Julij-avgust 1964
Kristusov namestnik
Sredi med nami živi ustanova, ki svojega nastanka ne dolguje ljudem. Na svetu živi, a ni od sveta. Skozi devetnajst stoletij stopa na čelu evropske kulture in k svojemu zmagoslavnemu vozu vprega moralne in duševne sile človeštva. Njeno poslanstvo je blagor človeštva. Njena slava je sreča človeštva. Njena veličina in dostojanstvo je skoraj vse to, s čimer se more ponašati zgodovina zadnjih dveh tisočletij.
Ta ustanova se imenuje KATOLIŠKA CERKEV, kateri stoji na čelu RIMSKI PAPEŽ.
V našem okolju srečavamo najbolj zmešane pojme o ipapežu in papeštvu; zato ne ibo odveč, če na kratko povemo, kaj pravzaprav je papež.
Papež je NASLEDNIK APOSTOLA PETRA, VIDNI POGLAVAR sv. CERKVE, SKUPNI OLE VERNIKOV in NJIH PASTIRJEV, KRISTUSOV NAMESTNIK NA ZEMLJI.
#
Na kupoli cerkve sv. Petra v Rimu je z diva metra visokimi pozlačenimi črkami napisano: „Ti si Peter — Skala — in na to skalo bom sezidal svojo Cerkev”. Tu je pojasnjena skrivnost češčenja sv. Petra v Rimu. Preprostega ribiča Petra je doletela neizmerna čast, da je po Kristusovi volji postal vrhovni poglavar, temeljni kamen Cerkve.
Papež je velik, ker je Petrov NASLEDNIK. Ves njegov UGLED in OBLAST izvirata od tod. Kot Petrov zakoniti NASLEDNIK je papež VRHOVNI POGLA-
VAR Cerkve. On je vladar Cerkve. Njegovo kraljestvo je KRALJESTVO DUŠ, ki ne pozna meja in sega čez ozemlja vseh narodov in držav. Zaradi tega je papež naji-višja osebnost ne samo v 'k a to Hiški Cerkvi, temveč na vsem svetu sploh. Samo on na naši zemlji more svoja pisma naslavljati vsemu svetu.
V zadevah VERE, MORALE in CERKVENE DISCIPLINE papež uči, svetuje, opominja, sodi, olbsoja in opraSča. On sam more delati zakone. Verniki, duhovniki in najviišjji cerkveni predstojniki! so mu dol/jni POKORŠČINO ter so podvrženi njegovemu SODNEMU STOLU. Ali njega samega nihče ne more soditi. On zavisi samo od BOGA.
Papežu pravimo sv. OČE.
To ime mu posebno lepo pristoja!
Oče je tisti, ki posreduje življenje.
Papeža kličemo: sv. oče, ker po Cerkvi, katere poglavar je, VZGAJA in POSVEČUJE DUŠE ter jim na ta način POSREDUJE BOŽJE ŽIVLJENJE.
On je SKUPNI oče vernikov in njihovih pastirjev, katerim kot poglavar vlada bolj z LJUBEZNIJO 'kot pa z OBLASTJO. Da se na zunaj poudari značaj vladanja papežev, so za svoj uradni naslov izbrali geslo: „Služabnik božjih služabnikov”.
|k | ajlepSi papežev naslov pa je gotovo sledeči: „Kristusov namestnik”. V tem naslovu tiči glavni razlog njegove izredne pomembnosti in sijaja. Papež je orodje, ki se ga KRISTUS SAM .poslužuje ipri nadaljevanju svojega poslanstva na zemlji.
Kot smo že zadnjič rekli, nas Kristus ob svojem odhodu v nebo ni zapustil same. Saj je apostolom obljubil: „Jaz ostanem z vami vse dni do konca sveta” (Mt 28, 20). V svoji Cerkvi Kristus PO SVOJEM VIDNEM NAMESTNIKU še vedno govori, •uči, svetuje, bodri, ukazuje in opominja. Zato je sv. Avguštin mogel reči: „V Petru živi Kristus”. Iz tega upravičeno sklepamo, da Kristus neprestano podpira papeža pri vodstvu sv. Cerkve.
Zato razumemo, zakaj kristjani papeža, ki je sicer človek kakor mi, obdajajo s tolikimi častmi. Čast ne gre njegovi osebi kot
taki, temveč njegovi SLUŽBI, ki je najčast-nejša služba na tej zemlji.
#
Rimsko papeštvo je duhovna velesila, ki nima primera v zgodovini človeštva. Kot vedno taiko tudi danes ta duhovna velesila stoji čvrsto rta braniku za časno in večno srečo človeštva.
Danes prav posebno!
Sodobno človeštvo je po lastni krivdi zašlo v strašno zagato, iz katere zaman išče izhoda. V to splošno zmedo mogočno odmeva glas našega skupnega očeta, iki z jasno besedo kaže človeštvu pot k rešitvi.
Ta pot vodi iz brezna sodobnih grehot, pokvarjenosti in podivjanosti NAZAJ k spoštovanju EVANGELJSKIH RESNIC, NAZAJ k BOGU.
To je EDINA pot k rešitvi, kakor neprestano poudarja papež.
Ne pozabimo, da imajo te papeževe besede NADČLOVEŠKO VELJAVO ter jih ne moremo preslišati brez usodnih posledic za nas same in vse človeštvo.
Za papežem stoji Bog sam!
Brez strahu smemo reči, da se bodo razmere v svetu začele obračati na bolje v trenutku, ko bo človeštvo začelo resno upoštevati opomine Kristusovega namestnika na zemlji.
Bog daj, da Ibi se to zgodilo že v letošnjem letu!	V-ko.
FRANC JOŽEF IN PIJ X.
V zadnjem trenutku pred začetkom prve svetovne vojne je papež Pij X. poizkusil še enkrat posredovati pri cesarju Francu Jožefu, naj ne začne vojne. Posredovanje je cesar odbil. Zatem j'e cesar zaprosil zase in za vse, ki se bore rta njegovi strani, papeški blagoslov. Pij X. je na cesarjevo poslanico odločno odgovoril:	„Jaz 'blagoslavljam
mir.”
Ljudje smo betežni in slabi, močni pa smo v veri v Boga. Zaupanje Vanj nas krepča, molitev poguma nam dd.
Dr. Jan. Ev. Krek
romarskim čolnom pesem plava, poleta va nad jezerom.
Zvonček Marijin plaka in prosi, molitve nosi pred božji tron.
Kaj so prinesla ta srca s seboj!
Plaho, zaupno pred teboj,
o Marija,
so razgrnila
vso domovino:
s temi srci so polja, gorice,
žito in vino,
naše dežele ponižne vasice, skrite koče, v njih porodnice, v svoji revi k tebi kličoče.
S temi srci so dvori in hlevi, voli in krave, in pastir in bela čreda z mirnimi očmi te gleda iz daljave.
Vse težave, ves svoj znoj
plaho, zaupno so razgrnili, vse razkrili pred teboj.
Glej, Marija,
Mati presveta, srce poeta drug je tvoj.
I krog njega se gnete usoda mojega roda, k meni roma domovina od vseh strani.
O da bi bila pesem moja pesem moja, kot je tvoj zvon!
Da bi čutila, da bi nosila
NAŠA LUČ
J u lij-avgusi 1954	|
na svoji peruti, kar misli, kar čuti, kar vriska, joče, kar hoče dom ...
Oton Župančič
To pesem smo izbrali iz lepe knjige SLOVENSKA MARIJANSKA LIRIKA, ki je za letoSnje leto iz.Sla v Trstu.
Spomladi in poleti
Spomlad’ prav luštno je, ko sliš’mo ptičke pet’, one nas uče, kak’ moramo živet’.
Spomladi pojejo te drobne ptičice, štingelci, cajzelci in pa sinice.
Med njimi pa poje veselo „kukii”, saj je Rog ustvaril takii.
Prav luštno je polet’, začenja rž cvetet’; kar polet’ cveti, v jeseni dozori.
Po polju se ziblje to klasje rumeno, pšenično, ovseno in tudi rženo.
V pšenici prepeva prepelica „prepedü”, saj je Rog je ustvaril takči.
Narodna pesem
...............-.......... ■]
„VAJ E N E C11
Sveti' Filip Neri) je nekoč pridigal o predmetu, 'ki je vselej sodoben: „Ce hočeš sveto umreti, moraš sveto živeti.”
Po pridigi pride k njemu ulbog 'postrešček, ki ga jie bila svetnikova beseda globoko ganila, ter ga zaprosi, da bi ga poučeval v „svetniški stroki”.
Sv. Filip vidi, da ima pred seboj; preprosto, pošteno dušo, (ki je ne sme zavrniti. Z miizie vzame knjigo sv. evangelijev ter mu jo da: „Vzemi tole knjižico. Naučila te bo svetniške stroke. Pazljivo čitaj tele štiri vrstice, danes teden pa zopet pridi.”
„Prav. Storil1 bom, kakor ste naročili. Na svidenje, sveti gospod!”
Čez teden ‘ob določeni uri se „svetniški vajenec” zopet oglasi.
„Ali si čitai tiste štiri vrste?”
„Sem, gospod svetnik.”
„Bomo videli, o čem govorijo?”
„Takole sem tam bral: Moli Boga, ne kolni, ne laži, ne pijančuj, ne kradi in ii» dobno.”
„Pa si se ravnal po tem?”
„Da, sveti gospod. Pa ni šlo lahko. Kletev, steklenica, oh, gospod svetnik, strašno, kako to Vlefčel”
„In si se premagal?”
„Da, gospod svetnik.”
„Prav dobro si začel. Vzemi knjigo in či-taji naslednje vrste.”
„Bom. Na svidenje, gospod svetnik." Drugi teden pa „vajenca v svetništvu” ni bilo nazaj!. — Gotovo se je zopet vdal svojim slabim navadam, si je mislil svetnik. Moj Bog, kako težko je vztrajati in koliko truda je treba, da se vzravna drevo, ki je vzrastlo napak!
Čez štirinajst dni pa se postrešček vrne. V kakšnem stanjiu! Opira se ob palico, glavo ima vso ovito, lica vsa razpraskana in krastava.
„O, prijatelj', kdo te je pa tako zmrcvaril?”
„Kdo? — Vi ste me!”
„Kaji praviš?!”
„Da., vi, to se pravi, vaša knjiga. Poslu-
ša j|te! Grem po cesti s košem na hrbtu. Naproti mi pride voz. Konja se pred menoj splašita, odskočita v jarek ter poHomita voz. Voznik, majhen, droben možiček, se izmota iz polomije, kakor pač more, se zakadi v mene ter me grozno obdelava s škornji in z bikovko.
Nekaji mi reče: Zdrobi gal Poglejte te pesti, gospod' svetnik! Nič bi se jim ne moglo ustavljati. Kosti bi mu bil lahko zmlel. A pred odhodom sem čitai v svoji — ne, v vaši knjigi: Ako te kdo bije po desnem licu, mu nastavi še drugo (Mt 5, 39.) Pa ni bilo treba nastavljati, le predobro ga jie našel sam. Nič se nisem (branili. Temu je dva tedna. Prej, nisem mogel priti, zdaj prihajam naravnost iz bolnice.”
Pater Filip, ginjen do solz, je postreščka prisrčno Objel ter mu je rekel: „Prijatelj, ali bi ne 'hotel ostati pri meni? Zdi se mi, da bi lahko postal dober redovnik.”
„Jaz redovnik? Kaj' vendar pravite, sveti gospod? Ali je mogoče?”
„Da, če ti. je všeč.”
„Kolika sreča bi bila zame, gospod svetnik!”
„Prav, 'torej ostani pri meni.”
Ubogi mož je bil vesel in srečen, kakor če Ihi mu bil angel odprl nebesa. Ne zato, ker bo preskrbljen glede strehe in hrane, ampak ker bo bliže svojemu učitelju v svetosti. Postal, jie izvrsten brat, ponižen, vzoren v molitvi, v pokorščini in pri delu. Po dvajisetilh letih redovnega živl jonjia je bil v svetniški stroki dovolj! izurjen in Bog ga je vzel v mdbesa, da jo tam gori vrši v prid vsem tistim, ki se morajo po tem svetu ubijati za košček kruha, kakor se jie moral on.
(Prosto po „Petit Messager” prevedel p. Herman Vodenik, trapist, N. D. des Dombes, Francija.)
POROČNI PRSTAN
Nedavno je bil proglašen za svetnika Jožef Sarto, poznejši papež Pij X. Ko je bil svoj čas posvečen za škofa, je dobil v dar tudi škofovski prstan. Ta prstan je pokazal svoji materi.
Mati pa mu je pokazala svoj skromni poročni prstan in rekla: „če bi tega ne bilo, bi tudi onega ne bilo!”
Vprašanje
IX'ar zaletel se je vame Janez, 'ko sva se
|\ srečala. Bil je talk, da ibi jezo lahko zagrabil in jo razklal.
.,Kaj ti. je, prijatelj Janez, da si kot jež?” sem ga porogljivo pobaral.
„Eh, vidišl Zakaj: Bog le mene tepe? Je čudna ta uredba, da morajo dobri trpeti, hudobnim se pa dobro godil Zakaj ne bi hilo narobe? Bolj prav bi bilo tako!”
Počasi se je Janez pomiril' in izbezal sem tz njega, kaj. ga je tako razdražilo. Nič posebnega ni bilo. Odpustili so ga z dela, a je 'bilo veliko upanja, da bo kmalu dobil drugo 'boljše in tudi 'bolje plačano!
