ODPOKLIC IZDELKOV GOSPODARSTVO Komu še lahko zaupamo? Zamenjava nadzornikov v str. 12-13 Thermani Laško str. 4 102. SnEPToEMB piko na i« krbela še p »piko n covida Kviz Vem! Za pametne in še pametnejše Tednik za Savinjsko regijo / št. 35 / Leto 76 / 2. september 2021 / Cena 2,90 EUR / www.nt-rc.si/novi-tednik Nagrada za žlahtnost besed »Odgovor času, ki je podlegel nekulturi jezika in dopušča pritlehnost in prostaštvo javne besede, mora dati visoka, žlahtna be- seda literature in kulture,« je med drugim v nagovoru na jubilejni, že 25. podelitvi Veronikine nagrade dejal njen pobudnik Jože Volfand. Kot eno najprestižnejših pesniških priznanj pri nas jo podeljuje Mestna občina Celje. Prejela jo je Tina Kozin (na sredini) za zbirko Nebo pod vodo. Zlatnik poezije za življenjski pesniški opus je letos pripadel Milanu Jesihu, medtem ko je malo Veroniko za najboljšo dijaško pesem prejela Nina Bohnec. str. 11 INTERVJU Dušan Waldhütter, urednik in pisatelj str.26-27 PREBOLD Množica podprla ravnatelja str. 6 AKCIJA Vse poletne sobote smo uživali v Izoli str. 9 2 AKTUALNO Št. 35, 2. september 2021 ZADETKI »Menim, da je nadzor nad živili v Sloveniji zadovoljiv, a kot smo videli zdaj pri tem množičnem odpoklicu, mu včasih kakšna stvar tudi uide. Vsi smo mislili, da etilen oksida v živilih enostavno ni več, vendar se je izkazalo drugače.« dr. Rajko Vidrih, profesor z Biotehniške fakultete UL »Ne morete se dotakniti človekove roke – kaj šele denarnice – ne da bi se prej dotaknili njegovega srca. Najboljši način, na katerega lahko to storite, ponuja zgodbarjenje.« Dušan Waldhütter, ure- dnik, novinar, pisatelj in podjetnik CELJE – V šolah bi radi zdržali do konca šolskega leta Niso pravi naslov za protestna pisma »Ogromno oblačil zavr- žemo zaradi velikosti in ne zaradi obrabe. Če so oblačila kakovostna, bi jih ljudje morali ponovno uporabiti.« Urška Levičar, podjetnica »Konjeništvo je perspek- tivna panoga, če ima posameznik, ki se s tem ukvarja, strokovno znanje. Ni namreč zgolj dovolj, da poskrbi za hlev, konje in pridelovanje hrane zanje.« Gregor Ušen, ki se ukvarja z vzrejo športnih ter rekrea- tivnih konj »Vedel sem, da sem odlič- no pripravljen. Osredoto- čal sem se na Tokio, verjel sem vase. To sem tudi dokazal. Toda za svoje sposobnosti in znanje sem slabo nastopil. Druga medalja je bila dokaj nepričakovana.« Franček Gorazd Tiršek, dobitnik dveh medalj na pa- raolimpijskih igrah v Tokiu Novinarska konferenca ob začetku novega šolskega leta Organizacija dela v osnovnih in srednjih šolah ob upoštevanju vseh priporočil NIJZ ni enostavna, saj postavlja pomembne omejitve pri izvedbi pouka, ra- zredi se ne smejo mešati, učenci se ne smejo seliti … A v celjskih šolah želijo narediti vse, da bi ostale od- prte do konca šolskega leta, so povedali na nedavni novinarski konferenci v OŠ Lava. TATJANA CVIRN Pouk se je začel po modelu B, ravnatelji ne vidijo težav v izvajanju pogoja PCT pri za- poslenih, še zlasti po zadnji okrožnici ministrstva, ki je razjasnila nekatere dvome. Šole bodo skušale izpeljati ves obvezni in tudi razširjeni del programa, kamor sodijo dnevi dejavnosti, šole v nara- vi, interesne dejavnosti, torej ves bogatitveni program, ki pri otrocih razvija veščine in kom- petence in za katerega so bili prikrajšani ob zaprtju šol. »Ra- čunamo, da bi ga z omejitvami lahko izvajali,« je dejala Mari- jana Kolenko, ravnateljica OŠ Lava in vodja aktiva ravnateljev celjskih osnovnih šol. Ob tem je izpostavila, da bodo v vseh celjskih šolah septembra učite- lji poskrbeli predvsem za to, da bodo otroci ponovili in utrdili snov ter pokrpali primanjklja- je, da bodo lahko uspešno na- predovali. Največja šolska naložba v Celju je gradnja prizidka k OŠ Hudinja, ki je vredna 1,9 milijona evrov. Podatka o tem, koliko bo k temu znesku primaknila država, MOC še nima, je povedala podžupa- nja Breda Arnšek. Dela naj bi bila končana do konca leta. 12 novih učilnic in pet kabi- netov ter ostalih prostorov bo rešilo veliko prostorsko stisko šole, ki je morala te dni pri- lagoditi pouk glede na grad- bena dela tudi v starem delu stavbe. Ravnatelji v celjskih šolah bodo spoštovali pogoj PCT tako za zaposlene kot zuna- nje sodelujoče. Kolenkova je pozvala tudi starše, naj pod- prejo šole pri iskanju rešitev in naj ravnateljev in učiteljev ne obremenjujejo s protestni- mi pismi o nošenju mask ali ostalih ukrepih, ki jih nalagajo zunanje ustanove in niso stvar vodstva šol. Ukrepi niso stvar šole O pritiskih različnih zdru- ženj in staršev, celo o ano- nimnih grožnjah, ki jih pre- jemajo, je govoril tudi Iztok Leskovar, vodja aktiva sre- dnješolskih ravnateljev v Celju. »Ravnatelji nismo zakonodaj- no telo, ampak moramo zako- ne spoštovati. Kot državljani lahko povemo svoje mnenje, ki je lahko tudi drugačno, ob čemer smo dolžni spoštovati zakonodajo v tem smislu, da zagotavljamo varno okolje za vse v izobraževalnem procesu: za tiste, ki so prepričani, da jih ti ukrepi varujejo, in za tiste, ki menijo, da jim škodujejo. Do- slej nam je uspevalo reševati vse tovrstne težave.« To pri- MOC je ob začetku novega šol- skega leta vsakemu učencu po- darila dva zvezka. čakuje tudi v novem šolskem letu, za katerega želi, da bi v šoli lahko delali do junija. »V minulem šolskem letu v Celju ni bilo veliko okuženih dijakov ali tistih v karanteni, kar je še en argument, da bi morali šole tokrat zapirati zadnje, ne tako kot v prejšnjem šolskem letu, ko ji bilo ravno obratno od na- povedanega.« Do 3. septembra bo zjutraj in ob koncu pouka poskr- bljeno za dodatno varovanje na vseh prehodih za pešce v šolskih okoliših, je povedal Klemen Terbovc z Oddelka za okolje in prostor ter ko- munalo MOC. V vrtcih pričakujejo zaupanje V imenu odbora za povezo- vanje javnih vrtcev MO Celje je priprave na jesen povzela ravnateljica Vrtca Zarja Ma- teja Obrez: »V času doseda- njih epidemij (ki v vrtcih niso Prvi dan novega šolskega leta je bilo v celjskih javnih vrtcih 1.586 otrok, kar je manj kot lani, od teh je malo več kot 300 novincev. V devet osnovnih šol v MOC je od septembra vpi- sanih 4.274 otrok, kar je malo več kot lani. Prvič je v šolske klopi sedlo 466 učencev. Glasbeno šolo obiskuje 880 učencev in dijakov, kar je 15 več kot lani. redek pojav) smo dokazali, da znamo strokovno in od- govorno ravnati po izdelanih protokolih in da kljub kriznim razmeram lahko izvajamo ka- kovosten pedagoški proces. Se pa žal ponovno soočamo z mnogimi nerazumnimi raz- pravami glede pogojev, ki naj bi v novem šolskem letu ve- ljali tudi za nas.« Opozorila je na spreminjajoča se stališča, nedorečenost posameznih vsebin, neživljenjske ukrepe, ki se sprejemajo čez noč … »Vsi skupaj si moramo priza- devati za ustvarjanje takšnih pogojev, da bomo lahko svoje poslanstvo opravljali brez ne- razumnih pritiskov in nepo- trebnih zunanjih dražljajev, ki negativno vplivajo na pedago- ški proces,« je dejala. Posebno pozornost bodo v prvih dneh v vrtcih namenili otrokom novincem in vsem, ki se ponovno vračajo po daljšem premoru. Pri tem Obrezova ne pričakuje težav pri izpolnjeva- nju pogoja PCT za starše, ki bodo uvajali otroke. Št. 35, 2. september 2021 AKTUALNO 3 Ena od pomembnih pridobitev bo prenovljeno, večje in bogato opremljeno športno igrišče med Osnovno šolo Mihe Pintarja Toleda in Centrom za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje, ki ga bodo uporabljali učenci obeh institucij, a tudi občani. Minister poziva k cepljenju Več otrok in več prostorskih stisk VELENJE – Velenjske osnov- ne šole letos obiskuje 36 učen- cev več kot lani, malo manj je prvošolcev. Več otrok je vpisa- nih tudi v program predšolske vzgoje. Ker število otrok tako v vrtcih kot v osnovnih šolah zadnja leta nenehno raste, se v Velenju marsikje že sooča- jo s prostorsko stisko. Za zdaj vse težave še uspešno rešuje- jo, tudi tako, da nekateri zavo- di delujejo na več lokacijah v mestu. Velenjčani se nadejajo, da bodo v prihodnjih nekaj le- tih z dozidavami uspeli zago- toviti še boljše pogoje za delo. Kot je na zadnjem srečanju z novinarji pred začetkom šolske- ga leta v začetku tedna zagoto- vil župan Mestne občine Vele- nje Peter Dermol, so vsi javni izobraževalno-varstveni zavodi pripravljeni na nove izzive, ki jih prinaša kot kaže še eno s »korono« obarvano šolsko leto. A kot je poudaril, imajo zdaj vsi veliko več izkušenj kot pred letom. »V to šolsko leto vsto- pamo optimistično, z veliko novimi znanji in izkušnjami,« je dejal Dermol. »Koronakriza je zelo bogata izkušnja. Resda negativna, a bogata. Prepričan sem, da bomo v naši lokalni skupnosti zagotovili čim bolj normalne pogoje, da se bodo naši otroci in mladi v instituci- jah počutili čim bolj domače in prijetno ter da bodo, kar je tudi najbolj pomembno, pridobili in osvojili tudi največ veščin, ki jih posamezna institucija otrokom lahko daje.« Ob tem je nakazal željo, da bi vodstva šol čim bolj sledila tudi navodilom države, četudi se vsi z vsemi ukrepi ne stri- njajo. V Velenju so še več pozor- nosti kot sicer namenili tudi preventivi v cestnem prometu. Že ob koncu poletnih počitnic so se v sodelovanju z Zavodom Varna pot lotili novega inova- tivnega projekta in na posa- meznih delih v mestu prehode zarisali v 3D-obliki. »Tako smo že pred prvim šolskim dnem voznike opozorili, da se bodo na ceste kmalu spet v večjem številu vrnili otroci,« je pojasnil župan. Ohranjajo podružnice Velenjske osnovne šole bo letos obiskovalo 3.248 učen- cev, kar je 36 več kot lani. Pr- vič bo v šolo zakorakalo 345 prvošolcev, lani jih je bilo 369. Zaradi povečanega vpisa so morali štiri vrtčevske oddelke, ki so do zdaj gostovali v pro- storih osnovnih šol, »izseliti« in jim poiskati nove prostore. »Investicije tako v vrtcih kot osnovnih šolah bodo v priho- dnjih letih nujne,« je ob tem opozoril Dermol. Izpostavil je še, da se občina trudi zagota- vljati in ohranjati pouk tudi v podružničnih šolah. »Skoraj vsaka šola ima tudi podružni- co. Tako skušamo zagotavljati izobraževalne procese tudi na obrobju, vesel sem, da sledimo potrebam tudi v neurbanih de- lih naše občine.« Dermol je spomnil tudi na to, da mora občina zagotavljati tudi varne prevoze šolarjev iz odročnejših predelov. Kot je povedal, je velenjska občina v letošnjem proračunu za šolske prevoze namenila približno pol milijona evrov, za dodatne dejavnosti v osnovnih šolah 190.560 evrov in za tekoče ma- terialne stroške 329 tisoč evrov. Čakajoč na prizidek 123 otrok, od tega 56 v po- sebnem programu vzgoje in izobraževanja ter 67 učencev v nižjemu izobraževalnemu standardu, letos obiskuje Cen- ter za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje, ki je ena večjih šol s prilagojenim programom v Sloveniji. Šolska vrata tega centra, ki deluje na treh lokacijah v Velenju, je v novem šolskem letu prvič pre- stopilo 13 učencev. Po besedah ravnatelja cen- tra Aleksandra Vališerja se že nekaj let soočajo s prostorsko stisko. Zato je v načrtu gradnja prizidka z obnovo sedanje Že osmo leto zapored je velenjska občina vsem učencem velenjskih osnov- nih in srednjih šol ob začetku novega šolskega leta podarila zvezke. Na prvi šolski dan je tako skoraj 5 tisoč učencev in dijakov prejelo več kot 22 tisoč zvezkov, za kar je občina namenila 16.580 evrov. (Foto: MOV) ŠOŠTANJ – V šolskem letu 2021/22 je v Osnovno šolo Karla Destovnika – Kajuha Šoštanj vpisanih 92 prvošolcev in v Podru- žnično osnovno šolo Topolšica 15, torej skupaj kar 107. Čez prag šoštanjske osnovne šole je 1. septembra stopilo 811 učencev, za katere skrbi 88 delavcev šole. Zaradi povečanja števila oddelkov so v času poletnih počitnic uredili šest začasnih prostorov, da bodo lahko pouk v matični šoli izvajali nemo- teno. Polni so tudi oddelki Vrtca Šoštanj, v ka- terega je vključenih 415 otrok. Delo je or- ganizirano v treh enotah in 25 oddelkih. V nekaterih oddelkih je normativ nekoliko po- večan, s čimer je občina zagotovila mesta za vse otroke, katerih starši so vpisnice oddali v času rednega vpisa. LKK stavbe, ki naj bi se začela v šol- skem letu 2022/23. Vrednost naložbe je ocenjena na 1,6 mi- lijona evrov, iz državnega pro- računa naj bi v centru prejeli 650 tisoč evrov. Ker velenjska občina sama milijona ne bo mogla zagotoviti, bo skušala k sodelovanju pritegniti vse občine Saša regije. Velenjska občina je v leto- šnjem proračunu za šolske prevoze namenila približno pol milijona evrov, za doda- tne dejavnosti v osnovnih šolah 190.560 evrov in za te- koče materialne stroške 329 tisoč evrov. V vrtcu prostor za vse V vrtce so v novem vrtče- vskem letu vključeni vsi otroci, katerih starši so izrazili zani- manje za vrtčevsko varstvo. Vrtec Velenje je na podlagi vpisa, potreb in želja staršev otroke razporedil v 85 oddel- kov dnevnega programa na 17 lokacijah. »Zavedamo se, da bodo nekateri starši otroke vpisovali tudi še med letom. Tudi za te bomo poskrbeli. A je naša predšolska vzgoja pod zelo velikim pritiskom,« pravi župan, ki je povedal, da občina letno za vrtce nameni več kot 10 odstotkov proračuna. »To je naložba v naše otroke, v našo prihodnost,« je še dejal in za- gotovil, da bodo denar vsaj za najnujnejše zagotavljali tudi v prihodnje. Kot je povedal Marko Pritr- žnik, vodja urada za družbene dejavnosti, je občina letos iz- vedla večje investicijsko delo v vrtčevski enoti Tinkara, in sicer sanacijo dotrajanih sanitarij v vrednosti 180 tisoč evrov. Za pripravo dokumentacije za začetek dozidave enote Najdi- hojca, ki je načrtovana za priho- dnje leto, bo občina namenila malo manj kot 52 tisoč evrov. LKK Minister za zdravje Janez Poklukar je zadnjo sredo v avgustu obiskal Splošno bolnišnico Celje, ZD Šmarje pri Jelšah in tamkajšnji dom upokojencev. S predstavni- ki omenjenih ustanov se je pogovarjal o pripravah na obvladovanje četrtega vala epidemije. Državljane je po- novno pozval, naj se cepijo in tako pomagajo, da bo dr- žava lahko ostala odprta. Poklukar vse ljudi poziva, naj se cepijo in prispevajo k obvladanju epidemije, da zdravstvo ne bi bilo preobre- menjeno z obolelimi zaradi koronavirusa in da se čakal- ne dobe ne bi še podaljševale. »Zdaj imamo orodje, ki nam lahko pomaga. Zato je po letu in pol boja z epidemijo, ko smo šli skozi ta pekel, res nerazumno, da ne znamo na- rediti tega koraka,« je dejal. In dodal, da edino cepljenje pri- naša zmago nad epidemijo. Velika težava v zdravstvu so kadri. Določene kompetence na ravni dokumenta zdra- vstvene nege so spremenjene, kar omogoča prerazporejanje kadra in drugačno porazdeli- tev nalog. Na ministrstvu pri- pravljajo izhodišča za aneks, ki bo namenjen primarnemu Zdravstveni minister Janez Poklukar med obiskom ZD Šmarje pri Jelšah Vsako leto več učencev ŠENTJUR – V občini letos šolo obiskuje 1.859 otrok (15 več kot lani), od tega je v šol- ske klopi sedlo 217 prvošolcev (20 več kot lani). Skupno število vseh učencev šol v ob- čini zadnja leta ves čas narašča. Rekordne generacije prvošolcev so bile sicer v šolskih letih 2014/15 in 2016/17, ko je bilo prvošolcev še nekoliko več kot letos. Na področju šolstva je največji projekt pre- ureditev notranjosti stavbe OŠ Slivnica pri Celju. Izvajalec je v neizkoriščeni vhodni avli zgradil medetažo, s katero bo šola pridobila knjižnico, dve učilnici, dva kabineta in raz- širjeno zbornico. Precejšnje spremembe se obetajo tudi pri OŠ Franja Malgaja Šentjur. Šolarji namreč ne bodo več prečkali ceste, ampak bodo uporabljali pod- hod. Pri šoli bo na novo urejeno dvorišče, ob šoli bosta urejena park s spomenikom Franja Malgaja in žrtvam NOB ter učilnica na prostem. Investicijsko-vzdrževalnih del je deležna tudi POŠ Kalobje. Zato bo septembra pouk v pritličju šole, program vrtca bo v prostorih PGD Kalobje. Za redna vzdrževalna dela so poskrbeli tudi v ostalih šolah, kjer so kupili še nove učne pripomočke in novo opremo. Predšolska vzgoja Vrtec Šentjur šolsko leto začenja z 11 eno- tami in s 43 oddelki. Obiskovalo jih bo 757 otrok, od tega 174 novincev. Nekaj otrok bo starostni pogoj za vpis izpolnilo šele septem- bra, zato se bo število vpisanih še spremi- njalo. Na področju predšolske vzgoje največjo investicijo letos predstavljata dograditev in preureditev prostorov enote Vrtca Ponikva. Na severni strani stavbe sta zgrajena nova nadstrešnica in večnamenski skupni prostor. Na južni strani so urejene nova enota vrtca in pokrite zunanje igralne površine pri vseh oddelkih. Izvajalec obnavlja še spremljevalne prostore vrtca. TS Več kot sto prvošolcev zdravstvu in družinskim zdravnikom. Minister je na svojo pobudo odprl tudi ko- lektivno pogodbo za zdra- vstveno nego. S sindikati je začel pogajanja, da bi skupaj dosegli možne dogovore. Zavodi so ministrstvo čez poletje obveščali, da je veli- ko medicinskih sester odšlo iz bolnišnic. Večina se jih je zaposlilo na primarni ravni, težavo v bolnišnicah rešujejo z notranjimi prerazporeditva- mi. Sicer pa je zagotavljanje kadrov po besedah Poklukar- ja treba reševati dolgoročno. Janez Poklukar: »Ljudje naj se najprej cepijo zase, nato za svojega bližjega in na koncu za družbo. Vsi smo na istem čolnu. Če ne bo eno- tnosti, bomo morali omeje- vati določene dele družbe.« Pogoj, da bo zdravstvo zdržalo Direktorica Splošne bolni- šnice Celje Margareta Guček Zakošek je povedala, da je bolnišnica na četrti val epi- demije dobro pripravljena, pri čemer ima predvsem kadro- vske in prostorske omejitve. »Če bomo morali sprejemati več kovidnih bolnikov, bo manj prostora za zdravstve- ne storitve rednih programov. Želim si, da bi ljudje ta val epi- demije jemali resno, da bi se cepili. Le tako bomo v bolni- šnici lahko pomagali vsem.« Vršilka direktorice Zdra- vstvenega doma Šmarje pri Jelšah mag. Natalija Klun je povedala, da v omenjenem javnem zavodu občane proti koronavirusa cepijo vsak dan po osem ur ali več, izvedli so veliko množičnih cepljenj, organizirali so tudi mobilne ekipe, ki so odšle v občine Obsotelja in Kozjanskega. Direktorica Doma upokojen- cev Šmarje pri Jelšah Gorda- na Drimel je dejala, da v tej ustanovi jesen pričakujejo mirneje, saj je večina stano- valcev cepljenih, zato priča- kujejo, da stanovalci ne bodo zbolevali zaradi hujše oblike bolezni. Poleti so se zapo- sleni dodatno izobraževali, v večjem delu prostorov so namestili prezračevalne na- prave, dobro so se oskrbeli z zaščitno opremo. Največja težava ostaja pomanjkanje zaposlenih, kar so predstavili tudi zdravstvenemu ministru. TS 4 GOSPODARSTVO Št. 35, 2. september 2021 Zamenjave po samo letu in pol DUTB imenovala nove nadzornike v laški Thermani Thermana je prejšnji teden dobila nov nadzorni svet, čeprav dosedanjemu še ni potekel mandat. Odpoklic štirih nadzornikov, predstavnikov kapitala, je zah- tevala Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), ki je 100-odstotna lastnica laškega podjetja. V slabi banki o razlogih za svojo odločitev ne želijo govoriti. Kot so zapisali v odgovoru na naše vprašanje, imenovanja članov nadzornih sve- tov v družbah, ki so v njeni lasti, ne komentirajo, dodali so, da je bila menjava izvedena v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah. JANJA INTIHAR Največ tujih podjetij bo z Madžarske Družba za upravljanje terjatev bank se je za zamenjavo članov nadzornega sveta odločila tudi v laški Thermani, ki je v njeni 100-odstotni lasti. Po letu in pol prisilne zaustavitve se- jemske dejavnosti na celjskem sejmišču pripravljajo vse potrebno za prihod raz- stavljavcev na 53. Mednarodni sejem obrti in podjetnosti (Mos). Letos jih bo manj kot prejšnja leta, zlasti bo manj tujcev, med katerimi pa bo največ razstavljavcev z Ma- džarske, ki bo tokrat na sejmu sodelovala kot častna gostja in država partnerica. Letošnjega Mosa, ki bo od 15. do 19. septembra, se bo udeležilo približno tisoč razstavljavcev, od tega se bo neposredno predstavljalo petsto podjetij in podjetnikov. Robert Otorepec, izvršni direktor družbe Celjski sejem, pravi, da številke o razsta- vljavcih še niso dokončne, saj marsikdo šele zdaj, ko so se na sejmišču začele priprave na sejem, verjame, da Mos zares bo. Od tujih razstavljavcev bodo v Celje prišla le podjetja iz Avstrije, Italije in Srbije ter s Hrvaške, Slovaške in z Madžarske. Ta se bo na sejmu predstavila na dveh velikih raz- stavnih mestih. Na prvem bodo obiskovalci lahko spoznali tradicijo in običaje ter sodob- no Madžarsko 21. stoletja, drugi razstavni prostor bo zasedlo trideset madžarskih podjetij. Gre za pretežno izvozno usmerje- na in inovativna podjetja, pravi madžarski veleposlanik v Sloveniji Andor F. Dávid, ki tudi napoveduje, da se bo uradnega odpr- tja Mosa najverjetneje udeležil tudi njihov predsednik vlade Viktor Orbán. JI 53. 15.-19. september DUTB se je očitno za zame- njavo svojih nadzornikov od- ločila šele potem, ko je uprava Thermane, ki jo vodi Mojca Le- skovar, že objavila sklic letne skupščine. Seja bi morala biti 12. avgusta, na dnevnem redu sta bila le seznanitev s poroči- lom o lanskem poslovanju in odločanje o podelitvi razrešni- ce upravi ter nadzornemu sve- tu za njuno delo v letu 2020. En dan pred sejo je uprava na prošnjo DUTB skupščino pre- klicala ter teden kasneje obja- vila nov sklic z dopolnjenim dnevnim redom o zamenjavi štirih članov nadzornega sve- ta. To dodatno točko dnevnega reda je, seveda, zahtevala slaba banka, ki je predlagala odpo- klic štirih članov nadzornega sveta ter imenovanje novih. Med novimi nadzorniki tudi Valentin Hajdinjak Do začetka lanskega leta je Thermana imela 3-članski nadzorni svet. Nato se je slaba banka odločila, da ga bo razši- rila na šest članov, od katerih bodo štirje predstavniki kapi- tala, dva bosta predstavnika zaposlenih. Podvojitev števila članov v nadzornem svetu so v slabi banki utemeljevali s tem, da Thermana deluje na treh različnih področjih, to so turizmu, medicina in oskrba starejših. Zato obsegu različ- nih znanj in izkušenj, ki so potrebne za spremljanje po- slovanja družbe, bolj ustreza 6-članski nadzorni svet, so de- jali. Sklep o teh spremembah je bil sprejet na februarski seji skupščine, na kateri so izvedli tudi spremembe v nadzornem svetu. Namesto Damjana Be- liča in Rudija Grbca, ki jima je potekel mandat, je slaba banka za naslednje 4-letno obdobje za svoje predstavnike v nadzornem svetu imenovala Jureta Gjuda, Janeza Kolarja, Franca Križana in Klemena Grabljevca. Ostali dve me- sti sta zasedla predstavnika zaposlenih Irenca Kovčan, namestnica vodje programa oskrbe starejših, in natakar Boštjan Salobir, ki sedi v nad- zornem svetu Thermane še od časov, ko jo je vodil Roman Matek. Samo po letu in pol se je DUTB ponovno odločila za spremembe. Vse štiri lani ime- novane nadzornike, predstav- nike kapitala, je odpoklicala ter na njihova mesta posta- vila nove. Tokrat se je odlo- čila za Valentina Hajdinjaka, predsednika uprave Darsa in podpredsednika stranke NSi, celjskega poslovneža Boštja- na Marovta ter Uroša Zupana in Davida Srebrniča. Kdo sta zadnja dva nova člana nad- zornega sveta Thermane in v kroge katerih političnih strank sodita, nam v DUTB niso od- govorili. Kot nam je uspelo izvedeti, naj bi bil Srebrnič vidni član SDS v Novi Gorici. Foto: arhiv NT (SHERPA) Sejemske ugodnosti in ogled novosti. Degustacijski raj za vse gurmane. Energetsko varčne rešitve za vaš dom. FUN CONA z Dunking Devilsi za male in velike. … in še mnogo več! #SKOČINAMOS Nakup vstopnic po NIŽJI ceni na spletu Kmalu novi Olimia Terme Olimia bodo v pri- hodnjih dneh dobile nov nadzorni svet, v katerem bosta od sedanjih nadzorni- kov ostala le dva stara člana – kot predstavnik lastnikov bo v njem še naprej Zlatko Hohnjec, predstavnik zapo- slenih pa bo še en mandat Ivan Pelc. Zanimivo je, da se je država, ki je od letos malo več kot 98-odstotna lastnica družbe, pri izbiri novih nadzornikov ponov- no odločila za domačine s Kozjanskega. Izjema je le Irma Frelih iz Slovenskega državnega holdinga. Sedanjemu nadzornemu svetu, v katerem kapital za- stopajo Bernarda Babič, Ta- deja Čelar, Zlatko Hohnjec in Marko Tišma, se bo mandat iztekel 10. septembra. Na nedavni seji skupščine so zato lastniki imenovali nove nadzornike. Slatinčanu Zlat- ku Hohnjecu, sicer znanemu stečajnemu upravitelju, ki je pred nekaj desetletji službo- nadzorniki v Termah val v Termah Olimia, so po- delili še en mandat. Ostali trije člani nadzornega sveta bodo novi. Poleg Irme Frelih bosta delo uprave nadzirala še Šmarčan Anton Guzej, ki je v preteklosti bil na vodil- nih položajih v več družbah in je bil tudi član nadzornega sveta Term Olimia, ter Kata- rina Bovha iz Podčetrtka, ki je trenutno svetovalka v kabinetu gospodarskega mi- nistra Zdravka Počivalška. Predstavnika zaposlenih v nadzornem svetu bosta Ivan Pelc in Cvetka Jančič. Lastniki Term Olimia so na seji skupščine tudi sklenili, da bo celotni bilančni dobiček družbe, ki je na zadnji dan lanskega leta znašal 7,8 mili- jona evrov, ostal nerazpore- jen. Vseslovensko združenje malih delničarjev in njegov zastopnik Kristjan Verbič, ki imata skupaj v termah le 23 delnic, sta na ta sklep napo- vedala izpodbojno tožbo, ker menita, da bi terme svojim delničarjem morale izplačati vsaj del dobička. Združenje in Verbič razmišljata o vloži- tvi izpodbojne tožbe tudi na sklep o izključitvi manjšin- skih delničarjev iz lastništva družbe. Gre za delničarje, ki spomladi niso sprejeli pre- vzemne ponudbe države o odkupu tistih delnic Term Olimia, ki še niso bile v lasti njenih podjetij. Država bo tem delničarjem za eno delni- co plačala 27,50 evra. »Ne gre toliko za višino odpravnine, čeprav bi lahko bila višja, kot za to, da država, ki je nekoč svoje državljane pozivala k sodelovanju pri lastninjenju, zdaj izvaja nacionalizacijo ter male delničarje izključuje iz podjetij. Moralo bi biti obra- tno, država bi morala svoje državljane, ki naj bi na svojih bančnih računih imeli pribli- žno 24 milijard evrov depozi- tov, čim bolj spodbujati, naj denar raje vlagajo v podjetja. Z napovedano izpodbojno tožbo želimo v združenju opozoriti prav na to nesmisel- no dogajanje v naši državi,« pojasnjuje Kristjan Verbič. JI Št. 35, 2. september 2021 GOSPODARSTVO 5 Unior objavil rezultate poslovanja v prvem letošnjem polletju Bolje kot lani, a slabše kot leta 2019 Iz zreškega Uniorja, ki je tesno povezan z avtomobilsko industrijo in večino svojih izdelkov izvozi, prihajajo dobre novice o poslovanju v prvem letošnjem polletju in tudi v mesecu po njem. Matična družba je v prvih šestih mesecih ustvarila za 53 odstotkov več prihodkov od prodaje kot v enakem lanskem ob- dobju in je imela 2,5 milijona evrov čistega dobička. Boljši od lanskih so bili tudi rezultati celotne skupine, ki jo sestavlja več podjetij doma in v tujini. Imela je 32 odstotkov več prihodkov od prodaje in 6,4 milijona evrov čistega dobička. JANJA INTIHAR Po lanskem 21-odstotnem upadu čistih pri- hodkov od prodaje in izgubi, ki je znašala malo manj kot osem milijonov evrov, so torej vsi letošnji poslovni kazalci Uniorja bistveno boljši. A kljub temu še vedno zaostajajo za rezultati, ki sta jih Unior in njegova skupina dosegla v prvem polletju leta 2019. Takrat je matična družba imela malo manj kot 92 mili- jonov evrov čistih prihodkov od prodaje in 5,2 milijona evrov čistega dobička, prihodki ce- lotne skupine so znašali 132 milijonov evrov, čisti dobiček pa 9,4 milijon evrov. V letošnjem prvem polletju je Skupina Uni- or ustvarila 122 milijonov evrov prihodkov od prodaje, kar je skoraj 30 milijonov več kot v enakem lanskem obdobju, ko se je Unior že februarja v svojem proizvodnem podjetju na Kitajskem, nato pa v drugi polovici marca tudi doma zaradi izbruha epidemije covida soočil z drastičnim upadom naročil. Letos je povsem drugače. Kot so v svojem polletnem poročilu zapisali v Uniorju, imajo v svojem programu Odkovki, ki v podjetju prispeva največ prihodkov, dovolj naročil, in to kljub počasnejši rasti prodaje novih avtomobilov v Evropi. Še bolje je s programom Ročna orod- ja, kjer se srečujejo z rekordnim obsegom na- ročil, ki je posledica večjega povpraševanja po specialističnih ročnih orodjih in pridobitve novih kupcev v zadnjih letih. Tretji program, Strojegradnja, se še vedno sooča z vplivom epidemije. Novih naročil namreč primanj- kuje, ker so kupci previdnejši pri naročanju nove investicijske opreme. Najslabše gre tudi letos Uniorjevi turistični dejavnosti, saj je nje- govo podjetje Unitur lahko začelo poslovati šele v drugi polovici junija. Za razliko od lanskih prvih šestih mesecev, ko je zabeležila 2,7 milijona evrov izgube, je Skupina Unior letos do polletja ustvarila 6,4 milijona evrov čistega dobička. Uspešno tudi v drugem polletju Matična družba Unior je v letošnjih prvih šestih mesecih imela 90,4 milijona evrov pri- hodkov od prodaje, kar je 31 milijonov evrov ali 53 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. Čisti dobiček je znašal 2,5 milijona evrov, kar je 7,8 milijona evrov bolje kot sre- di lanskega leta, ko je zabeležila 5,3 milijona evrov izgube. Uspešno poslovanje Uniorja se nadaljuje tudi v drugem polletju. Po jav- no objavljenih podatkih je družba v sedmih mesecih ustvarila 103,7 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je 47 odstotkov več kot v lanskih prvih sedmih mesecih in 7 odstotkov več od načrtov. Prodajalka luči nova direktorica Meje Šentjurska Meja je včeraj dobila novo vodstvo. Nadzorni svet, ki mu od konca julija predseduje profesor z mariborske pravne fakultete Jurij To- plak, je za direktorico tega kmetijskega podjetja imenoval Vanjo Papak, ki je prav tako iz Maribora. V zadnjih 25 letih bo to šele tretja oseba na čelu Meje. Od leta 2006 jo je vodil Roman Gregorn, ki je septembra lani po spremembi lastništva v podjetju in uvedbi upniške prisilne poravnave odstopil. Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), ki je največja upnica Meje in ji je na njen predlog sodišče prepustilo tudi vodenje poslov v podjetju, je nato za direktorja imenovala Mitjo Križaja, nekdanjega člana uprav- nega odbora DUTB. Čeprav je slaba banka še sredi avgusta zatrjevala, da odločitve o zamenjavi direk- torja še ni sprejela, so takrat že zaokrožile neuradne informacije, da bo odpoklicala Križaja in na njegovo mesto postavila Vanjo Papak. Nova direktorica Meje širši javnosti in tudi v poslovnih krogih ni znana. Podatki, dosegljivi na spletu, razkrivajo, da je bila doslej zaposlena v mariborskem podjetju MK Illumination Global kot projektna svetovalka za prodajo prazničnih luči trgovskim središčem. S Papkovo smo se poskuša- li pogovoriti po telefonu in jo vprašati, s kakšnim namenom prihaja v Šentjur, a se na naše klice ni odzvala. JI V cinkarni napovedujejo, da bo z zagonom četrtega elektrofiltra proizvodnja v njihovem podjetju še bolj čista in še bolj zanesljiva. Za čistejšo in bolj zanesljivo proizvodnjo Cinkarne Celje letos nadaljuje dobro poslovanje. V prvem polletju je ustvarila za 12 odstotkov več prihodkov od proda- je kot v enakem lanskem obdobju, čisti dobiček je bil višji za kar 60 odstotkov. Finančni položaj podjetja je še naprej stabilen, vse obveznosti poravnava pravočasno, nima dolgov, na bančnem računu je konec junija imelo 31 milijonov evrov denarnih sredstev. V prvem polletju so prihodki od prodaje znašali 99,4 milijona evrov, od tega je bilo izvoza za 90,4 milijona evrov. To je 12 odstotkov več kot v primerljivem lanskem obdobju in 13 od- stotkov bolje od načrtov. Kot pojasnjuje predsednik uprave Aleš Skok, se je letos zaradi višjih cen azijskih dobaviteljev povečalo povpraševanje po izdelkih evropskih in lokalnih proizvajalcev. Občutno več kot lani je letos cinkarna ustvarila tudi čistega dobička. Ob polletju je znašal 15,8 milijona evrov, kar je 9,9 milijona evrov več kot ob koncu lanskega junija. V cinkarni bo kmalu začela delovati nova čistilna naprava, tako imenovani četrti filter za čiščenje plinov, ki nastanejo med kalciniranjem gela titanovega dioksida. Naložba je vredna 1,8 milijona evrov. Kot je pojasnila članica uprave in tehnična direk- torica Nikolaja Podgoršek Selič, v proizvodnji že delujejo trije takšni filtri. »Dodatni filter bo omogočil potrebno vzdrževanje obstoječih filtrov, hkrati bo povečal zanesljivost in učinkovitost delovanja sklopa čistilnih naprav,« je še dodala. Postopek za vgradnjo četrtega elektrofiltra so v cinkarni za- čeli julija lani. Tehnični pregled je že bil opravljen, uporabno dovoljenje pričakujejo v naslednjih dneh. Za letošnjo jesen v podjetju napovedujejo tudi obširnejša vlaganja, ki bodo na- menjena predvsem proizvodnji njenega osnovnega izdelka titanovega dioksida. IJ, foto: arhiv Cinkarne Celje 6 IZ NAŠIH KRAJEV Št. 35, 2. september 2021 Pred začetkom seje se je pred osnovno šolo zbrala množica podpornikov Petra Žureja, ki ga podpirajo in želijo, da ohrani pokončno držo. (Foto: FB) PREBOLD – Svet zavoda OŠ Prebold razpravljal o njegovem delu Množica podpornikov podprla ravnatelja »Mi smo Peter Žurej«, »Šolo otrokom brez PCT«, »Dol s fašizmom, svoboda na- rodu« je bilo nekaj napisov na transparentih protestnikov, ki so prejšnjo sredo prišli pred OŠ Prebold podpret tamkajšnjega ravnatelja Petra Žureja, ko je svet zavoda na zahtevo inšpektorata za šolstvo na seji razpravljal o njegovem delu. Predsednik sveta Marjan Golavšek pravi, da postopek razrešitve ni tako preprost, kot bi morda kdo pričakoval, zato bodo člani sveta pred tem počakali na dodatna pojasnila inšpektorata in pravnih strokovnjakov. ŠPELA OŽIR Župan Vinko Debelak ob vsem tem zagotavlja, da se je pouk v njihovi šoli kljub raz- gretemu ozračju v preteklih dneh začel v skladu z vsemi predpisanimi pogoji. »Osnov- na šola Prebold ni njegova zasebna šola. Če se moramo vsi državljani pokoriti do- ločenim pogojem, se mora tudi on,« je bil jasen župan. Da je ravnatelj stopil očitno res korak nazaj pri svojih prizadevanjih, nakazuje tudi dopis, ki ga je poslal staršem in otrokom. V njem jih pozi- va, da se držijo predpisanih ukrepov. Šolo sta sicer dan pred za- četkom pouka obiskali tako šolska kot tudi zdravstvena inšpekcija, ki naj bi ravna- telju pojasnili, da bo šola zaprta, če ukrepov ne bodo spoštovali. Pristojni inšpekto- rat bo lahko namreč skladno z v torek sprejetim sklepom ministrstva za izobraževanje odredil pouk na daljavo za izobraževalni zavod, ki ne bi izpolnjeval predpisanih ukre- pov za preprečevanje širjenja covida-19. Odkrito dvomi Ravnatelj Peter Žurej že od začetka epidemije odkri- to dvomi o učinkovitosti po- goja PCT in obstoju novega koronavirusa, zaradi česar je šolo večkrat obiskala pristoj- na inšpekcija. Konec avgusta je po spletu zaokrožilo nje- govo pismo iz marca letos, v katerem je ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport med drugim prosil za dokaze o virusih kot pov- zročiteljih bolezni ter o var- nosti in učinkovitosti cepiv. Glede njegovega stališča so v javnosti deljena mnenja, medtem ko nekateri njego- ve poglede pozdravljajo, jih drugi obsojajo. »V sedmem, osmem razredu bodo otroci dobili negativno oceno, če ne bodo znali povedati, kaj je to virus,« je še dodal Debelak. Ni tako enostavno Inšpektorat za šolstvo je svetu zavoda Osnovne šole Prebold že dvakrat predlagal razrešitev ravnatelja. Člani sveta so se zato prejšnji te- den sestali na seji, na kateri so razpravljali o delu ravnate- lja in ne o njegovi razrešitvi. »Postopek razrešitve ravnate- lja ni tako enostaven, kot si morda kdo misli. Najprej mo- ramo podati predlog za razre- šitev ravnatelju svetu staršev in učiteljskemu zboru. Obe- nem moramo o tem obvestiti ministrico. Šele ko dobimo njeno mnenje, lahko na eni naslednjih sej odločamo o njegovi razrešitvi,« je poja- snil predsednik sveta zavoda Marjan Golavšek in obenem dodal, da mora biti predlog za razrešitev zelo dobro ute- meljen. Svetu zavoda bo zato na pomoč priskočila pravna služba. »Od nje pričakujemo določena pravna pojasnila in poglede, kar bo svet, takoj ko bo mogoče, obravnaval in se nato odločil, kako in kaj naprej.« Za umiritev strasti Vinku Debelaku je žal, da se je ta šola spet znašla v središču dogajanja. »Otroci se morajo šolati v šoli, zato mora kolektiv naše osnovne šole narediti vse, kar je po- trebno, da bo to tudi mogo- če,« je jasen župan, ki si ni- kakor ne želi, da bi bila šola pri tem kakršnakoli izjema. »Prejeli smo dopis ministr- stva za šolstvo, v katerem je sekretar pojasnil, kako bo izgledalo šolanje v letošnjem šolskem letu v celotni državi. Jasno je, da naša šola pri tem ne more biti izjema.« Debelak je ob tem še prepričan, da je treba zadeve umiriti. »Tako razgreto ozračje, ko so razde- ljeni tako starši kot učitelji, slabo vpliva na učence.« Blato odstranjeno iz Vodul ŠENTJUR – Blato iz komunalnih čistilnih naprav, ki ga je na zemljišče v Vodulah pred več meseci nezakonito odložilo podjetje Lasaz, je bilo odstranjeno. Inšpektorica za okolje je to ugotovila ob kontrolnem inšpekcijskem nadzoru. »Vidi se, da je material z zemljišča odstranjen. Območje je poravnano z ilovico. Prav tako je mogoče videti, da je material odstranjen iz jarka, skozi katerega teče potoček. Vidno je stekanje zalednih vod proti močvirju na dnu jarka. Tudi v močvirju je mogoče videti, da je blato odstranjeno. V okolici so ostanki posameznih posekanih dreves, ki jih je izvajalec od- stranil, da je lahko odstranil blato,« so sporočili iz službe za odnose z javnostmi pri okoljskem ministrstvu. Dodali so, da je zavezanec, torej podjetje Lasaz, s tehtalnimi listi dokazal, da je ves odstranjen material iz Vodul odpeljal v podjetje Kostak, ki ima okoljevarstveno dovoljenje za predelavo tega odpadka. Tako je poskrbel za zakonito ravnanje z odpadkom. TS Policija in inšpektorat za okolje sta bila o nezakonito odloženem blatu obveščena v začetku letošnjega maja. Blato se je med drugim izpiralo v Slatinski potok. (Foto: Gabrijela Triglav Brežnik) Ena od dveh 3D-zeber v Velenju je v neposredni bližini velenjskega izo- braževalnega centra, kjer so OŠ Gustava Šiliha, Glasbena šola Frana Koruna Koželjskega, Šolski center Velenje, visoka strokovna šola za varstvo okolja in fakulteta za energetiko. 