Naročnina mesečno ^^вВН^^. ^мв ^^ ланммн^ ^^^ Сек račun: Ljub 25 Din, АЈВГ^^Шк Чк Г ^^^^^^^^ I јдШи^. шИШ ШгШ M M 10Л44 ce- нШП^ . Ш ^^^^^^ \Ш ^^^^^^ inozemstvo 120Din ^ IBM Ш Bfflf Pratia-Dunuj ll,griniii»n m Јшг ШШ fflRt^T ШШ ЛрШ, Upruva: Kopitar- Kopitarjevi ul.b/lll ^^^^^^^ ^ ^ИР^ jeva 6. telefon 2992 Meloni uredništvu: dnevna služba npWpJro^^ ТЛГ7 ?ППО »Tli 1 bolj kol kdaj preje pereče vprašanje, kako priti v okni n strašni delavski krizi, ki jo označujemo z grozljivo besedo brezposelnost. Skoraj je ni več dežele, ki ne bi trpela radi nezaposlenosti delavstva. V Evropi ima največ brezposelnih Nemčija, — že skoraj 5 milijonov, |n>u-m pride Anglija s skoraj 5 milijoni, nadalje Italija (700 tisoč), Poljska (300.000), Avstrija (270.000), Češkoslovaška (200 tisoč) itd. Za i-zveiievropske : države število brezposelnih ui natančno znano.. , Ju|x>nsku jih izkazuje nek >j nad jx->l milijonu. Združimo države )ki baje okrog 10 milijonov! Celo v taki državi, ki do sedaj sploh nik lur ni poznala brezposelnosti kakor je Francija, so se pričeli kazati znaki nezaposlenosti in tudi Francozi štejejo — /.i enkrat samo desettisoče nezaposlenega delavstva in ne šc v stotisočih iu milijonih ku.kor v drugih državah. Brezposelnost je torej |x*staln mednaroden problem in se je koi tak tudi obravnaval na zadnji konferenci za brezposelnost v Ženevi, ki je bila «klicana nu pobudo Mednarodnega uradu za «lelo. .Seveda bi bilo prezgodaj že govoriti o praktičnih uspehih in uc|>oerednih posledicah, ki jih bo konfereinca rodila. Vprašanje je tudi vse preveč zapleteno in ima vse preveč izrazito obilje/je gos|>odurskih vzrokov, ki so v poedinih državah čisto različni. Vendar pa je mednaroden razgovor o brezposelnosti ra/.en začetek za proučuvanjc pereče mednarodne krize in so Ihi dalo iui doseženih osnovah dalje graditi. Zu enkrat jc bistven uspeh |x>-ročilo komisije zu brc/|ioselnost, ki jc biJo predloženo, Medu«rodnemu uradu za delo. Komisija je bila sestavljena iz zastopnikov delodajalcev, delavcev in vlad. Bilo je po enotedenski debati precej soglasno sestavljeno. V vprašanju delovnega časa iu delavskih plač, ki pridejo pri reševanju brezposelnosti bistveno v poštev, pa med delodajalci in delavci ni bilo mogoče doseči nobenega sporazuma. Poročilo označuje kot vzroke brezposelnosti po vrsti najprej nadprodukcijo gotovih agrarnih proizvodov. Kmetiška proizvodnja se je d-oloinu dvignila radi neka j dobrih letin, deloma pa ker so |x№c\ki ja.ko nuiras ti i v upu'uju nn povečan trg. ki pu je izostal. Kuipaa moč agrarnih držav jc radi tega padla in ker kmet ni imel denarja, ni mogel kupovati industrijskih pridelkov. Nadaljnji vzrok jc nesorazmerje med pridobivanjem prvin in industrijsko predelavo. Ker ni mcdinuTodnega zauipunjn, so zlate rezervo neenakomerno razdeljeno. Kupita! cirkulira lc nepopolno, krediti so zelo omejeni in so zato padlo cone tudi v veliki trgovini. Potem je silno padla vrednost srebru in s tem kupna moč držav, ki imajo srebrno va-1 uta rilo podlago. Po nekaterih drža va Ji so se zvišali produkcijski stroški radi raznih naravnih in zemljepisnih vzrokov. Ustvarila so se nova produkcijska centra, kar jc v svetovni trgovini naipraivilo velikanski preobrat. Vse države z zaščitnimi carinami umetno ovirajo izmenjavo blagu, kar podružuje konsum. Končno je tudi naravno gibanje ljudi ovirano radii prepovedi ali omejitve izseljevanja v mnoge dir-žttve. Taiko poročilo komisijo, ki bo služilo kot podlaga zu nadaljnja proučevanja. Komisija jo že sedaj predložila nekaj praktičnih nasvetov, ki so se ji zdeli umestni nu podlagi dosedanjih študij, in ki jih bo delovni urad sporočil jx>-edinhn državam. Gre v prvi vrsti za priporočilo, naj so delavsko zavarovanje v državah, kjer ga imajo, še bolj spo|xdni in razširi. V onih državah, kjer ga šo ninuujo, naj se pa čimpreje vpelje. Nasvctuje se, naj bi se velika javna dela po posredovanja I). N. mednarodno razpisovala, ker države, ki' imajo največ brezposelnih, skoraj nimajo več finančno zmožnosti, da bi razpisovala državna javim de4u. Važna je tudi pobuda, ki jo jo dal italijanski zastopnik, nuj bi se prepoved izseljevanja v druge države, kolikor mogoče omilila, vendar \ sedanjih razmerah ni verjetno, da bo uspela. V vseli teh vprašanjih je komisija sklepal« skoraj soglasno. Niso se pa delegati mogli ze-diniti, ko je padel predlog o skrajšanju delovnega časa in o tem, ali naj se vziporedno izvede tudi znižanje delavskih plač ali ne. Delavci so stavili predlog, naj se v svrho pobijanj» brezposelnosti razpoložljivi kvnntum dela razdeli, u plače naj ostanejo ua isti višini, da se ne zinanjšn kupna moč širokih mas. Delodajalci pn so zahtevali, du znižanju delovnega času sledi tudi znižanje plač in so to utemeljevali na tu način, dn bodo tako padle tudi cene produktov iu si bo tudi z. zmanjšano kupno močjo delavec lahko nabavil potrebnih izdelkov. Nn tej odločilni točki so se mnenju delila in se pozneje tudi v upravnem svetu niso mogla zediniti. Vendar bo mednurodna akcija za pobijanje bresqxiselnosti šele tedaj mogla biti uspešna, a.k o bo dosežen spora/um med obema vodilnima skupinama delavcev in delodajalcev. Doklor pa do tega nc pride, tudi ni mogoče iz in od na rodnega stališča jxibijati brezposelnosti. Zato jc bila prva ženevska debata o brezposelnosti sunilo začetek, na katerem se bo dalo mordu duilje graditi. Čeprav šo ni prinesla sredstvo, ki naj odponioro brezposelnosti, sc je vendar zodinila v vzrokih te največje sodobne mednarodne šibo. Francosko posojilo Nemčiji Zgodovinski dan v razvoja francosko-nemškega zbližanja — Velik državniški govor Briiningov odgovoren za uspeh Pariz, 10. febr. fr. V finančnem ministrstvu javljajo, da je včerajšnja seja ministrskega sveta odločila v vprašanju francoskega posojila Nemčiji. Znano je, da je finančni minister Flandin simpatično sprejel predlog nemške vlade, ki jc zaprosila za posojilo v znesku vsaj ene milijarde frankov, da bi mogla redno izvrševati svoja reparacijska plačevanja. Gotovi krogi, ki zbližanju z Nemčijo še niso naklonjeni, zalo ker ne verjamejo miroljubnim izjavam nemških državnikov, dokler imajo glavno besedo v Nemčiji nacionalistične struje. so hoteli preprečili, da bi Francija posojevala denar svoji sosedi. Borbo je vodil poslanec Franklin-Bouillon v parlamentu, v javnosti pa revija Jour-nee Industrielle, kakor tudi nekateri listi, ki zrcalijo mnenje desničarskih skupin. V teh krogih se je pred vsem trdilo, da pomeni posojilo Nemčiji nepotrebno špekulacijo, ker je gotovo, da bodo Nemci plačevali obresti v obliki bomb in topovskih krogel, kakor se je izrazila rojalistiiiia »Action Française«. >I.a Liberte« je od svoje strani svarila pred to avanturo, ki jc podobna predvojnim posojilom carski Rusiji. Francosko meščanstvo je v Rusiji pustilo nad 20 milj. frankov svojih prihrankov in ne mara. da bi svoj težko prisluženi denar dajalo na razpolago državi, ki bo vzdrževala razne militaristične organizacije, ki bodo nekega dne zopet prišle pustošit po obmejnih pokrajinah. Veliki državniški govor nemškega kanclerja Briininga, ki je pogumno poudaril v nemškem državnem zboru, da se ne bo klonil nobeni demagogiji, ampak bo mimo šel naprej po svoji začrtani poti, ki se mu zdi edino odrešilna za nemški narod, je napravil velikanski utis tudi na Irancosko javnost, ker je to bilo prvič v desetih letih, da si je nemški kancler upal spregovoriti tako odločne besede v brk nacionalističnim agitatorjem. Posledica tega govora tudi ni mogla izostali. Propaganda proti posojilu je prenehala, francoska vlada pa je z mirnejšo vestjo prevzela odgovornost za dejanje, katero bi pred par meseci mogla le težko zagovarjati. Ko je časopisje izvedelo za sklep ministrskega sveta, je sprejelo novico brez vsakih komentarjev. Celo desničarski listi trdijo, da je položaj postal sedaj mnogo bolj jasen in da obstojajo vsi pogoji, da se posojilo Nemčiji brez strahu dovoli. Vaš dopisnik je izvedel na finančnem ministrstvu, da bo Nemčija dobila 800 milijonov frankov. Francoske banke so na vsak način zadovoljne s to rešitvijo. ker se jim nudi lepa prilika, da svoj denar, katerega imajo v izobilici, ugodno naložijo v Nemčiji. Danes v Franciji nikdo ne daje več kot pa 3 odstotne obresti za posojila. V Nemčiji bo denar dobil veliko višje obresti. Akoravno posojena vsota ni velika, vendar pa se mora podčrtati važnost dejstva samega, nam reč, da se po desetih letih neprestanega oklevanji prvič pojavi možnost, da gre francoski kapijal i vladnim dovoljenjem v Nemčijo. Tukajšnji politični krogi vidijo v tem velik napredek, ki zna prinest.-mnogo koristi za medsebojno zbližanje. Berlin. 10. lebr. d. Tukajšnje časopisje je i velikim zadovoljstvom sprejelo na znanje, da je francoski ministrski svet dovolil, da francoske banke izstavijo posojilo nemški državi. Vossische Zeitung piše, da iinajo Nemci sedaj vtis, da stoji na čelu sosedne republike vlada, s katero se lahko odkrito in lojalno pogaja. Nemčija bi rada v tem posojilu videla dvojno pomoč: materijalno pomoč, katero ji nudi Francija za boj proti gospodarski krizi, in duševno pomoč s tein. da je pokazala, kako razume in kako sposiuje prizadevanje nemšk« vlade in nemškega naroda za ureditev Evrope. Pariz. 10. febr. kk. Polom ko se udeležijo francoske velebanke začasnega kredita za Nemčijo, bodo sledila nova kreditna pogajanja med francosko narodno banko iu nemško narodno banko ob priliki sejo nadzorstvenega sveta mednarodne r*-parncijske banke v Itaslu. 99 Cel kos grehov Kai očita Italija Franciji a Pariz, 10. febr. kk. Na Museolinljev intervju, ki je bil te dni objavljen v Intrasigeantu , je izšlo danes zanimivo spopolnilo v pismeni izjavi, ki jo je prejel imenovani list od glavnega urednika -«Tribune« Forges-Davanzatija na vprašanje, kaj je vzrok frnncosko-italijanske napetosti. Zn glavnega urednika vodilnega lista fašizma so obstoječa sporna vprašanja, kakor kontraverza za pomorsko pariteto, italijanske zahteve v Tunisu in ob libijski meji itd., bagalele. ki bi sr lahko brez leiave rešile. če se ne bi bila Francija po rojni usmerila na izrazilo proliitalijansko politiko v cilju, da ovira in prepreči povzdigo Italije. Cel koi grehov o čila direktor Tribune* Franciji. Že med mirovnimi pogajanji so bili vsi francoski napori naperjeni na to, da pripravijo Italijo ob sadove njene zmage. Pozneje je Francija sklenila zvezo z Jugoslavijo, obnovila antunto z Anglijo in I se skušala celo približali Nemčiji, samo da bi potlačila svojega tekmeca nu jugovzhodu. Vse itali-! jansko prizadevanje za sporazum se je v Parizu vedno hladno odklanjalo, kjer popolnoma napačno i razumevajo prave politične tendence fašizma in j smatrajo vsako manifestacijo italijanske narodne I zavesti za sovražen čin proti Franciji. Berlin, 10. lebr. kk. Po skoro 12 urni seji. ki je trajala od 3 popoldne do pol 3 zjutraj, je nemški državni zbor kljub vsemu odporu in obstrukcijskim poskusom dovršil reformo poslovnega reda. Tudi v nočni seji so se ponavljali predlogi za zavlačevanje in se je zahtevalo poimensko glasovanje, toda ves hrup in vsi protesti opozicije niso pomagali. Pri zadnjem glasovanju je bilo 43 poslancev, proti katerim je vloženih skoro 100 sodnih preiskav, izročenih sodišču z 202 glasovi vladnega bloka proti 0 glasovom. Posrečilo se je tudi, da se je jjoleg reforme poslovnega reda opravilo še prvo in drugo čitanje tiskovnega zakona, |)o katerem se morajo oni poslanci, ki se podpisujejo kot odgovorni uredniki, odreči svojih imunitet. Pri današnji debati o zunanji politiki je že veljal novi poslovni red s poostrenimi določbami o interpelacijah, o predlogih nezaupnic itd. Berlin. 10. febr. kk. Na današnji seji državnega zbora je imel svoj veliki govor zunanji minister dr. Curtius, katerega so s strani desnice, deloma pa tudi s strani njegove lastne stranke, često napadali. Sc prej so izjavili narodni socialisti, di v tem državnem zboru z organizirano kršitvijo ustave ne bodo več sodelovali, in so potem skupno zapustili razpravno dvorano s trikratnim vzklikom: >HeiH«, dočim jim je levica ironično ploskala. Nato jc dr. Curtius začel svoj govor in omenjal najprej studijski odbor za evropsko sodelovanje. Naglašal je potrebo regionalnih sporazumov in izrazil zadovoljstvo, da se je Sovjetska Rusija izjavila v načelu pripravljeno, udeležiti se posvetovanj. Središče evropskih vprašanj je nemsko-francosko razmerje. V Franciji mora prodreti spoznanje, da nemške zadeve niso nezdružljive z živ-Ijenskimi potrebami drugih narodov. Nasiaia nova zavest skupnosti. Nemčija pa noče. da bi se nova Velik proces v Belgradu Beigra shi podžupan tožen radi klevet Belgrad. to. febr. I. Pred lielgiH jskiin sodiščem se je danes pričelu razprava proti prvemu belgra jskemu podžupanu dr. Miroslavu Stojadinoviču, ki ga toži helgrujski odvetnik Bogdanov i é radi klevete in žalitve časti, hi |iroce« ima deloma politično ozadje iu je po-slodieu velike kain|Kin.jc, ki se je vršila lansko lelo proti bivšemu županu Soviču in podžii|>nMi dr. Stojudinoviču. Kakor znano, je odvofcnik Bogdanovič nedavno s svojim podpisom objavil, da je podžupan Stojadinovié po neredni poti prišel do doktorske di'plomo, da jo med vojno do/.orlirul in dn je njegova šolska kvalifikacija zelo sumljivega izvora. Isto je dobesedno trdil tudi na današnji razpravi. Advokat Bogdunovič se- čudi. dn ga dr. Slojaditiovié radi teli težkih žalitev ni tožil, marveč mil je odgovarjal |x> časopisju radi česar ie tudi danes prišel pred sodišče. Pogumna borba dr. Briininga 43 poslancev poslanih pred sodišče - Pomemben govor zun. ministra Evropa zgradila na podlagi najhujšega zloma Nemčije. Glede vprašanja razorožitve je izjavil dr. Curtius, da zahteva Nemčija zase isto stopnjo varnosti, kakor jo zahtevajo zase druge države. Ko je omenjal vprašanja poljskih manjšin, je poudaril, da bo Nemčija na majskem zasedanju Društva narodov natančno proučila poljsko poročilo in si pridržala pravico, staviti potrebne predloge, če poročilo ne bo odgovarjalo nemškemu pričakovanju. Dalje je dr. Curtius odklonil izstop Nemčije iz Društva narodov, ki ga je zahtevala interpelacija desničarskih strank. Samo, če se bo Društvo narodov odtegovalo spolnjevanju svojih nalog, bi bila nemška vlada morda nekega dne prisiljena k temu, da sklene svoj izstop. Ob koncu svojega govora je omenjal dr. Curtius reparacijsko vprašanje. Nemčija ne bo raztrgala Youngovega načrta. Gotovo je, d? bo Nemčija o svojih javnih obveznosti razpravljala samo s sredstvi mednarodnega pravnega reda. Toda nemški upniki vedo, da je Nemčija vedno odklanjala jamstvo za s|X)lnitev Youngovega načrta. Berlin, 10. febr. AA. Državni kancler dr. Briining je govoril na sestanku vvostfalske zveze rokodelcev in dejal, du je treba v Nemčiji preosnovati davčno zakonodajo. Spričo sedanjih kompliciranih zakonov davkoplačevalec ne uživa voč potrebne pravne varnosti. Cim sprejme parlament novi državni proračun, zakonske osnutke o poljedelstvu in predloge za pomoč v vzhodnih pokrajinah, bo opravil svoje delo in bo lahko odšel nu daljši dopust. Vlada se bo mogla posvetiti vprašanjem preureditve socialnega zavarovanja in stanovanjskega problema in sestaviti zadevne zakonske načrte za parlament. O reparacijskih bremenih je dr. Briining izjavil, da nihče no veruje v njih trajnost. Napačno pa je soditi, da bi bile reparacije edini vzrok sedanjega težkega položaja Nemčije. Dr. Bogdunovič opisuje karijero nodžu-pana Stojadinoviču. ki niti onega razreda srednje šole nima. pa se uni je kljub temu posrečilo vpisati se v I.n u sa ni nu pravno fakulteto in tam položiti doktorsko diplomo. Nadalje o|>i-sujo njegovo delovanje med vojno in njegovo delovan je kot belgra jski podžupan sploh. Govor in proti govor sta bila zelo dolga. Ilazprava bo trajala zelo dolge in lx> sodišče šele v četrtek izreklo razsodbo. Proces je v _helgrujski .jnvnonsti vzbudil ogromno zanimanje Dunajska vremenska napoved. Pojavljalo se bo vedno več visokih oblakov, temperatura se bo zvišala. Ponekod bo južno vreme Zvečer ali ponoči od srede na četrtek bo morda nevarnost mokre megle in poledice. Obletnica kronanja Pija XI. Rim, I0. febr. ž. Jutri iu |)ojutrišnjem bo f Vatikanskem mestu proslava druge obletnice podpisa lateranske |iogodbe in obnovitve latcransk« države. Pojutrišnjem bo deveta obletnica kronanja pajieža Pija XI. V cerkvi sv. Petra bo slovesna služba božja. Trg pred cerkvijo bo razkošno razsvetljen, ravno tako fasada cerkve. Ob pol petih popoldne pojutrišnjem bo slovesna otvoritev radio-postaje Vatikanskega mesta. Papež bo v spremstvu kardinalov odšel iz rezidence v radio-jiostajo, kjer bo pregledal vse aparate. Ob tričetrt na 5 bo imel v mikrofon govor v latinščini. Papežev govor bo napovedal senator Marconi. Ker je ta govor na inenjen vsemu svetu, ga bo papež izrekel v vsel važnejših jezikih. Prenašale ga bodo razne radio-postaje. Nato bo papež odšel v vatikansko akade mijo, kjer bo prisostvoval slavnostni seji. Zatrjuje se, da bo jutri predsednik vlade Mussolini od sv. Očeta sprejet v avdienco. Га avdienca naj naglasi važnost sporazuma med Italijo in Vatikanom. Bravo, donavski ban! Novi Sad, 10. febr. ž. Banska uprava jc izdala navedbo, da morajo v treh mesecih sklenili zakon vse tiste osebe, ki iivijo v konkubinatu. V slučaju, da konkubini sedanjega svojega odnohaja v teku legu roka ne spremene ali z zakonsko zvezo, uli ne razrešijo divjega zakona, se bo z njimi strogo postopalo na ta način, da se bodo konkubine proglasile za nečastne ienske in izgnale v pristojne občine. oziroma se bodo kaznovale. Včeraj se je ie nu ozemljil donavske banovine pričelo popisovanje divjih zakonov. V Novem Sadu so jih našteli .1000. Osebne uesf Belgrad, 10. febr. AA. Z ukazom Nj. Vet kralja je postavljen za monopolskega kontrolorja v 2/1 v tobačni tovarni v Ljubljani Louis N a -dali, monopolski inšpektor tobačne postaje na Širokem bregu. Belgrad, 10. febr. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja so povišani: za zdravstvenega inšpektorja sreskega načelslva sreza ljubljanskega v I/4 dr. Zivko I.apajne, višji zdravstveni svetnik v 1/5; za zdravstvenega inšpektorja v I/4 sreza kamniškega dr. Julij Dolenc, višji zdravstveni svetnik istega sreza v I/5 in za višjega zdravstvenega inšpektor ja sreza mariborskega v I/5 dr. Iv. Zorijan, zdra» stveni svetnik v I/6. Za zaščito našega žita Belgrad, 10. febr. AA. 0 priliki sprejetja zakona o izpremembi tarif v splošnih carinskih tarifah smo dobili tole obvestilo: Da ne pride radi čedalje večje disparitete v državi nasproti cenejši ruski in madjarski pšenici in madjarski moki v naši državi do škode za našo produkcijo, so na predlog ministra za trgovino in industrijo povečane carinske postavke za pšenico s 5 na 10 zlatih Din, za turščico z 2 in pol na 5 zlatih Din, za pšenicno moko pa z 8 na 16 zlatih Din. Belgrad, 10. febr. AA. Nove olajšave pri iz-vozu koruze. Da se omogoči plasiranje koruze iz nase kraljevine na tujih tržiščih odnosno konkurenca te koruze na svetovnih tržiščih, so izdane nove olajšave za izvoz koruze preko kopnih obmejnih postaj na naših železnicah. Te olalšave znašajo 20% do zdaj veljavnih popustov. Dalje so ™m popusti za postaje in pristanišča v iznosu 25,-ž normalne specijalne tarife št. 1. Ti popusti stopijo v veljavo, kadar bodo objavljeni v Službenih novinah«. Grki zahrivili incident na bolgarski me i Sofija, 10. febr. AA. Bolgarska agencija po. roča: Grška in bolgarska vojaška komisija, ki je imela nalogo, da izvede anketo o obmejnem incidentu, je končala svoje delo. Člani komisije so podpisali protokol, ki ugotavlja, da je bil grjki vojak ubit na bolgarskem ozemlju in da je rabil puško, ker so v njegovi bližini našli tri izstrelke. Nadalje so ugotovili, da je ta vojak streljal na bolgarsko stražo iz zasede. Voj.