„Vidiš, Janez, prav nič ne veiš, ali ni bilo oelo dobro, da so te odpustili? Zakaj si taka ihta in takoj Boga dolžiš! Če pa misliš, da res Bog dopusti, da so 'hudobni sroč-ni in dobri nesrečni, ti- pa svetujem, da le ukol.i sebe poglej in malo preštudiraj Iju-di in svet, pa boš videl, da temu ni tako. Našel 'boš veliko množico dobrih, ki so tu-(h srečni, ko napredujejo v časnih stvareh, 'kakor pravimo. Nekateri si pridobč tudi 'bogastvo, drugi se visoko dvignejo v družbi, a zato ne prenehajo biti dobri. Tudi jned hudobnimi boš našel revne, mnogo jih je, drugi zopet morajo prenašati bole-/ni in razne nadloge. Tudi tatu se tatvina vedno ne posreči. In noben „prlžon” še ni spadal med letovišča na tem svetu.”
„Že, že,” je upadal pogum Janezu. „Saj Jttz me spadam med slabe in vendar...”
„Glej, sreče ne smeš soditi ;po zunanjih znakih. V koči je pogosto več sreče kot v palači. Oba midva sva prišla iz revnih družin, a sem prepričan, da so bili zares sreč-111 dnevi takrat, ko sem še trgal hlače na domači klopi in živel ob kislem zelju in žgancih. V majhnih vsakdanjih stvareh smo našli svojo srečo in veselje. Seveda pa po-nuiga tudi vernost, ki smo jo takorekoč pi-. z mlekom. Pravtako nam tudi danes dale vera moč in tolažbo. Takozvana sreča bogatih je pogosto le fasada, ki .zakriva vse k'3ji drugega. Le pojdi in heri zapiske na ■'Odiščih, pa .boš videl, koliko je duhovne bede in nesreče za marmornatimi .stena-
mi. Kaj pa ostane za vedno skritega, kdo bi vedeli”
„Že, že,” je še pogodrnjal Janez. „Pa vendar se nekateri kar celo življenje valjajo v bogastvu
„Če morda Bog dopusti, da nekateri slabi uživajo „srečo” na tem svetu, 'bo gotovo zahteval tudi od njih obračun na onem., kakor od tebe in mene. V oči j im bo pogledal in terjal do pičice vse in tudi poplačal po njihovih delih. Trpljenje gotovo ni znamenje 'božjega sovraštva. Pravimo, da Bog tepe onega, ki ga ljubi! Trpela je Njegova mati, apostoli in svetniki, je in ostane naše življenje čas preizkušnje. Mi moramo stremeti za terrr, da postanemo vredni plačila, k.i ga je Bog obljubil. Lahko pa vzamemo tudi trpljenje kot del pokore. Bog nam tako daje prilik o, da mu .pokažemo svojo ljubezen in zase zaslužimo, kar na-m je namenil..
Ozrl sem se, a Janeza ni bilo nikjer. Najbrž mu je bila moja „pridiga” odveč. G.
Otteujov o um
Blagor vam, drobne ptice, ki po zraku letate!
Od Boga ste dar dobile, da tako milo prepevate.
Blagor vam, bistre ribice, ki po vodi plavate!
Od Boga ste dar dobile, da se z valčki poigravate.
Blagor vam, krasne rožice, ki po travi cvetete!
Od Boga ste dar dobile, da Mariji venec splete se.
Blagor vam, drobne mravljice, ki po gozdu lazite!
Od Boga ste dar dobile da smrečje skupaj nosite.
M. Z., Salaumines (Francija).
Prelomljena beseda
Značilno za današnje čase je, da ljudje dane 'besede ne spoštujejo več. Mednarod-nilh pogodb se ne držijo, a tudi besetlai, dana pred oltarjem, se vedno bolj prelamlja. Zato ni sreče, ni miru.
Beseda, ki sta si jo oče 'in mati dala pred oltarjem, je Ibila izgovorjena zavestno in slovesno za večno. Zato je ni mogoče jemati nazaj. Prešuštvovanje je greh zoper Boga, zoper angele, iki so 'besedo čuii, zoper priče, 'ki' so jo potrdile, zlasti pa zoper svojega zakonskega druga.
Že stari' pogani so čutili ostudnost te pregrehe. Zato so n. pr. stari Rimljani dopustili možu, da je lahko svojo ženo prešušt-nico umoril. Cesar Konstantin je dal pre-šuštnike zašiti v vrečo in zažgati. Egipčani so prešuštnika 'bičali, prelšuštnki pa odrezali nos. Celo mehkužni Turki so jih kaznovali s smrtjo. Peruanci «o zažgali prešuštnika, njegove starše, 'brate in sestre. Ni čuda, da so tudi v prvih stoletjih krščanstva za 'te grešnike imeli strogo ipokoro: štiri leta je tak grešnik stal zunaj cerkve pred vrati, ko so bilii drugi pri službi 'božji.
Mlade slovenske družane v tujini, ki žele srečo selbi' in drugim, bodo čuvale ibesedo, ki je bila dana. Gorje tistemu, ki razdira zakonsko srečo drugimi	R.
Tri zgodbe
1.	„Oče naš”. — Znana svetovna pevka piše: „Pripravljala sem se za svoj prvi večji koncert, od katerega je bila zavisna vsa moja prihodnost. Morala sem se pa ravno v tem času preseliti na novo stanovanje, kjer je bilo treba še marsikaj, urediti. Zato sem porabila tudi čas med delom, da sem se vadila' v petju. Bala sem se, da sosedje niso bili kaj preveč zadovoljni, ko so morali neprestano '[Kzslušati ponavljanje pesmi'.
Nekoč sem talko ponovila trikrat „Oče naš” ... Kmalu nato pa najdem pod vrati pismo z naslednjo vsebino: .Spoštovana! Zelo sem Vam hvaležen za Vaše petje. Rešili ste me samomora. Sinoči ste večkrat ponovili „Oče naš” in to prav v času, Iko se mi je zdelo, da me morem več živeti. Pripravljen sem bil vzeti si življenjie. Vaš „Oče maš” me je tako pretresel s svojo vsebino, da sem prav v zadnjem trenutku opustil misel na nasilno smrti”
2.	„Odprta vrata”. — „Ne morem se ponašati, da bi bila kot katoličanka zelo verna. Še več: poročila sem se izven Cerkve. Ko je starejši obeh otrok začel hoditi v nedeljsko šolo, so me mnogi' opominjali, naj bi začela vsa družina hoditi v cerkev. Nekdo mi je celo rekel, da bi bilo bolje zame, da sem dobra protestantinja kot slaba katoličanka.
Te besede so me zdramile. Rada bi popravila tudi napako in se v cerkvi poročila. Toda naletela sem pri možu na velik odpor. Bil je poln 'predsodkov in tudi moj zgled mu najbrž ni koristil. Morala sem nekaj storiti' na svoja roko. Našla sem si zaposlitev in tudi drugo stanovanje, kamor sem vzela s seboj tudi oba otroka. Pripravljala sem se, da se spet vrnem k življenju s Cerkvijo.
Končno je tudi moj mož razumel, da vera mnogo pomeni in da ima Cerkev prav, ko vztraja na tem, da je zakon zakrament. Poročila sva se v cerkvi in malo kasneje je tudi mož postal katoličan.” (H. Watson.)
3.	„Poljub miru”. — Sestra Mary Doris O.S.F. pripovetluje: „V Koloradu (USA) sem pripravljala skupino španskih in mek-sikanskih otrok na prvo obhajilo. Zadnjo
soiboto pred „velikim dnevom” je 'bila na Vföti spoved. Nadzorovala sem vrsto pred spovednico, da sem preprečila Strahi, o'bni-sala solze, dajala pogum hoječim im gledala, da jc šlo vse v redu.
Kar me nekdo potegne za rokav. Bila je mati šestih obrok, ki so vsi prihajali v našo šolo. Glasno je zašepetala v precej trdi angleščini' in obenem pokazala na spovednico: »Je že 21 let, odkar nisem bila tam!" — »Zakaj, pa ne bi šli, ko bodo otroci' končali?” sem ji svetovala. „Oh ne, duhovnik ne bi razumel moje angleščine!” — „Ali če sein vas jaz razumela1, vas bo spovednik tu-
di. Le pojdite in ga prosite, naj. vam pomaga!” Kmalu nato, ko ni bilo več otrok pred spovednico, sem jo kar malo potisnila vanjo.
Naslednjega dne zjutraj sem klečala za otroki in pazila, da so v redu pristopali k obhajilni mizi. Za otroki so prišli odrasli na/ vrsto. Nenadoma pa zagledam ono žensko, ki je bila včeraj pri spovedi, tudi pri obhajilu. Ko se je vračala, sem molila zahvalno molitev. Prišla je naravnost k meni in me poljubila na lite in odšla. Prvič sem tako prejela v cerkvi „poljub miru”, kot je bil v navadi med prvimi kristjani.”
Naše stare stanovske pesmi
KOVAŠKA
Kovači ukači so luštni ljudje.
Imajo škornje na biks, pa tud’ v aržetu niks!
(Iz Trbovelj)
RUDARSKA
Ol), kaj ste vi, mam’ca, storili, da me niste študirat’ pustili, da sem moral jaz knapič postat’, peni zemljo ,štajnkolen’ kopat’!	' t
Premisli en človek na sveti, kaj mora en knapič trpeti, ko koplje pod zemljo zlato, svin’c, rudo, tud’ živo srebro!
(Iz Zagorja bb Savi).
ČEVLJARSKA
En šoštar je prišel,
’z vnanjih dežel, kopita je prinesel, je šivat začel.
Je šival tri dni: polente le ni.
Župa je kot Sava, zelje je kot trava, kruh kot greben — spravim šaro, pa grem!
(Iz Novakov pri Cerknem).
Katoliška socialna misel in 19. stoletje
Napredek v tehniki' v 19. stol. je povzročil vel,lik preobrat v socialnem ustroju družbe. Po eni strani je omogočil nastanek velikih podjetij, katerih kapital je rastel s silno naglico, po drugi strani pa je rodil nov stan, delavski stan, ki je bil prepuščen kapitalu na milost in nemilost.
Podjetniku se v tem času ni bilo treba 'bati ne sindikatov in ne javne oblasti. Fran-
coska revolucija na koncu 18. stol. je namreč iz nekega slepega hrepenenja po popolni1 svobodi uničila stare delavske in obrtniške stanovske organizacije. Zavladalo je liberalno načelo: „Vsak za sebe”, ki je podjetniku v vsem nudilo proste rOke. Nekateri so iskreno mislili, da bo iz tega načela vzcvetela splošna blaginja.
A to se ni zgodilo!
% I lilberalinem gosipodarstvu je stniho-\/ vito trpel delavec, ker je 'bil v svoji osamljenosti prešibek, da 'bi pri podjetniku mogel uveljaviti svoje pravice. Pri sklepanju delovnih pogodb v tem „svoIxkI-nem” gospodarstvu delavec ni bil svobor den, ker ga je stiska priganjala, da je „svobodno” sprejel take delavne pogoje, kot mu jih je narekoval podjetnik. Na račun delavca' so se vršile zlorabe, ki so prava sramota za to dolbo. Koristi ČLOVEKA-DE-LAVCA so bile brez pomislekov žrtvovane POHLEPU po denarju. Liberalno gospodarstvo, ki se je hitro sprevrglo v kapitalizem, v delavcu ni gledalo OSEBE, ZAKONSKEGA MOŽA in DRUŽINSKEGA OČETA, temveč samo njegovo PROIZVAJALNO MOČ.
Za kapitalizem je podjetje bilo v prvi vrsti „stroj za obogatitev”, nato stroj za proizvodnjo, a nikakor ne stroj, ki bi delavcem, kateri mu služijo, omogočil dostojno življenje.
Socialna zgodovina te dobe nam poroča, kako so nežni otroci, dečki, deklice in žene v skrajno nezdravih in nevarnih okoliščinah morali1 opravljati 12, 14 in celo 16-umo tlelo za sramotno nizko plačo. O socialnem zavarovanju, kot ga poznamo danes, ni bilo govora. Ponesrečeni, bolni ali izčrpani so bili brez usmiljenja postavljeni na cesto, “f“ ako je nastalo krivično ter za mir I in 'sožitje v družbi nevarno stanje, ko " smo imeli na eni strani peščico bogatašev, na drugi strani pa množice delavstva, ki jim je manjkalo najnujnejšega.
Ni čudno, da so te krivične razmere izzvale nasilne upore, ki so postali prava nevarnost za družbo. Z nečloveškimi metodami je kapitalizem povzročil razredno borbo in delavske množice pahnil v naročje naukov sovraštva in napačnega upanja.
Po krivdi kapitalizma je v svetu zavladala strahotna zmeda, iz 'katere človeštvo zaman išče izhoda.
*
Marlesovi duhovni sinovi, komunisti in socialisiti, skušajo uveljaviti' očitek na račun katoličanov, da so oni bili PRVI in EDINI, ki so se v 19. stol. postavili v borbo za pravice delavskega stanu.
Na ta Očitek katoličani odgovarjamo takole: Res je, da je v tem času vleliko kato-
ličanov bilo okuženih po liberalnih zmotah. Papeži to sami priznavajo v svojih okrožnicah in tožijo, da verniki ne poslušajo njihovih opominov.
Toda nič manji ni res, da je bilo veliko katoliških laikov in duhovnikov, ki so zgodaj v 19. Stoletju, še PRED nastopom marksistov, SPOZNALI in OBSODILI krivice, ki so se godile delavstvu ter so skušali temu stanju prinesti rešitve.
Ti ,.socialni” katoličani so orali LEDINO SOCIALNEGA DELOVANJA in dosegli lepe uspehe. Naj za primer navedemo samo nekatere:
|“rancoski zakon, ki je 1841. zaščitil P“ otroke in žene pri delu, je zasluga katoličanov.
Osemurni delavnik je bil uzakonjen 1919, toda že 30 tet prej, je katoličan Albert de Mun ob predložitvi svojega zakonskega predloga za 10-urni delavnik izjavil v franc, parlamentu: „Enajst ali dvanajsturni delavnik ne pusti delavcu nikaike svobode, z 10-umim delavnikom bo vsaj nekaj trenutkov mogel posvetiti svoji družini, toda SAMO 8-URNI DELAVNIK BI DELAVCU MOGEL NUDITI NEKAJ VEČ MOŽNOSTI ZA NJEGOV KULTURNI NAPREDEK.”