3D-zebri za varnejšo pot v šolo VELENJE – Zagotavljanje varnosti otrok in mladole- tnikov je v prvih septembr- skih dneh ena najpomemb- nejših nalog policije in nasploh vseh udeležencev v prometu. V Velenju so za šolarje in druge ranljive udeležence v prometu ure- dili inovativne prehode za pešce. Projekt je nastal na pobudo zavarovalnice Ge- nerali, in sicer s podporo Zavoda Varna pot in v so- delovanju z Mestno občino Velenje, ki se je kot prva ob- čina v Sloveniji pridružila iniciativi umeščanja 3D-ze- ber na območjih umirjene- ga prometa. V Sloveniji smo še vedno priča mnogim prometnim nesrečam, v katerih so udele- ženi najranljivejši udeleženci v prometu, kot so otroci, in- validi, starejši, pešci, kolesarji ter tisti na rolerjih in skirojih. »Prav ta skupina predstavlja skoraj polovico vseh smrtnih žrtev v prometu. V letu 2020 je umrlo 39 ranljivih udele- žencev cestnega prometa, kar predstavlja 49 odstotkov vseh umrlih, vsak od njih ima svoje ime, priimek in svoje najdraž- je. To je dovolj velik razlog za naš skupni prispevek,« je po- udaril Robert Štaba iz Zavoda Varna pot. V Velenju sta inovativna prehoda zarisana tam, kjer ceste prečka tudi veliko otrok in mladih, med Rudarsko in Prešernovo cesto pri Upravni enoti Velenje ter v neposredni bližini velenjskega izobra- ževalnega centra, kjer so OŠ Gustava Šiliha, Glasbena šola Frana Koruna Koželjskega, Šolski center Velenje, visoka strokovna šola za varstvo oko- lja in fakulteta za energetiko. »Z veseljem in s ponosom smo se kot prva občina v Sloveniji Št. 35, 2. september 2021 IZ NAŠIH KRAJEV 7 RADEČE – Pridobili naj bi trikrat več elektrike, kot je porabijo Energetsko samooskrbna vas Zavrate nad Radečami so prava slovenska vas, ki se sama oskrbuje z električno energijo. Vse hiše elektri- ko pridobivajo iz sončnih elektrarn s skupno močjo 50 kilovatov, postavljenih na dveh kmetijah v vasi. S pomočjo dveh elektrarn naj bi vaščani »pridelali« celo trikrat več elektrike, kot je bodo porabili. LEA KOMERIČKI KOTNIK V luči objave najnovejšega poročila medvladnega odbora za podnebne spremembe je zdaj bolj kot kadarkoli prej ja- sno, da se čas za zmanjšanje škode ob negativnih posledi- cah podnebnih sprememb hi- tro izteka. Slovenija je posta- vljena pred izziv, kako doseči veliko ambicioznejše cilje na področju obnovljivih virov in energetske učinkovitosti. Do- ber zgled postavlja skupina Sonce, ki je s svojim inova- tivnim energetskim modelom pripomogla k nastanku prve energetsko povsem samoo- skrbne vasi skladno s poseb- nim zakonom. Zavrate tako predstavljajo edinstven pri- mer skupnostne samooskrbe s pomočjo sončne energije in postavljajo trajnostni vzor, ki temelji na povezovanju lo- kalne skupnosti in napredne tehnologije za okolju prija- znejšo prihodnost, zatrjujejo v podjetju Sonce energija. »Trenutna ocena je, da bo vas Zavrate s predhodno in z novonameščeno sončno elektrarno pridelala trikrat več elektrike, kot je bo pora- bila,« je o novi okolju prija- znejši pridobitvi za Zavrate povedal Gregor Novak, sola- stnik skupine Sonce in direk- tor platforme SunContract. A kot zatrjuje, se prizade- vanja družbe za skupnostno samooskrbo tu šele začenja- jo, saj že pripravljajo številne nove projekte. Med drugim že gradijo samooskrbni cen- ter mesta Radeče, v radeški občini načrtujejo še eno ta- kšno vas ter še nekaj drugih tovrstnih vaških skupnosti v nekaterih drugih delih Slove- nije. »Slovenija ima ogromen potencial glede samooskrb- nih skupnosti, zato je naš cilj, da bi v naslednjih dese- tih letih vse strehe v vaseh in mestih pokrili s sončnimi elektrarnami in jim tako za- Zavod Varna pot bo ob podpori Zavarovalnice Generali naslednjo 3D-zebro predstavil na Ptuju v torek, 7. septembra. V tednu mobilnosti, ki ga obeležujemo med 16. in 22. septembrom, bodo 3D-zebro predstavili še v Ljubljani. pridružili iniciativi umeščanja 3D-zeber na območjih umirje- nega prometa. 3D-zebri smo umestili na mesta, kjer je med udeleženci v prometu veliko pešcev, med njimi tudi otrok. Prepričani smo, da bodo zaradi njih bolj vidni in s tem tudi var- nejši,« je dejal župan Velenja Peter Dermol. Kaja Kobal, vodja projek- tov pri Zavodu Vrana pot, je ob tem povedala, da so prvi odzivi uporabnikov inovativ- nih prehodov zelo dobri. Za tovrsten pristop so se po nje- gotovili samooskrbnost,« je še dodal Novak. Izključno obnovljivi viri Skupina Sonce, v okviru ka- tere deluje tudi podjetje Sonce energija, je eden največjih po- nudnikov sončnih elektrarn v Sloveniji. Direktor podjetja Roman Gregorn je dejal, da se lahko po skoraj 15 letih od nji- hovega prvega fotovoltaičnega projekta pohvalijo z več kot ti- soč uspešno izpeljanimi pro- jekti na področju samooskrbe za gospodinjstva in kmetije kot tudi s projekti za poslovne stranke in industrijo. »Temu naboru zdaj dodajamo še prvo skupnostno samooskrbo, ki deluje v skladu z novim zako- nom o spodbujanju obnovlji- vih virov in omogoča, da se bo celotna vas Zavrate napajala izključno iz naravi prijaznih virov energije,« zadovoljno pove Gregorn. Neposredno koriščenje skupnega vira Vas Zavrate od drugih projektov samooskrbe loču- je samooskrbna skupnost, podprta z energetsko tržni- co, digitalno platformo, ki jo uporablja podjetje Sonce energija in ki podpira pov- sem nov poslovni model rabe zelene energije med proizvajalci in odjemalci ele- ktrične energije. Končnim po- rabnikom namreč omogoča neposredno koriščenje sku- pnostnega obnovljivega vira in povezovanje s proizvajalci elektrike, kar posameznikom zagotavlja lažjo dostopnost energetike. Omogoča tudi večjo tran- sparentnost na trgu električ- ne energije in 10- do 15-od- stotno znižanje računa za elektriko za vaščane oz. do 50-odstotno zmanjšanje raču- nih besedah odločili, ker so želeli na prometno varnost opozoriti na inovativen način, za katerega verjamejo, da bo prispeval k izboljšanju varno- sti in predvsem k izboljšanju črne statistike. »Podatki za leto 2020 namreč izkazujejo, da je bila skoraj polovica žrtev pred- stavnikov teh ranljivih skupin, kot so pešci, kolesarji, rolarji, vozniki skirojev,« je dejala Ko- balova in podala še podatke, ki kažejo, da se je prometna varnost v zadnjem letu celo poslabšala. »Do 30. avgusta je Samooskrba z električno energijo naj bi vaščanom znižala mesečne stroške za 10 do 15 odstotkov. Računi tistih, ki so v ta namen »posodi- li« strehe, bodo nižji tudi do 50 odstotkov. na za elektriko za uporabni- ke, ki skupnosti nudijo svoje strešne površine. Uporabniki lahko tako razpolagajo z vso elektriko, ki jo proizvede nji- hova elektrarna, tudi z viški iz preteklega leta, ki jih lahko prosto prenesejo na druge po- rabnike kjerkoli po Sloveniji ali jih unovčijo. Edinstven primer in vzor Lastniki samooskrbnih elektrarn, ki uporabljajo omenjeno programsko opre- mo, so lani proizvedli malo manj kot 800 megavatnih ur presežkov, kar je enako ko- ličini elektrike, ki jo porabi približno 200 povprečnih slovenskih gospodinjstev s standardno porabo elektrike 4000 kilovatnih ur na leto. Prav tako je nakup elektrike na omenjenem portalu pozi- tivno prispeval k zmanjšanju izpusta ogljikovega dioksida za 4.452 ton. »Trajnostni razvoj v Slove- niji postaja vedno bolj aktu- alna tema in tudi manjše ob- čine se zavedamo njegovega pomena, zato v Radečah že več let aktivno spodbujamo promocijo in izvajanje pro- jektov, ki temeljijo na samo- oskrbi in obnovljivih virih energije,« je novo energetsko pridobitev v Zavratah poz- dravil Tomaž Režun, župan Občine Radeče, ter obenem poudaril vlogo povezovanja znanja in izkušenj občanov Radeč in vaščanov Zavrat, ki so v projektu še okrepili med- sebojne vezi. Foto: Jure Čulk bilo na slovenskih cestah že 81 smrtih žrtev, kar je več kot v celotnem obdobju lani.« Ob tem je še enkrat ponovila sicer že velikokrat izrečeno, a morda še premalokrat zares slišano: »Otroci so kot ude- leženci v prometu lahko ne- predvidljivi, hitri, energični in včasih z mislimi povsem dru- gje kot v prometu, zato je zelo pomembno, da smo odrasli, predvsem vozniki, toliko bolj pozorni in odgovorni. Še malo namesto njih.« LKK ansambla saše avsenika 8 IZ NAŠIH KRAJEV Št. 35, 2. september 2021 POLZELA – Ob dnevu slovensko-ameriškega prijateljstva slovesno v Andražu nad Polzelo Ob bok srečanju pri Ruski kapelici Majhen Andraž nad Polzelo je bil prejšnjo sredo središče mednarodnega po- litičnega dogajanja. V kraju pod Goro Oljko so ob dnevu slovensko-ameriškega prijateljstva obeležili 77. obletnico strmoglavljenja ameriškega bombnika med drugo svetovno vojno. K spominski plošči so venec položili predsednik republike Borut Pahor, premier Janez Janša in ameriški general Jason E. Bailey. ŠPELA OŽIR Tradicionalna spominska slovesnost, ki je bila letos že osmo leto zapored, je bila posvečena posadki desetih pilotov bombnika B-17, ki je strmoglavil v Andražu nad Polzelo leta 1944. Letala so imela namen bombardirati tovarno Steyr v Avstriji, ki je proizvajala strelivo in ostalo vojno opremo za Tretji rajh. Na krovu letala, ki je strmo- glavilo ob vznožju Gore Olj- ke, je bilo deset članov po- sadke, starih od enaindvajset do petindvajset let. Dva sta strmoglavljenje preživela. Osem jih je umrlo in so jih pokopali na pokopališču v Andražu nad Polzelo. Nji- hova imena so vklesana na spominski plošči pri pokopa- lišču, ki je bila postavljena leta 2014. »Zbralo se je več kot petsto ljudi, kar nam sporoča, da je ta dogodek najmanj enakovreden vsakoletnemu srečanju pri Ruski kapelici,« je povedal Jože Kužnik. V čast prijateljstvu in zavezništvu Slavnostni govornik je bil predsednik Republike Slove- nije Borut Pahor. Med dru- gim je povedal, da je pono- sen na krajane Andraža nad Polzelo z županom Jožetom Kužnikom na čelu, ker vsa leta tako srčno in predano pripravljajo dan slovensko- -ameriškega prijateljstva. Kot je še dodal, na ta dan slavimo prijateljstvo in zavezništvo med Slovenijo in ZDA, ki se je rodilo v surovih časih dru- ge svetovne vojne. »Ne po- zabimo, da je tudi ameriška vojska med drugo svetovno vojno pomagala pri osvobo- ditvi Evrope. Slovenija je z vstopom v Nato postala del zahodnega sveta, ki mu pri- padamo v dobrem in slabem, saj si želimo istih vrednot.« General ameriških letalskih sil Jason E. Bailey, poveljnik 31. lovskega krila v letalski bazi Aviano, je povedal, da se tega hrabrega in tragičnega dogodka v Andražu nad Pol- zelo iz zgodovine kot prijate- lji, partnerji in zavezniki spo- minjamo z velikim ponosom. Zanj spomenik v Andražu ni le znamenje zgodovinske žr- tve, ampak je tudi spomenik neprekinjene predanosti svo- bodi, človekovim pravicam ter miroljubnemu reševanju sporov z vizijo evropske celo- vitosti, svobode in miru. Več kot petsto ljudi »Letošnji dogodek je bil do zdaj najlepši in tudi najbolje obiskan. Zbralo se je več kot petsto ljudi, kar nam sporoča, da je najmanj enakovreden vsakoletnemu srečanju pri Ruski kapelici. Zato predsta- vlja veliko promocijo za kraj in občino, ki sta se s tem do- godkom zagotovo vtisnila v K spominski plošči so venec položili predsednik republike Borut Pahor, premier Janez Janša in ameriški general Jason E. Bailey. (Foto: TT) »Ne pozabimo, da je tudi ameriška vojska med drugo svetovno vojno pomagala pri osvoboditvi Evrope. Slovenija je z vstopom v Nato postala del zahodnega sveta, ki mu pripadamo v dobrem in slabem, saj si želimo istih vrednot,« je izpostavil Borut Pahor. srca mnogih ljudi daleč na- okoli in po svetu. Obisk vi- sokih gostov pritrjuje mojim besedam. Veseli in počaščeni smo, da sta bila letos prvič oba predsednika prisotna na dogodku,« je bil po dogodku zadovoljen gostitelj, polzelski župan Jože Kužnik. Pahor, Bailey in Janša so se vpisali tudi v knjigo častnih gostov Občine Polzela, vo- jaški kaplan Matjaž Muršič Klenar je blagoslovil spomin- sko ploščo. Slovesnosti sta se udeležila tudi obrambni mi- nister Matej Tonin in notranji minister Aleš Hojs. Družinsko petje popestrilo oblačno nedeljo POLZELA – Člani Kulturnega društva An- draž nad Polzelo so v nedeljo popoldne pod streho spravili že 37. glasbeno prireditev Družina poje – Peli so jih mati moja. Gre za eno prvih tovrstnih prireditev v Sloveniji, ki je v vseh teh letih dobila kar nekaj razli- čic spodbujanja družinskega petja, tudi na televizijskih zaslonih. Zametki tega znanega glasbenega popol- dneva v Andražu nad Polzelo segajo v leto 1983, ko so krajani na pobudo domačina Konrada Brunška organizirali prireditev Po- kaži, kaj znaš. Na njej je nastopilo kar nekaj domačih družinskih glasbenih sestavov, zato so se odločili, da bodo veselo popoldne prei- menovali v Družina poje. Prireditev je v vseh sedemintridesetih letih rasla in se razvijala. Na andraškem odru so nastopile številne dru- žine iz več kot sto različnih krajev v državi in zamejstvu. Poklon najzvestejšim Letos jih je nastopilo enajst. Vsak družin- ski sestav je zapel dve pesmi in ob koncu zaključno pesem Zdravljico, s katero so se skupaj predstavili vsi nastopajoči, torej malo več kot osemdeset pevcev. Da družine rade prihajajo pod Goro Oljko, dokazujejo člani družine Kos s Ponikve pri Žalcu in družine Strmšek iz Brinjeve Gore. Oboji so se prire- ditve udeležili že dvajseto leto zapored. Ob tej priložnosti jim je župan Jože Kužnik po- delil likovno delo slikarja Jožeta Napotnika. Osrednji gost je bil Franc Žerdoner. V pre- teklosti je več let prepeval na tej prireditvi. Je pisec več kot dvestotih skladb, pretežno narodnozabavne, pop in zborovske glasbe. Vsi ga dobro poznajo kot dolgoletnega vod- »S prireditvijo želimo pritegniti ljudi, da bi več truda vložili v to, da bi se pesem vrnila v naše domove in se ohranila v naših družinah ter se slišala ob praznovanjih, končanem delu in ob vsakršnem srečanju, kjer so na kupu veseli ljudje.« Da družine rade prihajajo pod Goro Oljko, dokazujejo člani družine Kos s Ponikve pri Žalcu, ki so se letos prireditve udeležili že dvajsetič. jo Ansambla Franca Žerdonerja in Šaleških fantov. Je prejemnik številnih priznanj, pred dnevi je prejel nagrado za življenjsko delo pri Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije za udejstvovanje v kulturi. Ohranjanje glasbene dediščine Andražani želijo s prireditvijo Družina poje ohranjati glasbeno kulturo v obliki ljudskega petja v družini, jo prenašati na mlajše rodove in spodbujati ljudi, da bi se pogosteje srečeva- li ter družili s to zvrstjo petja. »S prireditvijo želimo pritegniti ljudi, da bi več truda vložili v to, da bi se pesem vrnila v naše domove in se ohranila v naših družinah ter se slišala ob praznovanjih, končanem delu in ob vsa- kršnem srečanju, kjer so na kupu veseli lju- dje,« je povedal predsednik organizacijskega odbora David Zabukovnik, ki je skupaj z Živo Verdev prireditev povezoval. »Veseli smo, če obiskovalci prireditve s pevci tudi zapojejo, s tem dajo znak, da pesem poznajo in da še vedno »živi«.« ŠO Foto: TT Ne bo izredne seje POLZELA – Potem ko je prejšnji teden šest občinskih svetnikov podalo zahtevo za sklic izredne seje, se je župan Jože Kužnik odločil, da jim bo na vprašanja odgovoril na redni seji. To je sklical za prihodnji ponedeljek, ko bo med dru- gim povedal, kako si je zamislil vodenje občine kot nepoklicni župan. 1. avgusta se je namreč zaposlil v Darsu. Skupino šestih svetnikov zanima pred- vsem, kako si župan predstavlja nepoklic- no voditi občino in biti na voljo občanom. Ob tem podpisniki menijo, da ni pravih smernic, kam želi občina priti. Kot še pravijo, se je v zadnjem obdobju nabralo precej vprašanj, na katera želijo županove odgovore. Poleg novega načina vodenja svetnike zanima še nedavni nakup traktorske pri- kolice, ki naj bi jo občina kupila s pomočjo posrednika in jo zaradi tega tudi preplača- la. Zanimajo jih tudi podrobnosti projekta gradnje parkirišč pri gradu Komenda in to, ali jih je občina res prodala znani avtohi- ši. Zanima jih še projekt razširitve osno- ve šole, kdaj bi se lahko širitev začela in kakšna je finančna konstrukcija projekta. Svetniki bi radi odgovor tudi na vprašanje, ali je občina že prejela kakšen odgovor in- špekcijske službe glede nelegalne uporabe asfaltne baze v Podgori. Ker bo kamnolo- mu Podgora letos poteklo tudi uporabno dovoljenje oz. koncesija, jih zanima, ali ob- čina že pripravlja dokument, iz katerega bo razvidno, da polzelska občina nasprotuje nadaljnjemu obratovanju kamnoloma in da k temu tudi ne bo izdala soglasja. Poleg tega bodo svetniki na ponedeljko- vi redni seji obravnavali še nekaj drugih točk, med drugim bodo potrjevali predlo- ge občinskih nagrajencev. LKK Št. 35, 2. september 2021 AKCIJA 9 Zaključek naročniške akcije Vse poletne sobote sm uživali v čudoviti Izoli Foto: SHERPA V soboto je ekipa Novega tednika in Radia Celje šla v Izolo. Vse poletne sobote smo v podjetju NT & RC namreč s skupino ATP z avtobusi vozili na slovensko obalo zveste in nove naročnike časopisa SAŠA PUKL Novi tednik. Kar trije avtobusi poslušalcev in bral- cev naših ptujskih radijskih in časopisnih kolegov ter tudi naših zvestih poslušalcev in bralcev so se ustavili v čudoviti Izoli, kjer smo se kopali, se dru- žili ob nagradnih igrah in uživali v res sproščenem vzdušju. Kljub temu da so časi drugačni in neko- liko manj sproščeni, so bile vse poletne sobote super izkoriščene in vsi, ki so letovali z nami, so v en glas obljubili, da se bomo naslednje leto spet družili na lepi slovenski obali. 10 KULTURA Št. 35, 2. september 2021 Vnukinji sta slovitemu dedku posvetili razstavo v Kvartirni hiši Slovenski ornament Jožeta Karlovška V Galeriji Kvartirna hiša v Celju je bilo minulo so- boto odprtje razstave Slovenski ornament – Jože Kar- lovšek, posvečeno znanemu strokovnjaku za orna- mentiko in slovensko stavbno dediščino, raziskovalcu ljudske umetnosti, gradbeniku in slikarju. Razstavo sta pripravili njegovi vnukinji Katarina Karlovšek, ki je kolekcijo Slovenski ornament zasnovala leta 2018, in Julija Karlovšek, ljubiteljska slikarka, ki veliko navdiha za svoje slike najde v slovenskih ornamentih. ROBERT GORJANC Jože Karlovšek (1900– 1963) je bil rojen v Šmarjeti pri Šmarjeških Toplicah, dru- žino pa si je ustvaril v Dom- žalah, kjer je živel in ustvarjal vse do svoje smrti. Njegovo rojstno hišo v Šmarjeti, ki se zdaj imenuje Dvorec Gregor- čič, so pred kratkim temeljito obnovili in v njej uredili so- doben hotel ter restavraci- jo. Dvorec je postavljen kot spomenik mojstru slovenske Da je bil Karlovšek izjemno pomemben za ornamentiko in slovensko stavbno dediščino, so prepoznali tudi v Občini Šmarješke Toplice. Župan mag. Marjan Hribar je namreč osrednji trg v kraju, kjer tudi stoji nekdanja Karlovškova hiša, slavnostno razglasil za Karlovškov trg. Predstavitev nove številke Zgodovine za vse V okviru rednega letnega programa znanstvene revi- je Zgodovina za vse je v teh dneh izšla poletna številka že 28. letnika revije (izhaja od leta 1994, dve številki na leto). Tokrat ne gre za temat- sko številko, ta bo spet izšla decembra, prinaša pa zelo raznolike vsebine: znan- stvene razprave različnih avtorjev v osrednjem delu revije, zapise in recenzije najnovejših knjižnih izdaj. Prvo razpravo s pomen- ljivim naslovom Držite go- bec – Ivan Dečko in drugi deželnozborski mandat (1896–1902) je prispeval Filip Čuček. »Ivan Dečko je znana osebnost celjske zgodovine. V kontekstu nacionalnih bojev avtor predstavlja njegovo an- gažiranost v okviru deželnega parlamenta v Gradcu, kjer je bil naš zastopnik spodnješta- jerskih dežel,« je povedal dr. Borut Batagelj, urednik Zgo- dovine za vse. Tej razpravi sledi članek ameriške raziskovalke Kath- ryn E. Densford Brambovci v železu, v katerem avtorica obravnava velike spomenike, okovane z žeblji, ki so se za- čeli pojavljati v Avstro-Ogrski v začetku leta 1915. Spomeni- ki, ki so bili »vsehabsburška« značilnost, so bili namenjeni izkazovanju ljubezni do do- movine in ohranjanju družbe- nih vlog spolov. V Zgodovinskem društvu Celje, ki izdaja Zgodovino za vse, so se odločili, da bo tokrat v osrednjem delu predstavitve nove številke revije, ta je bila ornamentike, ki je razvoju ter preučevanju tega področja posvetil vse svoje življenje. Karlovškovi čudoviti or- namenti krasijo notranjost obnovljene zgradbe, na pro- čelju je njegov bronasti do- prsni kip, delo akademskega kiparja Borisa Prokofjeva. »Ustvaril je desettisoče no- vih ornamentalnih domislic, ustvarjal je z ljubeznijo in ve- liko strastjo. Številni ugledni S predstavitve tokratne številke revije Novi rokovnik so za leto 2022 pripravili v Celjski Mohorjevi založbi, v ena- kih vzorcih so na voljo tudi dnevnik branja, zvezek, pisala in drugi izdelki. Zvezek, rokovnik in dnevnik branja iz lanske kolekcija so bili razprodani. na Savinjskem nabrežju, o svoji razpravi »Danes pa gre- mo mi Savinci« podrobneje spregovoril domači avtor Urh Ferleža. V društvu namreč že- lijo dati priložnost za predsta- vitev tudi mlajšim avtorjem. Avtor v svoji razpravi osve- tljuje obdobje, ko je Rudolf Maister, general in umetnik, v Celju preživel nekaj mesecev v letih 1913 in 1914. Opravljal je službo poveljnika bataljona črne vojske. Kljub kratkemu bivanju je z nekaterimi Ce- ljani stkal pomembne vezi. Vključil se je v mestno kul- turno življenje, v tistem času je napisal nekaj pesniških del. Posebej pomembno je bilo so- delovanje s skupino celjskih gimnazijcev, ki so se združili v literarno društvo Kondor. Razprava Živel in deloval je med nemštvom in sloven- stvom avtorja Franca Kri- umetniki so močno vplivali na njegovo delo ter ga tudi spodbujali in občudovali. Med drugim tudi arhitekt Jože Plečnik, akademski sli- kar Božidar Jakac, pisatelj Franc Saleški Finžgar, Ma- ksim Gaspari …« je o svojem dedku povedala njegova vnu- kinja Katarina Karlovšek. Pred tremi leti je zasnovala kolekcijo Slovenski ornament – Jože Karlovšek, ki danes po- nuja več kot 60 različnih izdel- kov za poslovna, protokolarna in spominska darila. S kolek- cijo nadaljuje njegovo delo in ohranja bogato kulturno dedi- ščino slovenskega ornamenta. »Svet Jožeta Karlovška je raznovrsten, pisan, barvit, za- nimiv, domiseln in pester. Poln je krasilnih podrobnosti. To je svet, ki je našim prednikom po- menil lepoto. Kolekcija Sloven- ski ornament ohranja ljudsko umetnost in obuja kulturno dediščino slovenskega orna- menta iz pozabe. Ornament je lep ter poudarja tradicijo, je estetika, je likovna umetnost našega naroda,« je o kolekciji dejala Katarina Karlovšek. žnarja je tudi zelo aktualna, saj obravnava Josipa Ipavca v tem jubilejnem letu zname- nite družine skladateljev in zdravnikov iz Šentjurja. Marija Mojca Peternel se v svoji razpravi V modo je vpeljala demokracijo posve- ča delovanju Gabriel Chan- nel, ljudem bolj znane Coco Channel, z analizo člankov v časopisih njenega časa, in opisuje, kako je bila sprejeta v slovenskem okolju. V zadnji razpravi, z naslo- vom Potovanje od Goličave do Golega otoka, Božidar Je- zernik predstavi dramatično, tragično življenjsko zgodbo učitelja Jožeta Jurančiča, interniranca na Rabu, kjer je organiziral uspešen upor, kasneje pa je bil zaprt kot informbirojevec na Golem otoku. Dvajseto stoletje je prineslo tudi takšne absurde, Lepota po slovensko Ob predstavitvi kolekcije je v Kvartirni hiši na ogled tudi slikarska razstava Lepota po slovensko, na kateri ljubitelj- ska slikarka Julija Karlovšek predstavlja likovna dela, na- stala v zadnjem letu. Po dese- tih letih premora je avtorica ponovno posegla po čopiču in se podala na novo, svežo pot likovnega ustvarjanja. »Navdihujejo me rože, na- ravni motivi ter zadnje čase slovenski ornamenti, pred- vsem iz zbirk pokojnega ded- ka. Ornamentom rada vdih- nem barve in jih predstavljam na sodoben način. Slikam v tehniki akril na platnu, zelo rada se poigram še s kakšni- mi drugimi dodatki, kot so strukturna masa, gips in zlati lističi,« je svoje ustvarjanje predstavila Julija Karlovšek. Avtorica je še dodala, da so njene slike namenjene ne samo polepšanju naših domov, temveč tudi pozitivni energet- ski terapiji, ki jo doživljamo ob njihovi prisotnosti. Kot je da je moral Jože Jurančič kot tragični junak za obeleževa- nje uspešnega upora na Rabu sam sebi iz kamna izklesati spomenik. Prvo letošnjo številko revije Zgodovina za vse zaključuje- ta dva zapisa, in sicer Slavice Glavan o Friedrichu Brunu Andrieu, ki velja za ustanovi- telja Železarne Štore, ter Žige Blaja z naslovom Na poti h kulturni zgodovini čustev, ter poročila o najnovejših knji- žnih izdajah. Naslednja številka Zgodovi- ne za vse bo izšla decembra in bo tematska, sestavljena bo iz razprav, pripravljenih za znanstveni simpozij o pr- vem slovenskem županu Juru Hrašovcu. Simpozij bo konec septembra v Muzeju novejše zgodovine Celje. ROBERT GORJANC Foto: Andraž Purg - GrupA Katarina in Julija Karlovšek z dr. Bojano Rogelj Škafar, muzejsko svétnico iz Slovenskega etnografskega muzeja, kustosinjo zbirk slovenske ljud- ske umetnosti. Ta razvoj kolekcije spremlja od začetka. Povedala je, da je tovrstna kolekcija, ko se kulturna dediščina predstavlja na izdelkih, edinstvena v Sloveniji. poudarila, slika sama izbere prostor, ki ga bo krasila, in tam ostane, dokler je potreb- no – lahko za vedno. Njene dosedanje slike krasijo več vil na Hrvaškem, v Švici ter dom njenih staršev v Domžalah. Zoran Pevec na uglednem pesniškem festivalu v Strugi V dneh, ko je Celje gostilo pesniški festival Izrekanja in ko je bila v torek jubilejna, 25. podelitev Veronikine na- grade, ne smemo prezreti še enega pomembnega dosežka celjskega pesnika v mednarodnem prostoru. Dr. Zoran Pevec je bil letos gost enega najbolj znanih in uveljavlje- nih mednarodnih pesniških festivalov na svetu – Struški pesniški večeri v Severni Makedoniji. V Strugi se je predstavil s petimi pesmimi, prevedenimi v makedonščino in angleščino. Zaradi zaostrenih razmer v povezavi s koronavirusom je Zoran Pevec na festivalu so- deloval zgolj virtualno, s posnetki, kot še nekaj pesnikov iz drugih držav. Na festivalu, ki se je začel sredi minulega tedna in končal ta ponedeljek, sta bili gostji iz Slovenije še Lidija Dimkovska in Glorjana Veber. Do zdaj so bili gostje festivala pesniki iz vsega sveta, med njimi tudi Nobelovi nagrajenci Josip Brodski, Pablo Neruda, Eugenio Montale, Seamus Heaney. Na festivalu je sodeloval tudi eden najbolj uveljavljenih pesnikov beatniške poezije Allen Ginsberg in naš izjemen pesnik Tomaž Šalamun. RG Julija Karlovšek živi in ustvarja v Švici, kjer se redno udeležuje slikarskih delavnic pod mentorstvom slikarja Nacija Kocaslana. Foto: Gregor Katič Št. 35, 2. september 2021 KULTURA 11 Tina Kozin je letošnja Veronikina nagrajenka za pesniško zbirko Nebo pod vodo. Milan Jesih, prejemnik zlatnika poezije za življenjsko delo Nina Bohnec, prejemnica male Veronike Jubilejna Veronikina nagrada V odkrivanju moči besede Jubilejno, petindvajseto Veronikino nagrado za najboljšo pesni- ško zbirko leta je v torek zvečer v Narodnem domu prejela Tina Kozin za zbirko Nebo pod vodo, ki je izšla pri založbi Litera. Zlatnik poezije za življenjski pesniški opus je letos pripadel Milanu Jesihu, nagrada mala Veronika za najboljšo dijaško pesem pa Nini Bohnec. TATJANA CVIRN Veronikino nagrado za najboljšo pesniško zbirko minulega leta po- deljuje Mestna občina Celje od leta 1997. Nagrajeno zbirko in s tem lavre- ata poezije vsako leto izbere tričlan- ska komisija, ki so jo letos sestavljali dr. Alen Albin Širca, Bina Štampe Žmavc in Lara Paukovič. Njihovo delo ni bilo enostavno, saj so izbira- li med približno dvesto zbirkami in nazadnje med petimi nominiranimi, ki so izšle med lanskim junijem in le- tošnjim majem. Nominiranci so bili Alja Adam: Privlačnosti (Center za slovensko književnost), Esad Baba- čić: Včasih (LUD Literatura – splet), Ana Pepelnik: Treš (LUD Šerpa), Muanis Sinanović: Krhke karavane (Lud Literatura) in Tina Kozin: Nebo pod vodo (Založba Litera). Za zma- govalno zbirko je komisija med dru- gim zapisala: »Vsekakor gre za redko pesnjenje, katerega morda največja odlika je, da se za na videz skopi- mi, a vendar premišljenimi in celo preciznimi pomenskimi mrežami in imaginativni prodornosti skriva neverjetna jezikovna energija, ki jo lahko ob površnem, morda pa celo ob drugem in tretjem branju zlahka spregledamo.« Za kulturo javne besede Pobudnik Veronikine nagrade in zlatnika poezije za pesniško življenj- sko ustvarjanje je bil Jože Volfand iz podjetja Fit Media, ki je vrsto let vo- dila celoten projekt in ga lani predala Hiši kulture Celje. Zato je bil torkov slavnostni govornik na prireditvi v Narodnem domu, kamor jo je slabo vreme pregnalo s tradicionalnega prizorišča na Starem gradu. »Po- slanstvo Veronikinega trojčka ostaja enako: naj beseda ne umolkne,« je povzel vlogo projekta in poudaril, da je postala Veronikina nagrada ena od najpomembnejših literarnih na- grad pri nas. »Lahko se sprašujemo, kaj je in kaj ni poezija, lahko nam je hladno pri srcu, ker se poezija pre- malo bere in verzi niso mikavni za sodobnega človeka. A dlje ko bomo gledali samo v telefonske ekrane in Slavnostni govornik in pobudnik Veronikine nagrade Jože Volfand pozabili pogledati v oči sočloveku, bolj se nam odmikata resničnost in intimnost življenja in bolj siromašen je naš duhovni svet v času, ki na po- vršje naplavlja preveč plitkosti, po- vršnosti, arogantnosti, brezbrižnosti in nekulture, s politični nekulturo vred,« je opozoril govornik in pouda- ril, da mora žlahtna beseda literature in kulture dati odgovor času, ki je podlegel nekulturi jezika in dopu- šča pritlehnost in prostaštvo javne besede. »Slovenija potrebuje gibanje za kulturo javne besede in Veronika je lahko njen slavolok.« Zlatnik in mala Veronika Na prireditvi so poleg Veronikine nagrade, ki jo je v imenu MOC pode- lila podžupanja Breda Arnšek, tradici- onalno podelili tudi zlatnik poezije za življenjski opus in ustvarjalno požlah- tnjenje slovenskega jezika in kulture. Letos ga je prejel Milan Jesih, ki piše pesmi že šest desetletij. Njegovi verzi so postali praktično ponarodeli, naj- več pozornosti so bili deležni njegovi Tina Kozin: »Pesniško ustvarjanje so trenutki največje zbranosti, lahko so naporni, saj implicirajo neko soočenje s samim seboj, ki ga včasih ne bi rad doživljal. Pisati sem začela precej pozno po napornem življenjskem obdobju, ne da bi vedela, kaj dejansko počnem.« V glasbenem delu večera sta na- stopili pianistka Vita Kovše in mez- zosopranistka Sara Briški Cirman, ki sta med drugim krstno izvedli skladbo Kraj skladatelja Leona Fir- šta. Nastala je po pesmi Milana Je- siha iz zbirke Jambi. Ob 25-letnici Veronikine nagrade je Hiša kulture Celje ustvarila tudi film. Soneti, ki so jih brali celo potniki na mestnih avtobusih v Ljubljani. Zna- čilnost njegove poetike je v tem, da se da poezijo pisati o vsem, nobena vsebina ni tabu, z jezikom se je treba igrati, besede postavljati v take zveze, da uho prisluhne rimi, ritmu in bese- dnim igram. Nagrado mala Veronika za naj- boljšo dijaško pesem pa je tokrat prejela Nina Bohnec iz Gimnazije Murska Sobota za pesem Med na- jinimi dotiki. Foto: Andraž Purg – GrupA Milan Jesih: »Nikoli ne vem, zakaj me kot civilno osebe doletijo take počastitve, ker imam občutek, da je vse to nekdo drug naredil. Po 60 letih ustvarjanja mi je to še vedno v zadovoljstvo in še vedno me narejeno lahko preseneti in vzradosti.« Ex-tempore slikarjev zgodovinskih mest Šentjurska območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti in tamkaj- šnja občina sta z Združenjem zgodovinskih mest Slovenije zadnjo avgustovsko soboto v Zgornjem trgu pripravili srečanje slikarjev. Organizacijo omenjenega kulturno-turističnega dogodka je območna izpostava JSKD Šentjur predlagala z namenom, da bi v Ipavčevem letu promovirali najlepši del mesta, ki je hkrati tudi rojstni kraj Josipa Ipavca. Srečanja se je udeležilo deset slikarjev iz Slovenj Gradca, Brežic, Slovenskih Konjic, Celja, Novega mesta, Kopra, Idrije, Tržiča, Brežic, s Ptuja in iz Šentjurja, torej iz krajev, ki so člani združenja zgodovinskih mest. Ustvarjalci so slikali v tehniki akvarela v spomin na dr. Herberta Kartina, ki je pred pol stoletja na ta način slikal podobe Zgornjega trga. Slednje so se ohranile v njegovem akvarelnem bloku. Likovni ex-tempore je strokovno spremljal akademski slikar Denis Senegačnik, ki bo z organiza- torji izbral eno delo in ga predlagal za odkup. Organizatorji srečanja bodo pripravili še razstavo in katalog ustvarjenih del. V njem bodo predstavljeni avtorji ter mesta, iz katerih prihajajo. Razstava vseh nastalih del bo v sklopu praznovanja praznika Občine Šentjur v četrtek, 23. septembra 2021, ob 18. uri v Galeriji Zgornji trg. Gostje razstave bodo predstavniki Občine Novo mesto, ki bodo organizirali naslednji likovni ex-tempore zgodovinskih mest Slovenije. TS Srečanja se je med drugim udeležil Milan Lamovec iz Slovenskih Konjic (Foto: Kvirina Martina Zupanc) 12 NAŠA TEMA Št. 35, 2. september 2021 Komu še lahko zaupamo? Prepovedan, a kljub temu na našem krožniku Konec avgusta so slovenski potrošniški trg preplavili odpoklici izdelkov zaradi etilen oksida, ki je v Evropski uniji pri pridelavi hrane prepovedan, a se mu je kljub temu uspelo pritihotapiti na naše krožnike. Gre za rakotvorno genotoksično snov, za kate- ro še ni na voljo zadostnih toksikoloških podatkov po zaužitju. Posledice za zdravje se pojavijo pri tistih, ki takšna živila redno uživajo več let. Ob nastalih razmerah se torej postavlja vprašanje, kako se je lahko snov, ki je pri proizvodnji hrane prepovedana, znašla v živilih, predvsem jogurtih in sladoledih, ki so še posebej priljubljeni? ŠPELA OŽIR »Etilen oksid se v Evropski uniji pri pridelavi hrane ne sme uporabljati, a je to do neke mere dovoljeno v ne- katerih tretjih državah, kjer evropski proizvajalci lahko nabavljajo svoje surovine,« je zapisano na nacionalnem portalu o hrani in prehrani Prehrana.si, kjer še dodaja- jo, da so z namenom prepre- čevanja tovrstnih tveganj v Evropski uniji vzpostavljeni strogi postopki in nadzori. »Vsak živilski izdelek, ki je in jih na svoji sple- tni strani objavljajo v rubriki Odpoklici. Kot še dodajajo, to počnejo pro- stovoljno, saj se zavedajo pomena teh objav za obve- ščenost potrošnikov. Premalo usklajenosti Nedavni množični odpo- klic živil, predvsem mleč- nih izdelkov zaradi etilen oksida, ki je bil prisoten v aditivu, je v javnosti sprožil Če imate izdelek, ki je bil odpoklican, doma, ga ne uporabljajte. Če ga boste vrnili v trgovino, kjer ste ga kupili, vam je trgovec dolžan vrniti kupnino. Lahko ga vrnete celo v primeru, če ste ga na primer že uporabljali ali deloma zaužili. vključen v živilsko verigo, je varen toliko, kolikor je varen njen najšibkejši člen. Ti naj- šibkejši členi so lahko zelo različni. V primeru etilen oksida so proizvajalci upo- rabljali aditiv, za katerega niso vedeli, da je onesnažen z etilen oksidom. Uporabili so dovoljen aditiv za živila, ki je ustrezal zahtevanim specifi kacijam, vendar so pristojne službe prisotnost problematične snovi v tem primeru odkrile šele nakna- dno.« Popolne varnosti ni V Zvezi potrošnikov Slo- venije izpostavljajo, da po- polne, stoodstotne varnosti ni, zato tako pri nas kot v Evropski uniji obstaja- jo predpisi in protokoli, ki urejajo odpoklice nevarnih izdelkov ter živil s trga. Kot še dodajajo, medsebojno obveščanje nacionalnih nad- zornih organov o nevarnih izdelkih in odpoklicih pote- ka ves čas, na dnevni ravni, če je izdelek v prodaji v več državah članicah Evropske unije. Če je izdelek dosto- pen le v posamezni državi, se to ureja na nacionalni ravni. Nacionalna nadzorna organa - Uprava za varno hrano, veterinarstvo in var- stvo rastlin ali Zdravstveni inšpektorat - javno objavita odpoklic na svojih spletnih straneh. V Zvezi potrošnikov Slovenije redno spremljajo obvestila različnih ustanov številna vprašanja in odzive. V Zvezi potrošnikov Slove- nije izpostavljajo, da so se, preden je Evropska komisija zahtevala poenoten posto- pek odpoklica, nadzorni or- gani v posameznih državah članicah odzivali različno. Kako zaskrbljujoče je lahko tovrstno pomanjkanje koor- dinacije? »Primer odpoklica živil zaradi prisotnosti eti- len oksida to dokaj dobro ponazori. Gre namreč za genotoksično, mutageno in »Vsak živilski izdelek, ki je vključen v živilsko verigo, je varen toliko, kolikor je varen njen najšibkejši člen. Ti najšibkejši členi so lahko zelo različni.« rakotvorno snov. Posledice za zdravje se pojavijo pri ti- stih, ki živila, onesnažena z njo, redno uživajo več let,« še navajajo v zvezi potrošni- kov. Da bi se izognili tvega- nju za dolgoročen vpliv na zdravje potrošnikov, je po- membno, da je vsako živilo, ki ga vsebuje, četudi zgolj v minimalnih količinah, vsa- kič dosledno takoj odpokli- cano in umaknjeno s trga. Foto: Pixabay »Nihče ne želi ogrožati svojih potrošnikov« Seznam odpoklicanih izdelkov zaradi etilen oksida, ki ga najdemo v določenih aditivih, je precej dolg. V Zvezi potro- šnikov Slovenije tako množičnega odpoklica ne pomnijo. A na njem ni nobenega izdelka nam najbližje Mlekarne Celeia iz Arje vasi. »V naši proizvodnji etilen oksida ne upo- rabljamo in ga nikjer ne dodajamo v mlečne produkte, saj uporaba tega sredstva ni dovoljena v pridelavi in predelavi živil,« je v imenu mlekarne pojasnila Neli Koren. Mleko je občutljivo živilo, zato je še posebej pomemb- no, kot izpostavljajo v tej znani mlekarni, da imajo pri njegovi pridelavi kot tudi pri nadaljnji predelavi dober nadzor in strog higienski re- žim. »Nihče ne želi ogrožati svojih potrošnikov. Odpokli- ci ne samo da predstavljajo fi nančno breme, dajejo tudi negativen prizvok podjetju. S stalnimi kontrolnimi toč- kami in z doslednim delom po predpisih se v podjetju trudimo nadzorovati vsak del proizvodnega procesa, zato je izjemno pomemb- Nacionalna nadzorna organa - Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin ali Zdravstveni inšpektorat - javno objavita odpoklic na svojih spletnih straneh. V Zvezi potrošnikov Slovenije redno spremljajo obvestila različnih ustanov in jih na svoji spletni strani objavljajo v rubriki Odpoklici. no, da imamo vzpostavljen oddelek službe kontrole in ekipo strokovno izobraže- nih sodelavcev za HACCP, ki stalno in redno bdijo nad stopnjami proizvodnega pro- cesa od vhodnih surovin vse do končnih proizvodov, ki jih dajemo na tržišče.« Izdelek je treba odpoklica- ti, ko se pojavi po zaužitju tveganje za zdravje potrošni- kov. Vzrokov za to je lahko več. »Govorimo lahko o mi- krobiološkem, kemijskem in fi zikalnem tveganju, o priso- tnosti alergenih komponent in GSO … Vse to lahko ima vpliv na osnovno surovino in na vse dodatke, ki jih je tre- ba med predelovalnim pro- cesom skrbno nadzorovati,« še izpostavljajo v mlekarni in dodajajo, da je seveda tve- ganje v primeru surovin, ki »V takšnem primeru je treba z učinkovitimi rednimi nadzori spremljati dobavljene surovine in dobavitelja oceniti kot poslovnega partnerja v luči vseh pomembnih vidikov.« jih podjetje vključuje v svo- je končne izdelke, nekoliko večje. »V takšnem primeru je treba z učinkovitimi rednimi nadzori spremljati dobavlje- ne surovine (s pomočjo izjav, izvedbe analiz in naključnih vzorčenj) in dobavitelja oce- niti kot poslovnega partnerja v luči vseh pomembnih vidi- kov (kakovost in varnost ži- vil, odzivnost in korektnost sodelovanja).