Leto III., štev. 232
Poštnina pav5al?ran*
V LJubljani, sobota dne 30. septembra 1922	Današnja stev. stane 75 par
tghaja ob 4 zlutraj.
Stane mesečno 10-— Din za inozemstvo 20— ,
Oglasi po tarifu.
Uredništvo:
Miklošičeva cesta št 16/1 Telefon št 72.
Dnevnik za gospodarstvo, prosvcto in politiko.
Upravnlštvo:
Ljubljana, Prešernova nI. št 54. Telef. it 3P
Podružnice:
Maribor, Barvarska nllea
št. L TeL »t 22. Celje, Aleksandr. eesta
Račun pri poštn. čekov, zavodu štev. 11.842.
Ljubljana, 29. septembra.
Gospodin Nikola Pašič se je vrnil v Beograd. Politično ozračje, ki se je za časa njegove odsotnosti v inozemstvu tako zamračilo, se bo sedaj prav kmalu razčistilo. Napadi, ki so se s toliko ljutostjo vodili proti vladni koaliciji demokratov in radikalov, zahtevajo takojšnjega pojasnila. Nedvoumno mora slediti odgovor, ali so še dani pogoji za nadaljni obstoj te politične kombinacije, ali ne. Ni dvoma, da leži ključ politične situacijo momnitano 'v rokah demokratov. Stojan Protič in ban Toniljenovič, ki se navajata kot glavna aranžerja gonje proti režimu, sama nimata direktnega vpliva na -az-vozlanju kritičnega stadija, pač pa gospod Vel j kovic, ki je v demokratskem klubu vodja onega krila, ki je ž* od nekdaj najsrditejši neprijatelj gosp. Pašiča, kakor tudi nasprotnik vsakiga sodelovanja demokratov z radikali.
Baš to je gnalo gosp. Veljkoviča v Zagreb in smo že svoj čas pisali, da je gosp. Veljkovič sledil gosp. Protiču. ko je prišel v Zagreb oamo zato, da skuša tu razbiti vladno koalicijo ter prisiliti gosp. Pašiča k demisiji.
Principijelni razlogi, kakor rečeno. ?osp. Veljkoviča k tem odločitvam niso vodili in ne vodijo. V demokratskem klubu so menda vsi Toslauii bolj moderno orijentirani kot on. a so pod pritiskom razmer bili pripravljeni, v vjadi sodelovati z radikali, četudi zastopajo skrajno konservativno politično smer. Simpatična ta zveza za demokrate sploh nikdar ni bila. ker so iz nje izvirale velike težkoče. Povsod je bilo treba popuščati, samo da *e je vzdržala situacija. Spominjamo se tu samo na boj, ki so ga demoknti bojevali pri sklepanju ustave za ime naše države. Razven gosp. Veljkoviča je bil menda ves demokratski klub enoten in edinstven, da se v ustavo sprejme ime Jugoslavija. Radikalci so podali rlti-matum in ako demokrati niso hoteli riskirati ustave, so morali pristati na kompromisno formulo SHS.
Značilno je. da je bil takrat tudi g. Protič med onimi, ki so demokratom stavili ultimatum radi imena države. V Zagrebu pa so na kongresu javnih delavcev baš demokrate najbolj prijemali, da ne nosi naša kraljevina imena Jugoslavija.
Prihodnje dni pride vprašanje na-daljnega obstoja demokratsko - radikalne koalicije ponovno v pretres pred demokratski klub. Struja, ki hoče iz s+op demokratov iz koalicije in prese-kanje vezi z radikalci, računa lahko na enotno razpoloženje kluba, ker v principu ni nikogar, ki bi gojil simpatije za tako skupnost, toda pomisleki realne politike so dosedaj v demokratskem klubu vedno premagali nanjenja razpoloženj.
Tudi pri nas je bilo tako. Opozarjamo na svoječasne članke »Slov. Naroda* ter zahteve druge javnosti, da je treba za vsako ceno in pod vsakim pogojem najti sporazum med demokrati in radikali. In kdo je bil takrat, ki je v Sloveniji propagiral idejo, da bi bilo treba še bolj nasloniti se na radi-kalce? Menda ravno tisti konservativni slovenski krogi, ki po zagrebškem shodu z razbijanjem režima, razbijajo tudi koalicijo demokratov in radikalov, ki je dognano sedaj edina možna kombinacija, ki lahko nosi težko odgovornost vlade.
Pa še vedno govorijo zelo tehtni politični momenti, da pomeni danes kriza vlade za državo še veliko nesrečo. Zunanji in notranji politični položaj baš danes ne dovoljuje dobe brez trdne vlade. Cela vrsta neodložljivih nujnih vprašanj js predložena parlamentu, da jih reši. Uverjeni smo, da bo navzlic načelnemu nasprotstvu demokratov proti radikalcem vendarle v demokratskem klubu zmagala ona struja, katera smatra, da danes ni še primeren čas za ukinjenje vladne koalicije. Izključena pa popolnoma niso presenečenja.
Naj pa bo odločitev taka ali taka, toliko je gotovo, da bo stranka ostala disciplinirana. Manjšina se bo brezpogojno podvrgla sklepom večine. S tem bodo tudi odstranjena notranja nesoglasja, ki so se pojavljala zadnji čas v demokratski stranki.
Grofa poslala republika?
na Grškem je končana brez krrolitja. V Atenah vlada popolen mir. V gledališčih se zopet vrše normalne predstave. Politični ujetniki iz prejšnjega režima, med njimi mnogo republikancev, je bilo izpuščenih na svobodo.	,
Voiaška komisija pod predsedstvom P™z, 23. septembra. (Izv.; z vest., polkovnikov Plastriasa in'Nataša ?	^oTuc^i
^e^r^Tr^a"; K i	P-ze, vlado, zdi se pa,
stik z voditelji venizelistov. Do sporaz- da "nna mkake meči	iz-
uma za sestavo nove vlade še ni prišlo. ^Kfceno, da prevlada v javnost, venfce-Revolucionarni komite se še tudi ni od- bsticna strup, k. sploh odklanja monar-ločil glede odpotovanja razkraija Kon- |W>o in zahteva proglasitev republike z
stantina in njegove rodbine iz Grčije. j vcnszelosom na čelu
il Jo	, .. ! Tozadevne vesti si zs!o nasprotujejo.
Pet ministrov prejšnjega Kabineta. < ^	m	M Havas» ja-
namreč Gunans, Stratos. Profopodakis, j y.,a> ^ so bn„ A<eRe s!!70Č: n3 ^ast novemu kralju Juriju ihinnniraue, javlja
--------- .. . . « .	i jsta agencija par ur kasneje, da so se
jo pred sodišče, kjer naj odgovarjajo za ! pogai^nja za sestavo revolucionarne vla-dogodke v Mah Aziji	, . 1 de razbila in da ie treba vsak hip priča-
Pred angleškim in francoskim^ poslani-	k!aalad5e repnb1ikc.
štvom so priredile množice oinoei in <ia-
V ATENAH ZOPET MIR. - NEPOTRJENE VESTI O PROGLASITVI
REPUBLIKE.
A-.'ene, 29. septembra. (Izv.) Revolucija
je bii na oddihu, v Pariz, je izjavil, da sc povrne na Grško šele po koučani revoluciji. ker noče. da bi se tr-liio, da se je udeležil revolucije. Na Kreti sa j« se-shvil tričlanski odbor Veni-.niste.' kot i rovizorna vlada.
Prekmurske mefe
pred Zvezo narodov
ZVEZA ODKLANJA POSREDOVANJE.
Ženeva 29. septembra. Svet Zveze!niso mogli pristati na predlagana po-nareriov je na svoji zadnji seji zaslišal j pravila meje v Prekmurju in ker tna-deleeata kra!ievine SHS dr. Miljutina džarski delegat ni odnehal od svojega Jovanoviča, našega poslanika v Ber- j nesprejemljivega stališča, bo svet Zve-nu in madžarskega delegata ministra j ze narodov bržkone odklonil svoje poza'zunanje stvari grofa Bantfvja o | sredovanje v tem vprašanju in bo za-
vprašanju razmejitve med našo kraije-jdevo vrnil veleposlamski konferenci, vino in Madžarsko. Ker naši delegati |
Pred razčiščenjem
politične situacije
POVRATEK MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA. - PRITISK NA VELJ-KOVIČEVO SKUPINO.
nes ponovne manifestacije. 1'osebna de-putacija je izročila v obeh ooslamštvih spomenici, v katerih se poslanika naprošata. naj sporočita svojima vladama zagotovilo prijateljskih čuvst-ev grškega ni roda do Anglije in Francije.
Glavni revolucionarni odbor je brzojavno naprosil Venizelosa, naj brani grške narodne interese pri antar.ti in naj zastopa Grško na mirovni konferenci.
Pariz, 29. septembra. (Isv.) Venizelos, ki je danes dospel iz Normandije, kjer
REPUBLIKA ŽE PROGLAŠENA?
Becgrcd, 29. septembra. (Izv.) Pozno zvečer je dcscela v Beograd vest, da 5? biin na Grškem proglašena republika. Radi nožne nre se zanesljivost vesti ni megla kontrolirati. Uredništva listov so to vest cbjnrila na lepakih po beograjskih ulicah.
Miian, 29. septembra. (Izv.) V noči do-š!a ratiio-brzojavka javlja, da so mornariške čete v Atenah proglasile republiko. Podrobnosti ni.
Beograd, 29. septembra. (Izv.) Z eks-
presnim vlakom je dospel v Beograd zvečer ministrski predsednik Pašič s svojim tajnikom. Na kolodvoru sta ga sprejela ministra Vukičevič in Miletič.
govornost za vse posledice. Sodeči po izjavah v privatnih političnih pogovorih ni nobenega dvoma, da bo tudi to krilo v odločilnem hipu uvidelo svojo pogreško ter zavzelo nedvomno stališče v korist
iiriisua v uMitvu. m	t	. . . ,
«Politika» pravi, da se ob prihodu mi- i ustave in vladne koalicije
.	n v./ __• r _ 1__r^l	^b«nrnStlQ f"l <4*1
nistrskega predsednika Pašiča pričakuje končna ureditev politične krize, ki je nastala radi odpora proti demokratsko-ra-dikalni koaliciji, ki ga je z ene strani vprizori! Protič, na drugi strani pa bivši ban Tomljenovič z onimi, ki so mu nasedli. V poučenih krogih se zatrjuje, da bo ministrski predsednik Pašič podal ostavko, ako se ne razčisti nejasno stališče Veljkovičeve skupine. Pašič hoče s tem doseči, da stavi to skupino pred od-
Glr.vna skupščina radikalne stranke.
Beograd, 29. septembra. (Izv.) Nocoj je odpotoval v Sombor minister za zunanje zadeve dr. Ninčič v spremstvu bivšega šefa presbiroja dr Bodija. V Som-boru se bo vršilo glavno zborovanje radikalne stranke. Iz Sombora bo dr. Ninčič potoval tudi v druge kraje Vojvodine. Kakor je znano, ima priti na skupščino v Sombor tudi Stojan Protič.
S
ko-eeški mefni spor
Ancilifa in Turčija itadalfu-
ANGLEŠKA VLADA PRESOJA POLOŽAJ ZELO RESNO.
London, 29. septembra, (lz.-.' Reuter-jev urad javlja iz Carigrada: Kemal paša je poslal generalu Pelletu spomenico isto vsebine kot generalu Harringtenu. V tej spomenici svetuje, naj se skiiče konferenca med angleškim, francoskim in turškim poveljnikom, ki bi določila pro-vizorično nevtralno cono. Ob Dardanelah se opaža precejšnje gibanje turških čet. Kemalistiene čete se obnašajo popolnoma korektno. Nosijo puške s cevjo navzdol ter podajajo britskim četam roke.
Vkljub temu možnost incidentov ni od st-ranjena in angleška vlada se slej ko prej pripravlja na vse slučaje. Vojaško poveljstvo dela z mrzlično naglico, da prepreči neljuba presenečenja, ki pri znani turški mentaliteti niso izključena, Večje število bolniških strežnic je bilo te dni vpoklicanih v bolnico v Mellev. Dve gorski bateriji sta na novo odšli na bližnji vzhod. Zadnje tedne je vlada naročila več tisoč tovornih avtomobilov.
Časopisje, ki ne skriva teh vojaških priprav, poudarja, da so te odredbe tem bolj utemeljene, ker vse vesti iz Carigrada soglašajo v tem, da nadaljuje Kemal paša z zbiranjem svoje armade ob Dardanelah. Po poročilu, ki je dospelo danes popoldne na zunanji urad, stoji ob
Sultan ponudil svof odstop
VLADA SI JE PRIDRŽALA ODLOČITEV.
meru bo postal sultan sedanji prestolonaslednik Abdul Medžid, v drugem pa bi ostal sultan le še cerkveni poglavar. svetno vlado pa bi prevzel kdo drugi. Ena verzija govori o proglasitvi republike, kar bi bilo momentano za Turčijo ugodno v toliko, ker bi utrdilo turško - rusko prijateljstvo, druga, bolj verjetna verzija pa ve povedati, da hoče Kemal sam postati sultan.
