: PRIMORSKI DNEVNIK yb- p05^6 » eruppe Cena 150 lir Leto XXX. Št. 207 (0913) TRST, četrtek, 5. septembra 1974« PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskanj partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. SEJA TAJNIŠTVA SINDIKALNE FEDERACIJE CG1L, C JSL IN VIL Sindikati pripravljajo pobude za boj proti draginji in večji brezposelnosti Izvršni odbor federacije bo odločal o zahtevah za izboljšanje plač Predsednik Confindustrie o «nevarnosti» povišanja draginjske doklade ZASEDANJE KMETIJSKIH ORGANIZACIJ EGS V PARIZU Težav kmetov ni mogoče reševati s podražitvijo kmetijskih pridelkov *• ' ^ navzočnosti viadnih tajnikov CGIL, CISL in UIL sesta* ^anes ses*alo tajništvo sindikalne federacije. To je bil prvi kaln'li *3° P0*6*0'*1 počitnicah in dejanski začetek delovanja sindi-ur.J or9at1izacij na najvišji ravni. O seji niso objavili nobenega Uradnega sporočila. Kljub temu I® fajništv pa se je zvedelo, da j ° razpravljalo o vpraša- delavrlP°Sl!tVe' Sa) grozi mn°9im ,.em brezposelnost, o stalnem vraščanju cen in o potrebi po oboa •Vl ses*ankov z vlado. Poleg te-v ‘f ‘ainištvo začelo obravnavati iadusti-»1* .bodo£ih. Pogajanj s Conf-lof, • . ln drugimi zasebnimi de-tljt- |a‘Kirni ustanovami za preure-p v raginjske doklade, predvsem Vs Za določitev enotne točke za Draul- i UŽbence' Tajništvo je raz-osn«19 ? ,U.di 0 sklicanju skupščine nih sindikalnih organizacij, ki 1 koncu tega meseca in na dal in** nai b' določili smernice na-l®9a sindikalnega boja. kalicr6*'^0 zaskrbljenostjo so sindi-bre»,,1 S°vor'b o nevarnosti večje dili ?°?e*nosd, zlasti pa so še obso-skuša- atere del°dajalske kroge, ki sltnnn^ z neodgovornimi vestmi o vpiìk-ì!31?-)* krizi zaposlitve tudi v *uh mdustrijah vzbuditi med de- •“IIU1111I lavci strah in jih s tem izsiljevati, da se ne bi udeležili pobud za izboljšanje svojega položaja. Tajništvo je sklenilo, da se bo izvršni odbor federacije sestal 23. in 24. septembra v Rimu. Na sestanku bo izvršni odbor določil sindikalni boj za prihodnje mesece. Tajništvo je danes sklenilo ustanoviti delovno skupino, ki bo sestavila poročilo in predloge za boj za zagotovitev zaposlitve, za izboljšanje plač, ki so bile razvrednotene zaradi draginje in za naložbe, zlasti na Jugu. O poročilu in predlogih bo razpravljal in odločal izvršni odbor na prihodnji seji. Po seji tajništva je zvezni tajnik CISL Giancaglini dal zanimive izjave. Dejal je, da s čakanjem boljših časov ni mogoče rešiti sedanjih gospodarskih težav. Nato je sindikalist ostro obsodil delodajalce, ki zmanjšujejo število zaposlenih in po- l|Hlllll||||||||||||||||||||n|||,|||||,||||u|||1|I||I||||,|||,||„|||||,|,|||,||||||,|||||,|||||||||||||||(nilillllll!ll ZA DOLOČITEV OSNOVNE CENE TESTENIN Meliki industrijci hočejo visoke cene Rajanja na ministrstvu za industrijo so trajala pozno v noč čji na osnovi načela zvezne države. Denktaš je dejal, da morata biti obe področji avtonomni in samozadostni, toda v okviru zvezne ustave, ki naj ohrani možnost bodočega sporazuma in sodelovanja. Ciprski podpredsednik je tudi izrazil prepričanje, da bi se mirovna konferenca lahko že začela čez dva tedna ali tri v Ženevi s sodelovanjem Grčije, Turčije. Velike Britanije in predstavnikov obeh nacionalnih skupnosti na otoku. Po mnenju večine opazovalcev pa je Denktašev optimizem neutemeljen, kot priča tudi napet položaj na Ci- dnei^’ — Na ministrstvu za m-ustrijo so bila danes ves dan po-«janja s predstavniki industrijcev določitev cene testenin. Posled-J1 sestanek se je začel šele nocoj “ «-SO. Menijo, da se bodo baje f,0 ponoči le dogovorili. Mini-• ”er za industrijo De Mita, ki se a. f6®*3! že danes dopoldne z in- G,, J,C1, ni hotel dati nobene iz- t. ®: ve pa se, da industrijci te- vah • n>so enotni v svojih zahte-m da se je ustvaril razkol dd velikimi in malimi industrijci. sta °k današnjem dopoldanskem seda veh^ .mlnistrom se je zvedelo, pru kjer ^ tudi danes zabeležili o- Visokn Kl mc'ustrLc> zahtevajo tako korožene spopade med turškimi čela- da hi , Ippazyajalne cene testenin, jn oddelki grške nacionalne stra- Od 5nn ,ljudske vrste sta:e že. Poleg tega pa je Grčija danes L; wu do 510 lir kg. To, pravijo n„ ministrstvu za industrijo, je kt-a Og0de’ saj se v posameznih po-. 