« Če gre kaj narobe, odpo- klic načeloma izvede podjetje samo. To se zgodi, ko podjetje ugotovi neskladje na določe- nemu živilu in ga odpokliče, s čimer prepreči nadaljnje uži- vanje in prodajanje spornega živila. Odpokliče ga lahko na podlagi obvestila poslovnega partnerja – dobavitelja – o neu- streznem repromaterialu, ki ga je dobavil. Včasih se odpoklic zgodi na zahtevo stranke ali inšpekcijskega organa. Tako je bilo v primeru etilen oksida. ŠO Št. 35, 2. september 2021 NAŠA TEMA 13 Največ odpoklicev med igračami Posodice za majhne otroke, otroški skiro, palični mešalnik, papirnate slamice, uhani … To je le nekaj letos odpoklicanih izdel- kov, objavljenih na spletni stran Zveze potrošnikov Slovenije. Odpoklici seveda niso zgolj med živili, temveč tudi med preostali- mi izdelki. V Zvezi potrošnikov Slovenije redno spremljajo obve- stila ustanov, ki so pristojne za to področje, in jih objavljajo na svoji spletni strani v rubriki Odpoklici. V Evropski uniji so leta 2019 odkrili več kot štiri tisoč nevarnih izdelkov, kar je razvidno iz poro- »Nadzor je največje jamstvo za kakovost« Kako lahko potrošniki zaupamo, da je hra- na, ki jo najdemo na trgovskih policah, var- na? Prof. dr. Rajko Vidrih z Biotehniške fakul- tete Univerze v Ljubljani pravi, da je zaupanje potrošnikov v največji meri verjetno odvisno od nadzora. Torej od tega, da pristojne inšpek- cijske službe dovolj pregledujejo določeno število vzorcev hrane. V razvitih državah je po Vidrihovih besedah nadzor nad živili zgle- dno urejen. Kljub temu se kdaj zgodi tudi kaj nepričakovanega, kot je nedavni pojav etilen oksida v celi paleti živil. »V tem primeru je nadzor očitno zatajil. Rešitev vidim v še po- gostejših pregledih,« pravi sogovornik. Profesor na oddelku za živilstvo – ukvarja se s skladiščenjem ter s predelavo sadja in ze- lenjave, a tudi z rastlinskimi maščobami – je pojasnil, da je v razvitih državah za nadzor v celotnem prehranskem sistemu od vil do vilic zelo pomemben sistem sledljivosti. »Vsi, ki so vključeni v prehransko verigo, morajo skrbeti, da vse poteka tako, kot mora. Vsi postopki mo- rajo biti natančno zabeleženi. Če vsi sodelujoči v tej verigi delajo tako, kot naj bi delali, je konč- ni izdelek zelo verjetno kakovosten in varen.« Tudi ko gre pri hrani kaj narobe, je najbrž sledljivost zelo pomembna? Če vzamemo kot primer sadje, je na primer zanj zabeleženo, kaj se je z njim dogajalo od ta- krat, ko je bil na polju, do takrat, ko je prišel do potrošnika. Ob tej natančno vodeni sledljivosti je veliko lažje ugotoviti, v katerem delu verige je šlo kaj narobe in zakaj. Sledljivost je pomembna tudi pri načrtovanju, da se napaka več ne ponovi. Kako je z odgovornostjo v prehranski verigi? Je enakomerno porazdeljena ali imajo določe- ni členi verige večjo odgovornost kot drugi? Odgovornost je neenakomerno porazdeljena. V prehrambeni industriji so določene točke bolj izpostavljene, kar pomeni, da je tam nevarnost, da bi šlo kaj narobe, večja. Zato je vpeljana analiza tveganja kritičnih kontrolnih točk ali čila o sistemu hitrega obveščanja, namenjenega preprečevanju ali omejevanju prodaje nevarnih iz- delkov. Število ukrepov, ki so jih organi sodelujočih enaintridesetih držav sprejeli na podlagi obvestil, iz leta v leto narašča in je leta 2019 doseglo 4.477, kar je deset odstot- kov več kot leta 2018 in kar 63 od- stotkov več kot leta 2015. Sporne nekatere maske Po kategorijah, v katerih je bilo največ odpoklicev, so na prvem mestu igra- če (29 odstotkov vseh obvestil), sledijo motorna vozila (23 odstot- kov) ter električne naprave in opre- ma (8 odstotkov). Veliko obvestil je bilo izdanih tudi za kozmetiko, oblačila, tekstil in modne izdelke ter izdelke za nego otrok in otro- ško opremo. V Zvezi potrošnikov Slovenije še opozarjajo, da čeprav poročilo za leto 2019 tega ne zaje- ma, je treba opozoriti, da so bila od začetka izbruha koronavirusa zabeležena številna nova obvesti- la, predvsem v zvezi z maskami. HACCP-sistem. Slednji ugotavlja, vrednoti in nadzira tveganja, ki so pomembna za varnost končnega živilskega izdelka, da je higiensko ustrezen in neoporečen. Izdelovalci sadnih so- kov morajo na primer biti še posebej previdni pri pasterizaciji, temperatura pasterizacije mora biti dovolj visoka, da se uničijo vsi mikroorga- nizmi. Pri mesu, ribah in morskih sadežih je na primer takšnih kontrolnih točk še več, saj je več nevarnosti za mikrobiološke okužbe, na primer s salmonelo, z bakterijo kampilobakter, z liste- rijo … Pri mesu, a tudi pri mlečnih izdelkih je torej veliko več možnosti okužb kot pri sadju in zelenjavi, čeprav se lahko okužimo tudi z njima. Večina potrošnikov si, ko poseže po slado- ledu ali jogurtu, verjetno niti ne predstavlja, da bi lahko izdelek vseboval kaj takšnega, kot je tokrat. Etilen oksid so včasih uporabljali za sterilizaci- jo juh v vrečkah. Danes ga uporabljajo predvsem za sterilizacijo začimb, v nekaterih državah ga uporabljajo tudi za zaplinjanje žit pred insekti. Morda je prav z zaplinjanjem žit povezan dogo- dek, ko so ta plin konec prejšnjega leta našli v sezamovih semenih iz Indije. Takrat je bila nje- gova koncentracija 180 miligramov na kilogram, največja dovoljena količina po evropski zakono- daji pa je samo 0,05 miligrama na kilogram. To pomeni, da je bila dovoljena vrednost občutno presežena. V zadnjem primeru odpoklicanih mlečnih izdelkov in sladoledov je bil etilen oksid v aditivih, ki so bili dodani proizvodom. Proizvajalci na hrano gledajo skozi priz- mo ekonomike, dobička, potrošniki pa želi- mo jesti kakovostna in zdrava živila. Se cilji enih in drugih sploh lahko srečajo? Cilji se lahko srečajo, vendar ne moremo pri- čakovati, da bo poceni hrana boljša od dražje. Primer so ekološko pridelana živila, ki so vsaj dvakrat dražja od pridelanih na konvenciona- len način. Pridelovalci ekološko pridelanih živil uporabljajo zaščitna sredstva, ki so naravi pri- Zlomi in pretresi možganov Največ obvestil (27 odstotkov) je opozarjalo na tveganja za povzroči- tev poškodbe, kot so zlomi ali pre- tres možganov. Druga najpogosteje navedena težava so bile neželene kemikalije v izdelkih (23 odstot- kov), sledila je nevarnost zadušitve pri otrocih (13 odstotkov). Sloveni- ja je leta 2019 v sistem Safety Gate po podatkih zveze potrošnikov pri- javila štiriindvajset ukrepov, kot so odpoklici, opozorila in uničenja. Na prvem mestu so bile igrače, sledili so tekstil, oblačila in modni izdelki ter kozmetični izdelki (13 ŠO odstotkov). Profesor dr. Rajko Vidrih jazna. Pri konven- cionalni pridelavi uporaba običajnih zaščitnih sredstev omogoča večje pri- delke, manj je tveganj za kmetovalca, verjetnost, da bodo v končnem izdelku ostanki fitofarmacevtskih sredstev, pa je pravilo- ma večja. Redne kontrole v razvitih državah sicer večinoma ne pričajo o prevelikih ostankih fito- farmacevtskih sredstev, a so seveda tudi izjeme. Je inšpekcijski nadzor pri nas dovolj mo- čan ali bi ga moralo biti še več? Več nadzora zagotovo pomeni manj tveganja za potrošnike. Vendar nadzor tudi stane. Menim, da je nadzor nad živili v Sloveniji zadovoljiv, a kot smo videli zdaj pri tem množičnem odpoklicu, mu včasih kakšna stvar tudi uide. Tokrat je bila težava pravzaprav na ravni celotne evropske sku- pnosti. Vsi smo mislili, da etilen oksida v živilih enostavno ni več, vendar se je izkazalo drugače. Kakšna je pri skrbi za kakovostno hrano odgovornost potrošnika? Da se izobražuje, da pravilno izbira, da je osveščen? Izobraženost potrošnika ima precej večji pomen, kot mislimo. Izobražen potrošnik bo- lje preuči, kaj bo kupil. Dolgoletne raziskave kažejo, da je povprečen potrošnik pripravljen plačati nekoliko višjo ceno za boljši izdelek. Če bomo potrošniki osveščeni, določenih iz- delkov ne bomo kupovali in jih proizvajalci ne bodo več izdelovali, to zagotovo drži. Na izbiro živil seveda močno vpliva socialni po- ložaj. Če nekdo večino prejemkov nameni za plačilo položnic, bo na žalost varčeval pri hrani. Nasploh bi bilo dobro, da bi kupci več pozornosti namenjali sestavinam živil, ki so na izdelkih napisane z res majhno pisavo, in da bi se pozanimali o dodatkih v izdelkih. Nekateri dodatki so res nujno potrebni, drugi ne in tudi to bi moralo biti vodilo pri naku- pu. Živilo z manj dodatki ima ponavadi višjo ceno, saj je bolj podvrženo kvarjenju. OB ROBU Ko gre po gobe ozimnica Še tako skrbni in izkušeni gospodinji se kdaj zgodi, da se ji zaradi takšnega ali drugačnega vzroka pokvari del ali kar celotna ozimnica. Nič drugače ni pri velikih proizvajalcih ŠPELA OŽIR prehranskih izdelkov, kjer prav tako lahko gre po gobe katera od serij zaradi napake v proizvodnji ali zaradi česa drugega, kar ni v skladu s predpisi. Kdor dela, greši, bi lahko rekli. Povsem drugače je z odpoklici izdelkov zaradi spornega etilen oksida, ki je bil »skrit« v enem od sicer v Evropski uniji dovoljenih aditi- vov. Nekateri evropski proizvajal- ci jih kupujejo v nekaterih tretjih državah, kjer je do neke mere do- dajanje etilen oksida dovoljeno. Postavlja se vprašanje, zakaj tovr- stne surovine kupujejo ravno tam. Je razlog cena, boljši dostop? Še bolj kot to je na mestu razmislek, koliko takšnih surovin, ki v celo- ti ne zadostujejo vsem evropskim predpisom, se znajde na naših krožnikih, a za to niti ne vemo. V Zvezi potrošnikov Slovenije izposta- vljajo, da popolne, stoodstotne, var- nosti kljub dobremu nadzoru ni. Komu torej zaupati? Blagovni znamki, ceni, morda poreklu izdel- ka? Iz lastne izkušnje je težko povsem zaupati komurkoli od svetovnih pro- izvajalcev izdelkov. Z željo, da bi se sin vsaj prvih nekaj mesecev življenja izognil umetnim snovem, smo mu kupili na Danskem zasnovan na- raven iz bambusa narejen krožnik, skodelico in pribor. Po približno letu sem na spletu povsem po naključju zasledila, da so vsi izdelki iz te serije preklicani. Zadnje pri vsem tem je, da nam je trgovec nemudoma vrnil denar. So oznake bio, naraven in domače še zgolj floskule na papirju, zaradi katerih so iz- delki lahko dražji? Rešitev je zagotovo, da smo v čim večji meri samooskrbni. Ker je to dandanes zelo težko oziroma skoraj nemogoče, lahko storimo največ, če čim več hrane in izdelkov kupimo od lokalnih manjših po- nudnikov. Ob vsem tem ni odveč, da redno spremljamo odpoklice izdelkov na spletni strani Zveze potrošnikov Slovenije. Ob tako množičnih odpoklicih, kot smo jim priča zdaj, se marsikdo vpraša o tem, kaj vse je v naši hrani. Kaj je s potrošniki, ki takšna živila že zaužijejo? Koncentracije etilen oksida so bile v primeru zadnjih odpoklicev dokaj majhne. Kdor takšno živilo zaužije le nekajkrat, ne bo imel težav. Slednje bi se pojavile, če bi ga užival redno, vsak dan. Imajo takšni dogodki velik vpliv na obna- šanje potrošnikov ali na to hitro pozabimo? V preteklosti je bilo veliko primerov, ko je imela vsebnost določenih snovi v prehranskih izdelkih vsaj za krajši čas vpliv na manjše povpraševanje. Sčasoma potrošniki na to po- zabijo. Ko so našli miš v kumaricah, se je na primer zmanjšala prodaja kumaric. Marsikdo se zaradi želje po bolj zdravi hrani odloči za nakup pri bližnjem pride- lovalcu. Je pri manjših proizvajalcih dovolj nadzora ali se lahko tudi pri takšnih odlo- čitvah potrošniki ujamemo v past? Praviloma je pri manjših proizvajalcih manj težav, saj se zavedajo, da bodo za morebitne nepravilnosti takoj vedeli že sosedje in ostali člani lokalne skupnosti. Lokalni proizvajalci se praviloma bolj trudijo, da bi bilo vse v redu. Ob tem ima nakup hrane pri lokalnem pridelovalcu številne prednosti. Če za primer vzamemo sadje in zelenjavo, so prednosti na primer krajše tran- sportne poti, manjše onesnaževanje okolja, dalj- ša življenjska doba omenjenih živil, ohranjanje življenja na podeželju in manj selitev v mesta. TINA STRMČNIK 14 KRONIKA Št. 35, 2. september 2021 So naplahtali tudi vas? Spletni goljufi nikoli ne počivajo. V nacionalnem odziv- nem centru za kibernetsko varnost SI-CERT tokrat opozar- jajo na novo obliko tako imenovanega phishing napada, ki cilja na uporabnike, ki prodajajo izdelke v spletnih malih oglasih. Po oddaji malega oglasa potencialni kupec kmalu vzpostavi stik z osebo s SMS-sporočilom ali v aplikaciji Viber oziroma WhatsApp, pri čemer uporablja telefonsko številko iz tujine, profil v aplikaciji za sporočanje pa je lažen. Osebo zanima, ali je oglas še vedno aktualen, nato se zelo hitro odloči za nakup. Prodajalcu pošlje povezavo do spletne strani, kjer naj bi z vpisom podatkov o kreditni kartici prejel plačilo za izdelek. Povezava v sporočilu vodi na lažno spletno stran, ki upo- rablja grafično podobo Pošte Slovenije. Lažna spletna stran je prirejena za vsako žrtev posebej in vsebuje podatke o pro- dajalcu in izdelku, v nekaterih primerih tudi sliko iz malega oglasa. Napadalci na portalu celo nudijo klepet kot podporo uporabnikom. Žrtev tako dobi lažen občutek legitimnosti spletnega mesta. Pod krinko nakazila kupnine je treba vpisati podatke o kreditni kartici in potrditveno kodo iz SMS-sporoči- la. S temi podatki lahko napadalci ukradejo sredstva z računa žrtve v znesku do limita na računu. Če oseba nasede prevari in vpiše podatke svoje kreditne kartice, mora nemudoma po- klicati svojo banko. Če pride do oškodovanja, morajo goljufijo oškodovanci prijaviti na policijo. Pošto na Teharjah oropali že drugič Roparja še vedno iščejo Celjani so v ponedeljek v različnih delih mesta in njegovi okolici lahko opazili več policistov, ki so usta- vljali promet in iskali neznanca, ki je dopoldne oropal pošto na Teharjah. Zamaskiran neznanec je namreč nekaj minut pred pol deseto uro dopoldne vstopil v prostore pošte, zagrozil uslužbencu in od njega zahteval denar. Koliko denarja je odnesel, policija zaenkrat ne razlaga. Moški je s kraja ropa pobegnil. Preiskava še vedno traja, tako ni jasno, ali je imel pri ropu pomočnika. A glede na dosedanje vzorce ropov na Celjskem to ni izključeno. SIMONA ŠOLINIČ To je že drugi rop pošte na Teharjah, ki je sicer nekoli- ko odmaknjena od mestne- ga središča. V neposredni bližini so tudi stanovanjske enote. Prvi rop se je zgodil 21. novembra 2019. Takrat sta pošto oropala moška, ki sta bila oborožena. Zaposleno sta prisilila, da jima je izro- čila denar. Odnesla sta 6.500 evrov. Razlika v primerjavi s tokratnim ropom je, da se je zadnji rop zgodil v dopol- danskem času. Rop iste pošte leta 2029, pa se je zgodil tik pred njenim zaprtjem, saj sta takratna storilca domnevala, da je zaradi dnevnega pro- meta v blagajni več denarja. Zato je mogoče domnevati, da ponedeljkov ropar iz pošte ni odnesel veliko denarja. Celjski kriminalisti so ro- parja teharske pošte iz leta 2019 izsledili januarja lani. Šlo je za 29 in 41 let stara moška, ki sta imela na vesti kar nekaj ropov. Med drugim tudi rop bencinskega servisa na Ljubljanski cesti v Celju, kjer sta pokradla denar in ve- čjo količino vinjet ter samo s tem ropom povzročila za 50 tisoč evrov škode. Prav tako sta leta 2019 oropala pošto na Vranskem in ukradla enako količino denarja kot na Tehar- jah. Na vesti imata tudi rop bencinskega servisa v Šem- petru, od koder sta odnesla denar in vinjete v vrednosti malo manj kot 5 tisoč evrov. Po tej preiskavi je policija po- trdila tudi, da je bil eden od osumljenih nekdanji policist, ki ga je slovenska policija za- radi domnevno spornih de- janj že dvakrat odpustila. Ropov pošt lani najmanj Enote Pošte Slovenije so bile tudi na Celjskem pogo- sto tarče roparjev. Pošta je v letnem poročilu za lani spre- jela varnostne standarde in smernice za zagotavljanje varnosti ljudi ter premože- nja. »Pomemben vidik uspe- šnega obvladovanja varno- stnih tveganj je tudi skrb za ustrezno osveščenost in usposobljenost zaposlenih za identificiranje potencial- nih varnostnih tveganj ter ustrezno ravnanje v takšnih primerih. Poleg izobraževa- nja s področja varnosti za no- vozaposlene smo za delavce izvedli e-izobraževanje s po- dročja vsebin varovanja ljudi in premoženja, informacijske varnosti ter varstva osebnih podatkov. Izvedli smo tudi preventivne teste integritete, da bi preverili, ali zaposleni znajo prepoznati različna varnostna tveganja, ki so jim lahko vsakodnevno podvrže- ni, in ali znajo tudi ustrezno ravnati,« je zapisano v letnem poročilu. V njem je tudi zapi- sano, da je pošta lani zabele- žila najmanj kaznivih dejanj: »Število hujših oblik kaznivih dejanj tretjih oseb (ropi) je bilo v letu 2020 na najnižji ravni glede na pretekla leta, medtem ko so bila kazniva ravnanja zaposlenih na po- šti in pogodbenih izvajalcev storitev na ravni prejšnjih let, pri čemer so pretežni del teh kaznivih dejanj predstavljale tatvine, goljufije, poneverbe in neupravičene uporabe tu- jega premoženja ter kršitve tajnosti občil. V vseh prime- rih kaznivih dejanj je nastala premoženjska škoda, med- tem ko resnih posledic za ži- vljenje in zdravje zaposlenih ter strank ta dejanja niso ime- la. Zaposlenim, ki so žrtve ropa, nudimo tudi strokovno psihosocialno pomoč.« Večina jih je preiskanih Celjski kriminalisti so na področju ropov storili velik korak naprej, saj je večina ro- pov pošt, finančnih ustanov, bencinskih servisov in tudi tr- govin ter trafik preiskana. Res je tudi, da so z izsleditvijo dveh zgoraj omenjenih storil- cev preiskali tudi več ropov, ki sta jih storila. V zadnjem letu so v oči bodli predvsem ropi trgovin in trafik. Tarči roparjev sta bili na primer trafiki v Prešernovi in Stane- tovi ulici v Celju. Policisti so izsledili tudi neznanca, ki je aprila letos oropal bencinski servis na Mariborski cesti v Celju. Nekaj dni po ropu so ga prijeli na območju Žalca. 42-letni ropar je stari znanec policije, pri katerem so našli tudi droge, ukvarjal naj bi se tudi z goljufijami, v preteklo- sti so ga ovadili še zaradi na- silja v družini. Policija je bila uspešna tudi pri preiskavi ropa trgovine v Spodnji Re- čici na območju Laškega fe- bruarja letos. V tem primeru je ovadila dva storilca, stara 41 in 34 let. Še vedno ostaja nepreiskan letošnji brutalen rop, kjer ni šlo za ustanovo, ampak so roparji usklajeno napadli družino na območju Slovenskih Konjic. Kriminalisti storilce še iščejo, domnevati je mogoče, da je šlo za organizirano združbo. Juni- ja so štirje njeni člani namreč na terasi stanovanjske hiše napadli lastnika in lastnico, ju zvezali ter nato enako storili še njuni hčerki. Storilci so od lastnikov zahtevali denar, pre- iskali celotno hišo, do družine pa so bili nasilni. Lastnik hiše je bil takrat hudo poškodovan. Naj spomnimo, da so policisti preiskali podoben rop, ki se je zgodil leto prej na območju Frankolovega, kjer so roparji prav tako brutalno napadli družino. Z motorja padel zaradi žoge V Preserjah se je v ponedeljek zvečer zgodila huda prometna nesreča, v kateri se je poškodoval 68-letni voznik kolesa z motorjem. Ta je padel, ker je mladoletniku med igro na cesto padla žoga in zadela prednje kolo mopedista. Prometno nesrečo z lažjimi poškodbami so isti dan obravnavali v Ločici ob Savinji. Voznica osebnega vozila je na prehodu za pešce trčila v kolesarko. Po trčenju jo je odpeljala v Splošno bolnišnico Celje, kjer so jo oskrbeli. Zoper povzročiteljico bo sledila odločba o hitrem postopku. Minulo soboto se je nesreča pripetila tudi na avtocesti na območju Dra- melj tik pred delovno zaporo. V trčenju so bila udeležena tri osebna vozila. Nesrečo je povzročil 73-letni avstrijski voznik, ki je zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo spregledal stoječo kolono vozil in trčil v osebno vozilo italijanskega voznika. Tega je nato odbilo še v tretje osebno vozilo. Povzročitelj se je v prometni nesreči hudo poškodoval. Št. 35, 2. september 2021 ZA ZDRAVJE 15 Previdno pri sladkih pijačah V zadnjem času lahko dnevno spremljamo, katere vrste živil Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin izloča s prodajnih polic zaradi vsebnosti nevarnih snovi. Pri tem ljudje vsak dan zaužijemo veliko živil in pijač, pri katerih ne pomislimo, kaj z njimi vnašamo v telo. Leta in leta strokovnjaki opozarjajo na nevarnost sladkorja, a se zdi, da smo ga sprejeli kot samoumevnega v prehrani. In to škodi predvsem mladim. SIMONA ŠOLINIČ Sladkor veliko tveganje za nastanek bolezni Sladkor v prevelikih količi- nah najbolj škoduje otroškim zobem. Še bolj kot čokolada in druge sladkarije so nevar- ne sladke pijače, ker se ljudje premalo zavedajo, da vsebujejo sladkor, otroci pa jih imajo več- krat na razpolago. Pred časom je raziskava o prehrani slovenskih najstnikov, ki je zajela več kot 2.860 mladih iz desetih regij Slovenije, starih od 15. do 16. leta, izvedla jo je Pediatrična klinika Ljubljana, pokazala podatke, ki bi nas mo- rali dodobra strezniti. Vnos pi- jač z dodanim sladkorjem je pri mladih znašal v povprečju 684 mililitrov na dan pri fantih in 715 mililitrov na dan pri dekle- tih. Takšen vnos sladkih pijač je bil višji kot na primer uživanje mleka in mlečnih izdelkov sku- paj. Pijače z dodanim sladkor- jem so prispevale 9 odstotkov dnevnega energijskega vnosa pri fantih in 10 odstotkov dnev- nega energijskega vnosa pri dekletih. Rezultati druge me- dicinske študije, ki je zajela 38 evropskih držav in Združene države Amerike, so pokazali, da so slovenski 15-letniki pov- sem na vrhu glede na pogo- stost pitja sladkih pijač, 11-le- tniki na drugem in 13-letniki na tretjem mestu. Ko so slovenski strokovnjaki preverjali uživanje pijač pri no- sečnicah, so prav tako ugotovili skrb vzbujajoče podatke. Slo- venske nosečnice popijejo na dan v povprečju 384 mililitrov pijač z dodanim sladkorjem in doječe matere 488 mililitrov na dan. Gre za sladkor v tekoči obliki, ki je najbolj škodljiva oblika kalorij. »Pitje sladkih pi- jač povzroča debe- lost, odpira pot k razvoju sladkorne bolezni in povzro- ča zobno gnilobo ter druge nevar- ne bolezni. Pre- komerno pitje pijač z dodanim n j a sladkorne bolezni,« dodajajo v UKC Ljubljana. Foto: Pixabay sladkorjem je škodljivo za otroke, mla- dostnike in odrasle, tako za tiste s pre- komerno tele- sno maso kot za tiste z normal- no telesno maso. Najbolj ranljiva sku- pina so otroci in mladostniki ter nosečnice in doječe matere,« pravijo v Uni- ver- zi- Zgodnje otroštvo je ključni čas, ko bi morali starši otrokom privzgojiti zdrave prehranjevalne navade. Če otroci že uži- vajo sladkor, je najbolje, da je to v okviru glavnega obroka ter v naravni obliki, npr. v mleku, nesladkanih mlečnih iz- delkih in v obliki celega sadja. Za žejo sta najbolj primerna navadna voda ali nesladkan čaj. Vnos prostih sladkorjev bi morali zmanjšati na manj kot pet odstotkov energijskega vnosa pri otrocih in mladostnikih med 2. in 18. letom. Še nižji bi moral biti pri otrocih, mlajših od dveh let. tetnem kliničnem centru Ljubljana. »Debelost, ki je eden glav- nih tveganih dejavnikov za ostale bolezni, je v Sloveniji v porastu zaradi načina ži- vljenja in tudi zaradi preko- mernega uživa- sladkih pijač. V naši državi živi več kot 140 tisoč oseb s sladkorno boleznijo tipa 2. Gre za kronično bolezen, ki ne le da je velik javnozdravstven problem, ampak tudi bolni- ku izrazito zmanjša kakovost življenja ter prinaša zaplete. Pitje sladkih pijač za 22 odstot- kov poveča tveganje za pojav Raziskave kažejo, da povprečen Slovenc z uživanjem sladkorja dobi kar 20 odstotkov dnevnega vnosa energije. Priporočeno je manj kot pet odstotkov. Še naprej vas bomo obveščali, razveseljevali z veselimi zgodbami, nagrajevali z izvirnimi nagradnimi igrami. Radio Rogla 7,23% Vir: Ninamedia; www.radiometrija.si www.radiocelje.si Radio Center 6,19 % Radio Fantasy Rezultati veljajo za mesec julij 2021. 6,15 % Radio Veseljak 8,61% Rezultati poslušanosti so neverjetni Radio Celje še vedno prvi v knežjem mestu! Radio Celje 17,83% Radio 1 15,52% Radio Aktual 15,21% Val 202 10,09% Rock Celje 10,05% 16 AKTUALNA PONUDBA Št. 35, 2. september 2021 Večstanovanjska stavba Šalek 90, v Velenju, ki je s podjetjem Habit od vsega začetka, pred in po energetski obnovi. Habit – vaš upravnik že več kot 30 let Dom vsakomur veliko pomeni, česar se zavedajo tudi v podjetju Habit, kjer ponosno za več- stanovanjske stavbe svojih uporabnikov kakovostno skrbijo že več kot 30 let. Večina objektov v Velenju, od koder podjetje izvira, je v njegovem upravljanju že od začetka, kar predstavlja dokaz za dosedanje dobro delo. Dodatna skrb za kakovostno bivanje Habitovih uporabnikov se med drugim kaže v številnih izvedenih investicijskih projektih, ki so jih uspešno izvedli v vsem tem času, kjer stavbe dobivajo lepšo podobo z energetsko pri- mernejšimi fasadami in s celovi- timi energetskimi prenovami. Za etažne lastnike skupina strokov- no usposobljenih zaposlenih s strokovno izbranimi izvajalci del namreč pripravi vse potrebno za izvedbo želenih investicij – od celovitega fi nančnega izračuna do pomoči pri najemu kredita, pripravijo tudi vso razpisno do- kumentacijo, ki jo nudi Eko sklad. Strokovni kader in dobra informacijska podpora Habit ima na ravni družbe or- ganizirane vse strokovne podpor- ne službe – tehnično, računovod- sko, administrativno in pravno. Je tudi večletni prejemnik certifi kata Zaupanja vreden upravnik, ki ga podeljuje GZS – Zbornica za po- slovanje z nepremičninami in je dokaz za kakovostno izvajanje storitev upravljanja. Poleg upravljanja tudi nepremičninske storitve Habit se ukvarja tudi z nepre- mičninskimi storitvami. V podje- tju pomagajo pri prodaji, oddaji, nakupu ali zamenjavi nepremič- nine in nudijo storitve, kot so pri- prava ocene tržne vrednosti ne- premičnine, ureditev fi nanciranja, oglaševanje nepremičnine, izde- lava energetskih poročil, izdelava tlorisov, fotografi j in videopred- stavitev nepremičnin, izdelava energetskih izkaznic. Pripravijo tudi vse vrste pogodb in poma- gajo pri izpeljavi davčnih ter dru- gih upravnih postopkov. Uredijo tudi vse druge pravne storitve, kot so vpis v ZK, dedovanje, etaži- ranje in druge storitve, povezane z nepremičninskimi posli. Aktualno ponudbo nepremič- nin, ki jih prodajajo ali oddajajo v najem, si lahko ogledate na spletni strani www.habit.si v zavihku Ponudba nepremičnin. Pogled v prihodnost V 30 letih delovanja se je marsikaj spremenilo tako na področju upravljanja kot na družbenem področju. Kljub vsem spremembam se je pod- jetje uspešno razvijalo, mo- derniziralo in razširilo po vsej Sloveniji. Svoje poslovne enote ima v Velenju, Celju, Ljubljani in Kopru, skupno upravlja več kot 41 tisoč stanovanjskih in poslovnih enot. Kljub temu da je Habit z me- njavo lastništva v preteklem letu doživel nekaj sprememb pri poslovanju, v podjetju pra- vijo, da njihova skrb za kakovo- stno bivanje etažnih lastnikov in uporabnikov stanovanj v njiho- vem upravljanju ostaja enaka. Za svoje etažne lastnike pri- pravljajo veliko ugodnosti, zato redno spremljajte njihovo sple- tno stran www.habit.si in sledite vsem novostim. Prelistajte tudi njihovo Habit Revijo, ki jo vsake štiri mesece pripravljajo za svoje etažne lastnike, uporabnike in poslovne partnerje. Št. 35, 2. september 2021 ZAPOSLOVANJE 17 Prodajni inženir (m/ž) (Velenje) Od kandidata pričakujemo vsaj VI. stopnjo izobrazbe elektrotehnične smeri, 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih, dobro znanje angleščine, zelo dobro zna- nje MS Office paketa, primerno stro- kovno poznavanje področja elektro- tehnike, vozniški izpit B-kategorije, odgovornost, natančnost, vztrajnost, komunikativnost, samoiniciativnost in angažiranost za prodajo, zmo- žnost dela v timu in tolerantnost, veselje do dinamičnega dela na tere- nu in dela z ljudmi. Prijave zbiramo do 5. 9. 2021. FBS Elektronik, d. o. o., Prešernova cesta 8, 3320 Velenje. Več informacij na www.trgotur.si. Skladiščnik (m/ž) (Paka pri Velenju) Smo podjetje, ki se ukvarja s kovin- sko proizvodnjo, pri kateri so vključe- ni laserski razrez pločevine s CNC-re- zalnikom, varjenje, CNC-krivljenje ter ostala ročna dela v kovinski industriji. Zaradi dodatnega obsega dela iščemo skladiščnika m/ž. Pričakujemo kon- čano srednjo tehnično šolo oziroma usposobljenega posameznika, ki bo znal brati strojne načrte. Zahtevane delovne izkušnje: 1 leto. pričetek dela takoj. Prijave zbiramo do 5. 9. 2021. LKK, d. o. o., Paka pri Velenju 63, 3320 Velenje. Več informacij na www. trgotur.si. CNC-operater (m/ž) (Paka pri Velenju) Smo podjetje, ki se ukvarja s ko- vinsko proizvodnjo, pri kateri so vključeni laserski razrez pločevine z CNC rezalnikom, varjenje, CNC krivljenje ter ostala ročna dela v ko- vinski industriji. Izvrševanje nalog in odgovornosti: vse, kar je v opisu Prodajalec specialist (m/ž) (Medlog) Delo obsega prodajo blaga, iz- delkov in materialov v skladu z veljavnimi ceniki in veljavno za- konodajo ter dobrimi poslovnimi običaji … Slovenijales trgovina, d. o. o., Plemljeva ulica 8, 1210 Lju- bljana - Šentvid. Prijave zbiramo do 29. 9. 2021. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Prodajalec v PE Žalec (m/ž) (Žalec) Pričakujemo motiviranost za delo v trgovinski dejavnosti, vesten, or- ganiziran in učinkovit način dela, vsestranskost, odgovornost in pri- lagodljivost, prijaznost v odnosu do kupcev, pripravljenost za delo v ekipi, nekaznovanost, prednost imajo kandidati, ki imajo izkušnje s podobnih področij del. Hofer tr- govina, d. o. o., Kranjska cesta 1, 1225 Lukovica. Prijave zbiramo do 9. 9. 2021. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Prodajalka (m/ž) (Celje) Tvoje delo bo obsegalo zlasti kako- vostno in strokovno svetovanje kup- cem, zagotavljanje prijazne in stro- kovne storitve, saj je kakovost naša prednost, skrb za urejenost prodaj- nega prostora, pravilno izpostavitev blaga … Akids, d. o. o., Šmartinska cesta 130, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 10. 9. 2021. Podrobnosti na www.mojedelo.com. za delovno mesto CNC operater, zagotavljanje urejenosti in čistoče v proizvodnji, zagotavljanje pra- vilnega in odgovornega ravnanja z osnovnimi sredstvi, drobnim in- ventarjem ter ostalim materialom in opremo v proizvodnji, skrb za varstvo pri delu in upoštevanje vseh varstvenih predpisov. Prijave zbiramo do 5. 9. 2021. LKK, d. o. o., Paka pri Velenju 63, 3320 Velenje. Več informacij na www.trgotur.si. Monter (m/ž) (Celje, teren) Opis delovnega mesta: montaže in demontaže skladiščnih šotorov in hal, postavitev in montaža pri- reditvenih šotorov, odrov …, nato- varjanje, raztovarjanje, montiranje, demontiranje v skladu z delovno dokumentacijo in s postavitvenimi listi, osnovno branje načrtov, delo na terenu po vsej Sloveniji. Kaj priča- kujemo od kandidatov: sposobnost dela v timu, osnovno tehnično zna- nje, redoljubnost, natančnost, fizič- no moč, sodelovanje v projektih, iz- obrazba ni pomembna, priporočljiv izpit B-kategorije, zaželene delovne izkušnje, niso pa pogoj. Prijave zbi- ramo do 5. 9. 2021. Biro Ogis, d. o. o., Kosova ulica 6, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si. Tehnični nabavnik – koordinator (m/ž) (Celje) Področje dela: izvajanje nabavne- ga procesa (pridobivanje ponudb, naročanje storitev in materiala za potrebe celotnega podjetja Boro Ogis, d. o. o.), ocenjevanje doba- viteljev v sodelovanju z naročniki storitev, surovin in materialov, vo- denje evidenc in priprava poročil za notranje in zunanje uporabni- ke, skrb za izdajo, izvedbo in do- končno rešitev reklamacij, vodenje Skladiščnik in voznik (m/ž) (Slovenska Bistrica) Nudimo razvoj v naprednem in uspešnem podjetju, primerno in re- dno plačilo … Sovita, d. o. o., Teh- nološki park 22a, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 29. 9. 2021. Po- drobnosti na www.mojedelo.com. Elektrikar specialist (m/ž) (Slovenske Konjice) Nudimo vam zanimivo delo in pri- jetno delovno okolje, kjer vaše delo ne bo ostalo neopazno, možnost napre- dovanja … Baumüller Dravinja, d. o. o., Delavska cesta 10, 3210 Slovenske Ko- njice. Prijave zbiramo do 31. 10. 2021. Podrobnosti na www.mojedelo.com. GLS kurir (m/ž) v Savinjski regiji Zaradi hitre rasti iščemo kurirja, ki bo opravljal storitve razvoza in pobiranja paketnih pošiljk z dostav- nim vozilom na območju Savinjske regije. General logistics systems, d. o. o., GLS pogodbeni partner, Cesta v Prod 84, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 26. 9. 2021. Podrobnosti na www.mojedelo.com. CNC-operater, ključavničar (m/ž) (Šempeter v Savinjski dolini) Pričakujemo V. oz. IV. stopnjo izobrazbe tehnične ali druge ustre- skladiščne dokumentacije in raz- vrščanje materiala na skladiščna mesta, tesno sodelovanje z ostalimi oddelki, organizacija prevozov od dobavitelja do skladišča podjetja, skrb za pravočasno naročanje in obvladovanje zalog, koordiniranje proizvodnih procesov, iskanje iz- boljšav v procesu nabave. Prijave zbiramo do 5. 9. 2021. Biro Ogis, d. o. o., Kosova ulica 6, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si. Natakar (m/ž) (Velenje) Pred več kot 20 leti smo v Slovenijo prinesli kulinarične okuse pekinške, sečuanske, kantonske in tudi šang- hajske tradicije. V svoj tim vabimo kandidata/ko za delovno mesto nata- kar m/ž. Opis delovnega mesta: strež- ba tradicionalne kitajske hrane, pijače in ostalih napitkov. Kaj pričakujemo od kandidatov: vsaj 6 mesecev delov- nih izkušenj na podobnem delovnem mestu, urejenost, komunikativnost, prijaznost, dobro znanje slovenskega jezika, izkušnje z blagajno, sprotna skrb za red in čistočo v restavraciji, lastno prevozno sredstvo. Prijave zbi- ramo do 16. 9. 2021. XI HU, d. o. o., Partizanska cesta 1, 3320 Velenje. Več informacij na www.trgotur.si. Prodajalec – skladiščnik (m/ž) (Šoštanj) Opis delovnega mesta: opravlja roč- no razkladanje in nakladanje blaga ter nakladanje in razkladanje blaga z viličarjem, zlaga in sortira blago v prodajnem prostoru in skladišču, po- maga pri prodaji blaga, količinskem prevzemu blaga, sprejme odpremne naloge, jih kontrolira in izpiše, pri- pravi blago za odpremo in ga ustre- zno embalira, izda blago, ga izroči prevozniku in dokumente dostavi v knjiženje, sprejme liste zalog in kon- trolira dejansko zalogo, ažurno in točno izvaja blagajniško poslovanje, čisti in vzdržuje prostore ter opremo v trgovini in skladišču. Prijave zbira- mo do 16. 9. 2021. KZ Šaleška dolina, z. o. o., Metleče 7, 3325 Šoštanj. Več informacij na www.trgotur.si. zne smeri. Zaposlitev za določen čas z možnostjo kasnejše zaposli- tve za nedoločen čas. SIP, strojna industrija, d. d., Juhartova 2, 3311 Šempeter v Savinjski dolini. Prijave zbiramo do 26. 9. 2021. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Pomožni delavec v gostinstvu (m/ž) (Zreče) Pričakujemo delovne izkušnje na podobnih delovnih mestih, pripra- vljenost na timsko delo, odgovor- nost in prilagodljivost, urejenost in zanesljivost. Unitur, d. o. o., Cesta na Roglo 15, 3214 Zreče. Prijave zbi- ramo do 8. 9. 2021. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Tehnolog v proizvodnji svežega mesa (m/ž) (Celje) Delavec opravlja naslednja dela (kratek opis del): dnevno izvaja kontrolo v vseh fazah proizvodnje od prevzema živine do končne ob- delave mesa, sodeluje pri uvajanju nove tehnologije klanja, manipula- ciji ter hlajenju mesa … Celjske me- snine, Cesta v Trnovlje 17, 3000 Ce- lje. Prijave zbiramo do 26. 9. 2021. Podrobnosti na www.mojedelo. com. Komercialist repro kupcev – TPC Celje (m/ž) Delovne naloge: načrtovanje in izvajanje dogovorjenih prodajnih dejavnosti, doseganje načrtovanih rezultatov, iskanje novih prodajnih poti, sestavljanje ponudb, predra- čunov in računov pri prodaji blaga, kontrola in evidenca zalog, kontrola odpreme blaga ter usklajevanje do- stav blaga do repro kupcev, prever- Delavec v proizvodnji (m/ž) (Šmartno ob Paki) Glavno dejavnost podjetja pred- stavljata predelava in brizganje pla- stičnih mas. Proizvajamo predvsem tehnično visoko zahtevne izdelke ve- likih serij na tujem in domačem trgu. Kandidatu ponujamo 1-mesečno uva- janje na delovnem mestu in 2-meseč- no poskusno obdobje, triizmensko delo za polni delovni čas, pogodbo bomo sklenili za nedoločen čas, delo je 5 dni na teden, občasno ob sobotah, izplačilo morebitnih nadur, fleksibilnost odobritve dopustov in možnosti koriščenja. Prijave zbiramo do 5. 9. 2021. MPT, d. o. o., Šmartno ob Paki 136a, 3327 Šmartno ob Paki. Več informacij na www.trgotur.si. Prodajalec – skladiščnik v TPC Saša (m/ž) (Nazarje) Opis delovnega mesta: opravlja roč- no razkladanje in nakladanje blaga ter nakladanje in razkladanje blaga z viličarjem, zlaga in sortira blago v prodajnem prostoru in skladišču, po- maga pri prodaji blaga, količinskem prevzemu blaga, sprejme odpremne naloge, jih kontrolira in izpiše, pri- pravi blago za odpremo ter ga ustre- zno embalira, izda blago, ga izroči prevozniku in dokumente dostavi v knjiženje, sprejme liste zalog in kon- trolira dejansko zalogo, ažurno in točno izvaja blagajniško poslovanje, čisti in vzdržuje prostore ter opremo v trgovini in skladišču. Prijave zbira- mo do16. 9. 2021. KZ Šaleška dolina, z. o. o., Metleče 7, 3325 Šoštanj. Več informacij na www.trgotur.si. Oblikovalec kovin – rezkalec (m/ž) (Šentjanž) Od kandidata pričakujemo strokov- no izobrazbo tehnične smeri (ključav- ničar, strugar, rezkalec, oblikovalec kovin), najmanj 1 leto delovnih izku- šenj na podobnih delovnih mestih, pri- pravljenost na 2-izmenski delovni čas, kakovostno in odgovorno opravljanje dodeljenega dela, skrbno, natančno in varno opravljanje dela v sodobnem strojnem parku, pripravljenost na uče- janje in pregled plačil maloprodaj- nih repro kupcev, izterjava zapadlih obveznosti … Inpos, d. o. o., Ope- karniška cesta 2, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 11. 9. 2021. Podrobnosti na www.mojedelo.com. CNC-operater (m/ž) (Trbovlje) Pričakujemo izobrazbo najmanj IV. stopnje, smer strojništvo ali dru- ga tehnična smer, vsaj 2 leti ustre- znih delovnih izkušenj na podob- nem delovnem mestu (lahko tudi začetnik brez delovnih izkušenj, pripravljen na učenje), sposobnost delovanja v skupini, tehnične in sistematične sposobnosti, natanč- nost, zanesljivost, samostojnost. Kovit projekti, d. o. o., Nasipi 50, 1420 Trbovlje. Prijave zbiramo do 10. 9. 2021. Podrobnosti na www. mojedelo.com. HW-inženir (razvojnik strojne opreme) (m/ž) v Gornji Radgoni ali Celju Vaše naloge in odgovornosti: razvijanje strojne opreme v sodelo- vanju z razvojnimi ekipami naših kupcev, načrtovanje digitalnih in analognih elektronskih vezij … El- rad Electronics, d. o. o., Ljutomer- ska ulica 47, 9250 Gornja Radgona. Prijave zbiramo do 16. 9. 2021. Po- drobnosti na www.mojedelo.com. Informatik (m/ž) (Celje) Zaradi potreb delovnega procesa v Službi poslovne informatike – po- dročje Celje objavljamo razpis za prosto delovno mesto INFORMATIK (m/ž) za delavca z že pridobljenimi delovnimi izkušnjami. Elektro Celje nje in upoštevanje navodil. Kandidatu nudimo zaposlitev za določen čas s poskusnim obdobjem in možnostjo podaljšanja za nedoločen čas, celovito uvajanje z mentorjem, stimulativno plačilo, možnosti napredovanja, redno mesečno plačilo. Prijave zbiramo do 5. 9. 2021. Kovine Goršek, d. o. o., Šentjanž pri Dravogradu 1, 2373 Šen- tjanž pri Dravogradu. Več informacij na www.trgotur.si. Ključavničar / varilec (delavec v proizvodnji) (m/ž) Od kandidatov pričakujemo ročne spretnosti, natančnost, iznajdljivost in delovno vztrajnost, izobrazba ni pomembna, dovolj so izkušnje, vsaj 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih. Kaj kandidatom nu- dimo: zaposlitev za določen čas z mo- žnostjo podaljšanja za nedoločen čas in s poskusnim obdobjem 6 mesecev, enoizmenski delovni čas – dopoldne, dolgoročno zaposlitev v stabilnem podjetju, motivacijsko delovno okolje z možnostjo napredovanja, redno in stimulativno plačilo. Prijave zbiramo do 5. 9. 2021. Biro Ogis, d. o. o., Koso- va ulica 6, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si. Skladiščnik (m/ž) (Šmartno pri Slovenj Gradcu) GEP Štalekar, grafično embalažno podjetje, d. o. o., je eno vodilnih podjetij v regiji za celostno oskrbo strank s storitvami in z izdelki s po- dročja potiskane kartonske embala- že. Kandidatom nudimo zaposlitev za določen čas 1 leta s poskusnim obdobjem 6 mesecev in možnostjo podaljšanja za nedoločen čas, re- dno, osnovno plačilo in stimulativni dodatek glede na uspešnost, delo v mladem, dinamičnem, urejenem in sproščenem delovnem okolju, teme- ljito uvajanje in predajo dela, karierni in osebni razvoj. Prijave zbiramo do 5. 