-di ki so slražili na bolgarski in grški meji in ki so izzvali incident, bodo izmenjani. Albanci nezadovoljni Vsak moški mora vstopiti v oboroženo organizacijo Dunaj, 9. febr. 1931. Vaš dopisnik sc je imel priliko rnzgovarjati * odličnim albanskim intellgentom. katerega ime pa na njegovo izrecno zahtevo mora ostati prikrito. Vaš dopisnik ga je izpraševal o stvareh, o katerih je v splošnem naša javnost zelo malo poučena, so pa za razmerje Albanije do Italije jako važne. Izjavil je na vprašanje o zadovoljstvu naroda sledeče : »V splošnem še naš narod politično ui do-rerel Politični dogodki se razpravljajo večinoma le pri tanki plasti inteligence. Vendar pa brez pretiravanja lahko izjavim, da narod v splošnem ni zadovoljen s sedanjim režimom, še manj pa s sedanjimi odnoSaji Albanije do Italije. Dn nam je Italija pritisnila v sedanjem režimu le sramotno masko njene kolonije, je le preveč odkrito in tudi za preprostega Albanca jasno. Najboljši dokaz za to so revolucije, ki so se mnosokrat ponovile pri okupaciji dežele po Italijanih Gotovo je g. dop's-nik zasledoval proces proli mlademu katoliškemu duhovniku. D. ('non Gazulliju, ki ga je politično sodišče po fa&ističueni vzorcu vpričo vsega kulturnega sveta obsodilo ua sramoiuo smrt ua vogalih. S tem strašnim činom se je hotelo prestrašiti množice. Toda kljub iemu je izbruhnil med ljudstvom upor, ki ga je vladn le s težavo zadušila. V zadnjem času «e tudi nnlnunjo narodu v---liki davki, ki pu služijo v svrho oboroževanja po woicu Italije. Tako ie hita uredena oboroieni m-gnnizacija mladine F.nti Kombetnri . ki Meje et-daj okoli '>0.0011 članov. V I o organizacijo -nora vstopiti rsnk :drar nlhinski moški driarlina v 15. letu tvoje starosti. Tukaj te mlmlina reiba r vojaških vajah. Veibanje trnja tri lela. Orožje pre- Papež govori v rad'u «eneva. 10. febr. (Interradio.) Papežev in Marconijcv go\or Ixulo prenašale vatikanske (na valu l'H4 ui) in vse ituli jaik-ke rudio-po-staje dne 12. febr. od 16.30 do 17.30 srednjeevropskega časa. (V. -:ugoslov. podajanja Praga, 10. febr. kk. V današnji debati v parki m en ni je zahteval poslanec dr. Kramar, (ki naj se trgovinska ponujanja z Jugoslavijo fini prej dokončajo. Dobro razmerje Co-koelo-Vaške « to državo stoji in oide z Ixxlofo tarifno |4>litiko. Žali bog je Češkoslovaška r»ri mirovnih pogajanjih zamudila urolno priliko. dn bi si zagotovila lastne železniške zveze s lo državo preko Modjarske in \vstrije. Sedaj bi bilo težko, podajati se <> tem / Mini ji rsko. I)r. Kramar piitukuje velike ocprilike, če se uresniči petletni načrt v Rusiji. Delovanje tovarnarjev, ki doliavljajo v Rusijo stroje, je označil /a zločinsko neumnost. Ilusiju çrw.i ubiti cvronsko neoljedeljs-klvo. Zelo ostro je govoril potem dr. Kramar radi prevelikega oolitizironji birokracije. Nezaslišano je. dn hočejo uradniki samo s tem napraviti kariero, d« se vedno »javljajo za ono strHiiko. kateri prividu vsakokratni resorni šef. /m najvažnejše naloge poslanske /lior-nice sina trn, da se hitro reši vprtišu-nje t-k sport -nih kreditov in državnega jamstvu /n gotov : obča kulturna, književna in časopisna. Na kongresu bodo poročali poljski in jugoslovanski kulturni delavci. V zvezi s tem kongresom bodo svečane predstave v gledališčih v Var-Savi in Krakovu. Henderson o zračni vo'ni Lordon, 10. febr. Zunanji minister Henderson fe imel pri nekem zborovanju mednarodne ženske lige nagovor, v katerem je med drugim izjavil, da se bo bodoča vojna vršila z zračnim orožjem, ki bi uporabljalo strupene pline. Dejal je, da je odveč povdarjati, da bi bilo tako vojskovanje mednarodni zločin. Preko naših moči gre, dati modernemu vojskovanju človečnosti. — Če izbruhne vojna, je ne moreta noben človek in nobena vlada nadzirati. Vsak član Društva narodov je po zakonu in časti zavezan k razorožitvi, "/.ato vemo vsi, da se sedanji položaj ne more trajno nadal e-vati. Sedanja Fvropa je prav tako polna težavnih problemov, kakor pred petimi leti. Kot zunanji minister velike evropske sile izjavljam, da je ključ za mirno rešitev teh problemov v razorožitvi. Mednarodno zmešnjavo preteklosti moremo zaključiti. Novega svetovnega reda namreč nc moremo oživotvoriti, ne da bi se razorožili. Mussolini ev umik Newyork, 10. lebr, ž. Zvedelo se je da je minister Adams ustavil postopanje proti generalu Butlcrju, ker je italijanski poslanik dr. J^arti^o po Mussolinijevem nalogu sporočil v beli hiši, da Rim ne želi, da bi se dobri odnošaji med Italijo in Ameriko skalili s častnim razsodiščem. Če bi prišlo do častnega razsodišča, bi moral biti Butler najmanj odpuščen iz službe, na več pa bi mtjgel dobiti 15 let ječe. Italijanski posla-ik je sporočil italijanski vladi, kako vznemirjenje je nastalo v USA radi Butlerja. Rim se je požuril s plemenito gesto likvidirati to vprašanje. Združitev benediktinskih hongregaci? v Avstriji Dunaj, 10. febr. kk. V salzbuški nadopatiji St. Peter zborujejo že od včeraj opati vseli avstrijskih benediktinskih samostanov, da sklenejo združitev dosedanjih treh benediktinskih kongre-gacij v eno samo kongrngacijo. Posvetovanja vodita papeževa vizitatorja opal dr. Zeller iz Triera in dr. l.andesberger. /a opatijskega predsednika združenih benediktinskih samostanov je bil izvoljen opat dr. Teodor Springer iz spodnjeavstrijske opatije Seitenstetlen. skrbi država in jim dn na razpolago vojašnice. Vodstvo imajo v rokah izključno italijanski oficirji. Tudi jaz sem moral biti član te organizacije. Vež-bajo se v vseli panogah modernegn orožja. S ploh pn je rs a albanska vojaška mor izključno v rokali Italije. Vsa vojaška dela vodijo italijanski strokovnjaki V zadnjem času gradijo s podvojeno hitrostjo letalske baze. nadalje utrjujejo pristanišča, v katerih so usidrane noč in' dan italijanske vojne ladje, da priskočijo vladi na pomoč če se ji uprejo revolucionarna plemena. Vsekakor ljudstvo to silno težko prenaša. Največji odpor je vzbudilo to v mlajši geno-raciji, ki se izobražuje na tujih vseučiliščih. Albanija namreč nima nobenega vseučibšča. Večina našega dijaštva gre študirat na Dunaj, v Pariz iu v razna mesta Italije. Mnogo jih je tudi razlepenih drugod po Balkanu. Povsod imajo svoje dii.iške organizacije, kjer se dijaki shajajo. Ni čuda, če se v teh središčih demokracije liavzame naša mladimi demokratičnih načel iu spozna žalosten položaj ue-srečne domovine. Volja inli ligence in sploh narodu pa ne more priti do veljave, ker je parlament, ki šteje Mt poslancev, večinoma imenovan po fašističnem rzorcu, nekaj pa izvoljen zopet pod vladnim pritiskom. Tako imajo dostop v parlament le vlad', oziroma Italiji prijazni ljudie. Mnogo nnše odlične inteligence je moralo iti v eni igrači o. Ti izdajajo celo svoj v albanskem jeziku pisani list v Ženevi, ki se bori za svobodo in neodvisnost Albanije. V splošnem je nasproten vsakemu imperializmu katerekoli sosednje države. Zagovarja pn idejo zdruiitve balkanskih narodov r eno driavo. Sploh je naš mlajši rad večinoma prepojen s lem duhom, ker vidi edino rešitev malega albanskega naroda v ztlruienem Balkanu Žena v sovj. industriji Moskva, 10. febr AA. Ker zahteva izvršitev petletnega industrijskega načrta vedno novih delovnih sil, nameravajo strokovne organizacije pridobiti nove stotisoče žen za delo v industrijah. Žene bodo oprostili gospodinistva lako, da ustanove nove zavode za otroke in deco 1er oomnože število javnih ljudskih kuhinj. Drobne vesti Krško. 10. febr. AA. Okrajno načelstvo v Krškem razglaša, da se bo lov občine Študent" oddal v zakup na javni dražbi za dobo ml 1. jan. I " H do 31. inan-a 1930. Dražba bo v soboto dne 21. febr. 1031 ob 9 dopoldne. Bukarešt, 10 febr ž Po ljudskem štetju ima Bukarešt 025.000 prebivalcev. Pariz, 10. febr. ž. Pogajanja romunskega finančnega ministra za najetje romunskega posojila sebližnjo k zadovoljivemu koncu. Prva tranša bi znašala 35 milij dolarjev, 10 milijonov bi se jiora-bilo /a gradnjo romunskih železnic Kijev, 10. febr. ž. Včeraj so se vršile velike protipoljske demonstracije. Od vlade so demonstranti zahtevali, da intervenira v korist Ukrajincev. Budimpešta, 10. febr. kk. Kraljeva kurija je kot zadnja instanca danes odbila ničnostno pritožbo morilca svoje žene Bele Erdelyja. ki je svoje-časno na Koroškem ol> Millstatskem jezeru pahnil v brezno svojo soprogo, igralko Ano Forgacs in jo potem v postelji zastrupil in zadavil. Kraljeva ku-riin je poirdila razsodbo prejšnjih ins'anc, s katero je bil Hrdel.v obsojen ua dosmrtno ječo. 1'raga. 10. febr. kk. Zdravstveno stanje bivšega ministrskega predsednika fivehle je po triletni bolezni sednj že toliko dobro, da je danes odpotoval za več tednov na franco ko rivWo. Budimpešta, 10. febr. kk. Naidareši inad;nr-ski politik, 85 letni grof Albert Appo'iyi odpotuje za dva meseca v Alžir, TuiiN in l'r.jioiis. da okrepi «voje zdravje. Metode „Det. po itihe44 V .Mariboru izhaja list, ki bi svojim malo številnim bralcem rad dopovedal, kako zelo socialen je, je pa vse prej kol to. Svojo idejno usmerjenost, kadar se namreč povzpne do nje, posnema navadno po svobodomiselnem meščanskem časopisju, največkrat pa je brezidejen.. V zadnji številki priobčuje, brezsmiseln napad na »Slovenca . V nekem dnevniku so izšle namreč pritožbe nekaterih komodnih ljudi, ki se zgražajo nad brezposelnimi delavci, zbirajočimi se vsak dan pred borzo dela. Delavska politika-- pa se postavlja v pozo branitelja teh brezposelnih delavcev. Vso notico je zavila tako, kakor, da je omenjene nesocialne pritožbe priobčil Slovenec«. Lista, ki je objavil, namreč Slovenskega Naroda-, pa sololi ne omenia. Seveda, Delavska politika že večkral ni mogla skriti svojih simpatij za Slovenski Narod in je umevno, da iih tudi sedaj ne more zatajiti. Ako S'ovenski Narod priobči kakšne frivolno šale na dela/ca, ki bi se kinalu ponesrečil pri opravljanju svojega težkega dela, jo Delavska politika takoj prepiše. Delavska politika« na koncu svojega napada na naš list še smelo zatrjuie: Kaj pravite?« (namreč naša kurziva) pa mo'či o krivcih, namesto, dr. bi jih obsojal in obsodih. Ugotavljamo, da v svoji kurzivi nismo nikoli molčali o pravih krivcih socialne bede in da smo vedne s pogumom in od'oéno pokazali nanje. Tega poguma bi se lahko »Delavska politika« učila pri nas Istega dne. to je v soboto, ko je napad na naš lisi izšel v »Delavski politiki , smo prav v rubriki Kai pravite?« odkrito pokarali na brezvestni moderni industrijski kapitalizem, ki zasužnjuje človeštvo Kolikokrat smo kritizirali posamezna podjetja zaradi njihovega postopania z delavstvom, kolikokrat že grajali razne nesocialne sluča'e in s tem dostikrat koristili morda prav članom onih organizacij, ki vzdržujejo s svo:imi naročili in prispevki ljudsko tiskarno v Mariboru in »Delavsko politiko , ki se v njei tiska! V šo'o naj trre Delavska politika še, učit se poltenih inanir in poštenih metod v časopisnih debatah! Socialna demokracija in socializem Santiago Alba se vrnil v Spaniio Madrid, 10. febr. AA. V Španijo se je vrnil po sedmih letih pregnanstva znameniti španski politik Santiago Alba. Udeležil se bo volivni- borbe, ki se polagoma razvija, kandidiral pa ne bo. Konkordat z Grčijo Atene, 10. febr. kk. Semkaj je dospel papeški nuncij iz Carigrada, da bo razpravljal o več nerešenih vprašanjih katoliške cerkve. Kakor porečnjo listi, ima nuncij nalog, pripraviti konkordat z Grčijo. Zadnji zakon o ljudskošolskem pouku je povzročil, dn je bilo zatvorjenih več razredov v okoli 30 katoliških šolali. Tudi zakon-ki predpisi o neši duhovnikov so močno prizadeli katolicizem. Nemiri na Kanarih Lizbona, 10. febr. AA. Nemiri na o'oku Ma-deiri sc nadaljujejo. Prebivalstvo ie p oli inozero-cem zelo sovražno razpoloženo. Demonstranti so napadli s kamenjem mornarje parnika -Carinthia», ki so stopili na suho. — Pristaniške oblasti so pozvale parnike, naj ne pristajajo. Nemški parnik »Hamburg«, ki je na poti na Ma 'eiro, jc prejel brezžično obvestilo, naj krene proti Casablanki. Vseinds^a zveza in konscvativci Lonr'oi, 10. (ebr. A A. Na sestanku konservativnega odbora za Indijo v spodnji zbornici je Paldwin snoči izjavil, da se popolnoma stri-ia s stališčem konservativne delegacije na indijski konferenci. Rezultat konference je bil, da je zmagalo načelo vseind. federacije. Konre.vativna stranka pozdravlja ta dogodek in je pripravljena soielo-vati pri nadalinem delu za indsko ustavo. Baldwin je dalje rekel, da sc konservativna stranka nc veže z nobenimi predlogi. Jamstva, ki jih je naštel dr. Samuel Hoare v indijski debati v spodnji zbornici, tvorijo integralen del indijskega ustavnega načrta. Vprašanje je le, kako bodo ta jams.va zasigurana in oživo-tvorjena. Parni k, hi more spreleti vso L ub! an o Lom'on, 10. lebr. AA. Gradnja 70.000 tonskega veleparnika parop'.ovnc družbe »Cu"ard Line« napreduje tako naglo, da upajo, da ga bodo spustili v morje konec februarja 1432 namesto meseca junija, kakor so prvot o nameravali. Dimnik parnika bo tako velik, da je v njem prostora za spodnje dele 4 prvih parpikov pomo-sluga bro-dovja Cunard Line«. Krmilo tehta 150 ton. Bal'a zre proti ori'eniu Belgrad, 10. febr. m. \*prašanje zgraditve Bafine tovarne v Borovem pri Osijeku se je pričelo v obče razmotrivati in je prispelo v završni stadij. Ta tovarna bi imela biti največja v naši državi, ker bi se v njej producirali Bafini izdelki i ne samo za Jugoslavijo, marveč za ves Orijent. Od našega nemškega dopisnika MUnchen, februarja. j Kako je z nemško socialno demokracijo? Torej ste tudi že vi lani doli opazili, da je postala nekam čudno krotka in tiha. Res, pridna Je postala j in zvesto podpira Briltiin"ov kabinet, ker se dobro I zaveda, da edino lako drži na položaju Brnunov , kabinet v Prusiji. Lahko bi rekli, da je lako za-drfsnje uspeh polit.čne modrosti. Toda ker se socialna demokracija med delavskimi masami še tudi nadalje obnaša kakor opozicija in ne neha metati med delavstvo svoje ngitatorske fraze iz dnevnega ča-opisja, bo bržčas bolj pravilna sodba, dn bi na eni strani strankarski voditelji v zavesti nemeči lastnega ustvarjanja radi podpirali vlado, na drugi strani pa med delavstvom vendarle igrali So nadalje vlogo nekakšne opozicije. Dejansko je nemška socialna demokracija potisnjena v defenzivo. Treba je vedeti, da se vedno širšo plasti odločuiejo od nje in prehajajo h komunistom. Ti uliajaci niso komunisti. S svojim izstopom iz socialistične stranke hočejo le poknzati nezadovoljstvo s kurzom voditeljev. Toda če bi prišlo zares, bi prav tako malo »ledili rdeči zastavi ali sovjetski zvezi in šli v meščansko vojno, kakor pn je za revolucijo oni mali nastavljene«- ali trgovec, ki je v zadnjih volitvah i volil Adolfa Hitlerja. Socialisti se radi sklicujejo na svojo številčno i moč iu množino glasov, ki so jih zbrali ludi še pri zadnjih volitvah, čeprav so nazadovali ta nekaj stotisoče v. Postaja pa tudi njim vse bolj očito, da se nahajajo v težki krizi. Ali mar niso med vojno izdali osnovne misli internncionale, zn katero je amrl Jaurès? Z vsemi močmi so nadaljevali s re-sarsko inflacijo v povojnih letih in so mirno gledali, kako so nastajali Kuno, Stinnes in drugi. Krepko so držali ves čas streme velekapilalizmu, umetno v.ilržnvali spor med delodajalcem in delavcem. zato. dn je bil «lednji trajno molzna krava za desettisoče raznih strokovnih tahiikov. Očitno je, da je socialna demokracija v Nemčiii žalostno odpovedala in da mora sedaj nazadnje še kanclni Briining z neprikrito podporo državnega predsednika Hindenburga s poldikluluro reševati republiko in demokracijo proti skrajnim nacionalističnim elementom. Socializem, ki je stranki dal lepo ime, pa mora žalosten stali ob potu, kajti ni več mesta zanj ne v centralnih vladnih uradih in ne v občini. Ni mesta zanje ne v bolniški blagajni, ne v delavskih uradih — povsod ga je pregnal sv. birokracij. Kapitalizem ni nič manj silen danes kot pred desetimi leti. In delavec, zaposlen ali nezaposlen. ali ni bolj suženj kapitalizma kakor kdaj-koli? Na socialni demokraciji leži krivda, da ni nikdar poskusila velekapitala resno prijeli za grlo. Nikdar ni poskusila napraviti iz delavca svobodnega moža » samostojno eksistenco. Vsaka delavska beda je bila dobrodošla — za agitacijo. Borilo se je celo proti malim naselbinam in kolonijam delavskih hlHic. pohHnla je male obrate, ki so vendarle zmožni neodvisne eksistence — vso v svoji fiksni ideji marksistične evolucije. Ta navidez nenaravna zveza med velekapltnlom in socialističnimi strokovnimi organizacijami, pa je skozi in skozi utemeljena v Mnrksovih teorijah, ki je bil v vsem svojem nauku kapitalist le z obrnjenimi predznaki. Potem se je pridružil še vpliv hegeljanskih in liberalnih Idej. ki so učile družabni red brez Boga iu so s posmehom prepuščale nebo angelom ir vrabcem. Ce torej pogledamo pozitiven rezultat sodobne nemške socialne demokracije, vidimo, da je paï rešila socialni problem za par milijonov svojih vo-lilcev. ki jih je nastavila na razna varna uradniški) mestu in jim preskrbela mesto v vodstvu strokovnih organizacij, toda resnični proletarijat od vseh socialističnih teorij nima ničesar. Dr. W. Grški parlament za sporazum z Bolgarijo Predavanje bogoslovne akademije Snoči ie predaval prof. A. Snoj o »Duhu in slogu evangelijev«. Izvajal je naslednje misli: Evangelijem kot virom življenja Kristusovega posveča znanost vedno večjo pozornost. V novejšem času biblična kritika posebno intenzivno preiskuje evangelije same. njih jezik in slog, in jih proučuje s stališča literarne zgodovine. Antični kulturni spomeniki, ki st- novejši čas odkrivajo (papiri), prikazujejo evangelije v novi luči. Vsehina postaja jasnejša; jezik pričo, da so evangeliji nastali v drugi polovici 1. stoletja. Jezik in slog vseh štirih evangelijev se odlikuje po izredni preprostosti. Knjiga evangelijev je v pravem pomenu besede ljudska knjiga, knjiga naroda: vprav zato je postala tudi knjiga narodov, (llavui vzrok, da so evangeliji postali knjiga narodov, je to, ker so po svoji preprostosti in )>o svojem duhu, po svojem ! značaju najvernejši izraz Kristusove preprostosti iu obenem njegove veličine. V preprosto pis-inih evangelijih so evangelisti dali božanski sliki Kristusovi najprimernejši okvir. Evangelij iso zalo tako privlačni, ker sta si Kristusova in evangelj-ska govorica tako sorodni. Slog in duh evangelijev je v veliki meri duh in slog Kristusov. Otl loti čar in moč evangelijev. Prihodnje predavanje bo 3. marca. Predaval ho g. univ. prof. dr. F a bi j a n o »Katoliškem vrednotenju kulture«. Atene, 10. febr. kk. V poslanski skupščini je danes zunanji minister Mihalakopulos poročal o svojem delovanju v Ženevi in o bolgarskem sporu. O bolgarskem postopanju se je izrazil zelo zmerno in izrekel mnenje, tla je še nekoliko upanja, da bo končno sobranje v Sofiji uvidelo, da je razsodišče edina možnost za rešitev gospodarskih vprašanj. Voditelji vseh strank so pozvali vlado, naj ne opusti nobenih naporov, da bi Grčija prišla z Bolgarijo dn gospodarskega sporazuma, vendar pa da Grčija nt- sme popustili svojih pravic. Voditelj progresi- Domače vpsti Ustanovitev podružnice Ori. obrtne banke v Ljubljani, Včeraj sta se mudila v Ljubljani predsednik bclgrajske obrtne zbornice Stojanovič in ravnatelj Drž. obrtne banke Dragic. Imela sta sestanek z delničarji banke v Sloveniji, kjer je bil izvoljen poslovni odbor za podružnico, ki bo v kr.il-kem začela poslovali. Kakor čujemo, se bo banka naselila v Zidarjevi hiši nn Dunajski cesti, kjer je bila svoječasno Dobrovoljačka banka. Zagreb, 10. febr ž. Snežni viharji, ki so za-metli liško progo med Gračacom in Kninom, so ponehali. Železniška uprava je takoj poslala tja kolone delavcev, ki so pričele s čiščenjem proge. Delo gre uspešno izpod rok in se bo promet čim-preje upostavil. Bt-lgrad, 10. febr. AA. Generalna direkcija državnih železnic razglaša, tla stopi izpretiienjeni pravilnik o brezplačni in znižani vožnji po železnicah in parobrodih v državni eksploalaciji s 1. marcem t. I. v veljavo Belgrad, 10. febr. ž. Po poročilu naše delegacijo v Pragi dobro napredujejo pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe s Češkoslovaško. Sli-lizacija pogodbe je v glavnem že dokončana. Naši tlelegali so med tem zahtevali od raznih ministrstev razna navodila, kako stališče naj nasproti nekaterim češkoslovaškim zahtevam zavzamejo. Bi-lgrml. 