0*nah že dogovarjajo in določa- br kg"6’ ki gredo 00 400 do 420 g^Jpd^hi pa se je zvedelo, da so nek * v Rimu začeli preiskave pri iška er*b industrijcih testenin. Pre-keaVe, 80 na osnovi pritožbe ne-tesi ■ av^ana, da določene vrste r.r/?run ne odgovarjajo zakonskim st^P-som, se pravi, da jih indu-DšJr1 ne Izdelujejo iz moke trde nic if’ 4ernved iz moke mehke pše-trefL, ar Pomeni očitno goljufijo po-nikov. Sodniki so že povabili na zagovor deset industrijcev. Visok prebitek plačilne bilance v mesecu juliju rJc?'4, 4- — Banca d’Italia je spo-v h v- da i® bila plačilna bilanca ohio- ^e^os Prvič aktivna. Devizni ... acun s tujino se je julija zaklju* p,s Prebitkom 248 milijard lir. beU*- na bilanca v letanjem letu niihZl Vebk primanjkljaj. V letoš-Prvih sedmih mesecih, kljub ia-j’djd v juliju, znaša 2.690 mili-8fiq lr.’. medtem ko je znašal lani milijard 500 milijonov. Utišanje plačilne bilance v ju* .J Pripisujejo predvsem dotoku tu-v»m iie tui‘b turistov in omejit-njp ' k* 80 jih uvedli za potovale , . ‘Janov v tujino. Poleg tega dit„aCe'a učinkovati tudi stroga kre-Uvom ln denarna politika, ki jo je ie tu ^uua d’Italia. V tej zvezi lov 'šn 8 upužtevati tudi obvezni po-up A0 odstotkov vrednosti uvoženemu , . K®, kar je povzročilo, da so jansk* ^ izvozniki odobrili itali-skim uvoznikom plačevanje bla-^Oa obroke. Poleg tega je delno la«8 0 na izboljšanje plačilne l)i-nekCe v juliju tudi ustalitev in v rovi nh Pr’merih znižanje cen su- Napct položaj na Cipru ijiiKOZIJA, 4. — Ciprski podpred pdmk in voditelj turške skupnosti , otoku Rauf Denktaš je v nekem orvjuju izjavil, da je iz zanesljivih "r°v zvedel, da sta vladi v Atenah u v Nikoziji sedaj pripravljeni privoli* v razdelitev Cipra na dve podro* šiljajo delavce v dopolnilno blagajno. Poudaril je, da delodajalci namenoma govorijo o zelo težkem položaju v podjetjih, da bi čimbolj omejili delovanjo in bej sindikalnih organizacij ter odvzeli delavcem pridobitve, ki so si jih priborili v preteklih letih. Sindikalist CISL je dejal, da so se sindikalne organizacije obvezale, da bodo odločno nastopile v obrambo zaposlitve in dejanske kupne moči delavskih plač in pokojnin. V tej zvezi pripravljajo sindikati pobude za pridobitev izgubljene vrednosti plač. O sedanjem gospodarskem položaju in sindikalnih pobudah govori tudi zvezni tajnik CISL Camiti v intervjuju turinskemu dnevniku «Gazzetta del Popolo». Camiti meni, da morajo sindikalne organizacije začeti z odkritim bojem in izraziti v njem vse svoje sposobnosti in pobude tako za dosego sindikalne e-notnosti, kakor tudi za utrditev svojega ugleda in moči med delavci. Sindikati morajo storiti vse, da ne bo prišlo do novih razkolov in da se ne bo ponovno ustvaril prepad med zaposlenimi in nezaposlenimi delavci, med mestom in podeželjem ter med Severom in Jugom. Vsa dosedanja politika sindikatov za poenotenje sindikalnih bojev in pobud na vseh področjih ne bo u-činkovita, ugotavlja Camiti, če ne bodo znali sindikati napraviti odkrite avtokritike o dogodkih v zadnjih mesecih, da se ponovno ustvari tista razredna enotnost, ki jo danes ogroža politika recesije in inflacije in ki je naperjena predvsem proti delavcem z nizkimi dohodki. Nadalje Camiti govori o pobudah, ki jih morajo sindikalne organizacije čimprej dati, da se odpravijo posledice, ki so hudo prizadele delavce. Zanimiv je tudi intervju, ki ga dal predsednik Confindustrie Gianni A-gnelli dnevniku «Sole - 24 ore». V delu, ki govori o gospodarskem položaju, se Agnelli dotika tudi vprašanja zaposlitve v prihodnjih mesecih. Čeprav ugotavlja, da je sedaj industrijska proizvodnja na zadovoljivi ravni, vendar ponavlja to, kar je njegov brat nedavno izjavil za Fiat: da ni mogoče ničesar predvidevati po koncu septembra, ker se še ne ve, kakšne posledice bodo imeli nedavni vladni davčni in drugi omejevalni ukrepi na italijanskem trgu. Opozoril pa je. da bi se morala vla-i da zanimati za sprostitev kreditov protestirala pri OZN zaradi domnev- proizvajalni dejavnosti in za izvoz. nih turških poskusov, da bi «kolonizirali» del otoka, ki je pod turško vojaško zasedbo. Položaj na otoku se je zaostril tudi zaradi odkritja novih skupnih grobišč, kjer so našli trupla velikega števila civilistov. Sicer pa je poudaril, da zna priti do težav pri zaposlenosti na nekaterih posameznih proizvajalnih področjih in da bodo morala industrijska podjetja skrbeti za preureditev svoje proizvodnje, da omilijo morebitne škodljive posledice konjunktumih u- hrepov na nekatere proizvajalne veje. Glede sindikatov