Vsekakor pa je od političnega talenta. ki ga- je v vsem svrjem dosedanjem delovanju pokazal Kemal vnša. pričakovati. da bo počakal z odločitvijo do definitivne ureditve orijeniskega vprašanja, da ne oslabi \ tem kritičnem času situacije Turčije z notranjimi trza vi cami.
SOVRAŽNA PROPAGANDA V INOZEMSTVU.
Beograd, 29. septembra. (Izv.) Presbiro objavlja: Nekateri inozemski listi so objavili alarmantne vesti o zaroti v Beogradu, ki stremi baje za tem, da izzove izpremembo na prestolu v Jugoslaviji. Dasiravno so te vesti tako naravne, da jih po njihovi ekstravaganci niti ni treba dementirati, smo vendar pooblaščeni izjaviti radi njihove široke publicitete, da so se objavile iz neprijateljskega vira v nameri, da napravijo zmedo v času, ko ■avlia yxhodno ynraš?nj%:
nevtralni coni ob Bosporu <e enajst turških divizij.
Angleški ministrski svet ja skoro v permanenci. Včeraj je imel tri ssje, danes že do štirih popoldne zopet Ive. Vse to kaže. da presoja viada položaj še vedno zelo resno, bolj resno kakor široka javnost.
Pariz, 29. septembra. (Tzv.) I isti poročajo iz Londona: V tukajšnjih političnih krogih smatrajo kot dokaz za to, kako resno presoja angleška vlada položaj, da se je kabinet v zadnjih 24 urah že petič sestal, da razpravlja o nevarnosti vojne, ki grozi iz Male Azije in ki po splošnem mnenju ni pojenjala. Vlada vsekakor ni izpremenila svojega stališča ter meni slejkoprej, da se Turkom ne sme dovoliti prehod preko Dardanel. Čanak se mora pod vsemi pogoji držati. Tam ?i stoje nasproti angleške in turške čete Dosedaj pa še ni prišlo do spopadov. Turško konjenico so baje nadomestili s pehoto, vendar pa ta vest še ni potrjena. Turki so dosedaj zasedli vso cono, rs-zen ozemlja pri Bergašu do dveh milj severno od Erenkfija, dočim imajo Angleži ves cen-trum v dolžini 20 in v globočini 10 angleških milj.
ČEŠK! PROTEST PROTI ODLOČITVI RAZMEJITVENE KOMISIJE.
Praga, 29. septembra. (Izv.) 2e več ket dve leti traja med Češkoslovaško in Poljsko spor za Javofino, majhno in ma-
lo obljudeno ozemlje v Karpatih. Ko je leta 1920. poslaniška konferenca določila končnoveljavne meje med tešinskim ozemljem in slovaškima komitatoma Spis in Arva. se je to ozemlje priznalo Češkoslovaški. Poljska, ki s to odločitvijo ni bila zadovoljna, je predlagala, da odstopi za Javofino kako drugo večje in bolj obljudeno ozemlje. Poslaniška konferenca je pristala na ta predlog, pod pogojem, da pride med obema državama do avgusta 1.1. do sporazuma.
Ta sporazum se ni dosegel. Mednarodna razmejitvena komisija je zato na svoji seji v Poljskem Tešinu dne 25. t. m. z
glasovi francoskega, angleškega, italijanskega in poljskega zastopnika proti glasu češkoslovaškega zastopnika predlagala, naj se Javorina razdeli med Češkoslovaško in Poljsko, ter sporočila ta predlog v Pariz. Češkoslovaška pa meni. da je razmejitvena komisija s tem predlogom prekoračila svoj delokrog ter je po dr. Benešu iz Ženeve podvzela energične korake, da prepreči poljski poizkus, doseči novo odločitev poslaniške konference v tem vprašanju. Češkoslovaški poslanik dr. Osuski je bil od dr. Beneša poslan v Pariz s striktnimi tozadevnimi navodili. Češkoslovaško časopisje se ba-vi s to zadevo obširno ter protestira proti vsakemu odstopu tega ozemlja poliski republiki.
Pariz, 29. septembra, (Izv.) Po ravnokar iz Carigrada dospeli brzojavki, ie sultan danes dopoldne z lastnoročnim pismom uradno sporočil kabinetu svoj odstop. Veliki vezir je takoj stopil v stik z* zastopnikom Kemal paše v Carigradu. Kemal paša je svetoval vladi, naj za sedaj ne sprejme sultanovega odstopa na znanje, ampak si obdrži odločitev. Budno naj sledi razvoju dogodkov in izreče odločitev šele, ko se pokaže, kaj zahteva situacija.
Kdo postane sultanov naslednik, je še vedno negotovo, ker se s«' ne ve, ali bo Kemal pa-ša sploh še hotel priznati sultanovo suverenitetr- nad Carigradom. ali pa se bo odločil za kako drugo obliko vladavine. V prvem pn-
ZfsHlanjs Sime Markoviia
Beograd, 29. septembra, (Izv.) Bivši komunistični voditelj dr. Sima Markovič, ki je bil včeraj priveden iz Ljubljane v Beograd, je bil danes prvič zaslišan. Izjavil .je. da je meseca maja 1921 pobegnil v Moskvo, kjer je prisostvoval kongresu tretje intemacionale. Odšel je brez potnega lista zato. ker j9 bil uverjen, da ga itak ne bi dobil. Meseca decembra 1921 je prišel na Dunaj, kjer je ostal dva do tri mesece, potem pa je odpotoval v Nemčijo. v svrho .socialističnih ia mate-
matičnih študij. Dne 23. septembra 1922 je prišel v Maribor, kjer se je nastanil v skromni sobici. Trdil je. da bi lahko ostal neopazen v Mariboru toliko časa, kolikor bi hotel, ako se ne bi bili skregali dve njegovi gospodinji. Ena izmed njih ga je iz 06vete prijavila policiji. Policija je prišla v njegovo sobo ravno v času. ko je premišljeval, kako bi prišel do denarja, da odpotuje v Beograd. Policija ni z njim grdo ravnala. Glede vidovdanskega atentata trdi, da o njem ni imel pojma, da z njim ni v nobeni zvezi. Zato zahteva, da ga izpuste iz zaporov, ker ni ničesar zakrivil
^ovrafek žlsnov
kraljevskega doma
Beograd, 29. septembra, (Izv.) »Novi list* poroča: S pristojnega mesta se do-znava, da bodo nocoj s posebnim vlakom dospeli v Beograd knez Arzen m kneginja Jelena z otroci. Jutri zvečer bosta s posebnim vlakom dospela kraljica Marija in princ Pavle. Vsi potujejo inkosrnito. Na kolodvoru v Beogradu jih bo pričakoval kralj s spremstvom.
Beograd, 29. septembra. (Izv.) Cim dospejo v Beograd kr.ez Arzen, princesi-nja Jelena, ter kraljica Marija, se bo vršil kronski svet v zadevi princa Gjorgja.
Spremembe
v diplomaciji
Beograd, 29. septembra, (Izv.) »Balkan» poroča, da bo te dni izgotovljen veliki ukaz o premeščenju in novem namešče-nju diplomatskega in konzularnega osebja. Govori se, da bo s tem ukazom g. Ti-ča Popovič, sc-danji poslanec i.a Dunaju, stavljen na razpoloženje ministrstvu za zunanje stvari in da bo na njegovo mesto imenovan za poslanika na Dunaju g. Miroslav Jankovič. Bivši šef presbiroja dr. Aleksander Bodi bo imenovan za generalnega konzula v Parizu. Razen tega bo imenovano večje število tajnikov, posebno uradniki, ki se nahajajo pri repa-racijskih in drugih komisijah v inozemstvu.
Francoski oboroievaini krediti
Pariz, 29. septembra. (Izv.) »Echo National*, je objavil senzacijonalno vest, da je Francija Mali antanti dovolila kredit za oboroževanje. K tej vesti se doznava iz poučenih krogov, da je bilo že v načrtu francoskega proračuna predvidena možnost, da bi se dobavil Poljski in Češkoslovaški vojni materijal na kredit do vrednosti 200 milijonov frankov. Polnca-r6 je sedaj sporočil finančni komisiji, da se mora ta kredit z ozirom na možnost eventualnega napada sovjetske Rusije na zapadne sosede zvišati na 300 milijonov frankov, ki bi se na enake dele razdelili med Češkoslovaško, Poljsko in Rumunijo,
De Faeta pred padcem?
Rim, 29. septembra- (Izv.) «Nazione» javlja, da se mora v kratkem pričakova-ti izbruh ministrske krize. Padec De Fac-te da je le še vprašanje časa. Gre le š« za to, s kakim vzrokom naj sc doseže padec kabineta. Potem bo pot za Giolit-tija odprta.
Is razprave o uradniški pragmatiki
Beograd, 29. septembra. (Izv.) Na svoji današnji seji je pododbor zakonodajnega odbora razpravljal o petem poglavju službene pragmatike. Sklepanje o členih 41.. 51. in 52. se je odložilo, ker so v zvezi s členom 7. in celim 4. poglavjem, ki še ni stilizirano. Neizpremenjeno to sprejeti členi 42. do 46., 48., 49., 53., 54. in 57. Z ozirom na sprejeti člen 46., ki določa, da more pristojni minister pravico imenovanja prenesti na podrejene organe, se je sprejel predlog, da se v ena, kem zmislu popravita že sprejeta člena 12. ir 22.
Člen 47. se spremeni v toliko, da se strokovnjaki smejo oprostiti polaganja državnega izpita »po povoljnem mnenju strokovnega sveta* (kakor v Slenu 14.). Člen 59. s stilistično popravi i dostav-kom »ali s konkurzom*. S tem je omogočeno, da se bo potom uredbe zahteval za popolnitev položajev razpis službe. V členu 56. 6e je sprejel dostavek, da se morejo vsi službeni krap, kjer so smatra služba zaradi posebnih življenskih razmer za posebno težko, označiti s posebno uredbo.
Prihodnja seja pododbora se vrši jutri dopoldne.
STANOVANJSKI PRAVILNIK.
Beograd, 29. septembra. (Izv.) Pra. vilr.ik k stanovanjskemu zakonu je dovršen in predhodno podpisan po ministru za socialno politiko. V veljavo stopi 1. januarja 1923. Pravilnik se razmnoži in razpošlje interesiranim faktorjem v izjavo. Še le potem se definitivno redigira in objavi po odobrenju ministrskega sveta. Tudi načrt invalidske?" zakona je že v tisku.
K ustanovitvi nemškega
In gospocSsrskesa društva v Sloveniji
Nemci v Sloveniji so sedai dobili potrjena pravila svojega političnega in gospodarskega društva v Sloveniji. «Deut-sches Volksblatt« iz Novega Sada pravi v svojem uvodniku, s katerim pozdravlja ustanovitev nemške organizacije v Sloveniji, da ie pokrajinska vlada v Ljubljani dolgo iz formalnih razlogov zadrževala potrditev pravil, da pa so Nemci vložili pravila, ki so jih točno posneli po pravilih slovenskega političnega društva na Koroškem. Vojvodinski Nemci pozdravljajo ustanovitev in nemško delo v gorah Slovenije, izražajoč željo, da se naposled skupni nemški organizaciji pridružijo še Nemci v Slavoniji ter Sremu.
Nemci nastopajo na zunaj pod devizo »staatstreu und volkstreu*. Oni hočejo priseči in držati zvestobo državi, pod katero jih je dala usoda, in hočejo kultivi-rati svoj jezik, svojo kulturo, svojo na-'••dnost.
Da kot geslo za javnost ne morejo postaviti druzega, je jasno. Pasus o zvestobi do države se v Sloveniji ne more razumeti drugače, o tem pri nas nihče ne more biti v negotovosti. Nemci okrog D. Volksblatta naj nam oproste, ako to zapišemo odkrito. Ta pasus se lahko povsem drugače glasi in razume v Bački, v Vojvodini in Sremu, nego v Sloveniji. To morajo razumeti tamkaj in temu primerno taksirati našo nezaupnost.
Nemci v Vojvodini so v državnopoli-fičnem oziru nekaj povsem drugega nego oni pri nas na Slovenskem. Tamkaj o kakem nemškem iredentizmu v smislu težnje, priti pod nemško državo, ne more biti govora. Tam morejo Nemci samo izbirati med našo kraljevino ter Madžarsko, Nemčija ali Avstrija zanje sploh ne prihaja v poštev. Pri nas pa smo direktni sosed nemške države in središče dosedanjega nemštva v političnem smislu leži neposredno ob meji. To je ena razlika.
Druga razlika je morda še tehtnejša. Nemci se v Vojvodini ter Sremu niso nikdar nahajali v ofenzivnem, v imperi-jalističnem stremljenju napram našemu elementu; nasproti bili so s Srbi vred izpostavljeni madžarski šovinistični politiki in njenim raznarodujočim težnjam. Tega pritiska so sedaj rešeni in o pritisku z naše strani niso upravičeni tožiti.
