delavce, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini, se tam učijo ali so na strokovnem izpopolnjevanju ali na praksi (detaširani delavci).
9.	člen
Zavezanci prispevka za zdravstveno zavarovanje delavcev so dolžni plačevati za svoje delavce, katerim odobrijo neplačani dopust ali, ko ti opravičeno ali neopravičeno izostanejo z dela brez pravice do nadomestila prispevek za zdravstveno varstvo, in zavarovanje za vse čas odsotnosti z dela pod pogoji, ki jih določi skupnost v svojih aktih, po 7,66 %>.
Osnova za obračun prispevka za zdravstveno zavarovanje je poprečni osebni dohodek (bruto), ki ga je delavec dosegel v zadnjem mesecu pred mesecem, ko je nastopil neplačan dopust ah, ko je nastopila kaka druga okolnost iz 1. odst. tega člena.
10.	člen
Za delavce, ki delajo manj kot polovico polnega delovnega časa, plačajo organizacije oz. zasebni delodajalci prispevek za zdravstveno varstvo iz dohodka po stopnji 6 °/o. Osnova za obračun tega prispevka je bruto osebni dohodek oz. bruto prejemek.
Za delavce ter občane, ki so sklenili pogodbo o delu po členu 213 zakona o delovnih razmerjih plačajo organizacije oz. zasebni delodajalci prispevek za zdravstveno varstvo iz dohodka po stopnji 6 °/» od bruto prejemka.
11.	člen
Zavezanci prispevka (lastniki in zakupniki kmetijskih zemljišč, delovne in druge organizacije) plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo, kadar zaposlijo za začasno delo zunaj delovnega razmerja zavarovanca — kmeta ali člana njegovega gospodinjstva, zavarovanega pri skupnosti, v višini 6 %> od bruto prejemka.
Prispevek zapade v plačilo ob izplačilu prejemka.
Zavezanci iz 1. odstavka tega člena morajo vsako leto sestaviti spisek zaposlenih, z navedbo izplačanih bruto prejemkov v preteklem letu in ta spisek dostaviti strokovni službi regionalne zdravstvene skupnosti najkasneje do 31. marca.
12.	člen
Lastniki kmetijskih zemljišč, zavarovani po 1. odstavku 56. člena ZZV, plačujejo za člane družinske in gospodinjske skupnosti, ki se na zavarovančevi zemlji ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo ali prejemajo starostno kmečko pokojnino, niso pa z njimi v delovnem razmerju in tudi ne spadajo med družinske člane zavarovanca — delavca po 59. členu, prispevek za zdravstveno zavarovanje od osnov in po stopnjah, ki so do-
ločene v posebnem sklepu za zavarovance — kmete po
4.	odstavku 56. člena ZZV.
13.	člen
Vsi prispevki in pavšalne osnove po tem sklepu se vsako leto valorizirajo z indeksom poprečnega gibanja osebnih dohodkov na območju skupnosti, razen če skupnost s posebnim sklepom ne določi drugače.
14.	člen
Z dnem, ko se začne uporabljati ta sklep, preneha veljati sklep o določitvi .prispevka za zdravstveno varstvo za določene kategorije oseb, ki uživajo posamezne pravice iz zdravstvenega varstva v Občinski zdravstveni skupnosti Slovenske Konjice od 1. maja 1978 dalje (Uradni list SRS, št. 11-748/78).
Ta sklep prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1979 dalje.
St 022-1/78
Slovenske Konjice, dne 21. decembra 1978.
Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Slovenske Konjice
Alojz Korošec 1. r.
219.
Na podlagi pooblastila iz 11. člena dodatka št. 2 k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Šentjur za obdobje 1976—1980 za leti 1979 in 1980 in prvega odstavka 148. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38/74, 14/75 in 31/76) sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev Občinske zdravstvene skupnosti Šentjur na seji dne 18. decembra 1978 sprejela
SKLEP
o določitvi prispevka za zdravstveno varstvo za določene kategorije uporabnikov, ki uživajo posamezne pravice iz zdravstvenega varstva v občinski zdravstveni skupnosti Šentjur od 1. januarja 1979 dalje
1.	člen
Za določene kategorije uporabnikov se določijo prispevki za zdravstveno varstvo v mesečnih pavšalnih zneskih, in sicer:
din
1.	Učenci v poklicnem izobraževanju in učenci
poklicnih šol, ki imajo poleg šolskega pouka tudi praktični pouk pri delovni organizaciji, v šoli ali pri zasebnem delodajalcu — 1. odst. 56. člena zakona o zdravstvenem varstvu (v nadaljnjem besedilu ZZV)	90
2.	Občani na šolanju, strokovni izpopolnitvi
ali podiplomskem študiju, ki so zaradi tega izgubili lastnost delavca v združenem delu, če ta čas dobivajo štipendijo in nimajo statusa rednega študenta in občani, ki jih pošlje organizacija pred pridobitvijo lastnosti delavca v združenem delu kot svoje štipendiste na praktično delo v drugo organizacijo, da se tam strokovno usposobijo ali izpopolnijo — 2. odst. 56. člena ZZV	242
3.	Udeleženci javnih del in mladinskih delov-
nih akcij, ki so invalidsjto zavarovani za vse primere invalidnosti — 2. odst. 56. člena ZZV	90
4. Osebe na pouku za obrambo in zaščito v din mladinskih učnih enotah in centrih za pouk za mladino — 2. odst. 56. člena ZZV	90
5/ Začasno nezaposlene osebe po končanem študiju — 2. odst. 56. člena ZZV	90
6.	Učenci srednjih šol ter študenti višjih in visokih šol in akademij — 3. odst. 56. člena ZZV 90
7.	Uživalci stalnih družbenih kmečkih preživnin — 4. odst. 56. člena ZZV	242
8.	Uživalci stalnih priznavalnin, uživalci druž-
benih preživnin in uživalci stalne družbene denarne pomoči — 5. odst. 46. člena ZZV	242
9.	Občani, ki uživajo pravice izključno od tujega nosilca pokojninskega ali invalidskega zavarovanja, če jim zdravstveno varstvo ni zagotovljeno z mednarodnimi sporazumi na stroške tujega nosilca zdravstvenega zavarovanja — 2. odst.
57. člena ZZV	242
10.	Izseljenci — povratniki pod pogoji, ki jih
določi zdravstvena skupnost — 3. odst. 57. člena ZZV	242
11.	Druge skupine delovnih ljudi — občanov pod pogoji, ki jih določi zdravstvena skupnost —
2.	odst. 58. člena ZZV	242
Osebam, naštetim od 1. do 11. točke tega člena so zagotovljene vse pravice iz neposrednega zdravstvenega varstva in drugih oblik socialne varnosti, ki jih določata zakon in samoupravni sporazum. Osebam iz
1.	točke pa še pravice iz naslova zavarovanja za primer nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo.
2.	člen
Za osebe in občane iz 70. člena ZZV so določijo prispevki za zagotovitev pravic iz naslova zavarovanja za primer nesreče pri delu' in obolenja za poklicno boleznijo v mesečnih pavšalnih zneskih, in sicer:
din
1.	Osebe na strokovni usposobitvi ali prekvalifikaciji — 2. točka 70. člena ZZV	153
2.	Učenci strokovnih šol in gimnazij ter študenti visokošolskih zavodov:
—	kadar opravljajo praktična dela v zvezi s
Poukom v šolskih delavnicah ali učilnicah	77
—	kadar opravljajo praktična dela (obvezna
ali neobvezna praksa) izven šolskih delavnic ali učilnic in ne zasedajo sistemiziranega delovnega mesta za določen čas	77
3.	člen
Za zagotovitev pravic iz zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja osebam in občanom iz 74. člena ZZV se določijo prispevki v mesečnih pavšalnih zneskih pod pogoji, ki jih določi zdravstvena skupnost v svojih aktih, in sicer
din
1.	Ko opravljajo naloge kot pripadniki enot teritorialne obrambe	39
2.	Ko sodelujejo na organiziranih javnih delih
splošnega pomena, pri reševalnih akcijah ali pri obrambi pred naravnimi in	drugimi nesrečami	39
3.	Ko pomagajo organom za notranje zadeve in
Pooblaščenim uradnim osebam ter organom pri izpolnjevanju nalog družbene samozaščite ter osebne varnosti občanov in varnosti premoženja, pri vzdrževanju javnega reda in miru ter pri preprečeva-niu in odkrivanju kaznivih	dejanj	39
4.	Ko opravljajo naloge javne varnosti kot rezervni miličniki	39
5.	Ko opravljajo na poziv državnih organov določene javne funkcije ali državljanske dolžnosti
din
in kot družbenopolitični delavci opravljajo druž-bene funkcije	39
6.	Ko so kot vojaški invalidi na poklicni rehabilitaciji pri praktičnih delih ali vajah	39
7.	Ko v okviru organizirane športne dejavnosti
sodelujejo pri športnih akcijah	39
Osebe iz tega člena so zavarovane samo za nesrečo pri delu in obolenje za poklicno boleznijo.
4.	člen
Mesečni pavšalni prispevek iz 1., 2. in 3. člena tega sklepa so določeni za celotno število delovnih dni v mesecu po samoupravnem aktu zavezanca. Za osebe, ki niso zavarovane veš mesec, se prispevek v pavšalnem znesku obračuna le za zavarovane delovne dneve.
5.	člen
Skupnost invalidsko-pokoj ninskega zavarovanja plačuje za uživalce prejemkov za pokojninsko-invalid-skega zavarovanja (starostni, družinski, uživalci pravic poklicne rehabilitacije — 5. odst. 56. člena ZZV) prispevek za zdravstveno zavarovanje od vseh prejemkov v višini (po stopnji) 14 °/o neto.
6.	člen
Skupnosti za zaposlovanje plačujejo za vse osebe, ki so in dokler so pri njih redno prijavljene (5. odst. 56. člena ZZV) prispevek za zdravstveno zavarovanje v višini (po stopnji) 14 °/o neto.
Osnova za obračun prispevka po 1. odstavku tega člena za vse redno prijavljene osebe je poprečni osebni dohodek, ki je na območju skupnosti za zaposlovanje' osnova za odmero denarnega nadomestila tistim zavarovancem, ki prejemajo denarno nadomestilo med začasno nezaposlenostjo, kolikor ni s posebnim sporazumom drugače dogovorjeno.
Zavarovanci iz 1. odstavka 57. člena ZZV, Iti so sklenili v tujini delovno razmerje, ali jim je prenehala lastnost delavca v združenem delu v SR Sloveniji, pa se v tujini strokovno izpopolnjujejo in dobivajo štipendijo, če niso zavarovani pri tujem nosilcu zdravstvenega zavarovanja, plačujejo prispevek od naslednjih bruto pavšalnih mesečnih osnov:
din
I.	se ne zahteva nobena kvalifikacija	10.600
II.	se zahteva po osnovnem šolanju priuči-
tev za določena dela in poklic	12.900
III.	se zahteva poklicna šola po zakonu o
srednjem šolstvu	15.200
IV.	se zahteva končanje splošne šole, teh-
nične delovodske šole, tehnične srednje šole, če je trajalo to šolanje najmanj tri leta, izpit za visokokvalificiranega delavca oz. izpit za pridobitev srednje strokovne izobrazbe	17.200
V.	se zahteva višja šola, prva stopnja fa-
kultete oz. z zakonom predpisan izpit za pridobitev višje strokovne izobrazbe	19.400
VI.	se zahteva diploma visoke šole ali fa-
kultete ali po diplomi še javno priznana specializacija (magistratura) ali doktorat	znanosti 25.500
Za zavarovance iz 1. odstavka 56. člena ZZV, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini, so na strokovnem izpopolnjevanju ali se tam učijo oz. so na praksi, Se plačuje prispevek od mesečnih bruto pavšalnih osnov iz 1. odst. tega člena.
8.	člen
Zavezanci za plačevanje prispevkov za zdravstveno zavarovanje za določene kategorije oseb iz tega sklepa so:
—	po 1. točki 1. člena — organizacije združenega dela, zasebni delodajalci ali šola,
—	po 2. točki 1. člena — organ ali organizacija, ki daje štipendijo (štipenditor),
—	po 3. točki 1. člena — organizator javnih del ali mladinskih delovnih akcij,
—	po 4. točki 1. člena — organizator pouka,
—	po 5. točki 1. člena — skupnost za zaposlovanje,
—	po 6. točki 1. člena — plačniki se določijo s samoupravnim sporazumom med ustreznimi SIS,
—	po 7. točki 1. člena — organ ali organizacija, ki izplačuje stalne kmečke preživnine,
—	po 8. točki 1. člena — organ — izplačevalec,
—	po 9. točki 1. člena — sami občani, če ni z rati-
ficiranimi mednarodnimi pogodbami določeno drugače, ■	— po 10. točki 1. člena — skupnost za zaposlovanje,
če se. prijavijo za zaposlitev,
—	po 11. točki 1. člena — zavezanca določi zdravstvena skupnost,
—	po 1. točki 2. člena — organizacije, zasebni delodajalci oz. skupnosti, ke so zavezanci za njihovo zavarovanje,
—	po 2. točki 2. člena — šola, če se praktična dela,
opravljajo v šolskih delavnicah ali učilnicah — organizacija ali zasebni delodajalec, če se praktična dela (obvezna ali neobvezna praksa) opravljajo pri organizaciji ali pri zasebnih delodajalcih,	'
—	po 3. členu — organizator dejavnosti,
—	po 7. členu — zavarovanci sami, če so v tujini sklenili delovno razmerje, pa so ostali zdravstveno zavarovani v SR Sloveniji — zavarovanci sami, če jim je prenehala lastnost delavca v združenem delu-v SR Sloveniji, pa prejemajo štipendijo za strokovno izpopolnjevanje v tujini, če obveznosti plačevanja prispevkov ni prevzel štipenditor — organizacije za delavce, ki sč v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini, se tam učijo ali so na strokovnem izpopolnjevanju ali na praksi (detaširani delavci).
9.	člen
Zavezanci prispevka za zdravstveno zavarovanje delavcev so dolžni plačevati za svoje delavce, katerim odobrijo neplačani dopust ali, ko ti opravičeno ali neopravičeno izostanejo z dela brez pravice do nadomestila prispevek za zdravstveno varstvo, in zavarovanje za vse čas odsotnosti z dela pod pogoji, ki jih določi skupnost v svojih aktih, po 7,2%.
Osnova za obračun prispevka za zdravstveno zavarovanje je poprečni osebni dohodek (bruto), ki ga je delavec dosegel v zadnjem mesecu pred mesecem, ko je nastopil neplačan dopust ali, ko je nastopila kaka druga okolnost iz 1. odst. tega člena.
10.	člen
Za delavce, ki delajo manj kot polovico polnega delovnega časa, plačajo organizacije oz. zasebni delodajalci prispevek za zdravstveno varstvo iz dohodka po stopnji ti %. Osnova za obračun tega prispevka je bruto osebni dohodek oz. bruto prejemek.
Za delavce ter občane, ki so sklenili pogodbo o delu po členu 213 zakona o delovnih razmerjih plačajo organizacije oz. zasebni delodajalci prispevek za zdravstveno varstvo ‘iz dohodka po stopnji 6% od bruto prejemka.
11.	člen
Zavezanci prispevka (lastniki in zakupniki kmetijskih zemljišč, delovne in druge organizacije) plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo, kadar zaposlijo za začasno delo zunaj delovnega razmerja zavarovanca — kmeta ali člana njegovega gospodinjstva, zavarovanega pri skupnosti, v višini 6 °/o od bruto prejemka.
Prispevek zapade v plačilo ob izplačilu prejemka.
Zavezanci iz 1. odstavka tega člena morajo vsako leto sestavili spisek zaposlenih z navedbo izplačanih bruto prejemkov v preteklem letu in ta spisek dostaviti strokovni službi regionalne zdravstvene skupnosti najkasneje do 31. marca.
12.	člen
Lastniki kmetijskih zemljišč, zavarovani po 1. Odstavku 56. člena ZZV, plačujejo za člane družinske in gospodinjske skupnosti, ki se na zavarovančevi zemlji ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo ali prejemajo starostno kmečko pokojnino, niso pa z njimi v delovnem razmerju in tudi ne spadajo med družinske člane zavarovanca — delavca po 59. členu, prispevek za zdravstveno zavarovanje od osnov in po stopnjah, ki so določene v posebnem sklepu za zavarovance — kmete po
4.	odstavku 56. člena ZZV.
13.	člen
Vsi prispevki in pavšalne osnove po tem sklepu se vsako leto valorizirajo z indeksom poprečnega gibanja osebnih dohodkov na območju skupnosti, razen če skupnost s posebnim sklepom ne določi drugače.
14.	člen
Z dnem, ko se začne uporabljati ta sklep, preneha veljati sklep o določitvi prispevka za zdravstveno varstvo za določene kategorije oseb, ki uživajo posamezne pravice iz zdravstvenega varstva v Občinski zdravstveni skupnosti Šentjur od 1. maja 1978 dalje (Uradni list SRS, št. 11-751/78).
Ta sklep prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1979 dalje.
Št. 022-1/78
Šentjur, dne 18. decembra 1978.
Predsednik skupštine Občinske zdravstvene skupnosti Šentjur
dr. Andrej Fidler 1. r.
220.
Na podlagi pooblastila iz 10. člena dodatka št. 2 k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Šmarje pri Jelšah za obdobje 1970—1980 za leti 1979 in 1980 in pryega odstavka 148. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38/74, 14/75 in 31/76) sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev Občinske zdravstvene skupnosti Šmarje pri Jelšah na seji dne 25. decembra 1978 sprejela
SKLEP
o določitvi prispevka za zdravstveno varstvo za določene kategorije uporabnikov, ki uživajo posamezne pravice iz zdravstvenega varstva v Občinski zdravstveni skupnosti Šmarje pri Jelšah od 1. januarja 1979 dalje
1.	člen
Za določene kategorije uporabnikov se določijo prispevki za zdravstveno varstvo v mesečnih pavšalnih zneskih, in sicer:
din
1.	Učenci v poklicnem izobraževanju in učenci
poklicnih šol, ki imajo poleg šolskega pouka tudi praktični pouk pri delovni organizaciji, v šoli ali pri zasebnem delodajalcu — 1. odst. 56. člena zakona o zdravstvenem varstvu (v nadaljnjem besedilu ZZV)	90
2.	Občani na šolanju, strokovni izpopolnitvi ali podiplomskem študiju, ki so zaradi tega izgubili lastnost delavca v združenem delu, če ta čas dobivajo štipendijo in nimajo statusa rednega študenta in občani, ki jih pošlje organizacija pred pridobitvijo lastnosti delavca v združenem delu kot svoje štipendiste na praktično delo v drugo
organizacijo, da se tam strokovno usposobijo ali izpopolnijo — 2. odst. 56. člena ZZV	242
3.	Udeleženci javnih del in mladinskih delov-
nih akcij, ki so invalidsko zavarovani za vse primere invalidnosti — 2. odst. 56. člena ZZV	90
4.	Osebe na pouku za obrambo in zaščito v
mladinskih učnih enotah in centrih za pouk za mladino — 2. odst. 56. čle'na ZZV	90
5.	Začasno nezaposlene osebe po končanem
študiju — 2. odst. 56. člena ZZV	90
6.	Učenci srednjih šol ter študenti višjih in visokih šol in akademij — 3. odst. 56. člena ZZV 90
7.	Uživalci stalnih družbenih kmečkih preživnin — 4. odst. 56. člena ZZV	242 "
8.	Uživalci stalnih priznavalnin, uživalci druž-
benih preživnin in uživalci stalne družbene denarne pomoči — 5. odst. 46. člena ZZV	242
9.	Občani, ki uživajo pravice izključno od tujega nosilca pokojninskega ali invalidskega1 zavarovanja, če jim zdravstveno varstvo ni zagotovljeno z mednarodnimi sporazumi na stroške tujega nosilca zdravstvenega zavarovanja — 2. odst.
57. člena ZZV	242
10.	Izseljenci — povratniki pod pogoji, ki jih
določi zdravstvena skupnost — 3. odst. 57. člena ZZV	242
11.	Druge skupine delovnih ljudi — občanov Pod pogoji, ki jih določi zdravstvena skupnost —
2.	odst. 58. člena ZZV	242
Osebam, naštetim od 1. do 11. točke tega člena so zagotovljene vse pravice iz neposrednega zdravstve-neSa varstva in drugih oblik socialne varnosti, ki jih določata zakon in samoupravni sporazum. Osebam iz 1- točke pa še pravice iz naslova zavarovanja za primer nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo.
2.	člen
Za osebe in občane iz 70. člena ZZV se določijo prispevki za zagotovitev pravic iz naslova zavarovanja za Primer nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo v mesečnih pavšalnih zneskih, in sicer:
din
1.	Osebe na strokovni usposobitvi ali pi'ekva-
hfikaciji — 2. točka 70. člena ZZV	153
2.	Učenci strokovnih šol in gimnazij ter študenti visokošolskih zavodov:
kadar opravljajo praktična dela v zvezi s Poukom v šolskih delavnicah ali učilnicah	77
kadar opravljajo praktična dela (obvezna a” neobvezna praksa) izven šolskih delavnic ali učilnic in ne zasedajo sistemiziranega delovnega mcsta za določen čas	77
3.	člen
Za zagotovitev pravic iz zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja osebam in občanom iz 74. člena ZZV se določijo prispevki v mesečnih pavšalnih zneskih pod pogoji, ki jih določi zdravstvena skupnost v svojih aktih, in sicer
din
1.	Ko opravljajo naloge kot pripadniki enot teritorialne obrambe	39
2.	Ko sodelujejo na organiziranih javnih delih splošnega pomena, pri reševalnih akcijah ali pri obrambi pred naravnimi in drugimi nesrečami 39
3.	Ko pomagajo organom za notranje zadeve in pooblaščenim uradnim osebam ter organom pri izpolnjevanju nalog družbene samozaščite ter osebne varnosti občanov in varnosti premoženja, pri vzdrževanju javnega reda in miru ter pri preprečeva-
nju in odkrivanju kaznivih	dejanj	39
4.	Ko opravljajo naloge javne varnosti kot rezervni miličniki	39
5.	Ko opravljajo na poziv državnih organov
določene javne funkcije ali državljanske dolžnosti in kot družbenopolitični delavci opravljajo družbene funkcije	39
6.	Ko so kot vojaški invalidi na poklicni rehabilitaciji pri praktičnih delih ali vajah	•	39
7.	Ko v okviru organizirane športne dejavnosti
sodelujejo pri športnih	akcijah	39
Osebe iz tega člena so zavarovane samo za nesrečo pri delu in obolenje za poklicno boleznijo.
4.	člen
Mesečni pavšalni prispevek, iz L', 2. in 3. člena tega sklepa so določeni za celotno število delovnih dni v mesecu po samoupravnem aktu zavezanca. Za osebe, ki niso zavarovane ves mesec, se prispevek v pavšalnem znesku obračuna le za zavarovane delovne dneve.
5.	člen
Skupnost invalidsko-pokoj ninskega zavarovanja plačuje za uživalce prejemkov za pokojninskp-invalid-skega zavarovanja (starostni, družinski, uživalci'pravic poklicne rehabilitacije — 5. odst. 56. člena ZZV) prispevek za zdravstveno zavarovanje od vseh prejemkov v višini (po stopnji) 14 %> neto.
6.	člen
Skupnosti za zaposlovanje plačujejo za vse osebe, ki so in dokler so pri njih redno prijavljene (5. odst. 56. člena ZZV) prispevek za zdravstveno zavarovanje v višini (po stopnji) 14 %> neto.
Osnova za obračun prispevka po 1. odstavku tega člena za vse redno prijavljene osebe je poprečni osebni dohodek, ki je na območju skupnosti za zaposlovanje osnova za odmero denarnega nadomestila tistim zavarovancem, ki prejemajo denarno nadomestilo med začasno nezaposlenostjo, kolikor ni s posebnim sporazumom drugače dogovorjeno.
7.	člen
Zavarovanci iz 1. odstavka 57. člena ZZV, ki so sklenili v tujini delovno razmerje, ali jim je prenehala lastnost delavca v združenem delu v SR Sloveniji, pa se v tujini strokovno izpopolnjujejo in dobivajo štipendijo, če niso zavarovani pri tujem nosilcu zdravstvenega zavarovanja, plačujejo prispevek od naslednjih bruto pavšalnih mesečnih osnov:
din
I.	se ne zahteva nobena kvalifikacija	10.600
II.	se zahteva po osnovnem šolanju priuči-
tev za določena dela in poklic	12.900
III.	se zahteva poklicna šola po zakonu o
srednjem šolstvu	15.200
IV.	se zahteva končanje splošne šole, teh-
nične delovodske šole, tehnične srednje šole, če je trajalo to šolanje najmanj tri leta, izpit za visokokvalificiranega delavca oz. izpit za pridobitev srednje strokovne izobrazbe	17.200
V.	se zahteva višja šola, prva stopnja fa-
kultete oz. z zakonom predpisan izpit za pridobitev višje strokovne izobrazbe	19.400
VI.	se zahteva diploma visoke šole ali fa-
kultete ali po diplomi še javno priznana specializacija (magistratura) ali doktorat	znanosti 25.500
Za zavarovance iz 1. odstavka 56. člena ZZV, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini, so na strokovnem izpopolnjevanju ali se tam učijo oz. so na praksi, se plačuje prispevek od mesečnih bruto pavšalnih osnov iz 1. odst. tega člena.
8.	člen
Zavezanci za plačevanje prispevkov za zdravstveno zavarovanje za določene kategorije oseb iz tega sklepa so:
—	po 1. točki 1. Člena — organizacije združenega dela, zasebni delodajalci ali šola,
—	po 2. točki 1. člena — organ ali organizacija, ki daje štipendijo (štipenditor),
—	po 3. točki 1. člena — organizator javnih del ali mladinskih delovnih akcij,
—	po 4. točki 1. člena — organizator pouka,
—	po 5. točki 1. člena — skupnost za zaposlovanje,
—	po 6. točki 1 člena — plačniki se določijo s samoupravnim sporazumom med ustreznimi SIS,
—	po 7. točki 1. člena — organ ali organizacija, ki izplačuje stalne kmečke preživnine,
—	po 8. točki 1. člena — organ — izplačevalec,
—	po 9. točki 1. člena — sami občani, če ni z ratificiranimi mednarodnimi pogodbami določeno drugače,
—	po 10. točki 1. člena — skupnost za zaposlovanje, če se prijavijo za zaposlitev,
—	po 11. točki 1. člena — zavezanca določi zdravstvena skupnost,
—	po 1. točki 2. člena —, organizacije, zasebni delodajalci oz. skupnosti, ker so zavezanci za njihovo zavarovanje,
—	po 2. točki 2. člena — šola, če se praktična dela, opravljajo v šolskih delavnicah ali učilnicah — organizacija ali zasebni delodajalec, če se praktična dela (obvezna ali neobvezna praksa) opravljajo pri organizaciji ali pri zasebnih delodajalcih,
—	po 3. členu — organizator dejavnosti,
—	po 7. členu — zavarovanci sami, če so v tujini sklenili delovno razmerje, pa so ostali zdravstveno zavarovani v SR Sloveniji — zavarovanci sami, če jim je prenehala lastnost delavca v združenem delu v SR Sloveniji, pa prejemajo štipendijo za strokovno izpopolnjevanje v tujini, če obveznosti plačevanja prispevkov ni prevzel štipenditor — organizacije za delavce, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini, se tam učijo ali so na strokovnem izpopolnjevanju ali na praksi (detaširani delavci).
9.	člen'*
Zavezanci prispevka za zdravstveno zavarovanje delavcev so dolžni plačevati za svoje delavce, katerim odobrijo neplačani dopust ali, ko ti opravičeno ali ne-
opravičeno izostanejo z dela brez pravice do nadomestila prispevek za zdravstveno varstvo, in zavarovanje za vse čas. odsotnosti z dela pod pogoji, ki jih določi skupnost v svojih aktih, po 8,35 %>.
Osnova za obračun prispevka za zdravstveno zavarovanje je poprečni osebni dohodek (bruto), ki ga je delavec dosegel v zadnjem mesecu pred mesecem, ko je nastopil neplačan dopust ali, ko je nastopila kaka druga okolnost, iz 1. odst. tega člena.
10.	člen
Za delavce, kf delajo manj kot polovico polnega delovnega časa, plačajo organizacije oz. zasebni delodajalci prispevek za zdravstveno varstvo iz dohodka po stopnji 6%. Osnova za obračun tega prispevka je bruto osebni dohodek oz. bruto prejemek.
Za delavce ter občane, ki so sklenili pogodbo o delu po členu 213 zakona o delovnih razmerjih plačajo organizacije oz. zasebni delodajalci prispevek za zdravstveno varstvo iz dohodka po stopnji 6 %> od bruto prejemka.
11.	člen
Zavezanci prispevka (lastniki in zakupniki kmetijskih zemljišč, delovne in druge organizacije) plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo, kadar zaposlijo za začasno delo zunaj delovnega razmerja zavarovanca — kmeta ali člana njegovega gospodinjstva, zavarovanega pri skupnosti, v višini 6 °/o od bruto prejemka.
Prispevek zapade v plačilo ob izplačilu prejemka.
Zavezanci iz 1. odstavka tega člena morajo vsako leto sestaviti spisek zaposlenih z navedbo izplačanih bruto prejemkov v preteklem letu in ta spisek dostaviti strokovni službi regionalne zdravstvene skupnosti najkasneje do 31. marca.
“ 12. člen
Lastniki kmetijskih zemljišč, zavarovani po 1. odstavku 56. člena ZZV, plačujejo za člane družinske in gospodinjske skupnosti, ki se na zavarovančevi zemlji ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo ali prejemajo starostno kmečko pokojnino, niso pa z njimi v delovnem razmerju in tudi ne spadajo med družinske člane zavarovanca — delavca po 59. členu, prispevek za zdravstveno zavarovanje od osnov in po stopnjah, ki so določene v posebnem sklepu za zavarovance — kmete po
4.	odstavku 56. člena ZZV.
13.	člen
Vsi prispevki in pavšalne osnove po tem sklepu se vsako leto valorizirajo z indeksom poprečnega gibanja osebnih dohodkov na območju skupnosti, razen če skupnost s posebnim sklepom ne določi drugače.
14.	člen
Z dnem, ko se začne uporabljati ta sklep, preneha veljati sklep o določitvi prispevka za zdravstveno varstvo za določene kategorije oseb, ki uživajo posamezne pravice iz zdravstvenega varstva v Občinski zdravstveni skupnosti Šmarje pri Jelšah od 1. maja 1978 dalje (Uradni list SRS, št. 11-745/78).
Ta sklep prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1, januarja 1979 dalje.
St. 022-1/78
Šmarje pri Jelšah, dne 25. decembra 1978.
Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Šmarje pri Jelšah
Stane Glavnik 1. r.
221.
Na podlagi 11. člena dodatka št. 2 k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Slovenske Konjice za obdobje 1976—1980 za leti 1979 in 1980 sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev Občinske zdravstvene skupnosti Slovenske Konjice na svoji seji dne 21. decembra 1978 sprejela
SKLEP
o višini in stopnji prispevkov, ki jih plačujejo zavarovanci — kmetje v letu 1979
1.	člen
Višina (stopnja) prispevkov, ki jih plačujejo zavarovanci — kmetje znaša:
1.	od katastrskega dohodka, dohodka iz gozdov in drugih dohodkov kmetijskega gospodarstva 17,5 °/o,
2.	na kmetijsko gospodarstvo (pavšal) 650 din.
2.	člen
Ta sklep velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1979 dalje.
3.	člen
Z dnem sprejetja tega sklepa preneha veljati sklep o višini — stopnji prispevkov, ki jih plačujejo zavarovanci — kmetje od 1. januarja 1978 dalje (Uradni list SRS, št. 11-750/78).
St. 022-1/78
Slovenske Konjice, dne 21. decembra 1978.
. Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Slovenske Konjice
Alojz Korošec 1. r.
222.
Na podlagi 11. člena dodatka št. 2 k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Šentjur za obdobje 1976—1980 za leti 1979 in 1980 sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev Občinske zdravstvene skupnosti Šentjur na svoji seji dne K decembra 1978 sprejela
SKLEP
o višini In stopnji prispevkov, ki jih plačujejo zavarovanci — kmetje v letu 1979
1.	člen
Višina (stopnja) prispevkov, ki jih plačujejo zavarovanci — kmetje znaša:
1.	od katastrskega dohodka, dohodka iz gozdov in drugih dohodkov kmetijskega gospodarstva 15,3 %>.
2.	na kmetijsko gospodarstvo (pavšal) 650din.
2.	člen
Ta sklep velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1979 dalje.
3.	člen
Z dnem sprejetja tega sklepa preneha veljati sklep o višini — stopnji prispevkov, ki jih plačujejo zavarovanci — kmetje od 1. januarja 1978 dalje (Uradni Ust SRS, št. 11-753/78).
St. 022-1/78
Šentjur, dne 18. decembra 1978.
Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Šentjur
dr. Andrej Fidler L r.
223.
Na podlagi 10. člena dodatka št. 2 k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Šmarje pri Jelšah za obdobje 1976—1980 za leti 1979 in 1980 sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev Občinske zdravstvene skupnosti Šmarje pri Jelšah na svoji seji dne 25. decembra 1978 sprejela
SKLEP
o višini in stopnji prispevkov, ki jih plačujejo zavarovanci — kmetje v letu 1979
1.	člen
Višina (stopnja) prispevkov, ki jih plačujejo zavarovanci — kmetje znaša:
1.	od katastrskega dohodka, dohodka iz gozdov in drugih dohodkov kmetijskega gospodarstva 15,2 "/o,
2.	na kmetijsko gospodarstvo (pavšal) 650 din.
2.	člen
Ta sklep velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1979 dalje.
3.	člen
Z dnem sprejetja tega sklepa preneha veljati sklep o višini — stopnji prispevkov, ki jih plačujejo zavarovanci — kmetje od 1. januarja 1978 dalje (Uradni list SRS, št. 11-756/78).
St. 022-1/78
Šmarje pri Jelšah, dne 25. decembra 1978.
Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Šmarje pri Jelšah
Stane Glavnik 1. r.
224.
Na podlagi pooblastila iz 11. člena dodatka št. 2 k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Slovenske Konjice za obdobje 1976—1980 za leti 1979 in 1980 sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev Občinske zdravstvene skupnosti Slovenske Konjice na svoji seji dne 21. decembra 1978/' sprejela
SKLEP
o osnovah za obračunavanje prispevka za zdravstveno varstvo za osebe, ki opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost z osebnim delom z lastnimi sredstvi ali intelektualne storitve v Občinski zdravstveni skupnosti Slovenske Konjice v letu 1979
1.	člen
Osnova za obračunavanje akontacije prispevka za zdravstveno varstvo za osebe, ki opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost z osebnim delom z lastnimi sredstvi ali intelektualne storitve, je mesečni bruto osebni dohodek, ki ga ugotovi pristojni občinski davčni organ za preteklo leto, v letu za katerega se plačuje prispevek.
Za osebe, za katero se osebni dohodek ne ugotavlja po družbenem dogovoru (pavšalisti), je osnova enaka poprečnemu mesečnemu osebnemu dohodku delavcev v gospodarstvu iz preteklega leta v SR Sloveniji.
2.	člen
Osebam, iz prvega člena tega sklepa, pri katerih se ugotovi, da bruto osebni dohodek, ki ga je ugotovil
pristojni občinski davčni organ za preteklo leto ne dosega bruto osebnega dohodka po družbenem dogovoru za njihovo poklicno dejavnost, je osnova enaka poprečnemu mesečnemu osebnemu dohodku delavcev v gospodarstvu iz preteklega leta v SR Sloveniji.
3.	člen
Osebam, ki pridobijo lastnost zavarovanca v tekočem letu na podlagi opravljanja dejavnosti iz prvega člena tega sklepa, če jim v preteklem letu ni bil ugotovljen bruto mesečni osebni dohodek, je osnova enaka poprečnemu mesečnemu dohodku delavcev v gospodarstvu iz preteklega leta v SR Sloveniji.