pa je priporočil delodajalcem, da bi morali začeti pogovore o draginjski dokladi, da pa Confindustria poudarja, da tega vprašanja ne morejo reševati samo delavske in delodajlske organizacije, ker je izredno važno in bi znal kateri koli dogovor, močno vplivati na plačilno bilanco, na primanjkljaj državnega proračuna in na povišanje cen. Zato, pravi Agnelli, mora o tem razpravljati in odločati predvsem vlada. Minister Matteotti sprejel veleposlanika SFRJ v Rimu RIM, 4. — Veleposlanik Jugoslavije v Rimu Miša Pavičevič je obiskal danes italijanskega ministra za zunanjo trgovino Mattea Matteottija, s katerim je v daljšem razgovoru izmenjal misli o stanju in vprašanjih blagovne izmenjave. Minister Matte-otti bo obiskal zagrebški velesejem in se udeležil italijanskega dne na velesejmu. Pogovor med nekaterimi voditelji kmečkih sindikatov, ki so se sestali v Parizu in razpravljali o kmetijski krizi v gospodarski skupnosti PO ZASLIŠANJU MISOVSKEGA TAJNIKA ALM1RANTEJA Odločilni premiki v preiskavi o atentatu na vlak «Italicus»? Bolonjski sodnik baje izdal vrsto novih zapornih nalogov ■ Neprepričljiv Almirantejev zagovor - Čudni odnosi med MSI in «superpričo» Sgrojem BOLOGNA, 4. — Preiskava o fašističnem atentatu na vlak Rim -Brenner je morda stopila v odlo-lično fazo. To je vsaj vtis, ki ga je mogoče zabeležiti v bolonjskih sodnih krogih po povratku državnega pravdnika Lo Cigna iz Rima. Kot je znano, je bolonjski sodnik včeraj zaslišal misovskega prvaka Almiranteja in njegovega pajdaša Covellija ter nekatere druge osebe, ki so vpletene v tako imenovano «afero Sgrò». Kmalu po povratku v Bologno pa je dr. Lo Cigno sklical sestanek svojih najožjih sodelavcev, ki sta se ga udeležila tudi voditelja protiterorističnih centrov Lacija in Emilie Romagne. Sestanek se je zaključil ob 21. uri zvečer. Uradnih vesti sicer ni, kaže pa, da naj bi ob zaključku sestanka izdali štiri ali pet zapornih nalogov proti osebam, ki stanujejo v Rimu. Pozno zvečer iz Rima potrjujejo, da so v teku hišne preiskave v stanovanjih petih oseb, kate- ................................ Navezava diplomatskih odnosov med ZDA in Vzhodno Nemčijo WASHINGTON. 4. — Po 29 letih hladne vojne in napetosti so Združene države Arr.-erike in Nemška demokratična republika navezale danes redne diplomatske stike in sklenile izmenjati veleposlanika. Sporazum o navezavi diplomatskih odnosov je bil podpisan danes na sedežu državnega departmaja v Washingtonu s kratko svečanostjo. Dokument sta podpisala načelnik vzhodnonemških pogajalcev Herbert Suess in pomočnik ameriškega državnega sekretarja za evropske zadeve Arthur Hartman. Pogajanja za diplomatsko priznanje Vzhodne Nemčije, ki so jo sicer pred ZDA priznale že 104 države, so trajala eno leto ter so bila prekinjena sredi julija na ameriško pobudo v znamenje protesta proti vzhodnonemškim ukrepom za zaviranje prometa med Zahodno Nemčijo in zahodnim Berlinom. Na sliki: vzhodnonemški (levo in ameriški predstavnik izmenjujeta dokumente po podpisu sporazuma o navezavi diplomatskih odnosov. rih imen pa niso sporočili. Vsekakor obstaja prepričanje, da bo v prihodnjih urah prišlo do važnih razpletov. Misovski kolovodja Almirante je medtem sklical tiskovno konferenco, potem ko je moral včeraj tri ure in pol odgovarjati na vprašanja sodnika Lo Cigna o svojih osebnih odnosih in o odnosih svoje stranke s «superpričo» Sgrojem. Almirante ni sicer med tiskovno konferenco trem «fantom», da so dan in noč zasledovali Sgroja, vendar je zanikal, da bi ti fantje grozili «super-priči» ali mu storili kaj zlega. Danes so se zvedeli tudi nekateri podatki o mladem odvetniku Gian-francu Sebastianelliju, ki je zaprt skupaj z odv. Basilejem v zvezi z «afero Sgrò». Zvedelo se je namreč, da je misovski odvetnik vzdrževal tesne slike z nekaterimi znanimi fašističnimi skrajneži, kot sta Gian- povedal nič novega, ampak je samo . cario Cartocci (aretiran v okviru pre-potrdil izjave, ki jih je dal že v preteklosti in po katerih, naj bi «afera Sgrò» ne pomenila poskusa preusmerjanja preiskave v zgrešeno smer, ampak le «sodelovanje» s preiskovalci. Predvsem pa se je Almirante trudil, da bi dokazal, da ni «afera Sgrò» povzročila nobenih polemik v njegovi stranki, v kateri naj bi vladalo največje soglasje. Številni italijanski časopisi so namreč v preteklih dneh pisali, da bi si Almirante s svojim «spodrsljajem» utegnil zapraviti tajniško