Drugače pa je z našimi Nemci. Oni So bili vajeni vlade nad nami, oni so bili protežirani in privilegirani v vseh smereh, na vse možne načine. Oni smatrajo dejstvo, da smo jih vrgli s te privilegirane pozicije in jih potisnili v položaj, ki približno odgovarja njih dejanski moči, kot zapostavljanje, kot krivico. Mi smo ustavili raznarodovanje in razbili njih umetno vzdrževane trdnjave v naših mestih in trgih; v tem ne vidimo druzega nego normaliziranje stanja. Ako bo smatralo novo ustanovljeno politično in gospodarsko društvo Nemcev v Sloveniji kot svojo nalogo zbrati okrog sebe ne le prave Nemce, ampak tudi nemškutarje in odvisneže, ki so nekdaj tvorili glavni del političnega nemštva pri nas, potem bodo seveda zadeli ob naš neizprosen odpor. Nemškutarije in renegatstva je pri nas za vedno konec.
Po kateri poti bodo šli naši Nemci? V isti številki imenovanega novosadskega dnevnika pravijo Nemci, da si upajo priboriti v Sloveniji pri bodočih volitvah v Narodno skupščino en mandat. Vseh Nemcev pri zadnjem štetju pa je bilo v Sloveniji le 40.000. To število pa nikakor ne more dati dovolj volilcev za enega poslanca, zato bi se dalo iz gorenjega računa sklepati, da mislijo Nemci tudi na razne svoje nekdanje pripadnike, ki pa so po pokolenju slovenske narodnosti. To pa je ravno ono mesto, kjer se začne naša bojna pripravljenost.
Nemci v Sloveniji so smatrali za potrebno, da se konstituirajo kot posebna politična skupina. Mi bomo opazovali in sodili njih početje po njihovem delu, ne po programu, ki ga navajajo ob svojem prvem nastopu.
| Goriško pismo
Drušveno življenje. — Naši vojski.
Gorica, 28. septembra 1922.
Povsod je znano, da je društveno življenje pri nas na Goriškem precej razvito, dasi se tu pa tam društveno življenje le preveč kaže samo v raznih veselicah in se člani ne poslužujejo tudi predavani in knjižnic, da izobrazijo svoje člane. Vendar se v zadnjem času čuti preokret tudi v to smer. Delo postaja resno, kot je tudi čas silno resen. V mislih imam Tavno izobraževalno društvo v Podgori pri Gorici, to je na eni najvažnejših naših narodnih postojank. Že pred vojno je bila Podgora v stalni nevarnosti radi laškega vala, ki je pluskal ob ta zid slovenstva, toliko v večji nevarnosti je danes, ko je dohod tujcev olajšan in znatno močnejši. Nobenega izmed predvojnih društev ni hotela vlada priznati, zato so si Podgorci ustanovili novo, v katerem so združili v močno falango vse, kar je slovenskega. Društvo, ki obstoja eno leto, rodi že lepe uspehe. Bilo je v tem letu izposojenih 1000 knjig, vršilo se je sedem predavanj in ena gledališka predstava. Ne bi tega natančno omenjali, a za Podgoro je to velikanske važnosti. Preteklo nedeljo so v domačem krogu praznovali obletnico društva in ob enem spomin na pesnika Gregorčiča; ob tej priliki je predaval g. France Bevk iz Gorice o pesnikovem življenju in delovanju.
V	vipavskem Sv. Križu so pretečeno nedeljo igrali v novem društvu diletantje »Našo kri» pisatelja Finžgarja, igro, ki jo naše ljudstvo najraje predstavlja, ki jo pa oblast zelo rada zelo črta, na Notranjskem pa jo sploh prepoveduje. To je značilno.
Zanimiva je bila tudi nedeljska prireditev v Rihemberku, o kateri smo že poročali in ki je privabila do 3000 ljudi in nad 200 pevcev in pevk. Vršila se je tekma pevskih društev; bili so navzoči strokovnjaki, da presodijo, kateremu društvu gre prvenstvo. Žalibog, da se je iz raznih tehničnih vzrokov udeležilo tekme samo 6 društev, da so manjkali naši zelo dobri pevski zbori. To pot je odnesel prvenstvo pevski zbor iz Barkovlj pri Trstu.
V	Gorici se letos osnuje Glasbena šola, poučuje g. Komel in Rus g. Ševčenko (violino); poleg tega odpre z dnein 1. oktobra svojo posebno Glasbeno šolo tudi Marij Kogoj, ki bo poučeval klavir. V tem oziru smo letos tedaj dobro napredovali. Manjka nam samo še stalnega odra, to se pravi dramatičnega društva, ki bi sestojalo iz vseh sil in nam prirejalo dobre, a stalne predstave. Zadnjič je igrala pri nas neka ruska družba, ki hodi tudi po deželi, a je bila žalibog »šmira* prve vrste. Zdaj nas obišče gdč. L. Wisiakova s svojim plesnim koncertom.
Gorica je v teh dneh posebno živa. Naši fantje prihajajo v vojašnice, da jih pošiljajo v razne kraje Italije v svoje polke. Polno smo slišali petja, ko so korakali po mestu v sklenjenih vrstah in s cvetjem okrašeni. Veliko je bilo žalosti v teh glasovih, a morajo se pokoriti in služiti. Komu? V vojašnicah so Jim dali bel trak okoli rokava, torbo in skodelico, pa hajdi. Težko se jim bo privaditi tujim krajem, jeziku in vojaškemu življenju splch, težko bo najti tovarišev med na-.odom, ki je po svojem značaju tako različen. «Goriška Straža» je posvetila odhajajočim fantom svojo posebno prilogo.
V	nedeljo so po Standrežu nekaj razgrajali fašisti, a hujšega ni bilo. Sploh fašisti zadnje čase kaj redko kažejo svojo aktivnost, a se nimajo kje izkazati. Naše ljudstvo ni neumno, da bi jim dajalo povoda.
iiil
-f O uradništvu in politiki je priob čila beograjska «Demokratija* lep članek, v katerem ie podvrgla zasluženi kritiki sedanje stanje, ko odločuje pri nameščanju in napredovanju državnih uradnikov — njih strankarska pripadnost. Pri nas, tukaj na zapadu, tega ni, ampak posebno v meiah nekdanje Srbije se je ta razvada zelo razpasla, oziroma je ostanek prejšnjih časov. Urad-
niška pragmtika bo s to razvado temeljito pometla, saj to je njen namen in njena naloga. Ona je delo demokratske stranke, brez katere bi še dolgo čakali na uradniško pragmatiko in na zboljšanje razmer in vendar zagrebška »Slobodna Tribuna*, ko omenja članek v »Demokratiji*, očita ravno demokratom vso krivdo na dosedanjih napakah. četudi bi lahko dobro ved<-la. da je ta očitek krivičen. Ampak »Slobodna Tribuna* je glavno glasilo »kongre-sistov* in zato pušča na miru ractikal-ce, blokaše in vse drage, da more ves svoj prostor porabiti za napade na demokrate.
+ Kako smo se umaknili vojni. Beograjska »Pravda* je objavila vest. da je ob priliki pogajanj v Parizu glede naše intervencije bilo kot kompenzacija ponudeno naši državi in Rumuniji: razeroženje Madžarske in Bolgarije po mirovnem ugovoru, nadalje povoljne strategične granice napram Madžarski in Bolgariji ter nekatere italijanske koncesije. Največ je na tem delovala Anglija, toda brez uspeha. Še prej pa so nam v Parizu, in sicer z vednostjo Grške, ponujali Solun, ampak pozneje je prišlo do soglasja med velesilami. Kakor pa iz Pariza doznava »Preporod*, se je gosp. Pašič pred svojim povratkom izrazil, da je le od našega držanja odvisno, ali bomo vpleteni v vojno, ki bi lahko ponovno vpalila ves svet. Ako bi se bili odločili za Anglijo, bi bila oborožena akcija neizbežna. Vojni zapletki bi zahtevali velikih naporov in žrtev. Pristali smo, da odpošljemo v Dardanele mal oddelek in tako manifestiramo solidarnost z an-tanto. Končno pa je vendarle zmagala francoska teza. To pa .ie tudi najboljši izhod.
-f Radie o Hauslerju. Zagrebški dopisnik osiješkega zajedničarskega »Hrvatskega Lista* je zopet »intervjuval* Radiča, ki mu je na razna politična vprašanja postregel s svojimi famoz-nimi odgovori. Glede izstopa poslanca Hauslerja iz seljačke stranko in Hrvatskega blcka pa je Stipa Radič odvrnil: 1.) da Hausler nikoli ni bil pristaš seljačke stranke, ker je po svojem javnem priznanju prišel k Radiču samo po mandat; 2.) da je ustanova o kvalificiranih kandidatih prisilila glavni odbor seljačke stranke, da je kandidiral Hausler, kajti Radič je takrat bil v zaporu; 3.) da je Hausler stori! politični samomor, ker ni odložil mandata in je v svoji nadutosti celo izjavil, da so ga volili njegovi eremski volilci. in 4.) da je vsa Radiceva stranka sedaj proglasila nad H&uslerjem družabni bojkot. »Naravno, da. je Hausler sedaj popolnoma osamljen.* je končal Stipa svoje razlaganje. Kako pak! Radič bo pač nanovo prekrojil ono madžarsko: «Extra rem puhlicam rusticam non est vita — et si est vita, non est ita* . . .
-f- Šaljiva revolucija. Vojvoda Pla-menac, bivši ministrski predsednik bivše črnogorske vlade, j° nedavno detroniziral kraljico Mileno. To »revolucijo* pa je izvedel čisto po predpisih: Z 20 oboroženimi vstaši je vdrl v črnogorski generalni konzulat v Rimu, okupiral ga. proglasil detronizacijo kraljice Milene in je imenoval s°be za predsednika črnogorske republike — na papirju in v emigraciji seveda. Naravno, da je kraljica ostro protestirala; kar tako si pa tudi ne da jemati — prestola.
+ «Der deutsche Gedanke.» Pol
tem naslovom je priobčila »Cillier Zei-tung* dolg uvodnik Julija Patzelta z Dunaja, ki izziva naravnost strmenje pri čitatelju in človek bi pričakoval od Dunajčana v 1.1922 — pametnejšo politično ideologijo. »Drang nach Osten* v rovi obliki — to idejo zastopa g. Patzelt in pravi, da so po anglešk« in francoske metode v svetovni politiki pokazale kot nepravilne, posebno v odnošajih teh dveh držav do drugih, od njih odvisnih narodov. Samo nemška metoda je dobra, samo Nemci znajo s svojo široko liberalnostjo pridobivati druge narode! To trdi g. Patzelt v »Cillier " Zeitung* navzlic še svežim spominom na čase, ko so Nemci vladali nad milijoni Slovanov tako. da jih bo zgodovina radi njihovih metod vla-
danja nad tujimi narodi vedno obsojala! Saj še nad peščico koroških Slovencev ne znajo viadati. pa sanjajo o tem. da postanejo vzor sosednjim narodom — torej v prvi vrsti nam, Če-hoslovakora, Poljakom itd. To je smisel članka »Der deutsche Gedanke* in to je dokaz, da Nemci še vedno niso prišli k pameti.
Po sV2tn
—	Eksplozijo forta Falconare pri
Speziji, o kateri smo že včeraj poročali, je povzročila strela, ki je udarila dne 27. t. m. ponoči v skladišče razstreliv. Fort, ki stoji na skrajnem koncu spezijskega zaliva, je popolnoma porušen, porušeni sta tudi dve tretjini hiš bližnje vasi S. Terenzio, dalje so trpele znatno škodo vasi Pitelli, Partusola, Puiiola, vas Lerici pa je popolnoma razdejana. Doslej so našteli 144 mrličev, katere so razvaline forta pokopale pod seboj, in 600 ranjencev. V fortu je bilo do 1500 ladijskih ton razstreliva in smodnika, poleg tega pa še veliko municije.
—	Italija in Švica bosta te dni sklenili novo trgovinsko pogodbo. Tozadevna pogajanja prično 18. oktobra v Bernu.
—	Tepeni fašisti. Italijanski fašisti so se zbrali v krožek tudi v Inomostu, kjer živi lepo število renjikclov. Dve gospodični iz njihove družbe sta šli te dni izzivat z laškimi trikolorami v neko kavarno, kamor zahajajo nemški burši. Ti so na izzivanje odgovarjali po buršev-sko, dami pretepli in ju vrgli iz kavarne. A gospodični sta se v kratkem času vrnili, ojačeni od čete fašistovskih drugov. Pripravili pa so se dobro tudi študentje in ko se je razvil neizogibni pretep, so jih skupili zopet fašisti, ki so morali pobegniti s krvavimi glavami.
—	Okraden diplomat. Ko se je italijanski državni podsekreter Tosti vračal te dni iz Ženeve v Rim, mu je na postaji Stresi neznan zlikovec izmaknil listnico s 7000 lirami v italijanski in švicarski valuti in z osebnimi dokumenti. O, Italija ima še bolj spretne ljudi, kakor so njeni diplomati.