4.	člen
Obračunani prispevki na osnove iz prvega odstavka 1. člena tega sklepa se štejejo kot akontacije za zdravstveno varstvo za tekoče leto. Dokončni obračun prispevkov se opravi potem, ko so znani mesečni bruto dohodki za preteklo leto, ki jih ugotovi pristojni občinski davčni organ.
5.	člen
Katoliški duhovniki se neglede na pokojninsko dobo in davčno osnovo razvrstijo v enotni zavarovalpi razred in se jim določi osnova v mesečnem znesku 5600 din, od katere plačujejo prispevek za zdravstveno zavarovanje.
6.	člen
, Športniki — amaterji, ki prejemajo hranarino, se ne glede na pokojninsko dobo in davčno osnovo razvrstijo v enotni zavarovalni razred in se jim določi osnova v mesečnem znesku 5600 din, od katere plačujejo prispevek za zdravstveno zavarovanje.
7.	člen
Kolporterji tiska se neglede na pokojninsko dobo in davčno osnovo razvrstijo v enotni zavarovalni razred in se jim določi osnova v mesečnem znesku 5600 dinarjev, od katerega plačujejo prispevek za zdravstveno zavarovanje.
8.	člen
Umetniki, književniki, skladatelji ter prevajalci znanstvenih m književnih del, ki jim je po zakonskih predpisih priznana ta lastnost, se neglede na pokojninsko dobo in davčno osnovo razvrstijo v enotni zavarovalni razred in se jim določi osnova v mesečnem znesku 9000 din, od katere plačujejo prispevek za zdravstveno zavarovanje.
9.	člen
Druge, osebe, ki opravljajo dejavnost, ki jih predpisi opredeljujejo kot samostojne poklicne dejavnosti, se glede na njihovo izobrazbo razvrstijo v naslednje zavarovalne razrede in se jim določijo mesečne osnove:
—	z nižjo in srednjo izobrazbo	5600 din
—	z višjo in visoko izobrazbo	9000 din
10.	člen
Osnove za obračunavanje in plačevanje prispevkov za zdravstveno zavarovanje, ki so navedene v tem sklepu so bruto zavarovalne osnove, za katere se uporabljajo bruto prispevne stopnje.
11.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha veljati sklep o osnovah za obračunavanje prispevka za zdravstveno varstvo za osebe, ki opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost z osebnim delom z lastnimi sredstvi ali intelektualne storitve v Občinski zdravstveni skupnosti Slovenske Konjice v letu 1978 (Uradni list SRS, št. 11-749/78).
12.	člen
Ta sklep velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1979 dalje.
Št. 022-1/78
Slovenske Konjice, dne 21. decembra 1978.
Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Slovenske Konjice
Alojz Korošec 1. r.
225.
Na podlagi pooblastila iz 11. člena dodatka št. 2 k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Šentjur za obdobje 1976— 1980 za leti 1979 in 1980 sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev Občinske zdravstvene skupnosti Šentjur na svoji seji dne 18. decembra 1978 sprejela
SKLEP
o osnovah za obračunavanje prispevka za zdravstveno varstvo za osebe, ki opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost z osebnim delom z lastnimi sredstvi ali intelektualne storitve v Občinski zdravstveni skupnosti Šentjur v letu 1979
1.	člen
Osnova za obračunavanje akontacije prispevka za zdravstveno varstvo za osebe, ki opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost z osebnim delom z lastnimi sredstvi ali intelektualne storitve, je mesečni bruto osebni dohodek, ki ga ugotovi pristojni občinski davčni organ za preteklo leto, v letu za katerega se plačuje prispevek.
Za osebe, za katere se osebni dohodek ne ugotavlja po družbenem dogovoru (pavšalisti), je osnova enaka poprečnemu mesečnemu osebnemu dohodku delavcev v gospodarstvu iz preteklega leta v SR Sloveniji.
2.	člen
Osebam, iz prvega člena tega sklepa, pri katerih se ugotovi, da bruto osebni dohodek, ki ga je ugotovil pristojni občinski davčni organ za preteklo leto ne dosega bruto osebnega dohodka po družbenem dogovoru za njihovo poklicno dejavnost, je osnova enaka poprečnemu mesečnemu osebnemu dohodku delavcev v gospodarstvu iz preteklega leta v SR Sloveniji.
3.	člen
Osebam, ki pridobijo lastnost zavarovanca v tekočem letu na podlagi opravljanja dejavnosti iz prvega člena tega sklepa, če jim v preteklem letu ni bil ugotovljen bruto mesečni osebni dohodek, je osnova enaka poprečnemu mesečnemu dohodku delavcev v gospodarstvu iz preteklega leta v SR Sloveniji.
4.	člen
Obračunani prispevki na osnove iz prvega odstavka 1. člena tega sklepa se štejejo kot akontacije za
zdravstveno varstvo za tekoče leto. Dokončni obračun prispevkov se opravi potem, ko so znani mesečni bruto dohodki za preteklo leto, ki jih ugotovi pristojni občinski davčni organ.
5.	člen
Katoliški duhovniki se neglede na pokojninsko dobo in davčno osnovo razvrstijo v enotni zavarovalni razred in se jim določi osnova v mesečnem znesku 5600 din, od katere plačujejo prispevek za zdravstveno zavarovanje.
6.	člen
Športniki — amaterji, ki prejemajo hranarino, se ne glede na pokojninsko dobo in davčno osnovo razvrstijo v enotni zavarovalni razred in se jim določi osnova v mesečnem znesku 5600 din, od katere plačujejo prispevek za zdravstveno zavarovanje.
7.	člen
Kolporterji tiska se neglede na pokojninsko dobo in davčno osnovo razvrstijo v enotni zavarovalni razred in se jim določi osnova v mesečnem znesku 5600 dinarjev, od katerega plačujejo prispevek za zdravstveno zavarovanje.
8.	člen
Umetniki, književniki, skladatelji ter prevajalci znanstvenih m književnih del, ki jim je po zakonskih predpisih priznana ta lastnost, se neglede na pokojninsko dobo in davčno osnovo razvrstijo v enotni zavarovalni razred in se jim določi osnova v mesečnem znesku 9000 din, od katere plačujejo prispevek za zdravstveno zavarovanje.
9.	člen
Druge osebe, ki opravljajo dejavnost, ki jih predpisi opredeljujejo kot samostojne poklicne dejavnosti, se glede na njihovo izobrazbo razvrstijo v naslednje zavarovalne razrede in se jim določijo mesečne osnove:
—	z nižjo in srednjo izobrazbo	5600 din
—	z višjo in visoko izobrazbo	9000 din
10.	člen
Osnove za obračunavanje in plačevanje prispevkov za zdravstveno zavarovanje, ki so navedene v tem sklepu so bruto zavarovalne osnove, za katere se uporabljajo bruto prispevne stopnje.
11.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha veljati sklep o osnovah za obračunavanje prispevka za zdravstveno varstvo za osebe, ki opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost z osebnim delom z lastnimi sredstvi ali intelektualne storitve v Občinski zdravstveni skupnosti Šentjur v letu 1978 (Uradni list SRS, št. 11-752/78).
12.	člen
Ta sklep velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1979 dalje.
St 022-1/78
Šentjur, dne 18. decembra 1978.
Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Šentjur
dr. Andrej Fidler 1. r.
226.
Na podlagi pooblastila iz 10. člena dodatka št. 2 k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Šmarje pri Jelšah za obdobje 1976—1980 za leti 1979 in 1980 sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev Občinske zdravstvene skupnosti Šmarje pri Jelšah na svoji seji dne 25. decembra 1978 sprejela
SKLEP
o osnovah za obračunavanje prispevka za zdravstveno varstvo za osebe, ki opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost z osebnim delom z lastnimi sredstvi ali intelektualne storitve v Občinski zdravstveni skupnosti Šmarje pri Jelšah v letu 1979
1.	člen
Osnova za obračunavanje akontacije prispevka za zdravstveno varstvo za.osebe, ki opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost z osebnim delom z lastnimi sredstvi ali intelektualne storitve, je mesečni bruto osebni dohodek, ki ga ugotovi pristojni občinski davčni organ za preteklo leto, v letu za katerega se plačuje prispevek.
Za osebe, za katere se osebni dohodek ne ugotavlja po družbenem dogovoru (pavšalisti), je osnova enaka poprečnemu mesečnemu osebnemu dohodku delavcev v gospodarstvu iz preteklega leta v SR Sloveniji.
2.	člen
Osebam, iz prvega člena tega sklepa, pri katerih se ugotovi, da bruto osebni dohodek, ki ga je ugotovil pristojni občinski davčni organ za preteklo leto ne dosega bruto osebnega dohodka po družbenem dogovoru za njihovo poklicno dejavnost, je osnova enaka poprečnemu mesečnemu osebnemu dohodku delavcev v gospodarstvu iz preteklega leta v SR Sloveniji.
3.	člen
Osebam, ki pridobijo lastnost zavarovanca v tekočem letu na podlagi opravljanja dejavnosti iz prvega člena tega sklepa, če jim v preteklem letu ni bil ugotovljen bruto mesečni osebni dohodek, je osnova enaka poprečnemu mesečnemu dohodku delavcev v gospodarstvu iz preteklega leta v SR Sloveniji.
4.	člen
Obračunani prispevki na osnove iz prvega odstavka 1. člena tega sklepa se štejejo kot akontacije za zdravstveno varstvo za tekoče leto. Dokončni obračun prispevkov se opravi potem, ko so znani mesečni bruto dohodki za preteklo leto, ki jih ugotovi pristojni občinski davčni organ.
■ ’ ■ i i
5.	člen
Katoliški duhovniki se neglede na pokojninsko dobo in davčno osnovo razvrstijo v enotni zavarovalni razred in se jim določi osnova v mesečnem znesku 5600 din, od katere plačujejo prispevek za zdravstveno zavarovanje.
6.	člen
Športniki — amaterji, ki prejemajo hranarino, se ne glede na pokojninsko dobo in davčno osnovo razvrstijo v enotni zavarovalni razred in se jim določi osnova v mesečnem znesku 5600 din, od katere plačujejo prispevek za zdravstveno zavarovanje.
7.	člen
Kolporterji tiska se neglede na pokojninsko dobo in davčno osnovo razvrstijo v enotni zavarovalni razred in se jim določi osnova v mesečnem znesku 5600 dinarjev, od katerega plačujejo prispevek za zdravstveno zavarovanje.
8.	člen
Umetniki, književniki, skladatelji ter prevajalci znanstvenih in književnih del, ki jim je po zakonskih predpisih priznana ta lastnost, se neglede na pokojninsko dobo in davčno osnovo razvrstijo v enotni zavarovalni razred in se jim določi osnova v mesečnem znesku 9000 din, od katere plačujejo prispevek za zdravstveno zavarovanje.
9.	člen
Druge osebe, ki opravljajo dejavnost, ki jih predpisi opredeljujejo kot samostojne poklicne dejavnosti, se glede na njihovo izobrazbo razvrstijo v naslednje zavarovalne razrede in se jim določijo mesečne osnove:
—	z nižjo in srednjo izobrazbo	5600 din
—	z višjo in visoko izobrazbo	9000 din
10.	člen
Osnove za obračunavanje in plačevanje prispevkov za zdravstveno zavarovanje, ki so navedene v tem sklepu so bruto zavarovalne osnove, za katere se uporabljajo bruto prispevne stopnje.
11.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha veljati sklep o osnovah za obračunavanje prispevka za zdravstveno varstvo za osebe, ki opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost z osebnim delom z lastnimi sredstvi ali intelektualne storitve v Občinski zdravstveni skupnosti Šmarje pri Jelšah v letu 1978 (Uradni list SRS, št. 11-756/78)
12.	člen
Ta sklep velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1979 dalje.
St. 022-1/78
Šmarje pri Jelšah, dne 25. decembra 1978.
Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Šmarje pri Jelšah
Stane Glavnik I. r.
REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST MARIBOR
227.
Na predlog skupščine občinske zdravstvene skupnosti Lenart sprejemajo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih in delovni ljudje, ki z osebnim delom s sredstvi občanov opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost na območju občine Lenart (v nadaljnjem besedilu: udeleženci)
ANEKS
k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Lenart za obdobje 1976—1980 za leti 1979 in, 1980
SPLOSNA DOLOČBA
1.	člen
S tem aneksom udeleženci opredeljujejo programske naloge zdravstvene skupnosti in obseg združevanja sredstev v občinski zdravstveni skupnosti za leti 1979 in 1980.
PROGRAMSKE NALOGE
2.	člen
Zdravstvena skupnost bo v letih 1979 in 1980 zagotavljala neposredno zdravstveno varstvo in socialno varnost skladno z Zakoni in sklenjenimi samoupravnimi sporazumi o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva.
Obseg opravljenih zdravstvenih storitev se bo zaradi povečanja števila zdravstvenih delavcev in večjih prostorskih zmogljivosti skladno s srednjeročnim programom v poprečju povečal letno za približno 6e/e glede na ocenjeno realizacijo v letu 1978. Zaradi uresničevanja prioritetnih nalog iz srednjeročnega programa bo skupnost ob tesnem sodelovanju z zdravstvenimi delovnimi organizacijami skrbela, da se
—	poveča število zdravnikov v splošnih ambulantah, kjer bodo postopoma prešli na dispanzerski način dela,
—	zagotovi zdravnika, ki se bo ukvarjal z aktivnim zdravstvenim varstvom delavcev,
—	poveča kader v zobozdravstveni službi,
—	posveča večjo skrb varstvu borcev,
—	skrbi za popolno uresničevanje enotnega programa zdravstvenega varstva.
ZDRUŽEVANJE SREDSTEV ZA IZVAJANJE PROGRAMSKIH NALOG
3.	člen
Vsa prikazana potrebna sredstva za let0 1979 so podana v planskih cenah leta 1979. Sredstva za leto 1980 pa so glede na dana izhodišča prikazana v cenah iz leta 1978.
4.	člen
Za uresničitev programov zdravstvene skupnosti bo treba v letih 1979 in 1980 zagotoviti naslednja sredstva za:
Neposredno zdravstveno varstvo (enotni in dopolnilni program)
Denarne dajatve Drugi izdatki Skupni program v SRS Investicijski program v regiji Naloge SLO in družbene samozaščite Rezervo Skupaj
V letu 1979 (planske ce, 1979) din	V letu 1988 (cene 1978) din
39,955.000	38,188.000
3,231.000	3,494.000
1,517.000	1,464.000
384.000	294.000
1,871.000	1,418.000
143.000	137.000
710.000	683.000
47,811.000	45,678.000
V prikazanih programskih
zajeta sredstva za:
—	skupni program v SRS
—	za enotni program, ki se v zdravstvu evidentira zaradi ugotavljanja potreb po republiški solidarnosti
—	dopolnilni program
nalogah za obe leti so 384.000	294.000
>
16.779.000	17,038.000
30.648.000	28,346.000
5. člen
Potrebna sredstva za izvedbo programa bodo zbra-
na:	c	
	S S	gs
		
— iz solidarnosti v republiki	2	isi — <D G >25
za enotni program	6,301.000	5,725.000
—	iz solidarnosti v regiji —	s prispevki na temelju bru-	5,988.000	5,799.000
to osebnih dohodkov	23,217.000	22,578.000
— iz drugih prihodkov	12,305.000	11,576.000
skupaj 6. člen	47,811.000	45,678.000
Potrebna sredstva, ki jih bod0 delavci v družbenem in zasebnem sektorju zagotovili v letu 1979 z združevanjem prispevkov na temelju bruto osebnih dohodkov, po odbitku sredstev, ki jih prenašajo iz presežkov leta 1978 v višini 832.000 din, bodo zbrana po prispevnih stopnjah.
—	iz bruto osebnih	dohodkov	8,15	°/o
—	iz dohodka	1,99	°/o
skupaj	10,14	°/o
7.	člen
Morebitni presežki vplačanih prispevkov za leto 1979 se poračunajo tako, da se štejejo kot akontacija na dogovorjena sredstva za leto 1980.
8.	člen
Udeleženci bodo v letih 1979 in 1980 v skrbi za svoje zdravje poleg sredstev, ki jih združujejo pri zdravstveni skupnosti namenili:
.— več sredstev iz sklada skupne porabe in drugih sredstev svojih organizacij za varstvo pri delu, zdravstveno vzgojno dejavnost, preventivne ukrepe in za neposredno menjavo dela z zdravstvenimi organizacija-rni za izboljšanje varstva delavcev (obratne ambulante, sistematski pregledi), '
—	prispevali delež iz svojega osebnega dohodka k stroškom zdravstvenih storitev v skladu s samoupravnimi sporazumi.
9.	člen
Udeleženci ugotavljajo, da so Sredstva za izvedbo programskih nalog za leto 1979 usklajena s predvideno rastjo družbenega proizvoda v letu 1979 v občini Lenart.
Zdravstvena skupnost bo med letom predlagala valorizacijo sredstev, če bo prišlo do drugačnih gibanj cen življenjskih stroškov in osebnih dohodkov kot so opredeljena v izhodiščih za vrednotenje programskih nalog. Valorizacijo sredstev za denarne dajatve pa bo Predlagala v skladu z dejanskim gibanjem teh izdatkov.
Končni poračun obveznosti združevalcev sredstev bo opravljen glede na doseženo rast družbenega proizvoda v občini v letu 1979.
10.	člen
Znesek za leto 1980 bo zdravstvena skupnost valorizirala pred iztekom leta 1979 na podlagi rasti cen v letu 1979 in ocene o gibanju cen v letu 1980, ki jo bo jeseni 1979 dal Izvršni svet Skupščine SR Slovenije ter ob upoštevanju ocene o rasti družbenega proizvoda
za leto 1980, ki jo bo dal Izvršni svet Skupščine občine Lenart.
11.	člen
Ce sredstva zdravstvene skupnosti ne bod0 zadoščala za izvajanje sprejetega programa, bo predlagala uskladitev obsega programa z razpoložljivimi sredstvi.
12.	člen
Aneks je sklenjen, ko k njemu pristopi 2/3 udeležencev.
13.	člen
Za zavezance prispevkov za zdravstveno varstvo, k niso udeleženci tega aneksa, uredi obseg pravic m obveznosti iz zdravstvenega varstva ustrezen akt družbenopolitične skupnosti.
14.	člen
Ta aneks začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. uporablja pa se od 1. januarja 1979 dalje.
Skupščina občinske zdravstvene skupnosti Lenart je na seji dne 21. 12. 1978 ugotovila, da je k aneksu k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Lenart za obdobje 1976— 1980 za leti 1979 in 1980 pristopilo nad 2/3 udeležencev in je s tem aneks sklenjen.
St. 022-153/78
Lenart, dne 21. decembra 1978.
Predsednik skupščine občinske zdravstvene skupnosti Lenart Drago Spasovski 1. r.
228.
Po XIX. točki samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske zdravstvene skupnosti Lenart (Uradni list SRS, št. 22-1080/75) je .skupščina občinske zdravstvene skupnosti Lenart na seji zbora uporabnikov dne 21. decembra 1978 in na seji zbora izvajalcev dne 21, decembra 1978 sprejela
STATUTARNI SKLEP
o določitvi zamudnih otirestl za neplačane ali nepravočasno plačane prispevke občinske zdravstvene skupnosti Lenart
1.	člen
Zavezanec, ki ne plača občinski zdravstveni skupnosti Lenart (v nadaljnjem besedilu: zdravstvena skupnost) v predpisanem roku zapadlih prispevkov ali ne plača vseh prispevkov, mora plačati zapadle prispevke z zamudnimi obrestmi po stopnji 12 »/o letno.
2.	člen
Ta statutarni sklep se uporablja od 1. januarja 1978 in se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 022-153/78
Lenart, dne 21. decembra 1978.
Predsednik skupščine občinske zdravstvene skupnosti Lenart Drago Spasovski 1. r.
229.
Po 45. členu' samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz 'zdravstvenega varstva v občinski zdravstveni skupnosti Lenart (Uradni list SRS, št. 11-760/78, 14-1012/78, 17-1211/78 in 22/78 — v nadaljnjem besedilu: samoupravni sporazum; je skupščina občinske zdravstvene skupnosti Lenart na seji zbora uporabnikov dne 21. decembra 1978 sprejela
UGOTOVITEV
o povečanju nadomestila osebnega dohodka v občinski zdravstveni skupnosti Lenart
I
Nadomestilo osebnega dohodka ob začasni zadržanosti od dela, ki je nastala v obdobju od 1. januarja 1978 do 30. junija 1978 in traja neprekinjeno dalj kot šest mesecev, se poveča sk!adn0 z gibanjem življenjskih stroškov v SR Sloveniji, če se ti povečajo v navedenem obdobju najmanj za 5%».
II
Življenjski stroški v SR Sloveniji so se povečali v obdobju od 1. januarja do 36. junija 1978 v primerjavi z letom 1977 za 11,8 •/».
III
Pogoji za povečanje nadomestila osebnega dohodka delavcem in drugim upravičencem, katerih začasna zadržanost od dela je nastala v obdobju od 1. januarja 1978 do 30. junija 1978 in traja neprekinjeno dalj kot šest mesecev, so izpolnjeni ter jim gre povečano nadomestilo osebnega dohodka za 11,8°/#.
IV
Delavcem in ditfczim upravičencem, katerih nadomestilo osebnega dohodka je bilo povečano v obdobju
od 1. januarja 1978 do 30. aprila 1978 po prejšnjih predpisih, gre povečano nadomestilo osebnega dohodka po
III.	točki te ugotovitve po preteku šestih mesecev od povečanja po prejšnjih predpisih.
Delavcem in drugim upravičencem, ki so dopolnili šest mesecev neprekinjene začasne zadržanosti od dela pred uveljavitvijo samoupravnega sporazuma, vendar jim nadomestilo osebnega dohodka ni bilo povečano po prejšnjih predpisih, gre povečano nadomestilo osebnega dohodka po III. točki te ugotovitve od 1. maja 1978 dalje.
V
Delavcem in drugim upravičencem, ki izpolnjujejo pogoje iz III. in IV. točke te ugotovitve, gre povečano nadomestilo osebnega dohodka od prvega dne sedmega meseca neprekinjene začasne zadržanosti od dela in se tako povečano nadomestilo izplačuje do zaključka začasne zadržanosti od dela oziroma do naslednje uskladitve njihovega nadomestila z gibanjem življenjskih stroškov.
VI
Ta ugotovitev temelji na podatkih o povečanju življenjskih stroškov, ki jih je objavil Zavod SR Slovenije za statistiko v statističnih informacijah z dne
6.	7. 1978, in začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS.
St. 022-156/78
Lenart, dne 21. decembra 1978.
Predsednik skupščine občinske zdravstvene skupnosti Lenart
Drago Spasovski 1. r.
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
230.
Na podlagi 60. člena zakona o rednih sodiščih (Uradni list SRS, št. 10/77), 2. člena odloka o določitvi enot, števila sodnikov in števila sodnikov porotnikov Temeljnega sodišča v Ljubljani ter določitvi enot in števila namestnikov Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani (Uradni list SRS, št. 17/78) ter 2. odstavka ,4. člena dogovora o zagotavljanju pogojev za delo Temeljnega sodišča v Ljubljani in Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani (Uradni list SRS, št. 17/78) so skupščine občin: Cerknica na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 19. decembra 1978, Domžale na seji družbenopolitičnega zbora dne 19. decembra 1978 in seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 20. decembra 1978, Grosuplje na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 13. decembra 1978, Hrastnik na seji družbenopolitičnega zbora dne 25. decembra 1978 in na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1978, Kamnik na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dpe 21. decembra 197S, Kočevje na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 20. decembra 1978, Litija na seji družbenopolitičnega zbora dne 20. novembra 1978 in na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 21. novembra 1978, Ljubljana Beži-
grad na seji družbenopolitičnega zbora dne 11. decembra 1978 in na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 13. decembra 1978, Ljubljana Center na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 12. decembra 1978, Ljubljana Moste-Polje na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 14. decembra 1978, Ljubljana Šiška na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbpra dne 4. decembra 1978, Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 27. decembra 1978, Logatec na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 27. decembra 1978, Trbovlje na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 24. novembra 1978, Vrhnika na seji družbenopolitičnega zbora dne 6. decembra 1978 in na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 7. decembra 1978 in Zagorje ob Savi na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 27. novembra 1978 sprejele