Isti Albert de Mun je leta 1886. predložil zakonski osnutek za zaščito delavcev v slučaju nezgode pri delu.
Veliki francoski socialni delavec, svetniški Ozanam, se je že leta 1840. 'potegoval za delavsko pokojnino. Pridružili so se mu drugi odlični katoličani.
Med pionirji SOCIALNEGA ZAVAROVAN JA spet srečamo katoličane: Alberta de Mun, duhovnika Lemire in druge.
Leta 1884. je bila delavcem vrnjena pravica do strokovnih organizacij. Kdo je pripravljal ta zakon? Spet katoličani! Že od 1834. 'naprejl
Kdo je prvi dal misel za posebno ministrstvo za DELO? Duhovnik Lemire 1895.
Kdo si je zamislil današnji sistem družinskih doklad? Katoliški podjetnik M. Romanci 1. 1917.
Naj ne pozabimo navesti ime katoliškega podjetnika, Leona Harmela, ki je v času, ko se je to še zdelo blaznost, vpeljal UDELEŽBO DELAVCEV pri VODSTVU in DOBIČKU PODJETJA.
Kot velike socialne katoliške delavce mo ramo omeniti 'še: Le Play-a in Tour de la Pioa v Franciji, Pćrin-a v Belgiji, škofa Ketteler-a v Nemčiji, kard. Mermillod-a v Švici, Vogelsanga v Avstri ji, kardinala Man-ninga v Angliji in kardinala Gibbonsa v Ameriki.
V Sloveniji si je v tem času pridobil neprecenljivih zaslug duhovnik Janez Ev. Krek.
Iz navedenega vidimo, da ne drže očitki marksistov napram katoličanom 19. stoletja.
[^ri/nati pa moramo, da je med katoličani v tem času na socialnem področju manjkala zlasti jasnost. Katoliška socialna misel ni bila izražena na enoten način. Neenotno -pojmovanje posameznih socialnih problemov je manjšalo uspešnost njihove socialne boiibe.
Zato je toliko večje važnosti pogumna in jasna beseda papeža Leona XIII., ki jo jle 15. maja 1891. za ves katoliški svet izrekel v svoji okrožnici „Rerum novarum”.
|Xar sta za komuniste in socialiste Mar-l\ ksova knjiga „Kapital” in „Komunistični manifest”, to je za naš katoličane okrožnica „Rerum novarum”. Ta okrožnica spada med tiste papeške dokumente, ki so izšli v kritičnih urah splošne nerazgledanosti in nesoglasja ter so za več rodov pokazali pot, -po kateri naj verniki hodijo. Za delavski stan so te papeške besede postale ..črne bukve”, kjer so zapisane njihove svete pravice.
Nobenega dvoma ni, da se mora delavstvo v veliki meri tej okrožnici zahvaliti, da je v borbi za svoje pravice doseglo tako sijajne uspehe.
V4o.
Moderno je danes študirati socialno vprašanje. — Odličen učbenik za proučevanje vede o pojavih v družbi, kakšni so in kakšni bi morali biti, je nedavno izšla knjiga: D r. I. A h č i n , SOCIOLOGIJA I. del. 290 strani v priročni obliki. — Nabavi si jo! — Cena 400 fr. frs.
Vakvocom i/caty
nogo let je že od tega, ko se je neki kmet pogodil z vragom, da ga sprejme v službo. Če mu bo dobro služil, dobi ob letu plačilo in sicer mu da — m a t e r z otroki.
Vrag je zadovoljen in pravi: „Kar mi boš vsak večer postavil na okno, mi bo znamenje, kaj naj ti prinesem. Prinesel ti bom in napolnil podstrešne sobe do vrha.” Tako se je tudi zgodilo.
Vrag je kmetu prinašal vsak večer kaj drugega in sosedni kmet je z nevoščljivim srcem gledal, kako se sosedu premoženje množi, čeprav mič ne dela, temveč 'le dobro je in pije in se redi.
Nekega paznopoletnega večera gre nevoščljivi sosed mimo okna bogatega kmeta in zagleda na oknu dolar. Šine mu pametna misel v glavo, vzame dolar in na njegovo mesto položi crknjenega mačka.
Za njim pride vrag in pogleda, kakšno delo ga čaka nocoj. Kar zavzdihne, ko vidi mačka in koliko dela bo imel nocoj. In res daleč naokoli po okolici podavi vse mačke in jih znese ošabnemu kmetu v gornje sobe.
Ko kmet to zjutraj vidi, se silno razjezi. Počaka večera in tedaj pokliče vraga in ga začne zmerjati, da mu je namesto dolarjev nanosil crknjenih mačk. Vrag se izgovarja, da je našel na oknu crknjeno mačko in ne dolarja.
Kmet ga spodi: „Od danes naprej nisi več v moji službi! Pojdi, kamor hočeš!”
Vrag končno zahteva plačilo. Kmet se zvito zasmeje in misli: „Ti si mene ociganil, jaz bom pa tebe!” Gre in mu prinese — mater z otroki — namreč kokljo s piščanci.
Hočevar Henrik, Creutzwakl (Francija)
Krojač: „Prosim, poravnajte svoj račun!”
Dijak: „Ta mesec vam ne morem plačati.”
Krojač: „Tako ste rekli tudi prejšnji mesec.
Dijak: „Kaj nisem bil mož beseda?”
Kar smo, to ostanemo!
„S sprejemom novega državljanstva ni treba pozabiti svoj narodni izvor. Nasprotno, vsi dostojni ljudje pravično prezirajo človeka, ki se sramuje svoje družine — svojega očeta in matere — ali dežele, ki ga je rodila. Zatorej vam rečem, ko postajate Avstralci, da ne smete nikdar izgubiti toplino v srcu za deželo, iz.katere izhajate in za ljudi v vasi preteklosti. Oni so del vaše zgodovine; nihče mi: dober državljan, če se ne zaveda svojega mesta v zgodovini. Nadalje poudarjam, da se ne smete nikdar sramovati svojega imena, četudi mnoga evropska imena zvenijo nam Avstralcem tuje in jih ne znamo brati.”
Tako je letos govoril Avstralec Boy er tujcem ob sprejemu avstralskega državljanstva. Besede so poučne za vsakega izmed nas!
Hej, Slovenci!
Hej, Slovenci,
naša reč slovenska živo klije, dokler naše verno srce za naš narod bije!
Živi, živi, duh slovenski, bodi živ na veke!
Grom in peklo,
prazne vaše proti nam so steke1!
Naj tedaj nad nami strašna burja naj se znese, skala poka, dob2 se lomi, zemlja naj se strese!
Bratje, mi stojimo trdno kakor zidi grada!
Črna zemlja
naj pogrezne tega, kdor odpada!
Narodna pesem
i) Steke — grožnje, zli naklepi; — 2) dob — hrast.
KATRA
D
ilo je tik pred izbruhom druge svetovne vojme. Zbrani smo bili vsi doma in pogovor je tekel vsevprek, kot da bi slutili, da je to zadnji božič, ki nas je vse spravil pod okrilje ljubeče mamine roke. Razgovor je nanesel tudi na privesek. Oče je namreč trdil, da ima njegov privesek na zlati verižici pri uri — zob morskega psa — neko „čudno moč”. Kakšno moč ima, tega nam ni [povedal. Samo to vem, da ga je pozneje izgubil in da je zato bridko jokal, prepričan, da ga bo zadela, nesreča.
Ob razgovoru o priveskih nam je oče zastavil uganko. „Tudi naša hiša ima privesek in še živ. Kdo ugane?” Ugibali smo, kdo bi to bi:l. Pes Črt, muca Mimi, sova Laza in še razne reči, pa nismo uganili. Končno se namuzne oče in reče: „Ta privesek je človeško bitje in prav sedaj raca po stopnicah.” Vsi smo se ozrli proti vratom. Potrkalo je in skozi na pol odprta vrata je pokukal uveli obraz beračice Katre ...
Glasen smeh vsega omizja jo je čisto zmedel. Čez čas je s prstom poklicala mamo k sebi in nekaj sta se po tihem pogovorile. Povabili smo jo, naj sede in naj tudi ona
kaj vzame s polne mize, kar pa je odklonila. Misleč, da je jezna zaradi našega smeha, sem jii prijazno rekel: „Katra, videl sem vals pridno moliti pri polnočnici.”
Oče se je hitro oglasil vmes: „O to ji ne bo nič pomagalo. Vseeno bo visela za jezik v peklu.”
„Vi me iboste pa jguncali’...se je odrezala jadrno in skrila za mamo. Bala se je, da se (bo oče, ki je vzel pipo iz ust, zagnal proti njej. A ta je le zavzdihnil: „Aufaha” im se grozeče ozrl na mas, ki smo se zasmejali Katrinemu duhovitemu odgovoru. Katra je resno pogledala po vseh, a mene ošinila s čudnim pomilovalnim pogledom in odšla.
Katrin hitri odhod je napravil na zbrane mučen vtis. Da bi ga popravili, sem vprašal: „No, ata, kako pa je naša hiša dobila Katro za privesek?”
če je potegnil svoj vivček, sedel in II nategnil kozarček cvička, trdeč, da je dolenjska' kislica najboljša pijača na svetu, kar smo mu zmeraj pritrdili, če drugega vina ni bilo na mizi, in je začel:
„Pred leti sem šel v lovišče, da vidim, kaj delajo fazanii. A še danes ne vem, kaj me je zaneslo na stezo, ki je vodila v hosto, kjer je kraljeval srnjak. Stopajoč po stezi zagledam v zraku med dvema mladima jesenoma bingljati žensko bitje. Obstal sem. Divji lovec je nastavil srnjaku zanko. Toda zanka je ujela žensko. Pripognil sem drevesi, odvezal zanko in na tleh se je znašla ~ Katra. Spravil sem jo k zavesti. Ni mi znala povedati, koliko časa je tako visela. Pobirajočo golbe jo je nekaj' sunilo v zrak, kričala j e, dokler ji ni kri zalila glave in je Izgubila zavest. „Sam Bog vas je pripeljal, da me je rešil smrti!” še je zahvaljevala. Pa sem ji svetoval, naj se hitro spravi iz mojega lovišča in si pri prvi hiši ob gozdu priveže dušo k zemlji, saj ji je zadosti dolgo visela v zraku. Izginila je kot kafra in od tedaj' je .kuhana in pečena’ pri naši hiši.”
„Ata! Katra ni privesek. Katra je „rešeno dekle”, ki se je zaljubilo v svojega rešitelja kot bajni princ iz lovskih hajk,” je ponagajal brat.
„Vidiš, ti si jo pa .pogruntal’,” se je zasmejal oče. „Zmeraj sem trdil mami, da sem kot turiški paša pri hiši. A vedno je zabrusila nazaj, da nimam sedem žen. Tri dekleta pri hiši in mama, to je štiri. Vajini dekleti, to je šest, in Katra, pa jih je sedem! Hej, mama! Paša sem; napolni mi čibuk1!” Tako je večer oh prijetnem humorju hitro potekel...
Naslednje leto nam je umrla. mati. Vsi, ki so izgubili mater, vedo, kaiko je to te/jko. Prihajali so pogrebci, da se poslove od nje. V oči mi je padla vsa v črno oblečena sključena ženica, ki je dolge ure preklečala ob mrtvaškem odru in jokala). Kdo je ta žena, vprašam sestro. „Kaj je ne poznaš? Katra je!” mi odvrne. Stopil sem k njeji in jo pregovoril, da je šla malo posedet v kuhinjo. Sestra ji je postregla. Objemajoč z rokami svoj, lonček, jie kar naprej zdihovala: „Oh, kako Ibom sedaj jaz brez te dobre gospe, ki so tako radi dali. No, saj ne bom dolgo. Bom šla kmalu za njo!” ln döbele solze so ji kapa le v lonček in redčile njen „zoc”. Sestra in jaz sva jo tolažila, čeprav sva bila sama potrebna tolažbe.
Prihodnji božič je bil žalosten za nas vse. Katre mi bilo na spregled. Oče je zvedel.
da nekam hira in boleha, hja sveti večer oče ni mogel ostati doma. Oblekel se je toplo, poklical psa in odšel vCn v neurje, ki se ga nikdar ni bal. Pa ni šel daleč. Z omahujočimi koraki mu je prišla nasproti Katra. Spremil jo je v hišo, kjer ji je sestra postregla po mamini navadi. Pri kavi se je spomnila rajne mame. Zajokala je in potem kmalu odšla, rekoč, da ima na vasi opravek.
Zapozneli vasovalec je tisto sveto noč zagledal .postavo na pokopališču. Objemala je spornemik ob nekem grobu. Poklical je grobarja in skupno sta odnesla vso premrlo Katro z maminega groba v bližnjo hišo, od tam pa v njeno borno kočo.
„Pokličite gospoda,” je prosila, „in obvestite oskrbnika!” Ko so poklicali očeta, se je s sestro nemudoma odpravil h Katri. Ta pa se je že poslavljala s tega sveta in bila v globoki nezavesti.
Ko je vstopil oče v izbico, se je Katra zganila, privzdignila glavo in nökam veselo zašepetala: „Oh, gospa, pridem, zelo rada pridem takoj.” Sestra jo je .položila nazaj na vzglavje, rekoč: „Katra, tu je oskrbnik z menoji.”
„O moj. Bog, saj sta res tu pri vzglavju. Tam pri vznožju so pa mama. Tako lepi in mili so kot takrat, ko so šli k Bogu in pravijo: .Katra1, dolgčas mi je, pridi!’ ”
Utihnila je. Globoko je zajela sapo in zašepetala: „Gospod oskrbnik, poklicala sem vas. Zahvalila bi se vam rada še zadnjič za rešitev življenja takrat v gozdu. Molila bom za vas. Godrnjač ste, a zlata duša. Ne žalujte za mamo preveč! Mariji se izročite in vas bo potolažila. Bog vam povrni vsem...” in čez Katrin obraz se je razlila tema omotice.