Ijivo. Novemu odboru predseduje za društvo izvanredno zaslužni vlad. svetnik Lilek. podpredsednik je nadučitelj
osnovne šole Bizjak, tajnica strokovna učiteljica Debelak in blagajni ca naduči-teljica Zupančič. V kratkem se otvorijo poljudni tečaji za slovenščino, srbohrva-Iščino. fiziko, kemijo in knjigovodstvo. Ljudsko vseučilišče ima svoj sedež v poslopju meščanske 'ole, kjer se bodo vršila v tekočem poslovnem letu vsakih 14 dni ob pondelikih predavanja.
Mariborsko gledališče in trgovci Uprava maribor. gledališča se je obrnila i na ondotni trgovski gremij za podporo. Gremij je pozval vse trgovce in indu-istrijce, naj izroče gled. odposlancem, ko !jih te dni po;etijo. prispevke v denarju ali v tvarini, n. pr. manufakturo, konfekcijo, hiš. opravo, papir, les. barve i. dr., česar trgovine ali industrijski zavodi ne pogrešajo. S takimi darili pa bo gledališču, ki se nahaja letes v težavnem položaju. mnogo pomagano ter se mu zmanj šajo troSki.
Avtorsko pravo. V sredo se je vršil v Ljubljani sestanek umetnikov vseh strok; r.a sestanku je predaval skladatelj g. A. Lajovic o zakonskem projektu, ki ga je pripravila vlada v svrho zaščite av-torskih pravic. Predavanje je bilo v vsakem oziru izčrpno ter je podalo pregled o zgodovini zakonodaje glede zaščite avtorskih pravic pri nas in v vseh važnejših kulturnih državah. Navzoči, med katerimi smo opazili lepo število zastopnikov naših umetniških krogov, so predavanju g Lajovica sledili z velikim zanimanjem. Predavanju je sledila razprava ki je pokazala, da vsi navzoči soglašajo s stvarno kritiko predavatelja o imenovanem predlogu. Sestanek je trajal 2 in pol ure.
Ljubljanska drama.
Nedelja. 1. oktobra: »Hlapci. Otvoritvena predstava. Izv. Ponedeljek. 2. oktobra: »Hlapci*. A Torek, 3. oktobra: Zaprto. Sreda, 4. oktobra: R. U. R. Izv. Četrtek, 5. oktobra: R. U. R. B. Petek, 6. oktobra: «Romantične duše*. Izv.
Sobota. 7. okt. »Romantične duše*. C. Nedelja, 8. oktobra: «R. U. R.* Izv Ponedeljek, 9. oktobra: «Hlapci*. D. Torek, 10. oktobra: Zaprto.
Začetek vselej ob osmi uri zvečer *
Mariborsko gledališče.
Sobota, 30. septembra: «Hlapci*. B. Nedelja, 1. oktobra: cObičan čovek*. Izv.
Torek, 3. oktobra: »Revizor*. B.
*
Nove drame. V Zagrebu so igrali v četrtek prvič aktovko Pecije Petroviča Stojanda*. — V Mainzu so igrali prvič Shawovo komedijo »Tako bi ne smelo biti*. — V Berlinu so igrali prvič doslej ■ Nemčiji neznano igro Baumarchaiso-•o igro »Prijatelji*. — Dr. Alojzij Remec ie poslal mariborskemu gledališču svojo dramo »Užitkarji*.
Ljudsko vseučilišče v Celju. V pondeljek dne 25. septembra je predaval medicinec Mikič o temi: »Žalostna statistika pijančevanja v Jugoslaviji in reforma alkoholnega gospodarstva*. Predavanje je bilo dobro zasnovano, obisk, zlasti iz delavskih vrst, skrajno slab. — V torek dne 2G. septembra zvečer se je ršil občni zbor Ljudskega vseučilišča, ki je privabil nekoliko več občinstva in •zbudil zopet prav lepo upanje na bodoče plodonosno delovanje. Iz poročil posameznih funkcionarjev je bilo posneti, da je imelo društvo v pretečenem poslovnem letu 30 povprečno prav dobro obiskanih predavanj. Najaktualnejše razprave se bodo odslej po odborovem preudarku objavljale v poljudnih brošuri-cah. Finančno stanje društva je zadovo-
Iz začaranega mesta
Mesto leži v kotanji prijaznega grička, kakor muc v zapečku. Okrog grička teče mirna, globoka, prav slikovita voda. V njej se zrcali iznad nizkih lesenih krovov stara gotska, cerkev. Z ■vrha imaš krasen razgled po sosednjem gričevju. Jesen je vsa ta mehka br-da, pobarvala žolto, rjavo, rdeče, za-molklozeleno. V ozadju za belim zi-dovjem, žoltimi bučami, rumeno koruzo in rdečimi strehami Čepi modra in mična kulisa Gorjancev. Vsa pokrajina je, kakor prepisana iz Homca, časih pa se bočijo visoko nad njo fantastični obleki in se prelivajo sivo, srebrno belo in temnovioletno. Z zapada rdi zarja. Pokrajina je takrat, kakor Ber-liozova Eroica. Tudi na Stecchettija se spomniš: »E le giovenehe muggon da lontan*.
Tri deklice prhnejo po ulici in te pogledajo pol zvedavo, pol izvedeno. Krilca so še kratka, meča že obla. Gospa nadsvetnikova. — o, klanjam se, milostiva! Zares neverjetno konservi-rana! Kakor mesto samo. Pred sedmimi leti sem bil zadnjič tu, — zares, i; to gospo vred je vse še kakor takrat. Le meni se pozna, da sem se postaral ...
Kaj Gtoriš tujec v, Jeruzalemu, ce
odide tvoj vlak šele čez tri ure in ^če rosi iz Berliozovih ali Horacovih oblakov navaden prozaičen dež?
I kaj? Poč emu pa ima mesto kavarno?
Od dveh do pete, (— pa hvala Bogu ne od pete do dveh). Pri sosednji mizi čita postaren mladenič »Jutro*, oni od njega »Jugoslavijo*, tretji se samotež ukvarja nekaj časa z »Narodom*, četrti s »Tagespošto*. najsolidnejši peti pa trajno z «Uradnim Listom*. Pri blagajni ždi srednjebrhka gospodična. Njen sinček jo neprestano vleče za krilo, na glas pa ne zine nobene. Tako mu imponira ritualna tišina. Iz sosednje sobe se sliši neko čudno trkanje. Po dolgi analizi tega suhotnega glasu spoznam, da so to kamenčki domine, katero igrajo molčeči in nevidni fanatiki. Potrdilo pride a tempo. Iz doslej svetega hrama se naenkrat zasliši tuljenje, ploskanje, vrišč in petie: »Ra-ra-ra-ra!* (Po napevu »Gott_ erhalte*). Nato pa zmagoslavje: «Domina. domine, domino! Al' sem te!* — «No. pa napravimo novo!*
Kmalu se povrne mir in kamenčki zopet ritualno potrkavajo, od daleč, fino, skoraj muzikalno.
Po šipi mojega okna brenči muha.
Čez cesto nasproti so napisi. Eden je nrav moderen. »Menialnica. — Eskont
menic, devize, valute . . .»
Torej le ni vse tako, kakor pred sedmimi leti. Blagajničarkin deček, muha na oknu in ta napis, — te trojice še takrat ni bilo.
Vra'a se odpro. Debeluhast rdečkast duhovni gospod, kratkovidne oči, zunanjost prav lična. V levici obsežen usnjat kovčeg. V desnici dežnik.
V kotu je" prazno stojalo za časopise, okroglo, z mnogimi drobno posejanimi kljukami. Duhovni gospod obesi na eno teh kljuk svoj dežnik, z uspehom. Na drugo poskuša obesiti svoj trdi okrogli klobuk, brez uspeha. Končno se odloči, kovčeg varno položi stojalu pred noge, klobuk pa nese na drugo, primernejšo kluko na steni. Potem naroči črno kavo in »Narod* in se prepusti telesnemu in duševnemu užitku . . .
Revije, Cel kup! Kar po njih! »Češka revue*, letnik 1922, št. 1—6. Vse neTazrezane. »Zvon*, najnovejši iz leta 1920.. druri od 1919. »Jugend*, — oh, od oktobra 1918.. detto »Simplicisi-mus*. »Leipziger Dlustrierte Zeitung*, »Fliegende Biatter*. Slike o krušnih kartah, o povratku nemške vojske s fronte, o nekem prevratu, o cesarju... Ena tudi o prihodu Masaryka v Prago. Okrog njega legijonarji z dolgimi nasajenimi bajoneti.
Jugoslavijo zastopa »Obzor*.
Muha zleti z okna v mojo kavo.
V	sosednji sobi ee zopet dvigne hrup. Močan glas zapoje: »Tam na fih-tenkogel — ždi en brinov fogl, trala-lala . . .»
Gospod nasproti meni odloži »Jugoslavijo* in pljune v kot tik poleg plju-valnika. Potem prekriža nogo čez koleno druge noge. Pod hlačnico _ vidim razločno: Spodnjice so solidno in trdno prevezane nad nogavico. Solidno in trdno.
Gospod duhovni svetnik je zaspal nad »Narodom*, blagajničarka pa nad polpleteno nogavico. Muha je utonila. Gospod pri oknu še vedno študira »Uradni List*.
Čas je, da odrinem na postajo.
Dež je ponehal.
Tri fletne deklice se zoept sprehajajo in gledajo pol zvedavo, pol izvedeno. Za njimi, v spodobni razdalji, sedem mladeničev. Septima. oktava. Razeovarjajo se o Rousseauu. Za njimi hodim in prisluškujem. Prav razumni dečki! Saj celo poznajo avtorja, o katerem se razgovarjajo!
V	tem se razlikujejo od ljubljanskih kritikov.
Sedem let .ie okrog. Ali se sedaj zbudi duh Ketteja in Trdine?
Klub kolesarjev in motociPMstov «Ilirija» v Ljubljani priredi kot letošnje zaključne tekme ob priliki športnega tedna sledeče motociklistične in kolesarske dirke: V nedeljo dne 1. oktobra ob 10. dopoldne tekmo za motociklistično in kolesarsko prvenstvo na 1 km. Proga: Dunajska cesta od 2. do 4. km (motocikli-stična z letečim startom). — Popoldne ob 15. motociklistično in kolesarsko prvenstvo Ljubljane na progi Karlovški most - ljubljanski grad (0.960 km). Prijavnina za motocikliste 20 Din, za kolesarje 2 Din. Prijave se sprejemajo v klubovi kavarni »Prešeren*. V slučaju skrajno neugodnega vremena se odlože dirke na poznejši čas. — V soboto 30. t. m. ob 8. uri zvečer sestanek vseh moto-ciklistov in kolesarjev v mali sobi restavracije «Slon». Radi važnosti ie potrebn? sigurna udeležba.
Rapid (Maribor) : Primorje (Ljubljana). Kakor nam sporoča S. K. Primorje, se napovedana tekma med navedenima kluboma, ki bi se morala vršiti v nedeljo dne 1. oktobra na igrišču Primor-ja, vsled trajno slabega vremena ne vrši.
Nogometna tekma med starini Maribora in Rapida se vrši v nedeljo 1. oktobra v Mariboru. Zadnja tekma med tema moštvoma je končala neodločno s 4 : 4, ni čudno, da je bila dosedaj naj-. bolj obiskana tekma v Mariboru ter pri-I nesla društvoma precejšen dobiček. Ako | ne bo vreme vse pokvarilo, bodo Mari-| borčani imeli v nedeljo zopet precej z? i bavni športni užitek.
Službena objava LNP. V nedeljo dne j l. oktobra odpade prvenstvena tekma
I Slavija : Svoboda Ljubljana, ker odstopa ! S. K. Slavija od nadaljnega prvenstvene-j ga tekmovanja v letošnji jesenski sezoni. | Prvenstvena tekma Sparta : Svoboda Moste se vrši ob 15.30 na igrišču S. K. Primorja. Sodi g. Svetek. Vsled odločbe upravnega odbora odpade v nedeljo prvenstvena tekma Ilirija : Primorje,
Iz kazenskega odbora LNP. Na seji dne 29. septembra je kazenski odbor L. N. P. kaznoval S. V. Rapid (Maribor) po § 14. o. p. JNS. s 6 mesečno zabrano igre, ker ie imenovan klub odstopil z igrišča pri prijateljski tekmi Ilirija : Rapid dne 10. septembra 1922. Zabrana igre traja od 10. septembra 1922 do 10. marca 1923. S. V. Rapid izgubi vse prvenstvene tekme, ki padejo v čas te zabrar.e igre, ker je imenovani kub odstopil z savezni klubi, da ne smejo pod kaznijo določeno v § 14. v. p. JNS. igrati kake javno tekmo z imenovanim klubom. —
Tajnik II
Vprašanje prvenstva v lahlti atletiki Včerajšnji »Slov. Narod* prinaša nastopno notico: «S. K. Primorje ni prvak v lahki atletiki. Pri včerajšnji seji »Športne zveze* se je diskvalificiralo tretje mesto štafete 4krat 100 m, ki jo je doseglo Fn-morie. Primorje je radi tega izgubilo -točki ter ima enako Iliriji 68 očk Ker se je obenem tudi čulo. da je Valtričje-kel pod tujim imenom v Trstu in Opcini, je to »Športna zveza* prijavila Nogometnemu savezu v Zagrebu, ki vodi sedaj preiskavo. Ako se to izkaže kot resnica, izgubi Primorje 15 točk, ki jih je dosegel Valtrič in Iliriji ostane prvenstvo v lahki atletiki.* To poročilo »Slov. Naroda, je že vsled tega, ker »Športna zveza* in nogometni savez v Zagrebu nimata ničesar opraviti z lahkoatletrinimi tekmami za prvenstvo Slovenije, zelo nejasno. Ker pa Lahkoatletični savez v Ljubljani, ki je edinole merodajen za take sklepe, dosedaj še ni objavil oficielnega poroči!?, o svoji četrtkovi seji, ne moremo danes še zavzeti nobenega stališča o tem pra-šanju. Storili bomo to šele, ko dobimo oficielno poročilo Lahkoatletičnega saveza. Vsekakor je potrebno, da se temeljito in nepristransko razčisti ta nekoliko mučna zadeva.