SKLEP
o izvolitvi sodnikov in sodnikov porotnikov temeljnega sodišča v Ljubljani
I.	ZA SODNIKE TEMELJNEGA SODlSCA V LJUBLJANI SE IZVOLIJO:
za predsednika		i 35. Kalan Darinka	74.	Pavliha Anton
		36. Kadunc-Ilič Lea	75.	Pečnik Iztok
1. Rems Anton,		37. Kavčič Marjeta	76.	Pirjevec Marjeta
		38. Kertel Danilo	77.	Plot Miha
za sodnike		39. Koblar Gorazd	78.	Plut Anton
		40. Kocjan Boža '	79.	Plut Julij
2.	Ahlin Ciril	41. Kocmur Majda	80.	Podjaveršek Albin
3.	Antosiewicz Matis	42. Koder-Nikolič Tita	81.	Polončič Ladislava
4.	Avčin Marjeta	43. Kogej Miloš	82.	Potrata Borut
5.	Balažič Vladimir	44. Koman-Perenič Lidija	83.	Premrov-Cvetko Radojka
6.	Bartol Vitomira	45. Kozole Cvetka	84.	Rous Magda
7.	Batič-Poženel Tatjana	46. Kralj Franc	85.	Rupelj Aljoša
8.	Bele-Vrhovec Helena	47. Kramar Tatjana	86.	Rupret Franc
9.	Belič Alenka	48. Kuhar Tatjana	87.	Senica Miha
10.	Belič Miroslava	49. Kušej Maja	88.	Sila Marjeta
14.	Bembič Lucijan	50. Lapajne Marinka	89.	Skubic Tatjana
12.	Berden-Kopač Dušica	51. Lavrič-Vreš Vita	90.	Slokan Jaka
13.	Birk Ivica	52. Lavtar Tanja	91.	Sluga Martina
14.	Breznik Helena	53. Leskovic Nikolaja	92.	Sotlar-Lavrič Mihaela
15.	Breznik Janez	54. Lipovš Desanka	93.	Srebot Janez
16.	Breznik Mara	55. Lunder Meta	94.	Safar Primož
17.	Bukovec-Novosel Zdenka	56. Machtig Marja	95.	Seme-Aljančič Jožica
18.	Cujnik Zdenko	57. Mandrovič Miroslav	96.	Šorli Nevenka
19.	De Gieria Maruša	58. Marguč Maša	97.	Štrukelj Miha
20.	Depiin dr. Cvetko	59. Marinček Martina	98.	Testen Franc
21.	Dolinšek Marjana	60. Mausar Dragica	99.	Todorovič Božidar
22.	Domjan Marija	■	61. Metlika-Pavček Marija	100.	Tory Nevenka
23.	Dornik Marija	62. Mevlja Marjana	101.	Trampuž Miha
24.	Erjavec Miljana	63. Milkovič Marija	102.	Tratnik Maja
25.	Fajfar Vladimir	64. Miklič-Ogrin Marija	103.	Uhan Julijana
26.	Frantar Tone	65. Modic-Zule Mojca	104.	Vauhnik-Gabrijel Helena
27.	Gerbec-Milač Danica	66. Nograšek Jana	105.	Verstovšek Majda
28.	Golob-Jelenc Gojmira	67. Novak Janez	106.	Vižintin-Hribar Judita
29.	Humer Marija	68. Novak Snežana	107.	Volgemut Mavricij
30.	Jeglič Janez	69. Nučič Franc	• 108.	Vrviščar Janez
31.	Jelovčan Marija	70. Obreza Janez	109.	Zakonjšek Emil
32.	Jclušič Nataša	71. Pakiž Barbara	110.	Zbačnik Jože
33.	Jenull Hinko	72. Papež Boris	111.	Zupan Albina
34.	Jeromen Marjan	73. Pavlič Jože		
II. ZA SODNIKE POROTNIKE TEMELJNEGA SODIŠČA V LJUBLJANI SE IZVOLIJO:
I. Občina Cerknica
1. Abrahamsberg Jože		18. Mrak Jože	34. Prosenc Vilma
2. Avsec Janez		19. Urbanc Milan	35. Šega Aleksandra
3. Intihar Anton		20. Pirc Dušan	36. Mekina Terezija
4. Demšar Volbenk		21. Strle Breda	37. Debevc Tone
5. Herblan Andrej		22. Turšič Vinko	38. Debevec Franc
6. Intihar Janez		23. Truden Danica	39. Gornik Slavka
7. Kranjc Darko		24. Ule Alojz	40. Jernejčič Antonija
8. Kranjc Franc		25. Škrabec Alojz	41. Tomič Vika
9- Kovačič Anica		26. Zakrajšek Alojz	42. Gabrenja Matjaž
10. Kraševec Franc		27. Zadravec Marija	43. Modic Rajko
11' Kovačič Franc		28. Zalar Niko	44. Kerne Ivanka
12. Kranjc Alojz		29. Žnidaršič Tone	45, Kočevar Marija
13. Lenarčič Ivan		30. Adlešič Marija	46. Eržen Metka
14. Marolt Janez		31. Grbec Marija	47. Lavrič Pavla
15. Mertelj Marjan		32. Jernejčič Borut	48. Drobnič Alojz
16. Mlakar Franc		33. Logar Gregor	49. Gogala Dušan
17. Modic Milan			50. Tišler Darja
		II. Občina Domžale	
51. Abe Ivo		56. Bernot Brane	61, Cerar Peregrin
52. Bec Stanislav		57. Bizjak Janez	62. Čolnar Tončka
53. Bevc Ljubo		58. Bolhar Ivan	63. Česen Stane
54. Bensa Rudi		59. Bogataj Bojam	64. Cokan Jože
55. Bevk Alojz		60. Brinšek Miha	65. Debeljak Marija
66.	Dimc Karol
67.	Flere Jože t
68.	Gabrič Anton
69.	Gabrovšek Konstantin
70.	Gnezda Pavla
71.	Gognjavec Darko
72.	Gol Franjo
73.	Gorjan Branko
74.	Gostinčar Fani
75.	Grmek Dominik
76.	Hace Ladislav
77.	Horvat Karel
78.	Hren Cirila
79.	Hribar Janez
80.	Hiršman Stanka
81.	Jančar Danica
82.	Janežič Vida
83.	Jenko Valentin
84.	Jemec Marjana
85.	Jemec Janez
86.	Jeretina Lovro
87.	Jurak Miha
88.	Julijan inž. Jerman
89.	Juhant Franc
90.	Kalan Branko
91.	Klemenc Marko
92.	Juriča Stane
93.	Končina Slavko
94.	Korelc Anton
95.	Kopina Ciril
96.	Koritnik Štefan
97.	Kožel Justa
98.	Kveder Janez
99.	Krevs Ivanka 100. Lebar Franc
171.	Ahlin Marija
172.	Bajt Franc
173.	Čebašek Franc
174.	Debeljak Ivan
175.	Drobnič Anton
176.	Fajdiga Jože
177.	Fine Pavel
178.	Fric Marko
179.	Gorenc Franc
180.	Grum Ivan
1«51. Hauptman Franc
182.	Hočevar Karel
183.	Hribar Jože
184.	Janežič Franc
185.	Kalar Franc
186.	Kahne Peter
187.	Kastelic Alojz
188.	Kavčič Dušan
189.	Klopčar Srečko
190.	Lovka Tilka
231.	Bočko Franc
232.	Doberšek Alojz
233.	Gornik Peregrin
234.	Hribernik Magda
235.	Hudi Alojz
236.	Kišek Alojz
237.	Kmet Ivan
238.	Kolman Anton
239.	Kovač Aleksandra
101.	Lenček Olga
102.	Lipovšek Peter
103.	Letnar Lotka
104.	Lončar Bojan
105.	Mazovec Štefka
106.	Maselj Florjan
107.	Mavsar Ludvik
108.	Majdič Franc
109.	Mlakar Jože
110.	Marinšek Franc
111.	Marucelj Marta
112.	Novak Brigita
113.	Novak'Franc
114.	Narobe Karli
115.	Ocepek Mojca
116.	Oražem Mojca
117.	Pevec Drago
118.	Pavlin Matjaž 119 Pernuš Janez
120.	Peterka Milena
121.	Plaznik Jelka
122.	Pogačnik Slavka
123.	Požek Miroslav
124.	Prelovšek Maks
125.	Rak Silva
126.	Ravnikar Franc
127.	Rebolj Jožica
128.	Rcdenšek Ivan
129.	Repovž Bojan
130.	Rojc Vinko
131.	Ručigaj Peter
132.	Rems Edo
133.	Ručman Kristina
134.	Slapar Tomaž
III.	Občina Grosuplje"
191.	Lojk Leon
192.	Lužar Janez
193.	Malnar Elica
194.	Mišigoj Jože
195.	Mehle Franc
196.	Novak Franc
197.	Novak Andrej
198.	Novaljan Polde
199.	Novak Vinko
200.	Novakovič Rado
201.	Orel Alojz
202.	Perme Anton
203.	Petek Janko
204.	Pangerc Miha
205.	Pušljar Tončka
206.	Robek Jože
207.	Repar Stane
208.	Rode Bernard
209.	Rus Slavka
210.	Skubic Jakob
IV.	Občina Hrastnik
240.	Kreže Martin
241.	Levec Franc
242.	Logar Vida
243.	Pap Elizabeta
244.	Pavčnik Silvestra
245.	Pogačnik Andreja
246.	Pust Viljem
247.	Slokan Roman
248.	Strniša Robert
135.	Savec Marta
136.	Sarajlija Milena
137.	Seifrid Štefan
138.	Smrdelj Justi
139.	Snoj Mojca
140.	Slak Poldka
141.	Starin Ferdinand
142.	Stupica Vinko
143.	Sušnik Vencelj ,
144.	Šarca Janez
145.	Šink Zdravko
146.	Šinkovec Polde
147.	Stendler Anton 143. Štifiar Miha
149.	Štiftar Marjeta
150.	Tomše Milan
151.	Trobec Marjan
152.	Trpin Anton
153.	Urbanija Justina
154.	Weit Tine
155.	Vehovec Franc
157.	Vrhovec Stanko
158.	Vesel Marica
159.	Vodlan Stane
160.	Volmajer Edo
161.	Voglar Bogdana
162.	Vrenjak Jernej
163.	Zajc Albin
164.	Zaveršnik Franc
165.	Zevnik Majda
166.	Zupan Franc
167.	Zupanc Ana
168.	Zupanek Adolf
169.	Žagar Milena
170.	Žebovec Pepca
211.	Skubic Janez
212.	Smrekar Rozi
213.	Struna Andrej
214.	Strmole Ignac
215.	Štibernik Janez
216.	Škafar Matija
217.	Tavželj Zoran
218.	Umnik Alojzija
219.	Verbič Alojz
220.	Viler Cvetka
221.	Vovk Jože
222.	Vplkar Bogomir
223.	Vidcnič Slavko
224.	Zajc Jože
225.	Zajc Anica
226.	Zrimšek Stane
227.	Zupančič Marjan
228.	Žitnik Alojz
229.	Žnidaršič Stane
230.	Zupančič Franc
249.	Stušek Jože
250.	Vabič Srečko
251.	Zalokar Ludvik
252.	Zdovc Franc
253.	Žagar-Diacci Magdalena
254.	Zibert Albin
255.	Zibert Franc
256.	Kolarič Branko
257.	Osredkar Dušan
258.	Jamnik Marta
259.	Šerbelj Katja
260.	Benkovič Janez
261.	Lelek Vanda
262.	Horvat Miha
263.	Kocjančič Danica
264.	Malinarič Tomo
265.	Zagorc Jože
266.	Repše Slavka
267.	Hvalič Vlado
268.	Pestotnik Kristan 269 Koritnik Tatjana
270.	Jerman Miha
271.	Rebolj Alojz
272.	D j urin Miran
273.	Carič Ivo
274.	Cerar Milena
275.	Pregled Janez
V. Občina Kamnik
276.	Čimžar Jernej
277.	Ipavec Stane
278.	Štros Alojz
279.	Rak Franc
280.	Bernot Marica
281.	Pirc Ivan
282.	Grilje Franc
283.	Zamik Stane ml.
284.	Žagar Dominik
285.	Wiegele Bogo
286.	Bergant Janez
287.	Škraba Anica
288.	Fidler Ana
289.	Pogačnik Franc
290.	Žebovec Vinko
291.	Bizjak Janez
292.	Poljanšek Dominik
293.	Mali Ivan
294.	Šuštar Anton
295.	Hribernik Ivan
316. Cenčič Jože	VI. Občina Kočevje 333. Mlakar Maks
317. Koleta Karel	334. Špolar Jože
318. Kovačič Srečko	335. Bartol Rudi
319. Letig Francka	336. Murn Franc
320. Levstik Marjan	337. Devjak Nika
321. Planinc Ivan	338. Gabrič Stane
322. Rauh Katja	339. Dombi Vlado
323. Sevšek Ana	340. Mueller Rudi
324. Toič Bruno	341. Šega Slavka
325. Urh Rudi	342. Hude Vinko
326. Jelenc Ivan	343. Svete Jože
327. Markovič Jože	344. Jakopin Dolfe
328. Virant Franc	345. Žnidaršič Alojz
329. Skrabar Vida	346. Vovk Mara
330. Ja j tič Stane	347. Košir Vera
331. Fink Rihard	348. Gričar Viktor
332. Lunder Jože	
366.	Baus Ivan
367.	Kralj Majda
368.	Kralj Martina
369.	Krebs Vida
370.	Križaj Milan
371.	Medved Dušan
372.	Mlinar Marko
373.	Pavliha Eli
374.	Sekulič Nedeljko
375.	Vukmirovič Mladen
376.	Zavrl Jože
377.	Zupan Angelca
378.	Zupan Viktor
379.	Žitnik Jože
406.	Arh Avgust
407.	Alič Radivoj
408.	Ajlec Emilija
409.	Adlešič Milena
410.	Arhanič Ljubica
411.	Andolšek Lidija
412.	Ramor Andrej
413.	Alič Alojz
VH. Občina Litija
380.	Brilej Martin
381.	Kozlevčar Marija
382.	Kavčič Alojz
383.	Jančar Antonija
384.	Ocepek Antonija
385.	Brinovec Stanka
386.	Pepelnak Stanislav
387.	Kralj Franci
388.	Jurca Vida
389.	Vidic Rudi
390.	Jakopič Anton
391.	Benčin Darko
392.	Borišek Zdenka
393.	Meglič Jože
VIII. Občina Ljubljana Bežigrad
414.	Bračko Vlado
415.	Brezar Jože
416.	Bergant Miroslav
417.	Blažeka Emilija
418.	Bartol Zofija
419.	Bogataj Jožica
420.	Bohinc Rudolf
421.	Brodt Darja
296.	Koncilja Jože
297.	Šuštar Justa
298.	Modrijan Franc
299.	Hribar Franc
300.	Hočevar Jožef
301.	Mošnik Franc
302.	Lipovšek Dragica
303.	Zagorc Tomo
304.	Kodra Janez
305.	Šunkar Janez
306.	Zupan Franc
307.	Okoren Leon
308.	Kočar Ida
309.	Orehovec Ivan
310.	Peterlin Peter
311.	Vodlan Janez
312.	Burja Ivo
313.	Pečovnik Jože
314.	Plevel Franc
315.	Sitar Beno
349.	Žlindra Marta
350.	Žlindra Cirila
351.	Logar Stane
352.	Arko Ivan
353.	Butina Tone
354.	Delač Miha
355.	Primc Jože
356.	Jenko Rajko
357.	Kosten Anica
358.	Popovič Peter
359.	Rus Anton
360.	Rakovič Tone
361.	Rački Tone
362.	Novak Darinka
363.	Šušelj Darja
364.	Potisek Desa
365.	Živanovič Branko
394.	Juhant Štefka
395.	Baš Alojzija
396.	Godec Danica '397. Šogorič Vera
398.	Kos Franjo
399.	Možina Alojz
400.	Huč Roman 491. Valenčič Franc
402.	Ivanušič Irena
403.	Mali Marjan
404.	Turenšek Jožefa
405.	Bajec Karolina
422.	Cerkvenik Bojan
423.	Centa Jože
424.	Černe Franci
425.	Cačovič Anica
426.	Češnovar Jožica
427.	Drašler Rafael
428.	Demšar Franc
429.	Dom jo Marina
430.	Doma Anton
431.	Dobnik Nada
432.	Djuran Mirko
433.	Erhatič-Sirnik Romana
434.	Fink Ivan
435.	Petah Omerja Halim
436.	Furar Slavko
437.	Furlan Janez
438.	Grmek Feliks
439.	Grgič Milko
440.	Gogala Franc
441.	Grm Milena
442.	Gregorič Ljudmila
443.	Gajšek Peter
444.	Gregorin Drago
445.	Glaser Olga
446.	Hribar Janja
447.	Horvat Leopold
448.	Horvat Jožica
449.	Hrast Stane
450.	Gamberger Majda
451.	Janežič Marko
452.	Jagnje Ivan
453.	Jugo vil Rudolf
454.	Jeršin Jože
455.	Juvan Janez
456.	Jenko Alojz
457.	Jančigaj Vera
458.	Javornik Jože .
459.	Kanellopulos Helena
460.	Košir Anton
461.	Kovačič Janez
462.	Kocjan Franc
463.	Kocijan Silva
464.	Keržan Anton
465.	Kukec Miroslav
466.	Kogoj Ivica
467.	Kostič Vojislav
468.	Kališčar Štefka
469.	Košak Martina
470.	Kenda Mirjana
471.	Kalan Alojz
472.	Kikl Anton
473.	Kregar Rado
474.	Levičnik Slavka
475.	Lekše Nevenka
476.	Likar Marjan
477.	Logar Stane
478.	Lah Beba
576.	Adamič Nada
577.	Artač Ivan
578.	Radovič Janko
579.	Bedič Aleksander
580.	Bernard Jelka
581.	Bizjak Alenka
582.	Bore Andrej
583.	Božič Nestor-Niko
584.	Bučar Erika
585.	Debeljak Alojz
586.	Derenda Darko
587.	Dimeč France
588.	Dimnik Miloš
589.	Djurič Uroš
590.	Dolinar Pavel
591.	Domadenik Milan
592.	Draga Karmen
593.	Dreflak Franc
479.	Lukežič Apolonija
480.	Lukša Dušan
481.	Mak Klemen
482.	Marolt Miroslav
483.	Mehle Bojan ,
484.	Mihevc Milka
485.	Mlakar Marjan
486.	Matoh Janez
487.	Miculinič Ljubica
488.	Harmel Marija
489.	Mizerit Albert
490.	Milič Andreja
491.	Meglič Rudolf 492 Muler Jože
493.	Milenkovič Sonja
494.	Mišček Venčeslav
495.	Novak Stefan
498.	Ozimek Manja
497.	Oblak Brigita
498.	Orehovec Miro
499.	Orožen Berta
500.	Ozmec Alenka
501.	Orešič Desanka
502.	Podlesnik Alojz
503.	Podkrižnik Rudolf
504.	Pirnat Stane
505.	Paš Hribar Jožefa
506.	Primožič Ciril
507.	Papič Milan
508.	Povšič Anica
509.	Počervina Bernarda
510.	Polanič Martina 5-11. Prezelj Janez-Cveto
512.	Petan Franc
513.	Pečar Danilo
514.	Prhavc Mojca
515.	Poniž Andrej
516.	Prebil Zdenka
517.	Pirnat Metka
518.	Poljanec Metka
519.	Popov Kost j a
520.	Pečenko Gregor
521.	Podlipnik Martin
522.	Rožman Peter
523.	Repas Anton
524.	Rebec Alojz
525.	Roethl Nada
526.	Rogelj Zlata
IX.	Občina Ljubljana Center
594.	Fajmut Štefan
595.	Fatur Živka
596.	Gabrijel Jasna
597.	Gale Vido
598.	Gabrijelčič Peter
599.	Gionini Nataša
600.	Grecs Friderika
601.	Gvozdanovič Angelca
602.	Habič Lučka
603.	Hiter Boleslav
604.	Hlade-Zore Duša
605.	Hribar Stanislav
606.	Hudnik dr. Dušan
607.	Japelj Olga
608.	Jelenc Doroteja
609.	Kalčina-Srhoj Lijana
610.	Klančar Jožica
611.	Kobe Marjana
527.	Radej Maks
528.	Ramljak Luka
529.	Rus Živko
530.	Rankel Janez
531.	Remškar Ivan
532.	Sobočan Ivan
533.	Snoj Bogdan
534.	Svetek Mojca
535.	Smrkolj Olga
536.	Strasser Rozalija
537.	Smerkolj Breda
538.	Sušnik Helena
539.	Štangelj Marjan j540. Šular Jože
541.	Štrakl Milena t
542.	Šimenc Jože
543.	Štrakl Tomaž
544.	Sabec Vasja
545.	Šubic Iztok
546.	Šaranovič Breda
547.	Šnuderl Tatjana
548.	Trontelj Anka
549.	Turk Borut
550.	Truppe Edbert
551.	Toni Ljuba
552.	Trtnik Janez
553.	Telič Andrej
554.	Umbreht Franc
555.	Udovič Miro
556.	Vagaja Alojz •
557.	Veber Jože
558.	Vukelič Dušan
559.	Vitez Ana Marija 560 Vrtačnik Franc
561.	Verbič Andrej
562.	Vidmar Tone
563.	Veber Markelj Oli
664.	Vrščaj Veronika '535. Weissisen inž. Martin
566.	Zorič Alojz
567.	Zabavnik Bogdan
568.	Zalokar inž. Bojan
569.	Zupan Martina
570.	Zupet Janez
571.	Zen Iztok
572.	Žnidaršič-Vida
573.	Pahor Simona
574.	Kompan Drago 575 Švigelj Ivan
612.	Kogovšek Cvetko
613.	Kovač Nada
614.	Kramer Boris 615 Kranjec Fanika
616.	Križaj Ignacij
617.	Križanec Niko
618.	Kuret dr. Primož
619.	Kusturin Ivo
620.	Lekše Maria
621.	Lenarčič Zdenka
622.	Maraž Milka
623.	Marolt Mariana
624.	Mencinger Jože
625.	Mihelič Janez
626	Nolda Tončka
627	Nemanič Milica
628.	Oslakovič Pavla
629.	Veselin Perič
630.	Perigoj Rafael
631.	Pertot Bogomil
632.	Petkovšek Janez
633.	Privšek Vesna
634.	Prohinar Ciril
635.	Puh Milena
636.	Rigler Melodij
637.	Savič Dragutin
638.	Savnik Dušanka
639.	Setničar Ciril
640.	Simonič Drago
641.	Selan Franc
642.	Skvarča Milica
643.	Snoj Anton
644.	Stamač Jule
645.	Strajnšak Janez
646.	Šmid Rudolf
647.	Tauber Andreja
648.	Thaler Boris
649.	Vrabec Vida
650.	Ziernfeld Igor
651.	Zorc Antonija
652.	Žagar Zvonko
653.	Cerv Iva
654.	Dolenc Vlasta
655.	Furlan Radislava
656.	Gorjan Anica
657.	Kahn Maura
658.	Kolar Štefka
659.	Kramar Vera
660.	Polak Anka
661.	Šifrer Dora
662.	Završnik Slavica
663.	Zrimšek Marica
730.	Bitenc Karel
731.	Dimnik Stanislava
732.	Jereb Anton
733.	Kokalj Cvetka
734.	Vrtačnik Ivanka
735.	Belavčič Drago
736.	Bergant Peter
737.	Dobrilovič Marjan
738.	Grad Lado
739.	Gruden Miran
740.	Jakhel Štefka
741.	Kokalj Dušan
742.	Kuhar Vlasta
743.	Medja Ivanka
744.	Mlinar Marija
745.	Novak Drago
746.	Pečaver Borut
747.	Pivk Boža
748.	Pogačnik Anica
749.	Petrovič Ljubomir
750.	Sešek Magdalena
751.	Trajkovič Nadežda
752.	Vidmar Jože
753.	Žunko Franc
754.	Selan Peter
755.	Galič Sakib
756.	Graner Darinka ■ 757. Lovrec Milan
758.	Praček Alojz
759.	Turek Katarina
760.	Barbo Jože
761.	Bricelj Anton
762.	Což Jože
664.	Čampa Jožica
665.	Češnovar Karel
666.	Jaklin Silva
667.	Kandare Bojan
668.	Novak Cveto
669.	Rozman Pavli
670.	Stojčič-Dimnik Zlata
671.	Šubic Valerija
672.	,Bizilj Vida
673.	Černigoj Mica
674.	Hafner Valerija
675.	Hren Francka
676.	Kneževič Dušan
677.	Košorok Boris
678.	Košorok Polde
679.	Kregar Miha
680.	Lapajne Bogomir
681.	Roškar Franc Ljubomir
682.	Šimnic Drago
683.	Željan Marija
684.	Živec Slavko
685.	Jelinčič Lea
686.	Pušnar Hilda
687.	Kavčnik Zdravko
688.	Marolt Slavka
689.	Meržek Karel
690.	Nograšek Olga
691.	Brunct Danilo
692.	Gašperšič Margareta
693.	Gostinčič Anton
694.	Žužek Alojz
695.	Bajželj Vinko
696.	Gabrijel Nada
697.	Krevs Jožica
X.	Občina Ljubljana Moste-Polje
763.	Deželan Fani
764.	Dimnik Janez
765.	Dolšina Cecilija
766.	Geroni Polona
767.	Grad Dore
768.	Hočevar Janez
769.	Hrovat Franc
770.	Hrovat Marija
771.	Kern Janez
772.	Koren Ignac
773.	Kostrevc Mara
774.	Maitinger Svitan
775.	Mohar Vladimir
776.	Plazar Jože
777.	Plut Ivan
778.	Rozman Marina
779.	Smrekar Karol
780.	Škrjanc Bibijana
781.	Turk Rudi
782.	Vrečič Franc
783.	Zrimec Janez
784.	Frankovič Milan
785.	Merela Dušan
786.	Pavlin Igor
787.	Juhas-Zavodnik Elizabeta
788.	Šegula Djurdja
789.	Kokalj Rafko
790.	Kravcar Marija
791.	Nikolič Stanimir
792.	Zibert Marjan
793.	Mataruga Savo
794.	Možina Janez
795.	Zajc Lado
698.	Golob Danilo
699.	Poženel Anton
700.	Sedej Ana
701.	Bole-Vunduk Breda
702.	Bole Marija
703.	Cvetko Staša
704.	Jaklin Ivan
705.	Konjar Marko
706.	Mikuš Ignac
707.	Polič Marko
708.	Ribnikar Neva
709.	Skebe Anica
710.	Žalik Anica
711.	Žvokelj Desanka
712.	Ahčin dr. Marjan
713.	Čargo Danica
714.	Fijavž Jo*ica
715.	Habič August
716.	Mikec Marija
717.	Polanec Stefan
718.	Počkar Ivanka
719.	Ravnik Draga
720.	Rome Franc
721.	Sušnik Rudi
722.	Škrabelj Tatjana
723.	Trtnik Franc
724.	Uršič-Ambrožič Anča
725.	Šilih Zlata
726.	Renko Anja
727.	Vilfan Gorazd
728.	Kotnik Bogomir
729.	Zec Ilija
796. Jurc Ljudmila 797 Hacler Tanja
798.	Sagmeister Emilija
799.	Počervina Alojzija
800.	Mežnarič Jože
801.	Golob Borut
802.	Ternovšek Drago
803.	Biščak Marjan
804.	Jalovec Stane
805.	Jordan Jože
806.	Bašelj Cveto
807.	Romšek Jože
808.	Guzelj Stanislav
809.	Kovič Jože
810.	Pečan Matjaž
811.	Todorovič Nikola
812.	Miholjevič Agica
813.	Mihelčič Edvard
814.	Gostinčar Danica
815.	Gostinčar Franc
816.	Godec Mihael
817.	Janež Julija
818.	Žagar Marjeta
819.	Arbiter Alojzija
820.	Rakun Rozalija
821.	Vidmar Rado
822.	Bohinc Miha
823.	Žavbi Vinko
824.	Šuštar Viktor
825.	Predalič Mitja '826. Scheicher Zmago
827.	Gal Jože
828.	Zupančič Anica
829.	Zaviršek Milan
830.	Tomažič Radoja
831.	Čeme Milan
832.	Perme Ludvik
833.	Stojkovič Jelenko
834.	Hadalin Bogomir
835.	Zakovšek Franc
836.	Domitrovič Stane
837.	Unuk Jože
838.	Cergolj Anton
839.	Kraševec Jože
840.	Tomažin Franc
841.	Baznik Bomt
842.	Lavrič Anton
843.	Kramarič Franc
844.	Lasič Borut
845.	Verstovšek-Habjan
846.	Golob Matija
847.	Perčič Jože
848.	Cimprič Milan
849.	Božič Martina
850.	Žitnik Mojca
851.	Bricelj Boris
852.	Bučar Rozalija
853.	Melihar Ivanuška
854.	Demšar Marija
855.	Garbajs Antonija
856.	Levec Franc
857.	Rojina Breda
858.	Ivankovič Filip
859.	Bevc Stanislav
860.	Kepa Anton
861.	Sečnik Franc
862.	Čebron Aljoša -
863.	Režun Franc
864.	Kurent Karel
865.	Gruenbacher Ema
939.	Artnak Miro
940.	Babnik Edo . 941. Bajec Anica
942.	Bedi Franjo
943.	Berden Justi
944.	Bernetič Boris
945.	Bizjak Pavla
946.	Božič Vitomir
947.	Braun Marjan
948.	Brezovnik Ivan
949.	Bricelj Marko
950.	Burnik Mari
951.	Cajhen Janez
952.	Cej Janko
953.	Cvetkoski Petar
954.	Čargo Irena
955.	Čarman Marko
956.	Didić Muhamed
957.	Dragovan Ivan
958.	Drešar Ivan
959.	Drnovšek Milan
960.	Djurič Radinka
961.	Džakula Štefka
962.	Elsner Aleksander
963.	Fajgel Florijan
964.	Fantur Oton
965.	Ferjančič Miran
966.	Ficko Štefan
967.	Filipič Franc
968.	Fišer Bogomir •
Breda
866.	Jerant Ivan
867.	Štrukelj Zvonimir
868.	Debeljak Josip
869.	Kasagič Drago 1
870.	Florjančič Izidor
871.	Ferjančič Marko
872.	Narandija Marija
873.	Majce Andrej
874.	Seršen Jože
875.	Krajčinovič Ljubiša
876.	Zalar Nada
877.	Mlinarič Drago
878.	Vukman Ivan
879.	Golob Igor
880.	Stankovič Milja
881.	Davidovič-Primožič Biserka
882.	Glavan Sabina
883.	Rus Roza
884.	Justin Matko
885.	Rejc Florijana
886.	Kamnar Francka
887.	Šterk Milena
888.	Krašovec Angela
889.	Novak Zinka
890.	Zupan Angela
891.	Avsec Justin
892.	Zajc Minka
893.	Kravos Tatjana
894.	Hočevar Emil
895.	Vehovec Franc
896.	Miklavčič Janez
897.	Stanj ko Jože
898.	Petranovič Marija
899.	Metelko Angelca
900.	Kovač Marta
901.	Kalin Tomaž
902.	Vabšek Jurij
903.	Pavlič Anton
904.	Ljubeljšek Mitja
905.	Gamberger Daniel
906.	Belak Jožef
907.	Artnak Irena
908.	Krajc Milka
909.	Jeklič Bogomir
910.	Budihna Aleš
911.	Brankovič Ivan
912.	Dolinšek Franc
913.	Jovičevič Petar
914.	Košir Francka
915.	Lakner Jurij
916.	Železnik Boris
917.	Bernetič Milan
918.	Bernetič Djurdjina
919.	Čarapič Aleksandar-Radojica
920.	Gričar Franc
921.	Jelerčič Ivan
922.	Čož Stane
923.	Rožič Terezija
924.	Tomc Vinko
925.	Borko Slavica
926.	Hrast Alojzija
927.	Jalovec Zdenko
928.	Krsmanovič Zdravko Budimir
929.	Marič Veljo
930.	Nose Franc
931.	Prebil Alojz
932.	Petrič Miha
933.	Samec Alojz
934.	Stenko Franc
935.	Škrlec Elizabeta
936.	Bauer Jože
937.	Mlinar Franc
938.	Dijak Anton
XI.	Občina Ljubljana Šiška
969.	Funkelj Alojz
970.	Galičič Jože
971.	Gašperšič Karolina
972.	Godec Alojz
973.	Godler Elizabeta
974.	Gorenc Marjan
975.	Gorenc Marko
976.	Gričar Katarina
977.	Gruden Alojz
978.	Horjak Franc
979.	Ilaš Angela
980.	Jager Franc
981.	Jakič Roman
982.	Jakša Jože
983.	Jakša Malči
984.	Jakus Marjan
985.	Jan Tone
986.	Jančič Tone
987.	Janhar Tone
988.	Jankovič Dragoj e
989.	Javh Anton
990.	Jazbec Marjan
991.	Jenko Franc
992.	Jeraj Jože
993.	Ješovnik Rajko
994.	Jovan Slavka
995.	Jovanič Dane
996.	Jovanič Ivanka
997.	Jurčič Bojan
998.	Jurjevčič Pavle
999.	Juvan Ida
1000.	Kamin Alojz
1001.	Kamin Janez
1002.	Karlin Martin
1003.	Kavčič Marija
1004.	Kcrkoč Marijan •
1005.	Kešeljevič Radovan
1006.	Kimovec Janez
1007.	Kimovec Marko
1008.	Kojcan-Savič Ana-Marija
1009.	Kocjančič Anton
1010.	Kočevar Vladimir
1011.	Kopčaver Tone
1012.	Koprol Mario
1013.	Kosec Anton
1014.	Kosec Martina
1015.	Koselj Majda
1016.	Košir Janez
1017.	Košir Janez
1018.	Kotar Alma
1019.	Kreft Vasja
1020.	Kričaj Maks
1021.	Križanec Peter
1022.	Križnar inž. Bogo
1023.	Kršinar Jože
1024.	Krstič Djorž
1025.	Kulenovič Sabina
1026.	Kunaver Benjamin
1027.	Langerholc Franc
1028.	Lavrinc Anton
1029.	Levak Milena
1030.	Likar Marjan
1031.	Lupine Frida
1032.	Lušina Nevenka
1033.	Luštrek Ivan
1034.	Majič Nežka
1035.	Majetič Slavko
1036.	Marinček Janez
1037.	Markan Ivan
1038.	Markuš Viljem
1039.	Maslovarič Milosav
1040.	Matoh Jožica
1041.	Mavrič Alojz
1042.	Medved inž. Franc
1043.	Merzdovnik Stanislav
1044.	Mihelič Nada
1045.	Mikolič Vladimir
1046.	Milek Jurij
1047.	Mirčič Ivanka
1048.	Mohar Anton
1049.	Nahtigal Roman
1050.	Naveršnik Jože
1051.	Nemanič Franc
1052.	Novak Anton
1053.	Oberstar Vlado
1054.	Oblak Anton
1055.	Oblak Milka
1056.	Okršlar Jože
1057.	Pakiž Peter
1058.	Pantar Anica
1059.	Pavlič Anton
1060.	Pečnik Iva
1061.	Peteh Pavle
1062.	Pevec Rihard
1063.	Pirjevec Ljuba
1064.	Planinc Alenka
1065.	Podboj Alojzija
1066.	Podboršek Marjan
1067.	Podgornik Lidija
1144.	Ankon Lado
1145.	Artač Milan
1146.	Bačar Boris
1147.	Banič Ivo
1148.	Baraga Alojz
1149.	Baša Ludvik
1150.	Božnar Srečko
1151.	Buser Stanko
1152.	Cenčič Ivan
1153.	Centa Alojz
1154.	Ciuha Anton
1155.	Čamernik Franc
1156.	Erzar Franc
1157.	Golc Franc
1158.	Grbec Stanka
1159.	Gregorin Mara
1160.	Hudolin Anton
1161.	Janežič Hilda
1162.	Japelj Emil
1163.	Kavšek Milan
1164.	Kersnič Alojz
1165.	Knap Ivan
1166.	Končan Avgust
1167.	Košir Lojze
1168.	Kranjec Franc
1169.	Kristan Milan
1170.	Krvina Franc
1171.	Kumše Angela
1068.	Podobnik Jože
1069.	Podržaj Jože
1070.	Pokorn Marija
1071.	Polanc Bogomir
1072.	Polšak Alojzija
1073.	Pongarc Avgust
1074.	Popovič Jože
1075.	Porčič Boža
1076.	Potočar Jože
1077.	Predikaka Branka
1078.	Ratej Viktorija
1079.	Regoršek Ivan
1080.	Rehberger Otmar
1081.	Rener Jože
1082.	Resman Franc
1083.	Resnik Januša
1084.	Retelj Franc
1085.	Rici-Dobrana Mira
1086.	Rigler Meta
1087.	Rihtar Franc
1088.	Rotar Mihael
1089.	Saksida Jože
1090.	Seme Bruno
1091.	Simčič Doroteja
1092.	Simonovski Cvetan
1093.	Sivec Marinka
1094.	Skarza Franc
1095.	Snoj Vera
1096.	Stare Zvezdana
1097.	Stegenšek Majda >	,
1098.	Stermenszky Dada
1099.	Stipančič Slavko
1100.	Stojič Mirjana
1101.	Strmšek Franc
1102.	Savnik Tomaž
1103.	Šinkovec Anton
1104.	Šole Milica
1105.	Soline Janez
1106.	Štigl Rudolf
XII.	Občina Ljubljana Vič-Rudnik
1172.	Kušar Alojz
1173.	Kušar Avguštin
1174.	Ličen Karel
1175.	Maroša Drago
1176.	Mihelčič Justin
1177.	Milačič Mihajlo
1178.	Nagode Franc
1179.	Ogrizek Stane
1180.	Omejc Jernej
1181.	Paravinja Dušan
1182.	Pavček Rudi
1183.	Pestotnik Lojzka
1184.	Pešec Draga
1185.	Peternel Ljuba
1186.	Podlesnik Anton
1187.	Prešeren Franc
1188.	Repar Zvonka
1189.	Simčič Sergej
1190.	Snoj Silvester
1191.	Stanič Vlado
1192.	Svetič Rado
1193.	Šinkovec Alojzij
1194.	Škoflek Ivan
1195.	Špenko Marina
1196.	Štembal Janez
1197.	Štrekelj Franc
1198.	Ulčnik Ivo
1199.	Zadnikar Stane
1107.	Šukarov Aleksander
1108.	Šušteršič Matjaž
1109.	Tesner Ivan
1110.	Tomažič Janez
1111.	Tomič Rihard
1112.	Tomšič Marko
1113.	Trampuš Alenka
1114.	Traven Izidor 1115 Traven Marija
1116.	Trobec Ana
1117.	Trobec Ivan
1118.	Trošt Zoran
1119.	Udovč Ivanka
1120.	Urban Franjo
1121.	Urtelj Emanuel
1122.	Valenčič Zorko
1123.	Verlič Dragica
1124.	Verlič Mimi
1125.	Vidic Savo
1126.	Vidrajz Lado
1127.	Virant Jurij
1128.	Vodlan Irena
1129.	Volk Štefka
1130.	Vrhovec Cvetka
1131.	Vrhovec Lada
1132.	VukmiroVič Milan
1133.	Vukovič Dragica
1134.	Zadravec Stane
1135.	Zajc Stane
1136.	Zavec Ernest
1137.	Zaviršek Rudi
1138.	Žargi Ančka
1139.	Žitnik Srečko
1140.	Živec Milena
1141.	Žnidar Maks
1142.	Gaber Roman
1143.	Vovk Jože
1200.	Zajc Stane
1201.	Zakrajšek Jože
1202.	Zore Ivan
1203.	Žigon Stane
1204.	Zot Jože
1205.	Zunič Anton
1206.	Žužek Janez
1207.	Bajt Andrej
1208.	Juvane Alojz
1209.	Kamnik Maks
1210.	Landera Franc
1211.	Mirnik Janko
1212.	Baričevič Vida
1213.	Bukovec Ivanka
1214.	Cotman Karel
1215.	Čuček Kurt
1216.	Drnovšek Jože
1217.	Gerkšič Jože
1218.	Glavič Monika
1219.	Gombač Bruno
1220.	Gorjup Vera
1221.	Ivkovič Vukadin
1222.	Janc Ivo
1223.	Jerele Jože
1224.	Košar Elza
1225.	Koritnik Ambrož
1226.	Kovše Fani
1227.	Kotnik Andreja
1228.	Leban Ludvik
1229.	Mole Dušan
1230.	Novak Jože
1231.	Oblak Milka
1232.	Pavletič Cveta
1233.	Pistotnik Viktor
1234.	Prek Miro
1235.	Pretnar Jurij
1236.	Ropret Ciril
1237.	Rozina Avguštin
1238.	Snoj Peter
1239.	Sodja Albina
1240.	Suhadolc Jože
1241.	Stojanovič Andrija
1242.	Smrekar Vida
1243.	Stancar Dragan
1244.	Štefe Andreja
1245.	Sintler Konrad
1246.	Škafar Alojzij
1247.	Tofani Red j ep
1248.	Valant Vera
1249.	Zupan Silva
1250.	Zdešar Pavel
1251.	Žagar Franc
1252.	Žnidaršič Zmaga
1253.	Barbir Marija
1254.	Bratina Albina
1255.	Bratko mag. Ivan
1258.	Bizjak Lučka
1314.	Zušt Jože
1315.	Petkovšek Janko
1316.	Jereb Janez
1317.	Žejen Karel
1318.	Leskovec Anica
1319.	Petrovčič Ivan
1320.	Simčič Ivan
1321.	Klemenc Janez
1322.	Petek Janez
1323.	Rupnik Jože
1344.	Drobnič Slavka
1345.	Žlindra Leopold
1346.	Sega Angela
1347.	Grivec Albina
1348.	Škulj Alojz
1349.	Jaklič Metod
1350.	Mohar Danilo
1351.	Sever Rado
1352.	Mohar Zdenko
1353.	Oberstar Alenka
1374.	Ahac Anton
1375.	Bertole Jelka
1376.	Brglez Miha
1377.	Butkovič Betka
1378.	Conradi Anica
1379.	Cešnovar Ivana
1380.	Dernovšek Pavel
1381.	Dežjot Sonja
1382.	Dolar Doroteja
1383.	Draksler Vladimir 11384. Eberlinc Silva
1257.	Čoko Marija
1258.	Celesnik Mišo
1259.	Debeljak Marjan
1260.	Dolničar Anton
1261.	Florjančič Stane
1262.	Franzi Janko
1263.	Goričanec Štefan
1264.	Grbec Ana
1265.	Hodalič dr. Milan
1266.	Janša Peter
1267.	Jeglič dr. Anton
1268.	Kariš Darinka
1269.	Krušič Anica
1270.	Kikelj Janez
1271.	Košar Albin
1272.	Kersnik Gregor
1273.	Kljajič Anica
1274.	Lesar Boris
1275.	Moškon Stane
1276.	Petrič Slava
1277.	Pleteršek Ludvik
1278.	Petkovič Miodrag
1279.	Puschnir Matjaž
1280.	Petrovič Dragiša
1281.	Pečnik Janez
1282.	Raca Pavla
1283.	Remic Anica
1284.	Smonkar Jožica
i
1285.	Troha Mimi
1286.	Tomšič inž. Bojan
1287.	Vadnal Tone
1288.	Vidmar Milan
1289.	Vidrih Igor
1290.	Velikovrh' Angelca
1291.	Vrabec Vida
1292.	Vratič Marija
1293.	Valant Anton
1294.	Velikonja Cvetka
1295.	Zupančič Janko
1296.	Zelič Marjan
1297.	Zupanc Rudi
1298.	‘Živkovič Marija
1299.	Aljančič Majda
1300.	Beretič Daša
1301.	Breščak Emil
1302.	Dretnik Milan
1303.	Gošnik Danica
1304.	Grahek Anton
1305.	Hrovatin Franc
1306.	Jovan Janko
1307.	Keršmanc Vinko
1308.	Kocen Andrej
1309.	Nasič Boris
1310.	Pokeršnik Mija
1311.	Šešelj Pavle
1312.	Špindler Stanislav
1313.	Sadi Jožef
XIII.	Občina Logatec
1324.	Smole Boža
1325.	Čepon Nevenka
1326.	Turk Ivan
1327.	Arh Anton
1328.	Rupnik Vilma
1329.	Jazbar Karolina
1330.	Šušteršič Alenka
1331.	Mihevc Franc
1332.	Kleč Zvonka
1333.	Kek Matjaž
XIV.	Občina Ribnica
1354.	Henigman Janez
1355.	Pajnič Branko
1356.	Lavriv Vera
1357.	Debeljak Tanja
1358.	Češarek Janez
1359.	Zajc Franc
1360.	Zibert Justin
1361.	Gelze Fani
1362.	Lavrič Alojz
1363.	Novak ing. Janez
XV.	Občina Trbovlje
1385.	Glavan Jože
1386.	Golobič Jože
1387.	Garmuš Jana
1388.	Gračner Ivan
1389.	Holenšek Janez
1390.	Ivšek Jože
1391.	Jere Frančiška
1392.	Kolmančič Avgust
1393.	Korbar Anton
1394.	Krajnik Vinko
1395.	Krajšič Milka
1334.	Mihevc Andrej
1335.	Jerman Remigij
1336.	Trajkovski Nada
1337.	Mesec Vika
1338.	Urbas Majda
1339.	Pekarovič Slobodan
1340.	Podjed Janez
1341.	Jug Vladimir
1342.	Canžek Ivan
1343.	Urbas Franc
1364.	Oražem Karel
1365.	Gril Jože
1366.	Orežem Marko
1367.	Češarek Franc
1368.	Oberstar Stane
1369.	Mikulič Albin
1370.	Tanko Edo
1371.	Lavrič Dušan
1372.	Prijatelj Franc
1373.	Joras Tone
1396.	Kus Hinko
1397.	Lindič Lado
1398.	Mak Albin
1399.	Mihovec Rudi
1400.	Nadrah Rezi
1401.	Petek Anton
1402.	Poglajen Jože
1403.	Povše Avgust
1404.	Pucelj Alfonz
1405.	Pušnik Darja
1406.	Redenšek Jožica
1407.	Salamon Uljana
1408.	Srubar Mirko
1409.	Štrasbergcr Slavica
1414.	Babič Justina
1415.	Bajec Pavel
1416.	Bogdanovič Mirko
1417.	Božanič Dimitar
1418.	Bratić Tomo
1419.	Butko Tomo
1420.	Celarc Vera
1421.	Dodig Franc
1422.	Drašler Marjan
1423.	Drobnič Metka
1424.	Fortuna Franc
1425.	Gostiša Majda
1426.	Gradišar Vera
1427.	Homovec Anton
1428.	Hrovatin Tatjana
1429.	Hladnik Gabrijel
1430.	Igl Silvo
1464.	A j tič Emil
1465.	Anžur Hilda
1466.	Baloh Šibila
1467.	Beuerman Joža
1468.	Cencelj Franc
1469.	Čebin Jože
1470.	Drnovšek Tomo
1471.	Dobčnik Stane
1472.	Dremik Boris
1473.	Flere Franc
1474.	Grošelj Marija
1475.	Grujič Drago
Sklep sc objavi v Uradnem listu Št. 021-3/78-9
Skupščina občine Cerknica Predsednik
Janez Pakiž 1. ]
Št. 021-7/78-11 Skupščina občine Domžale Predsednik
Jernej Lenič 1. r.