10. febr. 1 Pojutrišnjem se izroči prometu proga Kosovska Mitrovica—Kaška, ki je tlel Jadranske proge. Izročitev javnemu prometu se bo izvršila brez posebnih slovesnosti, ker se bo spomladi olvoril tudi drugi tlel te proge Kaška— Kraljevo. Otvoritvene svečanosti se botlo vršile pri Veš priliki, slov Kafandaris je smatral za dober znak, tla se sedaj velesile prizadevajo na Balkanu odstraniti vse težkoče, dočim «o prej bile mnogokrat pripravljene, netili spore. Papunaslasiu, predsednik prve balkanske konference, je pozval MilAlakopulosa, naj da pojasnila o svojih prejšnjih izjavah glede manjšinskega prava, ki so se napačno razumevale. Mihalakopulos je odvrnil, da nikdar ni rekel nobene besede, ki bi se sinela tolmačiti v škodo manjšinskega prava. Belgrad. 10. febr AA. Ker stopi zakon o ob» et-in upravnem poslopku, ki je bil objavljen v »Službenih novinalu z dne 25 novembra 1930. dne 2(1. I. m. v veljavo, je predsednik ministrskega sveta in minister zn notranje zadeve general Peter Zivkovič predpisal navodila za Ia zakon. Zahvala Za premnoge dokaze iskrenega sočutja ob prehridki izgubi našega nadvse ljubljenega soproga, očeta, brata in svaka, gospoda Ivana Pofočnika admin. kapetana I. ki. v pok. in posest. se iskreno zahvaljujemo vsem znancem in prijateljem. Posebno sc zahvalj ijemo gg. zdravnikom za njihov trud, komandi mesta za častno vojaško spremstvo, g. ban. svet. dr. Francu Logarju, gg. tovarišem častnikom, tovarišem uradnikom banske uprave ter končno vsem prijateljem 'in znancem, ki so pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Vsem in vsakomur prisrčna zahvala. Ljubljana, dne 7. februarja 1931. ŽALUJOČI OSTALI. Trst, 8. februarja. | Proti duhovščini. Qonja proti slovenski duhovščini je v polnem ' teku. Fašistični tisk je zdaj prešel k osebnim lia- J padoin. Tako se je Popolo di Trieste« v eni iz- i med zadnjih številk spravil na č. g. Omerzo, žup-nega upravitelja pri Sv. Jakobu v Trstu. Očitati mu ne more nič drugega kot to, da je slovenski duhovnik, ki ni rojen v Trstu, čeprav ima italijansko državljanstvo. Napad pa velja predvsem inons. dr. Ukmarju, članu tržaškega kapitlja, in tudi samemu tržaškemu škofu mons. Fogarju. List očita škoiu, da se obdaja s slovanskimi svetovavci, kakor je »srbofil« mons. Ukinar, Italijane pa da odslavlja. Clankar priznava, da je dr. Ukinar »pobožen in učen mož', toda Slovenec je... Ta drzni napad uradnega glasila fašistične stranke, pod katerega se je podpisal sam ravnatelj lista, je vzbudil pri slovenskih in italijanskih katoličanih ter pri pristnih Tržačanih sploh pravo ogorčenje. Priseljenim fašističnim časnikarjem, ki bi radi napravili v Trstu kariero, ni več nič sveto in ustavili se niso niti pri samem škofu, čeprav vedo, da ima vsled svoje priljubljenosti neizmeren vpliv med prebivalstvom in da v njem zadenejo vse mesto. Tako si ti gospodje iščejo lavorik. Domačini — kakor zločinci. Na tržaško prefekturo je bilo nedavno pozvanih pet uglednih Postojnčanov, in sicer odvetnik Poročila s Primorskega dr. Vadnjal, oba Burçerjeva, lastnika znanih gosti-len, g. Sever, gostilničar v Tihi dolini in veleposestnik Jurca. Razen dr. Vadnjala, ki je odšel v inozemstvo, so se vsi odzvali vabilu. Na prefekturi so jim očitali, da rujejo proti državi. Nato so jih na policijskem ravnateljstvu slikali kakor zločince. Vsein imenovanim je policija že davno zaprla gostilne. Slovenski organist ne sine na kor. Goriški policijski ravnatelj je pozval k sebi organista iz Pevine, in inu prepovedal vstop na kor. Naslednjega dne je bil organist pozvan še k domačim karabinneriem. Ti so mu prepoved ponovili ter mu zabičali, da mora ubogati nje, ne pa župnika. Policijsko oblastvo ni navedlo proti or-ganistu nikake določne obtožbe, poleg vsega je organist še mladoleten in je šele nedavno končal orglarsko šolo. Policija bi rada vsilila italijanskega organista, ki naj bi uvedel italijansko petje v cerkev. To je prvi poskus te vrste v goriški okolici. Obsojeni komunisti. Preteklo sredo je izredno sodišče v Rimu izreklo razsodbo proti prvi komunistični skupini iz Julijske Krajine. Obtoženci so povečini slovenske narodnosti. Obtožnica pravi, da so preteklo poletje v ladjedelnici v Miljah širili komunistične ideje in trosili protifašistične letake. Tako so se pojavili komunistični letaki v gledališki dvorani v Miljah, kamor so sklicali fašistični sindikalni voditelji delavce na zborovanje, nadalje v ladjedelnicah v Tržiču iu v raznih tržaških dvoranah. V tržaških predmestjih so komunisti 1. avgusta razobesili tri rdeče zastave. Na 8 let ječe so bili obsojeni: Malalan Henrik, poglavar številne družine, z Opčin pri Trstu; Peter Črne iz Trsta in Rudolf Wilhelm z Opčin. Na 5 let so bili obsojeni: N. Chimisso in R. Davi, oba iz Trsta; nadalje Albert Danev (zdaj Danielli) z Opčin; Martin Tence iz Sv. Križa pri Trstu, in A. Jacus iz Poreča. Karel Stanič iz Sežane je dobil tri leta in Josip Mahor iz Milj, dve leti. F. Antoni je bil oproščen. Malalan Henrik je brat č. g. Ma-lalana, dekana v Ospu. Naslednjega dne je sodišče izreklo razsodbo proti drugi skupini, ki je bila obdolžena istih prestopkov. Silvester Zerbo, čevljar v Miljah, star 52 let, N. Pečarič (zdaj Pecchiari) in Fr. Stelle, čevljar v Kopru, so bili obsojeni na tri leta; V. Babič iz Kopra, M. Kariž, iz Trsta, in J. Benčina iz Trsta, 11:1 dve leti ter M. Cavalieri iz Trsta, 11a eno leto; trije drugi so bili oproščeni. Sodišču je predsedoval milični general Saporiti. O predsedniku Cristiniju, ki je obsodil na smrt štiri tržaške Slovence, se širijo razne vesti. Ker mi ni mogoče, da bi se takoj pismeno ali ustno znlmulil osem. ki so se me ob moji 60-letnici tako prisrčno s/)ominjali in mi čestital i s stotinami pisem in brzojavk, in osem. ki so mi j>oklonili toliko vnetja, oenceo in še dragocenih daril za spomin, osem tem: Preiskrena hoalu! Bog plačaj! F. S. Finžgar. Zločinčeva roka požiga naprej Zopet požar pri Šmarjah Lepi Pîxavopt-lasje so sedaj tudi z (тн^ињ. Љшшстст popolnoma brez sode Jedan svežanj zadostuje za 2 pranja In stane samo Din. 3*50 Mohorja ni Finžgarju za 60 letnico V tek u zadnjih dveh let se je semtertja mimogrede sprožila v našem časo|>isju misel, uaj bi tnohorjani ukazali Finžgarju nekako priznanje zu njegovo delo |>ri Mohorjevi družbi s tem, du bi skušali družbi pridobiti toliko novih udov, du bi njih število /našulo ob Fin-žgu rjovi šestdeset k-1 niči (>0,000, in sicer naj bi 60.000 moliorjuiiov izkazoval že družbin koledar za 1951. Tu načrt jo bil nekoliko drzen; pred dvoma letoma je naimreč izkazoval koledar (zu 1929) šele 51.044 moliorjuiiov; narasti bi moralo torej njih število v dveh letih zu najmanj 8451. Ali se je to doseglo? Če pogledamo, koliko moliorjuiiov i izkazuje letošnji koledar, najdemo števrlo 59.064. število je torej mira« t lo v dveh letih za 8015. Navidezno se torej ni posrečilo, zaokrožiti število na 60.000. Pravimo: nuvidezno. kajti \ resnici je pa znašalo število žc v jeseni 1950 nič mani nego 60.000. kakor vemo iz zanesljivega vini. Ta ali oni poverjenik je munreč še naknadno |>rijavil kaj luročnikov .ko je bila statistika že natisnjena. Polog tegu je pn nastalo v novembru 1450. ko so knjige izšle, tako povpraševanje po njih. da je v kratkem času nekaterih knjig zmanjkalo, dasi se jih je natisnilo še precej zu rezervo preko prijavljenega števila naročnikov. Nekateri bivši ali novi inohorjani so namreč ob času vpisovanja, ki se zaključi vsako leto s 5. marcem, [x»za.bili pristopiti, pa so želeli v jeseni knjige kupiti. Žal ni bilo mogoče vsem ustreči. Prav nič pa ne dvomimo o tem, do bo letos že la mesec doseglo število mohorjanov. ki bodo žc pravočasno naročili knjigo, nad 60.000. Ljubljanska Prosvetna zveza je opozorilu vsa prosvetna d ruš t v n, da naj ob proslavi Fitiâgarieve šestdcsetle+nicc skušajo dvigniti število inohor-ianov v svojem okraju. Jubilej kulturnega delavcu se najlepše proslavi s tem, da se vrši kulturno delo, |x> katerem se je slavljenec proslavil. Prepričani smo, da je to najlepše vezilo. ki si ga želi tudi Finžgair za svoj pravnik. Letos pobirajo jioverjeniki Mohorjevo družbe tudi prostovoljne prispevke za roizširitev mo-horjevih knjig med Prekmurci in našimii izseljenci. Tudi to nadvse potrebno kulturno delo naj nojde letos kar najlepši odziv! Milijarde v zraku Belgrad, 10. februarja. Uprava državnih monopolov je priobčila podatke, koliko tobaka in tobačnih izdelkov je bilo prodanih v teku leta 1930. Prodanega je bilo cigaretnega tobaka in tobaka za pipe 4,800.000 kg, cigaret 5.075,000.000, cigar pa 42,000.000 komadov. Izkupiček od prodaje teh predmetov je leta 1930 znašal 1.836,000.000 Din in je za 66,500000 Din višji, kakor je bil leta 1929. Ta višji izkupiček prihaja predvsem odtod, ker so bile cene tobaka izenačene s conami cigaret. Radi tega so kadilci sedaj rajši kadili narejene cigarete, kakor pa kupovali podrnžen tobak in cigarete morali še delati zraven. Radi tega je bilo leta 1930 pokajenih okrog 1.100,000.000 cigaret več, kakor prejšnje leto. Od groze umrla VpriCo požara. M. Sobota, 9. febr. Iz Brezovice jx>ročajo o žalostni eni slučaju, ki je zahteval življenje krog šestdeset-letne starke. Pri Toplakovih se je hipoma užgul kozolec slame. Bilo je nekako krog polnoči. Plamen je takoj obsijal vso okolico in ljudje so jvopol-noma preplašeni hiteli ven gledat, kje gori. Med drugimi je pritekla iz niše tudi staira soseda. Pogled nn silni plamen jo je močno pretresel. Hipoma je zakrilila z rokami, zakričala in se zgrudila na tla. Kor se starka ni dvigniiln, so ljudje hiteli k njej. Mislili so. da je starko vrgla trenutna slabost. Tem večjo jc bilo presenečen je, ko so starko začeli tresti, a se ona ni zganila. Bil« je že mrtva. Od groze jo je zadela srčna kap. žalne oblehe in plašče za dame in gospode dobite pri tvrdki FRAN LUKIČ, Lfubljana Največja in najcenejša izbira! •Šmarje na Dol., 9. februarja. Nedavno smo |ioročali o dveh jiožarih ua Plešah pri Šmarju. Ljudje so se ravno komaj iznebili strahu, ki so ga pri obeh požarih prestali. Včeraj pa je začelo zopet nenadoma goreti okrog 11 ponoči v vasi Razdrto pri Šmarju. Pogorel je hlev in pod z listnico posestniku Jakobu Kasteliou, po domače Pirčevemu Jaku. Njegovo poslopje leži malo vstran od državne ceste tik nad železniškim tirom med drugim mostom in prvim predorom (računano od Šmarja). V podu je zgorela glamoreznica in več gosjHKlarskega orodja, dočim so mlatilnico, ki je stala pred podom. rešili. Dalje je zgorelo veliko zrezane krme, slame in 7000 kg sena. Živino, ki sicer ni bila v tako veliki nevarnosti, ker je bil hlev obokan in zato ni ogenj (>rodrl v notranjščino, so tudi vso spravili iz hleva. Posestnik |>n je bil s krmo vred zavarovan za 25.000 Din (po zadnjih požarih jo nameraval zavarovalnino še zvišati). Kdo je zažgal, se -o-čitku — pogoreli gospodar je šel spat okrog 9. potem ko je nakrmil živino — ko naenkrat vse zbudi velik sij in glasno pokanje opeke na hlevu, ki je gorel. Takoj so vsi hiteli gasit iu reševat, kar bi se sploh rešiti dalo. Kmalu so prišli na kraj požara gasilci iz Šmarja z o^Hiua hrizgnlnuiua in se zopet izkazali zelo požrtvovalne. Nekoliko pozneje so prišli ludi gasilci iz školljice, pa «i kmalu odšli, ker je bil |x>žar hitro omejen. Vsa vas Je bila v veliki nevarnosti, dn se |>ožur ne bi razširil, zakaj na enem koncu jiogorišča je bilo le par korakov do hiše posestnika Antona Selana, na drugem koncu pa je tudi zelo blizu kozolec posestnika Franca Krištofa. Velika sreča pn je bila, da je bilo na strehah veliko snega, ki je pred kratkim zapadel, da ni bilo nikakegn vetra in da je z gorečega poda zidrčala skoraj po|>olnoina nezgorela slama s snegom vred. Ljudje eo zopet zelo prestrašeni, ker se bojo nadaljnjih dejanj zločinskega človeka. Daj Bog, da pride kmalu v roke pravice] Proti izročitvi tega kupona dobite VI Jedan sveinjlô Plxa-von-Shampoona zastonj pri • Vašem trgovou. з Poiigalec grozi Borovnici Borovnica, 9. febr. še -o iiaui \ svežem s|ioniinu nedavni ih>-žigi n« IJolenjskein v Šmarju in v bližnjem Logatcu, delo maščevalnih, jmi skoroda preje kru-tozlobnih rok. Sedaj se tudi Borovnici obeta nekaj sličnegu. Zlobnež je po že znanem obi-čaju z dopisnico vnaprej naznanil, du bo svoj 1 občinam nova bremena, so se na zasedanju ban- Spomenica učiteljstva U.IU je z ozirom na kritiko učiteljstva pri prvem zasedanju banskega sveta izdalo obširno spomenico, v kateri se bavi z očitki, ki so jih izrekli nekateri člani banskega sveta. Med drugim Veli spomeuica: Trdote zakona o narodnih šolah, ki lialagajc posel poizkusil tudi v Borovnici in sicer ob cesti od gostilne Drašler nn Dolali pa do Iv. Pe-triča v Borovnici, vključivši tudi parno žago slednjega. Misliti si moramo, kako je ta vest vznemirila vso, zlasti |>a one, ki prebivajo v krajih, kjer jim je bil požig naznanjen. To nedeljo je prejela to grozilno dopisnico z navedeno vsebino tukajšnja posta. Dopisnica je bila («klana v nabiralnik uinouluntuega voza j»ri ju-trajnem osebnem vlaku na progi od Rakeku do Borovnice. Zadeve se je takoj lotilo orož-ništvo. ki je po na z na (enih krajih nepretrgoma putruljiralo in iskalo jxi vseh krajih sumljivih elementov. Doslej se jim še ni posrečilo najti Pro" T.î.iV' ifi^i», zlonamerne/iu ali kakega tipa te vrste, niti ni požigulec, hvala Bogu, izvršil svoje napovedi. Požig, napovedan za nedeljo, se torej ni izvršil. Zato stojimo sedaj |>пч1 težko rešljivo zugonetko. naj Ii vzamemo to grozečo napoved zn resno, izvršljivo tudi po uupovedunem času, ali zu zlobno potegavščino .jki slednjič za na-|)oved s povsem drugim, nuni nejasnim namenom. V taki ncdoločnosti jc najl>olje, biti za vsuk slučaj pripravljen. Da bi se pu javnost, ki bi bila v danem slučaju prizadeta, ne smela o tem obvestiti, kakor nekateri krogi menijo, jc j» našem mnenju nesmisel. Kako bi bili presenečeni, preje neobveščeni ter tuko niti malo pripravljeni, ko bi se znašli sredi plamenov. Kdo bi jim odpoinogcl. skogu sveta iznašale tako, da morejo ustvariti vtis, da je učiteljstvo krivo teh trdot in da nosi ono odgovornost za prepad, ki nastaja zaradi tega med učiteljstvom in ljudstvom. Učiteljstvo, ki je na svojih zborovanjih, v spomenicah, predlogih in predstavkah zastavljalo ves svoj vpliv in tudi javno pokazalo nn dalekosežne posledice novih dajatev občin, ki pa ne obstojajo samo v učiteljskih stanarinah in kurivu, odklanja tak tenden-ciozen in krivičen očitek. Na sejah banskega sveta se uiso iskali pravi vzroki ncrazpoložonja ljudstva in učiteljstva. temveč so nekateri člani banskega sveto izbrali to nernzpoloženje za demonstracijo Kako Ptuj, 9. febr. Mnogo zadnje dni pišejo in govore o bedi. ki je zajela delavske sloje. To krizo počasi spoznava tudi ptujsko delavstvo. V tukajšnji tovarni za čevlje, v Petoviji«, je zaposlenih nad dvesto ljudi. V kratkem času so tudi tu odpustili nekaj delavcev in to tik pred zimo, ki se jc pravzaprav šele pričeia. In dočim so nekaj slovenskih delavcev odpustili, so istočasno »prejeli v službo nekaj — inozcincev. človeku se vsiljuje mnenje, da je to ravno obratno stališče ko v Nemčiji. V Nemčiji so domačini začeli močilo gibanje proti tujini delavcem, kot I pravi naš izseljenski poslanik v Diisseldorfu, • v ptujski tovarni pn odpušča jo jugoslovanske državljane. i Pole_g tega so letos več delavcem znižali plače. Več delavcev so namreč pomaknili iz višjega v nižji razred, nekajkrat so poskočili kair za dva razreda nazaj. Težko bi bilo najti Tudi konštatarija, da je gmotni položaj učiteljstva nasproti položaju drugega uredništva zavidanja vreden, je krivična iu tendenrioznn. > л Sam g. minister prosvete je ugotovil, da z zakonom o narodnih šolah gmotni položnj učiteljstva ni bil reguliran. Učiteljstvo jc med redkimi skupinami državnega uradništva II. kategorije, ki še. vkljub obljubam, nima doklad, katere že leto dni prejemajo ostale skupine. S prenosom stanarine na občine je bila vsemu učiteljstvu ukinjena državna stanarina. V mnogih primerih ne prejema ne eno ne druge stanarine, ali se mu pa ista iz- £lačuje neredno. Šolski upravitelji pa imujo na dedi po izidu zakona o narodnih šolah celo večje dolžnosti a manjše prejemke, kakor so jih imeli prej. Odločno odklanja učiteljstvo |>oizkus poedi-nih članov banskega sveta umešavati se v posle šolskih oblasti. Izjava, da so pridni učitelji le redke izjeme- iznešena brez utemeljitve in dokazov, je zaslužila grajo že na licu mesta. Kolikšna je pridnost posameznih učiteljev in učiteljic in ali je premalo otrok v posameznih razredih, je zadeva šolskih oblastev, ki imajo dovolj sredstev na razpolago, ila urede razmere, kjer uiso urejene in ki se glede števila otrok v posameznih razredih ravnajo po vidikih moderne pedagogike, ne pa po I starih tradicijah in konservatiznui. Glede delovnega časa v primeri z drugim uradnišlvom si pridržuje učiteljstvo pravico doku-mentnrično doprinesti javnosti dokaze o svoji zaposlenosti v službi in zaradi službe kakor tudi o izvenšolskem delu. Učiteljstvo odklanja tudi v predlogu skril očitek, da so omožene učiteljice šoli v kvar. Zagovarjati pa ne more tistih omoženih učiteljic, ki zasedajo ie vsled svojih zvez iu vplivov najboljša O umoru na „gostivanju" 1 Iti ni |>ri Or možu, 9. febr. O umoru rajnega Šuh-ka Martina smo izvedeli podrobno še sledeče: Ko so se oni večer fantje med salro stepli. je šla slabejšn skupina Humčanov prosit za pomoč zelo močnega Šuleka. Tu |ki je šel. svest si svoje moči, takoj nad fante, jih pozval k miru ter glavnega krivca ofclofutul. Slednji je nato zagrozil: »Le čakaj, danes bo edem od naju mrzel!