Drugi dan so se oglasili zvonovi. Katre ni bilo več med živimi. Pogreb je imela nenavaden za beračico. Poznalo jo je vse, staro in mlado in vsi, ki so se udeležili njenega pogreba, so čutili, da je iz okoliša izginil stari tip podeželskega vsevedeža — neke vrste Jurčičevega Desetega brata ...
Ap
i) Turška pipa.
PIKA POKA,
PIKA POK
Se spominjate, kako, smo včasih mlatili? S cepci smo mlatili. Tako tudi danes še ponekod mlatijo, čeprav mlatilnica zelo izpodriva mla-čev s cepci.
Ko so v Brežicah slišali svoj čas prve ml ar tiče, so rekli: „Ti lakoto uhijajo!” Primanjkovalo jim je kruha in so ječmen omlatili že takoj 'po žetvi.
Okoli Velikih Lašč na Dolenjskem so imeli Ob skednju na visokem dragu velik šopek svežih, cvetic. Ker je 'bilo v vasi hkrati več mlačev, je ena skupina zbila drugi ,pu-šeljc” na tla. Za mlatiče, ki se jim je to pripetilo, je bila velika sramota. Zato so bili vodno na straži in, če so opazili tega ali onega pri šopku, so planili s cepci po njem in niso pazili, kam bo priletelo.
Mlatiči v Slovenskih goricah so spali kar na skednju. Vsak večer so določili koga za čuvaja zrnja. Čuvaj je spal pri vrša ju in je bil tarča za nagajanje. Ko je trdneje zaspal, se je priplazil tovariš sosedne skupine ter mu jxxstavil na višaj, slamnatega mož.a z vrečo v rokah.
Ko se je čuvaj zbudil, je zakričal, segel po cepcu in šavsnil po „tatiču”. Potegavščino je vselej v poltemi prepozno spoznal, če je pa spoznal, so njegovi prijatelji' potem postavili pajaca na streho skednja sosednih tovarišev. •	R.
Zvezdic milijon . . .
Ob poletnih večerih je ;le;po videti jasno nebo. Zvezda za zvezdo se prižiga in obnemogel bi, kdor bi jih hotel prešteti.
Veste, zakaj, jih je toliko? Zato, vsaj tako na Slovenskem pravijo, ker ima vsak človek svojo zvezdo. Je nevarno šteti zvezde, še holj pa kazati nanje. Znalo bi se zgoditi, da bi pokazal prav na svojo zvezdo. Zvezda 'bi padla nate ali: pa bi nanagloma umrl.
V Savinjski dolini poznajo tele zvezde: Svetega Petra stol, Svetega Petra ključ. Svetega Petra palica, Svetega Jožefa sveder, Svetega Roka palica, Svete Katarine kolo, Šmarni križ, Bridka martra, Rimščice, Voz, Veliki voz, Kuži jak, Gostosevci, Gostožirci, Gostoževke, Koklja, Kosci, Danica, Burovž, Hervor.
Rimski cesti na nebu pravijo v Mali Nedelji in v Pavlovcih pri Ormožu „Mlečna pot” in „Nebeški pas”.
Neka narodna pesem pravi, da je mogla
hudoba sicer sešteti vodne kapljice v morju, ni pa mogla sešteti, „kaj na nebi zvezdic je".
V Šaleški dolini vodo povedati, da se ti vise izpolni, kar si želiš, ko vidiš utrinek zvezde.	R.
Počasi je treba
brati in boš razumel, da je res, kot piše:
— Slabe navade ne moreš zagnati skozi okno. Pognati jo moraš skozi vrata in spraviti ven počasi, stopnico za stopnico.
— Napuhnjen človek je kakor jajce. Jajce je namreč tako polno sebe, da v njem ni prostora za nobeno drugo stvar.
— Človek je najsrečnejši na svetu zato, ker je kovač svoje sreče. Je pa tudi najbogatejši: ker ima ključe od večne zakladnice božje. Je tudi najmočnejši. Zakaj? Ker lahko Bogu samemu roke zveže ali odveže, kar se zgodi z gorečo molitvijo.
ŽALOSTNI DOGODKI
Drugo poglavje
„Slovenska mati, še vedno te premalo spoštujemo. Pridna si pri delu, vedno si v skrbeh, da bi se ne podrl kak vogel hiše. Malo imaš od življenja, uboga mučenica si! A tvoja je vendar zasluga, da vedno tlačena slovenska misel Se živi. Te slovenske misli prvi steber si ti, slovenska mati, ki spiš v slami, ješ pa to, kar možu in otrokom ostane!”
Tako slavijo slovenski pisatel ji našo mater in resnično je, kar so zapisali.
V čast slovenski ženi, izseljenski materi, naj vam danes povem to resnično zgodbo: ^Noročila sta »e in odšla v tujino s sa-njamii o lepši bodočnosti. Bog jima je dal tri otroke, deklico in dva dečka. „Tam v tujini me čaka sreča,” si mislil, dragi Slovenec! A sreča je opoteča: spletla ti je mrtvaški venec ...
Sama je ostala mlada mati ter žalostna in zaskrbljena gledala male sirote. Jokala je, bridko je jokala, a vendar je bila dovolj močna, da je žalost ni strla. Zbrala je svoje moči in sklenila: „Ne bom se poročila, šivala bom in z lastnim delom preživela otroke. če sem jaz revna in slabotna, je pa Bog zato bogat in močan in On me ne bo zapustil.”
Otroci so ras tli, se pridno učili ter bili v velika veselje materi, učiteljem in vsem, ki so jih poznali, To je dalo pogum mladi ženi. „Težko je delo v rudniku, do boljšega kruha naj' pridejo moji otroci, tako mi pomagaj, Marija,” je dejala in delala še bol j pozno v noč. In res, hči je postala šivilja, mlajši sin se je izučil mizarstva, starejši je pa šel študirat za duhovnika.
„Če mi mladost ni bila postlana z rožicami, bo 'pa večer mojega življenja toliko lepši, večer, ki ga bom preživljala pri svojem sinu-duhovniku. še dve leti in doživela bom največjo srečo, katero more doživeti mati. Molila llx>m pri sv. maši, katero bo daroval moj otrok in iz njegovih rok bom prejela Jezusa.” V tej nadi je živela dobra Slovenka ...
#
Uboga mati! Vse svoje življenje te bom imel pred očmi, kako stojiš in klečiš ob poi-
stelji, na kateri leži tvoj umirajoči sin, tvoje največje upanje. Zadržuješ solze in sin jih skriva. Oba sta kakor na Kalvariji, oba preživljata veliki petek. „Naj igre ta kelih od mene, zaradi mame moje,” prosi sin.
„Premlad je še in vsa moja sreča je v njem, Vsemogočni, pusti mi ga,” moli mati. „Vendar ne moja, ampak Tvoja volja bodi1,” sta vdana oba.
In božja volja jie bila, da je mladi bogoslovec Rafael Stanič prejel masniško posvečenje iz rok Kristusa samega na onem svetu ...
Občudujemo te, hrabra Slovenka! Tudi drugi udarec, ki je bil še hujši od prvega, te ni strl, ker si iskala moči tam, kjer jo je treba 'iskati.
Slovenske matere, ki ste vdove ali v drugačnem težkem položaju, naj vam bo Staničeva mama iz La-Mouriere pri Piennes-u ( to j e v Meu rthe-et-Mosel le, Francija) zgled moči in trdne vere v Boga, s katero boste premagale najhujše težave v življenju!
ŠkrfUiftčfk poje
škrjanček poje, ivrgoli, se bel’ga dneva veseli.
Škrjanček poje v beli dan, pozdravlja hrib in plan.
Iz sna se naglo kmet zbudi, na polje njemu se mudi: modrina vedrega neba lepo se mu smehlja.
Pastirček poje si na glas, ker je na jzašo gnati čas.
On poje Bogu tisoč kval, ki lepi dan je dal.
Potoček lahno lubori, to luborenje se glasi ko milo glasna pesmica, hvaleča Stvarnika.
Narodna pesem.
Mreže nastavljajo
Težka je 'borba za 'vsakdanji kruh in dovolj' je drugih skrbi, vendar moramo Slovenci v tujimi danes neprestano paziti, da se ne ujamemo v kakšne mreže. Doživlj amo namreč čase, ko se borba med komunizmom in 'protikomunizmom približuje višku. Ni se bati, da. bi se kdo ogrel za kapitalistične zmote, ker so preživele. Nevarnost pa je, da bi se kdo ujel v rdeče mreže, pa naj jih nastavljajo hlapci tega ali onega gospodarja.
Tudi' včasih je ta ali oni koga potegnil za nos. Vendar danes vlečejo za nois cele množice ljudi in to tako prebrisano in preračunano, da večkrat tudi nasede sicer pošten in veren človek. Da znajo premeteno nastavljati mreže, se poprej po več let šolajo na visokih šolah propagande in agitacije.
Ne mislimo tu na dobromisleče rojake, ki si želijo za delavca boljšega življenja in simpatizirajo s temi ali onimi reformami, s temi ali' onimi odredbami, ki dajejo delovnemu človeku pravo mesto v družbi.
Mislimo na l judi, ki so v službi — naj delajo za plačo ali pa ne — rdečih ideji, rdečih gibanj in organizacij'. Med temi so eni, ki vedd, kaj delajo. Drugi pa ne vedo, kaj delajo, ker jih prvi spretno vodijo pred seboj kot „koristne pomagače” ali „koristna budala”.
Ro j ako m - izse L j en cem podajamo nekaj navodil, da se bodo znali rdečih mrež in zank dobro varovati.
VSAK MISLI NEKAJ DRUGEGA
če hočemo, da se bo miš ujela, nastavimo v mišnico slanino. Tako je tudi zli duh v raju prevaral Evo in Adama. „Ne bosta umrla, ampak oči se vama bodo odprle. Kot Bog bosta postala ... 1”
Zato govorć komunisti in njih „sopotniki” v takih besedah, da jih oni po svoje razumejo, ljudje pa spet ipo svoje.
Govorili so: „Gre za osvoboditev izpod okupatorja!.” Sami zase so pa mislili: „Da pridemo mi na oblast”. — „Svobodo narodu” t. j. „svobodo 'komunistom, vsem drugim pa le toliko svobode, kot se nam bo zdelo primerno.” — „Za demokraci jo” t. j', „za naše vladanje”. — „Ljudska republika”.
t. j, „komunistična republika”. — „Ljudstvo danes odloča” t. j. „komunistična stranka danes odloča”. — „Danes imajo delavci tovarne v rolkah” t. j. „danes imajo komunisti tovarne v rokah, delavci pa jim morajo pomagati, da gredo naprej,.” — „Gre za socia>-lizem” t. j. „za komunistično pojmovanje socializma.” — „Ljudska oblast je sklenila” pomeni „komunistična oblast je sklenila”.
—	„Ljubezen do domovine” pomeni njim „Ljubezen do komunistične ureditve domovine”. — Če si proti komunističnim uredbam', bodo rekli, da si proti domovini.
—	„Ljubezen do rodne grude” t. j. „ljubezen do komunistične uredbe rodne grude”.
—	„Borba .za resničen mir” t. ji. „borba za talk mir, ki bo koristil komunizmu.” — „Delo za izseljence” t. j. „delo za ipridobitev izseljencev za podpiranje komunizma”. — In tako dalje!
VELIKE OBLJUBE
če gledaš po' časopisih, vidiš, da neprestano govorijo o novih načrtih in novih namenih. Letos se bo to in to naredilo. To in to se bo izboljšalo.
Neprestano govorč o novih uredbah, novih ukrepih, novih ustavah, novih predpisih. S tem hočejo ustvarjati videz delavnosti in postaviti ljudi v pričakovanje sreče od njihove zvezde.
Če k je res kaj dobrega uresničijo, na vse pretege hvalijo. Tako so naši rojaki mislili, cla bodo zagledali pri Solkanu že celo mesto, Novo Gorico, našli so pa par velikih hiš in nič več. Če dajo kje kakšno vsoto za cerkev, kar naprej to kažejo in iz tega me-vednim dokazujejo reči, ki so jim v korist za rdeče gibanje.
NOV OBRAZ
Ko se jim lov na stare načine ne splača več, ker so ptičke spoznale limanice, pripravijo nove limanice. Če gre za močnejšo žival, privlečejo na dan skobec. Kakršna žival, takšna past.
Sedaj govore; „Zdaj je vse drugače!” „Zdaj je več svobode!” „Smo postali zelo široki”. „Kar je bilo, je bilo!” in podobno.
Res se je nekaj spremenilo, a ne. 'ker so oni hoteli, iker na ji 'bi se spreobrnili. Zato so se sipremenili', ker so jih razmere prisilile k 'temn. A v srcu so Se zmerom isti, kot so bili. čim jim bodo razmere bolj naklonjene, 'bodo pokazali spet pravo barvo. Sapa je zapihala in so morali obleči suknjo!
Pravijo: „Vidimo, da se tako ne ujame več. Treba jie ljudem več svobode, da se bodo v pasti lahko mirno kretali sem in tja. Tako bodo oni bolj zadovoljni in še drugi bodo imeli videz, da jih ne tiščimo k tlom.” Včasih so grozili: „če ne prideš nazaj v domovino, ne bolš smel nikdar več iti domov.” Prvo vprašanje je bilo, ali si v n jihovem društvu. Danes tega ni' več. Danes so prijazni, uslulžni, ponujajo podporo. ..Delajte, kar hočete, verujte, kar se vam zljuhi. Samo eno vas prosimo in hočemo: Pokažite, da nas imate radi, ali pa vsaj: pokažite, da nas priznate, da smo mi, ki imamo oblast.”
Dobro premislite, draigi rojaki, te metode in jih imejte vedno pred očmi, da ne ho-ste nasedli', da se ne boste dali prevarati in nehote morda še druge pomagali varati.