Št. 021-2/78
Skupščina občine Grosuplje
Predsednik
Janez Lesjak 1. r.
Št. 111-23/70
Skupščina občine Hrastnik Predsednik
Samo Logar 1. r.
St. 111-10/78-2 Skupščina občine Kamnik
Predsednik Franc Svetclj 1. r.
St. 021-16/78-5/4 Skupščina občine Kočevje Predsednik
Savo Vovk, dipl. inž., 1. r.
1410.	Vizovišek Franc
1411.	Zidar Milena
1412.	Žagar Miha
XVI.	Občina Vrhnika
1431.	Istenič Marko
1432.	Jurjevčič Lucija
1433.	Knavs Vlado
1434.	Korica Stevan
1435.	Kos Anka
1436.	Kovačevič Milovan
1437.	Kranjc Franc
1438.	Lenaršič Franc
1439.	Mole Andreja
1440.	Modrinjan Ivanka
1441.	Mulej Dušan
1442.	Okraj šek Franc
1443.	Pelan Dragica
1444.	Pfajfar Barbara
1445.	Petkovšek Franc
1446.	Potrebuješ Dragica
1447.	Patačko Franjo
XVII.	Občina Zagorje
1476.	Gabršek Franc
1477.	Hribar Leopold
1478.	Jakoš Marko
1479.	Juvančič Jože
1480.	Kotar Jernej
1481.	Kreča Desanka
1482.	Kovač Danica
1483.	Klopčič Rudi
1484.	Lilija Danica
1485.	Merva Anton
1486.	Malovrh Marija
SRS.
St. 74-2/78-2 Skupščina občine Litija
Predsednik Jože Dernovšek L r.
Št. 111-6/78-10
Skupščina občine Ljubljana Bežigrad
Predsednik
Janez Rigler 1. r.
Št. 111-1/78
Skupščina občine Ljubljana Center
Predsednik
Miroslav Samardžija I. r.
Št. 010-2/78
Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje
Predsednik Marjan Moškrič 1. r.
Št. 1-111-054/78-478/78 Skupščina občine Ljubljana Šiška
Predsednik
Franc Dejak 1. r.
1413.	Žibert Janez
1448.	Posavčič Vlado
1449.	Prebil por. Umek Dragica
1450.	Prvinšek Jože
1451.	Ronko Gostiša
1452.	Rožnik Brane
1453.	Rutar Friderik
1454.	Rančov Pavla
1455.	Rapuž Silva
1456.	Rijavec Miloš
1457.	Sokač Anton
1458.	Stražišar Niko
1459.	Šalamun Silvo
1460.	Sega Mojca
1461.	Turk Tone
1462.	Urh Stane
1463.	Umek Franc
1487.	Omahne Jože
1488.	Radej Leopolda
1489.	Režun Bojan
1490.	Roštohar Majda
1491.	Rahne Ivan
1492.	Uranič Rudolf
1493.	Ule Erna
1494.	Vozelj Robert
1495.	Vutkovič Nada
1496.	Završnik Drago
1497.	Zupančič Ivanka
1498.	Zupan Milan
Št. 021-27/78
Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik
Predsednik Vili Belič 1. r.
Št. 021-7/78
Skupščina občine Logatec Predsednik
Franc Godina, dipl. inž. 1. r.
Št. 111-4/78-01 Skupščina občine Ribnica Predsednik
Stane Kromar I. r.
Št. 7-1/78-SO
Skupščina občine Trbovlje
Predsednik
Janez Ocepek 1. r.
Št. 2/1-02-036/78 Skupščina občine Vrhnika Predsednik Vladimir Mejač 1. r.
Št. 021-2/78-1
Skupščina občine Zagorje ob Savi Predsednik
Metod Malovrh, dipl. inž. 1. r.
231.
Na podlagi 2. odstavka 27. člena zakona o javnerl tožilstvu (Ur. I. SRS, št. 10/77), 3. člena odloka o do~ ločitvi enot, števila sodnikov in števila sodnikov porotnikov Temeljnega sodišča v Ljubljani ter določitvi enot in števila namestnikov Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani (Ur. 1. SRS, št: 17/78) ter 5. člena dogovora o zagotavljanju pogojev za delo Temeljnega sodišča v Ljubljani in Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani (Ur. 1. SRS, št. 17/78) so skupščine občin Cerknica na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 19. decembra 1978, Domžale na seji družbenopolitičnega zbora dne 19. decembra 1978 in na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 20. decembra 1978, Grosuplje na seji zboi;a združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 13. decembra 1978, Hrastnik na seji družbenopolitičnega zbora dne 25. decembra 1978 in na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1978, Kamnik na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 21. decembra 1978, Kočevje na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 20. decembra 1978, Litija na seji družbenopolitičnega zbora dne 20. novembra 1978 in na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 21. novembra 1978, Ljubljana Bežigrad na seji družbenopolitičnega zbora dne 11. decembra 1978 in na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 13. decembra 1978, Ljubljana Center na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 12. decembra 1973, Ljubljana Moste-Polje na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 14. decembra 1978, Ljubljana Šiška na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 4. decembra 1978, Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 5. decembra 1978, Logatec na seji zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 27. decembra 1978, Ribnica na seji družbenopolitičnega zbora dne 5. decembra 1978 in zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 6. decembra 1978, Trbovlje na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 24. novembra 1978, Vrhnika na seji družbenopolitičnega zbora dne 6, decembra 1978 in na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 7. decembra 1973 in Zagorje ob Savi na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 27. novembra 1978 sprejele
6.	Cunder Primož
7.	Erker — Škulj Alenka
8.	Grčar Marija
9.	Gregorc Marjan
10.	Habič-Logar Tatjana
11.	Hribar Tomaž
12.	Javor-Pajenk Sanja
13.	Krevs Marjetka
14.	Križan Bojan
15.	Lovrenčič-Rakovec Nada
16.	Maček Aleš
17.	Mazi Franc
18.	Mejak 2iva
19.	Modrijan Milojka
20.	rtfpnlt Kristina
21.	Pajjk Dušan
22.	Pureber Savica
23.	Rigler Janez
24.	Sever Marko
25.	Sketelj Slavica
26.	Smid-Košak Jožica
27.	Štrukelj Milan
28.	Urbanija-Kolenc Katja
29.	Valetič Jože
30.	Verstovšek Zdenko
31.	Volgemut Peter
32.	Završnik Dragica
ŠK. 021-3/79-9
Skupščina občine Cerknica
Predsednik Janez Pakiž 1. r.
Št. 021-7/78-11 Skupščina občine Domžale
Predsednik
Jernej Lenič 1. r.
Št. 021-2/78
Skupščina občine Grosuplje
Predsednik Janez Lesjak 1. r.
Št. 111-23/78
Skupščina občine Hrastnik
Predsednik
Samo Logar 1. r.
Št. 112-12/78-2-PJ Skupščina občine Kamnik
Predsednik Franc Svetelj 1. r.
SKLEP
o imenovanju javnega tožilca in namestnikov javnega tožilca Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani
St. 021-17/78-5/4 Skupščina občine Kočevje
Predsednik
Savo Vovk 1. r.
Za javnega tožilca in namestnike javnega tožilca Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani se imenujejo: za javnega tožilca
1.	Janhuba Božo
za namestnike javnega tožilca
2.	Blažič Ema
3.	Brecelj Barbara
4.	Bukovac Emil
5.	Cerar Zdenka
Št. 74-2/76
Skupščina občine Litija
Predsednik
Jože Dernovšek 1, r.
St. 111-6/78-10
Skupščina občine Ljubljana Bežigrad
Predsednik
Janez Rigler 1. r.
St. 111-2/78
Skupščina občine Ljubljana Center
Predsednik
Miroslav Samardžija 1. r.
St. 010-2/78-S
Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje Predsednik
Marjan Moškrič 1. r.
St. 1-111-055/78-477/78 Skupščina občine Ljubljana Šiška
Predsednik
Franc Dcjak 1. r.
St. 021-27/78
Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik
Predsednik
Vili Belič 1. r.
St. 111-3/78
Skupščina občine Logatec
Predsednik
.	Franc Godina 1. r.
St. 111/78-01-3 Skupščina občine Ribnica
Predsednik
Stanc Kromar I. r.
St. 111-1/78-SO Skupščina občine Trbovlje
Predsednik
Janez Ocepek 1. r.
St. 2/1-02-036/78 Skupščina občine Vrhnika
Predsednik
Vladimir Mejač 1. r.
St. 021-2/78-1
Skupščina občine Zagorje ob Savi
Predsednik
Metod Malovrh 1. r.
na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 27. 10. 1978, Litija na podlagi 284. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 12/78) na seji družbenopolitičnega zbora dne 20. 11. 1978 ter na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 21. 11. 1978, Ljubljana Bežigrad na podlagi 124. in 193. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 2/78) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 13. 12. 1978, Ljubljana Center na podlagi 173. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 2/78) na seji zbora združenega dela dne 12. 12. 1978 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 12. 12. 1978, Ljubljana Moste-Polje na podlagi 186. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 2/78) na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 23. 11. 1978, Ljubljana Šiška na podlagi 186. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2/78) na skupnem zasedanju z ločenim glasovanjem zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 4. 12. 1978, Ljubljana Vič-Rudnik na podlagi 174. člena ■ statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78) na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 21. 11. 1978, Logatec na podlagi 133. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 3/78) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. 12. 1978, Ribnica na podlagi 101. člena statuta občine Ribnica (Skupščinski dolenjski list, št. 11/78) na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 4. 10. 1978, Trbovlje na podlagi 95. člena statuta občine Trbovlje (Uradni vestnik Zasavja, št. 1/75) na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 24. 11. 1978, Vrhnika na podlagi 152. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 11/74, 18/77 in 24/77) zbora združenega dela, zbora krajevnih skup-družbenopolitičnega zbora dne 9. 11. 1978, Zagorje ob Savi na podlagi 188. in 229. člena statuta občine Zagorje ob Savi (Uradni vestnik Zasavja, št. 3/74) na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 30. 10. 1978, sprejele
na |Cji nosti in
232.
„ Na podlagi 5. in 20. člena zakona o sodiščih zdru-zenega dela (Uradni list SRS, št. 38/74) so skupščine občin: Domžale na podlagi 192. člena statuta (Uradni yestnik občine Domžale, št. 4/74) na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 30. 10. 1978, Grosuplje na pod-b>gi 190, člena statuta občine Grosuplje (Uradni list bRS, št. 10/78) na skupnem zasedanju zbora združe-Pesa dela in zbora krajevnih skupnosti ter seji družbenopolitičnega zbora dne 22. 11. 1978, Hrastnik Pa podlagi 194. člena statuta občine Hrastnik (Uradni Zasavje, št. 5/78) na zasedanju družbcnopo-itičnega zbora dne 13. 11. 1978, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 14. 11. 1978, amnik na podlagi 184. člena statuta občine Kamnik radni list SRS, št. 7/78) na seji zbora združenega r ela dne 21. 11. 1978, na seji družbenopolitičnega z ora dne 20. 11. 1978 in seji zbora krajevnih skupnosti kx-I®7®- Kočevje na podlagi 125. člena statuta občine Kočevje (Skupščinski dolenjski list, št. 20/74)
ODLOK
* .
o spremembah odloka o določtvi števila sodnikov pri Sodišču združenega dela v Ljubljani
1.	člen
V prvem členu odloka o določitvi števila sodnikov pri Sodišču združenega dela v Ljubljani (Uradni list SRS, št. 21/77), se številka 4 nadomesti s številko 7.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 021-14/78-11
Domžale, dne 30. oktobra 1978.
Predsednik
Skupščine občine Domžale
Jernej Lenič 1. r.
St. 021-14/74
Grosuplje, dne 22. novembra 1678.
Predsednik
Skupščine občine Grosuplje Janez Lesjak 1. r.
Št. 402-4/77
Hrastnik, dne 11. decembra 1978.
Predsednik
Skupščine občine Hrastnik Samo Logar 1. r.
St. 020-18/75
Kamnik, dne 12. oktobra 1978.
Predsednik
Skupščine občine Kamnik Franc Svetelj 1. r.
St. 74-2/78-2/1
Kočevje, dne 31. oktobra 1978.
Predsednik
Skupščine občine Kočevje Savo Vovk 1. r.
St, 010-3/75
Litija, dne 21. novembra 1978.
Predsednik
Skupščine občine Litija Jože Dernovšck 1. r.
St. 010-2/79-1
Ljubljana, dne 13. decembra 1978.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad
Janez Rigler 1. r.
St. 021-010/74
Ljubljana, dne 12. decembra 1978.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Center Miroslav Samardžija 1. r
St. 010-2/78-S
Ljubljana, dne 28. novembra 1978.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Marjan Moškrič 1. r.
St. 1-021-018/78
Ljubljana, dne 4. decembra 1978.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška
Franc Dejak I. r.
St. 021-21/78
Ljubljana, dne 21. novembra 1978.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Vili Belič 1. r.
St. 111-25/76
Logatec, dne 8. januarja 1979.
Predsednik
Skupščine občine Logatec
Franc Godina 1. r.
St. 70-1-78-01
Ribnica, dne 29. oktobra 1978.
Predsednik
Skupščine občine Ribnica
Stane Kromar 1. r.
St. 7-1/74-80
Trbovlje, dne 24. novembra 1978.
Predsednik
Skupščine občine Trbovlje
Janez Ocepek L r.
St. 2/1-010-011/78
Vrhnika, dne 9. novembra 1978.
Predsednik
Skupščine občine Vrhnika Vladimir Mejač 1. r.
St. 021-3/76-1
Zagorje ob Savi, dne 30. oktobra 1978.
Predsednik Skupščine občine Zagorje ob Savi
Metod Malovrh 1. r.
233.
Na podlagi 147. člena ustave Socialistične republike Slovenije in 1. člena družbenega dogovora o sofinanciranju Sodišča združenega dela v Ljubljani (Uradni list SRS, št. 10/75), sklenejo skupščine občin: Domžale, Grosuplje, Hrastnik, Kamnik, Kočevje, Litija, Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik, Logatec, Ribnica, Trbovlje, Vrhnika, Zagorje ob Savi in Sodišče združenega dela v Ljubljani
DRUŽBENI DOGOVOR
o financiranju nakupa poslovnih prostorov za Sodišče združenega dela v Ljubljani
1.	člen
Udeleženke tega družbenega dogovora ugotavljajo, da Sodišče združenega dela v Ljubljani, ki opravlja dejavnosti skupnega pomena za vse udeleženke dogovora, nima primernih poslovnih prostorov za svojo dejavnost. Izhajajoč iz ugotovljenih potreb in sprejetih pobud se udeleženke dogovora obvezujejo, da bodo zagotovile sredstva za nakup poslovnih prostorov za Sodišče združenega dela v Ljubljani z namenom, da se mu omogoči nemoteno delo, večjo aktivnost in'ažurnost pri delovanju.
2.	člen
Udeleženke tega dogovora se obvezujejo, da bodo v svojih letnih proračunih zagotovile finančna sredstva, potrebna za nakup poslovnih prostorov v skupni predračunski vrednosti 15,000.000 dinarjev in to P° naslednji dinamiki:
din
—	v proračunu za leto 1979 za zagotovitev lastne udeležbe Sodišča združenega
dela v Ljubljani	4,500.000
—	v proračunih za leti 1980 in 1981	10,500.000
za odplačevanje investicijskega kredita, ki ga bo Sodišče združenega dela v Ljubljani najelo pri banki z rokom odplačila 2 leti in obrestno mero v višini 8 %>.
3. člen
Udeleženke tega družbenega dogovora se zavezujejo, da bodo skupna potrebna sredstva za nakup poslovnih prostorov za Sodišče združenega dela v Ljubljani v predračunski vrednosti 15,000.000 din ter pripadajoče obresti, zagotovile Sodišču združenega dela v Ljubljani v svojih proračunih za leto 1979, 1980 in 1981, v skladu z 2. členom dogovora v naslednjem
razmerju:	e/o
SO Domžale	4,905
SO Grosuplje	1,892
SO Hrastnik	2,262
SO Kamnik	4,455
SO Kočevje	2,943
SO Litija	1,812
SO Ljubljana Bežigrad	11,323
SO Ljubljana Center	28,652
SO Ljubljana Moste-Polje	9,180
SO Ljubljana Šiška	14,026
SO Ljubljana Vič-Rudnik	7,699
SO Logatec	1,031
SO Ribnica	1,161
SO Trbovlje	4,425
SO Vrhnika	1,952
SO Zagorje ob Savi	2,272
4.	člen
Finančna sredstva, ki jih udeleženke zagotavljajo po določbah tega dogovora za financiranje nakupa poslovnih prostorov za Sodišče združenega dela v Liub-Ijani, se udeleženkam ne vračajo, o premoženjsko pravnih odnosih pa se udeleženke družbenega dogovora posebej dogovorijo.
5.	člen
Udeleženke tega družbenega dogovora soglašajo, da bo kot investitor nastopalo Sodišče združenega dela v Ljubljani, ki bo opravljalo vse investitorske in premoženjsko pravne naloge v zvezi z nakupom poslovnih Prostorov ter najemanjem in odplačevanjem kredita in sicer v okviru sredstev iz 2. in 3. člena tega družbenega dogovora.
6.	člen
Ta družbeni dogovor začne veljati, ko ga podpišejo vse njegove udeleženke.
7.	člen
Ta družbeni dogovor se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 06-6/78-10
Domžale, dne 20. oktobra 1978.
Predsednik IS Skupščine občine Domžale
Edvard Peternel 1. r.
St. 021-14/78
Grosuplje, dne 23. novembra 1978.
Predsednik
Skupščine občine Grosuplje Janez Lesjak 1. r.
St. 402-1/78
Hrastnik, dne 12. decembra 1978.
Predsednik
Skupščine občine Hrastnik
Samo Logar 1. r.
St. 36-6/78
Kamnik, dne 7. decembra 1978.
Predsednik
Skupščine občine Kamnik Franc Svetelj 1. r.
St. 402-1/75-2/1
Kočevje, dne 29. decembra 1978.
Predsednik
Skupščine občine Kočevje Savo Vovk 1. r.
St. 402-8/78
Litija, dne 13. decembra 1978.
Predsednik IS Skupščine občine Litija Stane Hrovat 1. r.
St. 010-1/78-1
Ljubljana, dne 13. decembra 1978.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad Janez Rigler 1. r.
St. 36-160/78
Ljubljana, dne 12. decembra 1978.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Center Miroslav Samardžija 1. r.
St. 010-2/79-S
Ljubljana, dne 14. decembra 1978.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje
Marjan Moškrič 1. r.
St. 1-402-029/78-501/78
Ljubljana, dne 22. decembra 1978.
Predsednik 1$ Skupščine občine Ljubljana Šiška Jože Dimnik 1. r.
St. 1/78
Ljubljana, dne 26. decembra 1978.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik
Vili Belič Lz.
St. 402-18/78
Logatec, dne 28. decembra 1978
Predsednik
Skupščine občine Logatec
Franc Godina 1. r.
St. 400-20/78-01
Ribnica, dne 21. decembra 1978.
Predsednik
Skupščine občine Ribnice
Stane Kromar 1. r.
St. 7-1A74-80
Trbovlje, dne 24. novembra 1978.
Predsednik
Skupščine občine Trbovlje Janez Ocepek 1. r.
St. 2/1-36-03/78
Vrhnika, dne 29. decembra 1978.
Predsednik
Skupščine občine Vrhnika
Vladimir Mejač 1. r.
St. 402-20/78-1
Zagorje ob Savi, dne 27. novembra 1978.
Predsednik Skupščine občino Zagorje ob Savi
Metod Malovrh 1. r.
St. SU 41/79
Ljubljana, dne 16. januarja 1979.
Sodišče združenega dela v Ljubljani Predsednik
Jože Baloh 1. r.
LJUBLJANA
234.
Na podlagi prvega odstavka 42. člena in tretjega odstavka 43. člena zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Uradni list SRS, št. 7/77 in 8/78), 4. in 9. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12/79), 57, 89. in 92. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina mesta Ljubljane na 10. seji zbora združenega dela dne 1. februarja 1979 in na 11. seji zbora občin dne 1. februarja 1979 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju ljubljanskih občin
1.	Sen
V odloku o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju ljubljanskih občin (Uradni list SRS, št. 24/77 in 4/78) se 7. člen spremeni tako, da se glasi:
Višina nadomestila je določena po conah mesečno in sicer:
—	za stanovanjske prostore, garaže za osebne avtomobile, last posameznega občana in objekte družbenega standarda, od tlorisne površine
CONA
nadomestilo	I.	II.	III.
din za m!	0,65	0,44	0,22
—	za poslovne prostore in druge zgrajene prostore, ki se uporabljajo za gospodarske in druge dejavnosti, od tlorisne površine
CONA
nadomestilo	I.	II.	III.
din za m2	0,65	0,65	0,65
—	za poslovne prostore na mestih, ki so pridobitno posebno ugodna, od tlorisne površine (ne glede na cono) 1,25 za m2
—	za poslovne prostore na prostem (nepokrita skladišča, parkirišča, delavnice na prostem) nadomestilo (ne glede na cono) 0,44 din za m2
—	za nezazidano stavbno zemljišče
nadomestilo	I.	11.	lil.
din za m2	0,31	0,22	0,10
Opis meja con na območju ljubljanskih občin je sestavni del tega odloka.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 38-7/78
Ljubljana, dne 1. februarja 1979.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane Marjan Rožič 1. r.
235.
V smislu 49. in 50. člena zakona o srednjem šolstvu (Uradni list SRS, št. 18/67, 31/70, 31/72 in 18/74),
8.	in 14. člena zakona o poklicnem izobraževanju in urejanju učnih razmerij (Uradni list SRS, št. 26/70), ter 63. in 89. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina mesta Ljubljane na 10. seji zbora združenega dela dne 1. februarja 1979 in na 11. seji zbora občin dne 1. februarja 1979 sprejela
SKLEP
o soglasju k ustanovitvi dislociranega oddelka za izobraževanje poklicev poslovodja kuhinje in poslovodja strežbe gostinske poslovodske šole Gostinskega šolskega centra v Ljubljani, pri Vzgojnoizobraževalncm zavodu — TOZD Delavska univerza Jesenice
Skupščina mesta Ljubljane daje soglasje k ustanovitvi dislociranega oddelka za izobraževanje poklicev poslovodja kupinje in poslovodja strežbe gostinske poslovodske šole Gostinskega šolskega centra v Ljubljani pri Vzgojnoizobraževalncm zavodu — TOZD Delavska univerza Jesenice.
2
Ta sklep velja takoj in se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 022-2/79
Ljubljana, dne 1. februarja 1979.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane Marjan Rožič 1. r.
CERKNICA
236.
Izvršni svet Skupščine občine Cerknica je na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) na 20. redni seji dne 16. januauja 1979 sprejel
SKLEP
o Javni razgrnitvi smernic za lokacijske dokumentacije v industrijski coni Podskrajnik
1.	člen
Na vpogled se za 30 dni, od dneva objave tega sklepa v Uradnem listu SRS, razgrnejo smernice za lokacijske dokumentacije v industrijski coni pri Pod-skrajniku, ki jih je izdelal Zavod za družbeni razvoj Ljubljana, Ljubljana, Vojkova 57, decembra 1978, pod šifro 2271/78.
2.	člen
V času razgrnitve lahko k osnutku predloga poda vsak občan, delovna ali druga organizacija, organ ali skupnost svoje pripombe in predloge.
3.	člen
Javna razgrnitev bo v prostorih oddelka za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve SO Cerknica in krajevne skupnosti Jože Petrovčič Cerknica vsak delovni dan od 8. do 12. ure.
4.	člen
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-1/79-1
Cerknica, dne 16. januarja 1979.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Cerknica
Franc Sterle 1. r.
IDRIJA
237.
Na podlagi prvega odstavka 45. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77) in prvega člena zakona o spremembah zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 2/78) ter 252. člena statuta občine Idrija je Izvršni svet Skupščine občine Idrija na seji dne 21. decembra 1978 sprejel
ODREDBO
o pristojbinah za veterinarsko sanitarne preglede živine in živil živalskega porekla ter pristojbinah za izdajo dovoljenja za proizvodnjo mleka za javno potrošnjo v občini Idrija
1. člen
1.	Za preglede klavne živine, mesa in mesnih izdelkov v klavnicah, predelovalnicah in pakirnicah se določi pristojbina:
din
a)	odraslo govedo In kopitarji od komada	35,00
b)	teleta	od komada	20,00
c)	prašiči in divji prašiči s trihonoskopijo
od komada	35,00
d)	druge živali	(drobnica)	20,00
e)	mesni izdelki	od kg	0,30
f)	visoka divjad od komada	25,00
g)	divji zajci in perjad	,	5,00
h)	za pregled prašičev in divjadi v gostiščih oz. na domu	100,00
2. Za preglede pri nakladanju, razkladanju in prekladanju živine, ki se na prevoznih sredstvih odpravlja izven občine ali pripelje iz drugih Sbčin, se določijo pristojbine:
din
a) za kamionske pošiljke goveda, kopitarjev,
piščancev in čebel	160,00
b)	za kosovne pošiljke za vsako veliko ži-
val oziroma za vsakih začetih 5 kosov telet, prašičev ali drobnice	80,00
c)	za vsakih začetih 50	kosov	perutnine	80,00
d)	za enodnevne piščance na začetih 50 komadov	5,00
e)	za čebelje družine	na	začetih	10	panjev	80,00
f)	za polže, žabe, ribe na začetih 100 kg 80,00
3.	Za veterinarsko sanitarni pregled v trgovinah, na tržnicah, skladiščih in mlekarnah se določijo pristojbine
din
a)	za pregled divjačine od komada	30,00
b)	za pregled divjih prašičev s trihonoskopijo od komada	50,00
c)	za pregled zbranega mleka po litru	0,03
d)	za pregled mlečnih izdelkov od kr	0,25
e)	za pregled jajc od komada	0,05
4.	Za veterinarsko sanitarne preglede pošiljk pri nakladanju, razkladanju in prekladanju mesa, mesnih izdelkov, mleka in mlečnih izdelkov, jajc in jajčnih izdelkov ter konzerv, ki se odpravljajo s prevoznimi sredstvi izven občine ali pripeljejo iz drugih občin, se določijo sledeče pristojbine:
din
a)	vse vrste svežega in zmrznjenega mesa
od	kg	0,25
b)	za	mleko po litru	0,03
c)	za mesne izdelke .od kg	0,30
d)	za	mlečne izdelke	od kg	0,25
din
c) za jajca od komada	0,05
£) za ribe, ribje in druge konzerve od kg 0,10
g)	za perutnino — me?o od kg	0,50
5.	Za 'izdajo dovoljenja za promet z mlekom in mlečnimi izdelki za javno potrošnjo, oziroma za podaljšanje veljavnosti dovoljenja, se £flača pristojbina za vsako kravo molznico 80 din.
2.	člen
Pristojbine v tej odredbi se obračunavajo in odvajajo na poseben račun za zdravstveno varstvo živali — republiške takse za promet s parklarji in kopitarji.
Pristojbina za izdajo in podaljšanje dovoljenja za promet z mlekom in mlečnimi izdelki za javno potrošnjo (1. člen, točka 5) pa se odvaja na • poseben račun proračuna občine Idrija za zdravstveno varstvo živali.
3 člen
Pregledi, ki se opravljajo izven rednega delovnega časa, se zaračunavajo 50'Vo več za nočno ter za preglede ob nedeljah in praznikih 100 "/o več. Za nočni pregled se šteje pregled med 22. in 6. uro.
4.	člen
Ob pregledu se posebej plačajo tudi prevozni stroški organa veterinarsko-sanitarnega pregleda ter zamudnina za cenik veter,narskih storitev.
5.	člen
Pristojbine iz 1. člena tega odloka so za vse veterinarsko sanitarne preglede dolžne plačati vse organizacije, skupnosti in fizične osebe.
6.	člen
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS
St. 322-1/78
Idrija, dne 21. decembra 1978.
Predsednik Izvršnega sveta
Skupščine občine Idrija
Marjan Groff, dipl, occ. 1. i
KAMNIK
238.
Skupščina občine Kamnik je na podlagi 6. odstavka 3. člena zakona o stanarinah (Uradni list SRS, št. 50-379/72) in 42. člena zakona o gospodarjenju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 37-427/74 in št. 2-42/78) in 185. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, š't. 7-441/78), na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 23. januarja 1979 sprejela
ODLOK
o minimalnih tehničnih in drugih normativih za vzdrževanje stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah v občini Kamnik
1.	člen
Za investicijsko vzdrževanje stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah sc šteje celotna in delna zamenjava dotrajanih konstrukcij, elementov in opreme ter obnovitvena dela na dotrajanih konstrukcijah, elementih in opremi. Za taka dela se štejejo zlasti:
—	obnova ali zamenjava strešne konstrukcije in kritine
—	obnova ali zamenjava dimnikov in zračnikov, obrob, žlot in strešnih žlebov ter snegobranov
—	obnova ali zamenjava strelovodov, skupnih televizijskih in radijskih anten
—	obnova ali zamenjava mizarskih, kleparskih in ključavničarskih elementov
—	obnova fasade hiše
—	popravilo ali zamenjava stopnišč in balkonov
—	popravilo ali zamenjava instalacij in opreme v skupnih prostorih
—	popravilo ali zamenjava dotrajane vodovodne, plinske ali elektro instalacije, hišne kanalizacije, plinskega in kanalskega priključka ter hišnega električnega priključka'
—	popravilo ali zamenjava kotlov in opreme kotlovnic
—	popravilo ali zamenjava dotrajane instalacije centralne in toplovodne instalacije in hišnega priključka
—	popravilo ali zamenjava centralnih bojlerjev toplovodnega omrežja
—	popravilo delov osebnega in tovornega dvigala
—	popravilo ali zamenjava vertikalne in horizontalne hidroizolacije
—	popravilo ali zamenjava greznic in ponikoval-nic
—	popravila ali zamenjava drvarnic in drugih pc-možnih objektov, ki spadajo k stanovanjski hiši
—	pleskanje zunanjih delov oken in vrat na pročeljih hiš. rolet, veternic, balkonskih in dvoriščnih o*;raj. strešnih žlebov, dimniških in strešnih obrob, snegolovov in strelovodov
—	obnova dostopnih poti, parkirišč, .zelenic in otroških igrišč, če spadajo k stanovanjski hiši
—	obnova podpornih zidov, če je to potrebno zaradi normalne uporabe stanovanjske hiše.
Stroški po prvem odstavku tega člena bremenijo stanarino, najemnino oz. prispevek etažnih lastnikov.
2. člen
Popravilo ali zamenjava posameznih elementov in opreme iz 1. člena tega odloka se izvaja po predhodni ugotovitvi, da je element ali oprema resnično dotrajana ob normalni uporabi in po poteku s tem odlokom določene dobe trajanja,-
Stroški popravil zaradi poškodbe elementov in opreme v hiši, stanovanjskih in poslovnih prostorih po krivdi imetnikov stanovanjske pravice in najemnikov gredo v njihovo breme.
V breme imetnikov stanovanjske pravice in najemnikov gredo tudi stroški, ki nastanejo vsled nepravilne uporabe posameznih naprav elementov in opreme v skupnih prostorih in stanovanjih in poslovnih prostorih.
3.	člen
Med stroške investicijskega vzdrževanja v breme stanarine spada tudi zamenjava elementov opreme v stanovanju, če jim je potekla doba trajanja. Doba trajanja elementov stanovanjske opreme, upoštevjoč tekoča vzdrževalna dela, ki jih mora izvrševati imetnik stanovanjske pravice na lastne stroške so:
din
1.	Zidan štedilnik	40
čiščenje štedilnika, plošče in dimne cevi, popravilo ali zamenjava Samotne obloge, pekačev, kotličkov na vodo, grelne plašče, šamotne obloge, kurilne rešetke, obročev, vratič in posode za pepel.
2.	Železni premični štedilnik	20
enaka vzdrževalna dela kot pod točko 1 ter
redna zaščita z grafitnimi premazi
3.	Emajliran železni štedilnik	20
enaka vzdrževalna dela kot pod tč. 2
4.	Plinski štedilnik	.	20
redno čiščenje, vzdrževanje, popravila in na-
dometitev stikal, gorilne šobe, gorildev, gumbov in priključne cevi
5.	Električni štedilnik	20
redno čiščenje, vzdrževanje, popravila in nadomestitev grelnih teles, stikal in kontrolnih luči, termostatov, gumbov in priključnega kabla
C. Lončena peč (kurjenje z drvmi ali lignitom) 20 čiščenje peči in vratič, popravilo in prelaganje, nadomestitev kurilnih rešetk, vratič in pločevinastih vložkov
7.	Železna peč — litoželezna	20
čiščenje peči, plošče in dimnih cevi ter zaščita z grafitnim premazom, popravila in nadomestitev šamotne obloge, kurilne rešetke dimnih cevi, obročkov, vratič in posode za pepel
8.	Železna peč — pločevinasta	12
vzdrževanje enako kot pod tč. 7
9.	Luzova peč	20
vzdrževanje enako kot pod tč. 7
10.	Termoakumulacijska električna	peč	20
vzdrževanje in nadomestitev priključnega kabla grelcev, stikal, gumbov ter kontrolnih luči
11.	Emajlirana peč na plinsko olje	15
čiščenje, vzdrževanje in nadomestitev goril- •
nika dimnih cevi in gumbov
12.	Trajno žareča peč na trdo gorivo	20
čiščenje, vzdrževanje in nadomestitev kurilne
rešetke, vratič, dimnih cevi in gumbov
13.	Toplovodni pločevinasti radiator	20
vzdrževanje in popravilo stikov, ventilov, tesnil zamenjava koleščka na ventilu in pleskanje
14.	Toplovodni litoželezni radiator	40
vzdrževanje in popravilo ventilov, tesnil in zamenjava koleščkov na ventilu ter pleskanje
15.	Plinski radiator	35
čiščenje gorilcev, mazanje pipe, pregled vleke
dimnika in nadomestitev metulj čkastega gorilca in pleskanje
16.	Infra peč	10
vzdrževanje in nadomestitev stikala, spirale in
potezne vrvice
17.	Peč v kopalnici na trdo gorivo	20
(kurjenje z drvmi ali lignitom)
dih
čiščenje, popravilo in nadomestitev kurilnih rešetk, obloge, dimne cevi, vrat in posode za pepel, spajkanje kotlička, nadomestitev armature
18.	Iztočne pipe in mešalne baterije, popravila in nadomestitev tesnil, ročaji z zgornjimi deli, pregibne cevi in ročke »
19.	WC školjka in bide iz fajanse ali porcelana 30
20.	Umivalnik iz porcelana	30
redno čiščenje, popravilo in zamenjava sifona
ter nadomestitev zamaška in verižic
21.	WC' rezervoar — emajliran	30
popravilo in nadomestitev tesnil, plavača, potezne vrvice in odsesača
22.	WC rezervoar — plastični	25
vzdrževanje enako kot pod tč. 20
23.. Pločevinasto pomivalno korito — emajlir. 15 čiščenje, popravilo in zamenjava sifona, nadomestitev tesnila, zamaškov in lesenih okvirjev
24.	Litoželezno pomivalno korito — emajlir. 30 vzdrževanje enako kot pod točko 19
25.	Pomivalno korito iz nerjaveče pločevine , 40 vzdrževanje enako kot pod točko 19
26.	Plinski bojler	20
redno čiščenje in odstranjevanje vodnega
kamna najmanj vsaki dve leti, vzdrževanje in nadomestitev gorilca
27.	Električni bojler	20
redno čiščenje in odstranjevanje vodnega kamna najmanj vsaki dve leti, vzdrževanje in nadomestitev grelca, termostata, varnostnih ventilov, kontrolne luči ter termostatov
28'. Pločevinasto kopalna kad — emajlirana 30 čiščenje, vzdrževanje in nadomestitev odtočnih ventilov, sifona, tesnil, zamaška ter verižice
29.	Litoželezna kopalna kad	50
čiščenje, vzdrževanje in nadomestitev odtočnih ventilov, sifona, tesnil in zamaška z verižico
30.	Vgrajeno kuhinjsko pohištvo:
a)	mehki les	35
b)	trdi les	45
redno čiščenje in vzdrževanje s pleskanjem oz.
lakiranjem, nadomestitev okovja
31.	Vgrajeno sobno pohištvo’
a)	mehki les	40
b)	trdi les	S>0
vzdrževanje enako kot pod točko 30
32.	Navaden lesen In ladijski pod
a)	položen na Izolirano podlago	25
b)	položen na neizolirano podlago	10
redno vzdrževanje, manjša popravila
33.	Lamelni parket (jesenov, bukov, hrastov) 30
redno vzdrževanje s struženjem, loščenjem ali lakiranjem, manjša popravila
34.	Bukov in jesenov parket	50
redno vzdrževanje s struženjem, loščenjem ali
lakiranjem, manjša popravila
35.	Hrastov parket	80
vzdrževanje enako kot pod točko 33
36.	Tlaki iz umetnih mas:
a)	guma, linolej, podelit,	likolit	20
b)	topli podi, vinaz	10
din
c) tapison	20
redno vzdrževanje z umivanjem, loščenjem z dovoljenimi loščili
37.	Ksilolit	tlak	25
redno vzdrževanje z loščenjem
38.	Terazzo	in venecianski	tlak	80
redno vzdrževanje z loščenjem
39.	Betonska tla	40
redno vzdrževanje (čiščenje, pranje)
40.	Tlak iz	keramičnih	ploščic	40
redno vzdrževanje s čiščenjem in nadomestitev razbitih in poškodovanih ploščic
41.	Tlak iz	marmorja	100
redno vzdrževanje (čiščenje, pranje)
42.	Lesene rolete (eslinger in	polkna)	30
vzdrževanje in nadomestitev potezne vrvice,
avtomata in okovja
43.	Pločevinaste ali plastične	žaluzije	40
redno vzdrževanje, popravilo in nadomestitev
okovja in pleskanje
44.	Platnene zavese s samonavijalci	10
vzdrževanje in nadomestitev potezne vrvice in
avtomata
45.	Lesena vrata	50
redno vzdrževanje, popravila in nadomestitev
ključavnic, ključev, kljuk, ščitnikov, tečajev in drugega okovja ter pleskanje
46.	Leseni vratni okvirji	60
redno vzdrževanje, pleskanje
47.	Lesena okenska krila in okvirji na fasadi 40 redno vzdrževanje oliv, profilov in ostalega
okovja
48.	Lesena notranja okna	50
redno vzdrževanje in nadomestitev zaključkov,
oliv, profilov, ostalega okovja ter pleskanje
49.	Kovinska krila	in	okvirji na fasadi	30
redno vzdrževanje in nadomestitev zaključkov,
oliv, profilov, ostalega okovja ter pleskanje
50.	Keramična zidna	obloga	50
redno vzdrževanje ni čiščenje, nadomestitev razbitih in odlepljenih ploščic ter stičen j e
51.	Električna instalacija
a)	nadometna	20
b)	podometna	50
redno vzdrževanje, nadomestitev varovalk, stikal vtičnih doz.	teles
52.	Domofonska instalacija in električna ključavnica	20
redno vzdrževanje ter nadomestitev tipkal slušalk, mikrofonov in priključnih vrvic
Stroški zamenjave navedenih elementov opreme v etažnih stanovanjih bremenijo etažne lastnike.