« Poslal je nato svojega brata po puško in se je kasneje skril v gozd, kjer je prežal na šuleka, ki bi moral iti tam mimo, ker so gu priklicali. Ko se je šulek približeval, je oddal fant usodeipolni strel, ga zadel v prsa s tako silo. da je krogla na hrbtu izstopila. Zunimivo je, kako je bil umor zasnovan. Fant je streljal, a njegov brat na j bi kot mladoleten prevzel krivdo nase, ker l>i bila kazen milejša. Ko je ta orožniku tudi tako izpovedal, se je temu le vendarle zdela stvar preveč sumljiva. Zato je zahteval u« licu mesta, naj mla jši fant s knrubiuko strelja v drevo, češ: »Čc si res ti v temi zadel človeka, boš zdaj tudi drevo!« Dečko je resnično poizkušal streljati s puško, a poznalo se jc takoj, da ne zna ravnati s takim orožjem. Orožnik je brž spoznal, i da jc sumil prav in da ta-le ni bil glavni krivec. Pod trdo besedo je fant priznal, da jc streljal na Šuleka njegov brat. Nato jih je orožnik oba odvedel v zapor, i __ delavce v Ptuju upravičenega razloga takemu dejanju. Povedati pa še moramo, da so nu drugi strani ju,višali plače nekaterim višjim, ki niso bili navadni delavci. Navajamo en slučaj! Delavec, (»ročen, z otroki, jc delal na akord. Kot živina sc je mučil. In ko je prišel čas plačila, so mu mesto zasluženih 550 Din izplačali le 150. Brez navedbe razloga so odtrgali 200 Din. In revež se ni upal pritožiti. Šele drugi dobri ljudje so ga pripra- ; vili do tega, da se je pritožil. Ites je zadevo 1 javil oblasti, drugi dan |>n je bil žc odpuščen i iz službe. ....... . .. ! mesta in smatrajo svojo službo za luksus, se'izveu Ce bi se tak. slučaj, v tovarni ponavlja l, | 5o|e absolutno ne udejstvujejo, so dobršno dobo bi delavski ljudje upravičeno toz.rli, da gredo I SVojega službovanja na razpoloženju in bi jim ne tezikim časom nasproti. Ni možato, ni č.loveko- bilo treba služiti po moževih prejemkih. Nameščeuje učiteljstva se je izvršilo najnered-neje tedaj, kadar so se vmešavali v nameščenja lajiški vplivi, ali kadar so se pri namestitvah upoštevale le privatne razmere, ue pa službene okoliščine, ki pridejo za dotični kraj v poštev. Iznesel se je dalje očitek, da se šolski vrtovi zanemarjajo in da se učiteljstvo premalo udej-slvuje nn gospodarskem polju. Prvemu očitku se ni iskalo vzroka, ki tiči v proračunih krajevnih šolskih odborov, kateri po večini odklanjajo potrebne izdatke za šolski vrt in ga mora učitelj -vrtnar obdelovali na lastne stroške. Na drugi oci-tek pa odgovarjajo kmetijski in gospodinjski tečaji, ki jih vodi učiteljska organizacija v počitnicah, skoroda na lastne stroške in vse tiste gospodarske ustanove, ki jih je ustanovilo in jih vodi učiteljstvo. Istotako zavrača očitek, da bi se učiteljstvo lie udejstvovalo pri kmetijstvu, čeprav se izločuje iz kmetijskih korporacij. Očitek, da učiteljstvo preko mere dopustnosti zakona izkorišča šoske vrtove v privatne namene, je ostal popolnoma nepodprt s konkretnimi primeri in brez ugotovitve gornjega položaja. Da se taki primeri preprečijo v dobrobit stvari, je učiteljstvo mnenja, da spadajo v vse kor-poracije, tako tudi v banski svet, zastopniki učiteljstva kot zastopniki stanu, ki ima širok in pomemben delokrog v narodu ter je prizadet pri Ijubno vzeti človeku službo, če se pritoži radi storjenega mu dejanja. Vsak pač lahko bruni svoje pravo. In oblast tegu gotovo ne bo dovolila. Ne bodi preveč gostoljuben Sv. Rupert n. Laškim, 7. II. Še ni skopnel stari sneg od januarja, že je prišel novi, pada od petka, dne 6. febr. naprej noč iti dan, da ga bo kmalu za 1 m. Mnogi zameti, visoki po poldrugi meter in še več pa so nekatere poti in ceste sploh popolnoma zaprli, da je nemogoč vsak promet. Navzlic novi in hudi zimi pa se živo gibljemo; porok je letos nenavadno veliko, kar U parov je bilo eno nedeljo oklicanih. Tudi veselo resnih dogodkov ne manjka v naših skritih, strmih in zasneženih kotih: pride pred kratkim v neko hišo v Trobendolu proti večeru neznan človek. Pravi da je iz Loke pri Zidanem mostu, da je mašinist z dobro službo in da bo najkrajšem času srečni dedič miljonske dote po stari teti, ki bi že rada umrla. Pozna da tudi hčerko iz hiše v katero je prišel nočevat, ki je omožena v Loki, in sedaj prihaja, da bi prosil za roko še druge hčerke. Ta ie bila sicer nevesta, ki se je p-'-----"-'- — J-u- niso mis pogostili ter mu pripravili toplo prenočišče. Ko ga drugo jutro hočejo povabiti na zajutrek, zapazijo, da je 'bogatega« neznanca vzela noč, ž njim pa je izginila tudi lepa vsotica denarja in še druge dobre reči! Pravijo, da ni vselej dobro, dober biti! Pridobivajte novih naročnikov! obramba učiteljstva v banskem svetu, kakor je ; razvidno iz poročil v listih, ni bila zadostna, čuti j in poudarja učiteljstvo potrebo svojih zastopnikov. Tudi smatra, da ni niti v skladu z intenci-jnmi manifesta Njegovega Veličanstvu od 0. janu-I arjn 1929. in ne z intencijami deklaracije kraljev-! ske vlade od 4. julija 1930., da se v narodovo živ-jenje globoko segajočemu slanu nn tak način jemlje službeni ugled: zato mora podvzeti vse v varstvo svoje časti in ugleda, ki ju je dolžno varovali tudi po zakonu. Ako toga no doseže, se bo moralo učileljstvo posvetiti izključno Ie šoli in delu, ki mu ga in v kolikor mu ga nulaua zakou. Gorska vas, ki se pogreza Pariz, 5. februarja. V Savoji leži vasica MiSoa. O tej vasici jc ustno izročilo prorokovalo, da se bo pogreznila. In res se zdi, da se bo staro ljudsko prerokovanje izpolnilo. Blizu vasi na vzhodni strani leži na majhnem hribu občinski gozd. Izpod tega hribu kmetje večkrat čutijo zamolklo bobnenje, kakor da bi se pod zemljo prerivale in borile korenine starih lOOletnih hrastov. Vendar se kljub temu ni zgodilo ničesar, kar bi bilo kazalo kako nevarnost. Naenkrat pa je — bilo je 4. januarja t. 1. — zemlja v vasi in okolici začela pokati ter se odpirati. Prestrašeni prebivalci so brž poklicali strokovnjake na pomoč. Ti pa niso mogli storiti drugega. kakor to. da so začjli meriti. In izmerili so, da del vasi v širini 150 m in v dolžini 700 m počasi polzi s hriba v dolino. Na vsem tem prostoru, 10 in pol ha velikem, so začele vse zidane hiše pokati, lesene pa so lezle narazen. Ko se je to Rodilo, je bilo še mnogo dežja. Kmalu nato je pritisnil hud mraz in zapadel sneg. Kmetje so se razveselili, češ, da bo mraz ustavil padanje vasi. Toda njihovo veselje je bilo prezgodnje. Vas so je pogrezala dalje. Oblasti so postavile okrog vasi znake, da bi ugotovile, če se vas še pogreza in za koliko. Na nekaterih krajih je zemlja tako na široko počila, da bi v razpokliuo mogla pasti hiša. Kljub temu pa kmetje niso hoteli zapustiti svojih hiš, čeprav so, kakor na ogromnih saneh drseli v prepad. Toda v noči med 20. in 30. ian. se je zemlia začela tresli. Slišati je bilo strašno podzemeljsko bobnenio. Preplašeni prebivalci so planili pokonci, nametali na sani, kar so mogli svojega imetja in se razbegli na vse strani po bližnjih vaseh. Dopisnik »Journala popisuje vas, ki je obsojena na smrt, sledeče: rSeiišče Mišoa leži 1100 metrov nad morjem. Snec je bil visok 1 m, а nas ni oviral. Nič ni bolj žalostno, knkor gledati te hiše. ki vem, da so jih ljudje zapustili in da so obsojene na skorajšnji pogin, pa še žive in so še cele. Še vise' zavese na oknih. Pod širokimi stre- hami še stoje skladovnice drv, pripravljenih za zimo. Mačka, preplašena, ker jo ostala sama, zvedavo pogleduje izza priprtih vrat. Vaški vodnjak še žubori, četudi pritiska mraz. Sturu peč, v kateri nikdar več ne bodo (»okli kruha, se zdi, da рјака. A v njenem zidovju zijajo slrašue razpoke. Splezal sem. gazeč globok sneg, do na novo odprtih prepadov nad vasjo, 150 m višje. Videl sem kljub snegu, ki jih je pokrival, široko prepade. Majhen poločič. ki jo prej žuborel po zemlji, se izgublja v novem prepadu in pljusk njegove vodo čujeni izpod zemlje. Nikjer ne vidim, kje bi voda zopet pritekala na dan Gotovo se nabira v kakem podzemeljskem nabiralniku, ki se bo nekega dne raz-lil in končal žalostno usodo obsojene vasi. Plast zemlje, ki se preijfika. je debela 2 m. Na nekaterih krajih so se hiše premaknile že zn 10 do 15 metrov in ž njimi se pomiku tudi drevje, ki raste na vrtu okrog hiš.« To je žalostna slika gorske vasi, ki se pogreza. Nadležni kašelj bronhialni katar odpravi naglo KRES IV AL. (Kai pmiitl Уа kmetih ne gledamo ravno s kritičnimi očmi ta meiianskimi izletniki, ki jih ie njihova zunanjost nekako povzdiguje nad nami podeielani, če pa nas le preofiti znaki dovedejo do lega, je to utvur окича ali opravičene obfod.be. Značilen je moj nedeljski ciklus. Ob zgodnji jutranji uri si- pripel jem z avtom v Ljubljano. - Ли{ biks-, mi prihrumi nasproti, vstopivšemu v boljšo kavarno, z zelenjem ovenčani mladenič iz visoko inteligenčnih krogov. »Kso noč sem plesov, pa sem še krancel) obdrzov,* se obregne ob me. hilečemu k osamljeni mizi. ln lam v kotu je zahrumela »Lepa paša domovina!.: Misli so mi nehote ušle v naše lepe gore, k okrašenim junčkom, ki jih o kresu poganjamo v zeli ne planine in k pastirčkom, ki smo jih ie privadili lepega pojmovanja o vzklikih radosti Drugo jutro »e mi je stoiilo vi dolini, pa jo mahnem v gorski sneg. '/. vrha se kakor kača vije številen sprevod smučarjev. Zadnjemu se malce ponesreči. pa se zarije z glavo v sneg, ki je brizgal ko vodni curek po njegovem ostalem, zleknienem telesu. Mai krnel v lakih slučajih zakliče: >O Marija!« lam izpod snegu n" je takrulilo: *Bemti. porka!« Zasopel sem — — — po dolgem odmoru — — Snega je namedto kar na metre. Ker lega nisem pričakoval, sem se brez krpljev trudil po bregu. Od daleč ie opazim, da so vrata zadružnega stana ua steiaj odprla Teiko je šlo. pa potrudil sem se h koči, da po naročilu zadružnega načelnika ugotovim dejansko stanje. Cul sem o Vandnlih. grdo so menda delali, kamorkoli so prišli. Bog zna. so li tudi oni z okovanimi palicami drezali r zabila vrata in vdirali klju-iavniceY Ce so imeli namen stavbe končati, bi lo utegniti storiti, vem pa. dn bi znali upoštevali vrednost desk. znnšenih 1704 m cisoko. zlnrli. če bi bila SPI) kota pred nosom. Zameti so bili iimdalje hujši. Da prikličem yomoc iz bližnje koče. ustrelim v prazno. K va sle pa ustrelil, morbt kakinga kozla?« začnjeni z nasprotnega br"ga. Ozrl sem se Ker jr imel sprednji voni leseni in kratka ušesa, sem sodil, da mora le biti smučar. Smuk. smuk! še preden mi olerejo Stezo, se že pričali z brega doli r višnjevkasto odelo ograjeno lelo z osmimi nogami, ki pa vendar ni utegnilo bili niti rak niti pnjk. ker se je izpod razvalin čalo: Mudona. duš! D žlahtne rožice, presajene z mr sinili prome-ttad v našo posurovelo divjino gorskih risar! Ali pa bn imel Prešern sroj pritp! O rovtarjih je menda govoril. Smuk — brez muk. olika našn dika! Katoliški dom slovenskih deklet v Belgradu Belgrad. Ze precej se je raznesla vest, da želimo, ho-Ccmo, in moramo zgraditi svoj Dom v naši prestolnici— katoliški dom slovenskih deklet! Nas je zdaj tukaj toliko, ki iščemo v tem tujem kraju zaslužka in vsakdanjega kruha, pa nimamo takorekoč ničesar svojega kamor bi se v sili zatekle. Kako smo potrebne takega Doma, vemo le me. Kolikokrat je katera naših deklet n.i cesti, pa brez primerne službe ne ve ne kod ne kam. In če je še bolna, kam se naj obrne? Naša sobica v Krunski ulici 23 je dostikrat prenapolnjena takih deklet. Kako žalostno pa je, če tam ni več prostora, in si mora prenočišče iskati drugje. Kje ga naj dobi? — — — Vi, naši bratje in sestre v Sloveniji, ne veste, kako mnogo naših dobrih deklet se pogubi tukaj, ker lic vedo in nimajo kam, kadar gredo iz službe. Zato je naša prva in največja naloga: zgra-dati si svoj dom. Pomagati hočemo s tem našim dekletom, ki so tukaj in še pridejo za nami. Priporočamo se tudi Vam, slovenske sestre, bratje, očetje in mamice, da nam tudi Vi, ki ste doma, pomagate zgraditi naš Dom v Belgradu. Vem, da so finančne razmere v Sloveniji težke, toda Vi nas razumete, zato upamo, v Vas in v Boga. Bog živi! Slovenska dekleta v Belgradu Uboj v Lahovčah pred sodniki Jože Rozman obsojen na 6 let robije „Zmrznjenee" ie «še! M. Sobota, 8. februarja Včeraj zvečer je šla neka ženska iz M. Sobote proti Bakovcem. Ko je prišla nekako na sredo nota, je zagledala prizor, ki jo je napolnil z grozo. Sla cesti je stal konj, za njim prazen voz, v razdalji kakih desetih korakov pa je čepel v snegu mož. Zeni se je dozdevalo, da je mož mrtev in to jo je tako prevzelo, da se mu ni upala približati, narveč se je obrnila in jih je urnih pet ubrala proti Soboti. Žena je po Soboti pripovedovala, da ie naletela v snegu na mrliča. Novica je seveda vzbudila precejšnje zanimanje. Zadeva je bila prijavljena tudi sodniji in orožniški postaji. Takoj je bilo ukrenjeno vse potrebno in dva orožnika sta takoj odšla na lice mesta. Zelo sta se začudila, ko sla prispela na določeni kraj, pa tam nista našla niti konja, uiti voza, niti zmrznjenca,- Navidezni ztnrznjenet se je med tem naveličal čepenja, skobacal se je na voz in se je odpeljal dalje. Nekdo iz sosedne vasi je v Bakovcc vozil »balo . Tam se. je precej napil. Alkohol ga ie med potjo premagal in se ima zahvaliti le inill zimi, da je ostal v snegu pri življenju. Ljubljana, 10. februarja. Pred malim senatom deželnega sodišča se je danes zaključil zadnji akt kmetske drame, ki se žal pogostokrat odigrava na deželi oh priliki ženi-tovanj. Taka drama se je godila lani 9. novembra v prijaznih Lahovčah pri Smledniku. Domači fantje so pili »prežo« ob svatbi Frančiške Škrjančeve. Denion-nlliohol je zahteval dve žrtvi; ena je zaradi tega legla v grob, druga pa je odšla v težko ječo. V hiši posestnice Knlnrine Znvrlove so pili »prežo:: in plrsnli. Vina je bilo na škafe. Med fanti je bil tudi 26letni posestnikov sin .lože Rozman, drugače miren, marljiv, krepak, a močno togoten fant. Med domačini je veljal za duševno nekoliko omejenega. Pač je dostikrat prav to vzrok, da taki ljudje, ki drugače ne store nikomur nič žalega, v skrajni razburjenosti izvrše težak zločin. V Zavr-lovi hiši se je med mladim Rozmanom in tremi drugimi fanti razvilo prerekanje in zbadanje. Prepir se je prenesel iz Znvrlove hiše nn cesto. Zbadljivke in žaljivke, ki so letele na mladega .ložeta. so nanj lako vplivale, dn je stekel do poda Marije Blatnik, kjer je imel skrito knrabinko. Ž njo je hodil po vasi. Usodno srečanje Hodeč po vtisi je Jože Rozman srečal Janeza Dežmana si. Spustil se je ž njim v pogovor, logolen je pripomnil: »Zakaj mi pravijo šlnpa?« V nadaljnjem pa je še pristavil: >Prej boš ti poginil ko jaz. : Seveda bom jaz prej, je odvrnil Dežman. Kmalu nalo je počil iz karabinke strel, ki je zadel Dežmana spredaj v prsa tik nad 7. rebrom. Projektil je šel skozi spodnjo krpo levih pljuč, raz-trg'il 12. vreteno hrbtenice in prrlrgal mozeg. Janez Dežman se jo z obupnim vzklikom zgrudil nn tla nekaj korokov pred svojo hišo ter kmalu nato umrl. Za današnjo razpravo, ki je trajala od pol 9 do 10 dopoldne, .je vladalo med prebivalstvom smledniške okolico veliko zanimanje, kar dokazuje precejšen naval poslušalcev v sobo št. 79, kjer se je vršila raaprava. М1аф Jože Rozman je bil obtožen zločinslvu •zoper življenje in telo (§ 178 kaz. zak.). Obloženi Jože Rožman je dejanje priznal. Ravnal je v pijanosti in razburjenosti. Priče so v glavnem potrdile, kako se je dogodek razvijal. Zdravniški izvid navaja, da je obtoženec sicer nekoliko slaboumen, toda odgovoren za svoje dejanje. Županstvo označuje obtoženca za poštenega kmečkega fanta. Po govorih državnega tožilca dr. Lučovnika in branitelja dr. Sajovica je predsednik senata s. o. s. g. Anton Mladič po kratkem posvetova- j nju razglasil sodbo, da je Jože Rožman kriv zločina uboja in se obsoja na šest let robije, v plačilo pogrebnih stroškov 300 ! Din, dočim se Dežmanovi glede ostalih zahtevkov napotujejo na civilno-prnvno pot. Sodišče je hkratu izreklo obsojencu tudi trajno izgubo častnih državljanskih pravic. V razlogih sodba navaja med drugim, da je obtoženi duševno obremenjen, da je bil v čnsu dejanja močno razdražen in razburjen. Ni se pa sodišče moglo prepričati, da bi bil obtoženec v trenutku dejanja v popolni nezavesti, ker se je točno spominjal vsega dogodka, kakor je to povedal pred orožniki in v preiskovalnem zaporu. Obtoženčeva zavest je pa bila nekoliko zmanjšana, kakor to zahteva § 22 kaz. zak. in zato je sodišče določilo nižjo kazen. Za olajševalne okolnosti je upoštevati priznanje, razburjenost in duševno manjvrednost. •-Šest let! Ali ste razumeli?« je naposled pripomnil predsednik senata. Obsojeni Jože Rožman je onemel in molčal. Njegov zagovornik je nato pri- i javil samo priziv glede previsoke kazni, n se je j odpovedal reviziji. Jože Rožman, ki je bil ves čas miren, se je nato poslovil s solzami v očeh od svojcev ln ostalih znancev in odšel v zapore. Ljubljana Zelje na ljubljanskem trgu Ljubljana, 10. februarja. Ljubljana je od nekdaj slovela po pristnem dobrem trnovskem zelju. Trnovsko zelje je fino, dobro kisano, prijetnega duha, lepo rumeno, skoraj belo, tako ko maslo, da se v ustih skoraj raztaja. Seveda niso vsi liudje prijatelja zelja in nekdo med višjimi, ki odločajo, kaj Ljubljana sme jesti in česa ne sme, je najbrže hud sovražnik zelja. Od znane zeljarske afere, ko je mestni tržni urad neopravičeno maksimiral cene na 3 Din za kg, pa Ljubljana pogreša res dobrega zelja. Trnovski zeliarji so namreč tudi dobro računali, pa so sešteli vse stroške, ki jih imajo z nakupom zelja v glavah, z rezanjem, kisanjem, sploh z vsemi stroški za proizvodnjo kislega zelja. Ugotovili so, da zelja res ne morejo prodajati po Din 3 kg, kakor to zahteva tržni urad m zato niso več prišli na trg. Ta zeljarski štrujk traja še danes. Ne moremo odrekati vneme tržnemu uradu, samo žal, da ta urad nastopa odločno zgolj le proti proucentom, to je proti kinetskemu prebivalstvu, ki prinaša lastne pridelke na trg, največjo odločnost pa je pokazal prav tam, kjer ta odločnost ni bila na mestu, namreč proti trnovskim zeljarjem. Skoraj prav nobene odločnosti pa ne kaže tržni urad proti mestnim posredovalcem, prodajalcem in pa proti mesarjem. Prašiče kmetje ponujajo že po Din 5.