mesto. Druga Alm » ntejeva skrb pa je bila, da je podčrtal dejstvo, da ni v aferi s «superpričo» ukrepal sam, ampak da je sproti obveščal strankino tajništvo, ki da je odobrilo vse njegove pobude. Misovski tajnik pa je bil nekoliko v težavah, ko je moral priznati, da je sam sporočil Sgroju tajno telefonsko številko svojega osebnega urada. Dejal je, da je to storil, ker je bil odvetnik Basile, ki je vzdrževal stike med MSI in «superpričo», na počitnicah v Salsomaggioru, in da je hotel dati Sgroju možnosti, da se obme na stranko, ko bi to potreboval. Sicer pa je Almirante dodal, da se Sgrò ni nikoli poslužil omenjene telefonske številke. Almirante je tudi zanikal, da bi MSI izplačala Sgroju en milijon lir, po drugi strani pa je izrazil solidarnost z odvetnikoma Basilejem in Sebastianellijem, ki da sta «po krivem» v zaporu. Končno je Almirante ponovil tudi znano tezo, po kateri naj bi notranje ministrstvo in policija ne storili lastne dolžnosti, ker nista preprečili atentata na vlak. Iste teze je nato ponovil tudi bivši monarhist in sedaj predsednik MSI Co velli, ki je tudi naravnost histerično napadel notranjega ministra Tavianija, ki je pred kratkim v parlamentu izjavil, da nasilje prihaja samo z desnice. Tavianija je Covelli označil za «ne-odogovornega», za «cenenega antifašista» in celo za «provokatorja». Samo nekaj ur po Almirantejevi tiskovni konferenci pa so prišle na dan nekatere okoliščine, ki spravljajo v novo luč odnose med MSI in «superpričo» Sgrojem. Zvedelo se je namreč, da je šef Almiran-tejevega tajništva Franco Massobrio (tudi njega je včeraj zaslišal sodnik Lo Cigno) naročil voditelju neke športne organizacije MSI, naj «nadzoruje» Francesca Sgroja. To je priznal sam voditelj omenjene organizacije, Angelino Rossi, ki je sicer zelo znan v Rimu kot «telesna straža» misovskega poslanca Ca-radonne, protagonista vrste provokacij na rimski univerzi. Angelino Rossi je povedal, da je naročil iskave o razpuščeni fašistični organizaciji «Ordine nero») in Mario Merlino, eden od obtožencev v procesu za pokol na Trgu Fontana. Seba-stianelli je še pred kratkim trdil da ni vpisan v MSI ter da je bil vpleten v preiskavo o atentatu na vlak «Italicus» samo po naključju, zaradi sodelovanja z odv. Basilejem, sedaj pa so preiskovalci ugotovili, da je imel važno vlogo v «aferi Sgrò» ter da je vzdrževal stike med Sgrojem in Almirantejem. V Turinu se medtem nadaljuje preiskava proti nekaterim vidnim osebnostim. ki so obtožene, «politične zarote». Gre za Enrica Martinija, Felice-ja Mautina. Andrea Borghesija in Ed-garda Sogna. Vsi štirje so sodelovali v cdporništvu proti nacifašizmu, pozneje pa so se približali skrajni desnici. Prvim trem so že izročili sodna sporočila ter jih bodo v prihodnjih dneh zaslišali, medtem ko je Edgardo Sogno, član vodstva PLI in voditelj desničarske struje te stranke, ifg-nil neznanokam. PARIZ, 4. — Največje kmečke organizacije evropske deveterice so se danes sestale v Parizu in razpravljale o veliki krizi, ki je zajela kmetijstvo Evropske gospodarske skupnosti. Sindikati «zelene Evrope» zahtevajo podražitev kmetijskih pridelkov s 1. oktobrom za 8 odstotkov, medtem ko so ministri za kmetijstvo EGS včeraj v Bruslju odložili razpravo na 17. september o podražitvi pridelkov za 4 odstotke. V Parizu so se sindikalne organizacije kmetov EGS dogovorile, da priredijo 16. septembra v vseh državah skupnosti demonstracije z zahtevo po povišanju cen kmetijskih pridelkov. Danes popoldne je sindikaliste sprejel francoski minister za kmetijstvo, ki predseduje ministrskemu svetu gospodarske skupnosti. Zahteva po podražitvi, ki jo podpira predvsem Francija, gotovo ne bo1 naletela na odobravanje ostalih držav, ki menijo, da bi to močno vplivalo na povišanje življenjskih stroškov delavskih množic. Zato bi bilo treba, po mnenju mnogih, pomagati kmetom, da dobijo cenene kredite za nakup strojev, da se jim dajo umetna gnojila po znižanih cenah itd. Tega mnenja je tudi italijanska Kmečka zveza (Alleanza dei contadini), ki se ni udeležila sestanka v Parizu. Kmečka zveza meni, da je za sedanji resen položaj kmetijstva kriva predvsem politika cen kmetijskih pridelkov, ki so jo vodili v gospodarski skupnosti v zadnjih letih. S to politiko niso v najmanjši meri uspeli odpraviti velika neravnovesja med kmeti in kmetijstvom v posameznih državah. Zato je Kmečka zveza proti podražitvi