9. 2021. GEP Štalekar, d. o. o., Mi- slinjska Dobrava 28b, 2383 Šmartno pri Slovenj Gradcu. Več informacij na www.trgotur.si. d.d., Vrunčeva ulica 2A, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 31. 08. 2021. Po- drobnosti na www.mojedelo.com. Prodajni inženir (m/ž) (Velenje) Pričakujemo: vsaj VI. stopnjo iz- obrazbe elektro-tehnične smeri; 2 leti delovnih izkušenj na podob- nih delovnih mestih; dobro zna- nje tujega jezika – angleščina; zelo dobro znanje MS office paketa; primerno strokovno poznavanje področja elektrotehnike. FBS ELE- KTRONIK d.o.o., Prešernova cesta 8, 2380 Velenje. Prijave zbiramo do 02. 09. 2021. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Samostojni računovodja (m/ž) (Žalec) Vaše zadolžitve bodo obsegale: knjiženje računovodske dokumen- tacije v glavno knjigo in v pomo- žne računovodske evidence … Ea- sytrans d.o.o., Cesta ob železnici 4, 3310 Žalec. Prijave zbiramo do 26. 09. 2021. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Referent kontrolinga (m/ž) v oddelku finance in kontroling (Prebold) Na delovnem mestu boste odgo- vorni za: sap erp sistem področje FICO; sodelovanje pri budgetira- nju; sodelovanje pri reviziji, sode- lovanje pri vzpostavitvi internih kontrol, pravilnikov in navodil; ter pomoč pri ostalih strokovnih nalogah v okviru oddelka. odelo Slovenija d.o.o., Tovarniška cesta 12, 3312 Prebold. Prijave zbiramo do 06. 09. 2021. Podrobnosti na www.mojedelo.com. 18 ŠPORT Št. 35, 2. september 2021 Druga zmaga celjskih nogometašev v sedmem prvenstvenem poskusu Šalja: »Radomljani niso bili boljši od nas« Nogometaši Celja so srečno in spretno z 2:0 uspeli ugnati ekipo Kalcerja. Vodilni Koper je zmagal v Se- žani z 1:0, v derbiju sta se Maribor in Bravo razšla z 1:1, potem ko je rdeči karton prejel vijoličasti Vrhovec, Domžale so razbile Muro s 4:1, Olimpija je nadigrala Aluminij s 3:1. Celjani si delijo šesto do sedmo mesto z Domžalčani, ki imajo isti izkupiček, a tekmo manj, tako kot tudi Kalcer in Mura. Trener gostov (imeli so 60 odstotkov časa žogo v svojih nogah) Rok Hanžič je dejal, da je Celje dalo dva gola iz ene priložnosti. Težko je oceniti, a zdi se, da bi strel Ivana Božića letel čez vrata. Gostujočemu vratarju je žoga, ki jo je skušal zaustaviti – na srečo Celjanov – spolzela med prsti. DEAN ŠUSTER Ivan Božić je po zadetku stekel v objem trenerju Draganu Čadikovskemu, ki je ekipo vodil ob robu igrišča. Za 2:0 je mojstrsko zadel 18-letni, hitronogi Tjaš Begič. Celjski nogometaši so se kljub zastrašujoči neuigranosti do- kopali do svoje druge zmage. Trener Agron Šalja je moral zaradi kazni sedeti na tribu- ni. Le delno je priznal, da so njegovi varovanci slabše tele- sno pripravljeni, kot bi lahko bili. Poznavalci mu pripisujejo značilnosti reprezentančnega strokovnjaka, moral bo spre- meniti slog in se preleviti v klubskega trenerja. Na Rogli bo med premorom zaradi re- prezentančnih tekem imel do- volj časa, da se v sodelovanju s strokovnim štabom posveti »fiziki«. Odločno pa je zavrnil namig, da so bili Radomljani v petek v Celju boljši tekmeci, kar sicer trdi večina nevtralnih opazovalcev. Sedeli ste na tribuni, ne- daleč od klopi. Kako ste se počutili? To je bila zame nova izku- šnja. Zviška se nekaj zadev bolje vidi. Pripravo na preiz- kušnjo smo opravili pravo- časno, a ne pred tekmo ne ob odmoru nisem smel biti v stiku s fanti. Zmaga je zelo pomembna s psihološkega vidika. Pritisk je storil svoje, na začetku je bila prisotna za- krčenost. Ko so igralci začeli izpolnjevati naloge, so postali nevarni in tudi povedli. Že od pokalne tekme govorim, da ima Kalcer resno, organizi- rano in dobro vodeno ekipo. Bo Čoparjeva naslednica Garnbretove? Članica Športno plezalnega odseka Planinskega društva Celje Matica Sara Čopar je na mladinskem svetovnem prvenstvu v ruskem Voronježu osvojila zlati medalji v kombi- naciji in težavnosti. Sara je blestela tudi v balvanskem plezanju, kjer je v zelo napetem finalu osvojila drugo mesto. Liza Novak, prav tako članica celjskega kluba, je bila tretja v kombinaciji in v disci- plini težavnost. Skupno sta osvojili pet odličij, na kar so pri Matici na čelu s predsednikom Jernejem Gračnerjem zelo ponosni. V Voronježu, kjer so celjski rokometaši gostovali pred osemnajstimi leti, je Sara Čopar nastopila v hitrostnem plezanju, ki mu ne posveča veliko treningov. V finalu je osvojila sedmo mesto, z osebnim rekordom 8,77 sekunde. Smer je tako Sara prvič preplezala v manj kot devetih sekundah. Poleg Čoparjeve in Novakove sta bili na SP iz celjskega kluba še Maja Majcen in Lana Gorič, vse trenirajo pod vodstvom Albina Simoniča in Jana Strmoleta. Sara Čopar se je iz Rusije vrnila z dvema zlatima meda- ljama in eno srebrno. DŠ Liza Novak, tretja na svetu med mladinkami v kombina- ciji in v disciplini težavnost. Po zaostanku je več napada- la. Mi smo bili preveč pasivni, preveč stvari smo dovoljevali tekmecem. Potem se nam je ponudila priložnost za drugi zadetek, ki smo jo izkoristili. Ste bili zelo nezadovolj- ni ob številnih izgubljenih dvobojih? V drugem delu smo popu- ščali na sredini igrišča, ta ele- ment igre moramo dvigniti na veliko višjo raven. Radomljani so izvedli nekaj nevarnih akcij. Celje (4-3-3): Raduha – Flis, Zec, Zaletel, Kerin – Vrbanec, Majevski, Šporn – Begič, Medved, Božić. Igrali so še Brecl, Jakobsen, Sokler, Ajhmajer. V Podčetrtku se obetajo izjemno privlačni boji v dvoranskem nogometu. V Podčetrtku evropski prvak v futsalu Na sedežu Evropske nogo- metne zveze v Nyonu so opra- vili žreb glavnega dela futsal- ske lige prvakov. Dobovec bo gostil enega od turnirjev, na njem bodo igrali še branilec naslova portugalski Sporting, Atyrau iz Kazahstana in fran- coski Asnieres Villeneuve 92 z zvezdnikom Ricardinhom. Turnir bo v Podčetrtku med 27. in 30. oktobrom, od srede do sobote. V nadaljnje tekmo- vanje bodo napredovala tri moštva. »V žrebu ni bilo slabe ekipe, pa naj si bo v katerem koli bobnu. Konkurenca je izjemna. V Podčetrtku bomo gostili evropskega prvaka, k nam prihaja Atyrau, ki sem ga spoznal v lanski sezoni, ko Direktor kluba Zoran Podkoritnik si je gol Tjaša Begiča (desno) na Vip tribuni nemudoma ogledal še na telefonu v družbi direktorja celjskega ženskega rokometnega kluba Jureta Cvetka in reporterja Dejana Obreza. Zakaj strokovnjaki trdijo, da šepa telesna pripravlje- nost vaših igralcev? Ne vem. Imamo nekaj no- vincev, ki pred prihodom v Celje niso bili v tekmovalnem ritmu. Na nekaterih tekmah, na primer z Mariborom, smo izgubljali energijo, ker so se prikradle taktične napake. Naša igra ni bila racionalna. Ko izgubiš eno, dve tekmi se zamaja samozaupanje. Na voljo imamo 14 dni, da se izboljšamo. Ekipa se je sestavljala med pripravami. Odmor ji bo šel na roko. Pri- dobila bo na kakovosti in moči. Kdo je najbližje vrnitvi v ekipo po poškodbi? Denis Marandici je na tre- ningu dobil udarec, ki ga je znova oddaljil od ekipe. Luka Kerin že igra, kmalu bodo sem analiziral našega tekmeca, kazahstanski Aktobe. Kazah- stanci so v svojo ekipo letos do- dali še Dea in Fukina. Pariško moštvo premore Ricardinha. Vsaka od teh ekip ima name- ro, da pride v elitni del tekmo- vanja. Tudi mi!« je dejal trener Dobovca Kujtim Morina. Dobovec, ki je izgubil tekmo superpokala proti Litiji (vodi jo Celjan Andrej Dobovičnik), bo storil vse, da se uvrsti med šestnajst najboljših moštev v Evropi. »To je naš cilj. Časa za pripravo je dovolj, da bomo v Podčetrtku dostojno pred- stavili slovenski futsal. Naj ob tem dodam še to, da ima vsaka od teh ekip, ki prihaja na turnir v Podčetrtek, precej višji proračun kot Dobovec,« je dodal Morina. pripravljeni še Žan Benedičič, Lan Štravs, Mićo Kuzmano- vić, tudi vratar Metod Jurhar. A moramo biti potrpežljivi, dolgo jih ni bilo na igrišču. Stanje Tamarja Svetlina je nejasno. Je lahko zadnja zmaga prelomna in se vam bo »od- prlo«, glede na to, da ste bili prej marsikomu enako- vredni ali celo boljši, pa ste ostali praznih rok, tokrat pa je bilo morda obratno? Vsekakor Kalcer ni bil boljši od nas. Smo pa imeli kanček sreče, ki smo ga prej pogrešali. Upam, da je prišel čas, da se krivulja glede na- biranja točk dvigne navzgor. Zmaga je zelo pomembna, saj fantje spet verjamejo, da zmorejo in pozitivno zrejo naprej. Foto: Andraž Purg - GrupA Dobovec, ki je letos pra- znoval 43. rojstni dan, se lah- ko pohvali s štirimi naslovi državnega prvaka in tremi lovorikami prvaka sloven- skega pokala. V ligi prvakov je vsakič, torej štirikrat, pri- šel vsaj med šestnajst naj- boljših ekip v Evropi. Ekipa iz Obsotelja je v prejšnji se- zoni igrala na finalnem tur- nirju lige prvakov. »Zadovoljni smo z žrebom, saj lahko igramo za napredo- vanje v elitni del lige prvakov. Vesel sem, da bomo v Podče- trtku gostili aktualne evrop- ske klubske prvake, igral pa bo tudi Ricardinho, ki je pravi magnet za občinstvo,« pravi kapetan Dobovca Rok Mordej. DŠ Št. 35, 2. september 2021 ŠPORT 19 Drugo mesto Frančka Gorazda Tirška na paraolimpijskih igrah v Tokiu, nato še tretje Nani je v megli zadel olimpijsko medaljo »Izredne težave sem imel z vidljivostjo in lahko re- čem, da sem vsaj petkrat ustrelil 'v meglo'. To je strel po instinktu in vrhunski strelci to razumejo. To ni sreča, ampak znanje. Morda so bili trije streli, ki so mi odnesli zlato medaljo, a so bili dovolj dobri, da so mi prinesli srebrno,« je bil slikovit Tiršek med orisom vznemirljivega dogajanja v finalu discipline zračna puška stoje v kategoriji R4. DEAN ŠUSTER Strelec iz Gornjega Grada je nadaljeval svojo srebrno dobo. Medalji istega leska je namreč osvojil že v Londonu leta 2012 in Riu 2016. Korak za korakom Na poletnih olimpijskih igrah so poroštvo za sloven- ska odličja (Fabjanove) judoi- stke, na paraolimpijskih igrah to vlogo prevzemajo strelci. 46-letni Tiršek je imel četrti izid kvalifikacij. A imel je te- žave. Šele v zadnji, šesti seriji je namreč z odličnim nasto- pom prišel do vstopnice za finale, ki se mu je pred tem odmaknil s slabšo četrto seri- jo. V predtekmovanju je sicer, kot je poudaril, bil že v izgu- bljenem položaju, toda po garaški zadnji seriji je skočil do položaja finalista. Tiršek je v finalu nastopil zelo dobro in bil večino časa v območju dobitnikov medalj. V zadnjih strelih si je najprej zagotovil medaljo, potem že zanesljivo vsaj srebrno in se tudi moč- no približal vodilnemu Švedu Philipu Jonssonu. A je ta na koncu le slavil z novim para- olimpijskim rekordom 252,8 kroga. Tiršek je za njim zao- stal za 0,4 kroga. Prehitel uro in skoraj vse tekmece »Sam pri sebi sem vedel, da sem odlično pripravljen. Osredotočal sem se na ta To- kio, verjel sem vase, to sem danes tudi dokazal. Res pa je, da sem za svoje sposob- nosti in znanje slabo nasto- pil. Če bi bil še kakšen strel, bi se tale medalja drugače lesketala. A to je šport, vrnil sem se in dokazal, da se da,« je z medaljo v rokah razmi- šljal Tiršek. Glede finalne- ga nastopa je dodal: »Točno sem vedel, kaj delam in kaj iščem in na koncu sem našel srebrno medaljo. Vedel sem, da enkrat mora pasti odli- čen strel. Začutil sem se in vedel, da sem na pravi poti. Sam pri sebi sem si rekel, ostani miren in medalja bo tvoja.« In kdaj je bila slo- venska odprava najbolj na trnih? Nani je za trenutek strahu poskrbel v enajsti seriji. Takrat je namreč zelo dolgo čakal, preden je spro- žil strel in le sekunda ali dve sta ga ločili od tega, da bi mu ura prekrižala načrte. Če bi mu jih, bi nemudoma ostal brez možnost za me- daljo. Strelci so tako nada- ljevali niz osvajanja medalj na že sedmih zaporednih paraolimpijskih igrah, od Atlante 1996. Tirškova me- dalja v Tokiu je že 50. za slovenske športnike invali- de na paraolimpijskih igrah, upoštevajoč nastope tako za samostojno Slovenijo kot za nekdanjo Jugoslavijo. Foto: VID PONIKVAR Franček Gorazd Tiršek Tiršek je včeraj osvojil še drugo medaljo, bronasto v disci- plini zračna puška leže v kategoriji R5. V finale se je prebil šele kot osmi. Po zadržanem začetku finala je dosegel nekaj zelo dobrih serij in v boju na izpadanje ostal v konkurenci ter se prebijal naprej. V odločilnem boju za tretje mesto je z dvema boljšima streloma prehitel Korejca Leeja. »Na obeh tekmah je šel od roba prepada do zvezd, kot bi bil na vlakcu smrti. V ključnih trenutkih je dosegel nekaj res vrhunskih strelov, skoraj popolnih. To ga je izstrelilo do tako želene še ene medalje. To je njegova prva v tej disciplini, kar kaže tudi njegovo širino,« je pot do nove medalje opisala trenerka Polonca Sladič. V soboto bo kot zadnji Slovenec na igrah nastopil še z malokalibrsko puško. Novost so dnevi pohodništva Jutri se bo začel drugi Ultra trail Savinja, športno turistični dogodek v Celju. Trase za tekače in pohodnike so speljane v desetih občinah. Glavni organizator Nino Cokan je na podlagi lanskih informacij udele- žencev skušal dogodek nadgraditi. Pripravil je tri dele: tekme na progah dolgih od 4 do 102 kilometra, dneve pohodništva (teambuilding za podjetja) na petih progah primernih za vse stopnje pripravljenosti in spremljevalni program z živo glasbo in degustacijami. Cokan v teh dneh pričakuje tisoč udeležencev in še več obiskovalcev. Vsi, ki se nameravajo udeležiti daljših prog na Ultra trail Savinja, so vsekakor že seznanjeni z vsemi potrebni podatki. Morda pa se lahko za udeležbo še odločite tisti, ki vam ni do tekmovalnosti in se posvečate pohodništvu. Pet prog je primernih za vsakogar. Služijo lahko kot odlič- na priložnost za teambuilding in promocijo zdravja na delovnem mestu. Proge so speljane mimo vseh pomembnih pohodniških, novo urejenih pešpoteh in turističnih točk Celja: Stari grad, Hiša Alme Karlin, Grmada, Celjska koča, Anski vrh, Razgledni stolp, Špica, Mestni park, Splavarska brv … Proge so dolge od 8 do 25 kilometrov. Štart (v soboto in nedeljo med 6. in 10. uro) in cilj vseh sta na osrednjem prizorišču, na Savinjskem nabrežju. DŠ Pajpach dokazal kakovost Že pred tednom dni so hokejisti Celja odigrali prvo uradno tekmo. Vnaprej so se v državnem prvenstvu pomerili z Jeseničani, ki so bili boljši z 10:1. Toda povedli so grofje, v peti minuti je gorenjski obrambi pobegnil izkuše- ni Nejc Kastelic. V celjskih vratih se je izkazal slovaški vratar Maximilian Pajpach s kar 64 obrambami. Pomemb- nejši obračun je pred varovanci trenerja Marka Fišerja danes. Ob 16.30 se bodo na Bledu v četrtfinalu slovenskega po- kala pomerili z ekipo Hidria Jesenice. »Naš cilj je preboj v polfinale. V držav- nem prvenstvu se bomo skušali uvrsti- ti takoj za Olimpijo in Jesenicami,« je novo sezono napovedal Fišer. DŠ 20 MALI OGLASI / INFORMACI42 Št. 35, 2. september 2021 Postanite del mrežepeEsmLiEVAT ol vleogreijnoEd LadraEnbiVoBHArdIeŠTrOnu dng–aii. plSonrkksaaltcaiajjdin,vbŽdeealaečslco,j NaLPo am. To, msorreesžalppjrouoldpbaanemo.z. leennesioklnne( ipce,) svm ejokmaslnaedjSoeslvto. sPvvroeepjnoevisjapilraezsmellmajesvjiathlnnkooot bpiklrr.m»onBeiizhl rjvaen oeddenntjiostihpaavmtorejetv,nkii hje 9os9be-9eb1r0ep.p, odriejlalnptsevillojn.jeVigecaseszlracaas.eoOmsb,eednbae nmseamje a1j0as0gboed, ,nvloiekšpoaoimzvina i ploan,ovdnoo sobtuadvilna tiekleeg, mr.e Cperni,ajčapon dako,- dai bokadov ttuodi ibmkunsoegje …pho njeikpi,o pskorsbneeltaa pjerobdipHluoišavokr,švclienitsjens,tikuko 1bda9ni8oeu5vk,lj1Lei2npe7oan,m zd²teesemt JUT Fotvmoe²č:,joMvedlraiukržikvnrot,, šDptr.iemnleberrnegoleottsuk Z E2U0R14. -T6e1le-1fo0n0 -084, 1p 5ro6d0a-5m39z PoPeruN Lo Lovšinom je LE ODDAM. memobmna . PKuepriomt.eDVO:SO BNO, delno opremljeno . . Papirniški trv Celj u (Novajvas) oddame nk zvezdi vat.eu :: 059 02 55 61 URADNE URE PONEDELJEK in SREDA: 8.00–10.00 in 11.00–14.00 PETEK: 8.00–10.00 in 11.00–13.00 info@vo-ka-celje.si (03) 42 50 300 ŽE 20 LET OHRANJAMO ČISTO VODO ZA PRIHODN RODOVE PRODAM TOVORNI avto BK Tam 190 T15, letnik 1994, trambus, osebni avto Volkswagen passat 1,9 tdi, letnik 1997, srebrn in BMW 318 i, rdeč, bencin, letnik 1991, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 516-171. 769 GOLF 4, v okvari, prodam. Telefon 041 794- 356. 787 KUPIM VOZILA STROJI STA NOVA N JE PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV PRODAM PLETILNI stroj z večjo količino volne prodam za 50 EUR. Telefon 031 786-173. 770 KOSILNICO Sip 165, v rahli okvari, prodam. Telefon 041 579-358. Š 3 FREZO za Tomo Vinkovič, za 450 EUR in obračalnik pajek, 2 vreteni, prodam za 300 EUR. Telefon 041 256-055. 776 SKOBELJNI stroj s sekularjem, varilni aparat, 250 A in šrotor za žito, z motorjem, pro- dam. Telefon (03) 781-0560. 782 KUPIM in hdišoe.mCeonanpsotI rŠdaoČcgEoiMjvonrua. TKeleofonng(r0e3-) sn5e4m8-54t2r4g, u031v58L5-j8u89b.ljani23d7o3 HZeAIvŠROrAoDzIp zzasepkmoselljiigtšvčaee vmCenldjuroviagščroenmimcoo neiantjenmoessgoboae przvdevenmsatvpoastellejatm,aa a2li0m0a0lo gvargsAonmjper-o stezdarardlsektaoimmaliouvbejčeikzntao dmdv,eo noasedlbeai.pniNalosšlkoanvc:jijiSihtav- dnnLieis.mlabKv eŽraiglmnui,ke,btlreižaleinfoaLn og0r4va1dšu3in4in3a-7T6es7rpm; mrDeaoi-l-: mslbtjraannaem,@enesteadrrgi-enptisasksaetri.ozckopamzi.nvicamje aizjdhenlanihap, PRODAM BIKCA, starega 6 mesecev, prodam. Telefon 070 946-635. L 64 tKiOKnOaŠI Dnesunniceajjaurkiicne, rnjaave,včernleikinegmra- odhrausteC, parendknaesrnjoesvtjoe, gina 3d-koilomgram. ske pVurfianlemzaupnitaansjet,opproadjaomoP, eprriopelLjeom-o všinna ,doPma.nTeklerftoin, 0B7i0g5F45o-4o8t1 M. ama,p HIŠE JANŠEVE VLADE Kdo se je kam priženil in kdo ima najlepši razgled ANTICEPILSKA STRANKA Lahko zmaga na volitvah? NEVARNA HRANA Prehrambna industrija uporablja rakotvorne dodatke ROK TERKAJ - TRKAJ Zamenjal bi celotno staro gardo politikov OSEBNO vozilo, tudi motorno kolo Tomos, kupim. Gotovina, prepis – takoj. Telefon 031 783-047. 788 TROSILEC hlevskega gnoja in cisterno za gno- jevko kupim. Telefon 040 833-018. 780 Št. 35, 2. september 2021 MALI OGLA S I79/ 9 IjN FORMACIJE 21 STE INVALID IN POTREBUJETE OSEBNO ASISTENCO? POMAGALI VAM BOMO: PeRIDOBITnI PRAVICO DO ASISTENCE, PaOISKATI OSEBNE ASISTENTE, eZ-APOSLITI ASISTENTE 2IN IZVAJATI ASISTENCO info3rrr@gmail.com 031-833-800 NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesno- stjo, prodamo. Brezplačna dostava na l domh. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) lleefpo5on8o02h3-r11a4n05j19e. n1,- n KOKOŠI nesnice, mlade, grahaste, rjave, črne in štajerke,9prodam. Pri nakupu 10 kokoši petelina podarimo. Kmetija iz Lopate 55, Celje. Telefon 031 461-798, 041 763-800, 051 379-031. p KOKOŠI nesnice, rjave in leghorn bele, pro- damo in dostavimo. Kmetija Šraj, telefon 0 k0g3i1n 7o5d1 2-64705. n DVE telički simentalki, stari 10 tednov in 4 mesece ter bikca simentalca, starega 14 dni, prodam. Telefon 031 840-282. 700 TvELICOesimentalko, brejo 8 mesecev, prodam. Telefon 041 455-176. 779 BIKCA simentalca, težkega 200 kg, starega 4 mesece, prodam. Telefon 031 621-055. 781 TELETA bikce, stare do T3emresmece,inproadalm. Telefon 051 332-448. 785 »Fatalna blon KUePkIsMperiment v PITANE krave in telice(zSaiznakCol,itpyo š)irišinŠtdajeorv- ski, kupim. Plačilpo tiarkaojz+gdoavdekn. jTelgefaon 040 647-223. ubijali (ali bili up Poroke lačnLaadšokstoava , VzPreojarnoečsnilici so se: Melisa HU- 2Z-1E40J1R. OVIĆn iz Rimskih Toplic ivne Abellme ignraK- ALTAK iz BiH, Va- led,rija S, EtLAN in Darko KME- reTIČne, sonobsajoi,z Radeč. doŽma. lTelcefon Poročilpi so se: Tjaša RIBI- aZzEakLolinaliDna-mjan POPIČ iz Bra- s0lodovč3,00E kvga, Maria PETERNEL viaz AGnodrejnevjae vasi-Poljan in Jer- fnon.ej0 P31ŠE50N9IČNIK iz Žalca, Va- nja MADŽO in Sergej GAJIĆ, oba iz23C4e7lja, Nina GRUBAR kionm, RprookdamF. LORJANČIČ, oba iz Lju2b4lj1a4ne, Iza HRASTNIK ,FvIaNjeKni ipzaCšee, lja TinELIACOnesijmPeInLtaElkToI, Čb 0,s4-P65r9ev2a4lj3a3., secu, prodam. Tel Šen. tjukrl ravPo ozarozačkiolil soTsELeI:ČKPOetlsralimČ, OteKžkLo liozvicKo aprmašeična,a in RteožkegŠaK1O70BkEgR, p-r 6N7-3E74i.z 2S4u37hega, A55s9t-r8i2d0 ARLIČ king, FproadnacmoO. BREZA, oba. iz Pri- 0m31ož56a9p-2r8i7ŠenBtjRuEJrOjutelico simental Moz2i4r4j1e. 070 259-170. Poročili so se: Mojca MA- TraJcAe ŽproidzamN.ove Štifte in David RAK 2i4z46Kamnika, Maruša rPebRcIaS, sLtaAreNgaiz Juvanja in Timo- otbeaj 5K5R0 EEUFRT, iz Gavc, Nina CE- 6G4-N65A5.R24i4n6Tilen VENKO, oba iz Slovenskih Konjic, Aida gP, AmJoIžĆno itnudAi dis KEKIĆ, oba iz Vpoeldeongojvao,ruM. ojca HRASTNIK rijni bJleur2en4se4aj7, KOIRgOoŠr EVCi,dmobaar,izG kLa Peppiose2to0N0lsjki)vg,,e, TPinetaerBOMRlŠaTkNarI,K ni5ns-0k5Mi5b. iohŠra8c2iŠKOinFLŽEaKre, Poabka.Rize tSperkjodLoaromnvašCi,enna,MajaeoMprAavRiKl OJanizS 0L4j1u5b4l7j.a7n6e9 in Jakob TRATAR 0i4z1 T5r4z7i-7n6a9,. Manja ŽOHAR in Miha BŠE8R1GINC, oba iz Celja, 5V0aknge, zsaa 9K70OVŠE iz Slovenske eBžiksotr2i2c0e kign, Alen ČRETNIK iz eZfoanb0u3k1 o4v61ic- e. Vele24n5je4 Poročili so se: Sabina DE- nBteEliLčkAo,Kstaizro Celja in Jure VER- eBfoOn T03E1N84i0z- Velenja, Vesna PU- SOVN2I4K0i6n Darko OVEN, oba 0izkgŠ,mdoamratnčeega ob Paki. PROseDbAiMnamenjena dobro posnet fil RDEČE vino prodam. čMaokžna ndojseta nvaa, u kgoodnnae cena. Telefon 041 38O2-C73E5N. A: 3 / 10p PŠENICO, 500 kg, prodam. Telefon 031 711- 199. Ant-man767i BELO in rdeče vino, me»šaAnlei sonratel, apšročdavm.v Belo prodam za 1šEnURji/lfi, rldmeče Mpa azar0v,8e0l EUR/l. Telefon 03g1e7r6s8)-17j5e. bil e7p72s 500 kg grozdja moidnra Ofrasnakinjjea psraoddamk. Cena po dogovoruz. Tveleefloink0o31š2a1l1-5n2a8. je (skoraj ve7d7n7 KRMNI krompir prosdamm.eThelepfoonn0a41va6d63i- 137. se smejimo 7s8e3t OSTALO PROnDimAaMprav več t PRAŠIČE, težke od 30 dOo C250 kg, :k6rm/lje1n0e samo z domačo hrano, žita ječmen, ko- v dreuvzeate, mpšemniec-a, proBdRaEmJO. Tteelelifcoon s0i4m1e 9n9ta6l- 07106 46.45-858. limuzin, težko 7p3ri9b SUHA buk2o4va6 d7rva prodpaamš.nMi, opžrnoad daomst. aTveal, kgo iknolpicraašŠiečnat,jurja. Telefon 070 724-188. m. Telefon 031 PRAŠIČE, od 30 d7o712 DRVA, 1 k2la4ft6ra6 (4 metresv) ipnrjoed, admomžea očad 1h8ra0 rodEaUmR. nTealperfeoj.nTelefon d0a4m0 o8.3Z3b-0ir1a8m. o7tu8d0i PLASTIČN2E 4c7is5terne, 1.0Te0l0eflo, nn 0a 3p1al3e1ti1, -4za7 vodo, prodam. Telefon 041 663-137. 783 STREŠNO okno, novo, velikost 54 x 80 cm in 54 x 98 cm, priključno frezo, novo, širina 46 cm in radiator, 170 x 60 cm, rabljen eno sezono, prodam. Telefon 041 635- 598. 786 KOKOŠI jarkice od 6. septembra spet v proda- ji na farmi Roje; od 8. do 16. ure, v soboto 8. do 12. ure. Sprejemamo naročila za gorenoTdonemvneci,n piščance za dopitanje. Nudi- rutmoMkaekohvolestne krmnSe micešaanircei zoa ko2ko:ši ersinkpoiščdanecleo. Telefon D(03a) 7y00-o14f46.thp er. Mehiški karte nmoejpi.ovZeažebozj Aplr nrod0o3v1- 2462 Cenjene stranke obveščamo, da Edward Telefon 24MALE OGLASE, ČESTITKE, o OBVESTILA IN OSMRTNICE j Saoirse R za Radio Celje in Novi tednik sprejemamo v času uradnih ur (7.00–15.00) na sedežu podjetja ePrešernova ulica 19, Celje. POŠILJATE JIH LAHKO TUDI PO ubljen ELEKTRO NSK I PO ŠTI kolikontaalneanstlaovpoglasi@nt-rc.si e je pomenila pomemben korak ali jih sporočate po ročT ELEFONU 03v4 225k 1 44. aljevali glasbeno pot. Za vroče rbeli BQLH (vAanlaezj ainraRzoukmPeivleatničje)., Uredništvo N, ovega tednik,a in Radia Celje Spomini sep igra.jo s stvarnostjo vek.nTaelšeefogna0b41iv6a5n3-ja na zemlji. Med brŠa5ti5, naravo, ce za zmakeodl kdunpiemvopmo in nočjo, ačilao NtakEoKj D+ Odanveakd. nami bedi, 2u23pa nje, svetloba temne noči. erminal j(eŠ tkefokta U.) ZzaAkHasVneAloL rAa oKstnaenbeešMkeamr uoOt čReotubbjeieodvš,laodlrnaigma žaenniar,i mama, babica g in prapbabica a naj Nicholas WPinRdOinDgARMefn (neon, čgiim, kMivpečreAzRdDgvE1oČsRdEEeUbvmRine/oIlnžitžeieJlhralhipAttjrnoroindhpaksmoor.SktvT, ae2lize5Azf0ao fitnliitl0r,mLo4kv0,aa c7ekO9inno6a- BIR manram 3g8r8e. , iz Ps,eošpnricaevc2a7t,aŠetnutj2u4jr3a4, npoosptoklni oKpRmoMvNazI n.rk(rio2očč0mea.ps 6iagr,.rlk.1ao9Tvru3eoz9rbom–oi1nli6sn.ljaa8eml.,do2sov0avo2mko1rl)oaj- Oonb čbnoiletčviisiztgglviuhsbebiabslauehjiespkrnordeankmoa. jTzemalehfvonačli0j.u4T1jeo6md63oa- vsem sorodni- tkčoamk,asnojseedn1oa3m7v,Plpeatrkeirj.ao tbeljšetmiri, hsozdjeultarvac2je4m48in znancem za izražene KbOeRsUeZdOev szornžjualjsau,hodaprroovdanmo Tcelv.eefotnje, sveče, svete maše in vsem, ki ste j,o pos,ppremili. na njeni zadnji poti. Hvala gospo0d4u1 7ž5u9p-6n8i1k. u Mitju MarkovŠič8u3, Pogrebni služ- bi ZagajšMeOkK, Opbeevlecekmoru szek, ubpelionevinEorionsv,ingsokovornici Zdenki vek vsOtraavčitžiengabtnrjeosbpereodndoatamčk. uTvealzenafotonud0mi7g0?r4a«9nP4o-r9ež5ja0-,lostinko. ePrasvo paopsoebpn0e7ar0ez 6Ma1h2a-v7ša0čl5ae. vnaelgcoiv(aTlkhaemADv2e4o5nm2-a upokojencev eŠdeinjtajusr itnDleOmsMkAeČadIničcejisenemnskpripomdrasmsteosvtCr.eanAma npaZt-dDmogŠoavenon- tjur, ki so ji v ogramiranjaj;Tultlarfahnkji0oh3t1nu3ar8a4hZ.4Fb2-i9lkeovmpeodmijoač. Vsem in vrus.aTkeleemfonu 0p3o1 s3e8b4e-4j2š9e. enkr2a4t 5is3krena hvala. elikosti 5(0n0ekgnruumjennoe keolgeraa)b.e,NokomlicaoŠgmoarčjae, abljeno koptrovdairm šŽTaeallel.fuoČjnoe0č7ir0:a v4č1su4i n98aje5tne2,i 4d6a2 . . 774 enfNoini tt0ae5 1vsev2če2n8žai9n2v2ar tu, ne v hiši, nič več glas se. tvoj ne sliši. Če luč2k4o6 9na grobu TER ZuUpPihAnNil Cbo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage ome koCline. VETKE CESTNIK p roj. Urankar, iz Laškega (23. 3. 1927–23. 8. 2021) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo imeli radi in jo v tako velikem števPilRu OpoDsAprMemili na njeni zadnji poti. BRZOPARILNŽIKaElu(ajolfče)i:pvrosdi anmj.eTneilefon L 65 SUHA mešana zelo kvalnitejtšnia, pdrrivmaeprerondzaajas-t ojmnoa. Cebna rzeelozugopdnuragao–dv4n5oilEp Uro(Rd/Sammiec,telaar.h SoInlfodrmaacdije opo)telefofnoun 007401 752147-1-95050. . p drom, ki v prtpljrao,dgpairmon. Toel DOC4Me6An1Ča.O proepdoo KAMINSKO S mrti ncCeenljea obali Ckhupeismilinpizrčerpžaimv ljuUbmezrleinsok:aNlitea3v8en6nekgao KtoOvRoEst- PNoEmiezmCbelnjao,: 7s5lalveet.,nMbirriotaslnasvk BpAriNreIČdilizpoCelaljsat,n8e0mlerto,mEamniu- l:ijFailMmEpLoIdK zizveCzedlajam, i8/9 alrett, Ivanka GODEC iz Florjana pri Šoštanju, 69 let, Jože RO- VŠNIK iz Kaplje vasi, 72 let, Marija TACER iz Celja, 88 let, Maksimiljan KOČIŠ iz Celja, 81 let, Amalija VIŠNER iz Laškega, 97 let, Alojzij GRA- DIČ iz Blatnega Vrha, 88 let, Jožef VAJDETIČ iz Celja, 96 let, Damjan LONČAREVIČ iz Celja, 70 let, Vesna FELICI- JAN z Dobrne, 56 let, Feliks KORAŽIJA s Polzele, 79 let, Olga BANOVIĆ iz Stopnika, 71 let. Laško Umrla je: Cvetka CESTNIK iz Laškega, 94 let. EjšNeO, FvAgZaNrIasneckiujil,ar, nove robnike Kikinda, 25 odoskt2oasvo:ivm i.nTheilder-avlično stiskalnico, prodam. Telefon. (03p) 571-8674. 773 r4a4m-leteni .fiurlemjenamoški, zaposlen, išče žensko Brazkao zpvreozdo.aTmel.efon 031 687-477. 789 nK0O3Š1NJ7A56ze-7le8n3ic., vinogradov, strmin in za- raščen2ih4t3er9enov. Zvonka Korošec, s. p., , 9 KCews,t raabklojzejnaonskega odreda 49, Šentjur, dvtaeledfiomn n0i7šk0a711-680. 763 Žalec ljskUe mcisrtelranej, e: Veronika POD- aBfoOmn hR0e5Nd1 eI4Kn9d1ei-z Podvina pri Žal- ctrua, h90p2rl4e7td4. isaŠtelnj tIjaunr draUmmi rigl rjae: Nikolaj MOGIL- žNaI.CKI iz Šentjurja, 84 let. Mo(zPirZj)e Umrli so: Zvonko ŠEMLAK iz Spodnjih Kraš, 55 let, Jožef ČERNIVŠEK iz Okonine, 96 let, Neža FAGANEL z Reči- ce ob Savinji, 94 let, Janko TRATNIK iz Nove Štifte, 67 let, Ana GORIČAR iz Lok pri Mozirju, 90 let, Ljudmila LAMPRET iz Spodnje Rečice, 81 let. Velenje Umrli so: Karel KOŽELJ iz Velenja, 81 let, Gabrijela IR- ŠIČ iz Velenja, 69 let, Nataša MOŠNIK iz Velenja, 54 let, Draga RAZDRIH iz Velenja, 88 let, Spomin je ljubezen, ki v srcu domuje, in kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je … ZAHVALA Ob izgubi dragega očeta, dedka in pradedka ŠTEFANA LIKOVIČA iz Matk (1. 8. 1925 – 16. 8. 2021) se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, Lovski družini Prebold za opravljen pokop, rogistom, gasilcem PGD Matke, praporščakom, pevcem za odpete žalostinke, gospodu župniku za opravljen cerkveni obred in vsem govornikom za besede slovesa. Posebej hvala sosedom Germadnik in Uplaznik za nu- deno pomoč, pogrebni službi za organizacijo pogreba in vsem, ki ste nam izrazili ustna in pisna sožalja, darovali cvetje in sveče ter darovali za svete maše in orgle. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala, in hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovo zadnjo pot in ga boste ohranili v spominu. Žalujoči: hčerki Mira in Sonja z družinama p Čas se ne ponavlja, včerajšnje življenje ni današnje, in kar je bilo nekoč, ne bo nikoli več. V SPOMIN ERNESTU MATIJI LAMPRETU iz Zadobrove pri Škofji vasi (5. 7. 1938–6. 9. 2001) Mineva 20 let praznine in žalosti … Ohranila te bom v večnem spominu! Hčerka Klavdija 726 Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč je … V SPOMIN JOŽICI UŽMAH (7. 3. 1971–1. 9. 2020) Mineva leto žalosti, kar je tiho odšla od nas. V naših srcih ostaja za vedno. Neizmerno jo pogrešamo. Njeni najdražji Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo za vedno ostal. 775 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija, brata, strica, bratranca in tasta DAMJANA LONČAREVIČA iz Škvarčeve ulice 7 v Celju (17. 6. 1951–21. 8. 2021) se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vso podporo v težkih trenutkih, za darovane sveče in cvetje in izražena sožalja. Vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, iskrena hvala. Žalujoči: vsi njegovi 778 22 RADIO CELJE / NAPOVEDNIK Št. 35, 2. september 2021 Kino CINEPLEXX Spored od 2. 9. do 8. 9. Candyman – grozljivka, triler četrtek, petek, sobota, nedelja, torek, sreda: 19.50 Divja Slovenija – dokumentarni četrtek, petek, sobota, nedelja, torek, sreda: 19.10 Glavni junak – komedija, akcij- ski četrtek: 20.30 petek, sobota, nedelja, torek: 19.30 sreda: 19.50 Hitri in drzni 9 – akcijski, pu- stolovski četrtek, petek, sobota, nedelja, torek, sreda: 20.50 Križarjenje skozi džunglo – pu- stolovski, družinski četrtek, petek, sobota, nedelja, torek, sreda: 16.00 Krudovi: Nova doba – animirani, komedija, pustolovski četrtek, petek, torek, sreda:16.00 sobota, nedelja: 14.00, 16.00 Luka – animirani, pustolovski, komedija četrtek, petek, torek, sreda: 15.40, 16.30 sobota, nedelja: 13.40, 14.30, 15.40 Mali šef: Družinski posli – ani- mirani, komedija četrtek, petek, torek, sreda: 16.10, 17.00, 18.20 sobota, nedelja: 13.50, 16.10, 17.00, 18.20 Neobrzdani Spirit – animirani, pustolovski, družinski sobota, nedelja:15.00 Obred odpisanih: Nova misija – akcijski, pustolovski četrtek, petek, sobota, nedelja, torek, sreda: 21.00 Potovanje skozi spomine – ak- cijski, romantični, triler četrtek, petek, sobota, nedelja, torek: 21.15 Prvič na robu – drama, roman- tični sreda: 20.00 Shang-Chi in legenda o desetih prstanih – akcijski, pustolovski, fantazijski četrtek, sreda: 17.20, 18.40, 19.30 petek, torek: 17.20, 18.40, 20.00 sobota, nedelja: 14.20, 17.20, 18.40, 20.00 Soba pobega 2: Brez izhoda – grozljivka, akcijski četrtek, petek, sobota, nedelja, torek, sreda: 18.00, 20.20 Tačke na patrulji: Film – animi- rani, pustolovski, družinski četrtek, petek, torek, sreda: 15.30, 16.50, 17.40, 18.30 sobota, nedelja: 13.30, 15.30, 16.50, 17.40, 18.30 Zloben – grozljivka, triler četrtek, petek, sobota, nedelja, torek, sreda: 18.30, 20.00 ČETRTEK 19.00 Gloria Mundi – drama PETEK 18.00 Krt – dokumentarni 20.00 Iskalci tartufov – doku- mentarni SOBOTA 18.00 Divja Slovenija – doku- mentarni 19.30 Dežela nomadov – drama NEDELJA 18.00 Divja Slovenija – doku- mentarni 19.30 Gloria Mundi – drama SREDA 19.00 Iskalci tartufov – doku- mentarni KINO VELENJE PETEK 20.00 Divja Slovenija – doku- mentarni SOBOTA 20.00 Shang-Chi in legenda o desetih prstanih – akcijski, pu- stolovski, fantazijski NEDELJA 16.00 Luka – animirani, pustolo- vski, komedija, sinh. 20.00 Zloben – psihološki triler PONEDELJEK 20.00 Padati – drama Kulturne prireditve ČETRTEK, 2. 9. 18.00 Muzej novejše zgodovine Celje Pootvoritev razstave Služimo narodu spomini slovenskih vojakov Jugoslovanske ljudske armade; vstop prost 19.00 Vodni stolp Celje Oktet 9, vokalna zasedba nekdanjih dijakov GCC koncert ob 15-letnici zasedbe; v primeru slabega vremena bo dogodek v stari telovadnici GCC 19.00 Savinov likovni salon Žalec V dvoje gre lažje odprtje razstave likovnih del članov likovne sekcije KUD Žalec; vstop prost 20.00 MC Patriot Slovenske Konjice Klara in Urška koncert PETEK, 3. 9. 18.00 Celjska kulturnica Tabuji odprtje razstave likovnih del celjskega slikarja Rajka De Martija 18.00 Velenjski grad 9. slovenski festival kamišibaj gledališča odprtje razstave kamišibaj ilustracij predstave Putkina smrt, dobitnice zlatega kamišibaja 2020, in delavnica Moj kamišibaj 18.00 Knjižnica Laško – Knjižnični vrt Večer uglasbene poezije Neže Mauer pevka Melita Osojnik je ob 90-letnici pesnice pripravila večer njenih pesmi 19.00 Letno gledališče Limberk Griže Dejan Dogaja koncert 19.00 Galerija Kvartirna hiša Celje Tukaj, zdaj in dlje odprtje razstave Narcisa Kantardžića 19.30 Gledališče Celje Nava Semel: In podgana se je smejala premiera, izven abonmaja 20.00 Vodni stolp Celje Klon & Alo Stari & Mi2 koncert 20.00 Ipavčev kulturni center Šentjur, ploščad 3 Epikkomični večer – Stand up svoje šale bodo delili: Marko Žerjal, Ken Cotič in Sara Vošinek Gašpar, stop prost; v primeru slabega vremena v avli Ipavčevega kulturnega centra Šentjur 20.00 Ramna Slivniško jezero Fotogenična Islandija (Šentjursko poletje) po Islandiji s fotografoma Maticem Javornikom in Petrom Fajsom; vstop prost 20.00 Prireditveni šotor pri MC Šmartno ob Paki Poznopoletni festival: Ne sprehajaj se no vendar čisto gola! gledališka predstava v izvedbi Gledališča Velenje 20.00 MC Patriot Slovenske Konjice Narava v ognju odprtje razstave avtorja Nika Škorjanca SOBOTA, 4. 9. 9.00 Galerija Zgornji trg Šentjur Josip Ipavec (Šentjursko poletje) likovna kolonija Ipavčeva paleta 2021; vstop prost 11.00 in 18.00 Velenjski grad 9. slovenski festival kamišibaj gledališča program za otroke 12.00 Čolnarna pri Velenjskem jezeru Pikina jadralna regata (32. Pikin festival) prijave: info@kvs-velenje.si 17.00 Celjski mladinski center Nasmeh 24 odprtje fotografske razstave ob zaključku dobrodelnega projekta Misija človek; vstop prost, obvezna prijava: info@mc-celje.si 19.30 Gledališče Celje Nava Semel: In podgana se je smejala abonma po posebnem razporedu in izven; tudi v torek in sredo ob istem času 20.00 Letno gledališče Limberk Griže Šank Rock koncert 20.00 Atrij Celjskega sejma Restart tour: Gibonni koncert 20.00 Prireditveni šotor pri MC Šmartno ob Paki Preprosto črni koncert ob 10. obletnici delovanja 21.00 Velenjski grad 9. slovenski festival kamišibaj gledališča program za odrasle 22.00 MC Patriot Slovenske Konjice Skupina Elvis Jakson koncert NEDELJA, 5. 9. 11.00 Velenjski grad 9. slovenski festival kamišibaj gledališča predstavitev knjige Otroške ljudske o živalih (Igor Cvetko) in predstavitev prvega slovenskega tiskanega kamišibaja (Jerca Cvetko in Jure Engelsberger) 12.00 Velenjski grad 9. slovenski festival kamišibaj gledališča podelitev priznanj in zlatega kamišibaja 2021 16.00 Galerija sodobne umetnosti Celje Celeia – mesto pod mestom javno vodstvo po razstavi 18.00 in 20.00 Ipavčev kulturni center Šentjur, velika dvorana Nadomestna predstava: Gajaš brez maske glasbeno-gledališki abonma Gustav 2019– 2020; vstop prost Bralka meseca ter Herbarij, brezčasni zapis narave program otrok Vrtca Velenje in Urška Rihtar s kamišibajem SREDA, 8. 9. PONEDELJEK, 6. 9. 19.00 Klub eMCe plac Velenje Dona Pratnekar: Spomini neke reke odprtje razstave ilustracij (32. Pikin festival v sodelovanju z Mladinskim centrom Velenje) TOREK, 7. 9. 17.30 Preddverje Mestne knjižnice Velenje Odprtje Pikinih razstav: Otroška razigranost, Pika Nogavička ima rdeča lička, 31. Pikin festival, 18.00 Velenjski grad Stane Špegel: Šaleška dolina – dolina gradov odprtje multimedijske razstave (32. Pikin festival v sodelovanju z Muzejem Velenje) 19.19 Preddverje Mestne knjižnice Velenje Odprimo knjige: Srečanje z Jakobom J. Kendo ob pričetku 13. bralne značke za odrasle, z gostom se bo o njegovem zadnjem potopisnem romanu Transverzala pogovarjala Brina Zabukovnik Jerič TEDENSKI SPORED RADIA CELJE 90.6 95.1 95.9 100.3 MHz Četrtek, 2. septembe 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar sve- tnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Železna cesta; 10:00 Glo- balne novice; 10:05 Osmr- tnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Intervencija; 12:00 Globalne novice; 13:00 Po- ročila; 13:20 Kulturni moza- ik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Re- gija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Global- ne novice; 17:30 Osmrtni- ce; 18.20 Gospodarski utrip regije (ponovitev); 19:20 Intervencija (ponovitev) Petek, 3. september 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar sve- tnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:15 Milenium; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Od petka do petka; 12:00 Glo- balne novice; 13:00 Poroči- la; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Re- gija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Global- ne novice; 17:30 Osmrtni- ce; 18:00 Disco mania Sobota, 4. septembe 6:20 Milenium (ponovi- tev); 7:10 Koledar svetnikov; 7:40 Časoplov; 8:00 Začetek programa; 9:00 Globalne no- vice; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Glo- balne novice; 12:00 Global- ne novice; 13:00 Globalne novice; 14:00 Globalne no- vice; 15:00 Globalne novice; 16:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 20:00 Nora so- bota Nedelja, 5. septembe 6:20 Železna cesta (ponovi- tev); 7:10 Koledar svetnikov; 7:20 Luč v nas; 7:40 Časo- plov; 8:00 Začetek progra- ma; 9:00 Globalne novice; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio (po- novitev); 12:00 Globalne no- vice; 13:00 Globalne novice; 13:10 Čestitke in pozdravi; 14:00 Globalne novice; 15:00 Globalne novice; 16:00 Glo- balne novice; 17:30 Osmrtni- ce; 18:20 Od petka do petka (ponovitev); 19:15 Sončni žarek (vsako drugo nedeljo v mesecu) Ponedeljek, 6. september 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetni- kov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novi- ce; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:15 Šport danes; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio; 12:00 Global- ne novice; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Športnih 30 (ponovitev) 19:00 Katrca Torek, 7. september 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar sve- tnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Za zdravje; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Po- udarjeno; 12:00 Globalne novice; 12:20 Zverinice iz regije; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Poudar- jeno (ponovitev) 19.20 Za zdravje (ponovitev) Sreda, 8. september 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar sve- tnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Global- ne novice; 8:30 Regija da- nes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Atlas narave; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne no- vice; 11:20 Gospodarski utrip regje; 12:00 Global- ne novice; 12:20 Mali O; 13:00 Poročila; 13:20 Kul- turni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne no- vice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Re- gija danes; 17:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Atlas narave (ponovi- tev) 19.20 Zverinice iz regije (ponovitev) Št. 35, 2. september 2021 NAPOVEDNIK 23 Ostale prireditve ČETRTEK, 2. 