Domače vesti
*	Minister Svetozar Pribičevič je po
poročilih iz Beograda lahko zbolel. _ 4 Pašič zepet v Beogradu. Ministrski predsednik Pašič je prispel včeraj zvečer iz Pariza v Beograd. V parlamentarnih krogih se domneva, da bo že jutri izdan odlok o sklicanju novega kronskega sveta, ki bo končno rešil vprašanje kraljeviča Gjorgja. Kronski svet se bo vršil najbrže 2. oktobra.
*	Pismo kralja Petra, ki je bilo priloženo njegovi oporoki, je včeraj minister za notranje zadeve izročil kra-liu Aleksandru.
*	Odlikovanje ministra dr. Krstclja. Italijanski poslaniški odpravnik v Beogradu, gosp. Surmonte. je v četrtek izročil ministru za vere, dr. Krstelju, red italijanske krone, ki mu ga je podelil italijanski kralj.
*	Miho Mihanovič v Dubrovniku, le dni se je pripeljal iz Amerike v Dubrovnik predsednik centralne Narodne stranke v Južni Ameriki, znani dalmatinski rodoljub in bogataš Miho Mihanovič. ki je zlasti med svetovno vojno žrtvoval veliko vsoto za jugoslovansko propagando v Južni Ameriki. Dubrovčani so priredili svojemu odličnemu rojaku slovesen sprejem.
*	Zanella v Beogradu. Bivši predsednik reške vlade, Riccardo Zanella, je posetil pomočnika zunanjega ministra. Ljubo Nešiča in Gavriloviča. in se informiral pri njih o razvoju najnovejših pogajanj med Italijo in Jugoslavijo.
*	Naši grobovi na Bolgarskem. Na
zahtevo ministrstva za vere je poslala bol carska vlada potom zunanjega ministrstva naši vladi 41 seznamov naših državljanov, ki so med vojno umrli na Bolgarskem, kakor tudi načrte in slike grobnic, v katerih so žrtve pokopane.
*	Obveščanje o smrti ali težki obo lelosti vojakov. Vojni minister je na zahtevo ministrstva za verp izdal ukaz. da morajo vojaške komande v slučaju smrti ali težke obolelosti vojakov takoj brzojavno obvestiti občine, kjer žive svojci umrlih ali obolelih vojakov, oblasti pa morajo to protokolarično naznaniti rodbinam, da eventualno lahko brzojavno zaprosijo za odložitev pogreba do njihovega prihoda.
*	Kredit za prehrano pasivnih po krajin. Upravni odbor Narodne banke je sporočil ministrstvu za socijal. politiko, da je za prehrano pasivnih krajev v Dalmaciji. Hercegovini, Črni gori in Sandžaku dovoljenih 55 milijonov dinarjev. Kakor znano, je minister dr. Žerjav zahteval 70 milijonov. Denar se bo izplačal pri domačih bankah, ki imajo kredit pri Narodni banki. Narodna banka bo menice pozneje re-eskomptirala.
*	Čilski konzulat v Beogradu. Kon-žularni zastopnik južnoameriške republike čile za Poljsko in Jugoslavijo, don Carlos Munjor Hurtado, ki je doslej imel uradni sedež v Varšavi, se je te dni preselil v Beograd, ker ima republika čile več stikov z Jugoslavijo, kakor pa s Poljsko.
*	Veleizdajniški proces v Subotici. Kakor smo že poročali, se je v zadnjih dneh vršil v Subotici veleizdajniški proces proti odvetniku dr. Vargi in tovarišem. Tekom razprave se je pokazalo. da je bil del obtožencev, zlasti odvetnika dr. Varga in dr. Hajdu, železniški uradnik Ignatz in tipkarica Klara Szabo. zapleten v obsežno zaroto proti naši državi. Osem obtožencev je bilo obsojsnih zaradi veleizdaje in špijonaže, in sicer dr. Varga in Klara Szabo na 15 let, Ignatz na 12 let. dr. Hajdu na 10 let, Nemeth na 8. Volgy na- 6. Demeter in Veresbaranvi pa na d let težke ječe. Ostali so oproščeni.
*	Kongres jugoslovanskih zdravnikov v Sarajevu. V Sarajevu je bil dne 25. septembra svečano otvorjen kongres jugoslovanskega travniškega udruženja Zbranih je bilo okoli 200 delegatov. Otvoril je kongres pomočnik ministrstva narodnega zdravja g. Nikolič. V imenu profesorjev praške medicinske fakultete je govoril dr. Formanek, ki je naglasa! potrebo čim prejšnjega in trajnega ujedinjenja jugoslovanskih in češkoslovaških' zdravnikov. Obenem s kongresom je bila otvorjena tudi velika, zelo zanimiva higijensko - medicinska razstava, ki ilustrira higijenske razmere po mestih in po deželi. Na kongresu se je razpravljalo o internih društvenih in stanovskih vprašanjih. Izvoljena je bila nova uprava z dr. čaekovičem na čelu. Zvečer se je uprizoril film o njegi deteta. Na zadnji seji se je razpravljalo o načrtu za ustanovitev zdravniških zbornic, katerega bo nova uprava predložila ministrstvu za narodno zdravje. Po zaključku kongresa je velik del delegatov napravil izlet v Dalmacijo in na morje.
*	Skrčenje uradnih ur pri poštah v Sloveniji. Zaradi težav pri nabavi kuriva in razsvetljave se skrčijo v zimski dobi 1922/23. to je od 16. oktobra 1922 do 31. marca 1923 uradne ure pri poštnih uradih z brzojavom in telefonom na 6. oziroma na 5 ur, pri manjših uradih pa na 4 ure. Uradne ure pri ljubljanski in mariborski glavni in kolodvorski pošti, pri poštnih uradih v Celju, Ptuju, Novem mestu. Kranju, Zidanem mostu. Tržiču. Gorenji Radgoni, Črni pri Prevaljah, Hrastniku, Jesenicah na Gor., Mežici. Prevaljah in Trbovljah ostanejo neizpre-menjena. Uradne ure ob nedeljah in praz nikih se ne izpremene. Iz pregleda, ki je razobešen na vsakem poštnem uradu, so razvidne uradne ure dotlčnesa urada.
*	Predavanja na beograjski univerzi se prično dne 15. oktobra.
*	Napredovanje v državni 9lužbi. Finančni prokurator v Ljubljani g. dr. Hubert Souvan je pomaknjen v V. činovni razred.
*	Za udeležnike sodniškega kongresa.
Prometni minister je odobril vsem sodnikom prvostopnih sodišč, ki se žele udeležiti letošnjega kongresa sodnikov v Beogradu dne 14. oktobra polovično vožnjo po vseh državnih železnicah. Znižane vožnje veljajo za prihod v Beograd od 11. do 13. in za odhod od 14. do 17. oktobra.
*	Otvoritev telefonske centrale v Radečah pri Zidanem mostu. V Radečah pri Zidanem mostu je bila dne 18. septembra 1922 otvorjena telefonska centrala z javno govorilnico za krajevni in medkrajevni promet z omejeno dnevno službo.
*	Uvedba Dopolne dnevne službe pri telefonu na Grosupljem. S 1. septembrom 1922 se je pri pošti Grosuplje za telefon uvedla popolna dnevna služba (C), to je v poletnem ačsu. od 1. aprila do 30 septembra od 7. do 21. ure. pozimi v času od 1. oktobra do 31. marca od 8. do 20. ure.
*	Neoddane poštne pošiljke. V poštnih uradih je bil te dni nabit- razglas o pošt-
;h pošiljkah meseca avgusta 1922, ki se niso mogle oddati. Te pošiljke morajo naslovniki tekom enega leta dvigniti, ker sicer zapadejo.
*	Nove uniforme naših oficirjev. Voj-> ministrstvo je odredilo, da naši oficirji »mejo nositi uniforme starega predpisa še do dne 1. marca 1924 in da se v tem času lahko vrši tudi kombinacija uni form starega in novega predpisa. Do marca 1924 pa si morajo vsi oficirji nabaviti uniforme rovega predpisa, ki bodo enake za vse oficirje.
*	Planinske koče zatvorjer.e. Razen koče v Kamniški Bistrici in Valvazorje-ve koče na Stolu so -sedaj vse koče Slovenskega planinskega društva zaprte.
*	Ruski akademiki, najbednejfi med nami stopijo z oktobrom v novo šolsko leto, ki jim bo prineslo zopet trud, skrb in revščino. 2e lansko šolsko ieto je večina njih živela v taki bedi. da so bili pri-morani ob urah. ko niso imeli predavanj nositi opeko, omet, deske itd. pri raznih stavbiščih in podjetjih. Veliko jih je delalo na zletncm prostoru Sokola. Počitnic sploh niso imeli, ker brez podpor niso mogli živeti in prijeli so — in ni jih bilo sram — za najnižje delo. samo da jim n: bilo treba nadlegovati in prositi občinstva za kruh. Malo je bilo tako srečnih, da. so si z risanjem ali sličnim delom prislužili kak dinar za rilo. Poleg vseh nadlog iim preti letos še nevarnost, da ostanejo brez menze in gledati bodo morali, kako si pomagajo. Zato se kot čebelice, marljivo pripravljajo r.a nedeljo, da bodo za borih 10 Din nudili občinstvu čim največ zabave. SI. občinstvo naj jih pa s svojim posetom razveseli in se udeleži v največjem številu obeh prireditev, da jim s tem olajša bedo. ki jih čaka na zimo. Natančen spored je razviden iz lepakov, ki so že nalepljeni po mestu. Ne odvrnite jih. ko vam bodo prišli ponujat vstopnice!
* Izseljevanje v Zedinjene države ameriške. Kakor v prošlem letu, je vlada Zedinjenih držav ameriških dovolila tudi za leto 1922/23 priselitev le omenjenega števila, oseb. Za Jugoslavijo znaša to število 6406 oseb, od katerih je določenih za Slovenijo 700. Ker je to število po že izdanih izseljeniških potnih listih izčrpano, se do konca junija 1923 ostale in nove prošnje za take potne liste ne morejo več vpoštevati. Navedena omejitev priselitve v Zedinjene države ameriške pa ne velja 1.) za državne uradnike, 2.) za izselienike, ki potujejo le skozi Zedinjene države ameriške, 3.) za turiste in trgovce, ki potujejo po trgovskih poslih, 4.) za izseljence pod 18 let- starosti, katerih starši so državljani Zedinjenih držav ameriških, 5.) za izseljence, ki so prišli iz Zedinjenih držav ameriških in se tjakaj vračajo v roku šestih mesecev, računajoč ta rok od dne, ko so zapustili ozemlje Zedinjenih držav ameriških, do dne. ko zopet stopijo nanj, 6.) /a izseljence, ki so intelektualni delavci. Izseljevanje v druge prekooceanske države je neomejeno.
*	Celjski občinski svet ima svojo redno sejo v pondeljek dne 2. oktobra z običajnim dnevnim redom, ki obsega poročila posameznih odsekov in slučajnosti
*	Ukinjenje pouka neobveznih predmetov. Mariborski pododbor profesorskega društva je imel včeraj izredni občni zbor. na katerem se je bavil z vprašanjem uki-njenja pouka neobveznih predmetov na naših srednjih šolah. Po živahni diskusiji je bila sprejeta resolucija, ki poudarja izredno važnost neobveznih predmetov za izpopolnjenje šolske izobrazbe in pa njih enormni pomen za praktično življenje. Zato protestira proti ukinjonju njihovega pouka in zahteva od Viš. šol. sveta, da svoj sklep prekliče, oziroma posreduje v tem zmislu pri ministrstvu prosvete.
*	Gospodinjska šola na Jesenicah. Ožji odbor gospodinjske šole pod spretnim vodstvom predsednika M. Regovca je imel dne 26. septembra svojo sejo, kjer se je ugotovilo sledeče: delo za oživo-tvorjenje prepotrebne gospodinjske šolo na Jesenicah se bliža svojemu koncu. Kranjska industrijska družba po zaslugi glavnega ravnatelja K. Noota opremi vse prostore, ki se rabijo za to šolo v poslopju osnovne šole, lesne tvrdke A. Ar-nejc. F. Ferjan in dr. Rekar so darovale ves notrebni les. a razni prijatelji te šo-
le so darovali okrog 10.000 kron v nakup potrebnih posod. Merodajnc oblasti so obljubile vso ostalo pomoč, kakor nastavitev potrebne učne moči itd., samo občinsko gerentstvo odklanja vsako pomoč. Ako Bog di in sreča junačka, se otvori ta prekoristna naprava začetkom pomladi.