4.	člen
Tudi po poteku dobe trajanja navedenih elementov opreme gre zamenjava v breme stanarine le v primeru, če obstoječega ni mogoče popraviti. Za elemente opreme, ki jih pred iztekom dobe trajanja ni mogoče usposobiti za uporabo s popravilom, prispeva stanovanjska skupnost izjemoma amortizirani del stroškov le, če je postal element opreme neuporaben brez krivde imetnika stanovanjske pravice.
Ne glede na dobo trajanja posameznih elementov opreme iz 3. člena, se element opreme zamenja, če je postal neraben brez krivde stanovalca.
5.	člen
Stroški za revitalizacijo starih hiš in stanovanj, ki gredo v breme stanarine, so stroški za obnovo ali zamenjavo gradbenih konstrukcij, elementov in instalacij zaradi njihove zastarelosti in obenem dotrajanosti, če se s tem poveča:
—	funkcionalnost stanovanja,
—	uporabna vrednost stanovanja,
—	stanovanjski standard.
Po izvršitvi revitalizacije se mora ugotoviti nova vrednost stanovanjske hiše in stanovanj v skladu z odlokom o ugotavljanju vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj.
6.	člen
Za tekoče vzdrževanje skupnih delov in naprav v stanovanjski hiši se štejejo vsa manjša popravila in stroški v zvezi z normalno uporabo.
a) Stroški tekočega vzdrževanja skupnih delov in naprav v stanovanjski hiši, ki gredo v breme stanarine oziroma prispevka etažnega lastnika, so zlasti:
—	čiščenje snega s strehe, strešnih vencev in na-puščev,
—	popravila dimniških kap in zamenjava dimniških vratič in izžiganje dimnikov,
—	delna zamenjava in popravilo lesenih stopnic ter strešne kritine (podstrešje)
—	slikanje in pleskanje skupnih prostorov in stop-
niščnih vrat	1
—	popravila kleparskih izdelkov ter čiščenje,
—	čiščenje žlebov in peskolovcev, usedalnikov,
—	popravila izolacije ravnih streh, balkonov in teras,
—	popravila strelovodov in meritve prevodnosti,
—	popravila ometov na fasadah in skupnih prostorih,
—	popravila na vratih, oknih in roletah v skupnih prostorih in na pročeljih zgradb,
—	popravila podov, pragov, tlakov in prelaganje parketa,
—	pleskanje kompletnih vhodnih, hišnih in stanovanjskih vrat s stopničastega vretena ali hodnika,
—	popravilo vhodnih vrat in oken v stopnišču in vetrolovih,
—j popravila skupnih prostorov v primeru poškodb vodovodnih cevi in podobno,
—	popravila stikov, tesnil in ventilov na glavnih vhodnih ceveh, pri glavnih plinovodih in kanalizaciji,
—	zamenjava manjših dotrajanih delov na instalacijah,
—	popravila električnih instalacijskih vodov,
—	popravila in pleskanje instalacij centralne kurjave, plina, radiatorjev v skupnih prostorih,
—	popravila plinskih, električnih in centralnih bojler jev,
—	stroški rednih servisov za osebna in tovorna dvigala, kotlov, kotlovnic, registrov, hidroforjev ter skupinskih TV anten,
—	nabava požarno varnostnih naprav in opreme za civilno zaščito,
—	nadomestitev in vzdrževanje opreme za civilno zaščito in reševalne garniture,
—	redno vzdrževanje in obnova požarnovarnostnih naprav,
—	nabava drogov za zastave, zastav, oglasnih desk, okvirjev za hišni red in seznam stanovalcev ter opreme skupnih prostorov hišnih svetov in posod za odvoz smeti,
—	stroški rednih servisov kotlov, gorilcev, avtomatskih toplotnih podpostaj ter stroški zatesnitev oziroma manjših posegov na zunanjem toplovodnem omrežju,
—	stroški rednih letnih in 3-letnih pregledov za pridobitev uporabnega vdo vol jenja za obratovanja dvigal,
—	plačilo stroškov pri strokovnih ogledih naprav centralne kurjave,
—	vzdrževanje skupinskih naprav domofonov, električnih ključavnic ter vzdrževanje in pregledi skupnih TV in radio antenskih naprav,
—	čiščenje in odmašitev vertikalne in horizontalne kanalizacije in kanalskih priključkov na zgradbi.
b) Stroški tekočega vzdrževanja stanovanja, ki bremenijo imetnika stanovanjske pravice, vključno s stroški vzdrževanja iz 3. člena, obsegajo zlasti:
—	beljnje stanovanja (slikarska dela) ter zamenjava tapet,
—	pleskanje notranjih delov oken, vrat in drugih elementov opreme stanovanja,
—	popravila in nadomestitev varovalk, vtičnic, stikal električnega zvonca, telefonov (domofonov),
—	nadomestitev električnih svetilk in žarnic,
—	popravila in nadomestitev ključavnic, kljuk in okovja,
—	vzdrževanje vseh Iztočnih pip in mešalnih baterij, tesnil pri vodovodnih pipah, baterijah v kopalnici in kuhinji,
—	nadomestitev in popravilo umivalnikov, pomivalnih korit in kopalnih kadi pred potekom amortizacijske dobe trajanja,
—	čiščenje in odmašitev straniščnih školjk, pomivalnih korit, kopalnih kadi in talnih sifonov,
—	popravilo in nadomestitev straniščnih desk in škatel za toaletni papir kot tudi poteznih vrvic z ročajem plavačev in dosesačev v rezervoarjih,
—	pleskanje oljnih površin v kuhinjah, kopalnicah in straniščih,
—	nadomestitev stekel na oknih in vratih,
—	redno tekoče vzdrževanje vseh ostalih naprav in opreme v stanovanju,
—	ysa popravila, ki so potrebna zaradi slabega vzdrževanja stanovanja in zaradi poškodb s strani uporabnikov,
—	stroški čiščenja centralnih bojlerjev,
—	stroški plačila vode in opravil v zvezi s praz-nenjem toplovodnih naprav.
7.	člen
Stroški upravljanja sklada stanovanjskh hiš ter skupnih delovnih naprav v stanovanjski hiši, ki se
plačujejo iz stanarine oziroma prispevka etažnega lastnika, so:
a)	pogodbene in zakonske obveznosti
b)	Stroški stanovanjske skupnosti
c)	stroški plačil organizacij, ki opravljajo storitve stanovanjske skupnosti.
Med pogodbene in zakonske obveznosti spadajo tudi stroški zavarovanja stanovanjskih hiš ter obresti od
najetih kreditov.
8.	člen
Obratovanje stanovanjskih hiš, ki gre v breme imetnikov stanovanjske pravice, obsega plačilo naslednjih stroškov:
—	poraba vode, elektrike in plina za skupne prostore in naprave,	v
—	čiščenje skupnih prostorov in funkcionalnega dela zemljišča, ves potrebni material in orodje ter osebni dohoki zaposlenih (hišniki, snažilke, upravitelji),
—	čiščenje snega in ledu po veljavnem odloku o zimski službi s pripadajočim orodjem in potrošniškim
materialom,
—	zamenjava žarnic v skupnih prostorih in hišnih varovalk,
—	popravila ključavnic in zamenjava razbitih stekel v osebnih in tovornih dvigalih ter v vseh skupnih prostorih,
—	nadomestitev in vzdrževanje drogov za zastave, zastav, oglasnih desk, okvirjev za hišni red in seznam stanovalcev, poštnih nabiralnikov ter opreme skupnih prostorov hišnih svetov,
—	izobešanje in srtemanje zastav,
—	vzdrževanje, čiščenje in odmašitev jaškov za smeti in košev za smeti,
—	vzdrževanje dostopnih poti, parkirnih prostorov, zelenih površin, živih mej, ograj .^peskovnikov, gugalnic ter naprav, ki spadajo k stanovanjski hiši,
—	stroški organizacije za vzdrževanje stanovanjskih hiš, če opravlja na podlagi odločbe samoupravne stanovanjske skupnosti oziroma pristojnega upravnega organa občinske skupščine zadeve, ki bi jih moral opravljati hišni svet,
—	stroški za popravilo poškodb in za odtujitev v skupnih delih, prostorih in napravah zgradbe, če krivca ne bi bilo mogoče ugotoviti.
9.	člen
Stroški obratovanja stanovanjske hiše, ki gredo v breme imetnika stanovanjske pravice, so tudi stroški komunalnih storitev individualne komunalne potrošnje (vode, kanalizacija, elektrika, PTT, plin, deratizacija, smeti, dimnikarske storitve in centralno ogrevanje stanovanj stanovanjskih hiš).
10.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Kamnik je pooblaščen v spornih primerih tolmačiti, kaj spada v investicijsko vzdrževanje, revitalizacijo, tekoče vzdrževanje skupnih delov in naprav v stanovanjski hiši ali za 'tekoče vzdrževanje stanovanja kakor tudi o stroških upravljanja ter obratovanja stanovanjskih hiš.
Pobudo za spremembo ali dopolnitev odloka lahko poda stanovanjska skupnost in zbori stanovalcev pri
krajevnih skupnostih. Slednji dajo pobudo za dopolnitev ali spremembo odloka preko organov stanovanjske skupnosti,
11.	člen
Imetniki stanovanjske pravice plačujejo obratovalne stroške in stroške komunalnih storitev hišnemu svetu ali neposredno predlagatelju računa.
Obratovalne stroške plačujejo imetniki stanovanj-ške pravice v višini dejanskih stroškov. Hišni svet določi 'akontacijo za plačilo teh stroškov. Osnova za akontacijo in obračun obratovalnih stroškov je m2 koristne stanovanjske površine.
Določbe iz prejšnjega odstavka veljajo tudi za etažne lastnike, ki stanujejo v lastnem stanovanju.
12.	člen
Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati:
—	odlok o stroških, ki bremene imetnika stanovanjske pravice stanovanj, poslovnih prostorov in stanovanjskih hiš poleg stanarine oziroma najemnine v leto 1973 (Uradni vestnik Gorenjske, št. 26-306/72);
—	odlok o določitvi naj višje stanarine in o vzdrževanju stanovanjskih hiš (Uradni vestnik Gorenjske, št. 12-140/73);
—	odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o stroških, ki bremene imetnika stanovanjske pravice stanovanj, poslovnih prostorov in stanovanjskih hiš poleg stanarine oz. najemnine v letu 1973 (Uradni vestnik občine Kamnik, št. 5-39/75).
13.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.	,
St. 020-47/78
Kamnik, dne 2% januarja 1979.
Predsednik
Skupščine občine Kamnik
Franc Svetelj 1. r.
239.
Skupščina občine Kamnik je na podlagi 3. in 23. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24/75 in št. 13/77) ter na podlagi četrte alinee 17. člena zakona o ravnanju z odpadki (Uradni list SRS, št. 8/78) in 185. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 7/78) na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 23. januarja 1979 sprejela
ODLOK
o obveznem odlaganju in odvozu smeti in odpadkov v občini Kamnik
T. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Na območjih občine Kamnik, ki so posebej določena, se morajo smeti in odpadki iz stanovanjskih in poslovnih ter manipulativnih prostorov odlagati in odvažati na način in ob pogojih, ki so predpisani s tem odlokom.
2.	člen
Smeti in odpadki se morajo odvažati iz mesta Kamnika, naselij Križ, Podgorje, Moste, Komenda, Smarca, Duplica, Nevlje, Vrhpolje, Mekinje, Godič, Stahovica, Stranje in iz naselij, za katera so izdelani urbanistični in zazidalni načrti.
Krajevne skupnosti lahko vključijo v odvoz smeti in odpadkov tudi druga naselja, če smatrajo, da je odvoz smeti in odpadkov potreben. V teh primerih sklenejo posebno pogodbo s pooblaščeno organizacijo združenega dela.
3.	člen
Pooblaščena organizacija združenega dela za opravljanje dejavnosti posebnega družbenega pomena , (v nadaljnjem besedilu: pooblaščena organizacija) po tem odloku je določena z odlokom o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena in komunalnih organizacijah, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena na območju občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 29/76).	1
Za izpolnjevanje obveznosti, ki so predpisane s tem odlokom za stanovanjske, poslovne in druge zgradbe ter manipulativne prostore, odgovarjajo nosilci pravic uporabe, organizacije, ki gospodarijo z zgradbami in lastniki zgradb.
Za upravijake zgradb se po tem odloku štejejo imetniki prostorov, nosilci pravic uporabe, organizacije, ki gospodarijo z zgradbami in lastniki zgradb.
4.	člen
Smeti in odpadki v smislu tega odloka so:
—	po kraju nastanka:
a)	iz stanovanjskih prostorov in skupnih prostorov stanovanjskih zgradb,
b)	iz poslovnih in manipulativnih prostorov gospodarskih in drugih organizacij, obrtnih delavnic, zavodov ter drugih ustanov.
—	po vrsti in načinu njihovega odlaganja:
1.	Smeti in odpadki iz gospodinjstev in poslovnih prostorov gospodarskih in drugih organizacij, ki jih je mogoče odlagati v smetnjake. Sem sodijo predvsem:
a)	smeti in odpadki individualnih gospodinjstev, pepel, odpadne konzerve, porcelan in steklo, kovinski, tekstilni in papirni odpadki, plastični predmeti in podobno;
b)	odpadni material Iz zdravstvenih in veterinarskih ustanov;
c)	odpadni material iz gospodarskih in drugih organizacij. Sem ne spadajo odpadki gradbenega materiala, blato ter drugi za smetnjake škodljivi odpadki, kakor tudi ne hitro vnetljive snovi, olja, fenoli, masti, snovi bazičnega izvora, kisline in podobno.
2.	Odpadki iz gospodinjstev in gospodarskih organizacij v večjih kosih ali količinah ali v tekočem stanju, ki jih ni dovoljeno odlagati v smetnjake, se odlagajo v kontejnerje ali v posebne posode ter odvažajo v vozilih, skladno s sanitarno higienskimi predpisi. Med te spadajo posebno:
a)	odpadni material iz gradbene dejavnosti, dvoriščne smeti in podobno;
b)	odpadki iz proizvodnje in predelave;
c)	organski odpadki iz gostinskih obratov in obratov družbene prehrane.
3.	Ogorki iz centralnih kurjav in toplarn se odlagajo v posebej dodatne smetnjake ali kontejnerje in se odvažajo ločeno od ostalih odpadkov.
4.	Hitro vnetljive snovi, olja, fenoli, masti,," snovi bazičnega izvora, kisline, ter podobne snovi se odlagajo in odvažajo ločeno od ostalih smeti in odpadkov na način, ki ga določi pooblaščena organizacija v soglasju z občinsko sanitarno inšpekcijo ter drugimi ustreznimi inšpekcijskimi organi, oziroma s posebnim pravilnikom.
II.	ODLAGANJE SMETI
5.	člen
Uporabniki stanovanjskih in poslovnih prostorov ter manipulativnega prostora so dolžni odlagati smeti v tipske smetnjake oziroma izjemoma v embalažo, ki jo je možno odložiti v avto-smetnjak.
Upravljalci zgradb morajo skrbeti za to, da so smetnjaki postavljeni na določenem prostoru.
likost smeti in odpadkov. Pri določitvi prostora, kjer naj bi kontejner stal, se upošteva mnenje občinskega organa, pristojnega za sanitarno inšpekcijo in komunalni nadzor.
11.	člen
Podrobnejši pogoji glede odvoza smeti in odpadkov od poslovnih in manipulativnih prostorov se dogovore s pogodbo, sklenjeno med pooblaščeno organizacijo in upravljalcem zgradbe.
12.	člen
Za gostinske obrate, živilsko industrijo in druge sorodne obrate veljajo glede odlaganja odpadnih snovi posebni predpisi. Nadzor nad tem opravlja sanitarna inšpekcija.
Kontejnerje iz prvega odstavka tega člena, kakor tudi stroške odvoza plače fizična ali pravna oseba, Id kontejner uporablja.
6.	člen
V času", ki ga določi pooblaščena organizacija, morajo biti smetnjaki postavljeni na ustrezen prostor ob cesti,, do katerega je možen dostop s posebnim kdmu-nalnim vozilom. Smetnjaki se smejo postaviti največ 10 m od prostora, kjer se ustavi posebno komunalno vozilo s tem, da morajo biti postavljeni zunaj ograjenega prostora. Posamezne primere, ko ni mogoče priti v bližino stanovanjske hiše ali drugega objekta s posebnim komunalnim vozilom, rešujeta sporazumno Stranka in pooblaščena organizacija.
Za nove zgradbe mora biti že v načrtu predviden poseben prostor za postavljanje smetnjakov. Pri načrtovanju tega prostora je treba upoštevati predviden način odvoza smeti in odpadkov, o čemer da mnenje pooblaščena organizacija.
7.	člen
Upravljalci zgradb morajo skrbeti za čistočo smetnjakov in okolice. Ce stav smetnjak in okolica smetnjaka nečista, jo očisti pooblaščena organizacija na stroške upravljalca zgradbe.
8.	člen
Pooblaščena organizacija lahko za odlaganje in odvoz smeti uporablja tudi kontejnerje in sicer predvsem tam, kjer je večja količina smeti in odpadkov. Odvoz smeti in odpadkov s kontejnerji se praviloma zaračunava posebej.
9.	člen
Potrebno število smetnjakov nabavi upravljalec zgradbe, ki skrbi tudi za redno vzdrževanje in nadomestitev z novimi, ko so stari smetnjaki dotrajani. Število smetnjakov je odvisno od količine smeti in odpadkov v zgradbi, pri tem pa je treba upoštevati, da smetnjaki ne smejo biti preveč polni.
Smetnjaki morajo biti nabavljeni, ko je zgradba pripravljena za vselitev.
10.	člen
Pooblaščena organizacija določi, pri katerih fizičnih in pravnih osebah bodo postavljeni kontejnerji. Pri odločanju o tem je treba upoštevati količino in ve-
13.	člen
Na območjih, ki so določena v drugem členu tega odloka, odvaža fekalije pooblaščena organizacija in sicer v posebnih zaprtih vozilih. Črpanje fekalij iz greznic in odpadnih snovi iz kanalov je dovoljeno le z napravami, ki ustrezajo higiensko-tehničnim zahtevam. Okolica greznic mora biti po izpraznitvi očiščena in razkužena.
14.	člen	,
Pooblaščena organizacija mora najmanj dvakrat letno opraviti odvoz kosovnega odpadnega materiala. O točnem času odvoza obvesti občane z obvestili ali preko sredstev javnega obveščanja.
III.	ODVOZ SMETI IN JAVNA ODLAGALIŠČA
15.	člen
Pooblaščena organizacija mora odvažati smeti bi odpadke najmanj enkrat tedensko.
16.	člen
Pooblaščena organizacija mora odvažati smeti in odpadke v posebnih vozilih, ki so urejena tako, da je možna brezprašna polnitev, prevoz in praznitev.
17.	člen
Smeti in odpadki se smejo odlagati samo na določenih odlagališčih. Javna odlagališča za smeti in odpadke določi pristojni občinski upravni organ na osnovi veljavnih urbanističnih dokumentov
18.	člen
Javna odlagališča, ki jih uporablja pooblaščena organizacija, mora tudi vzdrževati. Vzdrževanje odlagališč obsega zlasti pravilno in pravočasno izravnavo zemljišča, sprotno zasipanje odpadkov, razkuževanje, uničevanje mrčesa ter preprečevanje požara.
Po končanem odlaganju smeti in odpadkov je treba odlagališče urediti tako, da je možna ozelenitev odlagališč.
IV.	DOLOČANJE CEN ZA ODVOZ SMETI IN ODPADKOV
19.	člen
Stroški odvoza in deponiranja smeti in odpadkov so stroški tistih, ki povzročajo nastajanje odpadnih snovi. Isto velja tudi za organizatorje javnih prireditev in drugih podobnih aktivnosti. Cena za odvoz in deponiranje smeti in odpadkov ‘ temelji na stroškovnem izračunu storitve. Predlog cene izdela pooblaščena organizacija.
20.	člen
Cena za odvoz smeti in odpadkov iz gospodinjstev se določi na gospodinjstvo, za gospodinjstva, kjer živi le 1 član, se cena zmanjša za 50 °/o.
Odvoz smeti in odpadkov iz poslovnih in manipulativnih prostorov se zaračunava na kvadratni meter poslovne in manipulativne površine.
Za industrijske oziroma tehnološke odpadke se določi cena odvoza pogodbeno.
21.	člen
Odvoz smeti in odpadkov plačuje tisti, ki jih je po tem odloku obvezen odlagati.
Stroške za odvoz so dolžni plačevati vsi, ki so zavezanci za odvoz smeti in odpadkov po tem odloku in je odvoz redno organiziran, ne glede na to, ali smeti odlagajo ali ne.
Odvoz smeti in odpadkov se plačuje v rokih, ki jih določi pooblaščena organizacija.
22.	člen
. Poslovni prostor je prostor, ki ga uporablja organizacija združenega dela ali zasebni obrtnik za opravljanje svoje dejavnosti.
Manipulativni prostor je prostor, ki omogoča skupaj s poslovnim prostorom normalno opravljanje dejavnosti, ter je prvenstveno namenjen notranjemu transportu, za opravljanje montažnih del in podobno.
23.	člen
Upravljalec zgradbe oziroma poslovnega in manipulativnega prostora je dolžan dati pooblaščeni organizaciji podatke o številu gospodinjstev v zgradbi, o številu gospodinjstev z delno oprostitvijo plačevanja po 20. členu tega odloka kakor tudi o velikosti poslovnih in manipulativnih površin. Upravljalec je dolžan obvestiti pooblaščeno organizacijo o vseh spremembah glede površin in drugih dejstev, ki vplivajo na obveznost in višino plačevanja odvoza smeti in odpadkov. Cc zaradi netočnih podatkov ali opustitve obvestila o spremembi nastane za pooblaščeno organizacijo premoženjska škoda, je škodo dolžan poravnati
24.	člen
Obveznost za naročilo in plačilo odvoza smeti in odpadkov nastane z dnem, ko pooblaščena organizacija za določeno območje po 2. členu odloka, organizira odvoz.
V.	NADZORSTVO
25.	člen	e
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, opravljajo inšpekcijski in drugi pristojni organi.
VI.	KAZENSKE DOLOČBE
26.	člen
Kršilci določb tega odloka sc kaznujejo po zakonu o ravnanju z odpadki (Ur. list SRS, št. 8/78).
VII.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
27.	člen
Pojasnila za izvrševanje tega odloka daje Izvršni svet Skupščino občine Kamnik.
28.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Na območjih, ki so po tem odloku na novo vključene v odvoz smeti in odpadkov, je treba organizirati odvoz smeti in odpadkov najpozneje v treh mesecih od uveljavitve tega odloka.
29.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o obveznem odlaganju in odvozu smeti, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 4/78.
St. 020-8/78-7
Kamnik, dne 23. januarja 1979.
Predsednik
Skupščine občine Kamnik Franc Svetelj 1. r.
240.
Skupščina občine Kamnik je na podlagi določb 6. člena zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list SRS, št. 24/75), 4. in 9. člena zakonk o prekrških (Uradni list SRS, št. 12/77) ter 185. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 7/78) na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 23. januarja 1979 sprejela
ODLOK
o ureditvi cestnega prometa v mestu in naseljih na območju občine Kamnik
I.	SPLOSNE DOLOČBE
1.	člen
S tem odlokom so določeni ukrepi za ureditev prometa in prometne varnosti udeležencev v cestnem prometu na javnih prometnih površinah v mestu in naseljih nd območju občine Kamnik.
2.	člen
Javne prometne površine v mestu in naseljih po določbah tega odloka so: vse kategorizirane in nekategorizirane ceste, ulice, trgi, kolesarske steze, pločniki, parkirni prostori ter dovozne ceste k javnim, stanovanjskim in poslovnim objektom (v nadaljnjem besedilu: ceste).
II.	POSTAVLJANJE IN VZDRŽEVANJE PROMETNIH ZNAKOV
3.	člen
Na cestah postavlja m vzdržuje prometne znake ter označuje vozišča pooblaščena organizacija združenega dela.
Postavitev novega ali nadomestitev starega prometnega znaka ali označbe na vozišču financira za novogradnje in rekonstrukcije cest investitor, za stare ceste pa upravljalec ceste.
4.	člen
O postavljenih prometnih znakih vodi pooblaščena organizacija združenega dela register prometnih znakov.
Register prometnih znakov mora vsebovati naslednje podatke:
1.	tekoča številka,
2.	datum in ura postavitve prometnega znaka,
3.	naziv in številka prometnega znaka,
4.	kraj oz cesta, kjer prometni znak stoji,
5.	številka, datum in naziv organa, če je prometni znak postavljen po odredbi.
5.	člen
Nadzor nad postavljanjem in vzdrževanjem prometnih znakov ter označb na vozišču opravlja občinski upravni organ za notranje zadeve.
V okviru tega nadzora sme odrediti naslednje ukrepe:
1.	določiti prednostne in stranske ceste;
2.	določiti enosmerne ceste;
3.	omejiti hitrost vožnje skozi naselje;
4.	prepovedati promet na posameznih cestah za vsa vozila ali posamezne vrste vozil;
5.	določiti parkirne prostore, avtobusna postajališča, način parkiranja in prepoved ustavljanja in parkiranja vseh ali posameznih vrst vozil na določeni cesti ali delu ceste;
6.	urediti promet pešcev in promet vprežnih vozil;.
7.	odrediti postavitev ali odstranitev in vzdrževanje zaščitnih ograj;
8.	odrediti odstranitev žive meje, dreves ali drugih objektov in predmetov, če nepreglednost ceste, križišča ali varnost prometa to narekuje;
9.	odrediti posebne tehnične in druge ukrepe za varnost otrok in invalidov na prehodih čez vozišča v bližini šol, zdravstvenih ustanov ali na drugih nevarnih mestih;
10.	odrediti gonjenje in vodenje živali:
H. odrediti posebne tehnične in druge ukrepe, ki so potrebni za zagotovitev varnosti udeležencev v cestnem prometu;
12.	ukrepati v drugih zadevah lokalnega prometa v naseljih.
6.	člen
Odredbo o postavitvi, spremembi ali nadomestitvi prometne signalizacije izda občinski upravni organ za notranje zadeve po uradni dolžnosti ali na predlog krajevne skupnosti, organizacije združenega dela, or-
ganov javne varnosti, komisije za promet pri SPV, upravnih organov ali drugih zainteresiranih organizacij in skupnosti.
III.	PARKIRNI PROSTORI IN PARKIRANJE TER USTAVLJANJE
7.	člen
Parkirni prostori v naseljih so splošni in posebni.
Splošni parkirni prostori so na javnih cestnih površinah, kjer parkiranja ne prepoveduje prometni znak.
Posebni parkirni prostori so:
1.	kjer je parkiranje posebej urejeno in označeno s prometnimi znaki,
2.	kjer je parkiranje časovno omejeno ali omejeno za določeno vrsto vozil,
' 3. posebej rezervirani parkirni prostori.
8.	člen
Posebni parkirni prostori morajo biti označeni s prometnim znakom in po potrebi z označbo na vozišču. Prometni znak mora vsebovati obvestilo o vrsti vozil, ki jih je dovoljeno parkirati, in čas dovoljenega parkiranja. Parkiranje je dovoljeno le znotraj obeleženih parkirnih površin.
Na parkirnih prostorih, kjer je parkiranje časovno omejeno, morajo vozniki na vidnem mestu na notranji strani vozila namestiti parkirno uro in jo naravnati na čas prihoda na parkirni prostor. Po izteku dovoljenega časa za parkiranje- mora voznik vozilo odpeljati s parkirnega prostora.
9.	člen
Upravljalec površine, namenjene za parkiranje vozil, lahko odredi čuvanje vozil. V tem primeru mora voznik plačati predpisano pristojbino, za kar mora prejeti ustrezno potrdilo. Upravljalec tako organiziranega parkirnega prostora je dolžan vozilo zavarovati pred poškodbami, tatvino, drugimi škodljivimi pojavi in zagotoviti javni red in mir ter čistočo parkirišča.
10.	člen
Prepovedano je parkirati, čeprav ni posebnega znaka o prepovedi parkiranja:
1.	‘na cesti ali ulici, če bi za vožnjo vozil ostalo manj kot 3 m proste cestne širine;
2.	pred vhodnimi vrati dvorišč in garaž, poslovnih prostorov in večjih stanovanjskih zgradb;
3.	pred prostori, določenimi za posode za smeti in odvoz smeti;
4.	nad komunalnimi objekti (hidranti, jaški itd.), če so posebej označeni;
5.	na pločnikih, križiščih, prehodih za pešce, kolesarskih stezah, zelenih površinah in peš poteh ter na hišnih prehodih za pešce;
6.	pred vsemi vhodi v gasilske domove.
11.	člen
Delavec milice sme odrediti odstranitev napačno parkiranega vozila, če predstavlja neposredno nevarnost za promet ali oviro.
Organizacija, ki odstranjuje napačno parkirana vozila, mora storiti vse, da se vozilo pri odstranjevanju ne bi poškodovalo.
Odstranjevanje napačno parkiranih vozil se opravlja na stroške lastnika vozila ali uporabnika vozila.
12.	člen
Ustavljanje ni dovoljeno:
1.	na cesti ali delu ceste, ki je ožja od 3 m,
2.	v križišču cest ali v njegovi bližini,
3.	na pločniku, avtobusnem postajališču, kolesarski stezi, označenem prehodu za pešce ali na zeleni površini.
Ne glede na omejitve prometa oz. prepoved ustavljanja ali parkiranja po določbah tega odloka smejo na javnih prometnih površinah ustavljati ali parkirati vozila s prednostjo, ki so na intervencijski vožnji, ter službena vozila, ki so potrebna za odstranjevanje prometne ovire, za opravljanje komunalnih in drugih nujnih del ter za opravljanje PTT dejavnosti.
Določbe iz prejšnjega odstavka tega člena veljajo tudi za vozila zdravstvenih delavcev ob obiskih bolnikov ali nudenju pomoči ponesrečencem ter za vozila invalidnih voznikov, če tako ustavljeno ali parkirano vozilo ne predstavlja nevarnosti za druge udeležence v cestnem prometu in če imajo predpisani znak.
13.	člen
Stanovalci ne smejo puščati vozil na javnih prometnih površinah oz. na splošnih in posebnih parkirnih prostorih, če imajo možnost parkiranja na dvoriščih ali v garažah.
IV.	POSEBNA UPORABA JAVNIH PROMETNIH POVRŠIN
14.	člen
Ža dela na javnih prometnih površinah razen za redna vzdrževalna dela, mora imeti izvajaleciali investitor del dovoljenje pristojnega občinskega upravnega organa za gradbene zadeve, ki pred izdajo dovoljenja pridobi mnenje upravljalna ceste in oddelka za notranje zadeve.
15.	člen
Zahtevek za dovoljenje vloži investitor ali izvajalec del najmanj 15 dni pred nameravanim pričetkom del. Zahtevek mora vsebovati navedbo začetka in trajanja del, vrsto del, načrt (skico) postavitve prometnih znakov, način zavarovanja in organizacijo prometa ter obvezne smeri, če dela zahtevajo začasno zaporo prometa.
16.	člen
V	dovoljenju določi pristojni občinski upravni organ ža gradbene zadeve rok za izvedbo del, čas zapore prometa, če je to potrebno, obvozne smeri in način zavarovanja del.
V	dovoljenju lahko upravni organ tudi določi, da se smejo oziroma morajo dela opraviti neprekinjeno ali samo v nočnem času, ter določi še druge ukrepe, potrebne za varnost prometa.
17.	člen
Ureditev obvoza z namestitvijo ustreznih prometnih znakov in zavarovanje ter druge z dovoljenjem določene ukrepe, ki so za varnost prometa potrebni, zagotovi investitor ali izvajalec, če v dovoljenju pristojnega upravnega organa ni drugače določeno.
O zapori prometa na določeni cesti ali delu ceste mora investitor ali izvajalec del obvestiti javnost.
18.	člen
V primeru, ko posebne uporabe javne prometne površine ni bilo mogoče predvideti vnaprej, dela pa je potrebno opraviti brez odlašanja, mora izvajalec aei v najkrajšem možnem času obvestiti organ, pristojen za gradbene zadeve, o posebni uporabi' javne prometne površine.
19.	člen
Delo na javni prometni površini mora biti vidno označeno in gavarovano s predpisanimi prometnimi znaki, tako da je zagotovljen varen promet.
Delovišče na cesti ali neposredno ob cesti mora biti ponoči in v megli razsvetljeno s predpisanimi svetilkami.