9. 17.00 Zbirno mesto TIC Celje Jesenska vodenja: Obišči & okusi Celje sprehod z lokalnim vodnikom po starem mestnem jedru, vodenje je brezplačno; tudi v soboto ob istem času PETEK, 3. 9. 8.00 do 16.00 Parkirišče pod Občino Laško – Trubarjevo nabrežje Laški sejem kmetijski pridelki in izdelki, prehranski, rokodelski, kovaški, lončarski izdelki, suha roba.. SOBOTA, 4. 9. 8.00 Zbor pri Kulturnem centru Laško 15. pohod po Anzekovi poti iz Laškega na Svetino pohod v počastitev krajevnega praznika Svetine in v spomin na Ivana Ulago – Vrhovskega Anzeka 9.30 Stanetova ulica Celje Najbolj očarljiva ulica modna revija za najmlajše, rojstni dan trgovinic Hajdi.si in 4Kids 10.00 Zbor na parkirišču pred dvorano Tri lilije Laško 15. kolesarski vzpon Pivovarne Laško na Šmohor 11.00 Stari grad Celje Živa zgodovina na Starem gradu v viteškem taboru se lahko pomerite z vitezom v lokostrelstvu ali mečevanju, klepetate z grajsko damo in prisluhnete šalam grajskih glumačev, tudi v nedeljo ob istem času; v primeru slabega vremena odpade 11.00 do 18.00 Center Noordung Vitanje 4. Vitanjska trška kuhna in kmečka tržnica 20.00 Ipavčev kulturni center Šentjur, ploščad Epikulinarični večer – Pomurska večer tipičnih pomurskih jedi ob glasbeni spremljavi moškega vokalnega kvinteta Aeternum; vstop prost NEDELJA, 5. 9. 9.30 Zbirno mesto: Avtobusna postaja Kozje Sprehodi z legendami: Boje te ga! ( grad Kozje in Gruska jama) prijave na spletni strani KD legende: www. dlegende.com 15.00 do 20.00 Celjska koča Rojstni dan Radia Celje in piknik Katrce nastopajoči: Zaka’ pa ne, Dadi Daz, Veseli Svatje, Buryana, Ansambel Spev, Božidar Wolfand Wolf, Petovia kvintet, Miran Rudan, Modrijani, fi nalisti projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo iz Savinjske regije, brata Malek bosta poskrbela za animacijo otrok, vstop prost; v primeru slabega vremena odpade 19.00 Gimnazija Celje – Center Začetni tečaj argentinskega tanga prijave: info@ tangoembracecelje.si PONEDELJEK, 6. 9. 12.00 do 18.00 Mestna knjižnica Šoštanj Knjižni sejem 14.00 Center starejših Zimzelen Topolšica Bralna čajanka čajanko bo izvajala Bernarda Lukanc 17.00 Dom svetega Jožefa Celje Pogovori o življenju in smrti voditeljici: Metka Klevišar in Julka Žagar, dogodek bo potekal s pomočjo aplikacije Zoom; prijave: info@jozef.si 19.30 Fontana piv Zeleno zlato Žalec Praznik občine Žalec in rojstni dan Fontane piv Zeleno zlato Praznujte z nami in Alyo TOREK, 7. 9. 9.30 Študijska čitalnica Mestne knjižnice Velenje Zeliščna abeceda vodi: Kata Laštro SREDA, 8. 9. 9.00 do 11.00 TIC Laško Domači kotiček prodaja domačih dobrot in izdelkov iz okoliških kmetij 18.00 Kulturni dom Šoštanj Oskrba prebivalstva v času 1. svetovne vojne v občini Šoštanj strokovno predavanje dr. Mirana Aplinca Razstave Pokrajinski muzej Celje – Stara grofija: Dr. Juro Hrašovec, prvi slovenski župan Celja Pokrajinski muzej Celje – Knežji dvorec: Kaj počne tukaj samuraj? Vzhodnoazijski predmeti v zbir- kah Pokrajinskega muzeja Celje (do 3. 10.), Od groba do groba. Otroški muzej Hermanov brlog: nova občasna razstava: Herma- nov bonton; do konca leta 2022 Fotoatelje in galerija Pelikan: Obrazi; do konca leta 2021 Muzej novejše zgodovine Celje – spletna razstava: Biti ženska v času korone; do nadaljnjega Galerija sodobne umetnosti Celje: razstava V postajanju av- torice Maje Hodošček; do 12. 9. Celjski mladinski center: raz- stava Evropska vas – projekt, ki združuje, do 27. 8. Muzej Laško: razstava Pivo v kozarcu; do 30. 9. Razstavišče Kulturnega centra Laško: Z Vrha v svet učencev Osnovne šole Primoža Trubarja Laško, podružnična enota Vrh nad Laškim; do nadaljnjega Dvorec Novo Celje: V odboju svetlobe, dela slikarja Sandija Červeka, krajinske arhitektke Ane Kučan, kiparja/performerja Marka A. Kovačiča, kiparke Sabe Skaberne, fotografa Gorazda Vil- harja in slikarke/grafi čarke Moj- ce Zlokarnik; do 3. 10. Dom kulture Velenje: fotograf- ska razstava Podobe Doma kultu- re; razstava Dom kulture Velenje 1960–2020; do oktobra Osrednje razstavišče Mestne knjižnice Velenje: Otroška raz- igranost, razstavo sta pripravili: Metka Pivk Srdič in Stanka Ledi- nek; do 7. 9. Mestna knjižnica Velenje - otro- ški oddelek: Pika Nogavička ima rdeča lička, razstavo so pripravi- li otroci in strokovne sodelavke Vrtca Velenje; do 7. 9. Stalne razstave Pokrajinski muzej Celje – Sta- ra grofija: Kulturnozgodovinska razstava, Od gotike do historiciz- ma po korakih (prilagojeno za osebe z okvaro vida), Alma M. Karlin Poti Pokrajinski muzej Celje – Knež- ji dvorec: Celeia – mesto pod me- stom, Grofje Celjski, Od šivanke do zvezd (prazgodovinski del stalne arheološke razstave) Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Brlog igrač, Zoboz- dravstvena zbirka Muzej Laško: Laško – potovanje skozi čas, V pradavnem Panon- skem morju in Pivovarstvo in zdraviliški turizem. Galerija Zgornji trg Šentjur: Vojna za samostojno Slovenijo – 1991 Ipavčeva hiša Zgornji trg Šen- tjur: (skladatelji in zdravniki v 19. in 20. stoletju) Zgornji trg Šentjur: Muzej za- kladi Rifnika – najdbe iz arheo- loškega najdišča Rifnik (od ka- mene dobe do 6. stoletja našega štetja, predstavljenih je preko 600 najdb) in Spominska soba New Swing Quarteta s stalno razstavo Pesem Južne železnice VSAK MESEC! REVIJA NAŠE MLADOSTI PO 30 LETIH SPET NA PRODAJNIH MESTIH! Pri železniški postaji Šentjur: Muzej južne železnice Na vrhu Rifnika: panojska raz- stava na prostem Rifnik in njego- vi zakladi in igrica Lov na zaklad Cerkev sv. Leopolda, Loka pri Žusmu: Muzejska zbirka Glažu- te na območju Žusma Planina pri Sevnici 37: Etnolo- ška zbirka Šmid, Kozjansko žari Muzej na Velenjskem gradu: Mastodont, Afriška zbirka, Med romantiko in barokom, Stara tr- govina in gostilna, Ko je Velenje postalo mesto, Šaleška dolina 1941–1945, Grajska kapela, Zbir- ka sodobne slovenske umetnosti Gorenje, Zbirka kiparja Cirila Ce- sarja, 750 let Velenjskega gradu, Pešpot na Velenjski grad Mestni štadion Velenje: razstava ob 70-letnici Nogometnega kluba Rudar Velenje Hotel Paka Velenje: 20 let poslov- no-konferenčnega hotela Paka Spominski center 1991 Velenje: Spominski center 1991 predsta- vlja Šaleško in Zgornjo Savinjsko dolino v procesih osamosvajanja RS Poslovni center Megatel Vele- nje: Velenjske zgodbe, zgodbe iz preteklosti in sedanjosti Šolski center Velenje, B-stavba: Veščina, šport, umetnost, način življenja? Podružnična OŠ Plešivec: Za- puščina Ane Lušin, Cankarjeve ljubezni Razstavišče Vile Rožle Velenje: Sončne zgodbe mladega mesta Knjižnica Velenje – osrednje razstavišče: Prva berila, razsta- va iz zbirke prvih beril zbiratelja in kulturnika Marjana Marinška Podatke za napovednik je zbrala Tea Podpečan Naročniki časopisa ste deležni številnih ugodnosti, ki jih lahko izkoristite s kartico ugodnosti kluba naročnikov Novega tednika. Ne samo, da lahko s kartico izkoristite možnost objave štirih brezplačnih malih oglasov v časopisu (do 10 besed) in dveh čestitk na Radiu Celje s 50-odstotnim popustom. Ker ste član kluba naročnikov, lahko s kartico izkoristite tudi številne popuste v trgovinah in lokalih, ki jih najdete na spodnjem seznamu. izposoja kolesa 1+1 GRATIS Popusti iz posebnih akcij se ne seštevajo s popustom na kartici - CASINO FARAON CELJE, Ljubljanska cesta 39, 3000 Celje – Ob nakupu POP lističa (promocijski) v vrednosti 50 eur vam podarimo POP listič (promocijski) v vrednosti 5 eur. Ob nakupu POP lističa (promocijski) v vrednosti 100 eur vam podarimo POP listič (promo- cijski) v vrednosti 10 eur. - FOTO RIZMAL, Mariborska c. 1, 3000 Celje – 10% popust velja za storitve - CELJSKA KOČA, www.celjska-koca.si, telefon 041 718 274, nudi ob izposoji enega kolesa (gorskega ali električnega) drugega brez- plačno. - MERZELJ Jerica Merzelj Gojznikar, s.p., Dimniki Merzelj- izde- lovanje dimnikov, izdelki iz inox pločevine, Kaplja vas 46, Prebold - 10% popust pri nakupu njihovih izdelkov - SKINAUT STORITVE, SIMON JEZERNIK, S.P., Vrunčeva 10, Ce- lje - 10% popust - Lai Thai, Tajska masaža Kenika Sripanha, s.p. Teharje 23, 3221 Teharje (zraven picerije Picikato). Več vrst različnih masaž, 20% popust na vse redne cene masaž. Tel: 051 611 078 - SLADA, D.O.O., Plinarniška 4, 3000 Celje, vse za ogrevanje in vodovod, tel.: 03 490 47 70, GSM 051 626 793 - 10% popust. - OPTIKA TERŽAN d.o.o., Mariborska 54, Celje, tel.: 03/491-38-00. 10% popust ob nakupu korekcijskih in sončnih očal (popusti se ne seštevajo) - TOP-FIT D.O.O., Ipavčeva ulica 22, Celje – 10% popust - AVTO SAFIR, PROFESIONALNO POLIRANJE IN GLOBINSKO ČIŠČENJE AVTOMOBILA, Jolanda Salamon s.p., Delavnica: Škofja vas 40 c, Škofja vas. Telefon: 041-698-283. www.avtosafir.com - 10% popust na vse svoje storitve - PROTEKS d.o.o., Orova vas 14, 3313 Polzela, Industrijska proda- jalna, Rimska cesta 188, Šempeter. Telefon: 03 705 00 48, www.proteks.si. –5% gotovinski popust. - INSTALACIJE VRHOVŠEK, tel. 051 429 138, www.instalacije- verhovsek.si. Popust: Pri nakupu do 500 EUR 5 % vrednosti, pri nakupu do 2000 -10 %, pri nakupu nad 2000 – 15 % popust. Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Drago Slameršak Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5 % davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Janja Intihar, Lea Komerički Kotnik, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster, Luka Žerjav AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni- ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Mesečna naročnina je 11,37 EUR (4 izvodi) oz. 14,21 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 307,20 EUR. Številka transakcijskega računa pri Abanki d.d. Ljubljana: SI56 0510 0801 5262 360. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si 24 INFORMACIJE Št. 35, 2. september 2021 Št. 35/ Leto 76 / Celje, 2. september 2021 Sprejem za olimpijce iz Atletskega društva Kladivar Celje str. 43 Foto: Andraž Purg – GrupA Na snemanju filma o Slomšku str. 36-37 Ljubezen do konj združil s kmetijstvom Uspešna podjetniška zgodba str. 38-39 26 INTERVJU Št. 35, 2. september 2021 Dušan Waldhütter o moči in pomenu zgodbarjenja Z zgodbami do src in denarnic V časih, ko še ni bilo sodobnih medijev, so bile prav zgodbe medij, s pomočjo katerega so ljudje izvedeli za možnosti menjave pridelkov in izdelkov, ponujanja in koriščenja storitev. MARJETKA R. LESJAK »Od pradavnine do danes so zgodbe ljudem zagotavljale preživetje, nekdaj se je izključno z njimi prenašalo vse znanje prednikov. Pomisli- te samo na avstralske aborigine, ki niso poznali pisave, ampak so izjemno večtisočletno tradi- cijo ohranjali izključno z ustnim izročilom,« pravi Dušan Waldhütter, urednik, novinar, pisatelj in tekstopisec, ki je lani izdal prvo knjigo z nasveti, kako zgodbo uporabiti tudi v poslovne namene. Moč zgodbe je namreč izjemna. »Pogled v preteklost pokaže, da je tudi do največjih gibanj v naši zgodovini prišlo prav zaradi zgodb. Na primer Jezusovo rojstvo ali njegova smrt, poglejte, kako ta dogodka odmevata še danes. Skozi zgodovino so svet najbolj spremenile prav zgodbe in seveda tudi danes ni nič drugače. Kdor zna ob pravem času povedati pravo zgodbo na pravi način, ima v rokah vse ključe. Tako do src kot do denarnic.« Vsako človeško življenje je pravzaprav ena sama zgodba, razdeljena v več manjših. Zelo radi tudi prisluhnemo pripovedim, kaj se je nekomu (lepega ali malo manj lepega) zgodilo. Kako deluje zgodbarska kemija? Zakaj zgodba učinkuje? Poenostavljeno povedano: zgodbe učinkujejo, ker nagovarjajo čustva. Ta botrujejo večini naših odločitev, če se tega zavedamo ali ne. V raziskavi angleškega Inštituta za prakso v oglaševanju IPA so analizirali 1.400 najbolj uspešnih in učinkovi- tih oglaševalskih akcij v zadnjih treh desetletjih in prišli do osupljivih spoznanj. S pomočjo analize so primerjali oglasne kampanje glede tega, ali so javnost nagovarjale za nakup s čustvi ali podaja- njem logičnih argumentov. Izkazalo se je, da so bile izključno čustvene kampanje pri doseganju ciljev dvakrat bolj uspešne kot tiste, ki so navajale izključno razumske razloge za nakup. Kakšno vlogo imajo pri dojemanju teh zgodb hormoni? Hormoni opravijo vso čarovnijo in omogo- čijo, da si dobro zgodbo zapomnimo dlje kot kup logičnih nasvetov. Ko poslušate zgodbo, intenzivneje uporabljate možgane, kot če po- slušate naštevanje dejstev. Ker je izkušnja za vaše možgane z zgodbo bogatejša, v njej tudi bolj uživate, zato bolje razumete vsebino in si jo dlje zapomnite. Poslušanje zgodbe aktivira številne hormone: zaradi oksitocina začutite empatijo in ste bolj pripravljeni sodelovati, ste bolj velikodušni in zaupljivi, zaradi dopamina ste bolj motivirani in dobro razpoloženi, zaradi kortizola ste osredotočeni, zaradi endorfinov pa sproščeni in kreativni. Da to res deluje, je leta 2014 dokazal v laboratoriju Centra za ne- vroekonomske študije izjemni profesor Paul Zak in to opisal v članku za Harvard Business Review. Pokazal je, kako in zakaj nagovarjanje čustev povečuje razumevanje logičnih sporo- čil, pojasnil, zakaj z zgodbami pridemo dlje in prodamo več, in razložil, zakaj si s pomočjo zgodbe informacijo zapomnimo dlje. Kako zgodbe uporabljati v poslovne name- ne? Poslovni svet velja za nekaj »resnega«, razumskega, medtem ko zgodbe nagovarjajo čustva. Kakšne prednosti ima nekdo, ki pri poslovanju ljudi nagovarja z zgodbo? Ne morete se dotakniti človekove roke – kaj šele denarnice – ne da bi se prej dotaknili nje- govega srca. Najboljši način, na katerega lahko to storite, ponuja zgodbarjenje. Odvetnik za člo- vekove pravice Bryan Stevenson je bil leta 2021 deležen najdaljših ovacij v zgodovini govorov TED takoj po 18-minutnem govoru z naslovom Govoriti moramo o socialni pravičnosti. Govoril je pet minut, preden je predstavil svojo prvo sta- tistiko o tem, koliko ljudi je zaprtih v ameriških zaporih. Teh prvih pet minut je opisoval osebno zgodbo svoje mladosti – govoril je o svoji babici, ki mu je dopovedovala, da lahko doseže vse, kar želi. Namenoma se je odločil povedati zasebno zgodbo, saj mu je omogočila, da se je osebno in čustveno povezoval z občinstvom. Tisti dan je njegova fundacija prejela donacije v višini milijon dolarjev – to je 55 tisoč dolarjev na vsako minuto njegove zgodbe. To je le en primer, kako deluje zgodbarjenje v poslovnem svetu. »Kdor zna ob pravem času povedati pravo zgodbo na pravi način, ima v rokah vse ključe. Tako do src kot do denarnic.« So zgodbe v poslovnem svetu uporabne samo za marketinške namene ali tudi ta- krat, ko gre za vsakdanje poslovanje? Zgodbe so uporabne vedno in povsod. Vsi jih uporabljamo in vsi jih imamo radi, čeprav se tega včasih sploh ne zavedamo. Radi jim prisluhnemo, radi jih beremo – pomislite na dobro knjigo ali zapise prijateljev na FB – radi jih gledamo – kateri je že vaš najljubši film? Z njimi na primer vsi vzgajamo lastne otroke. Zgodbe, s katerimi dnevno bivamo, imamo za samoumevne. Tako je v zasebnem življenju in točno tako je tudi v poslovnem. V eni od raziskav, ki je zajela 500 zaposlenih v ame- riških podjetjih, so ugotavljali, po kakšnih vodjih hrepenijo zaposleni. Izkazalo se je, da so to vodje z veščinami po naslednjem vrstnem redu: iskrenost, zaupanje, spošto- vanje, pristnost in razumevanje. Z vsemi temi lastnosti se na delovnem mestu vsakodnevno srečujemo z zgodbami, ki jih pripovedujejo odlični vodje. Pravi vodja zna zgodbe upora- biti, da neprimerno lažje doseže svoje cilje. Pomembno je vedeti, da pri zgodbarjenju ne gre za manipuliranje, ampak za vplivanje. Kakšen je pomen zgodbarjenja v odnosu do zaposlenih znotraj podjetja, v odnosu do delničarjev in do poslovnih partnerjev? Zgodbe so uporabne za vodenje podjetja in zaposlenih, za širjenje vrednot podjetja bodisi znotraj organizacije bodisi izven nje, za krepitev pozicije blagovne znamke in za osebno znamčenje. Z njimi najlažje usmerja- mo organizacijo dela in uvajanje sprememb v delovne procese, pomembne so v praksi poučevanja, naših predstavitev in predavanj, odločilne so pri iskanju novih poslovnih pri- ložnosti, prepotrebne za coaching, za prodajo pa so nasploh ključnega pomena. John Kotter in James Heskett sta v svoji knjigi Korporativna kultura in uspešnost na primer pisala o podjetjih, ki nenehno delijo svoje »Values In Action« zgodbe – to so zgod- be o tem, kako živimo po svojih vrednotah – in »Purpose driven« zgodbe – to so zgodbe v stilu, zakaj obstajamo. Ugotovila sta, da imajo podjetja, ki uporabljajo takšne zgodbe, štiri- krat hitrejšo rast prihodkov in dvanajstkrat hitrejšo rast cen delnic kot podjetja, ki tega ne počnejo. Jasno je, da so vsi uspešni giganti in vse pomembne mednarodne korporacije na vrhu spiska tistih, ki prakticirajo poslovno zgodbarjenje. Kako se lotevate pisanja zgodbe v po- slovne namene? Kaj vse morate prej vedeti, preden lahko za nekoga spišete zgodbo, ki nagovori ljudi? Poleg pravilne zasnove je pomemben pred- vsem namen; vedeti moramo, kaj je cilj. Če ne »Pri zgodbarjenju ne gre za manipuliranje, ampak za vplivanje.« poznamo cilja, ga ne bomo nikoli mogli zade- ti. Čeprav je to povsem logično, si ne morete misliti, koliko ljudi vsako jutro vstane brez cilja in prav tako brez cilja opravlja svoje delo. Ko torej vem, kaj je cilj oziroma kakšen namen želim doseči z neko zgodbo, moram najprej opraviti domačo nalogo: kup dela, ki mi na papirju ne prinese še niti enega stavka, a mi zato zloži ozadje. To je čisto razisko- valno novinarsko delo, s pomočjo katerega spoznavam okoliščine, pomembne za svojo zgodbo. Zajeti mora vse bistveno, hkrati mi takšen postopek vedno prinese vsaj eno cvet- ko – neko edinstveno podrobnost – iz katere potem potegnem rdečo nit in z njo dosežem drugačnost. Tako dolgo moram kopati po vi- rih in poslušati ljudi, da se mi v nekem trenut- ku v glavi prižge lučka, razsvetli vse dejavnike in pokaže edinstveno pot. Ko tako nastala in zložena zgodba slednjič pripelje k želenemu Št. 35, 2. september 2021 INTERVJU 27 namenu, je vse videti izjemno spontano in povsem logično. Ampak do tega, da je logič- no, moram najprej priti. Kaj potrebuje nekdo, ki želi pisati vrhun- ske poslovne zgodbe? Kaj bi svetovali popol- nemu začetniku na tem področju? Ko ljudje gledajo uspešne posameznike in se sprašujejo, zakaj niso sami na njihovem mestu, običajno razlog ni to, da niso dovolj pametni ali da njihove ideje niso dovolj dobre. Običajno je razlog preprosto to, da v zvezi s svojo idejo niso ničesar ukrenili. Mnogi le veliko govorijo, nato obsedijo na kavču, zazrti v enega od svojih zaslonov, in ne naredijo ničesar. Zato bi popol- nemu začetniku svetoval, naj samo – začne. »Ko poslušate zgodbo, intenzivneje uporabljate možgane, kot če poslušate naštevanje dejstev. Ker je izkušnja za vaše možgane z zgodbo bogatejša, v njej tudi bolj uživate, zato bolje razumete vsebino in si jo dlje zapomnite.« Kako izbrati pravo zgodbo, da pri tem ne bi zgrešili cilja? Meja je najbrž včasih pre- cej tanka. Kakšni so značaji zgodb in odkod črpati navdih? Možnost, da zgrešimo cilj, vedno obstaja, s tem ni nič narobe. Kdor nikoli ne naredi na- pake in ne pozna neuspeha, se preprosto ne trudi dovolj. In kdor vse svoje življenje izbira varnejšo pot, običajno nikamor ne pride. Zato se je treba tudi zgodbarjenja samo lotiti. To je veščina, s katero smo rojeni vsi ljudje. Navdi- he za lastne originalne zgodbe lahko najdemo povsod, lahko v minulih lastnih poslovnih izkušnjah, lahko v zasebnem življenju, dru- žini, morda pri prijateljih ali konjičkih. Na Tisti, ki ne obvladajo humorja – jaz mu res pravim skrivna sestavina – lahko postavijo v ospredje kaj drugega, kar imajo, kar obvladajo ali jim morda osebnostno bolj ustreza. Ko je moja žena, ki je dolgoletna vaditeljica in strokovna vodja otroških folklornih skupin, neko leto ime- la generacijo otrok, kjer jih ni bilo prav veliko s pevskim posluhom, imeli pa so odlično ritmiko, je zasnovala odrsko koreografijo brez petja. To je sicer za takšne nastope dokaj neobičajno, a je seveda dopustno. Koreografija je bila odlična, otroci so se z njo uvrstili najprej na območno, nato na regijsko in na koncu celo na državno revijo, kar je izjemen uspeh. Če nečesa nimaš, je bolje, da ne poskušaš izsiliti nekaj, kar je iz tega razloga neizvedljivo ali malo verjetno. Bo- lje je v ospredje postaviti svoje druge prednosti. Niso samo smešne ali vesele zgodbe tiste, ki se ljudi dotaknejo. Zgodbe o žalostnih trenutkih, ki smo jih doživeli, morda celo sami povzročili, ker nismo imeli poguma, da bi ubrali drugačno pot ali sprejeli drugačno odločitev, lahko naredijo čudeže. Pri humorju pa sam najbolj prisegam na tistega, ki gre na moj račun. Se podjetniki danes že zavedajo moči zgodb in tega, da je ključ marketinga v tem, kar povedo, in ne samo to, kar ponujajo? Zelo je pomembno, kar povemo in kaj ponuja- mo, ampak še najbolj pomembno v marketingu je, kaj omogočimo drugim, da povedo o nas. Mi- »Mnogi le veliko govorijo, nato obsedijo na kavču, zazrti v enega od svojih zaslonov, in ne naredijo ničesar.« projektom pristopamo z iskrenim namenom, da nič in nihče na tem planetu zaradi naših dejav- nosti ne sme trpeti.« S tem, ko smo tako zastavili naš temelj zgodbe o blagovni znamki, smo omogočili tistim, ki mislijo enako, da se zlahka povežejo z nami. Te deklaracije so temelj, iz katerega izhajajo vse naše poslovne zgodbe. So razlike med Slovenijo in tujino? Poslovni »storytelling« (zgodbarjanje) je pri nas še vedno bolj kot ne v povojih. Če bi to bila zgodba, bi rekel, da smo šele pri uvodu. Moja knjiga je na primer prva na našem tržišču. Ka- nadčani, ki so moj izvirnik izdali pod naslovom The Business of Storytelling, imajo na primer veliko daljšo prakso poslovnega zgodbarjenja, tržišča severno od nas prav tako. Zgodbe odpirajo pot do srca tudi v zaseb- nem življenju. V knjigi Donosno zgodbar- jenje razkrivate, kako ste se tudi kot glas- benik na odru ljudem približali s kakšnim nagovorom ali kratko zgodbico … Z bratom sva ustvarila besedila in skladbe za štiri albume našega ansambla Frajkinclari, a sva kljub temu v vsem tem obdobju napisala zgolj en sam valček. Brat je zanj napisal sklad- bo, jaz sem napisal tekst in najin edini valček v življenju sva posvetila zimzeleni čustveni temi – ljubezenski zgodbi. Več kot dvajset let smo ta naš edini valček igrali na porokah kot skladbo, na katero sta se ob polnoči zavrtela dnjih letih sem ju potem priložnostno srečal le dvakrat, morda trikrat, in vedno sta me objela in pozdravila kot starega prijatelja. Natančno deset let po tej poroki nas je ženin spet poklical in nas najel za igranje na oble- tnici. Veseli, da sta srečno poročena, smo se seveda odzvali. In ko je prišel trenutek, da se ob polnoči zavrtita, je ženin presenetil zbrane – na pamet je znal ne le besedilo naše pesmi, ampak do zadnje pike in vejice tudi mojo na- poved tega valčka izpred desetih let. Takrat sem dojel izjemno pomembno lekcijo, ki se je v praksi dokazovala celih dvajset let: če vam uspe nagovoriti čustva ljudi, jim boste prirasli k srcu in v zvezi z vami si bodo zapomnili prav neverjetne stvari. To je moč zgodbe. V posvetilu ob izidu knjige Donosno zgodbarjenje ste zapisali, da jo posvečate vsem, ki se zavedamo, »da nikoli ne poslu- jemo s podjetji in blagovnimi znamkami, ampak vedno z ljudmi«. Tudi vi v tem tre- nutku predstavljate svojo zgodbo bralcem Novega tednika. Kaj jim sporočate? Šele nedavno sem uspel resnično ozavestiti, da sta za uspešno tako življenjsko kot poslovno pot pomembni empatija in spretnost poslušanja. Empatija, ki je ena največjih gonilnih sil delov- ne uspešnosti, nam omogoča, da smo na druge osredotočeni bolj kot smo nase, poslušanje pa je pomembno, ker se nam bo veliko bolj obrestova- lo poslušanje zgodb drugih ljudi kot samo svojih. Vsi tisti, ki berete vsebine Novega tednika, najbrž to že prav dobro veste, kajne draga bralka, spoštovani bralec? Želim vam, da bi bila izjemna moč dobrih zgodb vedno z vami. Foto: osebni arhiv spletni strani www.donosnozgodbarjenje.si sem natančno opisal značaje zgodb, ki jih potrebujemo oziroma so najpogosteje upo- rabni v poslovne namene. Na kratko pa med najpomembnejše štejem zgodbe ponosa – o tem, kaj smo dosegli, preporoda – o spremem- bah, razočaranjih – o žalostnih trenutkih, ki smo jih doživeli, iskanju – o prizadevanju, da nekaj dosežemo, in nasprotij – o trenutkih, ko smo bili razpeti med pomembnimi odločitva- mi. Iz tega nabora lahko vsak najde zgodbo za vsako priložnost. Katere so osnovne sestavine odlične po- slovne zgodbe? Odlična zgodba za poslovno zgodbarjenje mora imeti jasen namen, biti mora resnična in pristna, biti mora kratka in jedrnata in kar je prav tako pomembno, ves čas mora vzdr- ževati pozornost bralca oziroma poslušalca. Zlasti namen zgodbe mora biti ves čas jasen pripovedovalcu in ob pravem trenutku tudi poslušalcu. Da z zgodbo dosežemo namen, potrebujemo še dvoje: dober načrt in žele- zno disciplino pri pripovedovanju, da nas ne zanese v nepomembne podrobnosti, zaradi katerih izgubimo pozornost poslušalca. V knjigi omenjate skrivno sestavino, brez katere skoraj ne gre, to je humor. Kaj lahko storijo pripovedovalci zgodb, ki jim ta žilica manjka? slim, da se pomena zgodb tudi zato podjetniki zavedajo vedno bolj. Danes, ko je vsak svoj medij in lahko vsakdo vsaj teoretično doseže vsakogar, je vedno težje biti dejansko slišan. Ko govorijo vsi, je treba izbrati, komu bomo prisluhnili. In med izbrance, ki so potem res slišani, je vedno težje priti. V primeru podjetniških zgodb so toliko bolj pomembni pravilno izražena vizija, poslanstvo in vrednote, s katerimi ustvarimo pri- stne stike in prebijamo glasno medijsko krajino. Te deklaracije nas običajno odlepijo od množice tistih podjetij, v katerih se njihovega pomena ne zavedajo. To so tri ključne sestavine zgodbe o blagovni znamki. Pri našem multimedijskem portalu www.slowoodlife.com smo jih na primer definirali tako: naše poslanstvo je ljubezen do ljudi in bivalnega okolja, izpovedana v lesu. Naša vizija je postati vodilni kreator odličnih zgodb in stičišče dobrih praks bivalnih rešitev, zaradi ka- terih bo naša dežela vedno zelena, naša uporaba sodobnih tehnologij modra, naša prihodnost pa svetla. In naše vrednote: »Vse, kar počnemo, de- lamo z namenom, da bi pustili zanamcem zeleno in kakovostno zasnovano bivalno okolje. K vsem »Pri humorju sam najbolj prisegam na tistega, ki gre na moj račun.« mladoporočenca. In vsakokrat sem pred tem povedal kratko zgodbo s poanto, da je to naš edini valček, ker je tudi prava ljubezen ena sama. Ko sem nekoč na poroki simpa- tičnega para že v zrelih letih pove- dal te uvo- dne bese- de in smo naš valček potem tudi zaigrali, je bilo precej ganljivo. Zrela v le- tih in zrela v odnosih sta solze po- točila ženin in nevesta. V nasle- je zgodbar, podjetnik, novinar, urednik, glasbenik in tekstopisec. Vrsto let je bil odgovorni urednik najbolj branega slo- venskega dvomesečnika Naš dom in odgovorni urednik Večerovih Kva- dratov. Pri Večeru je zasnoval in več let vodil komercialno uredništvo. Te izkušnje je povezal s svojim udejstvovanjem na umetniških področjih in jih nadgradil v ustvarjanje uspešnih poslovnih zgodb. Je soustanovitelj multi- medijske platforme Slowoodli- fe, ki skrbi za razvoj in promoci- jo lesne gradnje, bivanja z lesom in sodobnih trajnostnih teh- nologij. Dušan Waldhütter POobg porrvaozzrnnzikžuuu opObabnččioinnmee zOŽžabulčepicna eznožumapleJacannJoakmnokmJoamKnokKsooommsoKmosom Sh»Ob o2Nbmčpin0sekreem2koprla0azjjneaiktunkesrmostriseikps,ogdooavkaromjailid zbžuoepianlodmip JaivnrkšoemčKčsoisotn,m okopont ositvnnueodčvniaaknnpooajot. kvNdluevedlatasuj tOpletObihbe očpibonrreačp mioŽnizanlsveačkcvnevomsszatae dgpnrraejidahkilznjkumioskoptieupšojersnam,žovseinoncii.ss daeAemdamnbilsrolilt.iaZkuaoa, rkii, gspdoresme zikgaior, dmiloiurvčdvaadšio noggbodčiknii, oi tlrepteo l«i « voperbeBZnčmoisnnkljejoeork?gaoKasott atpesaj »Č esi zbiram oezitrievnao no veg a«direkt o rja,- ilm or ar bi tinj b o l jš i ,aokot j ed bilvz dajšn ji.« ntnaerme- pi»vOa.bOčdinkaorj seozjaojoedl pvralil, vssoestfrearnenskcie sg ,aturjoazuvdoejlae.žbUop. aNma, dpraČLoendtparlsšiarvaie szčmbkčoeitržeoesneivamsirdanevsaneviitkedlirčpžaioandvile,agdi inaizvnroalčsiutvnkeovrposrnmihaoovudirgnuojs-e snltiepjsutrooeč1mn5ov0erlnjč akbjobonovldae. otOvnbsnicapissekrkaeIaIvmpliorslaekjozoovinrjzeean rksimkuttem,onsvaaei,lvt«ita,aubjdvedoairziavznr patekmodiksnjetreo-aasvtinloežbmujappvaovn- gm6Jššeon.aosvjnvegoekplrčniotu eileKjmz.muoobdbšgsrikn.apiinGih1rt8leide6kgdos8oldaelvejadn Žgjlu.a,oa divllvzeeaikctrdiuapuma-rsviavpOašrnubeebgeicčlloyepigdnjPernptiloanirhŽmnaeajmonstl,tbeoBtldciiBeskjtonCieohčemv,traukguldoi ijptn evso,ioPlszlmLaatoyjtoeo- mlzšjnuaojdggiolinitnoiezvpmčoušgsšktniieilihtpnio,kimsoraleejmkgjieobvlvn,iezrdasualdsendpjir.ebneUecbtyredjPs iplelardjbneeeilop.t,boABmliBlkieCont,votuadpld oipvmo Plelatnšyjei-, tvsdlseleaotŽdivn,aije aeltnjcevsžjumkee,čev gpnepačoaivjkesanŽzaejinpzeketagaelo,smspvmpbiejJormeadžpbninoukno-adsirtKlešfbpkotoeounyvntuiablonjoveaemnbčižeiiole tad akdonloančeniniectdagenziaodajoda vnmtsujietlroinjeopanišzlaeai tpžouokudtdpoioabvlnirnjaseik,s bpoeronmed.boeŽusjupatopol ,nabanerisoJeždaennalokehzlo anKveeopsvstor iomsnreoehPndrinia, onfdoiarln astslazoonk-siresitoni.abZiplai rgvvsooi- ,p . svtžroeuevnposaakpnnoajiedpverznirejtveipotendtoee.nžmOjeubkjčnomianjavolžueečrljoieposopmvozsedvemanhjbetnesihnavloeinvatiejhsnokskeni odabrjžčeaivnnjee, tpkeorid»euinLsmeetvgtataolurisiodtkšditutedazpvoadiakldojkagnomjojedsaegotlkoabo, ropvoibresepčdirčvnkessboektrmpoe2ogdp1laiitltiipik.soriV,ona čozčdvnapnsiprokureeapbpdojios-eve eabdplnicliieodkveau,mvrkaliaojv-it- szpnevrooavtdveisaižli,jneusvindhkiioduvk,irp zčšeaeknjloov–tgn.dvroeosjtmdai vsintnvopiooiszvmoezbziočvadbionenviolde.sio,tti.aodPkrbžoočamivneas.mkKpbeo- dsplruiohžčajbuaejogionv- onsbpo»čoČmadeneasbirtiso–tuvpparoiikvštetoaemtjvanaijlemoi gšanoeahsopmssoptedarl-jaearmrstSkevlanoajvz,eegpnnooeidjzoravabpizniolmami ,neekirmisemb. n»oiČnlejuiptdirjanev,a slsemooŠmcjoPoiuEamvlLltloAied.rt«Oiaos ŽlcTšinIapRzjkleainočpaerzratanizdernanouzjvčemainnoikjšbeldjvaoptblniejiatenlsi vdsv eoplbroaečvšmiantjioei r,dŽnraouliegcasečoepl,aipshrukojo-e tngpuaooOdsvniblioezonžsaiabeličpdsivranoihtshjaok osephodmrmgonjojepelvkjraoatlr,rezsztnkoaoigkoturab-a, gSktorai vagoidnažjbsOekebpončodiivhonrlanipniŽrolioa.zjlSaezfckontonaombtvaeo.nlveoažlsuae-v pjea T6pmI.oNsvoAerapčSjatoTelaRmv MpbhrrČmoaNdevaIljKjusa,p LvioziEdmAeitlKnikOkonoMvan »IloIS.LklvoEavsAlensnKilhiOojapvMejreoEnipRszkoIvČiaptKjraaIoblKic,ozeOrvvTov, dNbŽnIoaKjiljcšhuim 8lje0t oabd1iss8tko6t8gk,osvmtgilaonr,asvseetečzvjJeSapdnoekdlonvmji- S tšKnaioVthisdŽsomaemlelcjseuHt p,tj reobtengobleolaAjd,všaanvirajnjeaoklpasi,trveloorkmjieaakmovj crajpie--o tmzjaaa»eoozLrdbnielpčutaroimlnš2Heo0,osv«2ptae0ollloobnhAino,dsaibozaščsvmeieamngojaoalopmcvbri eoikpsopktronreui---m lčptpeunokjLojielaejetlsotiemončtioju lež.ed uZtniupagarioranakdkoJtinlavijjnoi jrnkJouLosibdaKtokle,oomvkvsKiep. pgsrreai-i jlmhoeogoZpidsdpontiisočjirsnhpeeerd,gnendaetoeakckaejalenjelitmfroanen.leseJtpeataoucnnis.kahrKoe.padKitnveoaors i jzvkŽeeajiaalžE,pilkrepjleoecirvpd iolimrveejzisečtmseoekatlšinritpjeti,ouajladeridjelaieali endbldntoajoouoašmdedeoagojvčeeaobird,nždorkiiap.vstieKselzjgkseeaaoir-- vnrzejealzmij,kbajoeoljaielmjevvztieodalnši,zntačnujšead mivledestoaokvmkapdarlričeasiždnvnivei.v.stlKKoejmveon-rt sgdKŠknolrtjiauiT.vsv3žgoSoŽe5aesja,čeVtl2isncteztu9uobečr,dljion«oani oopjtvilbeareeažtč tevnikson?itošaže2čondapi0tdjlov1sagejk9noenhijveežlogauezroldmpiitvakini.onhaaT- gbKŠšpletjo.isTsv3lt.aoo5odks»vt,Vtori2ihoc,e 9jkbčaeš.jo.ianŽo vl iebmgbntlučeaoilslnrtrsae2nšedp0meinoz1 ijp9nesbojie,oisvgtdeaolavnivkibitihaič, bjpeeor.sodiZejeaedktgzajtoahnuteovsšjvepšnoeaablj.š,eoidKlpjoaaobznkmčaeoinenbimsimi tisbeziovep asnlaaedzphlavri- o kSAootbronnčjnoiaivncsairkeDŽi čgraouolšzevtdevc,sa kzčkjnamesraesšnčelkoiijrhevmpženaonlodnavoaib dlreelazoalvnčaeolsat, ig?sreavdendjaa Lvidslokvlaegdau lozg naZcieolnoalnpiommi epmripbonro čislie. Vmeči tzedžia,vdsaosmimoelvi čmaasunjšeip pidoedmjei-- tjneikoi,stmaleihsaonliikdi,avrnulik, asnoičzuertjni,i firnizpeProjvio,egzodasntien. cPia,itnuoirgisetb,ičknooi tp sodo- nguodsntiinSksli.atvToin,sootsuutrntirazpeesmlei jr,aeksouoblgtruoorb-- mnenoudršeikjavovdDnooimnstičueiIpnIr.amsvloajelvied noržbsakr--e vtaninkpaio, dpseoolsiablmiolebpzčznianihgsokptao dvporroičbzjonihlaj mproičzŠnalaodnertadezrvokevozetamdlar tumrgaeul.h.oD,rjžeanvaa njeeknaetkeLraeejto–ršennsajimppoermrenjaeogmanliain,kieangnrabe- meorprneroim v–zspgeoojzianibneiblpair.t eiVvoebznačtduvntikjivah,c mdae seopcniohešknsaamtekorin dsjioežbnmiliicavaresčŽič, eklsoatc nsaoKupžočretiilvčsi,makzojoaažgveoamltpioieavsdlaoiglbise, imjnleieouOrapnbcrčaiaijrvnseia-- vrmnaovoisčtdiil,rekuuižrbietoid,ditoseevospsmkrouisspltiaolej- vzparpinpreriahmvoioldatennjoeov dnueaplmroavvealnjnaijvleis tkpri dejavnosti, ki jim je na- - ZKŠT je s pomočjo po en. Solido d.o.o. pripravilo p o so poleg rednega orga- model uporabe komplem t S P ECI A L IS TI ČN I meO .p«revvereriaulnp nje lokalne samooskrbe, nost tega mehanizma v pr REGL EDIge V ŽALCUnoerme hokkorlejup.itMvielhoaknailznee e prehrane iz lokalnega be in lokalnega gospodars annaes goapraovklojaljma,o uplatrtanzevrojične p-reDiPskŽaOvŽe:je izvedla 5 te kta izvedli tudi aktivnosti, skih delavnic na temo p rreabtuuhs aš,čitnico, 716 koledp,ov,ajalna@IPnrfeošremrnaocvijae uploictae6le, f3o3n1u0: 07l075 3 ehkih tkiv, ali na spletni strani www.ultrazv ržcialj.a, duirmnoo moretorjpeendjeskker,vanneggiaoltolaškkea iinn k2a4rduironloi EškKeG pzremgnleednejetme diologa. www eisskealvjeemopvraasvbljaojoprpičriazknaalnoi nspaešeciaplriisjtai.zInzovidosperbejjem.ete takoj nčivjeaoen,blniik,kaibsočjipelr. oetStubpjdroeerduzngjdeoiaksvoakjak vorevdačdvjioehl-i pbinliatskttranpoJe,alpicrtkepdr vosstie? mše dolgo časa nIrČeNnKbčIičonKodOoTpnrNoeipIdKonmosasotm.gloi.uMmedvngoo,- l»jsajpačocedktpratroastk«niamdsoivbepitšaun.eongkarmati vježši-e gvinnolajjsesjtknbeijo udkljoii lnsinneosi.tmraVmmopargžalne-aloiojopdlzeamldorevžnaalit-oi gtogiočlričsja,utdaed,mvbkespintvaseikeštottveai gonma,emžzlzedalaitjjootni zi tavudedrčžiža etvi rvsdolmejvbičvečeedlji eanrnteiiz,,ntuajeiolrsmtkmasaitieotdoi. ,e«sgltplaueamdlaio.tpiuOrzsedpnpdeairašmajnateoil-.i n os . ra n e ove a lašsonelamgniaosatpisj,sčarednveeaečnj.gaosaČaemnejcoaoamezroroetečjr-arailueaskkoiiinpje.aeijz onivnreavtjbuaeai--- latlotaitliginktsviaostsiteisutčrspneiptjeočeegatl šradnen7ojcbao0gen oniendteirl-paitmr,odksotirojedepjeokilnaenvl. aeV,-- sdttueovitdmaoiršejtečaasmatksistštauinmlpaishrn7ma0ervenomihzjuimlsilrjteoadnčtoaodnvvrjen.uvČegroiibmvi, spvbkiriolevonbj .lčmoŽaiknolaairlileapnŽcmriaešsoledke vucnzi?pidpnreoeonskstoetailvgozirtbaaiedstnpanjjejeoot enbintoeavfrskrameaodds,aeetkl.nrloouotvkdžntaiauv ilmrjeeansšvjte a,ppinoossvlleočvpnroiih-, hgtceoorČsdenpketaorshidveiamvJorsuazpkšžrroeno,traojeajrčvpoauno-dnop. ižrnPeotdlerkkuzolžnnebicmceue- gknlierntoatv.udVPn,PrrjkobaesajvbletioleoavtrebnezroiaslcjozoeoantsbšitrsčoetitemvotejrŠnaievjesmntnevpigazea--- nztierdhurŽlaevlteijhcSa ajmemvibironiolrajvasankjnoaijadboioltjliisnžlai dvtklejaer.nšje- sibčkinalo,a-hspkiloasadnnišaačšntteuvgdail.na podlagi zdOrabvečiknmskeičkperapzamniekti.j«e pri- loLžentosštn,jedapsoeletojzerejemobiploo vprŽoajelckutiphreicnej dboogljodmkiirhnov. Opdroeptoevkeldeamninlhetjsue . bNilaao kveapltiekrroe nptrsikrpeermdoijtepekrvat,ezkonizikisruoomboroagdaonagnizoeads-- tkoterajbsetomeranparŽijanblaoešlcja. lpeŽoudnpoobasinčieJ?kanink alj.uPdroevmesgeajdipasbejaomlsetsaezažsdleeodvoioltlajskvtnveioli. iTnodsroužzeangjoet.ovo povezanost isnoO MsdopiloiadvneadrPnaenočisnhtijktee zbrailpdoroivlzegaloidkleot- pvtnraienremjed,iptdervoa,m bkei tbouistvsaeSlijpihnoodzrnamgjioaStloanv-i avvosčpdaoaslduob eiuzpjpaidenlejjaemtibi.jreTa.ulnOdeib zkvaurslaetdmuir atktoei svdmorasdjtesenjeloiomhvsaoevnbedjispaneootlv,enerdodoaviohubrusaorpenmjejeaošnnevjo-a eramem, olj pretočni eluloživlianzajuuvzo oJtrbaanljikakolioKdodisal,jmžeuapčnantsaaO.ibnčVinjmee eŽnsaelsebtcorod-o pol leta. Če obljube ne bod kzato namestfili nkovo prlometno izpolnili, pa ne bomo več tak koven ter nefunkcionalen. Po signalizacijo – semaforje – da bo potrpežljivi. Žzal»D ržav aajeaKvs časuc epidem ijen n e kaj tiucreisvtsičennaizšn poresnpom agala, ajnejmorem s ea zne b it idipaej lzjanlj boo bču tka,nd as oneka teri nd obiliov e č,kot liso vu Iščprič ako valližalib illiu pra v i č en i, s pe t kaOdlrugiinolsje vesok rva veli i ndtrpeli teropis isašeo d o lgoai č asanon es koncerti niso isto. snoevk.aKj puoltsuerbannegi as.aTmaokopjeesebmi p bod o eo pomo gli.