*	Dijaška kuhinja v Celju. Dolgo vrsto let že podpira Dijaška kuhinja v Celju revno dijaštvo z brezplačno hrano. Po vojni se je preselila v suteren novega gimnazijskega poslopja, kjer kuha v lastni režiji. Letos se je zglasilo za brezplačno hrano nad 70 dijakov realne gimnazije, trgovske in obeh meščanskih šol. Vsled pomanjkanja sredstev se je moralo večje število* dijakov odkloniti. Kuhati se je začelo z 29. septembrom. Odbor se obrača na širšo javnost s prošnjo, da se ob raznih prilikah spominja celjske Dijaške kuhinje.
*	Podružnica Jugoslovanske Matice v Škofji Loki je priredila v nedeljo dne 17.
korist Jugoslo
Gospodarstvo
KONEC AVSTRIJSKEGA INDEKSA, j »arije, — lavina na »poševni ploskvi . .... , , dirjanje v prepad. Isto velja za idejo o Indeksu zvonijo. Avstrijska vlada se ^ -u v datu. To je mogoiSe !e te-
>če rešiti vrvi, ki si jo je Seiplova vla- ^ ^ uvedejo tudi dajatve v zlatu.
to je. če sploh uvedemo zlato valuto. Gospodarsko nam to še ni mogoče, ker je vprašanje mednarodno, odvisno od ureditve problema reparacij in dolgov. Edino možnost je zadel Divčev predlog, — povišanje draginjskih doklad. Te so nujne. Razen tega pa je naš problem: Boljša
hoče
da dala oviti okrog vratu v trenutku, ko so jo zapustili živci. Dne 15. sept. izračunani indeks je zadnji, ki so ga izplačali javnim nameščencem. Novi zakon bo državo razbremenil, da. ji ne bo več treba v plačah izenačevati sproti raztoče dra-ginjske kvote. Zasebno gospodarstvo, ki mora biljonske vsote plač kriti, ne more	''polnLka"in poboljšanje produk-
po vzgledu avstrijskega finančnega mini- ^ pos!ednji naš temeljni problem ni
odvisen od vlade, marveč od državljanov.
stra pričarati z navadnim nabiranjem potrebnih vsot izpod rotacije, zato se že sedaj brani prevzeti novih 91% za prošli indeksni mesec (15. avgusta do 15. septembra t- 1.). Kovinska industrija, ki je merodajna za večji del najproduktivnejših avstrijskih obratov in za njih mezdna vprašanja, izjavlja, da nikakor ne more več nositi bremen. Tudi banke pravijo, ■da več ne morejo korakati z indeksom, ker bi morale izdatke za osebje podvojiti.
septembra cvetlični dan v vanske Matice. Doprinesel je 2450 K v podporo neodrešenim bratom. Vsem go- Izguba neomejenega številčnega mdek-spedičnam, ki so sodelovale, izreka od-I sa pomeni za avstrijsko delavstvo in urad -
bor tem potom najlepšo zahvalo.
*	Iz Žužemberka nam poročajo: Dne 6. oktobra se poslovi od nas Dodpregled-nik tukajšnjega oddelka finančne kontrole g. Franjo Abram. Gospod Abram je rodom Goričan. Po prevratu se je javil prostovoljno na Koroško. Ko končanih bojih je stopil zopet v finančno službo. Služboval je po najrazličnejših krajih in je moral skoro dve leti živeti ločeno od svoje družine. Končno so ga poslali v Žužemberk. Tukaj se je takoj splošno priljubil. Kot vnet naprednjak in Sokol je mnogo storil za napredno stvar in Sokolstvo. Komaj se je pri nas malo odpočil od večnega potovanja, že ga kliče dolžnost v Zatonie v Srbiji. Naš Sokol bo iztrubil z njim idealnega delavca, katerega bo težko pogrešal, kar vemo ceniti tembolj, ker je ves trg z okolico vred jako nezaveden. Vrlemu Sokolu želimo obilo sreče in mu kličemo v slovo krepki: Zdravo!
*	Smrtna kosa. V Ljubljani je umrla ga. Gabrijeki Lindtner, roj. Eržen na Krki na Dolenjskem g. Henrik Lobe. v Idri-ii vpokojeni rudniški kontrolor Ivan Tu-šar. V graški bolnici je nmrl Fric Raseh. znani imejitelj knjigotržnice » Celju, ki je igral svoj čas v celjski nemški javnosti veliko vlogo. Vsled nesrečnega padca si je tako pretresel telo. da je podlegel svoji dolgotrajni bolezni. N. v. m. p.
*	Iz Laškegt! nam poročijo: Dno 28. snpiembra ie umrl v mariborski bolnic; r. ?tjepan Koines. znan mesar in go-t'1-Trf&r v Laškem. Rojen Varažli e bival dolga v Lašksn	bi! ta n
pomeni
ništvo (državnega in zasebnega) na prvi pogled veliko žrtev. Vsa njihova zasebna gospodarstva so na to navajena, da so prejemki bili sproti izenačeni z blazno skakajočimi cenami. Sedaj pa naj bi jih odprava indeksa brez usmiljenja izročala valovanju cen na trgu? Toda v zadnjih mesecih so cene in prejemki uprav tekmovale, kdo bo bolj dirjal, tako. da postaja tudi gospodarsko neizobraženim jasna tesna zveza med indeksom in draginjo. Indeksne številke so v treh mesečnih rokih zdrvele naprej na 41, potem na 71 in sedaj na 124, pa tudi ta številka je že prekoračena. Vsakokrat povišani prejemki so indeksno številko vedno višje pri vili, uspeh izboljšanja prejemkov je bil vsakokrat sproti uničen. Nekateri nameščenci so zato zahtevali vedno krajše roke za izračunavanje indeksa in sledeča povišanja prejemkov. Avstrijska viada se je tej zahtevi ustavljala z gospodarsko pravilno motivacijo, da pomenijo štirinajstdnevni ali celo tedenski roki le hitrejšo rast draginje. Sedaj pa je prišla tudi do pravilnega spoznanja, da velja i s*o pravilo tudi za enomesečne roke. Indeks je bil glavni tvorec zadnjih treh avstrijskih valov draginje, in avstrijski uradniški proračun je dosegel poldrugi bilijon kron, nekaj več pa še mezdni! To so že astronomske številke sovjetov in popolno uničevanje državnega gospodarstva. Deio in produkcija se ne morata tako povečati, da krijeta z vrednostjo tolike vsote kredita (= bankovcev). Te vsote so potekale iz otrovanega vira tiskarskega stroja, ki je pričel bruhati iz sebe cM svoe r,Mt,-nos« in	s,** j že bankovce po 500.000 kron. Indeks je
« ^Vn. Ko? star hrvatsV .4o. isvečojprižgd kar_na obehtae* ^n-
ie bi! odločno naroden tudi v težkih pred in medvojnih časih ter vedno zvest naš somišljenik. Vrlemu možu. ki je umrl v
krat. Finančna uprava je morala bankovce odnašati še m"krp izpred stroja in zasebna podjetja :-o morala zaprositi za
Te točke so ne samo glavne, ampak edi ne. Vse drugo je demagogija.	K.
= Cene v zagrebški mestni aprovizaci-
ii pri nadrobni razprodaji so -sledeče: ba-natska moka št. 0 28 K, št. 2 27 K, št. 4 26.50 K. št. 6 23 K; sladkor v kockah ke 78 K, fižol 19 K: svinjsko meso 76 do 100 kron. mast 120 K. slanina- 116 K, govedina 30 do 38 K, telečje meso 54 do 60 kron. bukova drva seženj z dostavo v hišo 2450 K. Aprovizacijski odbor v Zagrebu dosledno deluje še na nadaljnjem znižavanju cen in rigorozno postopa po zakonu o pobijanju draginje.
= Inozemske terjatve v dinarjih. Finančni minister je dovolil, da se inozemske terjatve v dinarjih morejo pri nas uporabiti za nakup sliv. Smejo se za olajšavo prometa prenesti od enega zavoda na drugi v svrho nakupa izvoznega blaga. Ta naredba ima namen zmanjšati dinarske terjatve inozemstvu in pri tem pobijati dispariteto med našimi in tu iimi borzami.
= Budimpeštanske konference o Južni železnici. Madžarska vlada je iznova povabila našo vlado naj se udeleži konference zaradi ureditve vprašanja južr.e železnice v Budimpešti Na eni prihodnjih sej se bo vlada pečala s tem vabilom. Prvo vabilo je bilo odklonjeno, ker so vprašanja južne železnice v tesni zvezi z bodočo trgovinsko pogodbo r. Madžarsko in ji mogoče prejudicirajo. Menimo da vlada nima nobenega povoda me njati svoje stališče.
= Dobava brzojavnih drogov. Mornarica v Boki Kotorski naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da potrebuje nujno 400 telegrafskih drogov in sicer: dvesto drogov 9 m in dvesto drogov 12 m dolgih. Debla morajo biti borova ter imeti na vrhu deblino od 12 do 15 cm premer. Borovec mora biti popolnoma zdrav. Drogi neinpregnirani. Rok dobave čim preje franko vagon železniška. postaja. V ceno kalkulirati tudi 4 in pol obresti, katere treba plačati za državne takse. S kolkom 3 Din kolkova ne ponudbe je poslati naravnost Odele nju za mornarico v Zemunu.
uajMjših moških letih, ohranimo najlep- (kredite, ki niso običajni krediti za trgov-. ' J ;	jski ali industrijski obrat marveč so le m-
M * Strela ie ubila v Vel. Bečkereku po- j direktna toda' zelo močna inflacija. Za sestnika Svetislava Cvejiča. Sel je običaj več* množino tako Pn^b^nAznakov no popoldne na polje, kjer ga je zaloti- za denar namreč ne to*	poče-
la huda nevihta. Umaknil se je pod ne- čan prirastek na raznih vrednotah narod-ko drevo v katero pa ie kmalu udarila nega gospodarstva. Ponudba živil n oble-streltM je drevo razklala. Cveijča. ki je jke na trgi,. ostane posvoji — iskal pod njim zatočišče, pa uoila.
*	Hišni požar. Včeraj zjutraj okrog 1. ure se je vnela žerjavica v stanovanju blagajničarke v mariborskem mestnem kopališču. Ogenj je uničil nekaj hiš-
ne opreme in naredil za 7000 kron ško- ie največji dokaz za de Pogasili pa so ga. še predno je mogla b nkovcev tiskas, tem intervenirati na lice mesta, prispela po- višje so tudi cene. h.<
žarna hramba.
*	Veliko neurje v Brodu. V Brodu ob Savi je divjala te dni strahovita nevihta, ki je opustošila vsa polja v okolici in poškodovala tudi mnogo hiš v mestu. Veliko škodo ie napravilo neurje tudi po gozdovih. V Brodu samem so bile ulice vsled plohe pod vedo. Na Savi se je potopilo več čolnov, ki jih je res ihta odtrgala od obrežja.
enaka, število novčanic raste, z njo raste številka cene. Indeks torej naravnost po-dražuje in navija c?nc. To resnico je narodnogospodarska veda spoznala že 100 let sem . . . Sedanja avstrijska inflacija irečji dokaz za ta nauk. Čim več manj so vredni, tem ije so tudi cene. Kdor prejema te nove denarne zrake, kmalu zapazi, da dobi v blagu za dva tisočaka le toliko, kolikor je pred mesecem dobil za enega. (Boljša ženska obleka stane na Dunaju danes
Borza
Zagreb, devize: Dunaj 0.0825 —
0.09025,	Berlin 3.83 — 4.13, Budimpešta 2.45 — 2.85. Bukarešt 42 — 44, Milan 271.50 — 276.50, London 282.2 — 288.2, Newyork 63.75 — 64.75, Pariz 487.60 — 495.60, Praga 199 — 203, Sofija 38 — 40, Švica 1200 — 1220, Varšava 0.90 —
1,	valute: dolar 62.25 — 64.25, češke krone 193 — 201, franki 490, madž. krone 2.65, marke 3.95, leji 40, lire 268 — 276.
Trg. obrtna banka 60 — 62. Brodska banka 72. Hrvatska eskomptna banka 158 — 162 Jadranska banka 410 — 425. Jugoslovenska banka 100 — 103. Ljubljanska kreditna banka 210 — 21-5 Slavenska banka 106. Praštediona 1080 — 1090. Rečka pučka banka 98 — 100.