pridelkov, ki ne bi ničesar rešila, temveč bi še bolj zaostrila inflacijo in pomagala pri poslabšanju splošnega gospodarskega položaja. Zato Kmečka zveza predlaga, da bi se morala italijanska delegacija v Bruslju odločno zavzeti za strogo nadzorstvo nad cenami kmetijskih strojev, gnojil in semen in za spremembo odnosa do kmetov, ki jim je treba zagotoviti spodbudne dohodke. V tej zvezi je treba poskrbeti za ugodnosti pri najemanju posojil. Rekonstrukcija železniške nesreče na zagrebški postaji (Od našega dopisnika! BEOGRAD, 4. — Zdravstveno stanje potnikov, poškodovanih v katastrofalni železniški nesreči na zagrebški postaji, je po vesteh iz zagrebških bolnišnic zadovoljivo. Med 28 poškodovanimi, ki so še na zdravljenju v zagrebških bolnišnicah, je stanje samo enega še vedno kritično. Medtem so strokovnjaki za sodno medicino in kriminalistiko identificirali še 9 žrtev nesreče. Do sedaj je strokovnjakom uspelo identificirati skupno 34 smrtno ponesrečenih, vsi so Jugoslovani, večinoma iz Srbije. Na progi Zagreb - Sesvete - Si-sak se je danes popoldne pričela rekonstrukcija težke železniške nesreče, ki se je pripetila v petek na železniški postaji v Zagrebu. Kompozicija devetih vagonov, ki so jih prepeljali iz ZRN in imajo popolnoma iste tehnične karakteristike, kot vagoni, v katerih je, po do sedaj ugotovljenih podatkih, izgubilo življenje 122 oseb, vleče lokomotiva ponesrečenega vlaka. V vagonih so strokovnjaki, zastopniki notranje uprave, javnega tožilstva, železniškega transportnega podjetja, zastopniki raznih ustanov iz Zagreba, Ljubljane, Beograda in drugih mest ter skupina novinarjev. Namen rekonstrukcije je ugotoviti delovanje in reagiranje lokomotive, predvsem mehanizma zaviranja in vagonov. Sklepno delo rekonstrukcije bo nocoj na kraju nesreče. Dosedanja tehnična preverjanja so pokazala, da vsi mehanizmi lokomotive delujejo brezhibno, to predvsem velja za mehanizem zaviranja. B. B. Kardelj v SZ MOSKVA, 4. — Član predsedstva CK Zveze komunistov Jugoslavije in predsedstva SFRJ Edvard Kardelj, ki je s soprogo na kratkem o-bisku v Sovjetski zvezi, je včeraj popoldne v akademiji znanosti Sovjetske zveze v Moskvi imel daljši razgovor s skupino sovjetskih znanstvenikov s področja družbenih ved in z zastopniki znanstvenih ustanov, ki se pečajo z preučevanjem svetovne ekonomike, mednarodnih odnosov. socialističnega sistema, sociologije države in drugih področij. Po razgovoru je Edvard Kardelj odpotoval z letalom na obisk nekaterim kraiem SovieLske zveze: med drugim bo obiskal Novosibirsk, Bratsk in nekatera industrijska središča v azijskem delu Sovjetske zveze. - ■__mm.......i. ìì A TV #T ^ Tajništvo sindikalne federacije je na današnji seji razpravljalo o gospodarskem položaju v državi, o naraščajoči draginji in o pobudah, ki jih bo treba sprejeti, da se izboljša položaj delavcev. Sklenilo je sklicati sejo izvršnega odbora za 23. in 24. septembra, na kateri bodo sklepali o načrtu sindikalnih bojev v prihodnjih mesecih. O gospodarskem položaju in o odnosih s sindikati govori tudi predsednik Confin-dustrije Agnelli, ki ga «skrbi» predvsem zahteva sindikatov po povišanju točke draginjske doklade. Kmečke organizacije Evropske gospodarske skupnosti so se sestale v Parizu in sklenile zahtevati podražitev kmetijskih pridelkov $ 1. oktobrom za 8 odstotkov. O tem vprašanju se ukvarjajo tudi kmetijski ministri skupnosti, ki so že začeli razpravljati o predlogu o podražitvi pridelkov za 4 odstotke. Italijanska Kmečka zveza pa meni, da ni mogoče reševati težav kmetijstva gospodarske skupnosti s podražitvami, temveč je treba kmetom pomagati pri nakupovanju strojev, gnojil in drugega orodja. Podražitev pridelkov bi samo še bolj zaostrila inflacijo, ki že itak pesti skoraj vse zahodne driave. iaiiiii » : 11SIS Prejšnjo noč je močno neurje pustošilo po Furlaniji na področju, ki gre od Fagagnane pri Vidmu do Čedada. Kot jajca debela zrna toče so oklestila polja in vinograde in povzročila o-gromno gmotno škodo, ki jo po prvih podatkih cenijo na okrog štiri milijarde lir. Silovit veter, ki je pihal s hitrostjo 90 km na uro pa je razkril marsikatero hišo in izrii drevesa ter nosilce e-lektrične napeljave. Promet je bil spričo tega več ur prekinjen na vseh cestah v okolici Vidma. Deželni odbornik za kmetijstvo Tri-pani in predsednik odbora Co-melli sta zagotovila hiter postopek za izplačilo odškodnine