— kg žive teže, cena svinjskemu mesu pa se na ljubljanskem trgu kar tieče premakniti navzdol. Tu bi bila odločnost tržnega urada res na mestu! Tržni urad je ovadil 8 ljubljanskih zeljariev zaradi navijanja cen. ker so prodali zelje po Din 4 za kg. Boljše delo oprava, če ovadi, nekaj prekupcev živil na ljubljanskem trgu, ki navijajo cene neupravičeno še mnogo bolj, medtem, ko morajo trnovski zeliarji računati le s pičlim zaslužkom. Na ljubljanskem trgu je sicer nekaj zelja, ali kakšnega? Takega, kakor bi ga ljubljanske gospodinje v prejšnih časih ko še ni bilo zeljarskega štrnjka, niti ne pogledale. Zelie. ki ga dova/ajo nekslîri prekupci v Ljubljano z dežele, je skrajno slabo, črno in smrdljivo, tako, da se človeku gabi. Vsaj danes smo imeli priliko gledati in duhati nekaj takega. Ljubljanske gospodinje pa so prisiljene tnko zelie kupovati po Din 3 za kg. med tem. ko bi / mnogo večjim veseljem rade dale še I Din, ako bi dobile fino in okusno trnovsko /elie. Ljubljančani mnogo spoštujejo post in ob petkih večina gospodinj rada pripravi za družino tudi zelje. Prejšnji petek pa je bilo na ljubljanskem trgu na razpolago tako slabo zelje, da ga je moral celo tržni urad zapleniti. Seveda se je to zgodilo okoli 11 dopoldne, tako, da ga je mogel prekunec večji del že prodati. V Ljubljano prihajajo tudi kunci z juga in se zanimajo za naše trnovsko zelie. Liubliana, središče zeljarstva, na mora mirno gledati, kako odvažajo nieno fino zelie drugam, sama pa se mora zadovoljiti s slabim in smrdljivim zeljem. Naj tržni urad pusti trnovske zeljarie na trg in jim dovoli prodajati zcl:e po Din 4.—. Konkurenca med zeliarji bo že dovoli ostra — kb'ttb temu, da je letos zaradi deževne jeseni manj dobreea blaga na raznolapo. kakor druea lela, — da bodo zeliarji sami nosfcrb°1i za znižanje cen, če bodo dosedanie previsoke in č» jim bodo to dovolili nrodukci'«ki stroški. Svo'o odločnost na naj si tržni urad ohrani za druge važnejše prilikel Kai bo danes! Drama: Zaprta. Opera: Zakonska stavka. Gostov. Tegern-seerjev. Izven. Ljubljanski dvor, dvorana »Sloge«: Predavanje ing. Klodiča »Kvarnerske luke in nova zveza Slovenije do njih«. Ob 8 zvečer. Nočno službo ima|o lekarne: Mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Ustar, Sv. Petra cesta 78 in mr. Hočevar, Celovška c, 34 (Šiška). 0 Nova službena pragniatika magistralnih uslužbencev — in osebje dohodarstvenega urada. V doglednem času bo stopila v veljavo uova službena prngmalika, v katere okrilju bodo vsi mestni uslužbenci. Tudi za osebje samostojnih ustanov, kakor elektrarna, plinarna, dohodarstveni urad itd. bo veljavna ta enotna pragmalika, kar je edino pravilno. Doslej so vse te samostojne ustanove odnosno podjetja imela za svoje uslužbence vsaka svojo samostojno pragmatiko. Posebno poglavje v pogledu delovnega časa je tvorila laka pragmalika zn dohodarslvene uslužbence, t. j. za one. ki vrše zunanjo službo. Službeni čas za lo osebje se je raztegoval za dnevno služIlo 11 ur, za nočno 13 ur ter zn vsako drugo nedeljo 24 ur brez prostanka, tako da je napravil povprečno na mesec en nastavljenec 372 ur službe, iu sicer 201 uro nočne, 171 ur pa dnevne. Če primerjamo ta službeni čas z magistralnim nižjim osebjem, vidimo, da imajo pri manjših dohodkih dohodarstveni uslužbenci 100 ur službe več, poleg tega so magistralni uslužbenci ob nedeljah in praznikih prosti, česar pri dohodarstvenih uslužbencih ni. Tudi v novem enotnem osnutku pragmatike je predviden za tiste, ki vrše zunanjo službo, isti delovni čas in knkor kaže. bo ludi ostal. Glavna težkoča za izvedbo 8 urnika je preobremenitev tozadevnih izdatkov. Da bi se tozadevni pomislek odstranil in 'Mladiki«. Pričetek tečaja v petek, dne 13. t. m. ob 17. O Državni korservatorij v Ljubljani. Prihodnja, V. interna vaja korservato. istov bo v petek, dne 13. Iebruarja v Filharmonični dvorani. Začetek točno ob 6 zvečer, konec ob pol 8. Vstop prost. 0 Predavanje v kemičnem seminarju. Dne 13, t, m. bo predaval g. ing. Matija Žumer »O novem valjavnem postopku (Walzvcrlahren) za predelavo rud in fužinarskih izdelkov«. Predavanje bo v kemični predavalnici realke, Vegova ul. 4. Začetek ob 17; dostopno'je vsakomur. 0 Slov. zdravniško društvo ima v petek, 13. t. m. ob 18 v predavalnici ženske bolnišnice redni znanstveni sestanek s sledečim programom: 1. Dr. Debevec predava: Limfohematogena tuberkuloza in njene maske. 2. Demonstracije bolnikov (prof. dr. Zalokar: Tri aktuelne diagnoze). 0 Tatvina železne blagajne. Precejšnjo škodo je napravil te dni nez-an tat Ludoviku Dolni-čarju v Hrastju ob Savi, ki spadajo še pod ljubljansko policijsko upravo. 1 at se je neopaženo splazil v Dolničarjevo spalno sobo in odnesel iz omare srednje veliko železno in zaklenjeno ročno blagajno. V blagajni je bilo približno 3C0d Din in knjiga z beležki. Denar je bil ves Dolničarjev, razen 260 Din, ki je bil last gasilskega d uštva ▼ Šmartnem, katerega blagajnik je Dolničar. O VoziCke kradejo. Kadar prično ljudje paziti na kolesa, na svoja stanovanja in na razne potepuhe, ki se klatijo okoli njih, najdejo ti še vedno kak nov predmet, za katerega se specializirajo. Tako je te dni neznan tat pričel s tatvinami ročnih vozičkov. Pleskarskemu mojstru Ivanu Strojanu na Sv. Petra nasipu 65 je odpeljal dva Štirikolesna vozička, vredna skupaj 1100 Din. Slugi Alojziju Kastelicu na Kongresnem trgu pa je najbrž isti tat odpeljal 800 Din vreden dvoko-lesni voziček, last trgovca Franca Novaka. Celfe & Intimna proslava Fr. Sal. Finžgarjere 60 letnice. Brez posebnega bobnenja se je na 60. Finzgarjev rojstni dan zbrala lepa četa ljubiteljev njegove besede v dvorani Ljudskega domu, da se v duhu pridruži velikim izrazom hvaležnosti, ki jih je šestdesetlcmiku nudile ob istem času Ljubljane. Po uvodnih besedah predsednika KPD g. prof. P Kovačiča, ki je opravičil aadržanega predavatelja novi v. prof. dir. Metoda Dolenca, je recitiral prosvetni tajnik g. 1. Peršuh Finžgarjevo socialno novelo »NeS vsakdanji kruh«. Nato pa je v lepo zaokroženem predavanju govoril o slavljeneu g. prof. dr. Kajetan Gantar, pravilno povdarjejoč vlogo slavljenca v slovenskem kulturnem svetu. — Skromno a prisrčno proslavo je občinstvo spre-' jelo z živahnim odobravanjem. Celje se bo imelo še enkrat priliko pokloniti tribunu noše ljudske besede, ko l»o Gledališka družina uipri-j zorita ono njegovih deJ. j& Nabava vodomerov. Mestna občina celj-i ska raespisuje nabavo okoli 480 komadov vo-! domerov ter sprejema tozadevne ponudbe do i 28. februarja 1931. Nadciljni podatki so raz-: vidni iz razglasa na uradni deski mostnega na-! čeletva. Knkor smo svoi čas javili iz seje ob-1 činske uprave, obstoja sklep, de se do konca j I 1931 uvede kontrola porabe votle potom vo-j domerov. Ta sklep je bil nujen, da bi bilo mogoče zaščititi ob pomanjkanju vode pri mestnem vodovodu prebivalstvo pred težavami, ki bi bile z nastopom pomanjkanju združene. & Nesreča pri smučanju. 19 letni |к*г1а-jenačelnikov sin Ernost Bolka iz Št. Jurija ob juž. žel. je prošlo nedeljo pri smučanju padel tako nesrečno, da si je močno poškodoval desno zapestje. Morali so ga oddati v celjsko bolnišnico. Kakor je na eni strani pozdraviti entu-z i ja zean, s katerim se posebno letos mladima posveča temu lepemu zimskemu športu, teko [Ni ne moremo odobruvati podjetnosti, ki jo posamezni novinci v tem športu kažejo. Slučaj opisane nesreče tli letos prvi. ■2r Smrt na cesti. Na cesti proti Zavodni pod železniškim mostom se je včeraj okoli 9 dopoldne pripetil tragičen dogodek, zaključek trpljenju slovenskega hlapca Jerneja. 53 letni vpokoieni rudar Franc Prcvolnik sc jc šele pred kratkim vrnil iz Nemčije, kjer so m.u rudniki izscsali najbolj1-i del življenja. Ko jo včeraj korakal pod navedenimi mostom, ga je nenadoma zadela kep in obležal je nu mestu mrtev. Po kotličku so prepeljali na pokopališče revnih, na celjsko bolniflko pokopališče. & Gledališka družina imn drcvi ob osmih svoi sestanek, ki sc ga naj radi bližajoče se p renti jere zanesljivo udeleži prav vse članstvo. Poizvedovanjv Zatekel sc je pes tičar, črne barve, visokim mlad. Dobi sc pri Ivanu Kozninerniku, zidarskem mojstru. Dobrovn pri Ljubljani. V gozdu blizu restavracije Bcllvue je nekdo našel zlato verižico z obeskom Iastnik jo dobi v uredništvu. bo zopet peta Washington, 7. febr. Ameriški tisk se resno zavzema za ponovno UvcxIIk) telesne kazni. Šibe, ki so bile v nuvadi v 18. stoletju, so se zdaj ohranile samo v državi Dela v are. Se minuili teden je prejelo tam pe«t jetnikov po 20 »mačk« (udarcev z jerniemastim korobučein) radi nusilnegu obnašanja pri delu. Po uradnih podatkih jc zabeleženo v Delu vu ru dvakrat manj zločinov, kakor pn v sosednjih državah, javnost pripisuje to blagodejnemu vplivu »mačke«. Država Indiuna ie že predložila parlamentu zakonski načrt o šihanju za poskusen uboj ali umor oz. og rože vanje javne varnosti z nevarnim orožjem. Jetnii&i pazniki bodo šibali obsojence na podlagi sodnijskega ali tudi policijskega od loka in bo znašal« najnižja kazen 10 udarcev. Istočasno je prejela Višja zvezna sodni ju prošnjo skupine sodnikov in porotnikov iz države Newyorka, ki tudi priporočajo šibe. Izjavljajo dobesedno: »Držav« naj zgradi sramotne odre, kjer bi bili vpričo javnosti tepeni vsi, ki so zakrivili kazenski zločin, počenši z nevarnimi tatovi. Samo na ta način bomo zajezili povodenj prestopkov, ki ogroža temelje javnega redu v naši državi.« ne gospode ie prišlo tudi več kmetov iz Stenjevca, ki jih je vodil učitelj Riši. Tudi iz Siska je prišlo Л i * ■ več starokatolikov pod vodstvom župana Mihel- l/SIS ПГ1рс! čiča. Prisoten je bil tudi starokatoliški škof znani ммашша« dr. Kalodjera. Pela so društva »Jednakost« ii 'Radič«. Dnevna kronika Koledar Sreda, 11. februarja: Lurška Mati božja. Viktorija, devica mučen ica. Adolf, škof. Novi grobovi ■f- Smrt starih korenin. V gornjih Petrovcih je umrl 80 letni Varga Endre, upokojeni učitelj, ki je tam vršil učiteljsko in organistovsko službo skozi 53 let. — V M. Soboti je bil v petek pokopan 82 letni Gradar Jožef. Bolehal je le nekaj dni. Skoraj istočasno je zatisnil oči k smrtnemu spanju v soboški bolnišnici trgovec Herlinger Jožef. Dočakal je 86 let. Pokopan je bil v nedeljo. Osebne vesti = Iz vojaške službe. Po službeni potrebi so odrejeni na službo v generalni štab poveljstva dravske divizijske oblasti peh. kap. I. razr. Brani-slav Mladenovič, do sedaj na službi pri voj. delegaciji direkcije drž. železnic v Ljubljani; na službo v štab 37. pešpolka peh. podporočnik Josip Kru-žič; za zdravnika 12. pešpolka sati. kap. II. razr. dr. Ivan Koščak in na službo v timoško štabno vojno bolnišnico san. poročnik dr. Modrilo Mutner. — Razrešen je dolžnosti šefa lekarne kosovske stalne voj. bolnišnice, lekarniški major Bogomil Hanak. — Upokojen je narednik-vodnik 23. pešpolka Josip Cvenk. = Izpit za čin aktivnega in rezervn. kape-tana korvete je napravil poročni kbojnega broda I. razr. Anton Debevec. Najlažje bote nosluša'i evoi radio aparat ako uporabljate cevi zuje njegovo češkoslovaško državljanstvo. O točnem datumu naborov bodo naborniki pravočasno obveščeni potoni posebnih pozivnic in tiska. Naborniki roj. letnika 1911, ki so rojeni izven ozemlja Češkoslovaške republike, naj si poskrbe overovljene prepise rojslnih listov in jih pošljejo obenem s prijavo čsl. konzulatu. — Važno za izdelovalce in prodajalce kisa. V zmislu čl. 213 in 219 »Pravilnika o natančnejših določilih za izvrševanje zakona o nadzorstvu nad živili«: z dne 3. jun. 1930, ki je bil objavljen v 23. kosu »Službenega lista Dravske banovine z dne 4. sept. 1930, se sme namizni ocet odslej dajati v promet samo, če ima najmanj 4% oetove kisline. Ker se je pri nas namizni ocet doslej prodajal tudi manj močen, je treba računati s tem, da se bo odslej prodajal močnejši, kar utegne imeti za posledico tudi malo povišanje cen. — Dražba lova. Dne 14. marca 1931 s pri-četkom ob 10 uri dopoldne se odda potom javne dražbe pri okrajnem načelstvu v Brežicah, soba št. 6 v zakup lovišče občine Pleterje v izmeri približno 1367 ha in sicer za dobo od 1. maja do 31. marca 1937. Vsi ostali pogoji so razvidni pri okrajnem načelstvu v Brežicah. — Na mesto venca na grob umrle gosjie Glavnik, daruje društvo nižjih poštnih uslužbencev v Ptuju 100 Din za Doiti slepih v Ljubljani. — Za zgradbo slarokatoliške katedrale v Zagrebu. Po Novostih posnemamo, da se je v soboto 7. t. in. vršila v prostorih »Jugoslovanske narodne kazine; v Zagrebu zabava v korist zgradbe starokatoliške katedrale v Zagrebu. Poleg odlič- — Neznano kam je odšel že dne 29. dec. Lanskega letu starček Peter Oraženu stanujoč v Kranju v Kokrškeiu predmestju 47. Oblečen je v nizke črne čevlje, črno obleko, rjavo suknjo, črn klobuk, vse atnerikuinskega i/voru. Postu ve je srednje velike, ima dobro ohranjene sive lase, star je 75 let in je bil vedno brez palice, dasiravno težko hodi. Večkrat je hodil v Ljubljano in je tudi isti da.h, ko jc zadn jikrat odšel, je rekel svojemu hišnemu gospodarju, tla gre v Ljubljano. Bival je 40 lel v Ameriki in je amerikanski državljan. Ker vse o'kolnosti močno dajo slutiti, da se mu je pripetila nesreča, ali da se je nad njim izvršil kak zločin, se vsakdo, kdor bi količkaj vedel o njem, vljudno naproša, da to naznani najbližji orož-tiiški postaji ali jut na naslov: Franca Svetel, Šenčur, p. Krom j. — Jugoslovanska knjignrnn v Ljubljana priporoča nove postne govore: Bucliwuld, Dr.: Die Epistel-Lesungcn der Faetenzeit und der Quartenibertage. 41 strani, nevez. Din 18.—. — Crentors W.: Wns fut uns not? Sieben Faslen-predigten und zwei Osterpredigten, 63 strani, jievez. Din 21.—. — Do mer K.: Die nlten Werte iu der neuen Zeit. Sechs Fastenpredigten und cine Karfreitogspredigt. 95 struni, nevezano Din ■A.—. — Fiiglein G.: Christentat dure h Kreit-zeskraft! 12 Fastonbetracbtungen und Konfe-renzvortriigo. 152 strani, nevez. Din 56.—, — Fiiglein G.: Licht vom Kreuze! 7 Fastenprc-digten. 91 strani, nevez .Din 54.50. — Kramer K.: Auf den Heiligen Hiihon des alten Blindes. Anregungen zu Fastenpredigten iiber Religion und Fromimigkeit. 93 strani, nevez. Din 56.—. — Кгеилег M.: Unsere Erliisung. Sieben Fastem-predigten. 37 struni, nevezano Din 14.—. — Moder! A.: »O Hnupt voli Blut nnd WundenI* Fiinf Fastenbetrachtungen. 45 strani, nevezano Din 15.—. — Obvveger J.: Des Erliisers letzte Stunden. Sechs Fastenpredigten mit einer Kar-freitngspredigt. 67 strani nevezana Din 17.50. — Perrov P. L.: Knlvarin. Der Leidcnsweg des Herrn. 255 sirarni, vezano Din 67.—. — Storr R.: Rettende Liebe. Sechs Fastenpredigten und eirne K ar f rei tagep r edigt iiber das gottilichc Herz lezu. 72 strani, nevez. Din 23.--Zimolong B.: Der Kreiizvveg Jesti durch unsere Zeit. Fa«ten-predigten. 64 strani, nevez. Din 25.— Marfhor ie Pri utrujenosti, razdražljivosti, tesnobnosti, pomanjkanju spanja, srčnih težkočah, tiščali ju v prsih pospeši neravna »Franz-Josef« grenčic« izdatno kroženje krvi v spodnjem delu telesa in pomirljivo učinkuje nu valovanje. Profesorji za bolezni prebavil izjavljajo, d« sc izborno obnese »Franz-Josef« voda kot čistilno sredstvo pri pojavih, ki izhajajo iz sainootrove kanala debelega črevesa. Friuiz-Josef« grenčica sc dobiva v vseh lekarnah, drugerijah iti zadevnih trgovinah. Ostale vesti — Še o znameniti fari Št. Vid na Dolenjskem. Prav v Št. Vidu se je rodil tudi Ivan Vencajz, bivši državni poslanec SLS, po poklicu pravnik in deželni sodni svetnik v Ljubljani, odličen delavec na gospodarskem in kulturnem polju. Ustanovil je Vzajemno zavarovalnico, katera si je sedaj postavila krasno poslopje pri ljubljanskem glavnem kolodvoru. Dalje je bil soustanovitelj pevskega zbora Glasbene Matice, ki je zipagovito ponesel slovensko pesem in umetnost po daljnem svetu, društvu samemu je jjreskrbel v potresni dobi svoj lastni dom, kjer ima danes svoje zavetje in ga nudi tudi državnemu konservatoriju v Ljubljani. Velike zasluge si je ranjki sod. svet. Iv. Vencajz pridobil za svojo rojstno vas, kateri je pripomogel s srečnim nakupom velikega travnika k najmanj četrt milijona dinarjev vrednemu posestvu. — Glede škofa Fr. Ksav. Ktilnarja pripominjam, da je sto-loval v Št. Andražu v labodski dolini, katera je pripadla pozneje (1.1859.) krški škofiji na Koroškem. H. T. — Pufnik v Belgradu namerava nastaviti več mladih tnoči, jjredvsetn praktikantov, ki bi se izve/bali za službo v potniških uradih. V obzir bi [»rišli kandidati z najboljšimi spričevali, z znanjem ezikov in dobrimi referencami. Reflektanti naj se v svrho podrobnejših informacij javijo pri 'Zvezi za tujski promet v Sloveniji , Dunajska cesta l-III. — Opozorilo. Vsem, ki so si nabavili srečke efektne loterije v korist doma za služkinje in kojili Številke so bile izžrebane, opozarjamo, da morejo svoje dobitke dvigniti le do 19. februarja. Po tem datumu zapadejo dobitki v korist Doma za služkinje. — Pevski zbor učileljstva UJU v Ljubljani javlja vsem članicam in članom, da se vrše v februarju sledeči pevski tečaji: 14. febr. od 20 do 22; 15. febr. od 9 do 12 in od 14 do 17 ter 21. febr. od 20 do 22; 22. febr. od 9 do 12 in od 14 do 17. Vaje so obakrat za mešani zbor; udeležba za vse strogo obvezna. — Odbor. — Posledice hudega ženskega spopada. Pred dobrim mesecem sta se v vasi Tatincih pri Pre-dosljah zaradi nekih malih besed in razprtij spopadli dve ženski, ena starejša in druga mlajša. Zmagala je seveda mlajša, neka M. G., ki je starejšo na vse mile viže premlatila in osuvala. Starejša, 66 letna Helena Koren je dolgo časa ležala v domači oskrbi, ker pa ji ni postalo nič boljše, temveč so se pojavile še celo komplikacije, so jo nlorali včeraj pripeljali v ljubljansko bolnišnico. — Konzulat CSR v Ljubljani poziva tem potom vse one čsl. državljane roj. letnikov 1909, 1910 in 1911 in živeče v območju Dravske banovine, da se, v kolikor tega še niso storili, pri njem pismeno ali ustmeno zglase v svrho vpisa v naborno evidenco. Obenem s prijavo naj vsak nabornik predloži svoj potni list ali kak dokument, ki doka- Tovama ieiez-i h Izdelkov išče za takojTen nastop agilnega zastopnika za sioven»» Ponudbe naj se poSljeio na upravo pod značko: "Dober zaslužek« 1466. □ Neko ilrtistvo za sožiganie mrličev so ustanovili te dni v Mariboru. Na občnem zboru so govorili celo o svetem pismu. Cisto pa so pozabili sporočiti navzočim, koliki bi bili neki sežigalni stroški. Pravijo, da je stvar precej dragu, da o drugih momentih, ki prihajajo pri obravnavanju vsega tega v poštev, sploh ne govorimo. Društvo se imenuje :>Ogenj«. Že takrat v prvih letih po prevratu so bili rzanetilk takšen ogenj, ki pa je pod hladnim mariborskim podnebjem kmalu ueasnil. Zdi se nam, da se mariborsko podnebje odtlej ni prav uič spremenilo. Nasprotno. Stari mariborski inestjani pravijo celo, da so v poslednjem času zime prav hude in da ue pomnijo tako hitro takšnih. Kaj bo radi taga z novim -Ognjem«, ne vemo. Tudi ni nikjer opaziti za to posebnega zanimanja. Pač pa se zlasti nižji mariborski sloji zanimajo za nekaj drugega. Pereče je še vedno v Mariboru stanovanjsko vprašanje. Zlasti delavstvo trpi radi sila visokih najemnin in nezdravih, neudobnih in človeškemu dostojanstvu neprimernih stanovanj. Zato se ljudje vprašujejo, čemu bi neki potrebovali v Mariboru stavbo, ki ji pravijo krematorij iu ki bi stala toliko, da bi lahko mesto tega zgradili precej stanovanj. To je pereče vprašanje 1 To je zahteva mariborskih nižjih slojev! V odboru omenjenega društva za sežiganje mrličev so ined drugimi: A. Žmuvc, upokojeni ravnatelj mariborske vinarske in sadjarske šole kot predsednik, novinar Eržen, odvetnik dr. Reisnian, upravnik Delavske politike in Volkstintce Jelen, primarij dr. Černic in trgovec z lesom in premogom Tinauer. □ Akademska kongregacija. Drevi ob običajni uri redni sestanek. Za sodale je udeležba obvezna. □ Ljudski oder. Jutri zvečer ob 20 na odru sestanek. Na dnevnem redu razgovor radi predstave. □ Novi prostori Studijske knjižnice. Kakor izvemo, se bodo prostori, kjer je bil do sedaj kino Apolo, preuredili za Studijsko knjižnico. Obenem se bo izvršila ludi adaptacija vežuih prostorov Narodnega gledališča. □ Nedeljski mariborski sport. Skupinski tek SPD za Streharjev pokal. — SOkilometerski vztraj-nostni tek, ki ga priredi mariborski smučarski klub pod pokroviteljstvom mestnega župana dr. Juvaua pri Ruški koči. □ Smrtna kosa. Umrla sta: mehanik in trgovec Moric Dadieu, star 52 let. Pogreb jutri ob pol 14 iz stare mestne mrtvašnice v Strossmayer-jevi ulici. — Jožef Murko, knjigovodja pri union-ski.pivovarni, star 51 let. Pogreb danes ob pol 15 iz mestue mrtvašnice na pobreško pokopališče. □ še vedno hripa. Uradno poročilo mariborskega mestnega fizikata za čas od 1. do 8. t. m. izkazuje 250 slučajev obolelosti na nalezljivih boleznih, in sicer je obolelo na hripi 2-15 oseb, na da-vici 4, na šenu pa 1. □ Mariborski lovci imajo v nedeljo 15. t. m. ob 10 dopoldne v lovski sobi pri Orlu svoj redni občni zbor. \ □ Veseli večer priredi mariborska Ljudska univerza v petek 13. t. m. Na omenjenem večeru poje naš odlični humorietični povec Bučar iz Ljubljane v spremstvu kitare izbrane vesele slovenske napeve, kot: »Pri stolni fari , »Zastonjkarskac, .