« nj- gplrai sobban. oKvui lmtuerastjneemgansorgeodivšeč drešuutjrepmelo Zparvoosdtozraskkoulstuisrkoo, švupsošproetlšanihno. inStumprroiezdevamnpoo(dsZetKloopŠTku) alec ker s ile potrene jjsakavi endceo,glianein,raMrsoečdiloabečzpianorsarkezašinrei- ttvuesvdeižiavollsrjgekneajnsoikszenagocaivjnsizkeoešborsalep-,rek-i nmzpnopeakrmnoajmabpeno.avšEpirnvoaiadhnrn.joaPačjrkjvauuevolčthjuaarkr žnonrejsatmenvjoa, aLkvuInpSlteoHusrsnktaŽoemapdlkeoeucdviiošzočbbkinov2ieri0rai-nulple pztanraroitvmcnoieoddrcajia,- ažvm sinsapkmsalkko pn usjakrrkbjaceviljnsaiopP-crzoeeanhlsorieatknnbvesnak edimgra-i žipzmaadvreleatln,kdiepi,nrasstjkveia kozurailetgunrrtaaadc.nijio tnerovih vonsK-omeDpiraohmsdiopigjaordnaroolČnhpeiocotdidnžkjaei lt–sdnkdriešaotgspvtauoičvlnnriotl- uonclpai .anddTeelrjiea, tvjonedops7ot0dnradoočkjme90ejetiojkidopsmtaoutje-- škznnoaiovzl,nvdea.ejdeilneo nfbnroaialsadtpreourladekvortnourigčrcjaoun,, ikzoziebaj-ciesikjnaai ondnunaikjenovtailovi.vndRoedvsdopjeelrjlt,.oihdP avovrjKdeatvrdanrjažes aevkvtnmiahi epltreiji-i uTptivarhiatkjjsaaamznnajaoluu sŽupgpkoroaenmbpko včMzjdnoraždvakieruezhlkatrucairnjoe pvzPoaseviotsnrdeofmorvabčspntoerzuzmaakbtčiulasarsop.uČev, šepŠnpreoroammvizpjo-ectžirjeou TkmzrlgouurdbabedarSintodiekevgjoeačll,jkzidmadaedsltomocsevoeasžtnsejkanzueimlntuo-z- rusotpoonmraasbčtealzintioanvmishk ktarujžšlntnuijhroopsotbrtoiumpgoo-. osVkberslbitekallikz. ao Trnaeekgparneakbpiinrjesjne sommoŠosOokrrnabaloi- dsreapdnrieelsih vršaeHn rskakamikmoši azihza,dvneeledkkiaotpič.r»eNvkeio- akveZtnodmaaštkae. m« inaiselkjuti, kjert soi žimeliemloiomvaeekčntijinevonirmamtai pparroosstvtonororesv mztia- sotdi dsmiherpir keibnivaaslcvoi dizi kVrealzevnojjau. pTraomstkoarjašnvjizha nčretparneihm, ižčenlijennnihe omkovrireihjo. Pleagrtanliezrijri aptir,očjeektoabčsio- znaa iznveedbboo zagkrtiavdniolastiupsrtirdeozbnieli skoofimnaunncaelrnskea isnrefrdassttvrauvktoukrvei-, riun ptorozjeakhttaeLvAnSo, kdaetleorezgavivdiirkjea Egveroolposškiok-mhiedtriojslkoi šskkilhadzazahtreav- zvdoaj jppoodčenžeelmja.o. Načrtujemo še gradnjPorovmoodcoivjsokdoab.esedilo Omenili ste širitev žalske- ga vrtca. Kako je z vrtcem na Ponikvi, za katerega so strokovnjaki presodili, da je zgradba, v kateri domu- je, statično vprašljiva, zato ste otroke raje preselili v Šempeter in Žalec? Za vrtčevske otroke s Poni- kve želimo urediti prostor v Slomškovem domu, vendar moramo zaszgradbo, kjer bodo domovali do gradnje novega vrtca, pred tem do- biti uporabno dovoljenje. jnspČamreenimojsoeeobpidnnbošvodtevrszlioitatičprdcjžriueijnbvsziklaciažiemhsn, topazlrapoaoo,jkzleiaazmtvteiolralevoi-- jskamlnaoj,eobidnošvmtesloitipczriiajbsklvižishneop orpotorjleomkteiolvis- njPoion. naNiekvkvraeojvzn. aNpgjavodetkočrjvitihjleiizturvsžatnrjiaectzeeejven jszepiovnhrrdaoošbeOsvalotblsooovčmr2fiaiv2onn6rjav.aun0rŽltc0azci0 ruldoaernvpžjčroaaoi dnvsm,oab1, o0filno4dnek.0akjob0nami0j6 jevivhŽroabOvlocbsuočmfi.inoOnratarnŽlocaacirlioaebncojčapdinsromavzofinSdnuloajbmeni-6- cilšiziksbrvPolaraoGvatevilekdinsmvbvaioir mdsdusbtkooanLlmma.iAddausSue.dd jIziooz, mvjkkajavooijalvnbiliaccoSmlaaiit lstalrameakdtzaoaČ doPlrgGaeoldri ,bvdeidsabko bolmaoddaoou bdzoč i nkao nisicpSmari ellrvjeaeotlaa npuiadsjtorrbomeičz.jbunPileopkndloauondpčiional lnsjnetvi,ptardvo,eajAeibnkmotsadupterrelrea-s- jomapvnerzjamagvoibljcenzeoaps-trsinoztoesotbtoiisrnaosfžkčreaevgsvtarlounviakzčtuuargtvroaeo-, sstdpektnMuržoeiazdjiveiro eaŠŠbkenezoimmltaGmppdraereegttuteebrrgrarouiidia.vn lbšNikgeiardknatjeoodibznvjejdrPeveoiiemdtkreenoulenj-oli- stmetužeasnvpetŠašezcnmiomjopvaeoittendrrueiza,nlgikj,reiadgjdeoaibslvairlvesnikdteoelvgnjiia sivnkprovtreroiarcdje,o dtzeivtsaenvmoksiaintlrjiojoupsndtoaretejrehsevtebvr.ouZvja.eahPmntoejoel- pmvkparatriilakilsibkopjsolvmeinožvoAsaan,tlkonaeda ovaodrbvsoeZočevmai dnltjseoeaktl iasz.s mapocepouevrrraisegzvkdrvlijeietzdeznbvlaaio pkradikZseopalovečovesaltlninajsoaot.beiZnčaginMtroaaa,dsžsmioctrioee rktigznorvame sdzuklai-u dnuroraždelaaojvetnbiienl pfnrraaojdsjteztarkorutre,ejkš.nitMauporeuhonroeidvmsnni,tkirčd. eiŠa--t nŠtkbbteatjioa.gvteli3nrimaka4Ovda,skobdt2eeo nez2rnoalea.cušdgaue anvogvmgjrsbeuamemrsddtionnajh2skjovmek0o-e1,paŽehk9vloajiotašlsotcrelscumo.kevoečsnmtraeae- kbciaotlini. eOvsbAe rzonadonvgjsreakmdi nghjomezaedvlj,tazorscakekesmtaer osdte Vprraenjeskliepgraibplriožtni oArdjvi avams i.- lijona evropskega in držav- nega denarja. Komu bo ta del namenjen? sanitetni pr Vtemkdeluab o1 lahko ure- sničilo svoje naložbene načr- te dvanajstido petnajst inve- stitorjev. Vesel sem , da tudi Lidl načrtuje dodatno pove- čanje logističnega centra. Že zdaj je zelo velik, po novem bo še večji za približno 20 tisoč kvadratnih metrov, za- radi česar ne bo največji le v SloIvzevnaijjai,mteom: več tudi v tem del-upEovmroopče n. a domu pomo T-uNpdaoišmeopobočmdpjoerčtijječeižšečpe2r8ni jleužtessltkear-b zni-špkrie pvozstkajzi vravŽnailkcousm,tak,n uio gau-sspipcreeešrvniVomzžpeevrlinjditurdogjobeositelveigiCnaoEnobRj,raTutšInFreeoIvKd-i -poussz2lpbo4eovšrunnnrioacn apocSroilvodnavoarebsnitJlivjiueoC.žEZonRaboTpoIrFoildIedKoli žel-ein2z4zn-viucsarenk,oosleevtnajiremstvpv ooznaoodbvnnojilmiehl nek- a2j4l-eutirhnaprneelegvailnoavdsomdou- ben- sgvoestpoovdaanrjsekziadoelskŽrablocan. TakoO jbeč.inPirŽi atleemc insevsjeemboi- stvDenoodaptongolepdraitpi ranvalzjajm, okot so obdile5 ndao t1e2mleot,b nmaončjiuhoševK nakladalna klančina in že- njkliieohtozusanptki ržšnaakvaleslpjkartejrgoijaza črsmoonačbiencmvdeoso ,evččmejdeače.izjpliuhcajeesbsmaotvoor, nkziotaorsaatkdžniaaklspakrteegjr,aishoabjemvsomečjadare.sliukjeataevr-i tZkoomdleažstiazrirpaandoe. l. Cona je čdol biilha tZusuosVddpdreieožlzlibaikaveodonodbsgenvmoniovdaovoeresjrzaiec,tesipktsteotluj nuvdkaebiamčjgtnleleenmt?dihleui tuldeusatdpaie2zl0ijak1do0o.mbSgnulouovnžvobaeerl icnteio s-pttpuo, rtdkojiaemjgznlaeečt?dnelea gi,nrnaTfardetamnosjjtueer kusbrmkiol tžovuijeršvčjačakzšoanetdadnžvjieaamljdssoke čtki aoolesbntu-- vnčZoaazmnvnaeir.cnoiivVl.lSaiZdlnddiapcaeljoj lnTjderiir gkuplragrivži.hišočmtde inčlkziojeoslnoti enbveorposrvem. gilsSeeadlmnnoa, pvo njAuerpžnnreoitvosstčkrneamon,i gppclrroeoznčdjeenvukisoktebsaommnvvot oniz eoinzzvdadavercounledurosnje.tedjaPjaoi,ovt selapevnkrgjoacatjteeesgkirtnaot, pblriosčjeenkliaktahonvk,toi oinzdadvepolodutnjiejvjaovGaprnrijžoajeeakinlti ruiazvzonszvjiaehtiljniazviozegvnoaizlmia cenonanilai.v1t,o3 cmesitlio- jvoAnOardjiekvraaosrvi,. skVtjeseerntjoeasdotiornepkuicjlniijiažpzuoa-- isčgpntaoaftsjroinn,arsodsjiktarr oeNluašakmhitčtkeureovtrsu otsjao elsm,amensmotgi eraušafebrdoeuirdjljroiiielvdiaznaidztvjeaaev-j- sčntaitsodnreojil.raeNšzaitčnerevtuksj desmaemnojašofeodurijrrie,edzkidtteaovj- jterreipectnjoeamgoabvbrdčrsieatnliavstksreeappjounomepsjlrišoanavvnnereea TšcIaioItn.ejsveo.l KGRboroaemdzzbouaonturavšlednečiakm l ieinRtlifoejrosahnspatsorku,dikkedtliurižlrsiae vobnbjoeič tpdlpaerot obj eskutl,apiuzop kdakogm2j,ii5lriand.joivDhe3 okrjbaimulčiišjesmte, l edngvaolreovbdvoo.a olPpikšričrodejoepbVkiitrtmiebrvao.n ilKjzaehaVkkroobnjpsačtraiezbnasloie-4 Gižddnzlnroavžo savikbjav1oae,ndnl5Jneiccamlgaiž avšilnlodepijalePtoranilnshRaivanoriejsdeidžtvn arSjvoeSibecpmiatoesevrklirGsezen?etgbauatirržŽažiunaebl idgzravžEaidnjvainnlJeaocgžavse dtpaePrlninlhaiorcnjdai n. SvjceicmižezirvlGselejtreutinržžuj eub- lrdsauiohmSškistovpo,ardze iamnčneedalmrjnguburgaejibnd. zčeiNtiajiee.vpkeodčsaltenotjrnaimodoiu- tčrdueodKSkmitcvoearvrčisciipaakairjkejakejrieaozvjčbpenvčodiinilnnsi aksilkuasup ppknnoookiogmssotkotiji.e-i. RččzijihaoKsl tšuaeptveSorraokidvpočsisjnoiktaeev vgieŽ,ačafpjldie?r eacpvn,roaOtjraedkjkakbotokij,oiknkjae-ir jčpnpiaohaoUlstašLelroeekigbvdernnoaltaijdmečcn.ržoajteonnul idjimeVnattfroe.rb ?aOjisenbtdrjkauuivksbittlrouiijrssemlkuovo- pr8ao1Uzsplroeitsvd, ničntiepcižzoraebnvlriamjVilhirondberji.enk,Ddakžauiersb.jtoJroieMjsvlkauooj-d- cžbNkoiooilnmkavoaiočtku.jpoudČržiiednntosouiebsrmiiožlsiubtoeipčvžaorneonbilp eunpszpeonanmildciuiee.dnnbČajadire., bNjeoitmkraeokbkpoa rmidneoinbsHjmialitoei vtiorslobtpeu,spdkaii ldziennjaŠimdr, pdreolajejok.toVmeseHli onpassl,adnadiijme.a Šnea delovanje občine tudi kakšen drugačen pogled. Nekaj spre- memb ježejuvedla, ne kaj jihe še bo. Lotili se bomo priprave nove občinske strategije, ki mora biti jasna, razumljiva in ne preobsežna. Razmišljamo o participativnem proračunu, da v odločanje še bolj vključi- mo občane, s katerimi želimo tudi okrepiti komuniciranje. Izdelali bomo nov pravilnik o delovnem času v občinski upravi. Nekateri zaposleni se pbootdroebunpiomko, jsitlai.rNejašjipmre, jinbvoamliod vpaarenamjsoiksvilohilsi,tsntkaodvsobto,jerutrveevojaubnpčjirenaviožjkaeno ndtaji kkešoevt ntnu, adkmii zbeaisstjtiothrvitleeavhinktoodponlokatudnmoe- »Za vrt čevs keeotro kens Ponijkveež el imotje ured it ii pr o sto rhvaiSlomškovem domu, ven d arem o ra motzaez gr a dbo,ek j era b odoh do m ova liPid o g ra dnjecnovega vrtca, pred tem dobiti uporabno dovoljenje.« mdooveašilnčnaeiZlk,dihonitKišreollizsleijt ain,naisnoves gnŠiaoe vmidni ptoeebgd-ia isvsrz aeupavdpopjnomalreo.sioltZootčvravšjegonamroljjeiivai.svismBlnrlioaliieispmStsnsvpmkoeoaens,orgto.ndasZpiaid,rasebied npvjoaisarm eorbVjm-oia mist3 e3pem1to0nmloŽejaeotvol čeašdjcornonjebiovrssroltoajpvenszpkodeosugtmnšajiedsm.eenVjbia.snreVajah oaouslopdvikreijeačgSmvtrkunaeoddomiton- 1zbIjr.ač2 as0pe0lbobončobenmčgikaonopovloa.vrtMi–tlnieoendra- Psposometorprvteoorajvor pšadvdeozuočlotuiao ldmforeooitlšnimakčiale2ioonn0lrajin2učsLi3tbnotinovb.ue Sorignelpjaldeabomsimsalmitipvanioiljiinalnhejga- pnmeraeobmj opšrleoejltčiao dlrnioiišmčdeoao,lnbjnujrbaktn.oeLngjpčuleadsmnjme,p ipivinonegč iekntnaoczptia.phNkooeljiknžhaeivtcbeljrošeemn sbjtoava azgprerrianesdež. iplvioitmu15od0iv nseleusOd,žblbeGčiivr,ni čždoear čumsageik čviaensdšeZsaoaeobpnduomvksetoialsivlkilcjmeion-o jfiesuprndaamLnnjoičežp,nnrzoiiasczotoetelžnoienlopimboGhs,eoldežtaopev,znnlajipansommfsrilao.e-- Vosnvtziropru-oaiknrdetisudthranonroodisiojlpobrvnvoeajnsevlckulij,tža,tbmogokor.raOvdt ebknlčoij-at - tnnvooijvmiomežagaenajlojišmnihoao jsopvtdoeučsnevokvdGonzvroai cžpdeaoshvteo.. zljantei - gsaTPmujraodvjikneokentg sajleauvgsvnlourosežspdtbnoeeedngacavrages. kočvekomor-t dPovadSartremlojvičeilajdiuj,ao knjinaeze envvmarvnoavar,šehjiveuaopmbmaočzrimennlioo pndcruioejejcge,eančjj.a ažsŠniivenjapdhronevgodo.edJKnkKeab.Pj osmeŽovaalpmeoc-. lrŠduheišmivlvei etltjerdaimnrmsoktoresegtnaoruavdvetkoivcudijGieprrvjiežir atšfehoimlnei-nc ndzdaanojčoplažozsnemnlooes mvptier.bčivnKplearjčoekem?oneidtnaopl–grižolajulb-–o sšupeOkutdst.tlaViilkčinokso?akkoNšzsnei okiPdseaemtrleooervvriači enžnjuiaenpm aŠezne--i šče moramo obnoviti most muosdeap,bnomjdšvoiahrrsaotmlvbcooučmišnoe jsnneoaodzpvegrleroapmdrpiotčoisa?- - mvnueiKr,measdbsnanizčojale,jhikvz.eedrU adjpejraztomondet,gudiodavie oejbredon,i mnzoasot to uspeluresničiti še v tem onaobariauš nsvppcaoiešjaipruzosratbeihčssin,oncaii,as lednakoeavsvnnzadejjdrme-e lOoenztkouitsr.otobSimnroačapabrisoaznvmboiečonmrzeooasurčtasevmtliroepobzrčzenignenragia.-a- Čdkreieatdibnšndeidibmodlaionžtsiatnč,zirstafioa pzjnetjAšaecnrenge,ol,savzvčsaknimkiimanerra bekovoozrmmdooopumsonkbauplssnoprveedličsnatbnfvoraea.mtsaPtmpreruzonkamotpvueoitlr-uie zagotovili ustr zno prometno zbopliaodtrgemoaovvozozadvng,naroaeudkvisvaalioj ršisdnetznofmrnjaljosvutoaprdbunri.okmjeOmt,uoberčeaojtnziau-no. voKeaimlarinjgobgropoaosrmdtča.involijianšteiorivlntooeagvpitspootoki?čdrinjteotj-tetrrmžan,nik--i žepeohVOzrmdbtznaečajeliudjngssnakpjeeŽšcmžaneiločnečntdcraieacslneue.jesPbjbiooere.adlTžerrižneiejobtoead Mdtbsuovidotniauj ietdmnkioeaasdprmzgraeonbmvetooakejrknanišjtknoi episn,tr idikd.srioežNpblajaovoeldvnaeioat-i- pnpšboojedamdme,rolopoačbrnbien,midekzvopstčrleoejjumostosoikmorsotka.taejVkpnopaesčrnliresetMdetmi,ilacdnu-oa gšsbnintiraijt,penubrnodaoavivradaginmrokujssogtktisnigeihsnlaksvnvaenmosptiviiotosgnkrurejuiasdpldnabaeahajnžk.sejo,- pvuvosradeljscevnit.einčTiijlkuiidsj ievNonapjaerkjivoptŠeinrsPočckjEuepLknrsAiteaeh .loOvaLrdhŽetkeItoRcsv. V načrtu e ra n nove zbpgoronmidsaFipo,o erzdtvgoauar:abajdpeorirhlmaigivšrvoea nNucaesnTnštjvat(eaGrronirzblouiačvpvkieAenrgče)a-. dvpPerirtlteiocjvva,nzv, deikhrdanmvaajjae.bsrVtai ezklčapobhitsoktumaomosomprkoebjrejiaerlleli pvmtalraakvgješaontoipetvo,romzdkaaogečon? tciaevnlliojhatnnčjee duvris,ržtoarvevzpai-l Veseli smo d Žale.c ztnneaelšoevi somzeda en.ipmsriičvaoak,ionŠvPpaErniLljjAeumbOl.ŽjaeInČeRace zizeVbloirzpaamrnihoimondionvavjiehingFaopletrdotiil:hrjueGkbrbtulojpemrnAjaoa, omboočrrianaliabzzigtari abdiiovtliajšvnisj,aej.koZstaesjme bobndii-l idznedvlačejnsšitnitvjoir.rteT cjie.stTiž,uekdiubšspoleaslppproerkjoea-- dpmaoltjišiiv eizhča.inŽDoaržloeadcv,a2 k6djevnriogsuveijehz nastvoaer--- nmdoaavmtiavonej,, sokvbiočjjiineha gomrdaogdroai.v zoŽarevnpsoersetdoi, tzbeaomgomtjaeovrluajalstpibpeitršiontsoutodrpisrkzoead poaoslgtvoajslea.. sNMteaaknjohočnvjaenbojiabločvivn ž5aa9ln-ssketiamšnoolirvteaisnpojčo- sosktvreomjki inpbojleodkbouiblo.i dOiozbvbčorilanj tpai rodmsitroerka- etzteonamrsvjksuaei, .stkDlaiebandonietreibs.liejVeutatsvat1rmrt8ec6zsu8aeid.lmeNvmeačmsitno- zusakčgeiamnopctolreavizs,otnšnopailrknaeoj mapm.aa.jleoTompnreoinsndtiaokrbjaei,-r zsitnav tdetouonldogpi rtiupktmrnaavoj jlnjanemab. o . vpspae3 pto -, tklreeetrNnbioznvooub rsrzatavzžaeprvijrasilpnnnrjieasvjisonbteiJr abvzdinplainoseabs,- spjoarbevkdl6ajv0eti-ednlreitvmknaoi icnibdeuoicsvmtiadsoneuopavlptneiotomvisedbk.eraloali,. jtnKaivaponterjoserk-jezei salpaosoeupblkoankiveneagtkšaieu. mpPardvmrotidnzaeatrnjijahu. Repsšrtaonvzgaoprraidism,elbokoviptsoereirb odjjareigvlhalvjnebninoizca.nmcVaijsojiekrtao-l osnbtnaoietnvjneii.kdvGirzlpealdkčaetkotenkrtaunbtapojr,dpikohroeopljdirklnaovjtedigteia-? lnieaktPraljuo.asbNnvaeŽimtaitlaienmscaemobbeopna7mj 0apo-dlreoartžlsnzatoivmcraisa, knsej- stiske samo v vrtcu tudi sbšaojnsimjue, sdstraombšokoomvvainnvj rdpceonuvae, rčjaunzjau šncpieorksliotaheno,vdpdicikŽtinjoai!ovlS.cveuDovdeopodsoaeiknčsaidj rebpuopogr ŠiemsšOsliuotvvžriiahl -l irdni,obkgiojmvihoorremzsnoparoajvtlrieečvbj niumajejimkornoa.ejšsenma- mžeovžanlceFimovtoč :raeasgruhijzivaignNoTtzoa(vGgiotriutovpvsAait)ji šstirroi kdoovdnaotnpeodupčiolrnoicoeb. činam pri gradnji javne komunalne infrastrukture, kot sta vodo- vod in kanalizacija. Brez tega se občine ne moremo prijaviti na razpis. Obenem mora biti javno komunalno podjetje dober servis ljudem. Ko pride do okvare, morajo strokovne službe pravi čas javiti obča- nom, da niso presenečeni, ko zjutraj na primer v vrtcu priteče motna voda. Pravi čas morajo vedeti, ali je takšna zgolj zaradi mivke ali je mor- mda, skvaokjocedmru, gvaačrestovnoeosntraožkena civenečjestanneosvmanejsokiuhžsivtaavtib. in kcrebe. Foto: SHERPA Št. 35, 2. september 2021 NA PRAZNIČNEM OBISKU 29 BREZPLAČNA OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE SREDNJEŠOLSKI PROGRAMI TEHNIK RAČUNALNIŠTVA (poklicni tečaj) EKONOMSKI TEHNIK (ssi) EKONOMSKA GIMNAZIJA PREDŠOLSKA VZGOJA (ssi in poklicni tečaj) MATURITETNI TEČAJ ELEKTROTEHNIK (pti) STROJNI TEHNIK (pti) OBLIKOVALEC KOVIN – ORODJAR ELEKTRIKAR USPOSABLJANJA IN TEČAJI ZA PROSTI ČAS INFORMIRANJE IN SVETOVANJE ZA IZOBRAŽEVANJE IN KARIERO RAČUNALNIŠKI TEČAJI JEZIKOVNI TEČAJI NUDIMO CELOVITO PONUDBO PODZEMNE INFRASTRUKTURE STANOVANJSKIH IN DRUGIH MANJŠIH OBJEKTOV • Čistilne naprave • Zbiralniki za deževnico, pitno in odpadno vodo Vodomerni termo jaški Kanalizacijski jaški Črpalni jaški Peskolovi in filtri za deževnico Vodovodne in kanalizacijske cevi INFORMATIVNI DAN: 8. september ob 16. uri 03 713 35 51 lu-zalec@upi.si www.zagozen.si | www.eshop-zagozen.si | www.cistilne-naprave-zagozen.si 30 NA PRAZNIČNEM OBISKU Št. 35, 2. september 2021 Na obisku pri družini Ušen v Zgornjih Grušovljah Ljubezen do konj in športa združil s kmetijstvom »S konji sem povezana že vse življenje, to je naša družinska tradicija in moj način življenja,« pravi Ajda Ušen. Da je pri Ušenovih v Zgornjih Grušovljah doma ko- njeništvo, obiskovalec spozna že pri vhodu na njihovo dvorišče, kjer ga pozdravi vrsta prikolic za prevoz konj. Ko stopi še nekaj korakov naprej, se za zgradba- mi, oblečenimi v zelenje, odpre pravi mali konjeniški raj, v katerem v času našega obiska ni manjkalo otro- škega vrveža. Mladi udeleženci jahalnega tabora so hiteli sem in tja po dvorišču, čistili konje, pospravljali jahalno opremo in se pod mentorstvom najmlajših članic družine Ajde in Jane preprosto imeli odlič- no. Prirejanje taborov je zgolj ena od spremljevalnih dejavnosti Ušenovih, ki se v prvi vrsti ukvarjajo z vhlevljanjem in vzrejo športnih ter rekreativnih konj, nad čemer bdi njun oče Gregor. ŠPELA OŽIR Ob več kot štiridesetih ko- njih v hlevu si lahko mislite, da mu dela nikoli ne zmanjka. Njegov delovni dan se začne že zelo zgodaj, ob 5. uri, in traja vse do večera, nad čimer se prav nič ne pritožuje. Kot pravi, je njegova služba obe- nem njegov konjiček, v ka- terega se je zaljubil že pred mnogimi leti. V Zgornjih Gru- šovljah, v vasi blizu Šempetra v Savinjski dolini, je odraščal na klasični kmetiji, na kate- ri so se ukvarjali z vsem po malem. Pred petindvajsetimi leti, ko je prevzel kmetova- nje, se je usmeril izključno v konjerejo. »Že od nekdaj sem oboževal konje in preskako- vaje ovir z njimi. Odločil sem Gregor Ušen: »Konjeništvo je perspektivna panoga, če ima posameznik, ki se s tem ukvarja, strokovno znanje. Ni namreč zgolj dovolj, da poskrbi za hlev, konje in pridelovanje hrane zanje.« Zagotavljamo vam strokovne, ažurne in vašim potrebam prilagojene RAČUNOVODSKE STORITVE. Nudimo vam DAVČNO SVETOVANJE pri izračunu davčnih obveznosti in sodelovanje v davčnih postopkih. Ponujamo vam SODOBEN način poslovanja in sodelovanja z uporabo najnaprednejših računovodskih programov. VLAMAT d.o.o. Šlandrov trg 1 I 3310 Žalec info@vlamat.si www.vlamat.si se, da bom svojo ljubezen in šport združil s kmetijstvom,« pojasni Gregor Ušen, ki se je po prve kakovostne tekmoval- ne konje v družbi prijatelja in trenerja Andreja Kučerja od- peljal celo na Irsko. »Ves čas sva se spogledovala s to drža- vo, misleč, da je tam veliko dobrih konjev. Nekoč sva se res odpeljala tja, kupila konje in ugotovila, da so res dobri ter obenem cenovno zanimi- vi. Na ta način smo prišli do prvih kakovostnih tekmoval- nih konj pri nas.« Ušenovi jih še danes občasno kupijo na ta način, a imajo veliko tudi lastne vzreje. »Lani smo s po- močjo specialistov iz Italije prvič naredili embriotransfer m. 040 897 042 t . 03 713 1623 f . 03 713 1616 Gregor Ušen je začel tekmovati pri šestindvajsetih letih. Ka- sneje je postal inštruktor in učitelj jahanja, s čimer se ukvarja zdaj. Danes njegovo tekmovalno kariero v preskakovanju ovir nadaljuje mlajša hči Ajda, ki se lahko pohvali s kar nekaj izjemnimi uvrstitvami, tudi z naslovom državne prvakinje. oziroma presajanje zarodkov. Strokovnjaki so iz ene kobile vzeli jajčece, ga izvenmater- nično oplodili ter vstavili v nadomestno mamo kobilo. Letos imamo že prvo takšno žrebe.« Vsi bi jezdili Glavne dejavnosti družine Ušen predstavljajo vzreja in prodaja tekmovalnih konj, vhlevljanje konj drugih la- stnikov, šola jahanja in ja- halni tabori. Letos so imeli med počitnicami štiri. »Otroci so pri nas od 8. do 16. ure. Poudarek je na spoznavanju konj, za katere skrbijo, jih jezdijo in čistijo. Naš cilj je, da celostno spoznajo tovrsten šport, žival kot biološko vrsto in nenazadnje tudi obvezno- sti, ki jih prinaša,« pove deve- tinštiridesetletnik in doda, da imajo za razliko od taborov šolo jahanja ob popoldnevih Sestri Ajda in Jana sta s konji povezani že vse življenje. Kljub temu da je prva dijakinja in druga študentka, jima uspe najti čas zanje. celo leto, nekoliko manj med počitnicami. »Otroci imajo obšolskih dejavnosti vedno več. Med tistimi, za katere je vedno več zanimanja, je tudi šola jahanja. Če otroke v nižjih razredih osnovne šole vprašamo, kdo bi jahal, vsi dvignejo roko. A potem jih že kar hitro 60 odstotkov od- pade, ko prvič od blizu vidijo konja. Spet ostalih nekaj jih obupa po nekaj urah ježe, ko ugotovijo, da le ni tako pre- prosto in zabavno. Nekaj jih ostane, saj se najdejo v tem športu in načinu življenja.« V državnem vrhu Takšni sta zagotovo Gre- gorjevi hčeri Ajda in Jana. Le kako ne bi bili, ko jima je bilo jezdenje položeno v zibelko. Kot se spominja njun oče, sta samostojno jezdili, že ko sta imeli zgolj tri leta. Približno dve desetletji kasneje sodita v sam državni vrh konjeniške- ga športa. Osemnajstletna Ajda se lahko v kategoriji preskakovanja ovir pohvali s kar nekaj izjemnimi uvrsti- tvami, tudi z naslovi držav- ne prvakinje. Na zadnjem državnem prvenstvu, ki je bilo konec avgusta letos, je zasedla drugo mesto med mlajšimi člani. Gimnazijka je namreč močno vpeta v jahal- ni šport. Letos je celo zimo preživela na Nizozemskem, v središču konjeniškega špor- ta, kjer je nabirala izkušnje in znanje za tekmovanje v mednarodnem merilu. Eden njenih ciljev je sodelovanje na evropskem prvenstvu. »S »Že od nekdaj obožujem konje in preskakovaje ovir z njimi. Odločil sem se, da bom svojo ljubezen in šport združil s kmetijstvom,« pravi Gregor Ušen. konji sem povezana že celo življenje, to je naša družinska tradicija in moj način življe- nja,« pove reprezentantka v kategoriji mladincev, ki ob vseh šolskih obveznostih vsak dan trenira tri ure. »Vse se da, če se hoče,« pravi. Nič manj ni v konjeništvo vpeta njena starejša sestra Jana, ki se je posvetila dre- surnemu jahanju. Kot pravi dvajsetletna študentka pra- va, je bilo letos študij in ko- njeništvo precej enostavno usklajevati, ker je večino časa zaradi predavanj na spletu preživela doma. »Kako bo izgledalo prihodnje šolsko leto, še ni povsem jasno. Če Št. 35, 2. september 2021 NA PRAZNIČNEM OBISKU 31 Za zgradbami, oblečenimi v zelenje, se odpre pravi mali konjeniški raj, v katerem v času našega obiska ni manjkalo otroškega vrveža. Jana Ušen: »Kako bo izgledalo prihodnje šolsko leto, še ni povsem jasno. Če bo ›normalno‹, bom imela pet dni v tednu študijskih obveznosti na fakulteti in me ne bo doma. Večina jahačev se mora na tej točki odločiti, ali se bodo s tem ukvarjali profesionalno ali ne.« bo ›normalno‹, bom imela pet dni v tednu študijskih obve- znosti na fakulteti in me ne bo doma. Večina jahačev se mora na tej točki odločiti, ali se bodo s tem ukvarjali pro- fesionalno ali ne,« pove Jana, ki se je odločila, da se bo v prvi vrsti posvetila študiju. Profesionalni jahači trenira- jo vsak dan, sama bi imela to možnost le ob koncih tedna, kar ni dovolj za profesionalno kariero na tem področju. »Se- veda se želim še vedno izbolj- šati v svoji disciplini, dresuri, in obenem nadgraditi svoje znanje poučevanja jahanja.« Potrebno je znanje »Konjeništvo je perspek- tivna panoga, če ima posa- meznik, ki se s tem ukvarja, strokovno znanje. Ni namreč zgolj dovolj, da poskrbi za hlev, konje in pridelovanje hrane zanje. Ob vsem na- štetem mora imeti še znanje vzreje in vzgoje konj ter pre- našanja jahalnega znanja. V tem primeru je to že nekaj drugega in lahko govorimo o konjereji kot perspektivni panogi,« pojasni Gregor. Da vsega naštetega Ušenovim ne manjka, se odraža tudi na njihovi infrastrukturi, ki so jo v vseh teh letih počasi do- grajevali. Poleg dveh hlevov imajo garderobne in klubske prostore, sprehajalno napra- vo in ogromno pokrito jaha- lišče. Vsemu temu se bodo pridružili še apartmaji, ki so jih začeli graditi letos. »V prvi vrsti bodo namenjeni za stranke, ki imajo pri nas svoje konje. Stranke namreč ne pri- hajajo zgolj iz Savinjske doli- ne, temveč tudi od drugod.« Pri njih trenirajo tekmovalci v vseh kategorijah. »Kupci konj prihajajo tako iz Slovenije kot iz tujine. Bolj kot so ko- nji kakovostni, lažje pridobiš kupce iz tujine,« ob koncu še dodaja. Foto: SHERPA »Hčerki na kmetiji nimata rednih za- dolžitev, razen da imata konjičke, ki jih razvijata v šport. Pomagata pa med počitnicami, ko imata čas,« pove njun oče. TEDEN VSEŽIVLJENJSKEGA UČENJA EKSPERIMENTI ZA OTROKE 8. 9. OB 16.00, ONLINE SEP TEM BER V MLADINSKEM CENTRU ŽALEC ŠPORT TURNIR ODBOJKE NA MIVKI 11. 9. OB 10.00 V ŠC ŽALEC PLESNE DELAVNICE 25. 9. OB 11.00 V RS BIRO KULTURA ART AND WINE 4. 9. OB 16.00, DVOREC NOVO CELJE KONCERT ŠTANGARJEV 25. 9 OB 19.00, SAVINOVA HIŠA Z ODGOVORNO VZGOJO V NOVO ŠOLSKO LETO 7. 9. OB 17.00, ONLINE 14. 9. OB 17.00, ONLINE TEDEN FOTOGRAFIJE OSNOVA DIGITALNE FOTOGRAFIJE 13. 9. OB 17.00 V MCŽ FOTOGRAFIJA Z MOBITELOM 15. 9. OB 17.00 V MCŽ ANALOGNA FOTOGRAFIJA IN RAZVIJANJE FILMA 18. 9. OB 10.00 V MCŽ RAZVIJANJE ANALOGNIH FOTOGRAFIJ 19. 9. OB 10.00 V MCŽ POTOPIS POTOPIS: NOVA ZELANDIJA 21. 9. OB 19.00 V MCŽ ZA NAJMLAJŠE MALI CENTER ŽELJA 16. 9. OB 16.00 V MCŽ WWW.MC-ZALEC.SI 32 NA PRAZNIČNEM OBISKU Št. 35, 2. september 2021 - meritve strelovodnih in elektroinstalacij 02092021 COLOR .. X 3. september 2020 PRVAGE NERALI ZAVARO VALNICA V MESTU ŽALEC! omobilska zavaro bna zavarovanja gistracija vozil: 041-568-234 registracija novega in rabljeneg avozila PISAZRaNvAaŽroAvLEaCnje doma ŠlandZraovvatrog v4a0n, ŽjaALzEaCpodjC E: in fTou@rliesvt-izčanvaarzoavvanajrao.svianj T: 0599 56 805Zavarovanja d.o.o. M: bo0r7el0ezdp3l1ian1C 8co1 7sn,v0 4oi1vi5an6j8et234 wwswkgl.elenvit-ezvavzarvoavroanvajan.sj i • Avtomčo bi lskaazav arovanja • Osebna zavarovanja • Zavarovanje doma • Zavarovanja za podjetja • Turistična zavarovanja poovdooadlljješaanljnjašjea vnejlejavvneolsjati vpnroomsettinepgraometnega dovojlcjiejan .joa.iop. in rabljenega vozila lačilo letne dajatve pprleamčeilmoblae ltanstenidštavajatve zsddpjaarjvaea imnvozezamilmaebnaja lvaasrtengiisšttrsvkaih tablic zzodpdiasjjapaodvtvarodjivnlaoikizazi eplarvoidmeentcneega dovoljenja izdaja in zamenjava registrskihtablic izdaja dvojnika prometnega dovoljenja izpis potrdila iz evidence DOSEGLJIVI SMO 24 UR NA DAN: Tel.: 03 700-14-85 041 613-269, 041 748-904 ali pa nam pišete, postavite vprašanje na: e-pošto: ivan.ropotar@gmail.com www.pogrebne-storitve-ropotar.si Z VAMI V NAJTEŽJIH TRENUTKIH ŽE VSE OD LETA 1994 Iz ozadja tišine vam neslišno ponujamo to- plo dlan in pomoč pri urejanju vsega, kar je treba opraviti za pokojnikovo spoštljivo zadnjo pot. Prav tako vam omogočimo sprejem pogre- .o .na vašem domu, na razpolago smo tudi ip edeljah in praznikih, ne glede na uro in kraj. Dovolite, da vas razbreme- nimo odvečnih poti in skrbi, da se boste v miru in spokojno lahko posve- tili spominu na vaše naj- dražje in se pripravili na zadnje slovo. V naši cvetličarni bomo po vaših že- ljah izdelali najlep- še žalne aranžmaje – vence, ikebane, šopke …, in pri- sluhnili ostalim vašim željam. Nudimo BREZPLAČ- NO OBJAVO OSMR- TNICE na naši sple- tni strani, kot NOVOST K OSMRTNICAM pa tudi možnost, da v ŽALNO KNJIGO svojcem umrle osebe, ki ste jo poznali, izrazite besede sožalja, ali pa v slovo namenite kakšno lepo misel, verz. V želji, da bi bilo slovo od vaših najdražjih lepo in nepozabno, smo vam ves čas na vo- DELOVNI ČAS: Pon. do pet.: od 8.00 do 18.00, sobota od 9.00 do 12.00 Ob prazniku občine z županom Martinom Mikoličem v»eNPtraralonnžabese«nivvjaol pser bon šlOjdkeaur se je dknončalaajpoeletnda t«urisatična Olsezbjonoaeb, nčeiknvoslikkoeam prlaz«niku smo se pogovarjali z sčeiDnsekaoRkzloijgturabštkezoca jhjeedtervovn1vea9lm.i sputroo-tbi dPotubjjuu. Gv roabdčnijna ioRbvoogzantiecce nbeo tmlaektajonupjkoparbeendsaseltdoaavžhlbj ža, ulkopi avcnpeanlietvedarejno nnaajpkoamkeomvobsntežjšiivhljpernojeakotobv- včkaapnmriohnvo, dspneošoukstedi.aoVrbj rnateitk.aaDmj alkentaeijhsšnvjoi bžčuinpiažnelMijoaerntiontoMdoikmoalizča. sPjetraerRedojšdgean, tezevaci kosaobtmenraeomjnsoeanzouebmpčilrj-eišdčaeližeprpirzeidveikdehli g. aNsailbslkiženmjiuh pdnoabm, ovučkj.iahStterbroijdinobarmšntoijrodidaoebvseoptsirhnihoovdnniošsotilie, lkejketr ibko dporozizavčaejtaklae švkoevtlarsdnkreeagetnaleilkhettkrailr2čon0me2b.e2Lt/ro2idkh3a žlznirvai skseklu niponvolstkbzočarimajisnkliičiennvesrčtgitijosrkjai vnmreatneloacs. vpDerčootukpjoetl, ečttrejiabto2is0oo2dč3tlejnguaa- jkbaij ibmileol ozbnčoinvsokiepnrootroačduonm. a sdtia. rČeejšpirhavbjoeljRpoogsaktercblejenna o za domačine v jeseni ži- vmljTaeInNnjAšjaihS. TTsRulMorviČseNtniIsčKknioh poobnčuind,bo bodo predvidoma kmalu dsopizolonbilčeindsrkžeagvaneprkoorlaečsua-rske povezave. V občini, kjer dfnroaDmotfimrančaakičnntinocirmi,rnaikvlhii pnonobelektkanojtinihci inimhn- esžencoih70ž0ivmljetnrojve, gvorednilai gstnraen- tčneraadamnszarerunoadidliidiu ebrvjnoleilžniikanondeoemvldooeesajlnai repjgnoaa pordehoobčdian,eninesntartponporočtai kglaajvo- šoraepzŽrnauvpvoaakjnurihoat,bzučvgirnričeznaRmsioutgaeapvteooclebMtčnairetninssekM-eikgoanličepmruosktrooržsikščeug.aPnonaečkrotad zbao zoob»nvReoazvvnneiloickooa.vkrautst.nae sme okroenjo treba nekoliko prestaviti po- do»mRoavv.dnGollavanvagucestsatka smeedkoRno-- tok Draganja. Upam, da bomo gčauTtjceINejomA dSineTlRma MnejČanNipmIaKrpkrierihšočduozma prihodnje leto lahko razgrnili vOobRžčonijgnaaopšŠkomi loakržjaeulnpirhainJcelsštkalhj.u nVbi znRdaojrgbaaovtlcsjutvbaeronnmiamo. »zNaiganošetodlvorikluiagšlitnimrei tcpeeažsrtakevirsanomav,mzkeilsostaoslzajaibhaevmvtosodtbaočnmijnue,i, ščsiaurjotiskleievzseaolrilkaeodmituearpliosidtvoeevmčukisjoetat vk2io,5v- rmnoaenštaervmai.rkurMsaaja,urosiinbkdpdoabrj kjeirnaoadvavigztao-- cdinojsjmekgeapnorabepdčrianovsbekčeitngjasakpuorsamsztaenvriibkjoa šoaelcietnumjruisjztee,jkekomit nznaeatlo pourbsoptsitečešijmnoo,s«. čVjeoelpsneoiljaijnsen,pildridakoojllegi ocnalemotvnia,i« žvpulrapadavnai tpMarmiasrkltuaihnjšnniMjliaikžloulkpiačln.niPmMri asrtketiumn- pMjenikosobtlčiimčn. aMinvinpjiisrmtertsetpvkoulemjdeozlgeaithuo ldueartelihspnopibčruioldaš oev,nedjčaipnbooivdipšrražolajaevakptonovav-, mprendčivnlaiidndeone.niha»Trvozdavsoulloervetnedenitmsekvoimibn- ročaibnzčšsiknreiatmemv plorvkoearalničkiuhoncuep,s ojte,m kpaeornjbai,i- odsnmoTidloragiMtkoničrakaosltolrniečsod:res»ntčPvaeranuejnderajdkemvr eavohtmkpairomvv- tgpsomoumčsoaotjibonlio,alodpvmaoisanvl oebčndi oidcgeoeonm,makarečijatijninohemaš- smjigekerianšjrjčšaeuamsloeporčinlaaašspl,mookžriibltignajameomnp,«o eprvarbrarokvijivuo. zjpaoPlvporoežžidnlij dongnodevoovmiuosmvt.eeŽj tunpaoamtnvreapvnroeuv-., pdbNlrialegšvdapeaočldrijtoinpdi roepillaznorikdtbesečvmkinoshbvkseogtogbajačseičnple-ir szopkaobkesnoemonbvuoeajd dapšjoopemnotoaruskt.noiI,e,mdisanajfborriadzszrdtpžroauj- vglaagsdaimlecnioavrzs leamhpokodotreenrbnanomeeš npiolgratonzjoea zuinarSfersdAaviŠstoteKrjveAu lkdTot.ekuOlarolCon?.ViKhIRncKeasmt, pkraidhar- bjaijGosatnseaimlcfiirzeisčšoinlaeimpdreižlpairvapnvroee pmturaod-i lbuolgeRlpmeordgaonatsiittkeopocr. avjoezlaigmavšeoidziizlaot.bučZjidneaj. imKaajokonjaejzbvnolajčoratnozovvvainteootrošipbgovoart- rzfranažiscetor i,unsktkvuaertčoen.raoVmžteealnmitsektaoj všdonvrjinoši- rpdarvnomora.enGti uainms inlaskakniziutdinozamonbjijshetoizgjerčilšoeč lcseteipsjot,e s,pokodimsokebomeznbi ntirenškšuoppojeordtrnraoeb Retenok-. Kelgokagcaidpjaroobomzčaieneain,sfjreeao,stdpraruksoctouesrntoboa. čs2m0ieotnvismopačrsojhesvnkoraoroavib. čKoinnlmjuao,bbantoeadmmgouennadršaia kjaMeciejsdnkpe oncmapeirm?avben.ejšimi nuač esPtilavkpetro sotborč.inPreejdevpidrenjeol goosbtičnaenci Mdealeržjanni pJouttrreibšnae, pzrdirzan- antjiejejegpraredjnejlakpirpiazridinkarehzgbaasri AdlaojbzoGcreasbtrao, vdeocl,gda epnraibrnli-o navgstrvaednoe poaskjrebper.ejel Jadralnopadskalesmkiukdloumb uD.onačka gora. Marjan Jutriša in njegova žena Marija sta v Rogatcu konec leta 1990 ustanovila pod- jetje Marka in začela pisati družinsko zgodbo o uspehu. Pod okriljem podjetja deluje Gostišče Jutriša, ki ima med drugim nastanitvene zmogljivosti. Še en del dejavnosti je Grajska restavracija Strmol, kjer so gostom na voljo srednjeveške jedi izpod peke, kosilo v baročnem salonu, jedi iz črne kuhinje ter vina v degustacijski vinoteki. Marjan Jutriša je močno vpet v občinsko življenje. Njegovo podjetje je veliko doniralo športnim klubom in društvom. Letošnji prejemnik občinske plakete je že vrsto let dejaven v Tenis klubu v Rogatcu. Zgradil je dve igrišči za tenis, kjer igrajo vse generacije. Je tudi soustanovitelj Dinondoalčgkoaletgnoi rpareimdsaedpnoiskeDbreunštčva rr.oVčnsaihkmo loežtnoajroistiozvrRaozg- atec-Rogaška. Je pobudnik in snoiuhstsamnoevriteolbj Kišočnejetnuidški edgoa 3kl0utbiasoRčogljautedci, pNoalejgletpegša jjeeše vinogradnik, odličen pozna- vjaolekcovtinm, seotumlmji eplireerlientačvlaanjoRepdisaavnitaezjoavdvr.ainlan.a padala,. Alojz Grabrovec se ukvarja s kiparstvom in z rezbarstvom. Umetnine iz lesa izdeluje dz rmalontoorpnaimdai lžsakgia kmliu. Db ossiljeej jpeososdveoljoivgaol rniaznnajarjabzolilčjnšeijmših kolonijah v državi, tradicio- gnoalnnsekkiomlovneijteronma Rionglni ajejlteupdši ivmodrial.zTgalmedjeomustnvardiel lnteukdaji izvrstnih del iz lesa, ki krasijo tea.mMkaejdšnnjoajkbroajlijnpor. eMdeadndimruiglimetajelcni anvaduDšoil nzaičzkdeolagvoorojaslic v naravni velikosti, ki jih jzealgeotato2v01o9npjoesgtoavilporbe dsoemdanči khiDšia. Lmejtao nkaAsndeajme s.o njegove skulpture v božičnem času krasile srednjeveški trg Rogatca. Predlagatelji priznanja poudarjajo, da Alojz Grabrovec SsAsŠvKoAjimT. OumCVeItRnKiškim delom vpliva tudi na večjo prepoznavnost občine v državi. Prejemnik denarne nagrade Jadralnopadalski klub Donačka gora deluje od leta 1992 Piongšlteedjei 5so6 čmlaunoovd. Tni eimkdaajoj donburdenpikoigomjeo zdaelparoslketee onpareDmoneački gori. Lepote kraja ljudem pajraiblilipžraojoti snpeobmu.o Očjdo fportvoeg-rafiojopianzikliražtekizhelfiolmzgoovd, avjs. eŽteo koobtjavljajo na društvenem portalu nleatadlrsukežgbaenmeimtinogma,rekži jgua Fjaecebdoijoak. jJeadbrilazlnrai vpeandaplrcii iizzdReolagvai tca obiskujejo tudi druga vzle- itsiškčaal zdoomčeatoinmv, gtuajiznain. iRmeadnolestoedčeihlutjaerjoč zao vbočjianšokeprni asmkuep- nih dejavnostih in projektih. alsko modelarstvo Njeo ne kot študent je sodeloval TS dZoakpurmizeindtaeckijosmusopenloampreipnrial-i vpirti bdloižknoonc4a 0le0tat2is0o2č2. eNvarložv.- bNaajšeevkglajusčilesnkaov dnarčuršttdvrožajve- ennihoranzavojsjntaihr epjršoighravmdovr.žSaevmi, loŽeputptoiamsn iOsptbr, čadiznaenbRuoojecg eas1tet5ac0zMglareratjienonMda vuslettaihno2v0i2t3vein, 2z0a2t4o. sem še poMsebdepj ovmeseeml,bdnaejšimimai vzsae- pdEnodjgiinomajei teznžaadlvoažbbjreao,mdiealojnevea rbnaijlzea-. Popbroanlavogvtaamkzooo ibzmnnaeapasomtatrnbeuitblvanenantivemovi- rzkoialgapaaišnckiivtesztoda rmpaoiv,tsrtezvbaernaoid poi osčesetbasnjaior. zTšpamšočr itbtnnoikositeobpkivrmaejmaoluov. dsVo sboeilbdi čnnijnioh- svokebgičauindparhua.vžiInssektoezgažaveezlidmaramovnosp,ikrdeaa-. smtaZe dnpriaotivž.satvVrennataevphao rsdtnanojaesvht Rinos gmcaito- pcvpouirlilnčjoeaev lbziciaulišarčelziejtgatartoaidšjpennlajranekagliešratiešajčou1ed9lgip9jo1ra-i. vKVeoladjršunnkboo s-tnegtmia.ssuVoilsovdksdaeepmhgrra2edv7ozilmlaei.tudiUhoDrkooad-jd mnrealačsakdtlanoanoGsktojaervaObš. okbP,očojdimenaebšmileRab ovnzgiaošabjotanebac- tačeminmbskulaannnajtmaloepžnobjtraaembjeno abizoilvjbaenmtojuvnde.oi. vOgeorbalžčidkienonajjadjae nzpaolavrčjeaarl,acomevzsaatnregsr.iaCNkdeaabrtjeidjnreloa,j uinknrjoesevrt.orsompjnroaidvdoesbloaidtervlozovabapnčoijsunoasdpSolboai- tčveaevnveslkceikemtlroitčdin.režGanavasnpiielmcljeai vgneoapzmrdirboelvič-i žvunerdeodn6io0liptlisootkrčaeelbnvuorjoevcm.eZsotD.o SŠvlme daonrjlje-i lpžorikni Jai el1lnš,ia4hs kjeuilpzoanmgooesttoriavn,ilecoeploroemtmnaoa- ,zginakvjiaoems ltbeirceuiopljarben jztpeoeo.nsžVtalnrtaeičhnm, edainlnmoekhpvlaueskčeb tziund-vioodZbstavnroadmrai vunzdičhreanvesgtsvarennčoeaghoa, rdktoinmjiiha pjšečoagvoezvdaunrmjoa emvtenočoo. turarevdoituvip dgooKd-atknkoeo naizampboruelndlajunjteejogztraoavsdrpnsltjona- šntnieočremneodrbgivcieijnzsonk,oesgataij. bvOorbtconakot?voabvrav Izvajalec že približno dva meseca gradi enega največjih projektov v naši občini. Gradnja skoraj ni- čenergijskega vrtca je bila naša dolgoletna želja. Na- ložba je vredna približno 2,2 milijona evrov. Od tega smo na razpisu ministrstva za izobraževanje, znanost in šport pridobili približno 900 tisoč evrov, približno 400 tisoč evrov še na razpi- sŽupEankOobsčkinlea Rdoag, astaecj bMoarsttinavMbikao keonreornagveitrsuksoomi.zVjetimstenmo ovbadročbjnuaje. pPrri enobsetnaelmi , djeepnoavredabl.o(mFooto: zSaH-E gotovili z lastnimi viri in s poLseotojislostme d. oGkorandčanljiadvnaopvrioh- jpoerlkoitčsate,o mprov enzaajnbai sbitluariksotinččnao- pnrao dmoocziajočeintksaofišnolasnkceigranlaetiza 2ev0r2o2p/s2k3e.gGarreazavorjensepgoamskelma-- dbae.nKparkošjneki st,osnkjuanteirriemzublotamtio? zaVgootkoviirlui pprriomjeekrtnaeLopkoaglonjoe jzleiač ivnarssmtvoo sinpairztonberajižeuvreadnijlei snparjemhlajašlinho. pot pri muzeju naS pprorisstteomjniinmnmovionirsatzrgolme- sdktioeštč pes.toodKpteiisrsoačjleievsnrpaoošvar, aozodubčmteingoa pnjeraeompboečzrini azvfiannaganrpacodirnjaaljadordaevlnajoesmteet pdtiaosdomačlasetvsvrtuoavrn.e«ajšiohb.mKoačkjuo Dnoa-- pnraeKčjka?etegreoroeb, čsiinsbkoedporotujerikstei lšaehOknboaččinrptaou jjeentleoanvzeiamniazrboogčiljlešadaiavzloi- pdkreailkaavozovolpesrteoi njžejiakv.tlnPjerondjeoa kvtu smopboečdni-- tbnavuic?j iakjetruaindj iupprriodkmoobotic3lai0jo0grtaoisdkobočedenevlo-r asdtocvPvaeon–lmijsetteenmvkjelba. erMpsntoevpzdarn,ooljoebjnkčečitsnaejerons,it.uvdadr,-i žpnalaevktoaurpisntzvgDaroaidmnboedZmrpaurugiakipdhionvkdjoueljšieatnnvei-v- cncseoi rvsvetŠRičmoo– gajnaretjaceušpd.i rGnši jerJemeglzašoaphb9rm,0o krtoaisčbojuočn bbOeodvbtresroloavtnjeavaljlrdaaediennnokKontozoizgljrava. ndKRsbaokokeggaosatdpc. rauVil,- sopmkavdoiar ujorpčeridmoijlei kznrteaeamzjšZmliejipelšerčjnoaejomegdkl.oteDižd?oie- lvkaeusttjmen,ieškntitvajaec zipjearmajveOljtditašrkčetoarne.ukhLotnatmsoptirnlnivijai-o špmtrvoionjeiskmtrsvotrvesudppezonrago oprfiadrčnibuaolnižacpnerjoe, ns7žeaa0-jl tsčilsaioknčaamevoormonvea,nsojnemdanmoibekdrniuotjpmevinl,ikzknraieokbdvoion- etetulaped.rkiEiptdriinaečvnneop.s otvimtovozerizmlnoinbosnsbtesiojmešdipohmobptičrmieoni--e sbtneedengeaždiie.gnrUia-pro prnaoabsmlkjaeulnišiaglila vpbzrodidrmžoeo-v vzbiaittepilrjnievateožzp-eostekabarenr jejšemihvoerčbančzoapninsoeuvd izonag zosadobpfiernenavenozceiPratruinbrjlieisžtnvoolva. tgPoaolinskjtoav-b divninlfiorastmsi tvroeučnkotuvzorao pgozrlandinkljnroeicpnoiotvezeavg odpornosti izvajalctveevnihinz- štitucionalnega varsptvread. sNeda omenjenem razpisusamjeosztao izboljšanje bivalnega oMkaorltjian v domovih na voljo 9d2elomvilir-a jonov evrov. Prepričarinstsoevmin, da bo naš projekt dšekleegžaednr sofinanciranja. Ker mZoarasjvoo biti vse tovrstne nvaljleonžlbetea končane do poletjaVe2li0k2o3n, bo že v začetku septeDmebnraar objavljen razpis za tioznvajSatle- ca, ki bo pripravil pirnošjierkšet.a zjeabilznveeddolbgo nianzagjrvakdanrajponet.evncii, osamj o vKkaorlainkteoni pnribalimžneo sštei5te0 vobčaznao sAt)arejše boste dobili v Ro- gatcu? PVrzeaddvnidjeemniohbdjeob3kj5uopsnaealimnščaeuš-i sgtaistielcvi zsoaosčtaajroesjšper,osputroliorcsjeek.koZtsatjie- vskreod, esanj pnrimibalijožndoov3oe,v5ljropmvriolvsijrtoed-- nraa zeavrgoavra. žAepzraosvtorjaig novriosozo,ilkvais. eoV.g Zpridzoidmkaučbiondi oi ntridnrougvšoetsvgpiaorždaeažlreis-, mzaokapsonsekjerbneatči rštuejezmlai odvršsžeabvuinrneo-- sdkitoevpovevčenzaomvaennjsekez dUvoormerajoanmnej.. Nal soržebčaojedaoncensjednoamstnoeavpi ronibizsliao- vženčo t3a0k0štnisiokčoetvnroevk.noGačr,apkdrieotdi sbnoio brjaeidlkiit soztvačbreoolsi tujnediskieirnooigdianmšknRaaakelosnobjževb.nooNi- okzodonndiočciasslt.iak mPloeraoijsamktrpuešrpkti,honokojdiseontdbijrr.esotŽnloeeujtžeolteičn.mliios svioKdpaioj svskeozzdoiovtgaranšjkjaao zjgeanedlainrčcoere,rtlaožcvepialjio-,- tnmajekomop mrneiulčasejmnšieehrr,gitisijsrnkeaedmgnoeabjmivhobrtznkcnoaot,k skctjeaesrteosj šteoihbž, evkoi dbjejoatžvoeiklui jDrveaernzalajpgamiavsnrlejzječaa-. niPzorbopijroeoknitezkjveoadjvakvlcljEauvčdreonlp, rivni. aCntaiolsjč srj–tee,s dgbraozrkbvaoiznjbvnčeiilalhijnalapvjuiršlodei?gljerazmacodijvoskvdaorlžsjanrevid.- GnleNegdaašeaprpoorbrečadičnvuaind, aek.ni ejvergezrdaanndainčnjeea- j ednjeoerKmgpdiarjasikpjsirteaomvčrantevozceabl-ižokem looppvratizdinmoijzubivsizlata.g- Vpnjareonskjejeoelklmistkneoopm rz,doadjomekakautp-marietsunteodtmajincziojakomčoeliinlc-i sngzoriasarntdarabsdjetipvnuoomreddjeoaomlnvgojboal-rjedonočjnkeou,G msreeaešdjneuntjajzeo- pžcerijlojeobšlpeomnipazrtinidkaoonboist.vkPirrbdlaiirv.