prizadetim kmetom. Delegacija portugalske vlade je včeraj odpotovala v Lusako na drugi krog pogajanj s predstavniki mozambiškega osvobodilnega gibanja FRELIMO. Sedanja pogajanja bodo zgolj formalnega značaja, saj bodo v bistvu le formulirali temeljni dogovor, ki je bil dosežen na tajnih pogajanjih v zambijski prestolnici in ki predvideva ustanovitev začasne vlade pod vodstvom FRELIMA. Ta vlada bo imela nalogo pripraviti državo na neodvisnost, ki bo proglašena že v prvih mesecih prihod-nj»(H bi* Sestanek zastopnikov neuvrščenih v Reogradu BEOGRAD, 4. — V Beogradu bo od 9. do 13. septembra sestanek zastopnikov neuvrščenih držav, ki so po sklepu ministrskega sestanka koordinacijskega odbora neuvrščenih marca 1974 v Alžiru zadolženi za koordinacijo in za spodbujanje izvajanja programa akcije za gospodarsko sodelovanje neuvrščenih držav. Ta program zajema medsebojno sodelovanje neuvrščenih držav na področju trgovine in prometa, znanosti, izmenjave tehnologije, tehničnih ved, tehnične pomoči in finačno monetarno sodelovanje v borbi za nadaljnji gospodarski razvoj. Sestanka se bodo u-deležili zastopnik Alžirije, Indije, Egipta. Indonezije, Gvajane in Jugoslavije. BEOGRAD, 4. — Tajnik izvršnega komiteja predsedstva CK Zveze komunistov Jugoslavije Stane Dolanc je sprejel študijsko delegacijo burmske partije socialističnega programa in se s člani delegacije razgovarjal o vprašanjih skupnega interesa za nadaljnji razvoj odnosov med obema partijama in državama. Burmsko delegacijo je danes sprejel tudi tajnik sveta zveze sindikatov Jugoslavije Dragoslav Mišič. Nocoj je burmska študijska delegacija obiskala zvezno konferenco Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije ter se je v razgovoru s tajnikom Marjanom Rožičem in drugimi funkcionarji seznanila z delovanjem družbeno-poli-tičnih organizacij Jugoslavije. Umrl je komunistični poslanec Rullo COSENZA, 4. — Tukaj je umrl znam italijanski antifašist in komunistični voditelj v Južni Italiji Fausto Cullo. Cullo, ki se je rodil v Catanzaru leta 1887, je bil odvetnik. V mladih letih je bil član socialistične stranke, nakar je 1921. leta pristopil v KPI. Leta 1923 so ga aretirali in konfinirali. Pokojni Gullo je ves čas bil član partije in je nato leta 1942 organiziral osvobodilno gibanje v pokrajini Cosenza. Takoj po vojni je bil večkrat minister najprej za kmetijstvo in nato za pravosodje. V svojem političnem boju se je Gullo udeležil največjih bojev za pravice kmetov na Jugu. Do leta 1972 je bil vseskozi izvoljen za poslanca. Zaradi starosti se je pred dvema letoma u-maknil iz aktivnega političnega življenja. VAZNI SKLEPI DEŽELNEGA ODBORA PSI Socialisti zahtevajo preverjanje deželnega sporazuma leve sredine Za deželnega tajnika tudi z glasovi levičarske struje potrjen Tringale ■ Negativna ocena petletnega deželnega finančnega načrta in napoved ostrih delavskih bojev Pokrajinski odbor socialistične stranke je v torek zasedal v Vidmu pozno v noč in je sklenil pričeti politično programsko preverjanje sedanjega odbora leve sredine v deželi. Potrdil je sedanjega tajnika Tringaleja in člane izvršnega odbora. Za te predloge se je razširila vodstvena večina, saj se je ustvarila širša koalicija, v kateri so predstavniki avtonomistične struje, (Nenni) riscosse socialiste (De Martino) in levice (Lombardi), medtem ko presenza (Mancini) ni glasovala za resolucije in druge sklepe vodstva. V uradnem poročilu je najprej rečeno, da je seja bila nadaljevanje seje od 10. avgusta in da so na njej poudarili takrat soglasno spre- Plačevanje «una tani um» Vse kaže, da so lastniki avtomobilov zelo počasni pri plačevanju davka «una tantum» na motoma vozila, ki jih ta davek obremenjuje. Od okrog 8 milijonov, kolikor jih je v vsej državi, jih je doslej po podatkih ministrstva plačalo «una tantum» le okrog 400.000. V tej zvezi je ministrstvo za finance ponovno pojasnilo, da davka «una tantum« niso dolžni plačati samo tisti lastniki avtomobilov, ki so plačali prometni davek la za prve štiri mesece 1974 in ki od takrat naprej sploh niso uporabljali svojih vozil in jih ne bodo uporabljali do konca leta. Rok za plačilo davka «una tantum» poteče 30. septembra t.l. Da ne bi prišlo do dolgih vrst pred poštnimi uradi, je minister za pošte izdal navodilo za podaljšanje urnika pri poštnih okencih za tekoče račune, kakor tudi za odprtje dodatnih okenc. Ukrepe v tem smislu