2 in pol milijona kron. in - cena raste!) Slovenska eskomptna banka 17= Tako so poskočile tudi cene za čevlje, ! Srpska banka 150 -152-50-klobuke, meso. mast, kruh itd. Prodajalci l^nloataca drva 125 - 127.50. so sproti »nunierirali> blago po deviznem kurzu, brez ozira, ali je blago domače ali uvoženo. Posledica padanja vrednosti de-
* Smrt tihotapca. Na državni cesti Spi- jnarja. (Glej tudi BOMta.razpravo o Ije-Št nj ie naš obmejni stražnik prošlo stanju svetovnega denarstva v zadnji oboo zvečer zasledil dva tihotapca. Ko .Njivi,; opazke o padanju vrednost, d e-
' — narja in rasti draginje obenem z fastjo
prejemkov).
Tudi radikalni socialist dr. Octo Bauer je 14. septembra v avstrijski narodni skupščini prizual z vso odkritjostjo, da pomeni takšno razvrednotenje denarja uprav navadno raztopljenje vsega narodnega gospodarstra. Višja mezdna vsota ni enostavna pc-sledica nižje vrednosti denarja. Njena posledica je - obubo-žanje, ker je zadela piodukcijo. V indek-
sta sra zagledala, sta se spustila v beg. vsled česar je stražnik streljal 7,a njima. Eden od tihotapcev je bil od krogle smrtno zadet. Umrl je na avstrijskem ozemlju in bil v špilju pokopan. Identitete doslej niso mogli dognati.
* Roparja. V Očeslaveih v gomjeradgon skem okraju so aretirali 201etnega Jožefa Hojnika, ki ie pravkar zapustil mariborsko kaznilnico, in njegovega pajdaša Jakoba Kranjca, ker sta napadla godca Antona Filipiča in mu oropala njegovo jsu so
harmoniko.
* Telermt Svengali je v četrtek zvečer za enkrat zaključil serijo svojih uspelih
iskali sredstvo za olajšanje bede. Izkazal se je kot njen največji tvorec.
Avstrijska vlada bo najbrže nad odpravo indeksa padla. Za izvedbo sana-in zabavnih produkcij s telepatijo in su- cijskega programa PO^bu^ Avstnja srestijo. Kakor vse prejšnje, ie bila tudi >koncentracijsko vlado, toda Seg je Ilud nrcdsinočnia produkcija razprodana do j nasprotnik sodelovanja .^
zadnjega kotička obsežne dvorane, ven- izato ^^P^^^Vte^r na sImi dar na je vladal tonot vzoren red. G. j hude borbe proti vladi, vendar pa sam Svengali je žtel s -svojimi res uspelimi'priznavajo, da je odprava indeksa pogoj eksperimenti iz telepatije, zlasti pa iz su- za vsako drugo sanacijsko ak.ijo bank-
-	_	_	•	w	. 1.	I __ Iv,	/1 r« n
!re?ti:e burno odobravanje navzočega občinstva. od katerih so mnogi očividno to pot šele prvič spoznali to zagonetno stran našega psihičnega bitja. K uspehu prireditev j« v nemali meri pripomogel
rotne države.
V »Našem glasu» najdem, ko to pisem, nekaj izvajanj za indeks. mojem prepričanju ie indeks nemogoč. Pomenil bi pri nas takojšnji ruin vsega ne samo dr-
tudi oddelek Dravske diviziiske godbe, jžavno-finančnega, ampak tudi vsega G S ve n c ah ostane še z., nekaj časa v splošnega narodnega gospodarstva. ^ rgel LiubPanf kjer rtanuje v hotelu »Union«, bi na< na pot Avstrije, - m ker je polje-* Meseno sobo. po možnosti s senari- delec sam producent. - b, indeks pr, ranim vhodom v Ljubljani, išče mlad. so-j nas najhuje udaril ono uradništvo samo. M°n prhTnT uradnik. Cenjene ponudbe ki si od njega danes ravnotako obe a pr " T	J	1 rešen'e. kakor, si je obetalo pred nekoliko
na* ^Ciganska °godba koneertira v nede- neseci avstrijsko Indeks kot mera pre-Ijo dne 1 oktobra v vrtnem salonu go- jemkov je mogoč le tam, kjer velja tudi stilne «Dra«ček» v Liuhiiani. Bohoričeva kot mera dajatev državi. - s.rer so p a-ulicT 9* Začetek ob 7. uri. Vstop prost, i če Po indeksu le vir neprestane veeje m-
Eksploatacija drva Dubrovniška parob. družba 1300. Goranin 120.
Narodna šumska industrija 90 — 94.
Našička industrija drva 110 — 115-
Gutman 345 — 350.
Slavonija 110 — 114.
Union 655 — 665.
Ljubljanske strojne tovarne 130.
Beograd, devize: Bukarešt 40.50 — 4? 50 Newyork 64 — 66. Berlin 3.825 — 3 925! Ženeva 1210 — 1220, Praga 200 _ 202.50, Pariz 490 — 494, Solun 164, Dunaj 0.085 — 0.09.
Dunaj, devize: Zagreb 249.75 — '50'5. Beograd 991 — 1001, Berlin 47.35
—	47 65, Budimpešta 30.20 — 50.30, London 327.100 — 327.700. Milan 3136 — 3144 Newyork 74.485 — 74.635, Pariz 5634 — 5646, Praga 2287 - 2293, Sofija 444.50
—	445.50, Varšava 8.55 — 8.65, Curih 13.885 — 13.915, valute: dolarji 74.060 — 74.360, levi 408 — 412, marke 47.50 — 48.50. funti 326.600 — 327.600. franc. franki 5575 - 5605. lire 310.250 - 311.750. dinarii 988 — 992. poljske marke 8.35 — 8 65 leii 454 — 456, švic. franki 13.790
—	13.850. češke krone 2275 - 2285, funt-
2995 3015.
Curib: Berlin 0.3350, Nevvork 536.50, London 23.55, Pariz 40.65. Milan 22.65 Praga 16.50, Budimpešta 0.21. Zagreb 1.80. Sofija 3.20, Varšava 0.06, Dunai 0.0075, avstr. krone 0.00V.Berlin: Italija 6881.35 — 6898_65 Lon-don 7220.95 - 7239.05, Newyork l62,.9o _ 1632.04. Pariz 12.359.50 - 12.390^0 Švica 30.486.80 - 30.563.20, Dunaj 2J?
—	2 17 Praga 5003.70 — 5016.30, Budimpešta 23.92 - 24.08, Sofija 988.75 -991.25.
Odgovorni urednik F r. Brozovič. Lastnik in Izdajatelj Konzorcij «Jutra». Tisk Delniške tiskarne, d. d. v LiubHanl.
GABRIJELA ZAPOLSKA:
Ljubezen na počitnicah
Roman. XXI.
Vračali 50 ee v poveem drugačnem razpoloženju kakor so šli tja. Edini Poržicki ie ostal teti in ni izgubil ravnotežja. vendar pa ni trgal cvetja in ni venčal voza.
«Ns smemo se ponavljati v efektih,* je dejal smeje PitL
Mala je bila besna in je jedva prikrivala trpka čustva, ki so jo prevevala v misli, da jo je mati prikrajšala za nekaj poeebno lepega in jo kratko odrinila.
Tuska je dobro razumela hčerkino občutje. Spomnila se je besed Poržic-kega.
<Da, otrok dolžnosti!* si je mislila, <prav je imel. V tem hipu se vse buni v njej proti meni, a dolžnost jej veli, naj molči. Toda ne zato, da bi mi ne delala težkega srca, marveč zato, da ne prekrši svojih dolžnosti.*
Bridkost je napolnila Tuskino dušo. Gledala je Poržickega. svobodnega in veselega. Niti ne sluti, kako bolestno Se je dotaknil njenega ženskega dostojanstva ta poljub moške objestnosti. Še do tega hipa čuti v svojih ner-vih. kako so se vsesala njegova ustna v njene lase. in ta čut ji vzbuja bol, sram in razdraženost.
Ni drugače — čim preje treba oditi iz Zakopanega — je sklenila, da hitro zabriše vtiske zadnjega dne.
V takem razpoloženju so se pripelje li do vodopada. Poržicki je skočil z
voza in je ročno pripravil zajutrek iz zaloge, ki so jo imeli s seboj.
»Pojdi, Pita, gremo malo na izpre-hod,» je predlagala mati hčeri.
»Hvala, mamica, raje sedim v vozu,* je odgovorilo dekle vljudno. »Zakaj? Ali te boli glava?» »Malo.* »Oh. Pita!»
»Kaj ti je?» je deklamiral Poržicki. Toda Pita ee ni hotela nasmehniti. Stisnila je usteca, iztegnila nožice in kakor mala sfinga — sedela, gledala in molčala.
»Pojdiva sama,* je dejal igralec. Tuska je privolila, že zato. da pove Poržickemu svoje mnenje. Ali najti ni mogla pravih besed, dasi sta hodila že precej časa in iu Pita ni več mogla videti niti slišati. Stopal je za njo in izborno posnemal gostolenie ptiča. Tuska se je bala. da se osmeši, ako s tragično - resnim obrazom vpade v brez-skrbnost in lahkomiselnost moža, kateremu oni poljubček pač ni bil tolikega pomena. Mahoma je vprašal: »Zakaj je Pita huda?* »Ker je nisva vzela seboj k vzhodu solnca.*	# ,
»To ni prav. Morali bi jo malo kreniti in jo potem poljubiti. Tako pa se bosta Bog ve kako dolgo jezili druga na drago.*
»Tako velikega dekleta vendar ne morem tepsti. Sploh nisem za pretepanje.*
»To je neumnost . . . Lahko pretepate otroke, jih poljubljate, jih ljubkujete. lahko ste nežni ž njimi in jih postavljate v kot ... s kratka, vse
smete, kar vam veleva srce. Toda vi ... no, nič ... o srcu sva že govorila .. . Izpremeniti bi morali pač metodo svojega vzgajanja, ker postane lahko usodepolna za vse poznejše življenje. Naj ee v katerem izmed otrok nepričakovano vzbudi srce in naj se mu zahoče drutrega srca ... kaj potem?*
Tuska je molčala, a začela je razumevati. Tudi jej je postalo jasno, da mu ne more delati očitkov zaradi onega poljubca sedaj, ko govori tako resno o vzgoji otrok.
»Ali se nočete nekoliko s srcem približati Piti, gospa?* je nadaljeval Poržicki. »Tako dražestno bitje je to. Skoda, ko bi postala lesena lutka. Mogla bi postati srečna in bi osrečevala še druge ... In tudi vam. milostiva, bi bilo potem lepše. Saj se vam mora vendar čestokrat stožiti. ko so okoli vas same egipčanske mumije, ali ne?*
Mimo Tuske je bliskovito švignilo njeno dosedanje življenje. Videla je popolnoma jasno, da je bilo dostikrat nepopisno samotno in tesno. Tiho je odgovorila:
»Da, čestokrat se mi je stožilo.*
»Še več! . . . čemu sta zastrupiali drug drugemu življenje? To je prav tako. kakor če bi si pozimi lahko zakurili peč, a bi kljub temu sedeli v mrzli sobi in zmrzovali . . . Jaz sem imel krasno detinstvo. Moji roditelji so se imeli neizrekljivo radi. Vedno sta kaj šepetala med seboj in se nista nehala poljubljati. Ne . . • ne . . . moja dva nista bila lesena, niti do sebe, niti do mene.»
Zamislil se je za hip in potem pristavil:
»Vsi trije smo se nepopisno ljubili. In rezultat je ta, da danee De morem živeti brez ljubezni.*
Tuska je triumfalno dvignila glavo.
»Vidite,* je vzkliknila, »to so lepe posledice take vzgoje! Ne morete živeti, ne da bi bili zaljubljeni!*
»Pa kaj zato?*
»Kaj zato? Nesreč« je to! Pogublja vas.*
Prasknil je v smeh. Potem je pokleknil pred njo v mah. in s široko odprtimi, žarečimi očmi je zapičil vanjo svoje zenice.
»Želim vašemu sinu tako pogubo!*
»Bog obvari! Moji sinovi naj ne bodo Don Juani!*
»0 Bog, o Bog! Kakšna beseda! Moja mama je .jako zadovoljna z menoj in je celo ponosna name. Ona ve, da moram biti vedno nekoliko zaljubljen.*
»Biti nekoliko zaljubljen —■ ne ljubiti* ... je razmišljala. Vstala je in začela stresati z obleke cvetje, ki ga jej je nasul v naročje.
»Pojdiva k Piti!*
»Pojdi •*
»Reči ram. gospod.* je začela iznova, «ku bi bila jaz vaša mati, bi ne bila niti najmanj ponosna na vas. Taka zaljubljenost je za vas morda prav prijetna, a za druge . . .»
»Bržčas mislite one, ki se zaljubim vanje?*
»No — da!*
»Zanje je še prijetneje. O! . . . Na primer, vzemimo vas, gospa . . . Povejte odkrito, ali vam ni ljubo, da .. .*
Oholo ga je prekinila. »Prosim vas, mene nikar ne meeajt« v te stvari! Govorim o drugih. Takale Šnapsja, na primer, ona vas še vedno ljubi, a vi ste že vezani drugje,* »Jaz?*
»Da! Priznavam vam. čitala Gfflffl jako nežno karto, ki je prišla na vas. Zato vem, da ima nekdo do vas velike pravice ... a vi. gospod . . .»