ž zKatavaknksoeotgašade- orsvneoejfiešnveeraovmnvcdoilreatžotnančjvaenigpe. argNiajadvioalatbNunmomavo arčvajrzuta-e eOpgdirbsna,sodkointvegjoalčjajine odmivenilenegižKsatorvsznrtjvtacolnaozs.gakaPešrvogola-t ojsjetevdkoontlpnorovčveaidčn oipemkonudoometbase-entšltemantjcauaičjrorstbkosjveamavgliaoi-, dl0žooteizmsaouačrs eopvdfirreinoldiavvnsiicnmdireoainznadjeadšlšeaiolivlrsiazkKzeopbizinsč- njpjeurmeldo,škroalzlsnkšiehrjiecnenfrsaat,sntarujvkbstoiutborielp.arKšidoeo kejoennbočitlaanrvaazPzggoloadšdčebenatar. tekpuipd.reamv itjoa,lijke mdorVžnavaoambrčeaniznpilistspuirdeipkrinizpiloan.dUuepdvnamitke, j pzdaarkbtiouridršičesantaipčrrnzi aiptora-anzavmoodje.nraKzzapgkooloo- stoevljvepnlivvreebpaliadnesmu dijrežakvnoergoa- npraovriarčuusnaa.poKzonaboprpi onboisvknuo mobujazveljjean nraaz pirso, setebmom, oronkaon-j dspeeltskperigjaviclei.nPtorlaegi ndrdžvaovrnciha Ssrterdmstoelv? bi gradnjo, ocenjeno naVmaplorevtečklkihot dlveatimh ilisjomnoa pevorvopv,repčlančoalinšaeš steplios2o0jiltoimso vč ovrbeidsknovstai lpcoelvm, vilpijonleatnevihromv ien- secih je dnevno k nam ljudi pripeljalo deset avtobusov. Od začetka epidemije smo seveda zabeležili manj go- stov. Zavod za kulturo, tu- rizem in razvoj Rogatec je posloval v zahtevnih raz- merah. Vendar so se že lani sodelavci zavoda potrudili in pripravili nov pristop promoviranja znamenito- sti naše občine ter se čim bolj prilagodili razmeram. Mislim, da so bili inovativ- ni, domiselni in iznajdljivi. Oblikovali so mobilno eno- to, da so rokodelci, ki sicer delujejo pod okriljem na- šega rokodelskega centra, lahko odšli naokrog. Letos smo dober obisk zabeležili predvsem maja in junija. Ves čas se trudimo nuditi nove vsebine. Zahvaljujoč uspešni prijavi na razpis kŽstuiapjroaenpjšOoebtrčeoinbmeuaRjenojsgoka,tooe ocbkčMananoritiznaMtnejivkoozlaičv vlZaoa.k5an0ljnatieseotačakeiczvirjsorkvuešbtovsdakouuppoidnreou,- sjsnemonvconeVvekOjušinabpčikdlirienaliejaeR.lveoVnkgithsarotisečdkcneu-ibpoandvotobsotni-is pmdrapiorhsrbakaijolza,jnsoztirpkgoorukab,oduksidilmeig,oardapbazrobgedidleobdiolaibžšpečrnleiej ziančteuplodi usi kroerbjbačetiilnižseškesaazmparii.nzenkaantsjeaerlens oizvbeogPlajošvdarvetelci.aliZsbtoemdoode dnloeježnnia-irmnoTvno a-j ezčilpvormipzrnliahahnokjdeon igonos dst?tveeizplbalkižetnpi.joiDhn jzedvrsaekvkaial dikšročur žnpiarneapdnrRiomosgtenaratepco, Lpkeeit-jn nljmesmtaaonojadng,antaujep.rnaTinaačkolrajantmeispsmaknoiskocrgbzleiajcdoi anbavšoeemsjpoarve4l0ne0jpeteji. sPorbčičzeinvnareon.vje oblečpine skeLkKgeleautropbžšruenojrvSiartčorsubmtončaoil,nle,ets nkpiaio ksnzooasvrgonrvjaooejsčetd ignliaaitzmuerceei,ksnoctjiičasvnkmilianopdaraoozihmanršoasčecni itjzjaianiknjruapjjoaoin.md šperDvozzemagndoaovjrližintreioallijn.nicjaNuagaJnrjaocadžešoniecevkajšuvBiil štruienjrzainiztneins bmdileeBzdnraiiešlpazčoitnlašemč,aiklskiajmojšnvonajpejdemoravutžečjčmiaesbupenprlaeor-aks 1ipv2oiph0zonlsmeratevodinčnsintejvievc.vaesŠneroaojlsvdknriažamjtasevtil-aij.areZVjašrithtoc psoreojnteraloaskCekivs ioolndbaečlizonaviš,ačknitajausnopebojčevi,nak-e vblioalegkothi avnločaašpskrueedeopvbsičdeiemnmev.ijdZerakudošntrvjoaen ptroibmoleaptgaraeljaZealvvpčoladskueztaomzitgaurrainzdtiesdmkoe,l okbuvčl itKnueraobjeoivnpnriresajkezluvooppjnoRdsojteigtDajetoeJbca zapnrojeesdluiszejevdapnjriaekcvPesrjoeosbbtiočnavsonkloejnv,,erogama- szovdoejnluejeintupdirozmraozcliijčsnkiemni ad-r filongaen.čno podporo ali jim dar Nove nastanitvene zmo- gDljivorstži baosvte nskuašali cv sklopu evropskega projek- ta zagotoviti v konjušnici, kpi jerv oobčjineskiklastti.aSo že znani konkretnejši obrisi naRloOžGbAe?TEC – Kmalu bodo urKeodniljiepnoišmkiemcebnntea rcejestnpao-o mcieramlabeDnirdeeklcitjuarizsatiičnnferapsotr- nuŽdubpeanaOšebčoibnčeinReo.gaRtaezc mMia- šnljiahlio svme por,okšankjeo ubsiligša nše, bsoajljg pturirbe,ližkialviotdisi tdimo ,mkeijnpergi anparse proeležtiivmljaojčonooodbdriehmiennježne.li»jVo opklorečnpikti, sdvooljge 1z,n2 aknijloe mjeeztdrae.- nrajaz.svVetcljeanvotr iun mzgerdaddilri ungoivmo iVzvnaajsaejoljut abboomreo zuareodtriloi ktue dini mvolaždnejo, zs ahtoitrboisbtjiolo9d0okbirlodmoe-t šblo,dčireekbci ijuadnealemženiclia lparhikbloi tiazmvajparloesppoadljie. tNjeaGšacailljizjeP,odač bciesvto kood nkjruižšinščicaiv pRroighaotcdunjdeo lzebtoiraumreodpiloi n2u4d lbeežizšvča. jGalrcaedv- bkeilnoomdeotrvao, lsjeajnje csemstoa žve zperlio- dporebhiloi,dnzima paemšocep, akišejezpnoamnieh vcseeshto,v«irjeovšefipnoavnecdiaral nMjaik. oZliač porcoejnejketn, avrneadepnribmliažlnoovpečolkmoti 200 tisoč evrov, smo prido- asbt.irKleihostitpšooriltmeisieonrčšdapokoborrvten epvrdarvkoospresanknaes-. Zgljeaajvsontoisonnosjvtfiannbeiaisjbnoeojcvimioirnoabtndeojrabaeličs. innaiNčsz,kedtekurmuadji- lavdiezeptlnirčaianhnreojeaod. bnbčjoionmes.ooNb aozjtabogo,olpjtsoedvmeilivlevi- bpeorllojvrzanačsjualnugužle,ndiremazDvmonoišablčjkaienmig.ooršee. naodaošm vizovjžernmedoensntoisntsai oršadevsentlsiotovbaiesnvejrao, vkz,i aazorangsroeobnmnanigmeraridanzovvebosojntieptormerjoežlman .oLsoti-. ajonniKapamrtaerzernčeobnvraezlaopž7ob0se-lbelntanehiockrogaonbi--- očboaihnšrčiaešntejuadpnirj deiočna3ak0ruativjseojčionl?juradvi.nOob- bvoreNdmoaleponožudbenelainldii Knvjooanklj reosnžeiištkbueodmi pšuoe aisnvesantodoj aČsdltejjreboavelnvaliealh.lriskpkoaodPpadrrliircčpueaovšk.mtuvUojrereeRmdoikto-i atagjkemreaJtodoatngabjrkoos,tk.daoaldebosobapirlrsaokmniheektpndoatnpijraiv- čadokoebvličjrnuoindvgiab,shoiulkeOprcabtmZči ivpn,oadn bRakooobdgoVatrpemaocžsiinećagi.--i cismnt ertusrgatdajvrnuouodšszetvanjsuitk,uvkosmihvlaenztroijitajsvo,iptprutradizjianpkzurnoojite-. Rjueoškgtt a,vtkevic j,oevsečaliminkioF. oPvptroni:zsatanšoriarhoniilbjvaeč NzinaToi sovegrjaeetdeuecpn, okpki rojiejbilolaid,žipngaroa jldeavpkalojsumtčainlaio- hjiordunesajaev, vnroboslvtii,žhnkvjmiopablrčueitnepik.olVtorrsdatižiliojće. lKveaotlnlaesignaarodsbkelapa poinop vlsaeovzuaashvt.vaPabrlajoaknvejotao- eodcsi .liaTnrogpdorivzBianredazeJovavngceeagr adv odReoRlagoagktaoctut- scjeialns, kopertgoragtiodmvrsuukšzotevpjauoDdnjoeabtpjoervodesoct.bermo itnvi nva opbrečji.nPi,rekdi vjiimdenaemseoAnšHjae epbolsaogdo.obitve državne ceste Rogatec–Dobovec, kjer žTeS- limo urediti pločnik in ko- lesarsko stezo v dolžini 600 metrov. To je pomembno predvsem zaradi zagotavlja- nja večje prometne varnosti. Vbčpinoilentanirhegmioensaelcnihihimceasmtaoh sneakma,rekči jvuelbiko ev tceežlaovtie fiznaaran-- tdui rgonRečeep,ukbilinkaesStalonveeznaijrea.di ibnliMžiinkeolimč jeejnvesgeal, dparesho obdilae Dzaobuorevdeict.evS cpesrtisnteoijnfirmasitrmuik-- ondiastDrsotbviovsec,p koig joevaprjeadmvsoemo mboovrceubbitonmi odzeančaerlni gi rpadoimti onočvi z na juermedbitoemv oloukraeldniilhi šceesjat,vdnao btoi bduosmnoačpionsitalajožjse pparrikšilriišdčoi. žsavvonjoihcedsotom, okvi .boPomeomgobčnalaa vjentauudrioi.z« dZealaovma epnojednroobdnsek- oga1,p7 rmositliojorsnkaeegvaronva, čdretlaa zbao tokbav. o»Oznbiecnoe,ms bkoamteorourbeidislri eš-e ddciešpčae zRaoŽgaahtceanbrearzcb. rTermeneuntniloi ptraenplzaisttniteegvacepsrtoemv edtoal.žiČnai 1k,a6 anbaesmvesltiaknojud.eUlareidnilpi rbeopmričoašne seenmza, dvarebnomproehzoad dootrborko čbeitz orebdčnaonsot vslleadhnkjeogpa opsrtoojeriklti ašjee omna resvikroavj.. Foto: SHERAPAH 34 NA PRAZNIČNEM OBISKU Št. 35, 2. september 2021 Nova pridobitev rogaških gasilcev. Prizidek z garažami in večnamensko dvorano. (Foto: PGD Rogatec) »Odkar sem končal prva izobraževanja in tečaje ter v društvu prevzel določene zadolžitve, sem ›pečen‹ v gasilskih vrstah,« pravi predsednik PGD Rogatec Danijel Lež. PGD Rogatec praznuje 150 let delovanja Mnogo več kot varuhi pred rdečim petelinom Požarna obramba Rogatec je leta 1872 je s pomočjo tržanov kupila prvo ročno brizgalno, ki jo rogaški gasilci hranijo še danes. Isto leto so gasilci kupili še vprežni voz za prevoz ekipe ter najpotrebnejše orodje, opremo in nekaj uniform. Poveljevanje je bilo takrat v nemškem jeziku. Po prvi svetovni vojni je organizacijo društva v svoje roke prevzel učitelj Anton Stefanciosa. S pomočjo še nekaterih zavednih članov je oživel društvo in ga ponovno postavil na trdne temelje, vpeljano je bilo tudi slovensko poveljevanje. Rogaški gasilci svojih vozil ne bodo več parkirali pod milim nebom. Pred dnevi so namreč namenu pre- dali dolgo pričakovano naložbo – prizidek z novimi garažami in večnamensko dvorano. Eno najstarejših gasilskih društev v državi, ki letos obeležuje 150 let delovanja, bo, zahvaljujoč novim površinam, lahko bolje skrbelo za vso svojo opremo. Večnamenska dvo- rana bo namenjena občnim zborom in prireditvam. Da je takšen prostor potreben tudi za druge namene, se je izkazalo po lanskem potresu v Petrinji. Takrat so domačini staro dvorano rogaških gasilcev le v nekaj urah napolnili s človekoljubno pomočjo. TINA STRMČNIK Člani PGD Rogatec so ne- pogrešljivi pri gašenju poža- rov, vedno več je tudi njiho- vih posredovanj ob naravnih nesrečah. Ena zadnjih večjih intervencij je bila pred dvema letoma, ko je Rogatec zajelo hudo neurje. Skoraj polovica Marijan Čančala: »Član gasilskega društva je lahko vsak, ki se pridruži s pristopno izjavo. Nekaj drugega je biti operativec. Za to delo so potrebna izobraževanja, za uspešno posredovanje je potrebna kilometrina.« kraja je bila pod vodo, gasilci so posredovali tri dni zapore- doma, je pojasnil predsednik društva Danijel Lež. »Narava je bila tako neprizanesljiva, da občani prav zares niso mogli zaščititi svojih domov, pravzaprav niso mogli nare- V družini poveljnika PGD Rogatec Marijana Čančale je gasilstvo očitno v genih. V gasilskih vrstah so bili dejavni njegov stari oče, oče in brat. Za to dejavnost se zanima tudi njegov sin, ki je že končal tečaj za pripravnika. diti ničesar. Pomagali smo jim reševati imetje iz garaž in kleti, reševali smo živino in jo prestavljali na varno,« je opisal. Delo prostovoljnih gasilcev je danes povsem drugačno, kot je bilo v obdobju, v ka- terega sega začetek organizi- ranega varstva pred požari v Rogatcu. V letu 1797 so bile na pobudo takratnega trškega magistrata ustanovljene noč- ne straže. Te so na obhodih pazile na morebiten izbruh požara. S trobljenjem na rog in z zvonjenjem so opozorile nanj. Prebivalci, ki so slišali opozorila, so z vedri prinašali vodo in jo polivali po požari- šču. Gasilsko društvo je bilo na pobudo tamkajšnjih obr- tnikov ustanovljeno leta 1871. Ko gasilstvo zleze pod kožo Rogaški gasilci so skozi zgodovino sodelovali pri ga- šenju večjih požarov. Na po- moč so priskočili leta 1910, ko je gorel Zdraviliški dom v Rogaški Slatini. Leta 1948 so ves mesec gasili velik gozdni požar na prostranem gozdnem območju od Do- bovca do Žetal. Leta 1954 je društvo priskočilo na pomoč poplavljenemu Celju in je s svojimi črpalkami dva tedna neprestano črpalo vodo iz kleti bolnišnice. Danes je v gasilske vrste včlanjenih približno 80 čla- nov, od tega je 32 operativ- nih gasilcev. Ti v zadnjem obdobju posredujejo na približno 30 intervencijah letno. Ves čas se izobražuje- jo. Seznam izpopolnjevanj je dolg, od posebnih izobraže- vanj za uporabo dihalnega aparata do posebnih tečajev o gašenju v naravi. Vse to je za vsakega posameznika precejšnja obveznost. A ko je PGD Rogatec je najstarejše gasilsko društvo v Gasilski zvezi Šmarje pri Jelšah. Prvo ročno črpalko iz leta 1871 hrani še danes. Gasilci, ki so v občini zelo dobro sprejeti in med občani uživajo precej podpore, bi radi svoj jubilej prihodnje leto obeležili, kot se spodobi. Št. 35, 2. september 2021 NA PRAZNIČNEM OBISKU 35 Gasilci so nepogrešljivi pri gašenju požarov, njihova pomoč je potrebna tudi ob vedno pogostejših naravnih nesrečah. Nova večnamenska dvorana Danijel Lež: »Izobraževanja, usposabljanja so za vsakega posameznika precejšnja obveznost. A ko si enkrat predan gasilstvu, ti to zleze pod kožo.« človek enkrat predan gasil- stvu, mu to zleze pod kožo, je dejal Lež. »Tudi družina sčasoma razume, da opera- tivec mora hoditi na uspo- sabljanja ali da je treba na intervencijo včasih tudi sredi noči,« je povedal. Poveljnik društva Marijan Čančala je dodal, da so v operativnih gasilskih vrstah dobro za- stopane tudi ženske. Kar pet gasilk ima namreč opravljen izpit za uporabo izolirnega dihalnega aparata. Pogosto prvi na kraju nesreče Večjih požarov, na primer stanovanjskih, rogaški gasil- ci v zadnjem času niso za- beležili. Zaradi podnebnih sprememb opažajo vedno več neurij, pogosti so ve- trolomi, v kraju velikokrat klesti toča. Zaradi suše se občasno pojavljajo gozdni požari, je povedal Čančala. Delo gasilcev se je po nje- govih besedah v zadnjem obdobju močno spremenilo. Večina operativnih gasilcev ima opravljen tečaj za prve posredovalce, kar pomeni, da lahko v primeru nesreč nudijo prvo pomoč. Njiho- va prednost je, da na kraj nesreče ponavadi pridejo prej kot ekipa nujne medi- cinske pomoči. V kombiju imajo avtomatski defibrila- tor in tako skušajo pomaga- ti v življenjsko ogrožajočih razmerah. Doslej so defibri- lator uporabili dvakrat, ven- dar sta obe osebi žal izgubili življenje. Kot prvi posredo- valci so večkrat pomagali tudi pri reševanju ponesre- čencev na območju Donač- ke gore. Pri zadnji akciji, ko je na pohodnico padla veja, sta jim pri reševanju poško- dovane pomagala še gorska reševalna služba in helikop- ter Slovenske vojske. Novi prostori, novo vozilo PDG Rogatec kot osrednja enota v občini ves čas skrbi za dobro opremljenost. Na njegovem seznamu želja sta avtolestev in tovorno dvigalo z reševalno košaro. Tudi če bi pred leti tovrstna oprema prišla pod okrilje društva, je gasilci ne bi imeli kam po- spraviti, je pojasnil poveljnik Čančala. Gasilski dom je bil namreč premajhen. Tudi rde- či gasilski kombi je bil zato ne glede na vreme več let par- kiran na prostem. Potem ko so se člani ga- silskih vrst dolga leta soo- čali s prostorsko stisko, so letos nekoliko lažje zadihali. Pridobili so tri nove garaže. V eno bodo lahko parkirali večnamensko gasilo vozilo Ford Ranger, ki ga potrebu- jejo za spopadanje z neurji in s poplavami. Gre za po- membno novost, vredno približno 50 tisoč evrov, za katero je večino denarja pri- spevalo društvo. Ob garažah so rogaški gasilci pridobili še dva ločena prostora. Eden bo namenjen orodjarni, drugi bo služil kot regalno skladišče za najrazličnejše orodje, ki ga potrebujejo ob posredovanjih. Nad novimi garažami je nova večnamen- ska dvorana za približno 150 ljudi, kjer bodo občini zbori in različni drugi dogodki. Čeprav so si člani društva najprej želeli nov gasilski dom, se je gradnja prizidka izkazala kot precej ugodnej- ša. Hvaležni so, da je bila obnove deležna še zunanjost starega dela doma. V priho- dnosti bi radi obnovili še sa- nitarije, uredili poveljniško pisarno, prepleskali prostore in zamenjali drugo dotrajano opremo. V kraju jih spoštujejo Sogovornika sta povedala, da so gasilci v občini zelo dobro sprejeti in da med ob- čani uživajo precej podpore. »Ko raznašamo koledarje in voščimo srečno novo leto, nam ljudje radi namenijo kakšen prispevek. Takšna je tradicija, čeprav v prvi vrsti ne pridemo zaradi denarja,« je dejal Danijel Lež. Kadar nimajo intervencij, rade volje naredijo kaj za ob- čane in skupnost. Pomoč po- nudijo pri podiranju dreves, čiščenju vodnjakov. Odzove- jo se še na prošnje lastnikov travnikov, ki zaradi možnosti gozdnega požara kurjenje raje prepustijo tistim, ki znajo po- skrbijo za varnost. Po Čanča- lovih besedah je zaradi vedno bolj odgovornega ravnanja lju- di manj gozdnih požarov kot pred leti. »Ljudem skušamo pomagati, kolikor se le da. Ob tem tudi sami napredujemo, se urimo, učimo se, kako upora- bljati opremo. Hkrati so občani zadovoljni z našim delom.« Obveščanje o načrtovanih izklopih električne energije Uporabniki omrežja Elektra Celje lahko zdaj prejmete obvestilo o predvidenem izklopu električne energije v vaši hiši, podjetju ali drugem objektu na vaš e-naslov ali v obliki SMS sporočila na vaš mobilni telefon. Za vas smo pripravili spletno aplikacijo, kjer se enostavno registrirate, vnesete svoje podatke in merilna mesta, za katera bi želeli prejemati obvestila. Če se še niste vključili v sistem obveščanja, vas vabimo, da to storite na naši spletni strani. »Gasilci v kraju uživamo precejšnje spoštovanje. Marsikdo v šali reče, da vsaka občina nujno potrebuje zdravnika in gasilca,« pravi Danijel Lež. Nepogrešljivi so tudi za družabni utrip v kraju. Pre- tekla leta so postavljali mlaj in organizirali kresovanje. Lež ne skriva, da si za »svo- je« društvo ob pomembnem jubileju, 150-letnici od usta- novitve, želi veliko prazno- vanje z gasilsko parado. Vse to možje v gasilskih unifor- mah načrtujejo za prihodnje leto. Morda bo ob spremlja- nju parade gasilska dejav- nost zamikala tudi kakšnega mladega nadebudneža, ki bo čez leta krojil delo v društvu. Delo z mladimi je namreč prav tako eno pomembnih poslanstev rogaških gasil- cev. Zato organizirajo dneve odprtih vrat in sodelujejo na predstavitvah v tamkajšnji osnovni šoli. Javnost s svo- jim delom seznanjajo tudi, ko organizirajo gasilske vaje in druge dejavnosti v mesecu požarne varnosti. Foto: SHERPA Zahvaljujoč trem garažam v novem prizidku, gasilci svojih vozil ne bodo več parkirali pod milim nebom. www.elektro-celje.si 36 ZA OBJEKTIVOM KAMERE Št. 35, 2. september 2021 Filmski svet v Šentvidu pri Planini Slomškovo sporočilo na filmskem platnu »Pozor, pripravljeni in akcija!« Omenjene besede so konec avgusta odmevale v Šentvidu pri Planini, kjer so ustvarjalci iz Studia Siposh snemali prizore za celove- černi dokumentarni film o Antonu Martinu Slomšku. Priložnost sodelovanja so dobili tudi domačini. Čeprav so bili mladi igralci bosi in na dan snemanja konec av- gusta ni bilo več niti sledu o poletnih temperaturah, so potrpežljivo ponavljali prizore, ki bodo gledalce ponesli v obdobje okoli leta 1814. Izkušnja, da se med poletnimi počitnicami pred objektivom kamere človek prelevi v nekoga drugega, se namreč ne ponudi kar vsak dan. membnega šentjurskega roja- ka. Vse ostalo so snovalci filma dodali glede na svojo predstavo o njem. Razmišljali so, kako bi se odzval v dogodkih, ki se ver- jetno niso nikoli zgodili. »Vsee- no nam to pove neko resnico o njem,« je dejal scenarist. Ome- TINA STRMČNIK Sorežiser in scenarist Matjaž Feguš je pojasnil, da je odločitvi za snemanje filma o tem cer- kvenem dostojanstveniku bo- trovala vrsta razlogov. Slomšek je bil zaveden Slovenec. Čeprav je prihajal z bogate kmetije, je imel po besedah sogovornika čut za malega človeka, vedel je za njegove tegobe. Veliko je na- redil na področju slovenskega jezika. S prestavitvijo sedeža škofije v Maribor so prebivalci krajev med Muro in Dravo pre- šli pod mariborsko škofijo in se tako izvili izpod avstrijskega vpliva. »Na ta način je Slomšek vplival celo na državne meje. V slovensko zgodovino se je zapisal kot velik mož, velik Slovenec,« je pojasnil. Posluh za preprostega človeka Ustvarjalce filma smo uje- li med snemanjem igranega prizora o Slomškovi mladosti, ko se kot najstnik, ki se šola v Celju, vrne domov, da bi poz- dravil svoje prijatelje. Prizor skuša prikazati, da je ta do- godek vplival na to, kako se je Slomšek odzival na težave slovenskega človeka. »Najprej je bil precejšen idealist in je ljudem pridigal. Ko je srečal svojega vrstnika, ki je imel določene težave, je spoznal, kako živijo preprosto ljudje. To mu je odprlo oči. Gre za izmišljen dogodek, s katerim želimo prikazati, kako se je pri njem razvil čut za soljudi, da se jim je znal približati. Vse, kar je dosegel, ga ni oviralo. Prav nasprotno – pomagalo mu je, da se je preprostemu človeku približal in mu pomagal.« O mladostnih letih glavnega junaka je izjemno malo infor- macij, je povedal Feguš. Bio- grafija zelo suhoparno omeni nekaj glavnih dogodkov in le na splošno oriše osebnost tega po- nil je, da je sodelavcem filma med pripravo scenarija sveto- val msgr. dr. Marjan Turnšek, upokojeni mariborski nadškof in dober Slomškov poznavalec. Turnšek, ki je kot znanstveni sodelavec v Kongregaciji za zadeve svetnikov sodeloval pri pripravi beatifikacije Antona Martina Slomška, je prebral scenarij in pojasnil, kateri deli »pijejo vodo« in kateri ne. Kako poustvariti duh preteklosti? Slomšek je živel med leto- ma 1800 in 1862. Poustvariti David Sipoš: »V našem studiu snemamo predvsem fi lme s krščansko tematiko. Na to vsebino se s sodelavci spoznamo. Gre za področje, s katerim se v Sloveniji ukvarja malo studiev. Ker si ljudje takšnih vsebin želijo, poskuša naša ekipa zapolniti to vrzel.« vtis tedanjega obdobja je po besedah ustanovitelja studia in režiserja Davida Sipoša precejšen izziv. Še posebej zato, ker Slomšek ni prihajal iz povsem navadne kmečke družine, ampak iz bolj pre- možne, ki je imela večjo hišo. »Vse večje hiše so danes spre- V Šentvidu pri Planini je ekipa preživela pet snemalnih dni. Za celoten film jih je potrebovala približno 40. Igralci so se s scenari- jem spoznali na vajah, veliko podrobnosti so dorekli med snemanjem filma. Zamisel o tem, da bi o slovitem šentjurskem rojaku posneli film, je v ustvarjalcih iz Studia Siposh zorela več let. David Sipoš je obiskoval Škofijsko gimnazijo Antona Martina Slomška in kot se je izrazil, ga ta blaženi mož spremlja že vrsto let. menjene v muzeje, ki so zelo lično urejeni, prilagojeni so za turiste in ne predstavljajo več življenja iz tedanjega obdobja. Prizorišče za snemanje smo ustvarili tako, da smo sami nekoliko obnovili eno precej zapuščeno hišo,« je pojasnil. Veliko pri- mer- nih mest za ostale prizore so poi- skali v Šentvidu pri Planini in v okolici kraja. Zakaj niso snema- li na Ponikvi, kjer je bil ta du- hovnik, škof, pisatelj, pedagog in skladatelj rojen? Poznavalci filmskega sveta so pojasnili, da je Slomškov rojstni kraj po obnovi vaškega jedra preveč sodoben za čas, ki so ga želeli prikazati na film- skem platnu. Vodila jih je tudi želja, da so vsa mesta snemanja čim bližje, da na snemalnih dneh ne iz- gubljajo časa zaradi vožnje iz enega kraja v drugega. Priložnost so- delovanja pri fil- mu so dobili Šen- tjurčani. Snovalci filma so avdicijo junija pripravili na Ponikvi, saj so želeli, da bi otroci govorili Igralska zasedba s sodelavci iz Studia Siposh. Št. 35, 2. september 2021 ZA OBJEKTIVOM KAMERE 37 Matjaž Feguš je skrbno bdel nad snemanjem prizora, ki govori o tem, kako je dogodek iz Slomškove mladosti vplival na njegov odnos do preprostih ljudi. Ustvarjalci filma so primerna mesta za snemanje našli v Šentvidu pri Planini. Ožbej Romih: »Ko sodelujem pri fi lmu, se sprašujem, kako je bilo Slomšku pri srcu, ko je moral sprejemati pomembne odločitve.« Pri snemanju v Šentvidu pri Planini je sodelovala maloštevilna ekipa sodelavcev, ki so vsak po svoje nekakšni multipraktiki in obvladajo različne naloge. po domače in da ne bi prišlo do mešanja različnih narečij. Za mlade talente so pripravili nekaj vaj, na katerih so se do- taknili glavnih prizorov. »Je pa marsikatero podrobnost treba doreči na snemanju, saj šele ta- krat natančno vidimo, kako se bodo igralci premikali glede na okoliščine, svetlobo in vse zna- čilnosti prostora. Ko vključimo kamero, ne odigrajo prizora od začetka do konca, ampak več- krat ponavljamo različne delč- ke,« je pojasnil Sipoš. Filmski multipraktiki Pri snemanju v Šentvidu pri Planini je sodelovala maloštevil- Denar za snemaje so prispevali različne občine, cerkveni subjekti, zasebni donatorji. Konkretnega proračuna Sipoš ni želel razkriti, a je povedal, da je precej zajeten. Matjaž Feguš: »V fi lmu smo želeli prikazati, da je bil Slomšek, kljub temu da je bil bogat in da je postal škof, občutljiv za težave ljudi. Ko se je soočil z bedo ljudi, ga je to spodbudilo, da jim je pomagal.« Čeprav je do konca poletja manjkal še mesec dni, ni bilo sledu o kakšni poletni vročini. Kljub temu so mladi igralci odložili vetrovke in čevlje ter bosi v mrzlem vetru poustvarjali prizore preteklosti. na ekipa sodelavcev, ki so vsak po svoje nekakšni multipraktiki in obvladajo različne naloge, saj skrbijo za ton, masko, rekvizi- te, sceno … »Pri takšnem delu je potrebnih več lastnosti. Na primer da ima človek občutek za lepoto, a tudi, da ima močne roke,« je pojasnil Sipoš, ki se je s filmom spoznal ob koncu sre- dnješolskih let, ko je s sošolci ustanovil dramsko in filmsko skupino Strela Perunova. Doslej je gledalcem s pomočjo filmov približal različne teme, poveza- ne s slovenskim krščanstvom. Med drugim je s sodelavci po- snel film o škofu Jožetu Smeju, škofu Antonu Vovku, mučencu Alojziju Grozdetu, romarskem kraju Kurešček in pisatelju Francu Ksaverju Mešku. Pod- pisal se je tudi pod film Kresnik: Ognjeno izročilo, ki temelji na slovenskem ljudskem izročilu. Z večino filmov sodeluje na festivalih, kjer dosega dobre rezultate. Studio, ki ga vodi, je tako za kratki film Onkraj po- ljan, ki je posnet po motivih del pisatelja F. K. Meška, prejel več kot 20 nagrad. Film ni isto kot gledališče Glavno vlogo igranega prizo- ra je dobil domačin, devetošo- lec Ožbej Romih. O avdiciji so ga obvestili v osnovni šoli, ki jo obiskuje, in odločil se je posku- siti. Že pod okriljem šole je na- mreč odigral nekaj gledaliških vlog, največ ljubezenskih. Iz- kušnje je pridobival še v impro- viziranem gledališču. Dejal je, da je življenje Antona Martina Slomška še pred snemanjem filma spoznal predvsem skozi pesmi, saj prihaja iz glasbene družine, njegov oče je znan zborovodja Matej Romih. Kako se je pripravljal na vlo- go? Najprej je prebral scenarij in si ustvaril predstavo o Slom- škovem značaju, o njegovih značilnostih. Nato se je naučil besedilo. Čeprav si je filmski svet predstavljal kot podobnega gledališkemu, je na snemanju spoznal, da so razlike med obe- ma vejama umetnosti kot noč in dan. »V gledališču igralčevi gibi niso tako opazni, kameri pa ne uide nič. Medtem ko bi za gledališko igro rekel, da je bolj narejena, se mi zdi, da pri filmu bolj izhajamo iz življenja.« Dokumentarni del filma še nastaja. Pri njem bo sodelovalo več kot deset zgodovinarjev in drugih strokovnjakov, ki vedo veliko o Slomškovem delu in o obdobju, v katerem je živel. Ce- lotna zgodba naj bi bila za ob- činstvo pripravljena proti koncu prihodnjega leta, a ni še povsem jasno, kako bo na ogled. Sipoš upa, da bo na voljo v čim širši in čim bolj množični obliki. Tudi če bodo kinodvorane zaprte, je možnosti, kako film najde pot do ljudi, danes dovolj. Foto: Andraž Purg – GrupA 38 USPEŠNA PODJETNIŠKA ZGODBA Št. 35, 2. september 2021 »Facebook dela čudeže. Vsak dan privabljam stranke z eno objavo. In res prihajajo iz vseh koncev Slovenije, od Prekmurja do Gorenjske in Primorske.« V Laškem že 35 let šivajo elegantna ženska oblačila »Najpomembnejši je osebni pristop« Uspešna zgodba o blagovni znamki Urška, prepo- znavni domači znamki ženskih oblačil, se je zače- la leta 1986, ko je Marjeta Levičar začela v sobici v Laškem plesti oblačila. Ko so zadovoljne stranke začele spraševati tudi po zašitih oblačilih, je sledila povpraševanju. Svoje podjetniške sanje, ki jih danes nadaljuje njena hči Urška, je uresničila s kar dvema trgovinama v starem mestnem jedru Celja in Laške- ga. Tema se je v pokoronskem obdobju pridružila še spletna trgovina. MARJETKA R. LESJAK »Mama je ekonomistka, ki se je krojenja in šivanja priučila, pletenje ji je pred- stavljalo konjiček. Pletla je zaradi lastnega veselja,« o začetkih družinskega posla pripoveduje Urška Levičar, ki je prav tako diplomirana eko- nomistka. »Mama je izdelke v dveh potovalkah nesla na občino, kjer so jih ženske raz- grabile. Njena ponudba se je zelo ›prijela‹. Ko je bilo odpr- tje trgovine v Laškem, je njen aranžer rekel, da še ni videl bolj polne trgovine z oblačili. Kupci so jo izpraznili v samo dveh urah.« Blagovna znamka je v Slo- veniji prepoznavna po ra- znoliki ponudbi elegantnih kakovostnih oblek, jaken in tunik za boljše priložnosti. V trgovino Urška stranke najpogosteje zavijejo takrat, ko je pred vrati posebna pri- ložnost. »Opažamo, da si stranke pridejo ogledat našo ponudbo, zatem gredo obla- Za šivanje oblačil lastne blagovne znamke v podjetju uporabljajo kakovosten material in premišljeno izdelajo podrobnosti. Oblačila šivajo šivilje v Laškem. čila pogledat še kam in pribli- žno 90 odstotkov se jih vrne k nam in oblačila kupi.« Urška Levičar, ki skrbi za trgovin- sko dejavnost in tudi proda- ja, pravi, da je tako zato, ker ponudbe za različne postave drugod primanjkuje. V njiho- vi trgovini lahko kupite tudi vsakodnevna oblačila iz džin- sa in trenirke. Zlasti v celjski trgovini je veliko kupcev tudi povsem naključnih. To so običajno turisti, ki si ogledu- jejo mesto, stopijo v trgovino in kakšen kos oblačila kupijo. Prednosti manjšega podjetja Kljub temu da se je v Evrop- ski uniji v zadnjih desetletjih zelo zmanjšal obseg proi- zvodnje oblačil in s tem tudi število zaposlenih v tekstilni industriji, Marjeti in Urški Levičar uspeva, da kljub kon- kurenci in številnim krizam s svojo blagovno znamko osta- jata na trgu že več desetletij. »Prednost blagovne znamke Urška je, da je majhna in pri- lagodljiva. Ponuja oblačila za vse postave. To je tisto, česar konkurenca nima. Na trgu pri- manjkuje lepih in elegantnih oblačil večjih konfekcijskih številk.« Ker Urška in Marjeta sami izbirata kroje in blago, sledita najvišjim standardom kakovosti materialov. Kupuje- ta jih v Italiji, Nemčiji, Avstriji, kupita tudi grško blago. Prav tako sta več desetletij razvijali kroje. To je nikoli povsem končano delo. »Kroje sva razvijali, da bi elegantno poudarili ali skrili, kar ženska želi skriti. Najbolj pomemben je osebni pristop. Naša pred- nost je tudi, da obleko prila- godimo strankini postavi. Če je obleka, ko jo pomeri, preši- roka, jo ›zabuckam‹, šivilja jo ustrezno prilagodi. V večjih trgovinah znanih blagovnih znamk tega seveda ne dela- jo.« Prav tako se prilagodita drugim željam stranke. »Če ji je na primer všeč obleka v drugi barvi, jo lahko naredi- mo, če še imamo dovolj tiste- ga blaga.« Stranke Trgovine Urška ce- nijo še eno prednost. »Pri nas lahko stranke najdejo celotno podobo, vključno z modnimi dodatki, kot so verižice, za- pestnice, šali, denarnice in torbice. Najprej poiščemo kombinacijo oblačil, ki pri- staja strankini postavi, nato dodamo podrobnosti, da zao- krožimo celosten videz.« Stranke narekujejo modne smernice Majhno podjetje s petimi zaposlenimi samo skrbi za vse dele proizvodnje od mate- riala do distribucije. Oblačila Marjeta in Urška sami obliku- jeta in krojita, šivilji zašijeta, same jih prodajo v kateri od svojih ali v 30 drugih trgovi- nah po Sloveniji, kjer je mo- goče kupiti njihova oblačila. Po svoje je zahteven prav vsak del tega procesa. »Tudi nabava materialov je zahtev- na, ker do zadnjega ne veš, ali si izbral pravega ali ne.« Pri oblikovanju kolekcije mama in hči izbirata tisto, kar je všeč njima. »Težko bi proda- la stvar, ki mi ne bi bila všeč. Mora biti lepa,« meni Urška. Št. 35, 2. september 2021 USPEŠNA PODJETNIŠKA ZGODBA 39 »Naša ciljna skupina so mlajše in ženske srednjih let, ki ne nosijo preveč ›trendovskih‹ oblačil. Tega, kar ponujamo mi, na trgu ni. To je kakovostna klasika s sodobnim pridihom.« Ko se je mama pred sedmi- mi leti hudo ponesrečila in je celo za mesec in pol pristala v bolnišnici, se je bila Urška prisiljena naučiti tudi kroje- nja. »Kot nalašč je prav takrat prišlo večje naročilo, delo je bilo treba spraviti naprej in ni mi preostalo drugega, kot da sem se ga lotila sama. S kroji sem hodila k njej, da mi je raz- lagala, kako naj kaj naredim. Res je, da sem ji že od male- ga gledala pod prste, ampak nikoli ni bilo časa, da bi me tega prav zares naučila,« se prvih krojaških začetkov spo- minja Urška. Tik pred nesrečo je mamin partner, kot bi imel slutnjo, mami polagal na srce, naj svoje znanje čim prej pre- Izdelke prodajajo v trgovinah v Laškem in Celju, splet okoliščin pa je botroval tudi nastanku spletne trgovine. Šivajo še za 30 drugih trgovin po Sloveniji. To prodajno mrežo je Marjeta Levičar vzpostavila že pred leti. nese na Urško, v primeru, da bi se ji karkoli zgodilo. Vendar ni bilo časa za to. Oblačila iz laškega podjetja ne nastajajo po nareku mo- dnih smernic, ki jih rišejo svetovno znani oblikovalci in ki jih predstavljajo na tednih mode v svetovnih metropo- lah. »Naše modne smernice narekujejo stranke. Morda smo tudi zato tako uspešni, ker sledimo željam strank.« Ključna je uporabnost. »Naše stranke velikokrat rečejo, da so kakšni kosi večjih trgo- vskih znamk preveč modni. Naša ciljna skupina so mlajše in ženske srednjih let, ki ne nosijo preveč ›trendovskih‹ oblačil. Tega, kar ponujamo mi, na trgu ni. To je kakovo- stna klasika s sodobnim pri- dihom.« Urška priznava, da je včasih odločitev, kaj postavi- ti na obešalnik v trgovini, že mamin odgovor, ali bi ona ti- sto oblačilo nosila, saj se tudi ona rada oblači mladostno. Kar je poceni, je pravzaprav drago Če so podjetja nekoč kup- ce iskala s pomočjo oglasov v klasičnih medijih, je danes povsem drugače. Ključne poti do strank so družabna omrež- ja. »Facebook dela čudeže. Vsak dan privabljam stranke z eno objavo. In res prihajajo iz vseh koncev Slovenije, od Prekmurja do Gorenjske in Primorske,« pravi Urška, ki se je ob koncu srednje šole lotila uvažanja maturantskih oblek. »Takrat sem spoznala, da drugače kot s pomočjo družabnih omrežij ne bom prišla do strank. Laško je namreč majhen kraj. Takrat sem začela graditi svoj posel s pomočjo teh omrežij in to se mi je zelo obrestovalo.« Slovenski in evropski trg preplavljajo poceni oblačila iz držav tretjega sveta. »Stranke kupijo takšen kos enkrat ali »V trgovinah manjka osebnega pristopa. Tudi sama grem kdaj v večjo trgovino, zlasti po otroška oblačila, in noben trgovec ne pristopi,« pravi mlada podjetnica, ki prav odnos s stranko postavlja na prvo mesto. dvakrat in ko po pranju ni več v takšnem stanju, kot je bil ob nakupu, ga običajno zavržejo in spet kupijo novo oblačilo. Zato je bolje že prvič kupiti kos, ki stane več, a ga lahko nosimo dlje časa in kljub pra- nju in uporabi ne spremeni oblike ali barve,« je prepriča- na sogovornica. Kako osve- ščene smo potrošnice? »Še ne dovolj. Tudi nam se zgodi, da se kakšna stranka pri nas za- čudi, kako lahko obleka stane 85 evrov. Tudi če ji povemo, da gre za kakovosten material, skrbno izdelane podrobnosti in ročno delo naše šivilje v Laškem, in da to ni ceneno oblačilo iz vzhoda, za nakup to ni dovolj.« Vsekakor mlada podjetnica pozdravlja odpiranje t. i. »se- cond hand« trgovin. »Ogro- mno oblačil zavržemo zaradi velikosti in ne zaradi obrabe. Če so oblačila kakovostna, bi jih ljudje morali ponovno uporabiti.« Čas epidemije tudi Trgovi- ni Urška ni prizanesel. »›Ko- rono‹ smo zelo občutili, vse prihranke smo porabili. Že mama se je spoprijemala s krizami, ampak tako hudo še ni bilo. Zdaj se trg počasi spet postavlja na noge, am- pak takšnega stanja, kot je bilo tik pred pandemijo in zaprtjem, najbrž ne bo prav kmalu. Zdaj smo srečni že, da so trgovine lahko odprte!« Še enega močnega adu- ta imata Marjeta in Urška v rokavu. »V vseh letih je bila najpomembnejša podpora celotne družine. Skupaj smo prebrodili marsikatero oviro na poti in izšli iz kakšne ne- prijetne situacije še močnej- ši.« To je tisti nepremagljiv temelj, ki je ključ do uspešnih podjetniških zgodb. Foto: SHERPA V Trgovini Urška prodajajo oblačila za vse postave. Ob elegantnih lahko kupite tudi vsakodnevna oblačila iz džinsa in trenirke. »Naša prednost je, da obleko prilagodimo strankini postavi. Če je obleka, ko jo pomeri, preširoka, jo ›zabuckam‹, šivilja jo ustrezno prilagodi. V večjih trgovinah znanih blagovnih znamk tega seveda ne delajo.« 40 MORJE Št. 35, 2. september 2021 Potopisna razglednica iz Dubrovnika št. 2 Otok Lokrum, kjer se čas ustavi Obiska znamenitega hrvaškega obmorskega mesta Dubrovnik, ki smo ga podrobneje predstavili v repor- taži v eni prejšnjih številki Novega tednika, si seveda ni mogoče zamisliti brez obiska otoka Lokrum, ki je od mestne luke pri dubrovniškem obzidju oddaljen približno pol kilometra zračne linije ali približno deset minut vožnje z ladjico. Otok je poseben rezervat gozdne vegetacije in je kljub geografski ločenosti od Dubrovnika uradno sestavni del zgodovinskega jedra mesta ter je uvrščen na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine. republike. Lokrumska opatija je bila gospodar otoka nekaj stoletij, zadnji benediktinci so zapustili otok leta 1798, potem ko so morali prodati svoja po- sestva nekaterim bogatim Du- brovničanom. O prisilnem odhodu redov- nikov z otoka je nastala legen- da, ki govori o tem, kako težko so benediktinci sprejeli svojo usodo. Po njej so redovniki ti- sto noč pred odhodom prižgali navdušenje, ko ga tudi zares obiščemo. Ko priplovemo v luko Portoč, je ob pogledu na razkošno vegetacijo težko ostati ravnodušen. Otok po- leg že omenjenega samostana odlikujejo številne krajinske in botanične znamenitosti, čudo- vita flora in favna, kar lahko opazujemo in spoznavamo na sprehajalnih poteh. Vrtovi, ki so nastali ob dvor- cu, zgrajenem v okviru samo- ciji, ki skoraj v celoti zapolnjuje otok. Zaradi izjemnega bogastva rastlinskih vrst sredozemske- ga območja, teh je približno 400, je otok Lokrum od leta 1976 zaščiten kot poseben re- zervat gozdne vegetacije. Ob teh podatkih je najbrž takoj jasno, da sprehod po otoku navdušuje tudi zaradi čudo- vitih opojnih vonjav sredo- zemskih rastlin. Sicer pa živalski svet na Lokromu bogati kar 156 vrst ptic, ob tem bogastvu žival- skega sveta ne smemo po- zabiti omeniti še beloprsega ježa in navadnega polha. Ob vsem bogastvu videne- ga in doživetega na otoku se je kar težko sprijazniti, da je treba z ladjico z otoka nazaj v dubrovniško pomorsko luko. Kako prijetno bi bilo še pose- deti na kakšni klopci, v zave- ROBERT GORJANC muzeju, govorijo o naseljeva- nju otoka že v prazgodovini. Bolj znano obdobje zgodovi- ne otoka sega v leto 1023, ko je bil na Lokrumu prvi v nizu benediktinskih samostanov na območju Dubrovniške ste, ki vodi proti Dubrovniku z letališča Čilipi. O lepotah in znamenitostih Lokruma v nadaljevanju besedila, najprej pa kakšna beseda o bogati zgo- dovini otoka, ki je prav tako osupljiva. stana, potem ko je Maksimi- lijan Habsburški leta 1859 kupil otok, so prava paša za oči. Predstavljajo enega osre- dnjih delov temeljite krajin- ske preobrazbe otoka, ki jo je takrat izvedel novi lastnik. Nedaleč stran sta tudi čudovit botanični vrt s številnimi ek- sotičnimi rastlinami ter nasad oljk. Osrednja sprehajalna pot, ki so jo domačini poimenovali Rajska pot, vodi mimo gozda alepskega bora do utrdbe Ro- jal. Od tam so poti speljane še v severozahodni del otoka, kjer si je mogoče ogledati tudi gozd črnike ((Quercus ilex), dreve- sa, ki zraste tudi do 20 metrov visoko, in črnega jesena (Fraxi- nus ornus). Obe drevesi imata posebno mesto v bujni vegeta- sveče, jih obrnili navzdol in s sklonjenimi glavami, govoreč molitve in pojoč pesmi, šli na zadnjih pohod okrog svojega samostana in posestev. Ob žalovanju in poslavljanju od čudovitega domovanja so po legendi prekleli bodoče la- stnike otoka. Legenda najbrž ne bi imela posebne sporo- čilnosti in dramatike, če ne bi v kasnejših letih prišlo do tragedij, ki so zadele družino avstrijskega cesarja in hrvaške- ga kralja, nekateri družinski člani so namreč bili tudi lastniki Lokruma. doživimo še toliko večje Od kuščarja dolgina do bahatega pava Tudi živalski svet otoka je zaradi naravnih danosti iz- jemno raznolik in bogat. Na otoku v svojem počasnem ritmu živi Hermanova želva, mnogo hitrejši pa je veliki zelembač, največji srednjee- vropski kuščar, dolg 40 cen- timetrov. Da me poleg tega plazilca ni nenadno obiskal tudi kači podoben žoltoplaz, nisem prav nič pogrešal, tudi brez morebitnega nenadnega srečanja s tema plazilcema je bilo doživetje Lokruma edin- stveno. Sem bil čisto zadovo- ljen, da sem lahko občudoval manekenskega pava, ki se je zelo prijazno pustil fotogra- firati. Burna zgodovina in legenda Prvi grobni napisi, ki so hranjeni v dubrovniškem tju borovih dreves prebirati knjigo ali preprosto občudo- vati naravo, poslušati šume morskih valov in petje ptic, razmišljati in še malo sanjati v tem enkratnem naravnem okolju … Mogoče bi bilo zamuditi kakšno ladjico, ki odpelje proti Dubrovniku, in po- daljšati prijetne trenutke na Lokrumu, a zadnje ladjice dneva vsekakor ne, saj nara- vovarstveni režim na zaščite- nem otoku prepoveduje pre- bivanje oziroma prenočitev na njem. Izzivanje te prepo- vedi je mogoče za koga tudi zabava, a vsekakor ni v duhu ekološke ohranitve otoka. Vsakršna turistična usmeri- tev v ponujanje nastanitvenih zmogljivosti bi Lokromu od- vzela tudi značilno edinstve- nost in šarm. Osupljiva lepota Od burne zgodovine pa torej k lepotam otoka. Če nas Lokrum prevzame že z razdalje, lahko potem Oba dela zgodovinskega jedra Dubrovnika s svojo ra- znoliko podobo predstavljata svojevrstno nasprotje, a je kot celota zato Dubrovnik še pri- vlačnejši. V starem mestnem jedru prevladujejo kamnite zgradbe, dreves je bolj malo, medtem ko se na Lokrumu bo- hotijo drevesa in drugo rastje, zgradb pa je le za vzorec. Otok Lokrum se raz- teza na površini 70,6 hektar- ja, dolžina priobalnega pasu znaša približno pet kilometrov. Otok osupne s svojo lepoto, skrivnostno mogočnostjo, ki jo je mogo- če začutiti ob pogledih nanj z dubrovniškega obzidja, z vzpetine Srđ nad mestom ali že kar s ce- Pogled na Lokrum z vzpetine Srđ nad Dubrovnikom Ob vožnji na Lokrum je z ladjice tudi lep pogled na dubrovniško obzidje. Sprehod med bujnim rastjem otoka Št. 35, 2. september 2021 MORJE 41 Gozdarska hiša, kjer je danes tudi turistični urad, je bila zelo poškodo- vana v času domovinske vojne. Bahavi pav je z veseljem pokazal svoje čare. V luki Portoč, kamor je priplula ladja iz Dubrovnika. Plaža na otoku Mrtvo morje – jezero s slano vodo, ena od posebnosti otoka Na otoku ni težko najti svojega kotička miru v senci. V enem od Maksimilijanovih vrtov 42 ŠPORT Št. 35, 2. september 2021 Če so uživali otroci, potem je bila tekma privlačna. Skrbeli so za ritem navijanja. Celjski rokometaši bodo na Dansko odpotovali s štirimi goli prednosti Toskić: »Kapo dol pred našimi igralci!