bo podvzelo vsako posamezno pokrajinsko ravnateljstvo glede na posamezne potrebe. Za plačilo davka «una tantum» se morajo lastniki avtomobilov posluževati izključno normalne položnice za tekoče račune vrste CH 8 - bis na tri odrezke. jete sklepe. Na sestanku so bili poleg članov izvršnega odbora prisotni tudi poslanca Castiglione in Fortuna, sen. Lepre, svetovalska skupina PSI v deželnem svetu z odborniki De Carlijem, Devetagom in Nardi-nijem ter socialistični predstavniki v sindikalni konfederaciji. Po obsežni razpravi so odobrili resolucijo, ki jo je v imenu struje «riscossa socialista» predložil načelnik svetovalske skupine PSI v deželnem svetu Pittoni. V resoluciji je rečeno, da so preučili deželni finančni načrt za petletno razdobje 1974-78 in da menijo, da ne more služiti kot osnova za preliminarne razgovore s sindikati, krajevnimi u-stanovami, gospodarskimi in produktivnimi silami dežele Furlanije -Julijske krajine. Zaradi tega pooblaščajo tajnika, da ob sodelovanju posebne komisije prične preverjanje politično programskega sporazuma, na katerem temelji sedanji odbor, in odnosov med strankami levosredinske koalicije. V omenjeno komisijo, ki bo sodelovala z deželnim tajnikom pri pogajanjih z drugimi strankami, so bili imenovani parlamentarci Castiglione, Fortuna in Lepre, načelnik skupine Pittoni, Del Ben, Tosolini in Zanfagnini. Na zasedanju je imel obsežno u-vodno poročilo deželni tajnik Tringale, ki je dejal, da je treba poleg strogo upravne in strokovne ocene petletnega načrta ugotoviti tudi politične značilnosti, ki označujejo ta načrt. Treba je upoštevati politično ozračje, ki obstaja v državi, na deželni in na pokrajinskih ravneh. Zaradi tega tudi obstaja tesna povezava med posledicami in vzroki splošnega položaja in preverjanji, ki ne morejo zajeti samo večletnega načrta izdatkov, temveč vsa številna vprašanja in to v prav gotovo ne preveč ugodnem političnem položaju v deželi. Razprava o petletnem načrtu je prav gotovo važen moment političnih odnosov, ni pa edini in je treba kompleksno ocemti odnose med PSI in KD, oziroma med PSI in večino v celoti ter med PSI in KPI. Tringale je nadaljeval, da so se v zadnjem času množile težave pri vodenju leve sredine in da do teh težav ne prihaja samo v okviru deželnega odbora, temveč odražajo različne poglede KD in PSI na važna vprašanja, ki obstajajo znotraj dežele in na vsedržavni ravni in kar tudi odraža način obnašanja in vodenja oblasti KD, ki arogantno zahteva vso oblast. Zaradi tega je deželni odbor že na zadnji seji sklenil, da je treba izvesti preverjanje, da se o vprašanjih razpravlja na politični ravni in da ne bo več prevladalo enostavno sklepanje v okviru odbora. Zaradi tega je tudi treba razpravljati o petletnem finančnem načrtu med strankami, ker deželni odbor ni pooblaščen o tem politično odločati. Odbor lahko poda tehnično in finančno oceno, politično pa samo po predhodnem posvetovanju in odobritvi strank. Zaostritev gospodarske krize in zmanjšanje kreditov je privedlo do zaostritve sistema, ki ga je ustvarila KD, po katerem naj bi se obravnavali gospodarski načrti kot običajno upravno vprašanje. V resnici pa se na deželni ravni noče ničesar sklepati in se vse ustavi, kadar gre za odločitve razrednega značaja in kadar je treba odločiti, kdo bo nosil bremena. Deželni tajnik je nato nadaljeval, da je treba temu težavnemu političnemu stanju na deželni ravni dodati tudi resne krize, do katerih je prišlo v krajevnih upravah. V Gorici je leva sredina v krizi in PSI je v ostri opoziciji do KD in PSDI. V tržaški pokrajini je občina v latentni krizi in je levosredinsko u-pravo že zadela upravna kap. V pordenonski pokrajini je prav tako prišlo do krize. To so znaki krize, ki je nesprejemljiva za socialistično stranko in deželni odbor mora nujno uskladiti deželni položaj s krajevnimi, saj bo drugače prišlo do notranjih težav. V tej zvezi je deželni tajnik tudi predlagal, naj prične PSI skupaj s sindikati in KPI množične akcije, ki naj se nanašajo na konkretna vprašanja in ki naj potrde vrednost avtonomnih stališč PSI. Ni mogoče zamolčati dejstva, da bodo socialisti skupaj z delavci morali v jeseni biti trde boje, saj je gospodarski položaj vedno slabši. V takem okolju pa bo KD avtomatično težila, da se ohrani sedanji gospodarski sistem in upravno gledanje na v bistvu politična vprašanja. Prvi znaki takega stanja so bili