Glasen krohot je pretrgal njeno govorico.
»Sedaj ste se pa izdali, milostiva.* »Dopisnico je pustil pismonoša pri meni. ker vas ni bilo doma,* se je zmedena izgovarjala.
Poržicki pa jo je otroško prijel za obe roki in jih začel poljubljati.
»Ne to! . . . Ne to! Kaj me briga, ali čitate tuja pisma ali ne! Ne bila bi ženska, ko bi tega ne storila, Zabava me samo . . . zabava . . .» Nepričakovano ee je zresnil: »Torej vas zanima ta ženska?* »0!» . . .
»Kar priznajte! Zato vam pa povem, da je to žena izredne inteligence, rahločutna, tako edina, drugačna, da ne najdem besed zanjo.*
»Zakaj se ne oženite ž njo?* ja vprašala navidezno brezbrižno. V resnici pa jej je bolest stiskala srce. Sre-po je zrla na smrekova debla, ki 60 se zlatila v balerenordeči luči. »Jaz?*
Nov smeh je pretresel zrak. Potem je rekel zopet povsem resno:
»Sicer pa se kmalu seznanite s to ženo. Sem v Zakopane pride.*
(Dalje prihodnjič.1)
Objave
*	Sokolsko društvo v Kranju priredi v nedeljo 1. oktobra ob pol 15. uri na glavnem trgu javno tombolo v korist zgradbi Narodnega doma. Cena tablici 2 Din, ki se dobe v predprodaji v vseh trgovinah. Glavni dobitek zaboj sladkorja.
*	Moška podružnica Ciril Metodove družbe v Celju. Vsled preobilih prireditev je odbor podružnice sklenil, da letos ne aranžira nobene veselice v prid Ciril Metodovi družbi. Pač pa se bodo namesto tega v drugi polovici meseca oktobra pobirali prostovoljni darovi v odkupnino za prireditev.
*	Promenadni koncert godbe Zveze jugoslovanskih železničarjev v ljubljanski Zvezdi se bo vršil jutri, dne 1. oktobra, ob 11. uri dopoldne.
*	Gasilno društvo v Loki pri Zidanem mostu nam sporoča, da je moralo vsled nastalih zaprek za to nedeljo določeno »vinsko trgatev* preložiti na prihodnjo nedeljo, S. oktobra. Ob enem se zahvaljuje gasilnemu društvu Gabrje za poslani prispevek za stavbo novega gasilnega doma.
*	Zveza ruskih akademikov ljubljanske univerze priredi, kakor je bilo že objavljeno, v nedeljo 1. oktobra t. 1. ob S. zvečer v areni Narodnega doma ruski zabavni večer pod vodstvom mojstra Putjate. Istočasno se vrši v veliki dvorani Narodnega doma prvi ples letošnje sezone. Prosimo slavno občinstvo, da se teh prireditev v največjem številu udeleži. Vstopnina 10 Din. Spored na lepakih.
*	Zahvala. Z Jesenic: Tukajšnji klub »Soča* je daroval deški osnovni šoli 25 Din za nakup učil revnih šolarjem. Za ta velikodušni dar se vodstvo iskreno zahvaljuje.
*	Mestna aprovizacija v Ljubljani ima v zalogi nekaj krompirja po 7 kron za kilogram v prodajalni na Poljanski cesti št. 15. Vsaka stranka dobi največ 20 kilogramov.
in čim skrbneje sem ga študiral, tem bolj sem bil prepričan, da se je dal vplivati vselej po vtisu trenutka, ter da je bila njegova edina želja, pokazati se velikega in krasnega. Mislil je manj na to, da ostavi za seboj dinastijo, kakor da ostavi ime, čigar sijaja in slave ne prekosi nikdar noben smrtnik.*
Lokotnobile.
Badenija lokomobile, nove, iz tovarne, 20/26/34 P. S., se prodado za 1,000.000 kron. Na zahtevo natančna pojasnila. 3369
M. PODLESNIK,
Altotting, Ober Bayerru
Med. univ.
3361
dr. Rudolf Zaletel
ordinira vsak dan od 9. da II. ure dopoldne In od 2. do 4. ure popoldne v Šelenburgovi ulici it. 6, I. nadstropje.
Novosti!
Za damske plaUe v veliki izbiri.	84/v
fl. 2 E. Shoherne .SS.
ttan.ls M SO besed) Oln. 3"—, mldh MdmllnJIb 8 bM« t Dl«. — TrgoviM eglul, dspteomij*. premičnine d« 80 besedi 6 Ole, neklb eedeljitjlh « beeedl 8 Oln. — Pla«e ee »«pr«|. Oehto tudi » — snimkeh.) Ne •priianje M •dgov«r]e le, eka |e vpreite|a prlloJen« uenka te edgovor. ——
S&ldokontUt (ln ja),
dobro izurjen (a), z večletno prakso, se takoj sprejme. Ponudbe pod »Izurjen* na upravo »Jutra*. 3366
%ufxirn
Pisalna miza
z več predali, dobro ohranjena, se kupi takoj. Ponudbe na Anončno družbo Aloma Companj, Ljubljana, Kongresni trg 3. 3362

DRŽAVNA BORZA DELA.
Pri vseh podružnicah tDržavne Borze Dela* v Ljubljani, Mariboru, Ptuju in Murski Soboti je iskalo v preteklem tednu od 10. do 16. septembra 1922 dela 255 moških in 105 ženskih delavnih moči. Delodajalci so pa iskali 160 moških in 115 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je izvršilo 224.
Promet od 1. januarja do 16. septem-era 1922 izkazuje 25.329 strank in sicer 13.995 delodajalcev in 14.334 delojemalcev. Posredovani se le izvršilo v tem času 8.419.
Dela iščejo: ključavničarji, kovači, mizarji, krojači, šivilje, čevljarji, peki, mlinarji, mizarji, natakarice, natakarji, tkalci, kočijaži, šoferji, majarji, viničarji, dninarji, dnmarice, tovarniški delavci, delavke, pisarniške moči, vajenci, vajenke itd.
V delo se sprejmejo: rudarji, kleparji, elektromonterji, mizarji, kosci, zidarji, tesarji, mlinarji, poslovodja za žago in skladišče, livarji, pleskarji, služkinje, kuharice, vajenci, vajenke itd.
NAPOLEON.
Te dni so izšli v Parizu spomini grofa Molža o Napoleonu I. O svojem prvem vtisku, ki ga je nanj napravil Napoleon, piše grof: »Ako vidi človek njegovo osebo tako blizu, kakor sem jo videl jaz, potem vpliva mnogo impozantneje, kakor sem si kdaj mislil. Njegova glava je krasna in taka, kakršne še nisem videl prej nobene. Poteze na njegovem obrazu izražajo vse tiste lastnosti, ki dvigajo človeka nad njegovo vrsto ter jim dajejo vladarsko moč. Toda to so lastnosti, ki ne delajo človeka v vsakdanjosti priljubljenega.* Grof Mole zatrjuje, da ne verjame niti v eno brutalnost, ki io pripisujejo Napoleonu, čeprav ga smatra za egoističnega in ničemernega. Na drugem mestu nravi: «Cim večkrat sem za videl
Prodam llkalnloo
(Rollmaschine). Jelka Von-čina, Gorupova uliea štev. 4.
vrata 3. 3359
Bazlldnlb zlatnikov,
18 vrst, prodam. Pismene ponudbe na upravo «Jutra> pod »Zlatniki*. 3356
Motorno kolo
znamke «Motosacoche», 3 HP., dva cilindra, v zelo dobrem stanju, naprodaj. Vprašati: Sejmski urad, Gosposvetska eesta. 3357
ni magnetični hipnozi itd. (samo 80 strani) za predvojno nabavno ceno 125 mark. Popoln uspeh garantiran. Resne pismene ponudbe na upravo »Jutra* pod »Svengali*.
Železen štedilnik
se proda: Nunska ulica 19, II. nadstr. 3350
S aha bnkova drva
ima naprodaj vsako množino »Ilirija*, lesna družba, Ljubljana, Kralja Petra trg 8.
231
Gostilno ali kavarno
blizu mesta, kupim. Ponudbe pod »Kupec 42* na upravo
«Jatra*.
3335
Kleti, suha skladišča
pri postaji Velika Loka se oddado v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 79. 3333
Prodam 3371
svetovnoznani, slavni La Sa-gejev (nemški) kurz o oseb-
Dijak
se (prejme na hrano in stanovanje. Naslov pove uprava »Jutra*. 3358
V dobro oskrbo 3340
sprejmem takoj dve osebi. Velika soba s posebnim vho-
dom in električno lučjo. Naslov pove uprava »Jutra*.
Lepo posestvo,
ki leži v St. Juriju ob južni železnici, par minut od postaje, je naprodaj. Vse njive in travniki so tik ob trgu, ob cesti in železnici na ravnem. Zemlja je prvovrstna. Hiša je lepo zidana ter obstoji iz dveh sob, kuhinje, pritikline ter kleti. Zraven zidan hlev z velikimi prostori, poljedelski stroji itd. Nadalje, lep sadonosnik z različnimi vrstami sadja. Takoj za domom se razprestira krasen gozd z samim debelim lesom, smrekami, hrasti, bukvami itd. Posestva je okoli 16 oralov. Redi se lahko 7 do 8 glav živine. Kupci se vabijo, da si ogledajo posestvo tekom 14 dni. Cena eden milijon 600.000 K. Franjo Stante, Nova vas, Št. Jurij ob južni železnici. 3299
Trije nmetnlkl, SM7
tamburaii, oče, mati in hčerka iščejo kivarno ali restavracijo, ki bi jih angažirala. Igrajo tudi po notah, umetniško. Konkurenca izključena! Pojejo srbsko, hrvaško, slovensko in nekoliko češko. Pismene ponudbe na Mato Epib, Fara pri Kočevju.
SVILA English lessons.
modni nakit, vse potreb fiine za iivilje in krojače
Vremensko poročilo
Ljubljana, 29. septembra 1922.				Ljubljana 306 m nad morjem		
Kraj opazovanja	ob	Zračni tlak	Zračna temperatura	Veter	Oblačno 0—10	Padavine i mm |
Ljubljana . Ljubljana . ' Ljubljana . Zagreb . . Beograd . i lunaj . . Praga . . ; iuomoBt. .	7. 14. 21. 7. 7. 7. 7. 7.	759-3 759 1 7580 751-5 759-5 759-5 759-4 760-0	14-8 15-4 14-7 17 0 180 11-0 100 110	brezvetra » H 11 jug. vzh. brezvetra 9f H	megla dei več obl. oblačno ii megla megla	103 2-0 VO 30
V Ljnbljani barometer nižji . temperatura visoka. Solnce vzhaja ob o 57, zahaja ob 17-43
Slovensko planinsko društvo
v Ljubljani
oddaja oskrbništvo hotela „Zlatorog" ob bohinjskem jezeru. Oskrbnik mora biti vešč gostilniških poslov in mora položiti primerno kavcijo. Ponudbe naj se stavijo pismeno do 10. oktobra 1922. Pogoji se izvedo v dru« štveni pisarni, Kralja Petra trg št. 2.
kupujejo	3321
Strojne tovarne in livarne, i d. v Ljubljani.
POSESTVO
v bližini Maribora, krasna lega ob glavni cesti, približno 50 oralov, arondirano, lepi vinogradi, njive, gozd, udobno opremljena velika stanovanska hiša, gospodarska poslopja s fundusom, motor 8 HP, se takoj s celim letošnjim pridelkom proda
.. Naslov -v upravi „Jutr»a", =
3297
Mi mojster franc fin. Ljubljana, Ita M.
ob Dolenjski cesti i
izvršuje vsakovrstna nova krovska dela, kakor: koranitom, eternitom, škalco, opeko lepenko, lesnim cementom itd. Istotako sprejema popravila raznih starih' streh. Na zahtevo tudi zalaga, z zgoraj navedenim blagom. — Delo preizkušeno, solidno ter po najnižjih dnevnih cenah._3237
pn
A. Sinfcovic nasl. K. SOSS
Ljubljana, Mestni trg 19.
ffliss Farler returns from Eng-land on the 7th. of October, and vili give private English lessons and cheap courses. Inquines to be made at the Office of G. Tonnies, Gajeva ulica from 9—1 and from 3—5. 3370
e
BI
I
el
Gradbeno podjetje	|
ing. Dukič in drug	j
jj Ljubljana, Bohoričeva ul. 20. |
| se priporoča za vsa v to	|
| stroko spadajoča dela.	|
Avtomobile
kolesa, motorje
pnevmatiko vseh vrst
olje, bencin
In droge potrebščine Ima sedoo i zalogi
F. Florlassiic
Liubliana. n
„ Jutrovi" romani:
Frank Heller: «Prigode gospoda Collina»
Frank Heller: «Blagajna velikega vojvode»
Claude Farrere: «Gusarji»
se dobe v «Jutrovi» upravi, Ljubljana. Prešernova ulica 54
G. Burkhardt: «Hči papeža* izide te dni v ponatisu!
Gabrlela Zapolska s «Ljubezen na pocitnicah» sedaj izhaja in se povsod čita!