>Od prvega do zadnjega- itd. Predprodaja vstopnic pri ge. Brišnikovi iu g. Ilflferju. O Najlepša in najmodernejša trgovina v Mariboru bo brez dvoma podružnica Bate na Aleksandrovi cesti, potem ko bodo dovršena adaptacijska delu, ki žč gredo h koncu. Oprema za preurejene trgovske lokale je prispela te dni iz Zlitin in predstavlja ogromno vrednost. Posebnost trgovine bo v tem, da sploh ne bo običajnih trgovskih pultov, ampak samo lični jekleni stoli in poseben oddelek za uvijanje kupljenega blaga. Ravno tako bo tudi razsvetljava nekaj posebnega. Notranjost bo vsa blestela v steklu. Na novo preurejeni prostori se bodo otvorili naibrže že koncem t. m. iu bo nova Irgovina v kras in ponos Maribora. □ Goste je pometal iz gostilne, potem ko so se v vinjenem stanju začeli ined seboj prepirati in so pikre besede prešle v nevnren ravs in kavs, trgovec in gostilničar v Pivolah, Josip Lebe. Pred gostilno pa ga je počakal očividno eden izmed srboritežev in mu z nožem prizadejal nevarni rani v glavo in levo roko. Storilec je po izvršenem dejanju pobegnil. Orožniki vršijo v cilju krivčeve izsleditve podrobna zasliševanja. □ K vprašanju splošne uradniške menze smo prejeli s prošnjo za objavo: V Mariboru obstoja že nad dvanajst let Splošna uradniška tuenza, in sicer v prejšnjih prostorih Mestne kuzine. Ciani te menze so državni in privatni uradniki, upokojenci in njih rodbine. Dohodki teh slojev so ostali isti ali so se jim celo znižali, a stanarina se jim je za 50% in še več zvišala, tako da prekaša tretjino ali celo polovico mesečnih dohodkov. Gostilniška kakor domača hrana je predraga; potrebna je torej institucijn, ki nudi tem slojem za primerno ceno tudi primerno hrano. Treba je bilo vedno ogromnega nesebičnega dela in truda, da so se premagale vse težkoče, ki so ogrožale obstoj menze in da se je ugodilo željam in zahtevam članstva. Kako potrebno jo, da se tudi v naprej zasigura ta obrat, priča število članov in gostov, ki jih je nad sto. Upamo, da oni činitelji, ki odločajo o usodi obstoja uradniške menze, upoštevajo vse razloge, posebno pa radi tega, ksr je ravno sedaj gospodarska kriza na vrhuncu in ko je malodane izključeno, dobiti za ta obrat primerne prostore. — Sledi več podpisov. □ V kletki. Mariborska policija je iztaknila včeraj 391etnega Marijana М.ч usnjarskega pomočnika z Vrhnike, ki ga zasleduje višje deželno sodišče v Ljubljani radi zločinstva tatvhie. □ Za ubogo ženo s 6 nepreskrbljenimi otroci je izročilo pet blagih src, ki ne marajo bili imenovana, 210 Din. Darove v blagu in denarju sprejema uprava na Koroški cesti 1. Koniice Preteki» nedeljo se je vršil občni zbor Rdečega križa. Občni zbor je potekel popolnoma mirno, če izvzamemo par ljudi, ki so hoteli izzvati nered s svojimi neumestnimi nastopi. Ker dosedanjemu odboru niso mogli ničesar očitati glede njegovega človekoljubnega dela, so se omejili na dlakocepstvo. Vsi, ki so bili navzoči, pa si bodo dobro zapomnili besede o nepoštenosti in korupciji, s katerimi je opletal nekdo, ki do sedaj ni doprinesel niti enega stvarnega dokaza. Vsi pošteni KonjiČani pa so obsodili njegov nastop s lem, da so z veliko veČino izrekli zaupnico odboru, ki je že pokazal do sedaj svoje nesebično delo do bližnjega. Poštenje zmaguje na celi črti! Umrla je blaga in dobra žena g. Marija Radič. Bila je stara 18 let. Revica je vdano in potrpežljivo prenašala svojo težko bolezen — žolte-nico. Bila je zvesta naročnica vseh verskih listov. Bog ji dodeli večno plačilo v nebesih! Ponedeljkov sejem se je vršil pod vidikom gospodarske krize. Kmetje so prignali precej živine, samo kupcev ni bilo. Pitani voli so bili po 7.30 Dn, a zelo redko. Večino živine so morali kmetje zopet odgnati domov. Odkod naj vzame kmet dandanes denar? Vino je v kleli, živina v hlevu, žilo nima cene. Položaj kmeta je res skoraj obupen, če ne bo kmalu zboljšanja. Davka bodo oproščeni tisti, ki imajo devet ali več otrok. Pn pridejo po družinske pole in morajo plačati do 100 Din ali še več kolkov. Tnko se je zgodilo, da je moral nekdo, ki Ima častno število otrok, plačati kar 150 Din kolkov. Vsekakor bi bilo umestno, da bi župnijski uradi smeli v to svrho izdajali družinske pole brez kolkovine. V lem času je velike važnosti, da so vedno pri hiši AS0tMV tablete — Edino prave so z Bayerjevun križem. Kamnih Uuirl jo 7. t. m. ua Perovein g. Drago La-pajne, skladiščnik v tovarui Titan v najlepši mi ški dobi, star 49 lel. Izredno lop pogreb je pričal o njegovi priljubljenosti. Udeležil so je pogreba ravnatelj tovarne g. Oskar VVinkler z gospo soprogo in skoraj polnušlevihto tovarniško uradništvo in delavstvo, kateremu je dalo ravnateljstvi prost popoldan, gasilno društvo iu dolgu vrslu ljudstva Na grobu se je poslovil od rajnega zastopnik društva zasebnih nameščencev g. V. Kravos, delavsko pevsko društvo mu je zapelo uagrobnico. Pokazala se je pri pogrebu delavska it-, tovarniška solidarnost. — Tukajšnjemu posestniku iu akad. slikarju Maksu Koželju je uiurl letos že drugi otrok. Meseca januarja je umrl sinček Mihael, sedaj pa hčerka Marija. Prizadetim iskreno sožalje! Pred pustom smo imeli 9 porok. Med drugimi so se poročili ključavničar v tovarni Titan g. Jos. Martinčič z gdč. Petro Kosta; trgovec in mehanik g. Karel Drašček z gdč. Justiuo štrubelj; tov. delavec g Franc Cerar z gdč. Jožefo Oražem. Izvolitev novega občinskega tajnika, brezkou-fesioualca, vzbuja čimdalje večje ogorčenje v vsej naši javnosti. Cujento, da je vložeua pritožba proli tej izvolitvi. Jesenice Za mestnega blagajnika je bil na občinski seji 8. t. m. izvoljen g. Valentin Markež. Vzdolž Evrope z aeroplanotn od Londona do Carigrada. Tn krasen film bomo videli drevi ob 8 v Krekovem prosvetnem domu. Film res zasluži, da si ga vsakdo ogleda. Vstopnina je samo 2, oz. 4 Din. Za šolsko mladino je posebna predstava ob 5 popoldne. Sv. Križ pri Litiji Smrtna kosa. Pred k atkim je umrl v Nemčiji Franc Grm. tukajšnji domačin, šel je v tujino za zaslužkom. Na ulici ga je zgrabil voz cestne železnice ter ga hudo poškodoval. Štiri mesece se je njegova krepka narava borila s poškodbami. Končno jim je podlegel. Zapušča ženo in troje otrok. — Umrl je 7. t. m. najstarejši mož naše fare Franr Zupan s Cerovca, star 92 let. Trdil je, da bo dočakal 100 let. Zlezel je satn na peč in tant nenadoma umrl. Radi njegove šegavosti je bil splošno priljubljen. — Naj v miru počivata! Spori Kranj fiozdne sadike iz državnih iu okrajnih drevesnic Gorenjske dobe interesenti potoni šumar-skega referentu pri okrajnem načelstvu v Kranju, koder so na vpogled vse nadaljnje informacije glede cene. vrste iu časa dobave drevesc. Udruženjc vojnih invalidov K. O, v Kranju ima dne 15. t. nt. ob 9 dop. v posebni sobi gostilne -pri Jahaču- svoj redni občni zbor. Podaljšan rok. V zvezi z ukazom, da morajo biti vsi vozovi opremljeni s tablicami, jo bil izdan rok do 1. I. m. Ker so se pa pripravljenosti voznikov pokazale težkoče, ki so povzročilo, dn ta ukaz z označenim dnem še ni bil popolnoma izvršen, zato je okrajno načelstvo v Kranju na prošnjo raznih županstev rok podal/šalo do 20. t. ni. Takrat mora vsak voz imeli svojo tablico. Francosko predavanje. Krožek priintel'pv Francije v Kranju priredi drevi ob 18 in čelrt v gimnaziji predavanje g. prof. Nika Kuret-a o teni: »Les rapports entre la littérature française et la poésie épique nationale des Serbes«. Sankaške tekme na Jesenicah To vam je bila nedelja, kakršnih le malo v letu I Visok sneg, jasno nebo, ne prehud mraz in pa splošno razširjena epidemija, ki se jI sedaj pravi zimski sport. Sanke bodo kmalu prišle v muzej, kajti vsakdo hoče le smučati. S sankami nihče ne gre rad skoai Jesenice. Ugodno priliko je porabil športni odsek Krekovega prosvetnega društva >Borec< 1er priredil v nedeljo popoldne sankaško tekmo, katere se je udeležilo veliko število elanslva. Startalo je 22 članov in 6 Članic, 13 parov dvosedežno in 7 Izven konkurence. Od 29 tekmovalcev enosedežno je dosegel najboljši čas Koblar Silvo. Štiri kilometre dolgo progo je prevozil v в.37 min; drugi je bil Pengal Anton v 6.45.5 min.; tretji Jeraša Alojz v 0.53 min. Kako izborno je vozilo vseh 29 sankačev, je razvidno iz lega, da je zadnji vozil samo 10.13 min. Izven konkurence je dosegel najboljši čas Jekler Jože v 6.49 min. Članice so vozile: I. Rozman Angela 6.49 min.; II. Pogačnik Marija 8.55; III. Bizjak Zinka 8.25.5. Dvosedežno je pa najbolje vozil Rogel Tone, ki je imel na sankah Čemažarja. In sicer 6.32.5, drugi Langus-Langus 7.6.7, tretji Kavoič^Frankič 7.18.7. Tekmi je prisostvovalo veliko občinstva, ki se je prisrčno smejalo onim, ki so se prevračali v snegu. Tudi iz drugih krajev je bilo ta dan polne športnikov na Jesenicah. * Trgovski športni klub ^Slovan«. V petek 18. t m. ob 8 zvečer bo sestanek vsega Članstva v lovski sobi pri Sokolu. Udeležba na sestanku obvezna. Kdor ne bo prišel na sestanek, se ga pri spomladanskih tekmah ne bo upoštevalo pri sestavi moštva. Prinesite s seboj tudi vsak svojo opremo. — Tajnik. Težko-a'letska sekrija SK Ilirije. Vsi Slani naj se udeleže važnega sestanka v Četrtek 12. februarja ob četrt na osem v klubski sobi kavarne Evrope — Načelnik. LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE DRAMA. Začetek ob 20. Sreda, 11. februarja: Zaprto. Četrtek. 12. februarja: TRIJE VAŠKI SVETNIKI. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Petek. 13. februar.: GLAVNI DOBITEK. Red B. OPERA. Začetek ob 20. Sreda, 11. februarja: ZAKONSKA STAVKA. Gostovanje Tegernseerjev. Izven. Četrtek, 12. februarja: MADAME BUTTERFLY. Red D. Petek. t3. februarja: NfNA NANA. PUNČKA MOJA; balet FIGURINE. Red C. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sreda, 11. februarja: Zaprto. Četrtek. 12. februarja oh 20: CIGANSK \ L1U-BEZEN. Ab. C. Iz drusivenepa HvVenw Društvo DeČji in materinski dom kt-n-I Ijlce Marije v Ljubljani ima svoj redni letni i občni zbor v ponedeljek dne 16. muren 1051 I ob (. zvečer v Ljubljani, I ipičevn ulica šl. 16, I z običajnim dnevnim redom . Prosvetno društvo v Novein mestu priredi ; danes v srodo. dne 11. t. m. ob 8 zvečer v dvo-I rami Rokodelskega domu skioptično predavanje o športu. Pred n va od v. kandidat g. De.meter Weble. Naše diiaštvo Akademiki! Vsi katol. akademiki .-o prisrčno vabljeni, da se udeleže vsako sredo ob 20.15 v samostanski kapelici pri oo. frančiškanih običajnega kon-grepneijskega scslankn. Posvetimo s pomočjo Brezmadežne nekaj trenutkov Bogu in svoji notranjosti! T. č. pref. K. S. Vatikan in radio Na vrhu vaitikamskegu gri«i se drvijrujeta dva 60 ш visoka stolpa, ki nosita anteno Na južnem |к>1нх'ји pa stoji radio oddajava palača katoliške cenkve. Pij XI. se je intenzivno zanimal za gradivo postaje. O tem pričajo šite-vitni razgovori, katere je imel s senatorjem Mmrconijam jxi budi jiogosini sprehodi v vatikanskih vrtovih, ko sta z Ma'reonijeiin iskala primernega prostora. Ni lahka stvar v vatikanskih vrtovih najti primernega kraja kajti svet je valovit, nagnjen, edini kraj. ki bi prišel v [Hwtev je bi'1 določen za izredne moderne namene naimreč za vatikansko letališče. Vendair je na ljiiil>o radiu stopilo vprašanje letališča v ozadje. Sedaj se dviguje postaja nad novimi vatikanskim kolodvorom mi pod poslopjem je mogočen predor, ki služi za ranžiiranje vlakov, 'l ik ob postaji je sedanji sv. (X-e zgradil gulo-i i je, katerih se poslužuje ob deževnih dnevih /a izpreliod. Otvoritev postaje je bila prvotino določena ?» mesec oktober treba pa je bilo spopolniti še električno centralo, ki preskrbuje za to potrebno silo. Sedaj je vse dogotovljeno in katoliški svet te/ko čaka jutrišnjega dneva 12. februarja ko 1н> vatikanska |x»staja prvič oddajala na valovni dolžini 20 in 50 m, postaja ima torej kratko valovno dolžino. Narejena je |hi oni oddajni postaji, ki jo je zgradil Marconi na jalhiti sLIettna« seveda v veliko večjih dimenzijah. Voditelj nove postaje je jezuit Giainfrajiccsohi visoko naobražen mož. ki je bil direktor na papeževi /aiansdveni akademiji. Poleg tega pa je omenjeni gospod spremljal generala Nobila na njegovem poletu na Seveniu tečaj. Jasno je. da bo nova posiaja služila v prvi vrsti telegrafu, oddaja bo seveda šifrirana. Se pokojni kardinal Gasp»rri je izjavil, tla bo glavna naloga postaje ta. da lx> pa hiter način obveščala služabnike svoje cerkve. V izrednih slučajih pa 1к> posiaja služila tuidi kot telefonska radio oddajna postaja. Kajti opremiljena je z mikrofonom sistema Mnrconi-Re.iss. Da i>a bodo glas sv. Očeta slišali radio amaterji ludi z navadnimi aparati, zato je sklenjena pogtxll»a med Vatikanom in družbo l.iar, tako da bo rimska velika postaja /vezana z vatikanskim študijem Ln 1к> prinušaila papežev govor. Splošno pa vlada nad vatikansko jxvstajo še miwterij s katerim običajno obda kurila vse svoje akcije. O programu ni še padla nol>eiua odločitev, pač pii kroži na tisoče vesti. Vse sprašuje ali l>o papež pri jvosvetitvi |x*staje govoril ali ne? Ko ga je pred kratkim neka visoka francoska osebnost vprašala aH sme ki-ščunstvo pričakovaiti, tla bo slišalo po radiiu njegove besede, je Pij XI. odgovoril zelo lakoivično: tega ne vemo, to bomo šele videli. Tudi ni še rešen probletni ob katerem dnevnem času bo postaja oddajala, ker je pač (relui dobiti primerno nro, tla bodo verniki poslušali lahko na dboh |x»luitaih. Našim čitaiteJjean, ki so radio amaterji [>a želimo jutri dober sJu.h! Mačka se je maščevala Kaunae na Litvi. 1x vasi Junintal poročajo listi sledeče: V vasi Junintail je mačka v hiši nekega kmeta povila pet mladičev. Mačka je mucke po nekaj dneh prenesla po mačji navadi iz shram-!>e, kjer so bili prišli na svet, v sobo. kjer je l7hrnh t rnega vulkana (gejzirja) na Novi Zelandiji, fotografiran iz daljave 7 km. Vulkan meče kamenje in druge mase 700 in visoko. Od strašne potresne katastrofe na nesrečni Novi Zelandiji bruha vulkan neprestano. Strahotni bombi ital. anarhista Rim, 10. februarja. Artilerijska direkcija je preiskala bombi, ki ju jie imel pri sebi shranjene anarhist Schirru. kateri je nameraval izvršiti atentat na šefa vlade Mus-eolinija. Prva btmiba je bolj popolna od druge, sta pa obe konstruirani tako, da bi bil učinek strahoten. Dokazujeta izredno tehnično znanje. Prva ima kapaciteto enega litra, je dolga 30 centimetrov, obseg pa znaša 20 centimetrov. Visoka in ozka ter cilindraste oblike je konstruirana tako. da jo je lahko vtaknil v thermce-sleklenieo z navadnim za-maškom. nad katerim je privit kovinast pokrov. V prostor med steklenico in bombo je atentator zatlačil časopisni papir, tako da se bomba ni premikala. Notranjščina smrtonosnega aparata je končala Raketa na luno Pariz, 10. februarja. V Nevvyorku biva te dni francoski učenjak in tehnik Robert Esnault-Pelterie, ki se že dolgo bavi s konstrukcijo rakete, ki bi mogla odleteti v svetovni prostor. Intervjuvan od listov, je podal sledečo izjavo: »Študije za moj projektil so v glavnem končane. Upam, da se mi še v teku nadaljnjih 15 let posreči moj zamisel izpopolniti tako, da bo raketa do tedaj konstruirana tako, da bo mogla napraviti obkrožni polet do lune in okoli nje. Kovinasti projektil bo obdan od berylla in bo imel hitrost 12.000 čevljev, to je 4000 metrov na sekundo. Imela bo s seboj znanstvene aparate, ki ne bodo samo registrirali višine, temperature in tlaka, ampak bodo tudi avtomatično fotografirali luno. Projektil bo potoval brez pilota. Do tedaj je treba seveda še veliko računov in poizkusov. Kar pa se tiče rakete, ki bi mogla vzeti s seboj človeka, bo treba še četrt stoletja, da tak eksperiment uspe. Projektil, ki bi bil tako daleč izpopolnjen, pa bo stal tudi en do dva milijona dolarjev. Sprožil se bo projektil s pomočjo plina. zgoraj v kratek vrat, iz katerega je gledal košček zažigalne vrvi. Bomba, konstruirana z užigalnim aparatom, ki eksplodira par sekuind potem, ko se užge vrv, ima obenem perkussor, tako da se, "vržena s silo proti trdemu objektu, razleti, sejajoč pogin 50 metrov naokrog. Atentator pa bi jo bil moral potegniti iz steklenice, ki je služila samo kot krinka. Druga bomba nima takega zavoja. Predstavlja kovinasto steklenico, vsebuje ietrt litra in inia ploščnafo obliko. Barve je sive. Konstrukcija je enostavnejša ko pri prvi bombi; je pa enako veSče sestavljena. Konča v pokrov, ki predstavlja kapsulo. Pod njo je perkussor, ki sproži ob udaru eksplozijo. RnzstreUvna snov ima visoko potenci-jalnost. Učinek obeh bomb bi bil, kakor pravi strokovnjaški izvid, uprav strahoten. Preden konstruiramo projektil za znanstvene registracije, bomo izstrelili v zrak poiakusno raketo, ki bo šla samo 1800 km visoko in bo stala 40.000 dolarjev. Drugi registracijski projektil bo po mojih računih napravil pol do lune v 49 urah tja in v enakem času nazaj. Izstreljen bo iz topa.