Kdor prekoplje vozišče, stezo ali plpčnik, ga mora v roku, določenem z odločbo, spraviti v prejšnje stanje, do takrat pa redno vzdrževati.
Kadar je potrebno zaradi del zasesti pločnik, stezo ali del vozišča, tako da' se postavi oder, mora 'izvajalec del speljati pod odrom prehod za pešce, ki mora biti zavarovan pred padanjem materiala ali vode, urejen za varno hojo in ponoči osvetljen.
Takoj, ko preneha posebna uporaba javne prometne površne, mora izavajalec del odstraniti prometne znake, branike, ograje in druge ovire, ki jih je postavil zaVadi izvajanja del.
20.	člen
Oskrbovanje organizacij združenega dela, organov in drugih organizacij ter občanov je treba opraviti samo z dvorišča ali iz drugega prostora zunaj javne prometno površine.
Izjeme pri določbi iz jirejšnjega odstavka tega člena so dovoljene samo v primerih, ko oskrba ni možna na drug način razen z javne prometne površine. Razkladanje in nakladanje v primerih iz tega odstavka je. treba opraviti hitro in brez odlašanja. Zaradi razkladanja in nakladanja ne sme biti oviran promet.
V	nobenem primeru v mestu ni dovoljeno odlagati kuriva in drugega blaga med 5.30 in 6.30 uro ter 13.30 in 14.30 uro. Naročnik kuriva ali drugega blaga mora poskrbeti, da je ovira na cesti ali pločniku ustrezno označena s predpisanimi prometnimi znaki (delo na cesti, zožen j e ceste z ustrezne strani ali poseben znak za zaznamovanje vozil — varnostni trikotnik).
Po opravljenem razkladanju, nakladanju oziroma odstranitvi blaga mora naročnik oz. uporabnik temeljito očistiti uporabljeno javno prometno površino.
V	času razkladanja, nakladanja in v vseh drugih primerih, razen v primerih zastoja prometa ali zaradi ravnanja po prometnih znakih, motor ustavljenega vozila ne sme biti v teku več kot 3 minute.
21.	člen
Na javnih prometnih površinah praviloma ni dovoljeno žaganje drv ter opravljanje trgovske ali obrtne dejavnosti ter storitev.
Izjeme dovoljuje za ceste pristojni občinski upravni organ v soglasju z upravljalcem ceste.
Na javnih prometnih površinah ni dovoljeno sankanje, smučanje, drsanje, kotalkanje, igranje ali zadrževanje predšolskih otrok brez nadzorstva.
22.	člen
Športne in druge prireditve na javni prometni površini se smejo opravljati samo z dovoljenjem občinskega upravnega organa, pristojnega za notranje zadeve, ki pred izdajo dovoljenja pridobi mnenje pristojnega občinskega upravnega organa za ceste in upravljalen ceste, če je zaradi prireditve potrebna začasna zapora prometa. Ta določila veljajo tudi za hitrostne ali druge športne prireditve (moto kros, avto rally ipd.), ki se prirejaj o'zunaj javnih prometnih površin, kakor tudi za treninge.
Upravni organ v dovoljenju odredi zaporo ih preusmeritev prometa ter druge varnostne ukrepe, ki so potrebni za varnost tekmovalcev, gledalcev in drugih udeležencev prireditve. Stroški preusmeritve prometa in drugih varnostnih ukrepov bremenijo organizatorja prireditve.
V.	DRUGI VARNOSTNI UKREPI
23.	člen
Občinski upravni organ, pristojen za gradbene zadeve, na predlog oziroma v soglasju z občinskim upravnim organom, pristojnim za notranje zadeve, z odločbo odredi odstranitev ograje, žive meje, dreves in podobnih ovir, če tak ukrep narekuje nepreglednost ceste, križišča ali varnost prometa.
Občinski upravni organ, pristojen za gradbene zadeve, po enakem postopku z odločbo odredi znižanje ograje, žive meje ali druge podobne ovire do višine, ki zagotavlja preglednost, če ograja, živa meja ali druga podobna ovira zmanjšuje preglednost križišča ali dela ceste.
Lahko pa odredi tudi odmaknitev na ustrezno razdaljo.
Pristojni upravni organ lahko izvede ukrepe iz 1. in 2. odstavita tega člena na stroške lastnika ali upravljalen, če zavezanec v določenem roku ne izpolni obveznosti, ki so mu bile naložene z odločbo.
24.	člen
Avtobusna postajališča morajo biti zunaj cestišča, namenjenega za javni promet, in ne smejo biti v križišču, kjer zmanjšujejo preglednost, ogrožajo druge udeležence v prometu; biti morajo ustrezno označena.
Označbe avtobusnega postajališča in avtobusna postajališča sama gradi in vzdržuje upravljalec ceste.
. 25. člen
Upravljalec cest postavlja zaščitne ograje na tistih delih in ob strani ceste ali ulice, kjer to narekuje varnost vseh udeležencev v prometu, vštevši tudi pešce.
26.	člen
Zaradi varnosti pešcev ni dovoljena vožnja s kolesi in drugimi vozili po sprehajalnih stezah, otroških in športnih igriščih, po poteh v parkih in zelenih površinah kakor tudi ne po pločnikih in drugih površinah, ki so izključno namenjeni za pešce.
27.	člen
Voznik motornega vozila mora po javni prometni površini, na kateri je voda ali snežna brozga, voziti, tako da ne onesnaži drugih udeležencev v prometu ali pročelij zgradb.
Kdor pri prevozu onesnaži cestišče, ga mora očistiti na svoje stroške. Čiščenje ceste je treba opraviti takoj po onesnaženju, tako da s tem ni oviran ali ogrožen promet, da se ne poškoduje cestišče; če tega ne opravi prevoznik sam, očisti cesto pooblaščena organizacija na stroške prevoznika.
28.	člen
Na poslovnih, gospodarskih in stanovanjskih zgradbah v družbeni in zasebni lastnini, ki so neposredno ob javnih prometnih površinah, je treba namestiti ustrezne snegobrane.
29.	člen
Osnovne šole so zaradi varnosti otrok v prometu dolžne organizirati pionirsko prometno službo povsod tam, kjer otroci na cestah ali ulicah z gostejšim prometom prečkajo cestišče ali v večjem številu hodijo po njem.
Pionirska prometna služba pod vodstvom mentorja skrbi, da otroci pravilno uporabljajo prometne površine, opozarjajo pa tudi druge udeležence v cestnem prometu na varno vožnjo.
30.	člen
Krajevne skupnosti spremljajo prometno ureditev na svojem območju in v ta namen predlagajo pristojnim organom predvsem:
—	ureditev prometa pešcev in kolesarjev,
—	ureditev dostave blaga,
—	določitev lokacij za avtobusna postajališča,
—	ureditev prometa pred izhodi OZD ter drugih organizacij in ustanov,
—	ureditev parkirnih prostorov, režim parkiranja in druge ukrepe za varnost prometa v naseljih.
VI.	KAZENSKE DOLOČBE
31.	člen
Z denarno kaznijo od 1.000 do 20.000 din se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela ali druga pravna oseba:
1.	če o postavljenih prometnih znakih ne vodi registra prometnih znakov ali ga ne vodi tekoče (4. člen);
2.	če ravna v nasprotju z odredbo pristojnega občinskega upravnega organa (5. člen);
3.	če redno ne vzdržuje cestno prometne signalizacije ali parkirnih prostorov (3. člen);
4.	če uporablja javno prometno površino za dovoz kuriva in drugega blaga, zlaganje drv, za trgovsko ali obrtno dejavnost v nasprotju z 20. in 21. členom;
5.	če opravlja dela na javni prometni površini brez dovoljenja pristojnega upravnega organa ali v nasprotju s predpisanimi ukrepi v dovoljenju (14. in 16. člen);
6.	če ne obvesti javnosti o zapori določene ceste ali dela ceste (17. člen);
7.	če ne zavaruje pločnika ali dela vozišča in ga ponoči ne osvetli (19. člen);
8.	če ne označi delovišča ob javni prometni površini '(2. odst. 19. člena);
9.	če po končanih delih ne spravi v prejšnje stanje javne prometne površine (3. odst. 19. člena);
10.	če prireja javne športne prireditve brez dovoljenja pristojnega upravnega organa ali ne upošteva naloženih ukrepov v dovoljenju (22. člen);
11.	če avtobusno postajališče ni zunaj cestišča ali ni ustrezno onačeno in vzdrževano (24. člen);
12.	če ni zaščitnih ograj na nevarnih prostorih (25. člen);
13.	če ne poskrbi za preglednost križišč, oziroma če ne odstrani ali zniža ograj, živih mej ali drugih ovir (23. člen);
14.	če ne očisti cestišča ali ga čisti, take da ovira ali ogroža promet ali če pri tem poškoduje cestišče (2. odst. 27. člena);
15.	če ne namesti na poslovni ali stanovanjski zgradbi ustreznega snegobrana (28. člen).
Z denarno kaznijo od 200 do 1.000 din se kaznuje tudi odgovorna oseba organizacije združenega dela ali druge pravne osebe, ki stori prekršek iz 1. odstavka tega člena.
32.	člen
Z denarno kaznijo od 200 do 1.000 din se kaznuje za prekršek fizična oseba, ki stori katero izmed dejanj iz 31. člena.
33.	člen
Z denarno kaznijo 50 din se kaznuje za prekršek takoj na kraju samem:
1.	kdor parkira vozilo v nasprotju z označbami na parkirnem prostoru ali v nasprotju s prometnim znakom, ki označuje vrsto vozil, ki smejo parkirati na parkirnem prostoru (1. odstavek 8. člena);
2.	kdor ne uporabi parkirne ure ali po izteku časa za parkiranje ne odpelje vozila, če parkira na parkirnem * prostoru, kjer je čas parkiranja omejen (2. odst. 8. člena);
3.	kdor parkira vozilo v nasprotju z določbami 10. člena;
4.	kdor ustavlja vozilo na cesti, ki je ožja od 3 m, v križišču ali njegovi bližini, če ovira preglednost, na pločniku, avtobusnem postajališču, na prehodu za pešce ali zeleni površini (12. člen);
5.	kdor se na javnih prometnih površinah sanka, drsa, smuča, kotalka, se kako drugače igra ali to dovoljuje ali pušča predšolske otroke, da se zadržujejo brez nadzorstva na javni prometni površini (3. odst. 21. člena);
6.	kdor vozi motorno vozilo po javni prometni površini, tako da z brozgo ali vodo onesnaži druge udeležence ali pročelja zgradb (1. dst. 27. člena);
7.	kdor ravna v nasprotju z določili 26. člena;
8.	kdor pri ustavljenem vozilu pusti v, teku motor več kot 3 minute (5. odst. 20. člena);
9.	stanovalec, ki pusti vozilo v nasprotju z določili 13. člena. Denarno kazen iz tega člena izterja na kraju samem delavec milice ali komunalni nadzornik.
VIL PREHODNE IN KONČNE DOLOČBBE
34.	člen
Pooblaščena organizacija združenega dela mora opraviti popis ter nastaviti register prometnih znakov najkasneje v treh mesecih po uveljavitvi tega odloka.
35.	člen
Avtobusna postajališča morajo biti urejena v skladu s 24. členom najkasneje v dveh letih od uveljavitve tega odloka.
36.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem določb tega odloka opravljajo delavci milice, pristojni občinski upravni organi ter komunalni nadzornik.
37.	člen
Z dnem, ko prične veljati ta odlok, prenehajo veljati 12., 13. točka 3. člena, 4., 9., 13., 15. in 16. točka 4. člena in 6. točka 7. člena, 3., 5. točka 13. člena 3„ 4.,
6.	točka 14. člena, 7., 8., 16., 17. točka 16. člena ter 5. točka 18. člena odloka o javnem redu in miru v občini Kamnik (Ur. list SRS, št. 12/76).
38.	člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 020-1/79-7
Kamnik, dne 23. januarja 1979.
Predsednik
Skupščine občine Kamnik Prane Svetclj 1. r.
241.
Skupščina občine Kamnik je na podlagi 4., 9. in 207. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12/77) ter na podlagi 185. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 7/78) na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne
23.	januarja 1979 sprejela
ODLOK
o javnem redu in miru v občini Kamnik L SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem odlokom so predpisani ukrepi za varstvo občanov in prempženja, za varovanje javnega reda in miru, zdravja in čistoče, zunanjega videza mesta in naselij ter zelenih površin in ukrepi za varovanje živali v občini Kamnik.
2.	člen
Občani so dolžni uravnavati svoje življenje in delo, tako da ne motijo, vznemirjajo ali ovirajo drugih
pri njihovem delu, razvedrilu ali počitku, da ne ogrožajo njihovega zdravja ali premoženja, da spoštujejo družbeno disciplino in javno moralo, da skrbijo za privlačen in dostojen videz svojega kraja in da ne opuščajo ali opravljajo dejanj, ki so po tem odloku obvezna oziroma prepovedana.
Starši in skrbniki, ki jim je zaupano varstvo in vzgoja mladoletnikov, so odgovorni za prekrške, ki jih storijo mladoletniki, če so prekrški posledica njihove pomanjkljive skrbi za mladoletnike.
II.	VARSTVO MIRU IN DRUŽBENE DISCIPLINE
3.	člen
Zaradi varstva miru in družbene disciplino je prepovedano:
1.	" pijanim osebam zadrževati se v gostinskih in drugih podobnih lokalih in na prireditvenih prostorih, kjer točijo alkoholne pijače;
2.	točiti in prodajati alkoholne pijače pred sedmo uro zjutraj;
3.	točiti in prodajati alkoholne pijače v obratih družbene prehrane delovnih in drugih organizacij ali v prostorih, kjer prodajajo kruh in slaščice;
4.	mladini izpod 15. leta starosti zadrževati se brez spremstva staršev ali skrbnika v gostinskih in drugih podobnih lokalih ter na prireditvenih prostorih, kjer točijo alkoholne pijače;
5.	kvartali v javnih lokalih;
6.	točiti in prodajati alkoholne pijače na športnih prireditvah ali jih tja prinašati;
7.	zadrževati se v gostinskih in drugih podobnih lokalih in na prireditvenih prostorih, kjer točijo alkoholne pijače, prek dovoljenega ali določenega obratovalnega časa;
8.	kaditi v gledališčih, športnih dvoranah, kinematografih, javnih prevoznih sredstvih, v prostorih, kjer strežejo ali prodajajo slaščice in kruh in so prvenstveno temu namenjeni, ter v drugih prostorih, kjer je kajenje izrecno prepovedano, na sestankih in zborovanjih v zaprtih prostorih, če se prisotni o tem dogovorijo;
9.	prenočevati na tržnici, senikih, kozolcih, v parkih, na avtobusnih postajališčih, železniških postajah in v podobnih objektih;
10.	zalivati vrtove, prati avtomobile ali na drug podoben način trošiti vodo iz vodovodnih omrežij v času izrecnega opozorila na to, da je potrošnja vode zaradi pomanjkanja omejena;
11.	postavljati mlaje ob cestah, razen ob proslavah in drugih slovesnostih, ki jih prirejajo družbenopolitične skupnosti, delovne organizacije, družbenopolitične in družbene organizacije ter samoupravne interesne in druge družbene skupnosti;
12.	ovirati promet pešcev po pločnikih z zadrže-
vanjem v skupinah na krajih, ki predstavljajo prometne ožine;	'
13.	poškodovati ali odstraniti oglase in druga obvestila v času, ko imajo še pomen;
14.	motiti ali ovirati oganizirane sprevode in vzne-hdrjati udeležence teh sprevodov;
15.	krošnjariti po domovih brez ustreznega dovoljenja.
III.	VARSTVO LJUDI IN PREMOŽENJA
4.	člen
Zaradi varstva ljudi in premoženja je prepovedano;
1.	v javnih lokalih nositi orožje ali predmete, ki so prirejeni za napad;
2.	netiti ali prenašati ogenj na način, ki ogroža varnost ljudi in premoženja ali zadimljuje okolico; odmetavati prižgane cigarete ali druge ogorke na kraju, kjer bi se lahko zanetil požar;
3.	dražiti in plašiti živali;
4.	opustiti popravilo ali odstranitev objektov in naprav, ki ogrožajo varnost ljudi in premoženja;
5.	uničiti, poškodovati ali odstraniti napisne table in druga javna znamenja;
6.	poškodovati, odstraniti ali neupravičeno ugašati javno razsvetljavo;
7.	z metanjem kamenja ali drugih predmetov ogrožati varnost ljudi in premoženja;
8.	poškodovati, uničiti ali odstraniti poštne nabiralnike ter priprave in naprave na otroških in športnih igriščih;
9.	puščati otroke brez nadzorstva na prometnih cestah ali na drugih nevarnih krajih;
10.	streljati z zračno puško in drugim orožjem zunaj organiziranih strelišč;
11.	skakati med vožnjo na vozila v javnem prometu ali se obešati na vozila med vožnjo;
12.	prislanjati kolesa na stene hiš', robnike cestnih hodnikov, na izložbena okna ali kamorkoli, kjer to lahko povzroči škodo ali ovira promet.
5.	člen
Uporabniki smučišč morajo ravnati v skladu spravili o varni vožnji na smučiščih in upoštevati znake in opozorila, ki so postavljeni v ta namen. Po smučiščih morajo voziti ali hoditi v skladu z okoliščinami na smučišču. Hitrost in način vožnje morajo prilagoditi svojemu znanju, tako da vožnjo ves čas popolnoma obvladajo in da lahko ukrenejo vse, kar je potrebno, da se izognejo nevarnosti, ki jo v danih razmerah lahko pričakujejo.
Smučarji so dolžni uporabljati varnostne trakove (lovilke) za pritrditev smuči k nogi.
Prepovedano se je zadrževati na zoženih in nepreglednih delih smučišč, ob padcu pa je potrebno smučišče čimprej zapustiti.
Ni dovoljeno prerivati se in vrivati v vrsto pri čakanju na žičnih in vlečnih postajah.
Ob morebitni nesreči na smučišču so uporabniki smučišč dolžni pomagati, obvestiti o nesreči upravitelja žičnice in dati osebne podatke pooblaščenim osebam.	,
IV.	VARSTVO ZDRAVJA IN ČISTOČE
6.	člen
Zaradi varstva zdravja in čistoče je prepovedano:
1.	pljuvati ali drugače onesnaževati tla ali predmete na javnih prostorih;
2.	spuščati odplake in fekalije na javna pota ali v odkrite cestne jarke;
3.	poškodovati uničiti ali odstraniti smetnjake ali košare za odpadke, postavljene na javnih prostorih;
4.	prati motorna vozila na bregovih in v strugah rek in potokov;
5.	odlagati opuščene uporabne in neuporabne predmete, smeti, odpadke, odpadno gradivo ali gnoj na prostorih, ki niso določeni za to;
6.	puščati greznice, odtočne kanale in posode s smetmi nezaprte ali nezadostno zaprte ali jih izpraz-njevati ob nepravem času, opuščati čiščenje odtočnih kanalov in smetišč ter izpraznjevanje greznic;
7.	metati v kanalske požiralnike predmete, ki jih utegnejo zamašiti oziroma poškodovati;
8.	v javnih kopališčih onesnaževati vodo ali kakorkoli poškodovati kopališke naprave.
V.	VARSTVO ZUNANJEGA VIDEZA KRAJEV, ZELENIH POVRŠIN IN ŽIVALI
7.	člen
• Zaradi varstva zunanjega videza krajev, zelenih površin in živali je.prepovedano:
1.	pisati in risati ali na kakršenkoli drug način zamazati zidove hiš in drugih stavb, ograje, vozila in podobno;
2.	nameščati lepake in oglase na prostorih, ki niso določeni za to;
3.	postavljati lesen^ograje, ograje iz bodeče žice in druge provizorije, ki kvarijo zunanji videz kraja;
4.	postavljati šotore, avtomobilske prikolice za bivanje ali kako drugače taboriti na zemljiščih, ki niso določena za taborjenje.
8.	člen
Lastniki in uporabniki stanovanjskih in poslovnih zgradb ob cestah oziroma hišni sveti so dolžni:
1.	čistiti in vzdrževati hišna pročelja, table, napise in druge znake na poslopjih;
2.	skrbeti, da so nameščeni in vzdrževani žlebovi in odtoki meteornih voda, snežni ščitniki in podobno;
3.	odstraniti sneg, ki je zapadel prek noči, s pločnikov in dohodov k hišam, iz kanalizacijskih jarkov in koritnic do 5.30 ure zjutraj; prek dneva pa skrbeti da bo na novo zapadli sneg sproti odstranjen; posipati pločnike ob morebitni poledici; če nastane poledica ponoči, morajo biti pločniki posuti do 5.30 ure zjutraj;
4.	čistiti pločnike in hodnike za pešce;
5.	odstraniti ruševine zgradb, ograje in druge objekte, ki niso sposobni za obnovo in kazijo podobo kraja, pa niso pod posebno zaščito.
9.	člen
Organizacije združenega dela za vzdrževanje cest oziroma krajevne skupnosti so dolžne spomladi pravočasno' odstraniti z asfaltiranih cest pesek, ki so ga posipali zaradi poledice.
10.	člen
Izložbe morajo biti primerno in lepo urejene, ne glede na to, v kakšne namene je uporabljen lokal, h kateremu spadajo.
Za urejenost izložb so odgovorni uporabniki lokalov, h katerim spadajo izložbe.
VI.	IZOBEŠANJE TER NOŠENJE ZASTAV IN PRAPOROV
11.	člen
Lastniki ali uporabniki stanovanjskih in poslovnih zgradb oziroma hišni sveti so dolžni na dan državnih, republiških in krajevnih praznikov, ob posebnih priložnostih pa na splošen poziv, izobesiti zastave družbenopolitičnih skupnosti na vseh njihovih zgradbah v mestu Kamnik, na Duplici in v Mekinjah, zunaj teh krajev pa le na zgradbah ob regionalnih cestah.
12.	člen
Zastave družbenopolitičnih organizacij in prapore društev je dovoljeno izobešati ali nositi ob jubilejih in praznikih ter organizacij in društev ali ob drugih priložnostih, pomembnih za te organizacije in društva.
Zastave družbenopolitičnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij ter prapore društev se mora nositi v organiziranih sprevodih na čelu teh sprevodov.
Zastav in praporov ni dovoljeno nositi v sprevodih zabavnega značaja.
VII.	KAZENSKE DOLOČBE
13.	člen
Z denarno kaznijo 50 din se kaznuje za prekršek:
1.	kdor se prek dovoljenega ali določenega obratovalnega časa zadržuje v prostorih, ki so našteti v 7.’ točki 3. člena tega odloka;
2.	kdor ovira promet pešcev po pločnikih, s tem da se zadržuje v skupini na prostorih, ki predstavljajo prometne ožine;
3.	kdor prislanja kolo na stene hiš, robnike cestnih hodnikov, na izložbena okna ali kamorkoli, kjer to lahko povzroči škodo ali ovira promet;
4.	kdor pri smučanju na smučiščih ne uporablja varnostnih trakov (lovilk) za pritrditev smuči k nogi;
5.	kdor se zadržuje na zoženih in nepreglednih delih smučišč;
6.	kdor se preriva ali vriva v vrsto pri čakanju na žičnicah in na vlečnih postajah;
7.	kdor s pljuvanjem ali kako drugače ponesnaži tla ali predmete na javnih prostorih.
14.	člen
Z denarno kaznijo 100 din se kaznuje za prekršek:
1.	kdor kadi v gledališčih, športnih dvoranah, kinematografih, javnih prevoznih sredstvih, v prostorih, kjer strežejo ali prodajajo slaščice in kruh in so prvenstveno temu namenjeni, ter v drugih prostorih, kjer je kajenje izrecno prepovedano (na sestankih in zborovanjih v zaprtih prostorih, če se prisotni o tem dogovorijo);
2.	kdor se pijan, kljub opominu, zadržuje v prostorih, ki so našteti v 1. točki 3. člena tega odloka;
3.	kdor med vožnjo skače na vozila v javnem prometu ali se obeša na vozila med vožnjo;
4.	kdor postavlja šotore, avtomobilske prikolice za bivanje ali kako drugače tabori na zemljiščih, si niso določena za taborjenje;
5.	kdor opusti dolžnosti iz 11. člena tega odloka.
15.	člen
Pravna oseba se kaznuje za prekršek iz 11. člena tega odloka z denarno kaznijo od 200 do 2.000 dinarjev, njena odgovorna oseba pa z denarno kaznijo od 100 do 500 dinarjev.
16.	člen
Z denarno kaznijo od 100 do 500 dinarjev se kaznuje za prekršek:
1.	kdor toči ali prodaja alkoholne pijače na športnih prireditvah ali jih tja prinaša;
2.	kdor dovoljuje kvartanje ali kdor kvarta v javnih lokalih;
3.	kdor. prenočuje po tržnicah, senikih, kozolcih, parkih, avtobusnih in železniških postajališčih ter v podobnih objektih;
4.	kdor poškoduje ali odstrani oglase in druga obvestila v' času, ko imajo še pomen;
5.	kdor z metanjem kamenja ali drugih predmetov ogroža varnost ljudi in premoženja;
6.	kdor draži in plaši živali;
7.	kdor ravna v nasprotju z določili prvega in zadnjega odstavka 5. člena tega odloka glede varnosti in reda na smučiščih;
8.	kdor spušča odplake in fekalije na javna pota ali v odkrite cestne jarke;
9.	kdor poškoduje, uniči ali odstrani smetnjake ali košare za odpadke, postavljene na javnih mestih (namenoma prevrača smetnjake);
10.	kdor perc motorna vozila na bregovih in v strugah rek in potokov;
11.	kdor s pisanjem, risanjem ali na kakršenkoli drug način zamaže zidove hiš in drugih stavb, ograje in podobno;
12.	kdor poškoduje, uniči ali odstrani poštne nabiralnike in priprave ter naprave na otroških in športnih igriščih;
13.	kdor opusti dolžnosti iz 8. člena tega odloka;
14.	kdor postavlja lesene tigraje iz bodeče žice in druge provizorije, ki kvarijo zunanji videz kraja oziroma ogrožajo varnost prometa;
15.	kdor izobeša ali nosi zastave in paraporc v nasprotju z določili 1. in 3. odstavka 12. člena tega odloka ;
16.	kdor primerno in lepo ne uredi izložbe:
17.	kdor krošnjar! po domovih brez ustreznega dovoljenja,
Pravna oseba sc za prekršek iz 1., 2., 8., 13., 14., IS. in 16. točke tega člena kaznuje z denarno kaznijo od 300 do 3.000 dinarjev, njena odgovorna oseba pa z denarno kzanijo od 200 do 1.000 dinarjev.
17.	člen
Z denarno kaznijo od 300 do 3.000 dinarjev se kaznuje pravna oseba, ki opusti dolžnosti iz 9. člena tega odloka, njena odgovorna oseba pa z denarno kaznijo °d 200 do 1.000 dinarjev.
18.	člen
£ denarno kaznijo od 200 do 500 dinarjev se kaznuje za prekršek:
1. kdor postavlja mlaje v nasprotju z določili 11. točke 3. člena tega odloka;
2.	kdor troši vodo v nasprotju z določili 10. točke
3.	člena tega odloka;
3.	kdor toči ali prodaja alkoholne pijače v nasprotju z določili 2. in 3. člena tega odloka;
4.	kdor v javnih lokalih nosi orožje ali predmete, ki so prirejeni za napad;
5.	kdor uniči, poškoduje ali odstrani napisne table in druga javna znamenja;
6.	kdor poškoduje, odstrani ali neupravičeno ugaša javno razsvetljavo;
7.	kdor ravna v nasprotju z določili 5. točke 6. člena tega odloka.
Pravna oseba se za prekršek iz 2. in 3. točke tega člena kaznuje z denarno kaznijo od 400 do 4.000 dinarjev, njena odgovorna oseba pa z denarno kaznijo od 300 do 1.500 dinarjev.
19.	člen
Z denarno kaznijo od 200 do 500 dinarjev se kaznujejo za prekršek starši oziroma skrbnik, če se mladoletnik, ki še ni dopolnil 15 let, zadržuje v gostinskih in drugih podobnih lokalih in na prireditvenih prostorih, kjer točijo alkoholne pijače brez spremstva staršev ali skrbnika in je to posledica njihove pomanjkljive skrbi za mladoletnika.
20.	člen
Z denarno kaznijo od 300 do 500 dinarjev se kaznuje za prekršek poslovodja ali druga odgovorna oseba v družbenem gostinskem obratu, samostojni gostinec ali oseba, ki ji je zaupano vodenje gostišča samostojnega«-gostinca in vodja prireditve, če ne stori vsega potrebnega da se iz gostinskih ali prireditvenih prostorov odstrani (vinjena) oseba, ki ogroža red in mir ali vzbuja zgražanje.
21.	člen
Z denarno kaznijo od 200 do 1.000 dinarjev se kaznuje za prekršek:
1.	kdor ukrepa v nasprotju z določili 2. in 4. točke
4.	člena tega odloka;
2.	kdor nosi zastave in prapore v nasprotju z določili drugega odstavka 12. člena tega odloka; kdor na kakršenkoli način ovira ali skuša preprečiti nošenje zastav in praporov na čelu organiziranih sprevodov;
3.	kdor moti ali ovira organizirane sprevode ali vznemirja udeležence teh sprevodov.
Pravna oseba se za prekršek iz 1. točke tega člena (2. točka 4. člen, le prvi odstavek) kaznuje z denarno kaznijo od 500 do 5.000 dinarjev, njena odgovorna oseba pa z denarno kaznijo od 500 do 2.000 dinarjev.
22.	člen
Za prekršek iz 13. in 14. člena tega odloka lahko izterja kazen delavec milice ali komunalni nadzornik takoj na kraju samem.
O plačani denarni kazni se izda potrdilo. Če storilec prekrška denarne kazni ne plača, mu izda pooblaščena uradna oseba plačilni nalog.
VIII.	KONČNE DOLOČBE
23.	člen
Z dnem, ko prične veljati ta odlok, preneha veljati odlok o javnem redu in miru v občini Kamnik (Uradni list SRS, št. 12/76).
24.	člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 020-2/79-7
Kamnik, dne 23. januarja 1979.
Predsednik
Skupščine občine Kamnik
Franc Svetelj 1. r.
LAŠKO
242.
Skupščina občina Laško je na podlagi 252. člena statuta občine Laško (Uradni list SRS, št. 18/78) na seji Zbora združenega dela in na seji Zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1978 sprejela
ODLOK
o prenehanju veljavnosti odloka o pristojbinah za veterinarsko sanitarne preglede
1.	člen
Odlok o pristojbinah za veterinarsko sanitarne preglede (Uradni vestnik občine Laško, št. 6/75) preneha veljati.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 322-43/78
Laško, dne 26. decembra 1978,
Predsednik
Skupščine občine Laško
Jože Rajh 1. r.
243.
Na podlagi 45. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 In 2/78) in 40. člena začasnega poslovnika p delu Izvršnega sveta Skupščine občine Laško (Uradni vestnik občine Laško, št. 8/74) je Izvršni svet Skupščine občine Laško 17. januarja 1979 sprejel
ODREDBO
o pristojbinah za potrdila in dovoljenja ter za vete-
rinarsko-sanitarne preglede v občini Laško
1.	člen
S to odredbo se določajo pristojbine za potrdila in dovoljenja ter za veterinarsko-sanitarne preglede iz 49. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Uradni list SFRJ, št. 43/76) in 25., 27., 29. in 30. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77).
2.	člen
Za izdajo dovoljenja za promet z mlekom in mlečnimi izdelki za javno potrošnjo, oziroma za podaljša-
nje veljavnosti dovoljenja, se plača pristojbina za vsako kravo molznico 60 din.
3.	člen
Za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede pošiljk živali, živalskih proizvodov, živalskih surovin in živalskih odpadkov ob nakladanju, prekladanju in razkladanju se plačuje naslednja pristojbina:
din
1.	za kosovne pošiljke:	180,00
2.	za kosovne pošiljke:
—	kopitarjev in odraslega goveda, od komada	25,00
—	telet od komada	15,00
—	prašičev in drobnice, od	komada	5,00
—	žive perutnine za vsakih začetnih 50
komadov	-	3,00
—	za meso kopitarjev, parklarjev in pe-
rutnine, drobovino, mesne izdelke razen konzerv, mast ter divjačino, od kilograma	0,12
—	za ribe, rake in polže ter ribje meso,
od kilograma	0,12
—	za mleko, od litra	0,085
—	za jajca, od komada	0,012
—	za mlečne in jajčne izdelke, od kg 0,085
—	za vsako čebeljo družino	5,00
—	za med, vosek, cvetni prah, matični
mleček in satje, od kilograma	0,085
—	za ostale neimenovane živalske proizvode, surovine in odpadke, od kilograma	0,085
Če prijavljena pošiljka ni pravočasno pripravljena za pregled, pristojni organ, ki opravlja veterinarsko-sanitarne preglede pa pride ob določenem času na mesto nakladanja, prekladanja in razkladanja, mora tisti, ki je pregled naročil, plačati zamudnino v višini 135 dinarjev za vsako začeto uro čakanja.
4.	člen
Za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede klavnih živali in živil živalskega izvora se plačuje naslednja pristojbina:
din
1.	Za	veterinarsko-sanitarne	preglede
klavnih živali in mesa v klavnici se plača pristojbina za pregled živali in mesa pri razkladanju, za pregled Živah pred zakolom in po njem, za pregled mesa in mesnih izdelkov v proizvodnji, ob razkladanju, skladiščenju
ali nakladanju od opravljene ure	160,00
2.	Za	veterinarsko-sanitarne	preglede
mleka pri	ofcdelavi in predelavi v mlečne iz-
delke, od litra obdelanega ali v mlečne Izdelke predelanega mleka	0,015
3.	Za	veterinarsko-sanitarne	preglede
jajc in jajčnih izdelkov v proizvodnji jajc in predelavi jajc v mlečne izdelke, od komada, proizvedenega oziroma v jajčne izdelke predelanega jajca	0,0050
4.	Za veterinarsko-sanitarne preglede:
— v ribogojnicah, na sejmišču, dogonskih
mestih, trižnicah In v skladiščih živil živalskega izvora
din
—	divjačine pred skladiščenjem ali v gostinskih obratih
—	pri obdelavi in predelavi mesa za javno potrošnjo v gostinskih obratih, v hladilnicah, na prireditvah in obrtniških predelovalnicah mesa se plača pristojbina za vsako
začeto uro pregleda	180,00 -
5.	člen
Če se pregled opravlja izven rednega delovnega časa organa, ki pregled opravlja, se pristojbina in zamudnina pbveča za 50 °/o.
6.	člen
Materialni stroški,'ki so prevozni stroški in dnevnice, niso všteti v pristojbine in se zaračunajo posebej.
7.	člen
Pristojbine se plačujejo takoj po opravljenem pregledu oziroma ob izdaji dovoljenja, lahko pa se obračunajo tudi mesečno.
Pristojbine za veterinarsko-sanitarne preglede se lahko plačujejo tudi v letnem pavšalu, ki ga sporazumno določita organizacija združenega dela, pri kateri se veterinarsko-sanitarni pregledi opravljajo in Izvršni svet Skupščine občine Laško.
Letni pavšali se mesečno akontiraj o v višini ene dvanajstine, natančnejši plačilni pogoji pa se uredijo s pogodbo.
8.	člen
Pristojbine po tej uredbi se odvedejo na posebni račun za zdravstveno varstvo živali proračuna občine Laško.
9.	člen
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 322-38/78
Laško, dne 17. januarja 1979.
Predsednik Izvršnega sveta
,	Skupščine občine Laško
Srečko Brilej 1. r.
244.
Na podlagi 8. točke 37. člena in 2. odstavka 38. Člena zakona o varstvu živali pred kužnimi bolezni-hti (Uradni list SRS, št. 18/77) ter na podlagi 40. člena začasnega poslovnika o delu Izvršnega sveta Skupščine občine Laško (Uradni list SRS, št. 8/74) !e Izvršni svet Skupščine občine Laško 17. januarja 1979 sprejel
ODREDBO
0 obvezni prijavi čebeljih družin na območju občine Laško
1. člen
Zaradi odkrivanja, zatiranja in izkoreninjenja kužnih bolezni čebel morajo posestniki čebel prijaviti vso čebelje družine, ki so stalno na območju občine
Laško ali pa so pripeljane na območje občine Laško zaradi zimovanja ali paše (v nadaljevanju: čebel j ar-jenje).