P. J a m š e k.
ZA DOBRO VOLJO
ŽID IN OFICIR
V	železniškem vozu sta sedela olicir in Žid. Vožnja se je vlekla, obema jc bilo dolgčas.
Pa pravi oficir: „Pozabavajva se malo, da nama ne bo dolgčas. Ugibajva uganke. Za vsako, ki jo jaz ne rešim, vam plačam 100 dinarjev; za vsako, ki jo vi ne rešite, mi plačate 10 dinarjev.”
Židu sc pobliska, da sc bo dalo tu kaj zaslužiti in rad pristane.
„Začnite vi!” pravi oficir Židu.
„No, kaj je to: leta visoko in govori angleški?” Olicir tuhta in ugiba, a ne ugane. Ne preostane mu drugega, kot da plača 100 din.
„Ne morem uganiti. Povejte mi, kaj je to.”
Žid spravi stotak in vzame iz denarnice dcsctak. Ponudi ga častniku, rekoč: „Tudi jaz ne vem.”
ŠE ENA RIBNIŠKA
V	tistih časih, ko je živel Ribničan Urban in njegov sinek Malevžck, Ribnica še ni imela šole, zato so otroke učili kar doma.
Nekega dne vpraša duhovni gospod Ribničana
Urbana, če Matevžck že zna toliko, da bi prejel svete zakramente. „Seveda,” pravi oče.
„Dobro,” reče gospod, „naj pride v soboto popoldne k spovedi.”
„Sinček,” pravi oče Urban doma, „v soboto boš šel k spovedi.”
„Ata,” reče iu poizveduje Matevžck, „kako pa sc tisto napravi?”
„Ti bom že povedal, predno boš šel,” de oče.
V soboto, ko jc bil Matevžck že oblečen, je zopet vprašal očeta, kako se opravi spoved. Oče ga resno pogleda in reče: „Ko boš prišel v tarovž, vprašaj kuharico, če so gospod doma. Gospodu pa povej, da si prišel k spovedi. Tam v spovednici povej gospodu vse, karkoli si kdaj delal in počel. Potlej Im> pokora, ampak za tisto ni treba nič posebnega vedeti. Si razumel? — Sedaj veš vse!”
Sinček je res tako napravil in sc grehov takole obtožil: „Ko mama skuhajo žganec in zelje, se dobro najem, potlej pa grem največkrat kravo past. V slabem vremenu pomagam očetu delati rešeta. Vitre znam že dobro delati, obodov pa še ne, a mislim, da se jih bom kmalu naučil.”
„Je to vse?” — „Mislim da vse.” — „Dobro, pridi v žagrad, tam bo pokora.” V žagradu gospod .prisloni Matevžku par s palico po zadnji in obljubi, da se bo tudi očetu zahvalil, ko je sinka tako lepo naučil.
Doma jc Matevžck povedal, da se bo gospod še posebej zahvalil, in pripomnil: „Saj spoved ni nič težkega, ampak pokora — uh, uh!”
*
V naši domovini se je vozil duhovnik v vlaku. Neka rdeča mladinka je z neslanimi opombami zasmehovala vero in duhovnike.
Duhovnik jc molče gledal skozi okno. Ker se ni zanjo nič zmenil, ga jc vprašala:
„No, tovariš župnik, ali nič ne rečete?”
Duhovnik ji pa odgovori: „Ne utegnem, ker sem se ravno spomnil lepega izreka iz sv. pisma, iz Mojzesove knjige, 22. poglavje.”
„Kako se pa glasi tisti izrek,” vpraša deklina.
Duhovnik: „Ko jc oslica govorila, je prerok molčal.”
Med sopotniki jc nastal velik krohot in deklina jo je pobrala v drugi vagon.
*
Nekdo sc pelje s kmetičem v vlaku. Ko pridejo do predora, sc misli z njim pošaliti in mu reče: „Očka, kaj bo pa zdaj! V pekel se peljemo.”
Kmet pa ga zavrne: „Kaj bo z vami, ne vem: jaz imam vozni listek tudi za nazaj.”
GOLAŽ
V maminem kraljestvu — v kuhinji. — sem se udobno zleknil v nasloinjač, da se odpočijem od Štiriindvajseturnega potovanja. Pripovedoval sem o življenju v daljni, nemirni Makedoniji, kjer so tedaj še zmeraj pokale puške in padale nedolžne žrtve tujčevega pohlepa .po teh bogatih rudninskih krajih.
Vse je zvesto 'poslušalo in pomagalo najmlajši sestri — našemu Benjaminčku — pripravljati kosilo. Sestra Zinka je lupila krompir. Pes črt je naslonil glavo na njeno krilo in me veselo gledal. Zapomnil si je, da je v lovišču moja disciplina bolj rahla kot očetova in si je obetal zopet par uric užitka v naravi. Ponagajal sem mu z boso nogo čez sestrino krilo. Sestra je veselo Zaklicala: „Pošterčki, pošterčkil” in šla rahlo z nožem preko prstov. Zalžgeokalo me je, da »em hitro umaknil nogo, a tako nerodno, da se je nož zarezal v enega od prstov.
„Ježeš, kri!” je vzkliknila sestra!
S tem sem prekinil svoje pripovedovanje in se smejoč obrnil k očetu, rekoč: „Ste videli, da mamino verovanje me drži, ko pravi, da hudobec ne nagaja, če kuharica brusi kuhinjski mož dane« na skledo, jutri- na štedilnik.”
„O, drži, drži!” se je kar hitro oglasila mama, „noža nisem nabrusila danes jaz, ainpak ata.”
„Kaj? To se pravi, da sem jaz hudobcu nasedel,” se je razhudil oče in medtem mazal mojo ranico z arniko.
„Danes še ne, ker se že od -zgoraj kljukaš s pelinovimi kapljicami. Ali sinoči' pa ne vem, kdo je nasedel, ali polovnjak tebe ali ti. polovnjak,” mu je mama pripravno zajezila hudovanje in vesel smeh je tudi Zinko potolažil in ji posušil solze, ko je zavezovala ranico. Ranica je bolj bolela njeno blago dušo kot pa mene. Mala brazgotina me večkrat spominja na to blago srce, ki se je žrtvovalo za dobrobit staršev in za šolanje mlajših sester.
I-N enjaminokova mojstrovina — golaž
1*^ — je prišla na mizo. Mamo je ta jed zanesla v spomine in začela je pripovedovati, kako je kot pevka hodila na- romanje v Petrovče.
Z bratom pevovodjem in organistom je šla vsako letos farno procesijo iz hribovite Galicije preko cvetočih polj in travnikov v dolino hmelja ob Savinji na -žegnanje k Materi (božji.
Po maši in obhajilu je vsakokrat ves pev-'sk-i Zbor odšel v gostilno, kjer jim je nebeško dober golaž šel strašansko v slast.
„Oh, kako rada bi še enkrat jedla takšen golaž!” je tiho zašepetala mati in nekam moten pogled jii je v/pla-val skozi okno na zaloške hribe.
„Če ni večje želje, mama,” sem vzkliknil, „se lahko takoj izpolni. Usedemo se na vlak in kmalu borno v Petrovčah.”
•
Čez nekaj dni nato smo se res odpravili v Petrovče. Zgodaj zjuilraj smo se spravili pokonci. Prišedši v kuhinjo sem našel štedilnik mrzel. Imel sem namen popeljati mamo na golalž v Petrovče, ona pa je mislila mene in sestro peljati na 'božjo pot v cerkev k Materi Irožjl in na tako pot se gre tešč. Zato ni zakurila.
Očetu sem se menda zasmilil, ker je vstal in iz -steklenice brinjevca nalil zvrhan kozarček, rekoč: „Fant, tole klopotačo suni! Bolj odtehta ko tista črna polivka, ki ji pravi mama ,kofe’
Zasačila naju je mama in žalostno vzkliknila1: „Oh, jaz sem pa1 mislila, da. (bomo šli vsi trije k svetemu obhajilu!” — „Ti grdun ti,” se je obrnila k očetu. „Srečo imaš, da -grem na (božjo pot, drugače bi ti povedala svoje. Se boš že cvrl zato v peklu, ti zapeljivec.”
„Krivico mi delaš, mama,” se je izvijal ata1. „Eden od vas treh mora hiti krepak za na pot za primer, če postane komu slabo ...,” mežikajoč nama dvema, da mu pomagava s hitrim odhodom. Končno smo bili v vlaku, ki nas je urno popeljal iz ljubljanske megle tja čez na, zeleno štajersko stran.
Kar čudil sem se mami, Iko je venomer obujala spomine na to lepo božjo pot in bila vsa kot v nekakšnem otročjem nedo-čakanju in hrepenenju, priti čimprej v Petrovče. V cerkvi sta. s sestro opravili' vse po njunem namenu. Na obrazu sem ji videl znake utrujenosti in sem se zbal za njo, ko
je 'talko dolgo tešč iprcklečala pred Marijino podoibo, katere vneta čajstilika je 'bila.
Skušal sem jo vzdigniti, da bi šli', a je zmeraj šepnila: „Se en očanaš” in zamalk-njeno nadaljevala svojo molitev. Tako sem še jaz zašepetal: „O, Mati božja, pomagaj,” in se ozrl po cerkvi.
Star duhovnik je šel počasi iz zakristije in je menda opazil moj zaskrbljeni obraz. Obstal je, se prijazno nasmehnil nam trem, 'klečečim pred podobo, in zašepetal: „čudo se 'godi na svetu, 'ko vas vidim tukaj. Oficirji, zelo redko prihajajo na božj'o poti Lepo je to, lepo...” in je oddrsal dalje.
Mama se je zdramila, prekrižala in zašepetala: „Ta gospod je bil tedaj mlad kaplan, ko sem prihajala sem na žegnanje. — No, sedaj pa lahko gremo na golaž.”
Odšli smo v gostilno. Vse se je ujemalo z maminim opisom. Tudi golaž smo dobili in sva ga s sestro s slastjo življenja željne mladine pojedla'. Le mama je nekam razočarano gledala, jedla golaž, ali ta se ji je vidoma upiral. S sestro sva jo spraševala,
kaj j'' ie-
„Natakarica mi tista, ki je bila takrat in 'tudi golaž ni' talk, kot je 'bil tedaj.”
Mama se mi je zdela kot otrok, kateremu si dal obljubljeno igračo, pa si mu jo potem spet vzel.
Izmuznil sem se iz sobe in odšel v kuhinjo. 'Kuharica je bila maminih let in sem povprašal, kdo je bil pred leti za natakarico v gostilni.
„ Jaz sem bila,” odgovori kuharica,” a mama je kuhala'.”
Poprosil sem jo, če bi mogla razveseliti mojo mamo in priti z materjo v sobo. Poiskala je mater in jo ibolj prinesla kot privedla k mam v gostilno. V oči vseh treh so stopile solze in vsevprek so si hitele pripovedovati dogodke zadnjih trideset let. Ko sem omenjal mamino hrepenjenje po golažu, je.stara mati kar malce zrasla in rekla hčeri — kuharici:
„Mica, pripravi vse, jaz bom gospe Zefki napravila golaž, ker vidim, da ji tvoj ni šel v slast.” Odšejpala je s hčerjo v kuhinjo, kamor sta povabili tudi našo mamo. Vsa vesela je odšla za njima.
S sestro sva ostala v gostilniški sobi in se zabavala — s tretjo generacijo — hčerko se-
danje kuharice. Medtem se je mama do sitega naklepetala v kuhinji. Ko je bil skuhan nov golaž, so naju povabile, čemur se seveda nisva odrekla. Golaža „starega fa-zona” mama ni mogla prehvaliti. Tudi midva s sestro sva jed 'hvalila, kar je staro mater vidno razveselilo. Razlike od prejšnjega golaža pa nisva našla nobene, kar ni nič čudnega, ko »Ut stara mati in moja mama predvsem obujale spomine in je dejansko kuhala sedanja kuharica.
Najina mama pa je bila zadovoljna z vsem. Izpolnjena je bila njena skrita želja, pred smrtjo še enkrat ob iška ti priljubljeno božjo ]>ot iz mladih srečnih, brezskrbnih dni in se zahvaliti svoji Priprošnjici, da je dočakala čas, ko tudi njeni otroci gredo po poti, katere se je ona naučila od svbje matere. Želja za golažem je bila le bolj pretveza in izgovor za 'to njeno „skrito” željo, za katero smo vsi vedeli.
Doma nas je pričakal — z „mažo” — oče in nas podražil:
„Vaju bolijo kolena? Z mamo ni varno iti v cehkev, če nimaš že od prej utrjenih kolen,” se je muzal in bil vesel, da smo se vrnili z „golaževe pojedine” srečno nazaj. Kar nekam dolgočasno se mu je zdelo biti samemu doma brez „prepirčkov”, kakor je imenoval svoje razgovore z mamo čez dan.
Ap
Ali že veš . . .
—	da je na svetu 2 milijarde 400 milijonov ljudi, od teh skoraj polovica še nepismenih?
—	da imamo Slovenci v Piranu ob Jadranskem morju slovensko pomorška akademijo s plovbenim in strojnim oddelkom? Tam šolajo slovenske pomorščake, mornarje.
—	da so v Kropi na Gorenjskem odkrili najstarejšo topilnico železa v Srednji Evropi, plavž 'iz 14. stoletja?
—	da so Amerikanci ugotovili, da se povprečna ženska počeše 2500-krat na leto, to je skoraj sedemkrat na dan?
—	da ima zdravilna voda v Čatešikili toplicah na Dolenjskem 40° do 52° C temperature?
TAM IZ NAŠIH KRAJEV
Hude poplave na Štajerskem
Prve dni junija je zadela našo Štajersko huda nesreča. Navalili so .se skupaj olblalki in zlili toliko vode, da je bil v ikratkem ukinjen ves železniški promet od Maribora, Dravograda do Zidanega mosta in Zagreba. Na progo med Brestanico in Blanco'je naneslo mnogo Mata in kamenja. Krška postaja je bila pol metra pod vodo, v Blanci en meter ob1 železnici1. Šoštanj in Celje sta bila poplavljena meter visoko. Pri Podvelki pri Mariboru je voda porušila ‘tri hiše.