* NOVO! -ms NOVO! Dr. Mih. Ooeka : Knjiga postave I. zvezek je pravkar izšla v Prodajalni K. T. D. (H. Ničman) v Ljubljani. Broširana knjiga stane Din 22 —, vezana v polplatno Din 32—, elegantno vezana Din 40'—. Po pošti Din 150 več. spala hčerka gospodarja. Otirok se je seveda začel z mačicaini igrati. Neroden in ne-koli'k<> krut, kakor vsi otroci pač so, je deklic z eno izmed mačic postopala pri tem taiko nemilo, da je hudo zacvilil. Priletela je stara mačka Ln prizor vznemirjeno in pazno motrila. Naenkrat je otrok mucka tako nesrečno spustila n« kamenita tla, da se je luidio ranil. Stara je svoje male pobrali« in odšla. Toda drugo noč se je mačka vrnila, se splazila spečem« detetu na vrat in mu s strašil iin ugrizom pregrLznila goltnnec. Dete so sta-riši našli druigo jutro Okrvavljeno in mrtvo. Dogodek je kajpada Irudo razburil vso vas. Stu;ri ljudje pripovedujejo, da se je nekaj stičnega v Litvi že pri.god.ilo in tla so to čuli pripovedovati v svoji mladosti od prebivalcev neke vasi na niisiki meji. Vsekakor je dogodek izreden. kakor je bilo izredno tudi to, da se je mlada mucka tako hudo poškodovala. Zvečer dve Artin-dražeji, zjutraj normalno, milo izpraznjenje. — Dobivajo sc v vseh lekarnah. - Vsebina škatlje 8 Din, zadošča za 4—6 krat. Ako otroci ne morejo zavživati ribjega olja, dajajte jim ki vsebuje mnogo slada in ima vsled tega veliko hranilno vrednost, je lahko prebavljiv ter vzbuja tek. Dobiva se v vseh lekarnah po ceni Din 42*— za veliko Skatljo in Din 25-— za malo škatljo. Radio Programi Kadio-LjubRnna > Sreda, 11. febr.: Opoldanski programi odpade. — 17.3« Radio orkester: 18.30 Mladinska ura: Mule j Zoran: Kako so sc naši predniki branili pred Turki — 19.00 Dr. Nikola Preobražen-sky: Ruščina — 19.30 Literarna ura: Bogomir Magajua čita svoje spise — 20.0« Eng. Gangl: S okoliška ideja — 2«.30 Radio orkester — 22.00 Časovna napoved in poročila. Četrtek, 12. febr.: 12.15 Plošče (operetna glasba in šlagerji iz zvočnih filmov). 12.45 Dnevne vesti. 13 Čas, plošče, borza. 17.30 Otroška ura, Manca Komanova. 18 Plošče. 18.30 Drago Ulaga: Gimnastične vaje. 19 Dr. Mirko Rupel: Srbohrvaščina. 19.30 Pero Horn: Duševna vzgoja otroka. 20 Koncert delavske godbe »Zarja«. 21 Kuplete poje Danijel Bučar. 22 Časovna napoved in poročila. 22.15 Radio orkester. Drugi programi i Četrtek, 12. februarja: Belgrad: 12.45 Radio orkester. 16 Plošče. 17.30 Jugoslov. pesmi. 18 Narodni napevi (trio). 20 Ljubljana. — Zagreb: 12.30 Plošče. 17 Bala-lajke. 20 Ljubljana. — Budapest: 12.05 Koncert. 17.40 Lahka glasba. 19.35 Humoristični večer. 21 Orkestralni koncert. — Dunaj: 12 Opoldan, koncert. 15.20 Plošče. 17.30 Stare burke in šale. 20.05 »Terezina«, opereta, 0 Straus. 22.40 Večerni koncert. — Milan: 12.15 Pestra glasba. 16.35 Otroški kotiček. 17 Plošče. 19.30 Pestra glasba. 20.20 Simfonični konc. — Praga: 19.20 »Karelstein«, opera, V. Novak (Brno). 22.20 Koncert. — La' genberg: 13.05 Opoldanski koncert. 17 Popoldanski koncert. 19.45 Arije. — Rim: 12.45 I ahka glasba. 17 Vokalni in instrumentalni koncert. 20. iO Og ska glasba. — Berlin: 19.35 Zabavna glasba. кО.ЗО »Razgovor s H. Fordom«. — Katovice: 12.10 Plošče. 12.35 Šolski koncert. 20.30 Ljudski koncert. 23 Plesna glasba. — Miihlacker: 15.20 Mladinska ura. 19.45 Filmska glasba. 20.45 Angleška renee-sansa v glasbi. 22.45 Plesna glasba. — Moravska Ostrava: 15 Plošče. 15.30 Koncert. 16 Ruske romance. 18.35 Ljudska glasba. 19.Г0 »Karlstein«, opera v Brnu. 22.20 Praga. — Leipzig: 1\30 Zabavni koncert. 19.30 Koncert. 20.45 »Namišljeni bolnik« Moliere, igra. 110 metrov v sekundi. V Daytona Beach je kapetan Campbell s svojim avtomobilom Blue Bird II. postavil nov hitrostni avtomobilski rekord e 396 km na uro, to je 110 metrov na sekundo. Kulturni obzornik Simfonični koncert V petek, dne 6. februarja je bil v Unionu izborno obiskan simfonični koncert, ki sta ga pod vodstvom L. M. Škcrjanca priredila operni orkester in orkester Orkestralnega društva Glasbene Matice v Ljubljani. Razveseljivo je, da sta se združila ta dva orkestra in postavila na oder naravnost imponujoč material, kakršen bo gotovo v stanu zadoščati reano našim simfoničnim koncertnim potrebam Prof. Škerjanec, čigar resna stremljenja na polju dirigentovanja s pozornostjo zasledujemo že icpo vrsto let, je topot pokazal presenetljiv vzpon v svoji dirigentski tehniki. Ne samo, da se je imenitno poglobil v skladbe in jih podal z odlično ekonomijo in odtehtanostjo z ozirom na njih izraz, pridobil si je smiselno tehniko dirigentovanja in ima orkester zares v oblasti. Z veseljem ugotov-ljam napredek. Škerjancu njegove specialne dirigentske študije zadnje čase očividno niso bile brez koristi. Program je obsegal Mozartovo simfonijo v es-duru št. 39, Lisztovo simfonično pesnitev 'lasso , Debussyev »Prelude a l'apresl-midi d'un faune« in Ravelov »Valček«, ki namiguje na dunajske valčke Janeza Straussa. Mozart pa Liszt, zlasti Mozart, sta napravila precejšen vtis. Škerjanec hoče menda objek'ivno interpretirati. .Pri tem je velika nevarnost, da ostane skladba nekam brezbarvna in da ne oživi v rokah interpréta. No Škerjanec se je tej nevarnosti to pol že precej izognil s smiselnim podajanjem. Zlasti lepo je bila podana simfonija s krasnim prvim in zadnjim stavkom in nežnim A«dante. Tasso je dobil zamaha, kolikor ga ie bilo treba in ie žel burno odobravanje. Debussy, brez zamere, učinkuje dandanes že silovito mehkužno in plehko. Nikakor ne razumem, kaj naj bi takšna glasba danes kulturno koristila, tudi če je pred desetletji napravila revolucijo. Istotako je nemara škoda truda za Ravelov Valček. Nili kot karikatura nima sile, in-strumentacija domislekov in harmoničnih rafinerij, kakor jih je proizvajala dekadentna francoska impresionistična struja, je pa menda že toliko bilo, da si na tem polju težko predstavljamo kak nov efekt. Seveda, de gustibus, Toda kakor vse kaže, te vrste glasba nima več pravice do obstoja V ; današnjem času z njegovim trdim, krutim bojem 1 za nove, etične podlage življenja. Zdi sc mi, da se ne izplača več, naslanjati se na razpadajočo i romansko glasbo in njeno plitvo mehkužnost. Tre-i ba je, da se tudi glasbeniki tega zavedo in začno j tudi s svojimi sredstvi ustvarjati podlage novemu i življenjskemu gonu. Koncert je bil sijajno obiskan in navdušeno sprejet. V. Svetovna enciklopedija Delo, ki smo ga že zdavnaj pogrešali, bomo dobili nastopno jesen. To je »Svetska enciklopedija«, ki io pripravlja grafično-umclniški zavod »Planeta« v Belgradu. Danes ima večina evropskih narodov svoje enciklopedije. Mi je iz nerazumljivih vzrokov še nimamo. Pred par teti smo dobili prvo domačo enciklopedično delo »Narodno enciklopedijo«, ki jo je uredil belgrajski vseučiliški profesor dr. Sta-noje Stanojevič in ki je kljub večjim in manjšim pomanjkljivostim, ki so pa nujne, zlasti še če pomislimo, da je ta prva naša narodna enciklopedija, ki je nastala brez naslona na kako prejšnje delo s podobnim programom, dovolj dobra in uporabljiva. Imamo slovenski Biografski leksikon in »Poučni slovar«, ki skuša nadomestiti mali kon-vcrzacijski leksikon. Tudi medicinsko enciklopedijo imamo, ki jo urejuje dr Aleksandar Koslč. I To je pa tudi vse, kar smo na tem Doliu dosegli. O potrebi svetovne enciklopedije za celokupnost in za posameznika, mislim, da mi ob tej priliki ni treba izgubljati besedi. S tem kapitalnim delom bo vsaj za primeren čas tisočerim in tisočerim ustreženo. Misel o izdajanju svetovne enciklopedije je padla že pred leti (1928). Vendar je do njene sigurne realizacije prišlo šele nedavno. Poseben ožji odbor urednikov, v katerem so gg. Jaša M, Prodanovič, Todor Radivojevič, dr. Izak Čaja, dr. Ferdo Šišič, dr. Fran Tučan, dr. Marko Kostren-čič, dr. Metod Dolenc in dr. Karel Hinterlechner, dela že celo leto in je že izdelal celotni načrt, t. j. notranje ogrodje tega pomembnega dela. Zbran je številen kader sotrudnikov iz vseh mogočih mest naše države (Belgrad, Zagreb, Ljubljana, Maribor, Sarajevo, Subotica, Kranj, Split, Novi Sad, Skoplje, Cetinje, Banja Luka, Smede-revo, Zemun itd.) in inozemstva (Praha, Newyork, Geneve, London, Tokio, Vašington, Krakov itd.) Med Slovenci so angažirani g. dr. Metod Dolenc, dr. Viktor Korošec, dr. A. Melik, dr. Fran Kidrič, dr. Jakob Kelcmina, dr. Karol Ozvald, dr. Franc Lukman, dr. Albin Ogris, dr. Saria, dr. Hadži, dr. Hinterlechner, dr. A. Robek, M. Osana. dr, Polec, dr. Ivan Prijatelj, dr. Škerlj, dr. Šturm itd. — Zastopane bodo vse panoge znanosti. Od domačih sotrudnikov bi omenil naslednje: dr. Bazala, dr. Ks. Atanasijevič, dr. Vulič, dr. Kuljbakin, Slobodan Jovanovič, Milan Grol, oba Popoviča, dr. Ibrovac. dr Milojcvič, dr. Zarnik, dr. Ilešič, dr. Novak, dr. Skok, dr. Prohaska, dr. Prelog, dr. Truhelka, dr. čajkanovič, dr, Čorovič i. t. d. Glavni zastopniki inozemstva bi bili dr. Vo-jeslav Mole, dr. Gerhard Gesemann in dr, Milan Rešetar. Vseh sotrudnikov jc čez tristo in njihovo število je vsak dan večje. Vsa pojasnila daje urednštvo »S. b.«, Ratar-ska 6, Beograd. V Ljubljani se obračati na g. dr. M. Dolenc, Ciril-Metodova ulica 16. P Ivan Cankar: Pages choisies Traduction de S. et J. Jeras), Ljubljana 1931. Str. 68. Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani. Cena vezani knjižici Din 20.—, broširani Din 15.—. Naroča se pri izdaj. S. J. Jeras, Ljubljana, Levstikova ul. 24, ali pa pri Francoskem institutu v Ljubljani. — Francoščina pri nas čedalje bolj prodira v najširše plasti. Tudi tuji jeziki so otroci svoje dobe in političnih in kulturnih razmer. K temu mnogo pomaga šola. Šole pa doslej niso imele primerne francoske čitanke iz domačega slovstva. Poleg drugih si je zlasti Ivan Cankar utrl pot v tujino. Tisti, ki se uče francoščine in ki poznajo njegova dela v slovenščini, bodo francoski prevod njegovih krajših spisov z veseljem sprejeli. V tej knjižici sta prevajalca podala v francoščini nekaj izbranih krajših sestavkov iz »Mojega življenja« (Ma vie) in »Podob iz sanj« (Images de rêves). Nekaj nebistvenih odstavkov sta prevajalca izpustila; ne na škodo dela. Knjižica, kakorkoli je drobna, bo po svoje pripomogla k razumevanju slovenstva v izgradnji jugoslovanske kulturnosti. Želeli bi bilo, da dobimo čimprej primerno antologijo v francoščini vseh naših markantnejših pisateljev. Tisk in oblika sta ustrezna. Knjižico priporočamo. F. R. • Slovenski Učitelj. Vsebina št. 1.—2.: Kaj je potrebno učitelju na osnovni šoli. Franjo Čižek. — Kmetski pouk pri nas in drugod. Franc Zabu-kovec. — Beg z dežele. Kriha. — O nacionalni vzgoji. Rudolf Wagner. — Učni načrt za učiteljski seminar gospodinjskih učiteljic. A. L. — Naši mali izseljenci. Alfonz Kopriva. — Prve borbe za ljubi učiteljski kruhek. Ivan Ilribski. — »Pomisli, da si Nemecl« Alfonz Kopriva. — Božično zborovanje Slomškove družbe. — Poročilo urednika. — Književnost. — Razno. — Zapiski. — Glasbena prijoga. .................................... Naročajte ,$8ov&nca*l Reforma socialne zakonodaje Spomenica delodaialshih zbornic o načrtu zakona o soc. zavarovancu Vse gospodarske zbornice so vsaka posebej obravnavale načrt zakona o socialnem zavarovanju, imele pa so ludi dne 3., 4. in 5. t. m. skupno konferenco1 v Belgradu, katere se je udeležil /zastopnik ljubljanske zbornice, tajnik dr. Ivan Pless. Na tej konferenci so gospodarske zbornice redigirale posebno spomenico, katero je vročila posebna deputacije zbornic dne it. t. m. gg. ministru za socialno politiko, ministrskemu predsedniku in ministru za trgovino. Predvsem podčrtavajo zbornice, da zakonskega načrta s takšno vsebino ne morejo sprejeti. V zakonu niso izvedeni principi delovnega programa kraljevske vlade z dne 21. marca 1929, kjer je bilo rečeno, da se bo izvedlo poenostavljenje, pač pa je ostalo pri sedanjem sistemu iu so se tudi bremenu povečala. Dosedanje zahteve gosjiodar-skih zbornic so Sle za tem, da znižajo prispevke in da se eliminirajo birokratske formalnosti, kar končno pouicni tudi zmanjšanje izdatkov. Delodajalci trdijo, da velika bremena socialnega zavarovanja niso v razmerju s koristmi zavarovanih članov. Na podlagi teh izhodnih točk so zahtevale zbornice predvsem črtanje raznih podpor, ki niso absolutno osnovane, nadalje prehod od sistema glavničnega kritja k sistemu porazdelitve in za odpravo brezštevilnih formalnosti pri izvajanju zavarovanja. Novi načrt vpošteva zahtevo po znižanju gotovih podpor in vezanje nekih podpor na ka-renčne roke. Nasprolno se zvišujejo prispevki iu o poenostavljenju administracije ni govora. Prispevek za bolniško zavarovauje je znašal doslej 6% (izjema 7%) zavarovane mezde. Novi zakon računa s 5 do 7%, obenem pa zahteva obvezno osnovanje rezerv, kar doslej ni bilo. Kol novo nalogo uvaja načrt preventivne mere proti boleznim. Čl. 23 določa nove mezdne razrede, in sicer je najvišji sedaj 80 Din (doslej 48 Din). To pomeni zvišanje prispevkov nameščencev, uradnikov in kvalificiranih delavcev. Zvišanje prispevkov pri bolniškem zavarovanju cenijo na minimalno 70 milijonov Din pri dosedanjem efektu 300 milijonov Din. Novi za-jion bo uveljavil zavarovanje za onemoglost, starost in smrt in bo znašal prispevek 3% in bo efekt tega zavarovanja znašal vedno okoli 185 milijonov Diu. Ker se za nezgodno zavarovanje ne računa na zvišauje prispevkov, bi celokupno zvišanje po novem zakonu znašalo okoli 250 milijonov Din letno, kar je v času krize zelo občutno. To so minimalna bremena in so zbornice prepričane, da bodo bremena še višja. Vendar se točnih številk ne da ugotoviti, ker ni na razpolago dovolj statističnih podatkov. Po novem zakonu bi v najvišjem razredu (80 Din) znašal dnevni prispevek za bolniško, nezgodno in starostno zavarovanje 11.20 Din, dočim znaša sedaj (za 48 Din) dnevno 4.32 Din, od tega prispevek gospodarja 2.88 Din. Pred letom dni je padla izjava, cla se bo z uvedbo zavarovanja za onemoglost, starost in smrt znižal prispevek za bolniško zavarovanje. Da se prispevek ne bo znižal, pa račuuajo zbornice po tem, ker določa načrt obvezno zbiranje rezerv. Glede zahteve, da se administracija oprosti nepotrebnih formalnosti, prinaša načrl samo eno olajšavo in še ta nima nobene praktične vrednosti. Gospodarske zbornice so zahtevale, da se pri nezgodnem zavarovanju preide od sistema kapitalnega kritja na sistem porazdelitve, ki je cenejši. Gospodarske zbornice so nadalje zahtevale, da se pri minimalni renti 10% pridobitna nesposobnost nekoliko poviša, ker se ue more resno govoriti o kaki 10% pridobitni uesposobuosti. Nili ta predlog ni bil sprejet, dasi s tem ne bi bili ogroženi interesi delavstva. Zbornice so mnenja, da bi se, kakor so se vpoštevali interesi delavstva, ravno tako morali vpošlevati tudi interesi gospodarstva. Tudi pri osnovanju ekspozitur in pri vprašanju podjetniških blagajn se zahtevam gospodarskih zbornic ni ugodilo. Ocenjevanje zakonskega načrta je bilo zelo težko, ker ui bilo načrtu zakona priloženo pojasnilo, pa tudi potrebni statistični materijal ne. Gospodarske zbornice smalrajo za posebno potrebno, da se Osrednji urad, takšen kakor je sedaj, popolnoma reorganizira, ker je neokreten in drag. Za avtonomijo okr. uradov Pri reorganizaciji je predlog ljubljanske zbornice — in sedaj se nekaterih drugih zbornic —, da postanejo okrožni uradi popolnoma avtonomni in celo samostojni nosilci vseh vrst zavarovanj. Zbornice smatrajo za potrebno, da se spravijo v sklad obveznosti iu bremena poslodajalcev v načrtu zakona o socialnem zavarovanju s predpisi načrta zakona o obrli. Kakor prejšnji zakon, ima tudi sedanji tendenco, da čim bolj omejuje delovanje privatnih društvenih blagajn. Nasprotno bi se morala z vsemi sredstvi razširili njih delavnost. Ker se z uvedbo zavarovanja za onemoglost, starost in smrt obremenjuje gospodarstvo s 180 milijoni Din letno, smatrajo zbornice, da je takšno zavarovanje sicer potrebno, toda sedanji moment ni najugodnejši. Iu zbornice predlagajo, da država aktivno sodeluje pri bremenih tega zavarovanja. Kajti čl. 97 načrta ne obvezuje države, da aktivuo sodeluje pri bremenih starostnega zavarovanja. Gospodarske zbornice stoje ua načelnem stališču, da se mora krog zavarovancev čim bolj razširiti. Izjemno pa nuj se rudarske skladnice izločijo iz splošnega socialnega zavarovanja in ostanejo samostojne. Gospodarske zbornice žele, da se delegiranje tretjine članov v načelstvo izvrši na predlog zainteresiranih zbornic. Zbornice predlagajo ko-rektivno zavarovanja paritetnega principa, |>o katerem bi smelo v samoupravah glasovati samo enako število članov ene iu druge strani. Izkušnja je pokazala, da so se mnoga določila zakonu spremenila s slatuli hi drugimi normativnimi predpisi, ki pa nikdar niso bili predloženi zbornicam v izjavo. Anomalije nastanejo zaradi zavarovanja sezonskih delavcev, in zbornice predlagajo, da se taki delavci zavarujejo pod posebnimi pogoji, ki bi bili v skladu z značajem njih zaposlitve. Načrt, kakor omenjeno, znatno razširja naloge zavarovanja z obširnimi preventivnimi ukrepi za bolniško, nezgodno in starostno zavarovanje. Zbornice zahtevajo, da se preventivni ukrepi popolnoma izločijo, ker spadajo med naloge države in ne socialnega zavarovanja, ki ga plačajo interesenti sami. Določila glede jamslva za plačevanje prispevkov so nepravična in ustvarjajo izjeme od splošnih juridičnih principov. § 37 konstruira popolnoma nov pojav utaje (poneverbe). Mogoče bo vsakega gospodarja kazensko preganjati, ako pravočasno ne plača dolžnega prispevka. Kar se tiče zbiranja prispevkov za delavske zbornice in borze dela, smatrajo zbornice, da ne gre ustanov socialnega zavarovanja obremenjevali z nalogami, ki pomenijo povečanje upravnih slroškov. Zamudne obresti za neplačane prispevke so previsoke. Pri kazenskih določilih se opaža dualizem. Ene kazni so določene za nameščence, druge za gospodarje. In takega dualizma ne pozna noben drug zakon. Tudi kazni niso dovolj specificirane. Ob zaključku svojih načelnih pripomb zbornice sporočajo ministru, da ostajajo glede podrobnosti v celoli pri predlogih, ki so jih predložile ob priliki izvršeue ankete o reformi socialnega zavarovanja januarja lani. Te pripombe predstavljajo skrajne meje naporov in bremen, ki bi jih moglo narodno gospodarstvo prenašati. Spomenico so podpisale tri bel-grajske zbornice v imenu vseh zbornic v državi. Borza Dne 10. februarja 1931. Denar V današnjem deviznem prometu so tečaji bili čvrstejši. Promet je znašal 1.7 milj. Din in ga je bilo največ v devizi Praga. Vse zaključene devize je dala Narodna banka. Ljubljana (v oklep, zaklj. teč.). Amsterdam 227'j bi., Berlin 1347.50—1350.50, Bruselj 791.90 bi., Budimpešta 990.14 bl„ Curih 1095Л0 bi., Du aj 795.49—798.49 (796.99), London 273.85 bL, Newyork 56.62 bi., Pariz 222.51 bl„ Praga 167.44-168.24 (167.84), Trst 296.90— 297.07. Zagreb. Amsterdam 2279 bi., Dunaj 795.49— 798.49, Berlin 1347.50—1350.50, Bruselj /9190 bl„ Budimpešta 988.i4—',91.64, London 275.45—276.25, Milan 296.01—298.01, Newyork ček 55.52—56.72, Pariz 221,51—223.51, Praga 167.4'.