2.	člen
Čebeljarjenje je treba prijaviti občinskemu upravnemu. organu, pristojnemu za veterinarstvo, v roku 30 dni po uveljavitvi te odredbe. Prijaviti je treba tudi vsako spremerpbo v zvezi s čebeljarjenjem (nabava, odtujitev ali pogin čebel, spremembo lokacije čebelj arj en j a ter prispetje čebel na zimovanje ali pašo) in sicer v 8 dneh po nastanku spremembe.
3.	člen
Posestniki čebel morajo v prijavi navesti naslednje podatke:	X
—	ime in priimek ter naslov posestnika in lastnika čebel,
• — lokacijo čebelnjaka,
—	vrsto panjev,
—	število čebeljih družin,
—	naslov prejšnjega lastnika.
4.	člen
Za prijavo čebelj arj en j a se po 49. členu zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi taksa ne plačuje.	1	x
5.	člen
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 322-45/78
Laško, dne 17. januarja 1979.
Predsednik Izvršnega sveta
Skupščine občine Laško
Srečko Brilej 1. r
LJUBLJANA MOSTE-POLJE 245.
Na podlagi 12. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 in 2/78) ter 214. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 2/78), je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje na 32. seji dne 30. januarja 1979 sprejel
ODREDBO
o veterinarsko-sanitarnem redu v klavnici, predelovalnici ter skladišču mesa in mesnih izdelkov
I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen
S to odredbo se določi veterinarsko-sanitarni red v klavnici, predelovalnici ter skladišču mesa in mesnih izdelkov, da se zagotovi proizvodnja in skladiščenje higiensko neoporečnih živil živalskega izvora, prepreči širjenje kužnih bolezni na ljudi in živali ter da so zagotovijo pogoji za ohranitev in razvoj naravnih in z delom pridobljenih vrednot človekovega okolja in
prepreči zdravju škodljive posledice, ki nastajajo v proizvodnji, porabi in v prometu živali, živalskih surovin, proizvodov in odpadkov.
2.	člen
Določila te odredbe se nanašajo na ravnanje z živalmi pred in med zakolom, na ravnanje z mesom, mesnimi izdelki, stranskimi proizvodi, ki nastajajo pri klanju in odpadki ter na organizacijo tehnoloških postopkov, na higieno dela, objektov in naprav.
3.	člen
Po določilih te odredbe so se dolžni ravnati vsi delavci, ki združujejo delo v organizaciji združenega dela, ki upravlja z objekti za klanje in predelavo mesa in skladiščenje (v nadaljnjem besedilu: OZD), delavci, ki opravljajo usluge v teh objektih in drugi obiskovalci ter posestniki živali.
4.	člen
OZD je dolžna organizirati neprekinjeno klavno službo ob vsakem času.
5.	člen
Klanje v sili lahko opravi strokovno usposobljena oseba, ki nima poškodb na rokah. Žival, zaklana v sili, mora biti v koži, eksenterirana in z označenimi pripadajočimi notranjimi organi do veterinarskega in sani-i tarnega pregleda. Enakp morajo biti opravljeni zako-li v sili na domu.
6.	člen
Zaradi varstva zdravja potrošnikov in širjenja kužnih bolezni je nezaposlenim osebam vstop v proizvodne prostore in hleve prepovedan.
V	proizvodne prostore je dovoljen vstop samo v čisti delovni obleki, obutvi in pokrivalu.
Izjemoma je dovoljen vstop nezaposlenim osebam v proizvodne prostore s predhodnim soglasjem pooblači ene veterinarske organizacije za veterinarsko-sani-tarne preglede (v nadaljnjem besedilu: pooblaščena veterinarska organizacija) oziroma občinske veterinarske inšpekcije.
7.	člen
OZD mora imeti organizirano neprekinjeno vratarsko službo, ki vodi evidenco prispelih pošiljk klavnih živali, mesa, mesnih izdelkov in odpremi j enib pošiljk ter evidenco obiskov in ki vzdržuje dezobariero. Preverja tudi, če imajo pošiljke živali predpisano zdravstveno spričevalo, pri izhodu pa preverja, če imajo vozila potrdila o razkužitvi.
8.	člen
Parkiranje osebnih avtomobilov je dovoljeno samo na urejenem parkirnem prostoru, tovorna vozila pa na posebnih ločenih parkirnih prostorih.
Prepovedan je dostop z osebnimi avtomobili v območju hlevov in razkladalnih ter nakladalnih ramp. Izjema so samo servisna vozila.
9.	člen
OZD mora organizirati interni transport tako, da se ne križajo čiste in nečiste poti. V ta namen mora na predpisan način označiti vse posode in transportne
vozičke, in sicer posebej za transport surovin in živil, za transport v vamparni-črevarni in za odpadke ter konfiskate.. Poskrbeti mora tudi za redno vzdrževanje in čiščenje dvorišča in poti.
Zelenice je treba vsaj trikrat letno pokositi in odstraniti travo. Parkiranje avtomobilov na zelenicah ni dovoljeno.
II. TRANSPORT ŽIVALI IN HLEVI
10.	člen
Vozila za transport živali morajo biti tehnično brezhibna ter opremljena tako, da je zagotovljeno varno nakladanje in razkladanje ter transport živali. Po vsakem razkladanju morajo biti vozila očiščena in razkužena. Potrdilo o razkužitvi izda veterinarska organizacija.
Odgovorna oseba OZD in pooblaščena veterinarska organizacija morata vsaj enkrat tedensko pregledati .vozila za transport živali, če ustrezajo predpisanim pogojem.
11.	člen
Mučenje in draženje živali je prepovedano.
Pod mučenje živali je treba razumeti zlasti pretepanje, zvijanje repa, opuščanje krmljenja in napajanja, klanje brez omamljanja, nestrokovno omamljanje (npr.' knikanjc), sunkovita vožnja, prenapolnjenost, transport malih živali skupaj z velikimi, metanje živali iz višje etaže vozila v spodnjo, opustitev zakola v sili, da se prepreči mučenje, nestrokovni transport polomljenih živali v klavnico in podobno.
'12. člen
t-ri prevzemu živali v kldvniške hleve je treba bolne ali sumljive živali ločiti v hlev za bolne in sumljive živali — kontumačni hlev.
V klavnične hleve se lahko vhlevljajo le zdrave živali in to točno po vrstah. Velike klavne živali se morajo v hlevih privezati, razen mladih pitanih goved iz proste reje. ki pa se morajo vhleviti ločeno po spolih. V posamezni prostor je dovoljeno vhleviti,le toliko živali, kolikor znaša njegova kapaciteta (število stojišč). V klavnični hlev ni dovoljeno vhljevljati živali, ki niso namenjene za zakol, oziroma ga uporabljati za druge namene. Prostor mora biti redno vzdrževan, očiščen in razkužen.
Živali, ki so v hlevu dalj kot 12, ur je treba krmiti, napajati pa takoj po v hlevi jan ju.
13.	člen
1
Odgovorna oseba OZD mora o dopremi vsake pošiljke živali pred razkladanjem obvestiti pooblaščeno veterinarsko organizacijo. Prijaviti mora vsako spremembo v ponašanju živali, poškodbo in pogin živali. Odgovorna oseba OZD mora prijaviti pooblaščeni veterinarski organizaciji vsak pogin živali in zagotoviti prevoz trupla do zbirališča za kadavre oziroma do secirnice. če bo odrejena raztelesba trupla.
Prijavi iz prejšnjega odstavka mora priložiti zdravstvena spričevala zn živali oziroma veterinarsko napotnico. Vse živali, ki so dopremljene v klavnico, -morejo biti označene tako, da se lahko ugotovi identiteta živali.
14.	člen
Vse živali, postavljene v klavniške hleve, je treba poklati najkasneje v 3 dneh po vhlevljanju, teleta in odojke takoj, najkasneje pa v 24 urah po vhlevljanju.
Vge živali morajo biti. vhlevljene tako, da se lahko ugotovi identiteta živali (oštevilčenje, oznaka boksa ipd.). To načelo je treba upoštevati vse do zaključka veterinarsko-sanitarnega pregleda mesa.
15.	člen
Hleve je čistiti najmanj dvakrat dvorišče in rampo pa najmanj enkrat dnevno, razkužiti pa po vsaki izpraznitvi.
III.	KLANJE ŽIVALI. OBDELAVA, PREDELAVA IN
SKLADIŠČENJE SUROVIN IN PROIZVODOV
16.	člen
OZD je dolžna pravočasno obvestiti pooblaščeno veterinarsko organizacijo o programu proizvodnje za naslednji dan. Ni dovoljeno klanje živali in obdelava mesa brez prisotnosti dipl. veterinarja pooblaščene veterinarske organizacije.
Omamljanje pred klanjem je obvezno. Omamljanje lahko opravlja samo strokovno usposobljena oseba. Velike klavne živali je treba pred omamljanjem privezati. Naprave za omamljanje morajo biti brezhibne. Klanje brez omamljanja in omamljanje, ki predstavlja mučenje živali, je prepovedano.
Vodja oddelka za klanje živali mora pred začetkom klanja preveriti brezhibnost delovanja naprav za omamljanje, dvigal, sterilizatorjev in druge opreme ter pribora.
Omamljanje mora biti tako organizirano, da so delavci zaščiteni pred poškodbami (privezovanje ali boks za omamljanje).
17.	člen
Izkrvavitev pri velikih klavnih živalih mora trajati najmanj 6 minut, pri malih klavnih živali pa najmanj 5 minut.
18.	člen
Tehnološki postopek na klavni liniji mora biti tako organiziran, da zagotavlja varno in hitro delo, veteri-narsko-sanitarni nadzor in higienska obdelava mesa in drobovine.
19.	člen
V klavni dvorani mora biti določen stalni delavec za odnašanje stranskih proizvodov, ki nastajajo Pri klanju,, za odnašanje konfiskatov in odpadkov v nečisti del klavniškega območja in za permanentno Čiščenje tal klavne dvorane. Ta delavec ne sme opravljati drugih del, kjer lahko pride v stik z živili.
20.	člen
Dokler ni opravljen veterinarsko-sanitarni pregled, je vsako odstranjevanje mesa in drugih delov živali Prepovedano. Vsi deli zaklane živali morajo biti raz-P°rejeni ali oštevilčeni v zaporedni povezavi tako, da sn lahko ugotovi, od katere; živali so, vse do končne °dločitve uporabnosti mesa.
Vodje posameznih oddelkov morajo zagotoviti pooblaščeni veterinarski organizaciji in občinski veterinarski inšpekciji vso pomoč, ki je potrebna pri opravljanju veterinarsko-sanitarnega pregleda.
21.	člen
Vampi in čreva se morajo transportirati v črevar-no po posebnem drsnem žlebu ali v posebnih označenih vozičkih tako, da je zagotovljeno zaporedje in ve-terinarško-sanitarni pregled. Vampi in čreva morajo .biti očiščeni, obdelani in konzervirani takoj po veteri-narsko-sanitarnem pregledu.
22.	člen
Delavec, ki pri svojem delu opdzi na mesu, koži ali notranjih organih bolezenske spremembe, je dolžan takoj obvestiti, pooblaščeno veterinarsko organizacijo.
23.	člen
Začasno zaplenjeno meso in drobovino, ki je v bakteriološki preiskavi ali kaki drugi preiskavi, se mora razhlajevati in hraniti v posebni hladilnici za sumljivo meso, ki se zaklene. Ključe te hladilnice hrani pooblaščena veterinarska organizacija. Te hladilnice ni dovoljeno uporabljati v druge namene.
Sumljivo meso in drobovina mora biti označeno z »ZAČASNO ZAPLENJENO«. Ta označba mora biti pritrjena na vsak kos mesa in organ ali na embalažno enoto.
Prepovedano je oddajati v promet živalske odpadke in konfiskate brez dovoljenja pooblaščene veterinarske organizacije.
Delavci, ki so bili v stiku s sumljivim, okuženim ali pokvarjenim mesom, smejo opravljati drugo delo šele potem, ko so si ustrezno umili in razkužili roke ter zamenjali delovno obleko.
24.	člen
V	ohlajevalnico je dovoljeno sprejeti sveže, higiensko obdelano meso, ki je ocenjeno kot uporabno za prehrano ljudi in je predpisano označeno.
Zakol živali in obdelava mesa morata biti opravljena v skladu z zveznim pravilnikom. Pooblaščena veterinarska organizacija redno pregleda higieno obdelave in o svojih ugotovitvah sproti obvešča oddel-kovodje posameznih oddelkov. Le-ti morajo podvzeti takojšnje ukrepe za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti.
25.	člen
V	hladilnicah, kjer se hladi in skladišči meso, ni dovoljeno hladiti ali skladiščiti živalskih trupov v koži, rib in drugih surovin in proizvodov z vonjem, ki lahko negativno vpliva na organoleptične lastnosti mesa.
V	ohlajevalnici in hladilnicah ter skladišču zamrznjenega mesa mora biti taka organizacija dela, da zagotavlja načelo izpodrivanja mesa. To pomeni, da mora meso iz prostora v istem zaporedju, kot je bilo vnešeno.
26.	člen
Razkosano meso je treba obesiti na kljuke ali naložiti v ustrezne posode. Posode za meso in drobovino
je prepovedano polagati direktno na tla, temveč na podstavke iz nerjavečega materiala. Pri nakladanju teh posod drugo nad drugo se ne sme vsebina posode dotikati dna gornje.
*	27. člen
V proizvodnih prostorih, kjer se opravlja razsek, krojenje, izkoščevanje in pakiranje mesa ter mešanje nadevov in polnjenje mesnih izdelkov, temperatura zraka ne sme presegati 10° C.
28.	člen
Pri nakladanju in razkladanju mesa je treba preprečiti vsako onesnaževanje mesa. Delavci morajo biti oblečeni v posebne plašče-pelerine s kapuco.
29.	člen
Strojnik-hladilničar mora vsake štiri ure preverjati temperaturo zraka v posameznem hlajenem prostoru in voditi evidenco temperature ter vzdrževanja hladilnih naprav. Oddelkovodja hladilnice mora kontrolirati temperaturo mesa pred odpremo iz hladilnice.
IV.	VZDRŽEVANJE HIGIENE IN VARSTVO
OKOLJA
30.	člen
Po končanem delu je treba vse proizvodne prostore in opremo očistiti in razkužiti.
Vse odpadke živalskega porekla je treba odstraniti iz proizvodnih prostorov v kontejnerje za konfiska-te, ostale odpadke pa v kontejnerje za smeti.
Po končanem delu je treba očistiti tudi pomožne prostore in dvorišče.
Zagotoviti je treba čiščenje in vzdrževanje higiene med delovnim časom, higiene v sanitarijah po proizvodnih oddelkih in redno izpraznjevanje posod za odpadke.
Vodje organizacijskih enot so odgovorni za tekoče izvajanje splošnih higienskih ukrepov, kot tudi posebnih higiensko epidemioloških ukrepov.
31.	člen
Izpraznjene vozičke in police za obešanje mesnih izdelkov ter kljuke za obešanje mesa je sproti odstranjevati iz ekspedita in jih po predhodnem čiščenju ter razkuževanju vračati v proizvodne oddelke.
32.	člen
Če se pri pregledu mesa ugotovi kužna bolezen, je treba takoj klavnične prostore in vse uporabljeno orodje in pribor razkužiti.
Pri vhodu in izhodu je treba redno vzdrževati raz-kuževalno preprogo.
Podrobnejša navodila za izvajanje navedenih ukrepov izda veterinarski inšpektor.
33.	člen
Organizacija združenega dela mora skrbeti za zadostno število kontejnerjev za odvoz konfiskatov in
smeti, ki morajo biti po vsakem izpraznjenju očiščeni in razkuženi.
Zagotovljen mora biti rodni odvoz konfiskatov, smeti in odpadne embalaže.
Redno je treba prazniti gnojišče. Na gnojišče ni dovoljeno metati odpadkov živalskih tkiv, papirja, drugih odpadkov, pralnih sredstev in razkužil.
Gnoj iz klavnice je dovoljeno deponirati le na površinah, ki jih odobri pristojni veterinarski inšpektor.
34.	člen
Rabljeno kartonsko embalažo in poškodovano metalno embalažo ni dovoljeno uporabljati in jo je treba takoj odstraniti iz proizvodnih prostorov.
35* člen
OZD je dolžna redno pregledovati obrat in sproti odpravljati vse tehnične pomanjkljivosti oziroma zagotavljati redno vzdrževanje obrata.
Opravljanje vzdrževalnih del v proizvodnih prostorih je med delovnim časom prepovedano, razen tistih ki so potrebna, da se zaključi tehnološki (proizvodni) postopek, vendar je treba ustrezno zavarovati živila.
3G. člen
Sestanki delavcev niso dovoljeni v prostorih, kjer sc opravlja obdelava, predelava in skladiščenje surovin in proizvodov.
37. člen
V proizvodnih prostorih je prepovedano kajenje ter uživanje pijač in hrane.
'	38. člen
Delavci morajo prihajati na delo zdravi, čisti in primerno urejeni. Delavci morajo biti obriti, primerno ostriženi, s pristriženimi nohti. Pri delu ni dovoljeno nositi prstanov, zapestnic in ročne ure.
Delavci morajo med delom stalno skrbeti za vzdrževanje osebne higiene. Po zakolu oziroma obdelavi vsake živali si morajo umiti roke in sterilizirati orodje. Orodje morajo sterilizirati tudi po vsakem onesnaženju orodja.
Pred začetkom in po končanem delu jč obvezno umivanje in razkuževanje rok. OZD mora skrbeti za to, da so stalno na razpolago papirnate brisače, tekoče milo, razkužilo in toaletni papir.
Sprehajanje delavcev po proizvodnih prostorih jo prepovedano.
Pooblaščena veterinarska organizacija kontrolira vzdrževanje higiene delovnih površin in osebne higiene delavcev (vizuelno, z bakteriološkim pregledom brisov).
39.	člen
Delovna obleka mora biti čista. Menjati jo je treba vsak dan. Po potrebi pa jo je treba zamenjati tudi med delovnim časom. V žepih delovne obleke ni dovoljeno nositi raznih predmetov, razen robcev.
Osebna zaščitna sredstva in orodje mora delavec vsak dan po končanem delu očistiti in razkužiti.
40.	člen
Za hranjenje delovne in civilne obleke mora imeti vsak delavec dvodelno garderobno omarico ali pa ločeno čisto in nečisto garderobo.
V	garderobni omarici je dovoljeno hraniti samo čisto delovno obleko in osebna zaščitna sredstva ter civilno obleko v drugem delu omarice.
Garderobne omarice morajo biti vzdrževane in redno čiščene. Pregled garderobnih omaric opravlja neposredni vodja delovne skupine, občasno pa tudi pooblaščena veterinarska organizacija oziroma veterinarski inšpektor.
V	garderobnih omaricah je prepovedano hranjenje pijač, hrane in predmetov, ki niso osebno zaščitno sredstvo.
Umazano delovno obleko morajo delavci oddati v pranje takbj po končanem, delu.
'	41.	člen
Oddelkovodja mora pregledati delavce, če imajo na koži (rokah, obrazu) rane, ekceme ali druge poškodbe, kjer pridejo v stik z živili in jim ne sme dovoliti opravljati dela.
V	primeru lažje poškodbe mora na tem mestu imeti gumijasto ali plastično zaščitno sredstvo.
’	42.	člen
Zagotoviti je treba redno deratizacijo in dezinsekcijo. Dezinsekcija pa mora biti opravljena tako, da sredstvo za dezinsekcijo ne bo prišlo v stik z živalmi in živili.
43.	člen
Ves proizvodni proces mora biti organiziran tako, da zagotavlja čimvečje varstvo okolja. Zato je potrebno redno vzdrževanje parnih kotlov, depo goriva in maziva ter vzdrževanje čistilne naprave.
44.	člen
V	kanalizacijo je prepovedano spuščati kri, živalske odpadke,. maščobe, kemikalije, odpadno gorivo in mazivo. Lovilce maščob, talne odtoke in sifone je treba dnevno čistiti in vzdrževati. Za vzdrževanje čistilne naprave in lovilcev maščob mora biti zadolžen usposobljen delavec. Voditi je treba dnevnik o obratovanju čistilne naprave in vzdrževanju lovilcev maščob in drugih jaškov.
Pooblaščena veterinarska organizacija mora vsaj trikrat letno odvzeti vzorce odplak in jih dostaviti v analizo.
V.	KONČNE DOLOČBE
45.	člen
Kršenje določil te odredbe se kaznuje po kazenskih določilih zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Ur. list SRS, št. 18/77).
46.	člen
Veterinarsko-sanitarne preglede po tej odredbi Opravlja pooblaščena veterinarska organizacija, nad-z°r nad izvajanjem pa opravlja občinski organ za veterinarsko inšpekcijo.
47.	člen
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-1/79-IS
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Jože Kavčič 1. r.
246.
Na podlagi 45. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77) in 1. člena zakona o spremembi zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 2/78) ter 214. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 2/78) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje na 32. seji dne 30. januarja 1979 sprejel
ODREDBO
o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede in dovoljenja v občini Ljubljana Moste-Polje
I
1. Za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede pošiljk živali, živalskih proizvodov, živalskih surovin in živalskih odpadkov ob nakladanju, razkladanju in prekladanju in gonjenju živali, ki se odpravljajo iz območja občine in preko državne meje, se določijo pristojbine:
din
a)	za kamionske, vagonske in letalske po-
šiljke kopitarjev, parklarjev in žive perutnine za 10 ton	200
—	za vsako nadaljnjo	tono	20
b)	za kosovne pošiljke:
—	kopitarjev in odraslih goved od kom 25
—	telet od kom	15
—	prašičev in drobnice od kom	5
—	žive perutnine za vsakih začetih 50 kom 4
—	za vsako čebeljo	družino	5
din
c)	za meso kopitarjev in parklarjev od
kg	0,085
—	za mesne izdelke, razen konzerv, od kg 0,085
—	za divjačino od kg	0,085
—	za perutninsko meso od kg	0,085
—	za drobovino od kg	0,085
—	za ribe, rake, polže-žive od kg	0,085
—	za mast od kg	0,085
—	za	mleko od litra	0,018
—	za	mlečne izdelke	0,085
—	za	jajca cela od kom	0,012
—	za	jajčne izdelke od	kg	0,085
—	za ostale neimenovane živalske proizvode in odpadke od kg	0,040
Če prijavljena pošiljka ni pravočasno pripravljena za pregled, pristojni organ, ki opravlja veterinarsko sanitarni pregled, pa pride ob določenem času na
mesto nakladanja, prekladanja in razkladanja, ali da je nakladanje, razkladanje oziroma prekladanje trajalo več kot eno uro, mora tisti, ki je pregled naročil, plačati zamudnino v višini 180 dinarjev za vsako začeto uro.
Poleg pristojbine mora tisti, ki je pregled naročil, plačati tudi prevozne stroške.
II
Za veterinarsko-sanitarne preglede klavnih živali in živil živalskega izvora se plačuje naslednja pristojbina:
a)	za veterinarsko-sanitarne preglede klavnih živali in mesa:
din
— za odraslo govedo in kopitarje, od ko-
mada	38
—	za	teleta od komada	23
—	za	prašiče od komada	26
—	za pujske do 50 kg od komada	20
•— za	drobnico od komada	20
—	za perutnino od komada	0,22
Pristojbina iz prejšnjega odstavka zajema pregled živali pri razkladanju in pred zakolom, pregled mesa in mesnih izdelkov pod pogojem, da se navedeni pregledi opravljajo na enem mestu oziroma na isti lokaciji. V nasprotnem primeru se plačuje poleg pristojbine še potne stroške in zamudnino.
b)	za veterinarsko-sanitarne preglede jajc
in jajčnih izdelkov v proizvodnji jajc in predelavi jajc v jajčne izdelke od komada proizvedenega oziroma v jajčne izdelke predelanega jajca	0,0035
c)	za veterinarsko-sanitarne preglede rib
v ribogojnicah od vsake začete ure	180
d)	za veterinarsko-sanitarne preglede divjačine pred skladiščenjem in zmrzovanjem
—	za jelenjad, srnjad, muflone, gamse 25
—	za divje prašiče s trihonoskopskim pre-
gledom po kom	35
—	za medvede s trihinoskopskimi pregledi	'	50
—	za zajce po	komadu	6
—	za divjo perjad po komadu	3,50
e) za veterinarsko-sanitarne preglede divjadi, živil živalskega izvora v gostinskih obratih, tržnicah, v pakirnicah in hladilnicah za vsako začeto uro porabljenega časa	180
Poleg pristojbine se plačajo tudi prevozni stroški.
III
Za izdajo dovoljenja za promet z mlekom in mlečnimi izdelki za javno potrošnjo, oziroma za podaljšanje veljavnosti dovoljenja se plača pristojbina za vsako kravo molznico 80 din.
Posestniku, ki ne oddaja mleka v zbiralnico ali mlekarno, pač pa ga daje na drug način v javno potrošnjo, se poleg določene pristojbine zaračuna še odvzem mleka v takem gospodarstvu in stroške pregleda molznic na tuberkulozo.
IV
Za predpisano veterinarsko napotnico za bolne živali, ki se zaradi klanja odpremi)a v klavnico, ter za
živali, zaklhne v sili, se določi pristojbina v znesku 50 din.
V
Pristojbina za veterinarsko-sanitarne preglede se lahko plačuje tudi v letnem pavšalu, ki ga sporazumno določita in medsebojno obračunata organizacija združenega dela, pri kateri se vcterinarsko-sanitarni pregledi opravljajo in Izvršni svet SO Ljubljana Mo-ste-Polje.
Letni pavšali se mesečno akontiraj o v višini ene dvanajstine.
VI
Za veterinarsko-sanitarne preglede izven rednega delovnega časa, pristojnega organa za vcterinarsko-sanitarni pregled se plača pristojbina m zamudnifia, povečana za 50 “/o.
VII
Pristojbine po tej odredbi se obračunavajo in odvedejo na posebni zbirni račun za zdravstveno varstvo pri SDK št. 50103-840-026-3182 najmanj enkrat mesečno.
Natančnejši plačilni pogoji se uredijo s posebnim dogovorom med Izvršnim svetom Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje in izvajalcem ter uporabnikom veterinarsko-sanitarnih pregledov.
VIII
Odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-1/79-IS
Ljubljana, dne 30. januarja 1979.
Predsednik Izvršnega sveta •	Skupščine občine
Ljubljana Moste-Polje Jože Kavčič 1. r.
LJUBLJANA VIC-RUDNIK
247.
Na podlagi 3. člena zakona o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev (Uradni list SRS, št. 19-910/76) ter 175. člena statuta občine Ljubljana ViČ-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2-81/78) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 23. januarja 1979 sprejela
ODLOK
o določitvi zemljišč, ki so namenjena za stanovanjsko kompleksno graditev na območju VS-225/1 Kamnik pod Krimom
1.	člen
S tem odlokom se določijo zemljišča, ki so namenjena za stanovanjsko kompleksno graditev na ob-
močju zazidalnega otoka VS-225/1 Kamnik pod Krimom. 2. člen Meja območja zazidalnega načrta iz prejšnjega člena poteka po sledečih parcelah v k. o. Kamnik. Izhodišče je v skrajni južni točki farcele št. 931/4, kjer se ta izteka v občinsko cesto Rakitna—Kamnik, pare. št. 3340/1, sc obrne proti severozahodu in poteka po tej cesti do južnega vogala parcele št. 914/21, pri čemer se izvzamejo parcele št. 402, 918/1 in 918/2. Nato se meja obme proti zahodu in teče po severni meji				parcele 917, seka parcelo št. 915 v ravni črti do meje parcelne št. 913/1 do stikališča s parcelo št. 914/32 in 910/2. Tu se obrne proti jugu in poteka po zahodni meji parcel št. 913/1, 911, 929/2 in 929/3. Od tu preskoči na severozahodno mejo parcele št. 931/1 in se po jugozahodni meji parcele št. 931/4 zaključi v izhodiščni točki. 3. člen Znotraj opisane meje ležijo zemljišča z naslednjimi zemljiškoknjižnimi in katastrskimi podatki za k. o. Kamnik:
Pare. št.	Kultura	Izmera	Vložek št.	Dosedanji lastnik
931/4	pašnik	2456 m«	1270	Grča Ivan, Kamnik '108
943	njiva		773	Trobevšek Igrač, Podpeč 1
931/1 (del)	pašnik	5236 m2	96	Grča Franc, Kamnik 32
944	njiva	1439 m2	1052	Trobevšek Ignac, Kamnik 9
427	stavb, h	91 m2	1270	Grča Ivan, Kamnik 108
	dvor.	115 m2		
	pot	98 m2		
929/1	travnik	4212 m2	16	Intihar, Frančiška, Stanislav
928	njiva		16	Anton, Terezija in Ivan, Kamnik 24, vsak do 1/5
920	njiva		16	
917	njiva		16	
929/2	travnik	306 m2	1179	Mohar Vinko, Kamnik 117
929/3	dvor.	266 m2	1179	Mohar Vinko, Kamnik 117
	hiša	107 m2		
924	travnik	1252 m2	66	Jarc Frančiška, Kamnik 68
915 (del)	njiva		589	Suhadolnik Frančiška, Kamnik 10
927	njiva		589	
913/1	travnik	498 m2	1172	Švigelj Ana, Kamnik 27
	njiva	4020 m2	1172	Švigelj Ana, Kamnik 27
913/2	njiva	3015 m2	1095	Barič Albin, Kamnik 28 v
911	gozd	2900 m2	1095	Barič Albin, Kamnik 28
	travnik	4505 m1		
4.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha lastninska pravica in druge pravice na zemljiščih iz prejšnjega člena ter pridobi na njih pravico uporabe občina Ljubljana Vič-Rudnik.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
SLOVENSKE KONJICE
248.
Na podlagi 162. člena statuta občine Slovenske Konjice in izhajajoč iz temeljnih ciljev in nalog uresničevanja družbenega plana ter dogovora o temeljih družbenega plapa razvoja občine Slovenske Konjice v letih 1976—1980 je Skupščina občine na seji vseh zborov dne 26. decembra 1978 sprejela
RESOLUCIJO
» politiki izvajanja družbenega plana razvoja občine Slovenske Konjice za srednjeročno obdobje 1976—1980 v letu 1979
Politika družbenoekonomskega razvoja občine v fetu 1979 izhaja iz:
St. 464-34/78
Ljubljana, dne 23. januarja 1979.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik
Vili Belič l.r.
—	skupnih ciljev in nalog ter smernic ekonomske politike, dogovorjene z družbenim planom razvoja občine Slovenske Konjice za obdobje 1976—1980,
—	doseženih rezultatov v družbehem in materialnem razvoju občine v prvih treh letih tega srednjeročnega obdobja,
—	skupne aktivnosti za nadaljnje uveljavljanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v smeri krepitve položaja in vloge združenega dela,
—	dogovora, s katerim so se delovni ljudje in občani s to resolucijo dogovorili o okvirnih ukrepih in smernicah za nadaljnji dinamični družbenoekonomski razvoj občine v letu 1979,
—	doslednejšega izvajanja nalog, dogovorjenih z družbenim planom občine s strani vseh nosilcev planiranja in odločanja.
1. Osnovne naloge pri uresničevanju družbenega plana občine v letu 1979
Pri uresničevanju družbenega plana v letu 1979 bo aktivnost vseh dejavnikov v občini usmerjena zlasti na:
—	nadaljnje uveljavljanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na vseh področjih,
—	pospešitev uresničevanja družbenega plana na tistih področjih, kjer v dosedanjem izvajanju zaostajamo.
Pri uveljavljanju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov bo zlasti potrebno:
—	pri uveljavljanju samoupravnega sistema razširjene reprodukcije zagotoviti hitrejši prehod v dohodkovne odnose na podlagi združevanja dela in sredstev,
—	oblikovati trajno poslovno sodelovanje znotraj proizvodnih dejavnosti, ki so medsebojno poslovno, tehnično in dohodkovno povezane ter med proizvodnimi in trgovinskimi ter drugimi storitvenimi temeljnimi organizacijami na načelih skupnega prihodka in dohodka ter samoupravnega planiranja,
—	pospeševati različne oblike medsebojnega povezovanja in sodelovanja kmetov ter združevanja njihovega dela, zemlje, delovnih in drugih sredstev v družbeno organizirano kmetijslco proizvodnjo,
—	razviti in krepiti svobodno menjavo dela med delavci v organizacijah združenega dela materialne proizvodnje in drugimi porabniki in delavci v organizacijah združenega dela družbenih dejavnosti (izvajalci),
povečati učinkovitost dogovarjanja in sporazumevanja na vseh ravneh ter zlasti izpopolnjevati in uresničevati sistem samoupravnega družbenega planiranja, tako, da bodo delavci v združenem delu uveljavili svojo odločilno vlogo in odgovornost pri celovitem opredeljevanju vseh 'svojih interesov in potreb,
—	odločneje uveljavljati spodbudne sisteme delitve osebnih dohodkov v skladu z rezultati dela (tekočega in minulega) in preprečevati težnje po uravnilovki,
—	zaostriti odgovornost za dosledno uresničevanje samoupravno sprejetih nalog, ciljev in obveznosti, za katere so se delavci samoupravno sporazumeli in dogovorili v planih, samoupravnih sporazumih in dogovorih,
—	izpopolnjevati in dograjevati družbeni sistem informiranja tako. da bo služil potrebam delavcev samoupravi j alcev pri odločanju in družbenem planiranju,
—	nadalje uveljavljati koncept splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite kot osnovno sestavino socialističnega samoupravnega razvoja.
Intenzivno uveljavljanje kvalitetnih dejavnikov in izvajanje politike ekonomske stabilizacije zahteva:
—	nadaljevanje dinamične in stabilnejše gospodarske rasti na kvalitetnih osnovah, zlasti ob zagotovitvi večje produktivnosti dela, ekonomičnosti poslovanja ter povečanja dohodka,
—	na osnovi povečane produktivnosti dela in uspešnejšega gospodarjenja z družbenimi sredstvi, zagotavljanje skladnejših razmerij v razporejanu dohodka in povečanja deleža sredstev za izboljšanje in razširitev materialne osnove dela; osebne dohodke pa bolj vezati na doseženo raven in dinamiko dohodka,
—	zagotovitev dinamične rasti blagovne menjave in usmerjenost na mednarodna tržišča, zlasti povečanje izvoza blaga in storitev, kar je pogoj za nadaljnji intenzivni razvoj gospodarstva občine,
—	povečanje učinkovitosti vlaganj, ki morajo biti vsklajeni s celovitim odločanjem delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela,
—	smotrno uporabo razpoložljivega prostora z upoštevanjem potreb po zavarovanju in urejanju človekovega okolja,
—	nadaljevati z izvajanjem dogovorjenih usmeritev za skladnejši regionalni razvoj.
2.	Materialni okviri razvoja v letu 1979
Doseženi rezultati družbenoeknoomskega razvoja v preteklih treh letih izvajanja družbenega plana kažejo, da bo ob nadaljnji pospešeni preobrazbi družbenoekonomskih odnosov ter uveljavljanju kvalitetnih dejavnikov na vseh področjih v letu 1979 možno doseči:
— RAST REALNEGA DRUŽBENEGA PROIZVODA CELOTNEGA GOSPODARSTVA ZA 12 ODSTOTKOV,
— INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA SE BO POVEČALA ZA 14 ODSTOTKOV,
— KMETIJSKA PROIZVODNJA SE BO POVEČALA ZA 6 ODSTOTKOV,
— PLANIRANO STOPNJO GOSPODARSKE RASTI BOMO DOSEGLI OB POVEČANJU PRODUKTIVNOSTI DELA ZA 6,9 ODSTOTKA,
— REALNI OSEBNI DOHODKI SE BODO POVEČALI ZA 4 ODSTOTKE
— OBSEG IZVOZA BLAGA SE BO POVEČAL ZA 20 ODSTOTKOV TAKO, DA BO ZNAŠALA SKUPNA VREDNOST 33,600.000 US DOLARJEV.