« Rokometaši Celja Pivovarne Laško so na prvi tekmi uvodnega kroga kvalifikacij za evropsko ligo prema- gali dansko ekipo GOG Gudme s 33:29. Vodili so že za sedem golov in navdušili s predstavo; v končnici so popustili, Danci so zaostanek znižali na le dva gola, nakar so si »pivovarji« priigrali kar lepo prednost pred drugim obračunom. DEAN ŠUSTER Čemu pripisati razlog za tako slab obisk dvorane Zlato- rog? Je celjsko in tudi sloven- sko občinstvo razvajeno tekem lige prvakov? Če bi gledalci ve- deli, kako se bo igralo v soboto, bi prišli na prizorišče. Število obramb izenačeno V prvi postavi so bili štir- je Celjani, Žiga Mlakar, Ma- tic Suholežnik, Gal Marguč in Tilen Kodrin, ki je igral v konici obrambe 5-1. Po prvi tretjini tekme ga je na izpo- stavljenem mestu za dolo- čen čas zamenjal Tadej Ma- zej. Miljan Vujović je kot za šalo nizal obrambe in je bil ob Aleksu Vlahu in Anteju Ivankoviću (delovala sta, kot da igrata skupaj že nekaj se- zon) najbolj zaslužen za lepo prednost med glavnim odmo- rom – 16:12. Kasneje se mu je ustavilo, z Nebojšo Bojićem (ena obramba) sta skupaj za- ustavila enako število strelov kot Sittrup Bergerud (12). »Štiri. Bo dovolj?« kot da se je ob zadnjem pogledu na semafor spra- ševal trener Alem Toskić, ki je bil z mislimi že malo pri povratnem obračunu na Danskem. Dvanajstkrat za šest golov Zdelo se je, da bodo v na- daljevanju Danci takoj moč- no pritisnili na plin, a se je zgodilo obratno. Nezgrešljivi izvajalec sedemmetrovk Gal Marguč je v 36. minuti zadel za 20:13! Kar dvanajstkrat so Celjani – za dodatno energi- jo je na mestu srednjega zu- nanjega napadalca poskrbel Tilen Strmljan – vodili za šest golov. Ko se je dokončno pre- budil desni zunanji napadalec Mathias Gidsel (najkoristnejši igralec olimpijskega turnirja v Tokiu), je bilo šale konec. S svojim izjemno hitrim prvim korakom in prepričljivim va- ranjem ni potreboval strelov z razdalje, temveč je le prodiral. Vseh deset golov je dosegel iz igre. Ko bi se Gudme lahko drugič približal na dva gola zaostanka, pa je Gidslov strel zaustavil Bojić. Izključitve niso bile ovira Po svoji prvi tekmi na celj- ski klopi je pred mikrofon sto- pil trener Alem Toskić: »Na splošno sem zadovoljen. Igrali smo proti zelo močni in neu- godni ekipi, v kateri izstopa najboljši igralec iger v Tokiu. Je izjemen rokometaš. Toda naša ekipa je izvrstno delova- la. Garala je do zadnje sekun- de. Prvi polčas je za nami. Od ponedeljka se pripravljamo na drugega.« Tisti igralci, ki so morda videli igrati Alema Toskića, natančno vedo, kaj Morda je Hrvat Ante Ivanković, ki je 15. avgusta dopolnil 21 let, s kakovostno predstavo presenetil še samega sebe. Dosegel je pet golov. zahteva od njih. »Takoj po prihodu v Celje sem obljubil, da se bo ekipa borila od prve do zadnje sekunde. Gudme je bil favorit na papirju. Toda v Zlatorogu proti nam praktično ni favorita.« Toskić je precej hvalil goste, zato je o svojih fantih je pristavil: »Toda svoje ekipe za njihovo ne bi nikoli zamenjal. Le izkušnje so jih rešile. Ustrašil sem se, ko se je zmanjševala naša pred- nost. Svojim igralcem sem sicer večkrat rekel, naj si ne ustvarjajo psihološkega pri- tiska. Toda dvorana Zlatorog je nekaj posebnega.« Kot da številne izključitve niso ško- dovale celjski ekipi. V nekaj dvominutnih obdobjih je bila z igralcem manj celo uspe- šnejša od nasprotne. »Ko daš od sebe vse v obrambi, se pri- petijo prekrški za izključitev. Mi smo znali nadoknaditi pri- manjkljaj igralcev na parketu. Kapo dol pred mojimi igralci!« je zaključil »Toske«, ki bo na- pisal novo zgodbo celjskega rokometa. Četudi ne bo nje- gove ekipe v drugem krogu kvalifikacij. Samo da njegovi »srednji beki« ne bodo igrali košarke. Tako hitri so, da jim ni treba. Zmedeni zaradi gledalcev V prvem delu je bil pred vrati Celja Pivovarne Laško odličen Miljan Vujović, ki je bil po- novno iskriv: »Morda smo bili malo zmedeni, saj poldrugo leto nismo imeli podpore s tri- bun. Danska ekipa je vrhunska in če bi še bil prostor v ligi pr- vakov, bi si ga zagotovila. Mi? Mi pa smo Celje. Mi smo vite- zi. Ponovno smo dokazali, da če igramo tako, kot znamo, in če je navijaška ekipa Florijani naš osmi igralec, nas nihče ne more premagati v Zlatorogu.« Še težja naloga Celjane čaka pojutrišnjem: »Tekmo bomo začeli, kot da je skupni rezul- tat še vedno 0:0. Vemo, da nam največja nevarnost preti z de- sne strani. Gidsel je le sedem mesecev starejši od mene, a je dokazal, da je že eden najbolj- ših igralcev na svetu.« Povratni obračun se bo v soboto začel ob 16.00. Foto: Andraž Purg – GrupA Aleks Vlah je močno streljal z razdalje in tudi uspešno prodiral. Bergeruda je premagal šestkrat. Tri gole za rokometne sladokusce je dal Tilen Kodrin. Tilen Strmljan je uspel pobegniti tudi Mathiasu Gidslu. Št. 35, 2. september 2021 ŠPORT 43 Sprejem za olimpijce iz Atletskega društva Kladivar Celje Tokio za njimi, čaka jih Pariz, še prej obnova štadiona Marsikdo je pričakoval, da bodo druga z olimpijskih iger Tina Trstenjak, peta Tina Šutej v finalu skoka s palico in morda še kdo povabljeni na poseben (sku- pni) sprejem, kakršnih smo bili v Celju že vajeni. Sre- brna judoistka iz Tokia je ovacije doživela na Lopati in ob Šmartinskem jezeru, Šutejeva, Luka Janežič, ki je izboljšal uvrstitev iz Ria v teku na 400 metrov, in obetavna dolgoprogašica Klara Lukan so prejeli čestitke, aplavz in priložnostna darila na atletskem štadionu Kladivarja. DEAN ŠUSTER Vodstvo Atletskega društva Kladivar Celje je pred tednom pripravilo sprejem za tri olim- pijce, ki so nastopili v Tokiu. Predsednik kluba Stane Roz- man je z njimi podpisal nove pogodbe o sodelovanju in de- jal: »Zbrali smo se člani Kla- divarja, da bi čestitali našim najboljšim predstavnikom in predstavnicam. Obenem smo se za uspehe zahvalili našim mlajšim atletom. Želimo jih spodbuditi, naj vztrajajo na svoji poti in da se bodo ne- kega dne uvrstili s svojo fo- tografijo v sobo celjskih olim- pijcev Kladivarja. Nazadnje smo dodali sliki Tine Šutej in Klare Lukan. Tina je prvič nastopila na olimpijskih igrah kot članica Kladivarja. Luka Janežič je to storil že pred petimi leti.« Vsaj trije v Pariz Rozman je zelo ponosen na mlade atlete Kladivarja: »Matic Ian Guček je bil peti v teku na 400 metrov z ovirami Vsi atleti in atletinje, trenerji, veterani, klubsko osebje AD Kladivar Celje V pogovor sta se zapletla Rok Kopitar (desno) in Romeo Živko, ki zna mo- tivirati mlade atlete za tek na dolge proge. Stane Rozman po podpisu podaljšanja pogodbe s Tino Šutej in z njenim trenerjem Milanom Kranjcem na mladinskem svetovnem prvenstvu. Na evropskem prvenstvu do 23 let je bila Klara Lukan podprvakinja v teku na 5.000 metrov. Eva Pepelnak je bila četrta v troskoku, Vid Botolin je bil šesti na mladinskem EP v teku na 3.000 metrov, Jan Vukovič se je uvrstil v fina- le teka na 800 metrov na EP do 23 let. Imamo zelo dober podmladek in ni bojazni, da v Celju ne bi imeli več vr- hunske atletike.« Naslednja naloga se zdi preprosta; na- daljevati izjemen olimpijski opus. »Verjamemo, da bomo podaljšali uspešen niz uvr- stitev na olimpijske igre. V Riu so bili štirje naši atleti, v Tokiu trije. Po pogovorih z našimi atleti in njihovimi trenerji predvidevamo, da bomo imeli vsaj tri olimpij- ce v Parizu, morda štiri ali celo pet. Obenem ne smemo pozabiti, da so olimpijske norme iz leta v leto vedno bolj zahtevne. Olimpijske igre vključujejo vedno več športov in zato vodilni možje omejujejo njihovo število pri različnih panogah. Atletika ni izjema,« pravi Rozman. Zunanja in notranja prenova Ko se vrstijo uspehi, je tre- ba trezno oceniti razmere. Trenutno najbolj bode v oči povsem dotrajana blazina za skok s palico v dvorani. Zamenjava je nujna, a ne le zato, ker nanjo pada Tina Šu- tej. Za njo je kopica mladih atletov ( »palcašev«), ki so jih pritegnili uspehi Roberta Rennerja. Je nujen še kateri od možnih posegov? »V do- govoru z vodstvom Mestne občine Celje imamo v načrtu najprej obnovo atletske ste- ze. Upam, da se bodo oblju- be izpolnile pri načrtovanju proračuna za leto 2022. Ce- lje bo naslednje leto gostilo gasilsko olimpijado. Deset dni bo na našem štadionu Priložnostni darili sta dobila tudi Jan Vukovič (desno) in Jan Botolin (drugi z desne). izjemno živahno dogajanje in tedaj se bodo morali atle- ti umakniti. Imamo obljubo, da bo po koncu gasilskega tekmovanja zagotovljena obnova atletske steze, ki je dotrajana, saj je stara 25 let. Zatem naj bi sledila še pre- nova dvorane,« je ob koncu izpostavil Stane Rozman, nekdanji dolgoprogaš, ki s tekom redno ohranja dobro fizično pripravljenost. Foto: Andraž Purg – GrupA Državni rekord v teku na 5.000 metrov (13:32.8) Petra Sveta bo čez tri leta dočakal abrahama. Najboljši čas v teku na 400 metrov z ovirami (49,11), ki ga še ni nihče presegel v Sloveniji, je Rok Kopitar postavil pred 41 leti. Stane Roz- man je 10 kilometrov rekordno (28:32.86) pretekel pred 38 leti. Kladivarjevi atleti so vse omenjene rekorde, ki veljajo še danes, postavili v juniju. Zahtevno je predvideti, kateri rekord bo še imel dolgo brado. Zdi se, da je težko dosegljiv izjemen dosežek Celjana Gregorja Cankarja v skoku v dalji- no. Leta 1997 je – s pomočjo najmočnejšega še dovoljenega vetra – na celjskem štadionu doskočil pri 8,40 m. Večno bo državni rekord držala celjska atletinja Renata Strašek, namreč s starim kopjem, ki ga je vrgla do 64,68 m. Fotografija Luke Janežiča je na zidu v sobi Kladivarjevih olimpijcev že pet let, zdaj sta dodani še fotografiji Tine Šutej in Klare Lukan. 44 BRALCI POROČEVALCI Št. 35, 2. september 2021 Laška dediščina v knjigi Gastronomija Slovenije Veličasten pozdrav domovini iz Celja Amalija Krašek V jubilejnem letu, ko pra- znujemo 30-letnico samo- stojne države, so prav pose- ben pozdrav naši domovini pripravili celjski ljubiteljski ustvarjalci. Že drugič so združili moči, znanje, spo- sobnosti in srčno predanost člani Ljubiteljskega gleda- lišča Petra Simonitija Celje in Mešani pevski zbor Orfej iz Celja. Prvič so pripravili nepoza- ben dogodek v celjskem Na- rodnem domu ob 100-letnici Cankarjeve smrti in prepro- sto navdušili. Tokrat so predstavili glas- beno-pesniški program z naslovom Domovini. Izbor pesmi in vezno besedilo je spet pripravila Jana Kvas, z dirigentom Matevžem Pušni- kom sta uskladila še glasbeni izbor. In če se zadeve lotita ustvarjalca njunega kova, je produkt pričakovan – nepo- zabno. Po neskončnem premo- ru zaradi znanih razmer so bili ustvarjalci lačni novega kulturnega ustvarjanja in osvobajajoče eksplozije ču- stev ob nastopih. Hvaležno celjsko občinstvo je hrepe- nelo po novih dogodkih, da si vsaj malo napolni od vseh tegob že dodobra izpraznje- ne duše. In v torek, 24. avgusta, je bilo v lapidariju res vse, kar si človek lahko samo želi: ču- dovit večer brez dežja, mno- žica obiskovalcev in čustve- no napolnjeni izvajalci, ki so prepletali skladbe Benjami- na Ipavca, Alojza Srebotnja- ka, Rada Simonitija, Slavka in Vilka Avsenika in Janija Goloba ter poezijo različnih slovenskih avtorjev, ki jo je s pretanjenim občutkom iz- brala in z veznim besedilom spletla Jana Kvas. Program se je kot nežno bleščeča ogrlica ovil okoli gledalcev in ni ga bilo med njimi, ki ne bi bil do srca, marsikdo tudi do solz, ga- njen, saj so recitatorji in pev- ci dali od sebe tisto najlepše, kar so začutili vsi – neskonč- no ljubezen do domovine, slovenske besede in sloven- ske glasbe. To je tudi največ, kar šteje. Mar ne? Neposredno po nastopu so se že dogovorili za na- slednja gostovanja. Če ste torkov dogodek zamudili in bi ga radi videli, vas vabimo, da spremljate obe FB-strani, tako Ljubiteljskega gledali- šča Petra Simonitija kot Me- šanega pevskega zbora Orfej Celje, da boste o vsem sproti obveščeni. Ustvarjalci vam iskreno želijo podariti veliko lepega, povezanega v domo- ljubni šopek, zato vas vabijo na katero od ponovitev pro- grama Domovini. Saj se spomnite Linharto- vih besed: »Zdaj zapojmo, za- igrajmo, eden drug'mu ogenj dajmo.« Vsi, ki smo bili 24. avgusta v celjskem lapidari- ju, smo ogenj v duši odnesli v svoje domove in ga delili naprej. LADA ŠČUREK Foto: Marijana Kolenko Danijel Pavčnik »Sodelavci vam bodo veliko povedali, če jih boste vprašali!« Podjetja z maratonskimi koraki vstopajo v digitalizacijo, pri čemer ena bolj, druga manj uspešno za ta prehod usposablja- jo svoje zaposlene. Mlajši nimajo težav z uporabo zaslonov na dotik, a jim primanjkuje samoiniciativnosti. Starejši svoje področje dela dobro poznavajo, vendar potrebujejo več časa, da usvojijo tehnološke novosti, včasih jih celo odklanjajo. Da bi (ne)formalno izobra- ževanje odraslih postalo del našega vsakdana in ne (nepo- trebna) nujnost, so v Šolskem centru Celje organizirali po- svet z direktorjema uspešnih Nika Meh in Bogdan Kronovšek med pogovorom (Foto: Andraž Pušnik) podjetij MPT iz Šmartnega ob Paki in Kronoterm iz Trnave. Udeležilo se ga je približno 30 izobraževalnih ustanov iz vse Slovenije, ki v okviru evropskih projektov organi- zirajo tečaje in usposabljanja za odrasle za pridobitev novih znanj za delo. Izobraževanja so strošek, ki ga verjetno nihče ne predvidi v izračunih, v praksi pa ga vsi pričakujejo, pravi Nika Meh, direktorica podjetja MPT, kjer se ukvarjajo z brizganjem pla- stičnih izdelkov za npr. go- spodinjske aparate. Sprejela je ta »del igre« in letos odkrila način, da so se z evropskim denarjem sodelavci usposa- bljali neposredno na delov- nem mestu med delom in ob soočanju z realnimi delovni- mi izzivi. »Zaposleni je zaradi delovnega procesa zelo težko odsoten z delovnega mesta v proizvodnji, zato pridejo drugačne oblike usposabljanj redko v poštev. Letos smo jih tako v okviru evropskega pro- jekta usposabljali kar med de- lom v proizvodnji, za takšno priložnost smo zelo hvaležni. Imeli smo starejše sodelavke, ki so se prvič srečale s tabli- co in niso imele niti svojega elektronskega naslova. Zdaj ga imajo in uporabljajo kar- tice tako za prihod v službo kot tudi za prijavo za digitalno spremljanje proizvodnje, nav- dušene so, ker znajo same iz nekega stroja pridobiti podat- ke o delu …« Starejših zaposlenih ne po- stavljajo na stranski tir, z njimi le drugače »delajo«, pristavi direktor podjetja Kronoterm Bogdan Kronovšek. V pod- jetju izdelujejo visokoteh- nološke toplotne črpalke za dom. »Cenimo znanje, ki ga imajo starejši zaposleni, zato jih vključujemo v mentorstvo novim sodelavcem. Kadar je to potrebno, jih v domačem kompetenčnem centru doda- tno usposobimo z mehkimi veščinami, da znajo znanje predajati naprej. Če jih zani- ma, jih tudi uspešno prekva- lificiramo za druge delovne naloge.« V podjetju ni mame ali učitelja, je ekipa Velik del ključnega kadra obeh podjetij prihaja iz lo- kalnega okolja. V Kronoterm večinoma pridejo ljudje na prakso in študentsko delo, nato ostanejo in prevzemajo vedno več odgovornosti, na- log. Mladi na ta način brez pritiska spoznajo delo, pod- jetje pa hitro prepozna, ali so tudi dovolj samoiniciativni. »Dijaki imajo znanje, a si pogosto ne znajo predstavlja- ti realnega procesa. V njem ni mame ali učiteljev. Pridejo v ekipo z nalogami in s ciljem. Ekipa pri nas dela sama in vsak vloži v projekt, kolikor zmore. Zato morajo poka- zati zanimanje, vprašati, se vključiti, ne zgolj čakati na navodila. To jih učimo,« pravi sogovornica. Tudi v Kronotermu od mla- dih ne pričakujejo, da bodo začeli delati s polno paro, ampak jih skozi proces izo- brazijo. »V prihodnosti bosta ključna razumevanje digitali- zacije in skrb, da bo tehnolo- gija delo olajšala, ne dodatno zakomplicirala,« pravi Krono- všek. A uspeha podjetja ni brez zaposlenih, kako torej doseči njihovo zavzetost? Vprašajte, kaj jim je všeč, kje vidijo pro- bleme – strašno veliko pove- do, če jih vprašate, zaključuje Mehova. ŠK Št. 35, 2. september 2021 BRALCI POROČEVALCI 45 V torek, 24. avgusta, je bila v Thermani Laško predstavitev nove knjižne zbirke Ga- stronomija Slovenije avtorja prof. dr. Janeza Bogataja, priznanega slovenskega etnologa in raziskovalca kulturne ter gastronomske dediščine ter sodobne ustvarjalnosti na tem področju. Pomembno je soustvarjal tudi ko- lektivno blagovno znamko Okusiti Laško. Zbirka štirih knjig opisuje vseh 24 ga- stronomskih regij Slovenije in njihovih 430 strokovno izbranih živil, jedi in pijač, ki predstavljajo identiteto ter razpoznavnost gastronomije Slovenije. Živila, jedi in pijače so opisani z zgodbami, recepti in barvnimi fotografijami. Dr. Bogataj je na dogodku izdatno predsta- vil tudi izbor jedi in pijač iz občine Laško, ki so vključene v monografijo, teh je kar devet: laška medenka, svatovska pogača, žemeljna potica, kolinska ali furežna potica, postrv na jurkloštrski način, laški lonec z lečo in s ko- privami, laško pivo, zeliščni liker iz 52 zelišč in eliksir dolgega življenja. Skoraj vse jedi in pijače so tudi prejemnice certifikata kakovosti znamke Okusiti Laško. V pogovornem veče- ru, ki je sledil predstavitvi knjižne zbirke, so nekateri ponudniki vključenih jedi in pijač zgodbe še dodatno osvetlili in odkrili marsi- katero skrivnost. Tatjana Klinar iz Thermane Laško je obi- skovalcem zaupala pripravo laške medenke, destinacijske sladice, katere sestavine so v celoti lokalnega porekla. Amalija Krašek iz Zgornje Rečice pri Laškem je predstavila nekdanji običaj priprave kolin- ske potice, ki je na območju skoraj poniknil v pozabo, a si s pomočjo recepture gospe Amalije in usmeritev dr. Bogataja za njeno posodobljeno interpretacijo ponovno utira pot med prepoznavne destinacijske gastronomske mojstrovine. Danijel Pavčnik iz Pivovarne Laško je pou- daril, da laški pivovarji pri svojem delu vedno uporabljajo samo najboljše sestavine, izposta- vil je tudi vrhunski uspeh in dovršenost okusa piva, ki so ga razvili po tradicionalni recepturi klasičnega zlatoroga, a z 0 % alkohola. Pripravo zeliščnega likerja iz 52 zelišč je predstavil Simon Zajec iz Žganjarstva Zajec. Za poln okus likerja sta potrebna čas in vztraj- nost, saj zelišča, ki jih sami nabirajo, nama- kajo od zgodnje pomladi do pozne jeseni v mešanici jabolčnega, slivovega in hruškovega žganja. Karmen Bračič je predstavila eliksir dolgega življenja, ki izvira iz bogate zakladnice zelišč- nega znanja nekdanjih žičkih in jurkloštrskih kartuzijanov. Postopek izdelave je hišna skriv- nost, pripravlja ga Kmetija Plahtica. Knjižno zbirko, ki je izšla v letu, ko je Slo- venija ponosna nosilka naziva Evropska ga- stronomska regija, je z založniškega vidika predstavila glavna urednica založbe Hart Maja Jug Hartman. Izpostavila je, da to obsežno delo ne predstavlja le pomembnega založni- škega dejanja z mednarodnim promocijskim značajem, ampak ima velik pomen tudi na drugih področjih, npr. v turizmu, vzgoji in izo- braževanju, pri pomenu prehranske dediščine za sodobno prehrano … V zaključnem delu dogodka je sledila de- gustacija nekaterih jedi in pijač z vrha ga- stronomske piramide občine Laško. Knjižna zbirka Gastronomija Slovenije je za ogled in nakup na voljo v Ticu Laško. Cena posamezne knjige je 39 evrov. MB Predstavnice GCC (z leve): Nives Laul, Doroteja Borovnik, Helena Maher Resinovič (Foto: arhiv GCC) GCC na Islandiji Motiv je razlog, da človek deluje, motivacija pa je ena najpogostejših besed v ži- vljenju. Kako o tem govori- ti v teh razburkanih časih, zlasti v obdobju srednjega šolanja, ki je pri mladem človeku ključen čas osebno- stne rasti in obdobje odloča- nja o nadaljnji karierni poti, uspešnosti na evropskem in globalnem trgu dela? Kako pri učiteljih in starših ohra- njati vseživljenjsko učenje, skrb za dobro organizacijsko vzdušje in preprečevati iz- gorevanje na delovnem me- stu oz. v družini? To so bila vprašanja, ki so leta 2018 v projekt programa Eramsus+ (ključni ukrep 2) povezala šest srednjih šol z Islandije, Norveške, iz Italije, s Hrva- ške, z Madžarske in iz Slo- venije. Z zadnjim srečanjem, ki je med 18. in 23. avgustom pote- kalo v mestu Neskaupstaður na vzhodu Islandije, so par- tnerji projekt zaključili in z veseljem ugotovili, da je bila izmenjava praks v teh treh letih, zlasti v času epidemije, neizmerno koristna za uspe- šne prilagoditve in spremembe na področju učenja in pouče- vanja. Prvo srečanje projekta je bilo v Szegedu na Madžarskem na sedežu koordinatorice, Srednje šole Moravarosi, drugo v me- stu Odda na Norveškem. Obe srečanji sta povezali učitelje. Tretje srečanje je maja 2021 gostila GCC in na tem je ob uči- teljih sodelovalo tudi 14 dijakov. Sledili so dijaško in učiteljsko srečanje na I. G. S. Roncalli v italijanskem Poggibonsiju (ok- tober 2019), srečanje v Szegedu (december 2019), številna sple- tna srečanja v letu 2020, projekt pa se je končal na srečanjih v Gospodarski šoli v hrvaškem Čakovcu (julij 2021) in srednji šoli Verkmenntaskóli Austur- lands na Islandiji. Partnerske šole so izmenjale številne dobre prakse ter razvile skupna orodja za delo z dijaki in učitelji na področjih smotrne uporabe sodobnih tehnologij, aktivnega državljanstva, mla- dinskih projektov, prostovolj- stva, glasbe, vizualne in gleda- liške umetnosti, družboslovja in humanistike ter športa in rekreacije. Vse partnerske šole bodo jeseni začele nov projekt v programu Erasmus+ z imenom Depend, ki bo tokrat nagovoril področje odvisnosti. Na GCC s tem in z naslednjim projek- tom nadgrajujejo tudi projekt Students on the Move, kjer sodelujejo s šolami s Finske in iz Italije, tema projekta pa so zdrav življenjski slog, gibalne aktivnosti v šoli, učenje v naravi in izkustveno učenje. Prihodnje šolsko leto bo na evropskem področju na GCC, ki je tudi nosilka akreditacije Erasmus+ za obdobje 2021–27, zelo pestro. Septembra in okto- bra bodo učitelji z GCC odpo- tovali na srečanja na delovnih mestih v Nemčijo, Španijo in na Kanarske otoke, in sicer v okviru ključnega ukrepa 1 Uče- nje z izkušnjami pod okriljem projekta Erasmus+. Nadaljujejo se Erasmus + projekti Mathe- matics in Early Years Education (Poljska, Španija, Portugalska, Velika Britanija, Slovenija), mladinska podjetniška projekta Young Entrepreneurs at Secon- dary Schools (Bolgarija, Srbija, Turčija, Slovenija), Make Sense (Italija, Poljska, Irska, Sloveni- ja), na GCC čakajo na rezul- tate priznanja Digital Schools Award v okviru projekta A-Sel- fie. Nadaljujejo se tudi sode- lovanje pri projektu Refresh+ ter projekti v shemi Evropskih socialnih skladov Podvig, Ino- vativna učna okolja, Munera 3 in Ustvarjanje učnih okolij 21. stoletja, v šoli pričakujejo tudi rezultate spomladansko-pole- tnih razpisov mednarodnih in nacionalnih projektov. GD Ko sanje ujamejo film V Srbskem kulturno-hu- manitarnem društvu De- sanke Maksimović Celje, ki deluje že od leta 1999, so ujeli svoje dolgoletne sanje s pre- miero filma, ki je bila v Celj- skem domu na vroč poletni večer. Dokumentarno-igrani film s prav posebnim čutečim naslo- vom Naša riznica (Naša zakla- dnica) so posneli na začetku junija, ko so se lahko začeli kulturno udejstvovati. Že naslov filma priča o boga- stvu srbske kulture in zgodo- vine. Scenarij za zgodovinski del zgodbe je pripravil Stevan Đorđević, dr. med., ustanovi- telj društva in ljubitelj zgodo- vine. Z njegovo močno voljo in ob pomoči dramske igral- ke mag. Vesne Anđelković je nastal lep kulturni izdelek, ki je poleg zgodovine Srbov na Balkanu predstavil še življenje zadnje celjske grofice Katarine Branković Kantakuzine. Vsebi- na filma priča o močni pove- zanosti Srbije in Slovenije že v preteklosti, zato je želja, da se ohrani medkulturni dialog med obema narodoma. Poleg zgodovinske vsebine so v filmu prikazane še pesmi, ki so značilne za Srbe. Predsta- vljena je tudi pesem Gračani- ca, katere avtorica je Desanka Maksimović, po kateri nosi društvo tudi ime. Vsebinsko močno izstopa Vesna Anđelković v monologu o življenju Katarine Branković Kantakuzine. Scene so posnete v cerkvi sv. Metoda in Cirila v Ljubljani, ostali del film se pre- pleta s scenami Starega gradu in Knežjega dvora v Celju. Zaključna pesem filma sim- bolizira novo življenje, po- sneta je bila na stopnicah pod Friderikovim stolpom, kar da filmu še poseben čar. Izvedbo in promocijo filma so omočili Mestna občina Celje in JSKD Slovenije ter podjetje Scenarist filma Stevan Đorđević Inpos. Film z naslovom Naša riznica si lahko ogledate na Youtubu. MV Foto: Nejc Fon 46 RAZVEDRILO Št. 35. 2. september 2021 Iščem delavca, ker ta verjetno jutri ne bo prišel. Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Šele ko stopiš na tehtnico, ugotoviš, da krava na čokoladi ni reklama, ampak opozorilo. Vaš vladar Mars bo v tem tednu potoval po zname- nju pridne device, kar se bo odražalo pri vaših dejavno- stih. Ambicioznosti vam že v osnovi ne primanjkuje, to- krat jo boste kombinirali še z natančnostjo in s smislom za podrobnosti. To bo pred- nost, saj se vam sicer preveč pogosto mudi. Uspeh tako ne bo izostal in upravičeno boste lahko ponosni nase. Sonce, ki potuje po soro- dnem znamenju, vam prina- ša veliko pozitivne in vitalne energije, zato bo razpoloženje dobro. Glede neke zadeve se boste težje odločili, zato je mogoče celo bolje, da poča- kate. Nikakor ne delujte na silo in za vsako ceno. Zadr- ževanje pri praktičnih opravi- lih ter tudi rekreacija v naravi bosta naredila pravi čudež pri vašem počutju. Chuck Norris je edini, ki je pri vaterpolu vratarju dal gol med nogami. V osnovni šoli sem mislil, da mi je ime Sedi Ena. Čokolada je najboljša naložba. Kupiš sto gramov, dobiš pa kilogram ali dva. Ustavili so me policisti: »Gospa, 80 evrov kazni zaradi ugovarjanja uradni osebi.« »Pišite 1600 evrov, nisem še končala.« Gradbenik na dopustu Oglas Iščem delavca za nabiranje malin. Na dan pla- čam 80 evrov. Če vas ulovijo lastniki, se ne poznamo. Vaš vladar Merkur potuje po sorodnem zračnem zna- menju, zato bodo vaše misli hitre, okretne, prevladoval bo čut za praktičnost, kar vam bo v veliko pomoč pri delu, komunikaciji ter dogovar- janju. Več planetov v znaku device predstavlja izziv, ki ga boste želeli preseči. Malo slabše počutje vas opozarja, da morate narediti nekaj za svoje zdravje. Ne zanemarite opozorilnih znakov. Od srede do petka, ko vas bo spremljal vpliv Lune v vašem znaku, bo glavnina vašega časa ter pozornosti usmerjena v dom in domača dogajanja. Posvetili se boste tudi praktičnemu delu in po- storili marsikaj koristnega, kar ste imeli že dlje v mislih. Ne pozabite poskrbeti tudi za kakšen dober obrok hra- ne. Odnosi bodo igrali v tem času veliko vlogo. Pripravljeni se boste prilagajati. Vsak večer po dnevniku po- gledam eno grozljivko, da se malo umirim … Konec tedna bo pod okriljem Lune v vašem znamenju, kar je odlična novica. Obetajo se vam živahni in prijetni dnevi, ki kar kličejo po sprostitvi, za- bavi in krasnem preživljanju časa. Družabno življenje bo v ospredju in čas bo prehitro mineval. Še zlasti za nedeljo so obeti odlični, zato si orga- nizirajte dan po svojih željah. Romantika bo v zraku. Ob začetku novega tedna bo Luna vstopila v vaš znak in bo v torek zjutraj še v nočnih urah tvorila mlaj. To bo pred- stavljalo potrebo, da se umirite in naredite dobre načrte. Čas za čiščenje na vseh ravneh je izredno primeren, zato ne oklevajte. Tisto, kar mora iti proč, da naredi prostor nove- mu, naj čim prej odide. Vaša vitalna energija bo odlična. To je za tebe, kajne? Prijatelj mi je zaupal, da maske resnično delujejo … Včeraj se je sprehajal z ljubico in srečal ženo, ki ga ni prepoznala. HOROSKOP JE PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES. Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani Astrologinja Gordana. Vaša vladarica Venera potu- je v tem času po vašem znaku, kar prinaša odlične obete na vseh področjih. Pridnosti in do- brih idej vam ne bo primanj- kovalo, kar izkoristite na vseh področjih. Lepo lahko napredu- jete, če boste energično nastopi- li. Oklevanje, h kateremu boste nagnjeni, premagajte na vsak način. Ljubezen in odnosi bodo v tem tedni zelo izpostavljeni. Delavni boste, z veseljem se boste lotevali obveznosti in jih opravljali brezhibno. Mogoče vas bo mikalo, da bi nekaj naredili čisto po svoje, vendar trenutek za to ni najbolj prime- ren. Bolje bo, če se boste držali ustaljenih postopkov ter pra- kse, ki je v veljavi. Zapeljivi in zelo zanimivi boste, čeprav se sploh ne boste trudili, da bi bilo tako. Vaš čas prihaja in tudi preostanek meseca bo zanimiv. Vaš vladar potuje še vedno retrogradno, kar nekoliko upočasnjuje vsa dogajanja. Tokrat boste znali upočasni- ti korak in se vsega lotiti res temeljito in natančno. Nekaj notranjega nemira boste naj- bolj uspešno pregnali z več gi- banja, z rekreacijo in s fizično zahtevnejšim delom. Oseba, ki žanje vaše simpatije, se bo ponovno oglasila in lahko pričakujete prijetno snidenje. Več planetov v zemeljskih znamenjih je odlična podla- ga za vaše delovanje v tem tednu. Uspešni boste pri vseh dejavnostih, ki zahtevajo več fizične pripravljenosti. Načrti, ki ste jih naredili sredi tedna, se lahko uspešno uresničijo v nekaj dneh, zato pohitite in ne čakajte na nikogar. Več boste pripravljeni narediti za svoje počutje, kondicijo in videz. Predvsem se boste posvetili estetiki. Vaš vladar potuje v tem času retrogradno po znamenju bika. Stvari nikakor ne bodo takšne, kot so videti na prvi pogled. Dobro je, da si vzame- te dovolj časa in se ne odločate o pomembnejših stvareh, saj boste kasneje dobivali še do- datne informacije. Predlog, ki ste ga dali pred kratkim, bo naletel na veliko odobravanja. Romantika bo v zraku. Vseka- kor uživajte v lepih trenutkih. Zaradi retrogradnega giba- nja vašega vladarja Neptuna imate pogosto občutek, kot da se vrtite v začaranem krogu, iz katerega ni izhoda. To ni čisto res, izhod vedno obstaja. Mo- goče za to v teh dneh ne boste imeli dovolj energije, ampak nič zato. Jo boste imeli pa v prihodnjih dneh. Če menite, da ste se o neki čustveni zadevi že odločili, se motite. Dilema se bo ponovno pojavila. Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265, 090 64 30 in na Facebookovi strani Dolores Astro. Št. 35, 2. september 2021 RAZVEDRILO 47 Nagradna križanka SUDOKU 481 3 K NEKDANJI PALESTINSKI TERORIST PRE PRIČA- NOST O SVOJI SPO- SOBNOSTI, ZNANJU SPODNJI DEL PRAŠIČJE NOGE STARA MER- SKA ENOTA ZA DELO TINA YOTHERS Povsod z vami KO LJUBEZEN …, RAZUM MOLČI PREBIVALEC EREVANA ZADNJA VAJA PRED NASTOPOM KDOR SE STROGO ODREKA UŽITKOM DUHOVIT DOMISLEK V FILMU IZDELOVALEC MODELOV AMERIŠKA IGRALKA (DREW) 3 LETOVIŠČE V SZ ISTRI 14 OVČJI SAMEC NASPROTJE DNEVA 12 PODLAGA ZA ŠIFRIRANJE ZNAMKA IZDELKOV ZA NEGO TELESA 1 ABRAHAMOV IN SARIN SIN DRŽAVNA BLAGAJNA BRUTO NARODNI PROIZVOD DANTE ALIGHIERI 2 ZAOBLJEN DEL ČESA 5 OSTRŽKU JE POGOSTO RASEL IZLETNIŠKA TOČKA NA POHORJU ČLEN GROFOV SIN PODPORNIK IZVAJA PESEM SLOVENSKE- GA NARODA SIN ITALIJANSKA VERIGA BENCINSKIH SERVISOV KOŠU PODOBNA PRIPRAVA ZA LOVLJENJE RIB, RAKOV VRSTA PISALA ROB ESTES ŠAMPION MESTO V LOMBARDIJI HRVAŠKI PEVEC (JASMIN) 19 OZNAKA ZA SUHO VINO ŠPANSKI KOŠARKAR GASOL HRV. NAFTNA DRUŽBA AKAD. IN RAZ. MREŽA SLOVENIJE 4 OBRED POKOPA- VANJA NEM. PISATELJ MANN NEKDANJI UBEŽNIKI PRED TURKI STROKOV- NJAK ZA STATIKO ŠVEDSKA KRONA KRAJ V ZGOR NJE- SAVSKI DOLINI MESTO V DALMACIJI 20 INŠTITUT ZA SODNO MEDICINO NEKD. NEM. SMUČAR WASMEIER 10 PRED- STOJNIK FAKULTETE NARODNA: PLENIČKE JE … TANKO, MEHKO USNJE 8 INTOLE- RANCA DOLG OČA - SEN, NEVABLJIV ZAPOREDNI ČRKI TELEVIZIJEC BERGANT NASPROTNO OD POVSOD NATRIJEV KARBONAT 17 VINCENCIJA (KRAJŠE) 11 KRALJ ITAKE ZVRST JAMAJŠKE GLASBE NOČ … SVOJO MOČ 100 kg HUD (PES) MOČVIRSKA RASTLINA (NAR.) GLAVNO MESTO ESTONIJE MAJHNO OMELO 22 NEPREKRI- TOST, OČITNOST PODREDNI VEZNIK TRESENJE OD VZNEMIR- JENJA 23 UVELJAVLJEN NAČIN OBLAČENJA V DOLOČENEM ČASU 15 OBLIKOVA- LEC ORNA- MENTOV 9 INOZEMKA KDOR OB - LASTNO KO - MU VSI LJU - JE SVOJO VO LJO (EKSPR.) - MAKARSKA SLOVENSKA PEVKA ERBUS OBER GORA NI …, TISTI JE NOR, KI GRE GOR FILMSKA ZVEZDA (ANG.) SEVER NO- AMERIŠKA KUNA V KVADRATU SO VSI PRAVI UČNI CENTER POLDRAG KAMEN ZELENE BARVE SEZNAM IMEN 6 KAR POVZROČA KAKO DOGAJANJE SLOVENSKI SKLADATELJ (JAKOB) DRUGO NAJVEČJE ITALIJANSKO MESTO FA, …, LA 16 KRAVAL, TRUŠČ CLARK GABLE 21 SLOVENSKI IGRALEC (JANEZ) 7 IN TAKO DALJE (LAT.) PREBIVALKE AJDOVŠČINE 18 PODPISNIK ČESA URADNEGA 13 SUDOKU 172 REŠITEV SUDOKU 171 Nagradni razpis 1. do 3. nagrada: knjiga Kuharske bukve – vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil ter majica NT&RC 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 223 Ime in priimek: Naslov: S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izž- reban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi ve- ljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Telefon: Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Podpis: Upoštevali bomo samo rešitve na kuponu, ki ga lahko pošljete po pošti ali prinesete v uredništvo. Geslo lahko pošljete tudi po elektronski pošti na naslov tea.podpecan@ nt-rc.si Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim ge- slom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 7. septembra. Geslo iz številke 34: Kmalu spet v šolo. Izid žrebanja 1. do 3. nagrado, Kuharske bukve – zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice ter majico NT&RC, prejmejo: Viktor Bre- žnik iz Šmartnega v Rožni dolini, Mojca Štinjek iz Velike Pirešice in Dominik Štamol iz Celja. Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti. V naše križanke smo pripeljali lepe besede, ki so pri drugih še vedno brez razloga prepovedane. 48 TA PISANI SVET Št. 35, 2. september 2021 Po koncertu se je bilo težko prebiti do Matevža Šaleharja, kajti ugodil je vsem, ki so se želeli fotografirati z njim. »Veš, ti si eden redkih, ki je zame vreden greha,« mu je poklon namenila oboževalka. Potem nam je dejal: »Prizorišče je perfektno. Zame je bil koncert popoln, kajti občinstvo je bilo fantastično. To je bil moj štirinajsti koncert v avgustu.« Hamo spet udaril v srca Ljubitelji dobre glasbe se le nasmehnejo ob podatku, da so se Matevžu Šaleharju odrekli v glasbeni šoli, češ da nima posluha. Njegova rok blues skupina Hamo & Tribute 2 Love tudi na koncertu pred gostilno Špital za prjatle nikogar ni pustila ravnodušnega. 250 obiskovalcev ni bilo navdušenih zgolj zaradi glasbe, temveč zlasti zaradi energije in moči, ki sta udarjali z odra. To je bil trinajsti koncert po vrsti med letošnjim Poletjem v Špitalu. Prej so bili ob Vodnem stolpu Tabu, Vocal BK Studio & Pr'jatli, 1na1: Gušti & Tomi M., Leon Firšt Jazz trio, Pokoronski dekadentni koncert, Dan D, Pearl Jam koncert, Tango kvintet Gamma, Lačni Franz, Jeannette, Goran Bojčevski in She & The young ones, v soboto je bila na sporedu Slovenska popevka, veliki finale pa bo jutri: Klon & Alo Stari & Mi2. Pred dvema letoma (ko še ni bilo omejitev) so Tone Kregar in njegovi postavili rekord obiskanosti koncerta – nagnetlo se je šeststo ljubiteljev vrhunske skupine. Začelo se bo že ob 20. uri. DŠ Foto: SHERPA Hamo v svoji značilni pikčasti srajci je po fotografiranjih vsem zavpil: »Hvala, da ste prišli!« Dvanajst let sta najemnika lokala Nives Dolinšek in Marko Mraz, levo stoji Aleš Uranjek, najbolj znan kot bobnar in glasbeni menedžer. Bahčič vrnil obisk Fabjanu in blagoslovil kapelico Po osvojenih olimpijskih medaljah Tine Trstenjak in Ane Velenšek v Riu in po vrnitvi domov se je Marjan Fabjan pred petimi leti na začudenje vseh odpravil peš do Brezij. Romanje je trajalo štiri dni. Zadnji del poti ga je spremljal tudi rektor brezjanske bazilike, pater Robert Bahčič. Rektor bazilike Marije Po- magaj se je po olimpijskih igrah v Tokiu odločil, da bo vrnil obisk. Podvig je poi- menoval Od Ria do Tokia, z Brezij do Lopate, 2016–2021. 106 kilometrov je prehodil v dveh dneh. Pred center Budokan Fabjan je prikora- kal pred tednom ob 18. uri. Tam sta ga sprejela Marjan Fabjan, s katerim sta si iz- menjala darili, in s šopkom rož nosilka zlate in srebrne olimpijske medalje Tina Tr- stenjak. Bahčič je nato bla- goslovil kapelico, ki stoji ob Fabjanovi hiši. Sprejema se je udeležil tudi podžupan žalske občine Marjan Vo- deb. DŠ Peščica judoistov celjskega kluba Z´dežele Sankaku je spremljala Roberta Bahčiča od Žalca do Lopate, preostali so mu pripravili špalir pred športnim centrom, v katerem se je kovalo šest olimpijskih odličij. Pater Robert Bahčič pred kapelico, na kateri piše Lopata–Brezje 21.–24. 8. 2016. Za njim stoji Marjan Fabjan, povsem desno je Tina Trstenjak. Za živahnejši utrip mesta Tretji letošnji kulinarični dogodek z imenom Okusimo Celje je tokrat dišal po ginu. V petek so se namreč na tržnici predstavili slovenski ponudniki te vse bolj priljubljene pija- če, medtem ko so kulinarični mojstri poskrbeli za okusne prigrizke. DJ Mare, DJ El Timo in kantavtorica Urška Videnšek so prispevali k živahnejšemu utripu v mestu. Pri izvedbi dogodka so združili moči Srednja šola za gostinstvo in turizem Celje, Simbio, KŠOC, Zavod Celeia in podjetnik Aljaž Cestnik. Foto: SHERPA