—U 8.24, Curih 1094.40—1097.40. — Skupni promet brez kompenzacij Je znašal 5.66 milj. Din. Belg.ad. Amsterdam 2276—2282, Budimpešta 98864 — 99164, Berlin 1347.50 — 1350 50, Curih 1094.40—1097.40, Dunaj 795.44—798,44, London 275.45—276.25, Newyork 56.52—56.72, Pariz 221.51 —223.51, Praga 167.44—168.24, Trst 295.90—297.90. Curih. Belgrad 9.1275, Pariz 20.305, London 25.17, Newyork 517.65, Bruselj 72.25, Milan 2/.105, Madrid 52.30, Amsterdam 207.85, Berlin 123.08, Dunaj 72.72, Stockholm 138.65. Oslo 138 55, Ko-penhagen 138.55, Sofija 3 75, Praga 15.315, Var-šava58. Budimpešta Ç0.35, Atene 6.70, Carigrad 2.455, Bukarešta 3.08, Helsingfors 13. Vrednostni papirji Tendenca za državne papirje je bila, kar se tiče domačih, v glavnem respremenjena, pač pa so bili čvrsti dolarski papirji. Tako je bilo 7% Bler. pos. zaključeno po 82 in 82.125, nadalje 7% pos. DHB (imenovano Seligmannovo) po 81.25. V ostalih državnih papirjih ni bilo zaključkov. Živahno je bilo tržišče bančnih dclnic. Jugobanka je bila zaključena po nespremenjenem tečaju 78, kakor tudi Poljo banka po 56. Praštediona se je učvrstila na 975 in 980. Union banka je nadalje narastla na 195, kasneje pa je popustila na 19-1.-0. Znaten je bil promet v delnicah Srpske banke, ki je bila najprej zaključena po 193, nadalje 193.Ï0 in 194. Industrijski papirji so brez interesa in beležimo zaključek le v deln cah Slaveksa po nespremenjenem tečaju 50. Izmed ostalih industrijskih papirjev so bile čvrstejše delnice Union mlina in Trboveljske. Čvrsti so papirji paropl. družb. CJ Za gospode smo določili te-le rekordne cene. o Mošk' klehiiki iz. glailke volnene kožuhov in:' v ra/ličnih barvali in izvršitvi komail pn . Druga vrsta...... Moški klobuki iz dlakaste voli e-ne klobučevine v lepili modnih barvah in lepi izvršitvi za rekordno ceno..... Moške srajce iz freneha, perilne z dvema ovratnikoma . . . Dobre bele muške srajce iz močnega šifona z vloženimi prsi, manšetami in 2 ovratnikoma Nočne srajco za gospode iz močne tkanine v kom letni izvršitvi z lepimi obšivi Kratke spodnje hluče zagespodo iz močnega gradla v solidni izvršitv......... Do.ge spodnje hlače za gospode s trakovi iz zanesljivega gradla Moške nogavice iz Macco. vzor-časte ali barvaste, i ar po . Moške nogavice v pastelnih barvah, par po ........ Močne štrapac-nogavice par po Moško nogav ce v lepih modnih barvah lepi vzorci ter zeio močne, par za....... Din 28 — Din 3II-— Din 35 — Din 10 — Din 65'— Din 56'— Din 4-50 Din 7'- Din li" Naročila naših odjemalcev z dežele se z največjo skrbnostjo odpošiljajo. Garantiramo za kakovoet blaga. Ne odgovarjajoče zamenjamo ali vrnemo denar. Največja trgovina in razpošilialnica lagseb. Ljubljana. 8% Bler. pos. 92.50 bL, 7% Bler. pos, 82.50 bi., Celjska pos. 160 den., Ljublj. kred. 125 den., Praštediona 980 den., Kred. zavod 170 —180, Vevče 128 den., Stavbna 40 den., Split cement 350—400, Ruše 200—230. Zagreb, Drž. pap.: 7% inv. pos. 86.50—87, agrari 49.50—50.50, vojna škoda ar. 419—419.50, k^sa 419—419.50, 2. 416.50—417, 3. 416 den., 5. 419 bl„ 6. 417—418, tob. srečke 28 bi., srečke Rdeč. križa 48 bi., 8% Bler. pos. 92—92.75, 7% Bler. pos 82—82.125 (82—82,125), 7% pos. Drž. hip. banke 80.125—80.25 (81 25), 6% begi. obv. 68.75- -69.50, Pos. m. Zagreba 72. bi. — Bančne delnice: Ravna gora 75 den., Hrvatska 50 den., Katolička 36—38, Poljo 5o—57 (56), Kreditna 125 —129, Union 194—196 (195, 194.50, Jugo 78—78.50 (78), Lj. kred, 125 den., Medjunarodna 68.50 den., Narodna 8050—8250, Praštediona 975—9SO (975, 980), Etno 135 den., Srbska 193—194 (193, 193Л0 —194), Zemaljska 133 den. — Industrijske delnice; Nar. šum. 25 den,, Guttmann 135—150, Slaveks 50—51 (50), Slavonija 200 den., Danica 95—100, Pivara Sar. 220 den., Drava 235—237, Šečcrana Osjek 280—285, Nar. ml. 20 den., Osj. ljev. 220 den., Union 60—65, Vevče 128 den., Isis 40—43, Ragusea 380—"90, Jadr. plov. 545 den., Trboveljska 342.50—344, Split cement 360 bi. Belgrad. Narodna banka 8.120, Tla inv. pos. 88 (25.000), agrari 49.50—50.50, vojna škoda 419.50 —420.25 (1250 kom.)„2. 415.50, 6. 416—417.50, 7% Bler. pos. 82.25—82,375, 6% begi. obv. 69.75. Notacije drž. pap. v inozemstvu. London 7% Bler. pos 80—80.625, Newyork 8% Bler. pos. 91.50 —92.50, 7% Bler. pos. 80.50—81, 7% pos. DHB 79.50—81. Dunaj. Podon.-savska-jadran. 92.45, Wieuer Bankvej'ein 16.50, Creditanstalt 46.90, Escompteg. 160, Atissiger Chemisfhe 156.50, Mundus 135, Alpine 20.55, Trboveljska 48.40, Leykam 3.40. Kima Murany 09. Žitni tre Tendenca ua našem žilnem trgu je ostala nadalje čvrsta in so danes zahtevali za pšenico Srbo-bran in gbč. 162.50, za polisko blago 163. Koruza slane danes 80 času primemo suha, stara je neizpremenjena v ceni 97.50—100. Moke so ostale v ceni bistveno netzpremenjene; Dovozi blaga so slejkoprej slabi, tudi povpraševanje ni nič kaj znatno. Trg je v stagnaciji In nam ludi v nadaljnjem jioleku meseca februarja ni pričakovati znatnega oživljenja kupčije. Som bor. Koruza bač. nova, sr. garant. 77.50— 82.50, nova februar 80—85. Vse ostalo neizpreme-njeo. Tendenca prijazna. Promet 110 vagonov. Budimpešta. Tendenca neenotna. Promet živahen. Pšenica marec 14.86—15.55, zaklj. 14.98— 14.99, maj 14.95-15.52, zaklj. 15.01—15.05, rž marec U—11.07, zaklj. 10.99—11, maj 11.15—11.32, zaklj. 11.15-11.10, koruza 12.46—12.51, zaklj. 12.50—12.51, tranz. maj 0.95—10. znklj. 9.95—9.96. Živina Mariborski živinski sejem dne 10. februarju. Prignanih je bilo 6 bikov, 14 konj, 152 volov, 261 krav, 4 teleta, skupaj 437. Prodanih je bilo 216, od teh za izvoz v Avstrijo 4. v Italijo 70. Cene za 1 kg žive teže: debeli voli 7.75—9, poldebeli 0.50—6.75, plemenski 5.50—6, biki za klanje 6.50—8, klavne krave debele 5.50—6, krave klobasarice 2.50—3, molzne krave 4.50—5.50, breje krave 4.50—5.50. mlada živina 6.50—7.50, volovsko meso L 18—20. II. 14—16, meso od bikov, krav in telic 10—14. telečje I. 22—35, II. 15-20, svinj, meso sveže 14-20. Dunajski prašičji sejem, (j'oročilo tvrdke Ed Saborsky & Co., Dunaj.) Pripeljanih je bilo 10.093 pršutarjev in 2440 špeharjev. Iz Jugoslavije vsega skupaj 1685. Cene: špeharji najboljši 1.58, L 1.50 —1.55, II. 1.45—1.48, kmečki 1.45—1.55, najboljši 1.60, pršutarji 1.30—1.80. Tendenca: Cene špeharjev so zrastle za 5 do 8 grošev. pršutarjev pa za 20 grošev. i'ae-H č »S b C " S £ < 1.1* •giSiS S sag SlSJidg ►.csgsië ф .. î-' g. S ai N Q N ^ j3 n —. д . i tr, > C3 i . P »r N « SZ . g . 1 85 1 < j» . ®  «4 > cfi Q « . I I e 1 " 8 1 2 .e.3 ci e JJ (M > % sr. a> • ■ . 4) C0 .. Zj ,g N > 4> C S »S a, n > .s u S > . > d H : N n jtco 5 k .5 Q -O I . «Si' i .£3 ■ r . se R -J . — fior a M o r- CO 18 «ž i Vj Л liane Dominik: 105 ______ci Б e o > ^ a S a - .s 1 •^6- § ^SSŠ 1 м Moč treh Roman Iz leta 195&. Bilo je jasno, da je prišel nemški učenjak vsaj teoretično neznani moči na sled. Čim bolj so se poglabljali fiziki celega sveta v posameznosti njegovih izvajanj, tem bolj so morali priznavati pravilnost njegovih sklepov. V resnici je bila le ta edina razlaga za neverjetne učinke moči. Treba je bilo moči sprostiti prostorno energijo na poljubnem mestu zemeljske oble. Toda sredstev za to ni nihče poznal. Ako na vse-zadnje ... ne ve še več ta nemški profesor, kakor je povedal v predavanju? Misel, da bi mogla odkriti skrivnost ena sama država, da bi se mogli napraviti za gospodarja ostalemu svetu, je vzbudila nov nemir. Na vseli točkah zeml je so čakali, da se zopet pojavi moč. V napetem težkem pričakovanju je bil svet, kolikor so na njem prebivali misleči ljudje. Bilo je okrog pcldanske ure petnajstega avgusta. Brezžični brzojavi so švigali ko vedno po celem svetu. Ob 12. uri 80 minut 15 sekund je bil ta promet nenadoma prekinjen. Do tedaj je dajala neznana moč svoje brzojave potom neposrednega vplivanja na eno izmed velikih evropskih ali ameriških postaj. Toda ob tej uri petnajstega avgusta je nastalo nad vzhodnim delom Atlantika hiponm močno elektromagnet-sko polje v ozračju. Njegovo jedro je imelo obliko ozkega, visokega stolpa. Brnelo jo s sto tisoč tresljaji na sekundo in izžarevalo valovno silo v množini desetih milijonov kilovatov na vse strani sveta. V ritmu Mcrzejevih znakov je prihajalo in izginjalo polje, in kjerkoli so se nahajale v Evropi in Ameriki električne naprave, jih je prisililo k skupnemu nihanju. Potniki na električnih cestnih železnicah so slišali znake v enoglasnem brnenju motorjev. Kjer so gorele električne žarnice, so začele ob tej uri cvrčati in dajati Morzejeve znake. Kjerkoli je imel kdo telefonsko slušalk na ušesu, so prekinili nenadoma razgovor glasno in ostro zveneči Morzejevi znaki. Pisala vseli brzojavnih postaj so prenehala v teh minutah s pisanjem brzojavk svojega obrata in so beležila vesti moči: Moč: Vojna je končana! Moč zahteva poslušnost, kaznuje neposlušnost.« Svet je vztrepetal ob besedah le vesti. Kakor udarci z bičem so zadeval! kratki, jedrnati stavki, ki so nui javljali novega gospodarja. Ko težek črn oblak je legel pritisk tuje zapovedujoče volje na človeštvo. Vlade in posamezni državniki niso vedeli, kaj bi počeli. Bilo je nemogoče dvomiti nad resnostjo te brzojavke. Za to so bili dokazi moči, ki so jih okusili doslej, premočni in pretehtni. V zunanji politiki sicer v tem trenutku ni bilo težav. Moč je ukazovala mir in bila je le ena možnost, da ubogajo brezpogojno. Zato pa so sc pojavljale težave v notranjosti. Posamezni narodi so se bolj ali manj začeli upirati svojim vladam. Posamezniki so se spraševali, ali ima sploh kaj zmisla, da poslušajo odredbe vlade, ki je sedela na svojem stolu le po milosti moči, ki bi jo lahko ista moč vsako minuto uni-ôila>. To niso bili niti najslabši elementi, ki se jih je poti tem pritiskom polastila, splošna nevolja in ki so izgubili vsako zanimanje za državo kakor tudi za svoje lastne zadeve. Profesor Raps je sedel v svoji pisarni. Bila je visoka, skromno opremljena soba. Pred učenjakom je ležal rokopis skoro dovršenega dela. Poleg tega je pokrival cel kup pisem in brzojavk veliko pisalno mizo. Vprašanja državnih uradov, znanstvenih ustanov, posameznikov in tudi tujih vlad. Profesor se ni ozrl na te tisoče pisem in vprašanj. Na ta pisanja, ki bi za njih odgovor zaposloval cel urad cele mesece. Izgledal je siv in propal in je držal papirni trak z brzojavko moči v rokah. Ustnice so mu drgetale in oblikovale pretrgane besede. »... Moj Bog! ... Ali more priroda to trpeti... ali more posameznik dati svetu večno zimo ali večno sclnce... lo naj bo človek... ki in ti je izročena usoda vsega človeštva ... Profesor je odvrnil pogled od brzojavke. Njegovo oko se je ustavilo na sliki nad pisalno mizo. Bil je to star dragocen bakrorez iz osemnajstega stoletja. Dar njegovih slušateljev. Bakrorez je predstavljal' Šveda Karla pl. Linnéja. Učenjakov duh se je oklenil slike kakor svete podobe. /Ni mogoče ... kje so železni zakoni vzročnosti. ... Pomola je... pomota ali pogreška narave*... toda se more-li narava motiti? Zagledal se je v napis pod sliko. I.almske besede: r Natura non facit saltus. (Narava ne delu skokov.) Vodilno načelo onega genijalnega prirodo-slovca, s katerim se je označil za Danvinovega predhodnika. Profesor Raps |e vedno znova in znova čitai besede v kratkem stavku. Stras 8. >SIX) VENECi, due 11. îëbrUârjâ 1931. iN» . on OICV. oo. MALI OGLASI Vf.aha drobna vrstica rso util ali vsaka besedti SO pnr. Na|man|il og'as - . 9 U In. Oglasi naît devet vrstic se računu|o vli«,. Za odgovor znamUot Na vpraian|a brez znamke ne odgovar|amot »_ Službe iićejo Šivilja išče službo v mestu kot pomočnica; gre pa tudi kot hišna k boljši družini, Navesti je pogoje in plačo na upravo »Slovenca« pod št. 1483. Pekovski pomočnik izkušena in zanesljiva moč išče službo v mestu ali na deželi. - Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Poštenost«. Kmetski mladenič pošten, izobražen, 30 let star, želi primerne službe kot skladiščnik, sluga ali podobno. - Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 1467. tlužbodobe Učenec zdrav, močan, priden in pošten, ki ima res veselje učiti se trgovine z meš. blagom, če mogoče vsaj z 2 meščan, šolama, starost 16—17 let, se sprejme in poslati ponudbe na Anton Hrasteli, trgovec, Sv. Lenart. Slov. gorice. Trgov, pomočnika mladega, kateri je prost vojaščine, dobro verzira-nega v špecerijski in galanterijski stroki, solidnega in treznega, spreime trgov, tvrdka J. Kušlan, Kranj. Ključavn. pomočnik star 25 let. dobro izvež-ban v vseh v to stroko spadajočih delih, išče stalno službo, najraje v mestu, pa tudi na deželo. Ponudbe pod »Zanesljiva 1 in poštena moč« upravi. I Odpraviteljica z izpitom za pogodbeno pošto. Lepo, krščansko obnašanje, nekaj trgovske izobrazbe (enostavno knjigovodstvo). Ponudbe upravi »Slovenca« pod štev. 1378. Pouk Čamernikova šoferska šola Ljubljana, Dunajska c. 36 (Jugo-avto) Prva oblast, koncesiionirana Prospekt zastonj. Pišite ponjl Stanovanja Lepo stanovanje j solnčno, 2 sobi, kuhinja . ter vse pritikiine takoj oddam ali s 1. marcem. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 1449. Stanovanje z delavnico ozir. skladiščem se odda s 1. marcem na glavnem trgu v Kranju, pripravno za malo obrt, kakor: trgovino z zelenjavo, čevljarja ali kaj sličnega. Vpraša in ogleda se pri lastniku Franc Majdič, Kranj. Lepa mesečna soba se odda takoj. Stari trg št. lia, II. nadstr., Aha-čičeva hiša. Zaslužek Trajna eksistenca Veliko podjetje išče za takojšen nastop abituri-jenta sred. šole iz boljše rodbine, kot uradniško moč, najraje začetnika. -Istotam se sprejme dipl. inženijer, stavb, ali strojne stroke. Prednost ima- I jo oni, ki obvladajo poleg slovenščine tudi nemščino. — Ponudbe pod »Trajna eksistenca« na upravo »Slovenca«. Pastirja (hlapca) okoli 16 let starega takoj sprejmem. Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 1415. Trgovska pomočnica dobra moč, se takoj sprejme v večjo špecerijsko trgovino. Ponudbe je poslati na upravo tega lista pod šifro: »Pomočnica« št. 1355. Deklico od 15—17 let, pridno in pošteno sprejmem v pomoč gospodinji. Pogačar Ivana, trgov,, p. Radomlje V službo se sprejme kot uradniški pripravnik absolvent državne dvorazredne trgovske šole. — Ponudbe s spričevali in referencami je poslati do 19. t. m. na upravo »Slov.« pod značko -Vesten«. ZAHTEVAJTE "CENIK VSEHVRSTHEDOKEHSKI U UĐL J&NfvLINHAftTOVa 16 Sobo in kuhinjo oddam. - Naslov v oglas, odd. »Slov.« pod št. 1491. Hiša, katera vsebuje tri sobe, kuhinjo s pritiklinami ter vrtom, se odda v najem. — Poizve se pri županu Oražmu, Moste. Zahvala Za premnoge dokaze iskrenega sočutja ob bridki izgubi našega nadvse ljubljenega soproga, brata, strica in svaka, gospoda Drago Lapajne skladiščnika tovarne »Titan« d. d. v Kamniku se iskreno zahvaljujemo vsem za poklo-njeno cvetje in vence. Posebno hvalo smo dolžni č. duhovščini, g. dr. Matja-šiču za njegov trud, vodstvu tovarne »Titan« za njihovo podporo za časa bolezni, upravi kr. barutane, Narodni Čitalnici, gasilnemu društvu Duplica, delavskemu pevskemu društvu »Solidarnost«, tovarniškemu uradništvu in delavstvu ter vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Srčno se zahvaljujemo tudi g. Kravosu kot zastopniku »Zveze društva delovodij, industrijskih uradnikov in privatnih nameščencev« za ganljiv govor od odprtem grobu. Vsem in vsakomur posebej prisrčna hvala! Kamnik, dne 10. februarja 1931. MARIJA LAPAJNE za ostale žalujoče. Prodajo se dobro ohranjeni mizarski s t r o i i z vso potrebno transmisijo. - Ogleda se pri Andreiu Kregar, tvor-nica pohištva, Št, Vid-Vižmarie 59. Razne zaboje od tobačnih izdelkov, kakor tudi druge, stalno in po nizke ceni naprodaj pri Josipu Langeršek v Marenbergu. Krava s štiri tedne starim teletom, prav dobra molznica, se proda. - Naslov v upravi »Slov.« št. 1347. Polenovka namočena, najboljša pri I. Buzzolini, Lingarjeva ul. Peč prav dobro ohranjena, se ceno proda v skladišču »Figovec«. Prodam dekor, divan, pisalno mizo in flobert puško. — Naslov v oglas, oddelku »Slovenca« pod št. 1490. Prodamo! Bilard (Seiferdl poceni. -Proda Se Poizve se pri podružnici ... »Slovenca« v Trbovljah, krasno stavbišče v bližini kolodvora Vižmarje-Šent цјјјј Vid, na iako prometnem ~ " _ kraju Pojasnila se dobe SsS^fSi© restavraciji pri kolodv " vsakovrsten suh tesan in žagan les, ladi|ska tla, ceno oddaja Fran Šuštar, Dolenjska cesta. Tel. 2424 Philipsov jubilejni pianino s 5 letno garancijo je najcenejši kvalitetni izdelek. Minka Modic, Ljubljana, Cojzova cesta 9. Pianine, orgle harmonije, piščali in ventilatorje za orgle izdeluje najceneje Anton Dernič, izdelovatelj orgel v Radovljici. Vaše zlato srebro, predmeti iz medi in raznih kovin postanejo kot novi, če jih drgnete s suho »Polirol« - krpico. Ne rabite nikakih drugih čistilnih pripomočkov. -Razpošilja proti predplačilu 10 Din tvrdka »Va-ko«, Celje. — Prospekti brezplačno. i Staro železo baker, medenino, svinec in vse druge stare kovine kupuje Stupica Franc, j železnina v Ljubljani, Go- | sposvetska cesta 1. Srebrne krone staro zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DRAGIH KOVIN - Ljubljana, Ilirska ulica 36. vhod z Vidovdanske ceste pri gostilni Možina. Dobro obran, opravo za specerijsko trgovino -kupim. - Ponudbe pod »Oprava« štev. 1451 na upravo »Slovenca«. Drva odpadki od parketov oddata v vsaki količini parna žaga l.avrenčič & Ko Liubliana Vošniakova ul. 16. za goremskim kolodvorom Nov, črn pianino lep glas, ceno prodam. -Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1485, Puhasto perje čifto ćohano po 48 Din kg, druga vrsta po 38 Din kg čisto belo goste po 130 Din kg in (isti pub po 250 Din kg Razpoši-ham po poštnem oovzetiu L BROZOVIC - Zagreb, Ilica 82 Kemična čistilnica perta. Modroce zgornje, iz močnega blaga 240 Din Mreže, otomane. divane, fcUlje. kupite najceneje pri Ignacij Narobe, Ljubljana, Gosposvetska cesta št 16. pri »Levu«. •Wallet Exprès Ljubljana - Stari trg 19, naznanja cenj. damam in gospodom, da si je nabavil najmodernejši ameriški universal likalni stroj. Zaradi tega je v položaju garderobo v hitrem času zlikati. Obleke se kemično čistijo in pošijejo. Likanje 18 Din, obračanje 300 Din. Stranke na likanje lahko počakajo v posebni čakalnici. Po obleko se pošlje na dom. — Mesečni abonma 4 kratno likanje in čiščenje 100 D, samo likanje 50 Din. 1 . ■ Zahvala Vsem. ki so nam ob bridki izgubi našega strica, milostnega gospoda prelata tir. Jožefa Lesarja na kakršenkoli način izkazali sočutje, se tem potem najiskrenejše zahvaljujemo. Naj blagovolijo sprejeti zahvalo zastopniki oblastev, predstavniki učilišč, zastopniki karitativnih društev in vsi ostali častiti udeleženci pri pogrebu, posebno še g. generalni vikar in stolni dekan Ignacij Nadrah, ki je rajnika pokopal, in pevski zbor gg. bogoslovcev, ki mu je odpel ganljive žalostinke. Priporočamo pokojnega g. prelata v blag spomin in molitev. Žalujoči sorodniki. Ta. îe. ХлХг блемццу /VlvfvOw јСХЛЛЛХ» шљмшв оч.. л\А/l&ujti. V %