Te .poplave so po doslej znanih podatkih zahtevale 29 mrtvih in pogrešanih, 1400 družin pa ima poplavljene hiše. Nekateri cenijo škodo na kakih 19 milijard dinarjev. Po vseh krajih skušajo ljudje za oškodovance zbirati in jim na kak način pomagati.
Ostale vesti
Goriške češnje, ki «o letos pozno prišle na trg, so letos slabo obrodile. Pridelek je za polovico manjši koit druga leta. — V Pre-serj'U pri Ljubljani so končno le začeli graditi nov železniški most namesto starega lesenega in zasilnega. — V Idriji je bila ustanovljena bolnišnica za duševne bolezni. —
V Goriških Brdih se j,e letos zaredilo čuda dosti divjih svinj. — Okoli Kranja zidajo v več vaseh gasilske domove. — Sredi maja je naenkrat več Ljubljančanov zbolelo za pro-ilivom (diarejo). — Tudi kolesa so začeli izdelovati v Ljubljani. Tovarna „Rog” izdeluje dva tipa koles „Touring” in „Standard”. — Začeli so z gradnjo nove ceste iz Modreja v Tolmin.
Minilo je 150 let, odkar obstoji v Trbovljah rudnik in 100 let, odkar je bila ustanovljena trboveljska mestna občina. — Akademija znanosti in umetnosti je prosila učiteljstvo, naj; zberejo in zapišejoi vse igre, s pomočjo katerih se slovenski otroci igrajo med seboj. — Jeseniška železarna praznuje letos 85 let obstoja. — Okrožno sodišče v Beogradu je obsodilo nameščenca Aleks. Petroviča na 3 leta in pol strogega zapora, ker jev pismih raznim uglednim- osebam na Zapadli blatil današnjo družbeno ureditev Jugoslavije. — Tržaški Slovenec Gombač in dr. Sosič sta iznašla nov motor Diesel 1100 za navadni avto, ki dopušča uporabo nafte namesto bencina (na 100 km bo treba 5 1 nafte). —
V Ljubljani je izšla nova uredba o obrt-
Poglcd na del (središče) Ljub Ijanc /. idiličnim gradom
nih delavnicah in (pripravljajo nov zalkon o prodaja ix>sestev in nepremičnin. — Ker so odvzeli posameznikom vso zemljo, 'ki je čez 10 ozir. 15 ha, je v mariborskem okraju te zemlje 2400 hektarjev. Razdelili jo 'bodo ma 7 državnih veleposestev, vsako po 350 ha. Inozemski, turizem v Sloveniji je lani dosegel stanje najmočnejših predvojnih let. — Tovarna obutve „Alpina” v Žirdh in „Planika” v Kranju letos nista uspeli prodreti z izdelki na tuje trge zaradi premajhne komercialne sposobnosti. — Meseca maja je bila v Moderni galeriji v Ljubljani razstava 15 najvidnejših slovenskih slikarjev in kiparjev (Males, Mihelič, Jakac, Debenjak, Kregar, Stupica, Kos, Sedej, Pregelj, Smerdu, Z. Kalin, Putrih, B. Kalin, Omerza, Sajovic).
Povišali so takse za zdravniško postrežbo. V Ljubljani stane zdaji splošni pregled v ambulanti 84 din, specialni pregled 85 din, obisk na domu 280 din, oskrbni dan na diagnostičnem oddelku pa 767 dinarjev. —
Motorni vlak so uvedli na progi Jesenice— Ljubljana—Postojna.
Verske vesti
Stiski opat dr. Kostelec je na tihem praznoval zlato mašo. — Ljubljanski dnevnik se zgraža 31. maja, ker so sina neke padle partizanike v Ljubljani „vzgojili v ministranta”. — Od 1945—54 je izšlo v Sloveniji nad 830 raznih marksističnih in |x>l!tičnih knjig v več sto, tisoč izvodih. Koliko pa verskih? Skoraj nič! — Zaprtih je še 124 Ikatol. duhovnikov, 24 pravoslavnih, 2 protestantska in nekaj muslimanskih.
Smrt vzorne slovenske matere v Lescah
V nedeljo med 9. in 10. majem je izdihnila po težki poškodbi svojo blago dušo mati našega velikega dobrotnika g. župnika Kapusa Jožefa1, ki je župnik v kraju Canev, Kansas, U. S. A.
Vsi duhovniki, ki so imeli kdaj priliko priti v gostoljubno hišo Kapusove družine v Lescah ma Gorenjskem, so bili sprejeti kot lastni sin, dobra mati sama ni vedela, kaj bi prinesla, kako bi postregla sobratom svojega sina. V vsakem duhovniku je videla pravega sobrata svojega sina; pa tudi za vse druge, popotnike in reveže, je imela verna slovenska mati dobro srce in darežljive rolke.
Ni čuda, da je celo v teh težkih časih prihitelo 6 duhovnikov k njenemu pogrebu, osebni prijatelj njenega sina g. dr. Snoj, vseučiliški profesor, pa je vodil pogreb. Ni nam znano, če je smel spregovoriti na grobu kako 'besedo o njej, zato pa se je tu spomnimo z vso hvaležnostjo, z vsem spoštovanjem In želimo, naj' ji naš Veliki Duhovnik Kristus obilo poplača njeno vero, njeno dobrotljivost v novi, srečnejši — večni domovini!
Gospodu župniku Kapusu, ki uživa tuji krulh, pa še od tega odreže in deli drugim, beguncem, izseljencem in siromakom v domovini, želimo, da junaško prenese ta udarec — izgubo svoje ljube matere, katere se mi v molitvah spominjamo, ter mu izražamo kot hvaležni (bratje iskreno sožalje!
Grhns Stanko, izseljenski duhovnik v Merlebach (Moselle), Francija.
ZAMORSKA MODROST
Poglej dobro, če gori sveča, preden upihneš vžigalico.
Grmič daje včasih več sence kakor največje drevo.
Ne začenjaj prepira, če vidiš, da imaš za nasprotnika boksarja.
Preden se oženiš, imej obe očesi odprti; po ženitvi pa eno zapril
Belokožci so beli samo zunaj; znotraj so prav tako črni kakor mi!
V žganju je utonil marsikdo, kii je sicer znal plavati v morski vodi.
Najboljši denar je dobra puška.
IZ VRST NAŠIH ROJAKOV
Da bodo novice objavljene v številki, ki izide konec meseca, jih pošljite vsaj do 2. v mescu poverjeniku v vaši bližini ali naravnost na uredništvo v Celovec.
Novice iz Anglije
Krsti: 4. aprila je ibila ikrščena v Coven-tryj'U Rozalija Ana Štefančič. — 29. maja v Ohalddertonu (Lanos.) Viljem Greibenar. — 13. junija v Boscombe, Bournemouth, Ge-raldina Aleksandra Zupan. — čestitamo!
London: V maju smo imeli šmarnice dvakrat na teden: db sredah in nedeljah in razen na iprvo nedeljo vedno v za to pripravljeni sobi ma 16. Hargrave Road N. 19. v Londonu. Brali smo šmarnic no knjigo za letos izpod peresa msigr. Gregorca iz Gorice, vedno smo pa tudi zapeli 'litanije in več Marijinih pesmi. Skoda, da so v tem mestu tako velike razdalje, da je marsikomu nemogoče priti. Tudi zanaprej ‘bomo ohranili kratko večerno pobožnost vsako sredo v isti sobi, kjer bo ostala podoba Marije Pomagaj. Seveda se bomo zbirali tudi na * prve nedelje na Goldcrs Greenu za blagoslov v cerkvi ih potem za prireditev in sestanke v dvorani. Tam smo v juniju imeli lepo spominsko proslavo za padlimi.
„Naš dom”: Z majem smo začeli zbirati za svoji döm, kjer bi našla streho naša društva in kjer bi opremili malo kapelico za stalno službo božjo. Za „naš dom” je bilo v mlaju darovanih £ 18,10. Bog povrni!
Iz Belgije
LIEGE - LIMBURG
Waterschei: Tretjo nedeljo v maju je Slovensko pevsko in kulturno društvo „Slavček” limelo svojo otvoritveno slavje, ki je nadvse lepo poteklo. Na programu so 'bile citre, deklamacija, nagovor, pevske točke, igrici „Županova Micka” in „Botra Nerga” ter prostei zabava. Vsi so se lepo odrezali! Nia domove smo se razhajali zelo zadovoljni z željo, da: bi oimprej spet debili povabilo za kaj podobnega.
Pozabiti pa ne smemo, da taka prireditev stane v naših razmerah ogromno truda. Zato moramo biti hvaležni odboru, ki je vse 'lepo pripravil. Posebna zahvala in priznanje predsedniku g. Stanku Novaku ter pe-
vovodji in režiserju g. Štefanu Roglju. Podpirajmo velikodušno še v bodoče odbor, ki dela za našo skupnost, da nam Ibio mogel spet kmalu pričarati košček domovine v tujini.
Eisdcn: V majnikiu smo imeli lepo priložnost pokazati našo ljubezen do Marije. Vsak večer smo se zbirali v kapelici „Naše Gospe ubogih” sredi naše lepe kolonije, kjer smo molili rožni venec, prepevali Marijine pesmi in poslušali Lavtižar jeve „Šmarnice”, ki so jih izmenoma brali člani Mladinskega krožka Slomšek. Kar lepo je bilo! Naj nam Marija izprosi božjega blagoslova v Njej posvečenem letu!
Zadnjo nedeljo v majniku smo imeli obisk iz Watersdheiia. Društvo „Slavček” je pri nas ponovilo svojo otvoritveno prireditev. Reči moramo, da nas je „Slavček” prijetno iznenadil s svojim lepim nastopom. Program so obogatili naši najmlajši iz Eis-dena s kratko burko „Čudna kupčija”. Mali junaki Albert, Henrik in Rudi so želi nadvse toplo priznanje. Moški zbor Mladinskega krožka „Slomšek” se je prvič predstavil z nekaj narodnimi pesmimi.
Hvala Bogu! V Limburgu slovenska beseda in pesem še ne bosta zamrli!
Bratje in sestre, le tako naprej! V bratski slogi j e moč!
Ko to -pišemo, smo sredi priprav za splošno romanje Slovencev in Hrvatov v Mores-net, Eupen in Banneux.
Pogrebi: V Serailngu je umrl g. Nace S m o d e ji, ki je že dolga leta 'bolehal zaradi posledic rudnika. — V Jemeppu smo spremili k večnemu počitku g. D o m i n i -k a Simončiča. Tudi njega je zrušila rudarska bolezen. Do zadnjega je še upal, da bo mogel obiskati svojo mamo, sestre in domače kraje, a mu to ni bilo dano. Imel je veliko prijateljev, saj je bil dobra duša. Njegov pogreb so lepo organizirali bratje Hrvati, za kar se jim iskreno zahvaljujemo.
Obeh rojakov, ki sta padla kot žrtvi dela, se spominjajmo v molitvi!
CHARLEROI-MONS
Charleroi: K šmarničn i .|pc>božnasti smo se obirali tudi letos v 'kapeli f a timske Matere božje v Pironchamps, čeprav manjste-vilno kot druga leta. Po stari navadi se je „pobožnost” podaljšala v veseli družbi v naših 'bližnjih „gostilnah”: Benečani v kantini rojaka g. Kravarja, drugi pa pri g. Tomažu Gantarju.
Na vnebohod so se pevci % izšel), duhovnikom odpeljali na majniški izlet v Ar-dene. V Hastieres-par-dela smo imeli sv. mašo s petjem, potem smo se oglasili na kraju Marijinih prikazovanj v Beauraing in od tam brzeli čez gozdove in planjave v Bouillon. Našo (pozornost je vzbudil star grad, ki je bil last Gotfrida Bujonskega, znanega iz krščanskih bojev za osvoboditev Svete dežele. Zatem smo obilslkali na novo pozidani trapistovski samostan v Orval, od koder ni bilo daleč do zelo lepih krajev ob reki Semois. Po reki smo se vozili' s čolni, dokler "ni bil čas za povratek. Izlet je Ob lepem vremenu in veselem petju in igranju zelo lepo potekel. Nazaj grede smo imeli priliko videti mesto Dinant in reko Meuse v nočni razsvetljavi.
Za stalno se je vrnil domov k ženi in otrokom upokojeni rudar g. Anton Godec.
V bolnici 'je trenutno g. F r a n c R e j' c iz Chatelet. — Na 10. juni ja je v 'bolnišnici Charleroi ugasnila luč življenja najstarejši Slovenki v tukajšnji okolici Mariji Moško te vc, roj. Jazbinšek v Kalobjem na Štajerskem leta 1872. Pokojnica je bila od vseh (poznanih priljubljena. Gospod ji daj večni mdr!
Mons: Za binkošti smo imeli v ponedeljek v Paturages službo 'božjo. Prihodnja služba 'božja bo v Quaregnon-Lourdes, verjetno 8. avgusta. Rojake od vsepovsod vabimo, da poromajo k tej lepi votlini, kjer se vsako leto zberemo. — V La Bouverie se je poročil g. Ignac Verbič in Gilberte Riehe. Čestitamo! —
Osebna vest
Ob urejanju dušnega pastirstva izseljencev po navodilih konstitucije „Exul Farni-lia” je sv. stolica odobrila dosedanje delo izseljenskih duhovnikov za Slovence v Belgiji in poslala g. Vinku Žaklju i/ Liege-a
in g. Zdravku Revmi iz Charleroi tozadevno listino. — čestitamo!
Med izseljenci v Franciji
de- Calais
LIEVIN
Proslava 30-letnice društva sv. Barbare
Dne 30. maja je pripel zvezni predsednik Zupančič Blaž spominski trak 30-letnega obstoja na zastavo društva slovenskih rudarjev v Lićvin-Lens. V življenju slovenskih izseljencev je bil to pomemben spomin, ki nam kaže, na kako podlago naj lx)-do zidane naše organizacije, da morejo trajno in blagodejno delovati v prid izseljencev.