3.	Investicijska dejavnost
Da bi dosegli planirani realni obseg investicij in se približali predvideni strukturi se bo investicijska dejavnost v letu 1979 v občini izvajala po dogovorjenih programih organizacij združenega dela in drugih dejavnikov.
Večja sredstva bodo vložena v osnovna sredstva gospodarstva in to v kmetijstvo, industrijo, trgovino, gostinstvo in turizem ter na področje družbenega standarda.
Ob Upoštevanju kriterijev in smernic družbenega plana razvoja občine, programov referendumskih območij, razpoložljiva sredstva delovnih organizacij za razširjeno reprodukcijo, sredstva bank in zavarovalnih
organizacij in drugih virov bo aktivnost usmerjena v nadaljnji pospešeni razvoj:
—	kmetijstva, ki je že v zvezni in republiški resoluciji opredeljeno kot prednostna panoga za pridobivanje in predelavo hrane; občina Slov. Konjice daje prednost tudi regijsko dogovorjenim investicijskim naložbam na področju kmetijstva,
—	prestrukturiranju proizvodnje na osnovi sprejetih sanacijskih programov temeljnih organizacij združenega dela in delovnih organizacij,
—	lesno predelovalne industrije,- da bi ta v zadnjem obdobju realizacije srednjeročnega plana intenzivneje izkoristila možnosti, ki jih ima na področju pridobivanja surovin za industrijsko predelavo,
—	kvalitetnih programov, predvsem tistih, ki so dolgoročno interesantni, usmerjeni v izvoz in bazirajo na uvajanju znanstvenih dosežkov, izumov in tehničnih izboljšav,
—	hitrejšega pridobivanja trgovskih površin ter gostinskih turističnih objektov,
—	ntelega gospodarstva in obrti ob nosilcih razvoja opredeljenih v družbenem planu razvoja občine,
—	ustreznih investicij v objekte družbenega standarda.
Del investicijskih naložb na področju gospodarstva in družbenega standarda se bo zaradi kvalitetnih priprav, oblikovanja dohodkovnih odnosov, oblik zdru-ževnja sredstev, izvajal tudi v letu 1980.
4.	Naloge na področju ustvarjanja celotnega prihodka in dohodka na kvalitetnih osnovah
Aktivnost vseh organizacij združenega dela bo ob ukrepih ekonomske politike v letu 1979 usmerjena predvsem k nadaljevanju dinamične proizvodnje ob doseganju večje produktivnosti dela, boljše izrabe proizvodnih zmogljivosti, večje učinkovitosti vloženih sredstev ter ekonomičnosti poslovanja, kar bo omogočilo hitrejšo rast dohodka na zaposlenega.
Porast. celotnega prihodka in dohodka bo odvisen od:
—	hitrejšega prilagajanja proizvodnje zahtevam tržišča, uvajanjem novih proizvodov in organiziranega nastopa organizacij združenega dela na domačem in tujem tržišču,
—	uvajanja modernih tehnoloških postopkov, razvijanja inovatorstva, večjega prizadevanja za iskanje tehničnih izboljšav in organizacije' proizvodnje ter oskrbe s surovinami,
—	pospešitve razvoja preventivne zdravstvene dejavnosti in varstva pri delu,
—	varčevanja s surovinami, reprodukcijskim materialom ter energijo,
—	uveljavljanja dogovorjenih načel in smotrov kadrovske politike, izvajanja sprejetih nalog in obveznosti ter ustvarjanja pogojev za izboljšanje kadrovske sestave zaposlenih in s tem usklajeno načrtovanje usmerjenega izobraževanja,
— odgovornejšega izvajanja določil družbenega dogovora in samoupravnih sporazumov o minimalnih standardih za življenjske in kulturne pogoje pri zaposlovanju delavcev.
5.	Naloge na področju razporejanja dohodka in oblikovanja sredstev za osebne dohodke, skupno in splošno porabo
— Pri razporejanju dohodka v letu 1979 morajo delavci temeljnih organizacij združenega dela zagotoviti, da bodo sredstva za razširitev materialne osnove rasla hitreje od dohodka, istočasno pa se v okviru delegatskega sistema zavzeti, da bodo sredstva za zadovoljevanje skupnih in splošnih potreb naraščala nekoliko počasneje.
— Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela materialne proizvodnje in drugih organizacij morajo pri razporejanju dohodka in čistega dohodka ža-gotoviti, da bodo v letu 1979 sredstva za osebne dohodke in skupno porabo v TOZD počasneje naraščala od stopnje rasti doseženega dohodka. Razmerje med doseženim dohodkom in obsegom ter dinamiko rasti sredstev za osebne dohodke morajo organizacije združenega dela določiti v svojih planskih dokumentih.
— Delavci v združenem delu, občani in drugi udeleženci v svobodni menjavi dela na področju družbenih dejavnosti morajo s povečano aktivnostjo na vseh ravneh zagotoviti takšno samoupravno organiziranost in delovanje samoupravnih interesnih skupnosti s področja družbenih dejavnosti, ki bo ustrezalo načelom zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela ter dosledno izvrševanje medsebojnih obveznosti pri izvajanju programov, dogovorjenih s samoupravnimi sporazumi in dogovori o temeljih planov. Pri združevanju sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb, ki se zagotavljajo preko samoupravnih interesnih skupnosti pa je potrebno upoštevati usmeritev, da sredstva za osebne dohodke in skupne potrebe interesov na področju družbenih dejavnosti ter zadovoljevanje splošnih družbenih potreb v letu 1979 ne morejo presegati rasti dohodkovne sposobnosti uporabnikov.
6.	Razvoj gospodarstva občine v letu 1979
Uresničevanje ciljev In nalog družbenega plana občine za obdobje 1976—1980 narekuje, da se v letu 1979 nadaljuje dinamična rast gospodarstva na vseh področjih, intenzivnejši razvoj ekonomskih odnosov s tujino, pospešeno izvajanje investicijskega programa v okviru smernic družbenega plana ter na tistih področjih, kjer so naložbe v prvih treh letih izvajanja družbenega plana zaostajale za dinamiko plana (trgovina, gostinstvo-turizem in obrt).
Intenzivni razvoj ter hitrejša stopnja gospodarske rasti bo v letu 1979 odvisna tudi od povečanih vlaganj v osnovna sredstva gospodarstva — tako v nove proizvodne zmogljivosti, kot tudi v modernizacijo obstoječih.
Skupne naložbe v osnovna sredstva gospodarstva so prikazane v posebni tabeli, ki je sestavni del te resolucije.
Razvoj industrijske proizvodnje (v, indeksih):
Comet	(ocena) 1978 113,7	(plan) 1979 117,1
Unior — Kovaška industrija	136,6	126,1
Kostroj	217,1	100,0
Lesno industrijsko podjetje	93,0	106,3
Konus	107,7	107,1
IMP	123,5	129,3
— Industrija kot nosilec gospodarske rasti bo investicijske naložbe v osnovna sredstva usmerjala v izgradnjo novih proizvodnih zmogljivosti Kovaške industrije v Zrečah, kovaški obrat TKI Vitanje, gradnjo proizvodne hale IMF Slov. Konjice, gradnjo hale za PVC konfekcijo Kostroj, proizvodne zmogljivosti Co-met Zreče, obrat za oplemenitenje steklenih vlaken v Ločah, modernizacijo in rekonstrukcijo ter preusmeritve nekaterih TOZD Konus ter ureditev jedilnice, pomožnih delavnic in komercialnega paviljona Lesno industrijskega podjetja Slov. Konjice.
— Za realizacijo nalog na področju kmetijstva, nakazanih s srednjeročnim programom 1976—1980 bo potrebno, da se okrepi proizvodno sodelovanje med zasebnimi kmetijskimi proizvajalci ter kmetijsko zadrugo in to v cilju hitrejšega razvoja celotne kmetijske dejavnosti v občini, zlasti pa v cilju povečanja blagovne proizvodnje mesa ter mleka. Postopno nadaljevati z usmerjanjem in posodabljanjem kmetij ter vzgojo mladih kmetovalcev ob upoštevanju sprejetega samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za pospeševanje kmetijstva.
Razvoj družbenega sektorja kmetijstva bo usmerjen predvsem v razširitev proizvodnje jabolk in grozdja. Nasadi jablan se bodo povečali za 15 ha ter vinogradi za 15 ha Proizvodnja jabolk bo dosegla 2.700 ton ter proizvodnja grozdja 240 ton. Naložbe v osnovna sredstva kmetijske zadruge bodo usmerjena predvsem za gradnjo trgovine za oskrbo kmetijstva, urejanje novih nasadov jablan in vinogradov, obnovo vinske kleti za 4.500 hi, gradnjo silosa za krmo, odkup zemljišč ter pričetek melioracijskih del ter za nabavo mehanizacije.
V proizvodnem sodelovanju z zasebnimi kmetijskimi proizvajalci bo povdarek na proizvodnji goveda (1.017 ton), proizvodnji mleka (28.000 hi) ter proizvodnji grozdja 570 ton. Investicijska sredstva za pospeševanje razvoja zasebnega kmetijstva (kooperacijska proizvodnja) bodo znašala okoli 26,4 milijonov din. S temi sredstvi se bodo urejali zlasti živinorejski objekti za govedo, nabava mehanizacije, urejanje vinogradov (10 ha), melioracije na površini 50 ha ter za razvoj kmečkega turizma 5 kmetij.
— Naložbe za razvoj ostalih gospodarskih področij pa so predvidene predvsem v naslednje namene:
—	v gozdarstvu za nadaljnje urejanje in gradnjo gozdnih cest ter nakup mehanizacije,
—	naložbe v gradbeništvu so planirane za odkup zemljišča in gradnjo poslovno skladiščnih prostorov za TOZD Ingrad Slov. Konjice ter za proizvodno halo In skladišče delovne organizacije Kongrad,
—	pomembnejše naložbe na področju trgovine, predvsem v gradnji trgovskih površin v Slovenskih Konjicah, Vitanju in Zrečah ter ustreznih adaptacij trgovskih poslovalnic v ostalih krajih občine,
—	na področju gostinsko-turistične dejavnosti bodo naložbe usmerjene predvsem v nadaljnje urejanje turistično-rekreacijskega centra na Rogli, dokončanje gostinskih objektov ob avto-cesti v Tepanju ter pričetek gradnje hotela v Slovenskih Konjicah,
—	naložbe za razvoj družbene obrti so po predvi-
devanjih delovnih organizacij pretežno usmerjene v modernizacijo in opremo obstoječih zmogljivosti, nadalje za rekonstrukcijo livarne Kovinarja ter sofinanciranje za halo PVC konfekcije (Mizarstvo Skala). V programu‘je tudi gradnja skupnega objekta za družbeno prehrano (Mizarstvo—Skala, Elektro-radio in Kostroj) ter Kongrad.	(
Na osnovi ustreznega programa razvoja malega gospodarstva se mora v letu 1979 pristopiti k reševanju problema pomanjkanja storitvene obrti.
Proučiti možnost gradnje lokalov na ustreznih lokacijah, ki bi služili izključno storitveni dejavnosti.
Osnovna nosilca razvoja malega gospodarstva in obrti GOP Kongrad in Dravinjski dom' morata pospeševati razvoj storitvene dejavnosti v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi. K hitrejšemu razvoju storitvene obrtne dejavnosti bodo prispevali tudi ustrezni predpisi, ki bodo na razvoj stimulativno vplivali in to:
—	oprostitev določenih obveznosti za novoustanovljene obrtne dejavnosti,
—	posebne olajšave pri nakupu osnovnih sredstev in urejanju poslovnih prostorov za deficitarne obrtne dejavnosti,
—	ugodnejši pogoji kreditiranja za hitrejši razvoj deficitarnih dejavnosti.
Komunalno gospodarstvo
Razvoj komunalnega gospodarstva se bo izvajal na podlagi programa SIS za komunalno in cestne dejavnosti, ki je usklajen s 'programi KS ter je usmerjen v izgradnjo vodovodov. kanalizacije, elektrifikacije, izgradnjo in rekonstrukcijo cest, pridobivanje in urejanje stavbnih zemljišč ter v izgradnjo drugim komunalnih objektov.
Program investicijskih vlaganj je priloga resolucije.
Stanovanjska gradnja
Dinamični gospodarski razvoj ter visoka stopnja rasti zaposlenih bo narekovala potrebo, da se v letu 1979 oddaljuje intenzivna stanovanjska izgradnja. Program stanovanjske graditve se mora odvijati v okviru nakazanih smernic srednjeročnega programa. Pri tem je treba doseči doslednejše usmerjanje družbenih namenskih sredstev in sredstev za solidarnostno stanovanjsko izgradnjo ter večjo udeležbo sredstev s strani interesentov.
V	letu 1979 bo v gradnji skupno 640 stanovanj, od tega 215 družbenih ter 425 individualnih.
V	cilju izboljšanja stanovanjskega gospodarstva tako glede vzdrževanja obstoječega stanovanjskega fonda kot novogradenj, je potrebno:
— da se stanarine v letu 1979 oblikujejo v skladu z družbenim dogovorom o postopnem prehodu na ekonomske stanarine,
—	razširiti osnove za uveljavljanje socialne varnosti najemnikov stanovanj pri prehodu na ekonomske stanarine,
—	okrepiti samoupravno sporazumevanje na področju graditve stanovanj in gospodarjenja s stanovanjskimi objekti,
—	doslednejše izvajanje samoupravnega sporazuma o izločanju in usmerjanju sredstev za družbeno stanovanjsko izgradnjo, nakazano s srednjeročnim programom.
7.	Razvoj družbenih dejavnosti
Dejavnost na področju posameznih samoupravnih interesnih skupnostih se bo v letu 1979 odvijala v okviru nakazanih smernic ter v višini sredstev, planiranih v aneksih k samoupravnim sporazumom o temeljih planov družbenih dejavnosti za obdobje 1976—1980 za leti 1979 in 1980.
Poleg sredstev za redno osnovno dejavnost samoupravnih interesnih skupnosti bo v letu 1979 vloženo za razvoj posameznih področij družbenih dejavnosti 277,6 milijonov din.
Program naložb za posamezne družbene dejavnosti je sestavni del te resolucije.
Na področju otroškega varstva:
Občinska skupnost otroškega varstva bo:
—	v skladu s prostorskimi možnostmi vključevala v predšolsko varstvo čimvečje število otrok,
—	organizirala skrajšano malo šolo za vse predšolske otroke v občini,
—	vključila v skrajšano predšolsko varstvo 4 in 5 letne otroke z območja krajevne skupnosti Gorenje, Skomarje in Resnik,
—	nadaljevala z izgradnjo treh igralnic v Zrečah in pričela z izgradnjo novega vrtca v Slovenskih Konjicah.
Na področju socialnega skrbstva:
Občinska skupnost socialnega skrbstva bo:
—	zagotavljala vse oblike družbeno denarnih pomoči upravičencem v višini povprečnega izplačila v SRS,
—	vključevala v domsko in drugo varstvo upravičence v skladu s prostimi kapacitetami,
—	pričela z izgradnjo prizidka Lambrehtovega doma v Slovenskih Konjicah in sofinancirala izgradnjo 5 ležišč v Domu upokojencev in varovancev Grmovje.
Na področju osnovnega izobraževanja:
Občinska izobraževalna skupnost bo:
— skupaj s krajevnimi konferencami SZDL, sindikati in krajevnimi skupnostmi pristopila k akciji za Večje uveljavljanje neposredne svobodne menjave dela z ustanavljanjem enot samoupravne interesne
skupnosti kot skupnih organov, izvajalcev in uporabnikov pri TOZD vzgoje in izobraževanja,
—	spremljala izvajanje programa dela obveznih in neobveznih šolskih dejavnosti ter ob načrtni kadrovski politiki in strokovnem izobraževanju težila za izboljšanjem kadrovske strukture v osnovnih šolah za doseganje večje kvalitete dela,
—	uvajala celodnevno osnovno šolo in oddelke podaljšanega bivanja v skladu z družbenim planom razvoja občine,
—	na področju investicijskih naložb si prizadevala za izgradnjo osnovnošolskih objektov po programu referenduma o krajevnem samoprispevku.
Na področju zdravstvenega varstva:
. Občinska zdravstvena skupnost bo:
— Z vsebinsko izpopolnjenim procesom svobodne menjave dela med uporabniki zdravstvenih storitev in izvajalci zdravstvenega varstva združevala sredstva za zagotavljanje vseh oblik zdravstvenega varstva v okviru aneksa k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti v letih 1976 do 1980 za leto 1979.
— Z združevanjem sredstev na nivoju občine in ostalih občinskih zdravstvenih skupnosti v okviru Regionalne zdravstvene skupnosti Celje bo skupnost zagotovila izgradnjo novega zdravstvenega doma v Slovenskih Konjicah ter združevala sredstva za modernizacijo splošne bolnišnice Celje kot prednostne investicije za področje te dejavnosti v regiji.
Na področju telesnokulturnih dejavnosti:
Občinska telesnokulturna skupnost bo uresničevala predvsem naslednje pomembnejše naloge:
— Športna rekreacija (množičnost)
Prednost bodo imeli programi, ki bodo omogočali praktično uresničevanje nalog, vključiti v redno TK dejavnost 30 ”/», v občasno pa 75 °/o prebivalstva.
— Selektivni (vrhunski) šport
Redno testiranje prvih in petih razredov osnovnih šol ter redno in kakovostno delo s temeljnimi in usmerjevalnimi selekcijami.
— Kadri
Število amaterskih strokovnih kadrov povečati na
200.
— Objekti
Izdelati in realizirati program vzdrževanja Športnih objektov, urediti in zgraditi naslednje pomembnejše telesnokulturne objekte: športno rekreacijski center I in II Slov. Konjice in športno rekreacijski center Zreče.
Na področju kulturnih dejavnosti:
Občinska kulturna skupnost bo:
— omogočila nabavo knjig v skladu s tendencami po doseganju standarda 1 knjigo na prebivalca,
—	v okviru zveze kulturnih organizacij usmerjala delovanje v razvijanje in širjenje vseh oblik amaterske kulturne dejavnosti,
—	na področju spomeniškega varstva in arhivskega varstva sodelovala z regijskima zavodoma za spomeniško in arhivsko varstvo,
—	razvijala gledališko, glasbeno in likovno dejavnost preko organizacije gostovanj poklicnih kulturnih institucij, godbe na pihala, loških prireditev in kiparske kolonije,
—	v okviru investicijskih naložb zagotavljala sredstva za manjša popravila prostorov za kulturne potrebe in pričela z izgradnjo novega kulturnega doma v Slovenskih Konjicah.
Na področju požarne varnosti:
Samoupravna interesna skupnost za varstvo pred požarom bo:
—	aktivno delovala pri podružbljanju požarnega varstva v občini in s tem uresničevala koncept družbene samozaščite,
—	pripravljala in ustvarjala pogoje za učinkovitejše povezovanje vseh zainteresiranih dejavnikov za varstvo pred požarom ter načrtnejšo aktivnost gasilskih društev in občanov na področju preventivnega dela,
—	na področju investicijske dejavnosti bo s svojo soudeležbo pospeševala gradnjo in adaptacije gasilskih domov (0,5 milj. din), nabavo tehnične opreme gasilskih društev (0,8 milj. din) ter za izobraževanje (0,2 milj. din).
Aktivnost na pripravi planov sporazumov in dogovorov mora potekati na podlagi programov dela nosilcev in udeležencev v družbenem planiranju.
Posebno pozornost bo treba posvetiti pripravam samoupravnih sporazumov in dogovorov o temeljih planov, s katerimi delovni ljudje v raznih oblikah združevanja dela in sredstev sprejemajo pravice, obveznosti in odgovornosti pri oblikovanju planov in za njihovo uresničevanje.
10. Naloge pri izvajanju smernic resolucije
Uresničitev nakazanih smernic in nalog družbenoekonomskega razvoja občine v letu 1979 sloni na predpostavki, da bodo vsi nosilci razvoja ter podpisniki dogovora o temeljih družbenega plana dosledno in odgovorno izpolnjevali obveznosti in naloge, nakazane z družbenim planom za obdobje 1976—1980.
Vsi nosilci in udeleženci samoupravnega družbenega planiranja morajo na osnovi uresničevanja obveznosti lastnih razvojnih programov zagotoviti izvajanje dogovorjene razvojne usmeritve družbenoekonomskega razvoja občine v letu 1979.
Služba družbenega knjigovodšva mora pravočasno zagotoviti potrebne podatke za spremljanje izvrševanja ciljev in nalog iz te resolucije.
Skupščina občine, skupščine SIS in izvršni svet skupščine občine bodo med letom tekoče spremljale uresničevanje sprejetih smernic in nalog s to resolucijo in po potrebi predlagale ustrezne ukrepe.
St. 30-9/78-2
Slovenske Konjice, dne 26. decembra 1978.
8.	Naloge pri krepitvi varnosti in ljudske obrambe
V letu 1979 bo povdarek na nadaljnji krepitvi splošne ljudske obrambe in njenemu razvijanju kot množično obrambno-politično gibanje, katerega nosilec so delovni ljudje in občani. Splošna ljudska obramba in družbena samozaščita pa se morata uveljavljati kot sestavni del socialističnega samoupravnega razvoja ter kot vsakodnevna dejavnost vseh subjektov.
Teritorialno obrambo občine okrepiti s posodabljanjem tehnične opreme ter jo usposabljati kot množično gibanje oboroženega ljudstva.
Na področju civilne zaščite pa je potrebno posvetiti večjo skrb usposabljanju štabov in enot civilne zaščite ter njihovi oskrbi z opremo.
9.	Naloge na področju samoupravnega družbenega planiranja
Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice
Franc» Ban, pravnik 1. r.
249.	'
ŠMARJE PRI JEE.ŠAH
Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je na podlagi 26. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) in 21Š. člčna statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5/75 in 10/75) na seji zboi^a združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 28. decembra 1979 sprejela
ODLOK
V	letu 1979 bo teklo intenzivno delo pri pripravljanju srednjeročnih planov za obdobje 1981—1985 ter izdelavi prostorskega plana občine.
V	to zahtevno delo in za uveljavljanje samoupravnega odločanja za to pomembno dejavnost se morajo vključiti vsi nosilci in udeleženci v družbenem planiranju. Usmeritev za to delo bodo začrtali programi družbene aktivnosti, katerih nosilec bo Socialistična zveza delovega ljudstva.
o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini Šmarje pri Jelšah v I. trimesečju 1979
1.	člen
Do sprejetja proračuna za leto 1979, najdalje Pa do 31. marca 1979 se smejo dohodki občinskega proračuna izvrševati največ do višine 25 % vseh prihodkov občinskega proračuna, ki so bili razporejeni po proračunu za prejšnje leto.
2.	člen
Odhodki po tem odloku so sestavni del občinskega proračuna za leto 1979 in se morajo izkazati v njegovem zaključnem računu za leto 1979.
3.	člen
Izvršni svet občinske skupščine se pooblašča, da lahko v primeru neenakomernega dotoka prihodkov proračuna odloči o najetju posojila Iz rezervnega sklada do višine 1,000.000 din.
4.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS.
St. 402-1/79-1
Šmarje pri Jelšah, dne 29. decembra 1978.
Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah
Darko Bizjak L r.
V	zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o kmetijskih zemljiščih, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 1-5/79, je bila v primerjavi z izvirnikom ugotovljena napaka; zato na podlagi petega odstavka 249. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije dajem
POPRAVEK
zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o kmetijskih zemljiščih
V	tretji vrsti drugega odstavka 15. člena se besedi »ne obvezuje« pravilno glasita »ne odvezuje«.
SL 465-5/78
Ljubljana, dne 24. januarja 1979.
Generalni sekretar Skupščine SR Slovenije Gojmir Komar 1. r.
POPRAVEK
V odloku o spremembah odloka o proračunu občine Grosuplje za leto 1978 (Uradni list SRS, št. 1-61/79 z dne 13. januarja 1979) se 1. člen pravilno glasi: Skupni prihodki občinskega proračuna za leto 1978 znašajo:	36,800.000
in se razporedijo:
—	za 'tekoče občinske potrebe v posebnem delu proračuna	36,500.700
—	za tekočo proračunsko rezervo	299.300
Sekretariat
Skupščine /občine Grosuplje
POPRAVEK
V odloku o spremembah odloka o proračunu občine Ljubljana Šiška za leto 1978 (Uradni list SRS, št 29-1678/78 z dne 25. 12. 1978) se 1. člen pravilno glasi:
Odlok o proračunu občine Ljubljana Šiška za leto 1978 (Uradni list SRS, št. 8/78) se" spremeni oziroma dopolni v naslednjem:
V prvem členu se znesek »162,820.000« nadomesti z zneskom »176,505.000« znesek »112,356.000« z zneskom 125,570.000«, znesek »2,812.000« z zneskom »3,283.000«.
Sekretar skupščine
Melito Gajič Lr.
Pri objavi odloka o določitvi kmetij za katere velja posebna ureditev dedovanja po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev — kmetij v občini Cerknica, objavljenega v Ur. L SRS, št. 13/78 so bile v primerjavi z izvirnikom ugotovljene napake zato dajem
POPRAVEK
odloka o določitvi kmetij, za katere velja posebna ureditev dedovanja po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev — kmetij v občini Cerknica
—	pri 2. členu pri krajevni skupnosti Nova vas pri vasi Topol št. 185 se Hiti Marija — Neže Topol 7 pravilno glasi: Hiti Matija — Neža Topol 7,
—	pri 2. členu pri krajevni skupnosti Loška dolina pri vasi Iga vas št. 49 se Telič Ludvija.— Oihofer Slavko Iga vas 22 pravilno glasi: Telič Lucija — Oihofer Slavko Iga vas 22,
—	pri 2. členu pri krajevni skupnosti Loška dolina pri vasi Šmarata št. 149 se Bavec Franc, Šmarata 9 pravilno glasi: Bavec Jože Šmarata 9,
—	pri 2. členu pri krajevni skupnosti Cerknica pri vasi Dolenja vas, št. 42 se Kovščca Franc, Dolenja vas 63 pravilno glasi: Kovšca Franc Dolenja vas 63,
—	pri 2. členu pri krajevni skupnosti Begunje pri vasi Bezuljak št. 36 se Milavec Jože — Kranjc Janez, Bezuljak 18 pravilno glasi: Milavec Jože — Krajnc Janez, Bezuljak 18,
—	pri 2. členu pri krajevni skupnosti Cajnarje — Zilce pri vasi Kremenca, št. 26 se Rudolf Janez Kre-menca 5 pravilno glasi: Rudolf Alojz, Kremenea 5,
—	pri 2. členu krajevna skupnost Cajnarje — Zilce pri vasi Osredek št. 36 se Balant Janez, Osredek 18 pravilno glasi: Balant Alojz Osredek 18,
—	pri 2. členu pri krajevni skupnosti Rakek pri vasi Rakek št. 29 se Mikuž Janez, Heroja Iztoka 3 pravilno glasi: Mikuž Janez, Škocjanska 3,
—	pri 2. členu pri krajevni skupnosti Rakek pri vasi Slivice št. 43 se Jernejčič Franc, Slivice 19 pravilno glasi Jernejčič Franc-Angela, Slivice 19,
—	pri 2. členu pri krajevni skupnosti Rakek pri vasi Unec št. 77 se Jerčan Jurij-Julijana, Unec 56 pravilno glasi: Jeršan Jurij-Julijana, Unec 56.
Cerknica, dne 23. januarja 1979.
Sekretar
Skupščine občine Cerknica Alojz Favlič 1. r.
VSEBINA
PREDSEDSTVO SR SLOVENIJE
Stran
209.	Odlok o	pomilostitvi	obsojene	osebe	301
USTAVNO SODISCE SR SLOVENIJE
210.	Odločba o ugotovitvi, da določba drugega odstavka
3. člena družbenega dogovora o osnovah in merilih za‘določanje osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov voljenim ali imenovanim lunkcionarjcm v pravosodju iz leta 1973 ni v neskladju z ustavo in zakonom	30i
211.	Sklep o sprejemu pobude in začetku postopka za oce-
no ustavnosti in zakonitosti samoupravnih splošnih aktov s področja komunalnega gospodarstva v Ljubljani	301
212.	Sklep o začetku postopka za oceno ustavnosti in za-
konitosti 33. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi komunalne	skupnosti	občine Ljubljana Šiška 303
REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI
213.	Pravilnik o spremembi pravilnika o šolskem koledarju za osnovne in srednje šole	303
214.	Pravilnik o načinu vodenja knjigovodstvene evidence sredstev za obrambne priprave	304
213. Odločba o ugotovitvi poprečne obrestne mere, po kateri so se obrestovale hranilne vloge v SR Sloveniji v letu 1978	305
DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE
Stran
227.	Aneks k samoupravnemu sporazumu o temeljili pla-
na občinske zdravstvene skupnosti Lenart za obdobje 1976—1980 za leti 1979 in 1980 (Maribor)	318
228.	Statutarni sklep o določitvi zamudnih obresti za ne-
plačane ali nepravočasno plačane prispevke občinske zdravstvene skupnosti Lenart (Maribor)	319
229.	Ugotovitev o povečanju nadomestila osebnega do-
hodka v občinski zdravstveni skupnosti Lenart (Maribor)	320
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI 1
230.	Sklep o izvolitvi sodnikov In sodnikov porotnikov temeljnega	sodišča	v Ljubljani	320
231.	Sklep o imenovanju javnega tožilca in namestnikov
javnega tožilca Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani	330
232.	Odlok o spremembah odloku o določitvi števila sodnikov pri	Sodišču	združenega	dela	v	Ljubljani	331
233.	Družbeni dogovor o financiranju nakupa poslovnih
prostorov	za Sodišče združenega	dela	v	Ljubljani 332
234.	Odlok o spremembi odloka o nadomestilu ža upora-
bo stavbnega zemljišča na območju ljubljanskih občin (Ljubljana)	334
235.	Sklep o soglasju k ustanovitvi dislociranega oddelka za Izobraževanje poklicev poslovodja kuhinje Ih poslovodja strežbe gostinske poslovodske šele Gostinskega šolskega centra v Ljubljani, pri Vzgcjnoizobra-ževalnem zavodu — TOZD Delavska univerza Jesenice (Ljubljana)	334
216. Sklep o razglasitvi veljavnosti dopolnila k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana za obdobje 1979—1980	3M
236.	Sklep o Javni razgrnitvi smernic za lokacijske komu-mentacije v Industrijski coni Podskrajnik (Cerknica)	33I
»17. Dopolnilo k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana za obdobje 1979—1980
REGIONALNE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI
218.	Sklep o določitvi prispevka za zdravstveno varstvo za
določene kategorije uporabnikov, ki uživajo posamezne pravice iz zdravstvenega varstva v občinski zdravstveni skupnosti Slovenske Konjice od 1. januarja 1979 dalje (Celje)	308
219.	Sklep o določitvi prispevka za zdravstveno varstvo
za določene kategorije uporabnikov, ki uživajo posamezne pravice iz zdravstvenega varstva v občinski zdravstveni skupnosti Šentjur pri Celju od 1. januarja 1979 dalje (Celje)	310
220.	Sklep o določitvi prispevka za zdravstveno var-
stvo za določene kategorije uporabnikov, ki uživajo pravice iz zdravstvenega varstva v občinski zdravstveni skupnosti Šmarje pri Jelšah od 1. Januarja 1979 dalje (Celje)	312
221.	Sklep o višini in stopnji prispevkov, ki Jih plačujejo
zavarovanci — kmetje v letu 1979 (Celje — Slovenske Konjice)	315
222.	Sklep o višini In stopnji prispevkov, ki jih plaču-
jejo zavarovanci — kmetje v letu 1979 (Celje — Šentjur pri Celju)	'	315
223.	Sklep o višini in stopnji prispevkov, ki jih plaču-
jejo zavarovanci — kmetje v letu 1979 (Celje — Smar- # je pri Jelšah)	315
237. Odredba o pristojbinah za veterinarsko sanitarne pre-305	glede živine In živil živalskega porekla ter pristojbi-
nah za izdajo dovoljenja za proizvodnjo mleka za
javno potrošnjo v občini Idrija	335
238.	Odlok o minimalnih tehničnih in drugih normativih
za vzdrževanje stanovanjskih hiš In poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah v občini	Kamnik	336
239.	Odlok o obveznem odlaganju in odvozu smeti In odpadkov v občini Kamnik	340
240.	Odlok o ureditvi cestnega prometa v mestu In naseljih na območju občine Kamnik	342
241.	Odlok o Javnem redu In miru v občini Kamnik 346
242.	Odlok o prenehanju veljavnosti odloka o pristojbinah
za veterlnarsko-sanltarnc preglede	(Laško)	35«
243.	Odredba o pristojbinah za potrdila in dovoljenja ter
za veterinarsko-sanitarne preglede	v občini Laško 35®
244.	Odredba u obvezni prijavi čebeljih družin na območju obKne Laško	3®
245.	Odredba o veterinarsko-sanltarnem redu v klavnici,
predelovalnici ter skladišču mesa in mesnih Izdelkov (Ljubljana Moste-Polje)	351
246.	Odredba o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede in dovoljenja v občini Ljubljana Moste-Polje 355
247.	Odlok o določitvi zemljišč, ki so namenjena za stanovanjsko kompleksno graditev na območju VS-ZMU Kamnik pod Krimom (Ljubljana Vič-Rudnlk)	35<
224.	Sklep o osnovah za obračunavanje prispevka za zdravstveno varstvo za osebe, ki opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost z osebnim delom 7. lastnimi sredstvi ali intelektualne storitve v Občinski zdravstveni skupnosti Slovenske Konjice (Celje)
248.	Resolucija o politiki izvajanja družbenega plana raz-
voja občine Slovenske Konjice za srednjeročno obdobje 1976—1980 v letu 1979 ’	357
249.	Odlok o začasnem financiranju splošnih družbenih
potreb v občini Šmarje pri Jelšah v I. trimesečju 1979	362
225.	Sklep o osnovah za obračunavanje prispevka za
zdravstveno varstvo za osebe, ki opravljajo gospodarsko ati negospodarsko dejavnost z osebnim delom z lastnimi sredstvi ati intelektualne storitve v Občinski zdravstveni skupnosti Šentjur v letu 1979 (Celje)	31«
226.	Sklep o osnovah za obračunavanje prispevka za zdravstveno varstvo za osebe, ki opravljajo gospodarsko ati negospodarsko dejavnost z osebnim delom z lastnimi sredstvi ati intelektualne storitve v Občinski zdravstveni ekupnosti Šmarje pri Jelšah
v letu 1979 (Celje)	317
—	Popravek zakona o spremembah In dopolnitvah zakona o kmetijskih zemljiščih	363
—	Popravek odloka o spremembah odloka o proračunu
občine Grosuplje	S«3
—	Popravek odloka o spremembah odloka o proračunu
občine Ljubljana Šiška za leto	1978	363
—	Popravek odloka o določitvi kmetij, za katere velja
posebna ureditev dedovanja po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč In zasebnih kmetijskih gospodar-štev — kmetij v občini Cerknica	36»
Izdaja Časopisni zavod Uradni Ust SRS — Direktor In odgovorni urednik Milan Blber — Tiska tiskarna Tone Tomšič, vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1979 340 din. Inozemstvo 500 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po izidu vsake številke — Uredništvo In uprava Ljubljana, Gregorčičeva 27a, poštni predal 379/vn - Telefon direktor, uredništvo, uprava in knjigovodstvo 20 701. prodaja, prekllrl In naročnine 23 579 — 21ro račun 50100-603-40323 — Oproščeno prometnega davka po mnenju Sekretariata za informacije v Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije, št. 421-1772