Zakaj je v dobi teh 30 let toliko slovenskih društev v tujini propadlo? Ni jih postavilo 'ljudstvo, ampak bila so ustanovljena na povelje od zgoraj, sedaj od ene strani, sedaj od druge. Vmešavala se je politika, ki se je spreminjala kot vreme.
Društvo slovenskih rudarjev Sv. Barbare so ustanovili izseljenci sami, ne prisiljeni. Čutili so srčno potrebo, da se organizirajo za medsebojno pomoč. Požrtvovalno so se lotili dela 'in položili temelj društvu, ki praznuje letos 30-letni obstoj — /namenje, da je bil ta temelj pravi.
Ime društva že samo pove, da je bila to krščanska podlaga. Zavedali so se, da brez vere in ljubezni' do Boga in iz te izvirajoče ljubezni do bližnjega ni možno nesebično delo v društvu. Patrona rudarjev, sv. Barbara, je dvigala srca k Bogu, njihovo kulturno delo (igre, petje itd.) je imelo poleg namena, dati rojakom pošteno zabavo in pouk, v veliki meri tudi namen, dobiti sredstva v pomoč trpečemu sobratu.
To je bila skala, na katero je bilo zidano društvo in zato ga niso podrli nobeni viharji. Le tako se je ohranilo do svojega 30-letnega obstoja.
Zato smo se na ta naš praznik najprej Zbrali v cerkvi, kjer je bila slovesna sv. maša s petjem društvenega Zbora. Po sv. maši, ki je bila za vse izseljence, je vsa cerlkev zapela zahvalno pesem:	Hvala večnemu
Bogu!
Pri popoldanski proslavi v dvorani je dru-
st veni' predsednik pred polno dvorano podal -kratek opis 30-letnega delovanja društva in naštel še živeče odbornike, iki so gradili temelje društvu. Ko se je spomnil umrlih, zlasti še za društvo talko zaslužnega dolgoletnega predsednika Vincenca Tuhtarja, je cela dvorana vstala in počastila njihov spomin s ikratkim molkom.
Domače društvo je podalo igro „Zaklad” in fantovski zbor je zapel več domačih pesmi. 'S pevskimi točkami sta odlično sodelovali društvi sv. Barbare iz Sallaumines in Bnuay. Veselo razpoloženje je še povzdignila godba naših godcev-umetnikov.
Težko smo se ločili, iko nam je pevski zbor iz Bruay zapel za slovo: Lahtko noč!
Bog živi društvo sv. Barbare še naprej I •
Slovesna sv. Obhajila naših otrok so bila: v Mericourt dne 25. junija, na praznik presvetega Srca Jezusovega; v Bruay na nedeljo 27. junija v kapeli sv. Terezije od Deteta Jezusa.
Starši, skrbite, da Ixxlo slovesnemu obhajilu vaših otrok sledila 'pogostna obhajila, ki jih 'bodo ohranila na pravi poti zveličanja.
Naši umrli: Na predvečer majnika, Marijinega meseca, je umrla Jožefa Kovač, roj. Omahne, mati številne družine, v starosti 61 let. Lansko leto se je udeležila romanja v Lurd, letos jo je vzela k sebi luršika Mati 'božja. — Počiva na 'pokopališču v Lievin, kamor so jo spremili številni' rojaki. Družini naše sožalje, njej' pa večni miri
Iz Bovin (Nord) nam poročajo, da je umrl v bolnišnici' v Arras Franc Dolinar, rojen 31. 8. 1901 v Postojni. Pokojni je bil dvakrat hudo poškodovan pri nevarnem rudarskem delu. Prvič mu je zlomilo nogo in drugič je dobil težke poškodbe na glavi, kar je močno vplivalo na njegov um. — Umrl je v 53. letu starosti. Njegova žena je umrla leta 1945. Naj. jima sveti večna luči
VxutUc
Sveta naša v juliju v nedeljo 11. in 25. ob petih popoldne: 80 rue Vaugirard, Metro Saint-Placide.
Slovenski komponist g. Božo Kantušer je pretekli mesec v družbi s svojimi francoskimi jprijatel ji, ki iso si nadeli ime: „Grupa 84” (jih ni toliko, ali umetniki imajo svoje pojmovanje o številkah) priredil že drugi koncert svoje glasbe, ki je bila od številne publike zelo navdušeno sprejeta. — Čestitamo in Smo od srca veseli njegovega uspeha, to tem bolj, Iker ga mislimo naprositi, da ibi prevzel vodstvo našega cerkvenega zbora.
Ob ftemiUi htefi
Iz pisarne Kat. misije
Poroke: Žukovec Franc in Meiner Ivanka sta 22. maja pred oltarjem v župni cerkvi v Merlebachu 'sklenila zakonsko zvezo; poročil ju je podpisani izseljenski duhovnik. Obilo sreče! — Rihtar Pavel, pevec slovenskega cerkvenega zbora „Slomšek” in „Triglava”, je poročil rojakinjo Sterban Erno v cerkvi „Hochwald” dne 29. maja. Na predvečer jima je zapelo Jugosl. pevsko društvo „Triglav” podoknico, pri sv. maši pa jima je cerkveni zbor „Slomšek” z lepimi Marijinimi jpdsmimi voščil božjega in Marijinega blagoslova. Ženina vabimo, da še naprej ostane zvest pevec pri obeh zborih. Poročno sv. mašo je opravil izseljenski duhovnik. Obilo sreče in mnogo poguma v novem 'stanu! — V istem mesecu je bilo v cerkvi sklenjenih še več slovenskih porok, ki pa niso bile prijavljene uradu. — Vsem brez izjeme želimo k srca, da bi jih majniška Kraljica vodila, varovala in 'blagoslavljala na novi poti.
Krsti: Več naših družin je v lepem mesecu majniku osrečilo malo dete, rojeno v 'porodišnici ali doma, krščeno v bolnišnici ali domači cerkvi. Malo Marijano, hčerko Justine Osmulk, por. Hubinger iz Freymin-ga, rojeno 25. 5. 'krščeno 6. 6., sta sprejela mlada poročenca z velikim veseljem. Želimo, da bi vsi' otročiči, rojeni v lepem majniku, delali veselje, svojim staršem celo življenje.
Bolniki: V mesecu majniku je bilo izredno' veliko bolnih rojakov doma in po bolnišnicah. Težko operacijo je srečno prestala ga. Narobe v bolnici na Hochwaldu, kjer se zdravijo še vedno naši možje: cer-
■kovni.k Ribič, Bajc, Kravanja, Kenda, Zad-ndk, Uranlkar, Michel; Kolenc pa je ipo težkih mesecih bole/ni odšel domov. —
Poleg imenovanih Ježi na ibolniški poste-Ij'i še ga. Zagode, Banič, Božiček. Vsem, iki leže doma' ali v bolnišnicah, želimo, da bi jim l jubi Bog vrnil zdravje in moč za novo življenje.
Smrti: Presunjeni smo brali poročilo v časopisih, da se je pri svojem delu težko iponesrečil nas rojak Leopold Medved iz Haibsterdicka v tordk 18. maja, ko je hotel islkočiti' v jami na delavski vlak. — Umrl je previden s sv. zakramenti v bolnišnici Ste. Barbe v Forbachu v četrtek 20. maja in bil cerkveno pokopan v soboto 22. maja v Stiringu, star 58 let. Naj počiva v miru!
#
Zahvala: Ko so mnogi rojaki iz oddaljenih krajev zvedeli, da imam težave z levo nogo, ki mi ne dovoljuje, da bi izvrševal svojo dušnopastirsko službo kot prej, so mi pisali in izrazili svoje želje k skorajšnjemu zdravju. Vsem tem in vsem, ki se me kakor koli spomnijo ali store korak zame, se iskreno zahvaljujem. Prosim Vsemogočnega, da jim povrne to dobroto s trdnim zdravjem in mogočnim varstvom. Lepe pozdrave pa pošiljam brez izjeme vsem dragim čita-teljem „Naše luči”, katero pošiljamo poleg našim rojakom v okolici 'še čez 120 daleč na vse kraje po pošti.
Vaš Stanko
JC jt je Jjlevlebaeh ?
Tam, kjer natlačeno je z ljudmi, premo); prevaža se vse dni, kjer visoki dimniki trosijo prah, da, tam je Merlebach.
Tam, kjer rudarji v rudnik se podajo ter noč in dan premog kopajo, težko garajo in požirajo prali, da, tam je Merlebach.
Tam, kjer zvonovi lepo zvonijo, verniki pridno v cerkev hitijo, Slovenci, Francozi, Nemci in Lah, da, tam je Merlebaeli.
Tam, kjer msgr. Grims nam pastimje, on dela pridno — ne miruje in lepo nam pridiguje, ah, da, tam je Merlebach.
Tam, kjer „Slomšek, Triglav, Slavček, Sava” pesmi njihove za narod naš so slava; in kjer Grčar igra šah, da, tam je Merlebach.
Tam, kjer Tcrčič striže, brije,
Sider nam dobrega vinca nalije,
Lizzi ima trgovino in ni ga strah, da, tam je Merlebach.
Tam, kjer Slovenci na harmonike igrajo, dobro kapljico vsi radi imajo, kjer sadijo krompir, (ižol in grah, dü, tam je Merlebach.
Franc Ribič, Francija
Med rojaki v Holandiji
HEERLERHEIDE - BRUNSSUM
V	mesecu maju smo imeli štirikrat na teden večernice v farni cerkvi, ki so bile Se precej. Obiskane. — 18. maja so odkopali g. Leopolda1 Kajbiča, našega nekdanjega društvenega člana, kateri je že .počival poldrugo leto v grobu v Heerlerheide. Njegova mati si je želela dobiti ga domov v Slovenijo na Vransko in se ji je to posrečilo, čeprav gotovo z veliki stroški. Seveda je to oskrbela žena in otroci.
V	Brunssumu se je poročila gdč. Olga Brvar z domačinom g. Janom Leurs. čestitamo!
Hudo je obolel predsednik našega društva g. L. Strman. Kakor večina naših rojakov je tudi on žrtev rudarslke bolezni. K sreči se mu je Obrnilo na bolje, tako da smo ga zadnje dni maja že videli pri šmarnicah.
HOENSBROEK
Proslava 25-letnice našega društva sv. Barbare bo v nedeljo 29. avgusta. Dopoldne bo sv. maša, ob štirih popoldne pa najprej slovesne večernice v farni cerkvi, potem pa kulturna proslava v dvorani. Rojake k proslavi lepo vabimo.
ZaipMi k zgodovine našega društva, iki Slavi letos srebrni jubilej, povedo, da je bilo društvo ustanovljeno 2. julija 1929. Njegov prvi predsednik je bil g. Rudolf Selič.
Šmarnice smo imeli vsak četrtek in petek v cerkvi Marija Gewände. Udeležba je bila letos izredno lepa. Posebno moški so se izkazali z udeležbo.
EYGELSHOVEN
V	nedeljo, 16. maja sm» praznovali skupno i. rojaki iz vseh kolonij 'lep materinski dan. Najprej smo imeli slovesne večernice v župnijski cerkvi, potem pa pri g. Nols lepo proslavo. Pela sta pevsko društvo „Zvon” in „Škrjanček”. Tukajšnji slovenski otroci so igrali igrico „Božji volek”, dekleta so se postavila z burko „Skodelica kave".
Lepo smo opravljali tudi majniško pobožnost in sicer štirikrat n,a teden. Nekaj zavednih družin je redno prihajalo, nekateri pa so se žal držali ob strani.
Poroka: 9. 6. se je poročil tukaj; rojak g. Jožef Kurnig iz Heerlena z gdč. Agnes M. Dera-iBouman iz Eygelshovena.
V	bolnišnici v K er krade se zdravi rojakinja ga. Lindič. — Rojakinjo go. Obstettar je ma hitro zadela srčna kap. Obema želi-
mo čimprejšnjega ozdravljenja. — Pri ge. Bieske Knežak se je rodil sinček, čestitamo!
Naše pevslko društvo „škrjanček” se zopet pridna pripravlja na nastop Ob neki slovesnosti domačinov v Vaals. — T. P.
LINDENHEU VEL
Tudi pri nas smo imeli vsak teden dvakrat šmarnice. Rojaki so pridno prihajali k naši skupni pobožnosti. Prav je tako. V tujimi moramo še bolj vkup držati kakor v domovini. Kako prijetno je, ko s'e snidemo pri šmarnicah in skupno zapojemo, potem pa še pred kapelo pokramljamo in si potožimo težave. Le v skupnosti je naša moč in rešitev, da ne utonemo v tujini.
V ponedeljek 30. maja je zagledal luč sveta sin-ček-prvorojenček ge. Milice in g. Jožefa Ložnik. Pri krstu je dobil ime Martin. Cestilamol
HEERLEN
Na letnem občnem Zboru „Slovenskega dekliškega krožka v Limiburgu”, ki se je vršil v nedeljo 30. maja t. J. v Heerlenu je bil izvoljen sledeči odbor: predsednica Šteli Železnik, tajnica Mici Konte, blagajničarka Marija Kozole, odborniki Čili Gril in Mici Jančič.
Dekleta hočejo tudi v bodoče nadaljevali! s tečajem /a ročina dela. Hvaležne so č. s. M. Justini za vodstvo pri tečaju.
V nedeljo 30. maja smo imeli pri Mariji Pomagaj v Heerlenu skupen slovesen zaključek »mamk. Udeležba je Mila prav lepa.
Med Slovenci ob Renu in v Vestfaliji
GLADBECK
Malo je slisati' o nas Slovencih v Nemčiji, zato se temholj človek razveseli, ka-dar pridemo škripa j. Tako smo se v šmar-ničnem mesecu v nedeljo 23. maja zopet enkrat zibrali k na'ši službi božji, ki jo je imel č. g. župnik Tensundern. Po lepi pridigi smo prepevali litanije Matere 'božje in druge lepe Marijine pesmi.
Po večernicah smo se zibrali k sestanku v novi dvorani' Kolpingovega doma. Voditelj Dobravc je pozdravil navzoče, posebno č. g. Tensunderna, družino Borišek iz Halb-inghorsta, družino Vehovar iz Grelhe, družino Hain er iz Buera in vse ostale iz drugih krajev.
Po nekaterih starih narodnih pesmih, ki smo jih skupno zapeli, je govoril č. g. Tensundern o naših izseljencih po drugih državah in o njihovih izseljenskih duhovnikih. Po besedi g. Dobravca je prišel razgovor na naše letošnje romanje. Eni menijo, da bi enkrat poromali na 'božjo pot v Neviges, kjer je svet hribovit in bi se čutili, kot da M bili na slovenski žemlji. Drugi so se oglasili, da je že tradicija, da romamo v Kevelaer. Tretji bi radi romali z rojaki iz drugih držav skupaji, /lasti z rojaki iz Holandije, da hi se ta ali oni vidci s sorodniki. Predsednik je bil mnenja, da se je treba prej pogovoriti s tamkajšnjim izšel j. duhovnikom. Ako bi se oni pridružili našemu predlogu, bi bilo lepše in bi bilo pri Materi božji v Kevelaer ju še več Slovencev v marijanskem letu.
Po nekaterih lepih narodnih pesmih smo 'se razšli z željo do svidenja v Kevdaerju.
Slovenci iz Nemčije in rojaki iz Holandije!
DRUGO NEDELJO V SEPTEMBRU bomo poromali v KEVELAER. Pridružite se nam! Na svidenje!
CASTROP RAUXEL 4
Tukaj se je poročil rojalk Anton Jerina, rojen 1910., Z Marijo Johano von Grom-bovslki, roji. 1909. Ženinovi starši so doma iz fare Studenec pri Mariboru. Obema, ki sta začela novi stan v Marijinem mesecu in v Marijinem letu, 2. maja, prisrčno čestitamo!
Letos praznuje naš dragi rojak Alojz Lipovšek že 82. rojstni dan. Zagledal je luč sveta v Zagorju ob Savi 1. 1872. Svojo domovino je zapustil 1890., ko je odšel s trebuhom za kruhom na Ogrsko, kjer s'e je poročil z Marijo Moser, avstrijskega rodti. V Nemčijo sta prišla 1899. V zakonu se jima je rodilo pet otrok: sin in 'štiri hčere, ki še vsi živijo. Naš Alojz je veren človek in tudi naročnik „Naše luči”, saj, še Ibere in piše vse brez očal. V svojih rojstnih krajih ni 'bii, odkar jih je zapustil in ko se, kadar prinesem ,Našo luč’, pogovarjava o domovini, mu pridejo solze v oči. Vsi Slovenci, ki pripoznamo še našo govorico, mu čestitamo in želimo, da hi mu dal ljubi Bog dočakati polnih 100 let!
ROJAKI!
Cx- 'k<l<> želi NOVE HARMONIKE vsake vrste ali STARE POPRAVITI, naj se javi na naslov: Jožef Vodenik, Alfredstr. 15, Castrop Rauxel III, Deutschland.
Iz Norveške piše . . .
Rojak iz Tönisberga piše, da je prišel iz Bagnoli-ja na Norveško leta 1951., 'bolan na kroničnem vnetju hrbtenice. Dober zdravnik ga je po operaciji na notran j i strani hrbta s pomočjo izpod kolena vzete kosti dobro pozdravil, da je letos začel jjov-sem normalno /. delom. O tem med drugim takole piše:
„Spočetka, ko nisem razumel jezika, sem imel mnogo težkoč. A sedaj, ko sem se naučil črtati in pisati, je vse drugače.
Mnogokrat so mi učeni ljudje rekli, da živijo na Norveškem pošteni in dobri ljudje. O tem sem se prepričal jaz sedaj. Vsega sem bil naveličan od ležanja v postelji, a dobri ljudje — nepoznani — so me tolažili
in dolbi! sem mnogo darov. Sestre so bile zelo potrpežljive in vedno dobre volje, kakršne pri sestrah nisem nikdar videl. Za 22-letnega bolnika je pač težko ležati v postelji!
Na koncu moram povedati tudi to žalostno novico, da sem .slovensko govoril vste-ga le dvakrat tu na Norveškem, vsakokrat po približno eno uro. 50 km od tu je namreč bival neki Slovenec, a leta 1952. je zapu-
stil delo in odšel neznano kam. Enkrat sem tudi čital v časopisu o nekem Slovencu, ki je po. dveh letih bivanja na Norveškem imel zelo dober uspeh Ob zaključku obrtne 'šole. Pri tekmah za najboljšega dijaka je dosegel drugo mesto, v svoji pokrajini. Dobil je podporo 1000 kron na leto, če hoče nadaljevati s šolo. Zanimal se je mnogo za elektriko.
Slovenec iz Norveške.

Slovenec pri mizi
V knjigi, iki je izšla v založbi našega rojaka Doreta Ogrizka v Parizu, je v francoskem jeziku .povedano, da znamo tudi mi Slovenci' dobro jesti in dobro piti. Knjiga našteva naslednje naše „specialitete”:
Za predjed ti v Sloveniji postrežejo s šunko ali s pršutom ali pa s hrenovkami. Sledi goveja juha, govedina, teletina, grah, krompir, repa, zelje. Od kolačev poizkusi palačinke in torto! Postrežejo ti tudi z ajdovimi žganci, golažem, juho, kislim zeljem, kranjsko klobaso s kislo repo. Lahko zahtevaš naravni zrezek, pečenico, pečeno pi-ško, svinjsko pečenko, telečjo pečenko, jabolčni zavitek, omleto, potico, praženec ...
In če imaš grlo suho? Tedaj naroči slovenska bela vina: vipavca, graševino, silvanca, traminca. Najiboljši je jeruzalemčan, če Ij uibiš rdeča vina, ti bodo postregli s cvičkom z Dolenjskega ali pa s krašklm teranom iz tržaške Okolice. Kot žganje poskusi slivovko .in brinovec! Tistim', ki pa želijo specialiteto mineralnih vod, se priporoča, da naročijo mineralno vodo iz Rogaške Slatine.
Smeti za zlato
Rojaki vam pišejo od vseh strani... Odrežite s kuverte znamko in jo spravite. Ne trgajte, ne odlepljajte znamk, ampak odrežite jih s poštnim žigom vred! Ko boste imeli že precej zbranih teh odrezkov, jih pošljite na naslov: Bengal Mission, BÜL-LES — Oise, Francija. Ne pozabite pripi-
sati svojega naslova zadaj, da bom vedel, kdo pošilja. Tvoje stare znamke z žigi vred bodo pretopljene v zlato in ves dobiček bo prejel slovenski misijonar v Indiji in ga porabil za širjenje božjega nauka med Bengalci. Slovenski bengalski misijon je naredil že veliko dobrega tukajšnjim 'ljudem.
Priznamico za poslano boste prejeli od mene iz Indije. Vse drugo za naš misijon naslavljajte name (ne v Francijo!):
Rev. Stanley Poderžaj S. J., misijonar, Gatholic Ghurch, P. O. Khari, via Mathura-pur, 24-Parganas Bengal, IND1A.
POZOR, OBRTNIKI!
Kdor želi imeti v „DRUŽINSKI PRATIKI” za leto 1955 oglas, naj besedilo oglasa poilje do 20. julija upravi v Celovcc-Klagenfurt, Viktringer Ring 2G.
Cela stran stanc 500.— bfrs ali 4400.— ffrs pol strani stane 300.— bfrs ali 2400.— ffrs četrt strani stane IGO.— bfrs ali 1300.— ffrs ter k temu Je 10 % davka.
ZA SMEH IN KRATEK ČAS
Gospod gre po cesti in sreča dva dečka. Vpraša prvega: „Kaj je tvoj oče, deček?” — „Zdravnik,” se glasi odgovor. Potem vpraSa drugega: „Kaj pa dela tvoj oče?” — „Kar mu mama ukaže,” odgovori odkritosrčno drugi.
*
Delavca odpustijo iz službe. Gre se pritožit h gospodarju. „Zakaj ste me odpustili? Saj nisem ničesar naredil.”
„Saj zato smo vas odpustili, ker niste ničesar naredili.”
N A $ A LUČ
Bratom in sestram slovenske krvi širom Zapaclne Evrope v razvedrilo, veselje in podučilo.
List izhaja konec vsakega meseca. Dopise, oglase, darove in naročnino pošiljajte listoviin poverjenikom v vaši deželi ali pa naravnost na naslov: UREDNIŠTVO IN UPRAVA: „Naša luč”, Viktringer Ring 26, Celovec-Klagenfurt, Austria.
Če naročiš list naravnost v Celovcu, stane letno: 28 šilingov, 48 bfrs, 400 flrs, 4 hol. guld., 4.50 DM, 700 lir, 12 angl. šil., 1 dolar in pol. — Za ceno oglasov pišite na Upravo lista.
SPOROČILO UPRAVE
Več razlogov nas je nagnilo, zlasti pa podražitev delavskih plač in tiskarskega papirja, tla smo izdali dve številki skupaj za julij in avgust. Prihodnja številka izide sedaj konec avgusta. V poletnih mesecih ljudje itak manj berejo kot v zimskih. Vse či-tatelje lepo pozdravljamo in upamo, da nas hotlo razumeli. — U p r a v a 1 i s t a.
IZ UREDNIŠKE TORBE
M. M., Norveška. — Za pismo se Vam lepo zahvaljujemo. Če boste še kaj zvedeli o Slovencih, ,c sporočite. List NE naročite kar pri Norveškem komiteju.
L B., Nemčija. — Danes objavljamo, ker je Prišlo za prejšnjo številko prepozno. Obenem ie-1'nio srečno pot!
H. H., Ham, Francija. — Hvala za poslano.
še priporočamo!
M. Z., Francija. - Kot vidite, je objavljeno.
Ap, Anglija. — Smo ostali kar pri naslovu »Katra”, ker se nam je zdelo primerneje. Hvala tudi za „Golaž”.
ZA razvedrilo
Uganke Sladko metlico nam za sladico v sodčke nataka.
Res da je mala, vendar pognala v beg bi junaka.
Kdo je to?
#
Vse življenje pod zemljo, vendar pa rudar ni to; samo lov ga veseli in od lova le živi.
Kdo je to?
Dopolnil niča
Vstavi na prazna mesta pravilne črke:
—	E — E — ime
—	E — E — sapa
—	E — E — merilo
—	O — O —	vozilo
^ F)	mesto ob Jadranu
Urejevalnica
lonca s Podklanca se ga je nasrkal nekaj kapelj preveč. Zagledal je Mico Prtico in ji je ponagajal z zbadljivo pesmico. Seveda je vse zmešal. Takole je zapel:
Je baba neslana, je župa pijana, ni imela soli, da b’ kupila skrbi.
Povejte, kako bi moral pravilno zapet!
Posetnica
G rilo STANIČ
Kaj je ta rojak po poklicu?
(Rešitev dopolnilnice, urejevalnice in posetnice boste brali v prihodnji številki).
ŽENITOVANJSKI KOTIČEK Deklet je premalo!
Ali veste, da je prišlo na 'ponudbo „Slovenke” v našem kotičku kar šest resnih 'ponudb: 1 iz Anglije, 1 iz Belgije, 4 iz Fran-Clje. Bo težko izbirala!
Rešitev križanke iz junijske številke: Počez: 1 Krk, 4 rja, 5 pomlad, 10 Stane, 12 na, 13 ne, 14 stan, 16 hren, 18 ar, 19 oj, 20 kamra, 23 Vesoul, 25 ate, 27 dan.
Navzdol: 1 krasne, 2 rj, 3 kapa, 6 on, 7 mesar,. 8 Ana, 9 dan, 11 tenko, 15 traven, 16 hov, 17 rje, 21 au, 22 mlad, 26 ta.
PERIODIQUE
NASA LUC
poletni meseci nas vabijo v prosto naravo, kjer se človeku spočije oko ob lepoti božjega starstva. Slovenski izseljenci take izlete kaj radi združujemo z obiskom priljubljenih Marijinih božjih poti.
V	tem Marijinem letu so otvorili naša slovenska romanja rojaki v FRANCIJI. Na prvi majnik so se zbrali pri Mariji Pomagaj v Habster-dicku. Sledili so jim rojaki iz BELGIJSKEGA LIMBURGA in LIEGE-a, ki so obiskali Marijin kraj prikazovanj v Banneux.
V	začetku avgusta bodo zapeli lurški Mariji v čast Slovenci iz MONS-a in CHARLEROI v Quaregnonu v Belgiji. Sledili jim bodo rojaki iz HOLANDIJE. Pridružili se bodo romanju Slovencev iz NEMČIJE k poznanemu Marijinemu svetišču KEVELAER-u, ob 20-letnici velikega skupnega romanja slovenskih izseljencev pod vodstvom pokojnega mariborskega škofa dr. Tomažiča leta 1934.
Društvo sv. Barbare v HOENSBROEK-u v Holandiji in društvo sv. Barbare v EISDENU v Belgiji slavita letos svoj SREBRNI JUBILEJ. Vsi se veselimo s tamkajšnjimi rojaki in jim čestitamo!
Pošiljamo tudi pozdrav Slovencem in Slovenkam, raztresenim po ANGLEŠKEM OTOČJU in drugod. Pozivamo vse k veselemu in podjetnemu delu za zmago božjih načel v svetu in med našimi rojaki. Na delo za lepšo bodočnost našega trpečega slovenskega naroda!
Odgovorni urednik: Dr. Janko Hornböck. - Založba Družbe sv. Mohorja v Celovcu. - Tiska Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu. - Printed in Austria.