že očitni na zadnjih zasedanjih deželnega sveta pred počitnicami, ko je bila KD očitno v težavah tudi zaradi svojih zadnjih volilnih porazov. Po oceni političnega in gospodarskega položaja je deželni tajnik Tringale pozval deželni odbor, da se ustvari enotno vodstvo stranke in da se premostijo nepotrebne ter škodljive delitve, kar bo še zlasti važno zaradi velikih nalog, ki čakajo stranko v jeseni. Vendar do popolne enotnosti ni prišlo, ker je najvidnejši predstavnik struje «presenza» De Carli bil mnenja, da je petletni finančni načrt dežele sicer res pomanjkljiv, vendar ne v taki meri, da bi bilo treba pričeti razpravo o njem znova. Po njegovem mnenju zaradi te- ga zaostritev ni dosegla takšne stopnje, da bi bilo treba prvotni osnutek zavreči. Poleg tega je bila njegova ocena tudi drugačna glede notranjih odnosov v stranki in razdelitev mest v predvidenem ožjem deželnem vodstvu. Vendar pa se je razširila dosedanja koalicija, saj so za resolucijo tokrat glasovali tudi predstavniki levice. Zdravstveni urad tržaške občine je v razdobju od 26. avgusta do 1. septembra ugotovil na področju občine naslednje primere nalezljivih obolenj: škrlatinka 1, ošpice 1 (izven občine), vnetje priušesne slinavke 2, srbečica 3 (izven občine), nalezljivo vnetje jeter 1. DANES NA SLOVENSKIH ŠOLAH Začetek jesenskih popravnih izpitov Danes se začenjajo popravni izpiti za vse višje srednje šole v Italiji. Na slovenskih šolah v Trstu bo popravne izpite polagalo 137 dijakov, ki bodo morali delati preizkušnjo v skupno 300 predmetnih izpitih. Za začetek bo pismena naloga iz slovenščine, ki se prične ob 8.30. ODBOR ZA PROSLAVO BAZOVIŠKIH ŽRTEV sporoča, da bo dne 6. septembra, t.l., ob 17. uri na 44. obletnico ustrelitve Bidovca. Marušiča, Miloša in Valenčiča. polaganje vencev na grob pri Sv. Ani v Trstu, v počastitev njihovega spomina. V nedeljo, 8. septembra, ob 17.00 pa bo spominska proslava na mestu ustrelitve pri spomeniku na bivšem strelišču v Bazovici. POMEMBNA POBUDA BOLNISNISKEGA KOLEKTIVA CASLINUEV JAZZ KONCERT V PSIHIATRIČNI BOLNIŠNICI Glasba kot terapevtsko sredstvo, ki naj povezuje in podira pregraje Sinoči je bil v tržaški psihiatrič- i osebje bolnišnice. Govoril je o tieni bolnici koncert jazz skupine vzdržnem stanju marsičesa, poseb- Giorgia Gaslinija. Pobuda sodi v vrsto prireditev, ki jih organizirajo kolektivi pacientov, zdravniškega in pomožnega osebja bolnišnice. Namen teh prireditev je vzpostaviti stik med pacienti in zunanjo družbo. Vse to namreč sodi med nove metode zdravljenja, o katerih se zadnje čase dosti razpravlja, zlasti še, ker ima ta metoda poleg pristašev tudi nasprotnike. V tem pogledu pa je prav Trst med avantgardo. V svetoivanski bolnišnici so ustanovili tudi kulturni kolektiv «Odprto gledališče». Novost pobud tega kolektiva je, da vključuje paciente tudi v prireditev samo. Prav zato se je sinočnji koncert začel z uvodnim govorom člana organizacijskega odbora, pacienta Svare. V svojem govoru se je dotaknil vseh | problemov, ki tarejo paciente in a»,milili................................... DANES ZADNJI DAN SREČANJA ASTRONOMOV Predavanje prof. Hackove o izžarevanju dvojnih zvezd Zanimiva odkritja direktorice tržaškega observatorija o temperaturi medzvezdne snovi in dvojnih zvezd Mednarodno srečanje astronomov, ki poteka na tržaški univerzi, je pri koncu, saj je danes zadnji dan tega pomembnega dogodka za naše mesto. Včerajšnji dan se je začel s predavanjem angleškega profesorja K. A. Poundsa z leicester-ske univerze, ki je orisal najnovejša odkritja glede pomena žarkov X v astronomiji. Njegovo poročilo je vzbudilo med udeleženci veliko zanimanja in diskusij. Največje zanimanje pa je vladalo za referat direktorice tržaškega astronomskega observatorija prof. Margherite Hack. Prof. Hackova je spregovorila ' o možnosti opazovanja temne megle v ozvezdju Lire in pri tem povedala marsikaj važnega. Odkrila je na primer, da je temperatura medzvezdne snovi, za katero so do sedaj mislili, da znaša okrog 10 tisoč stopinj Celzija, veliko višja. Doseže lahko 100 tisoč ali pa tudi 1 milijon stopinj. Na to temperaturo pa gotovo vpliva iz-“-------dvojnih zvezd, to je lejše. Take zvezde so si tako blizu, da si dajejo ena drugi materijo zaradi gravitacijske sile, vendar pa se nikoli ne združijo. Odkritja, o katerih je govorila znanstvenica tržaškega observatorija, so bila možna s pomočjo umetnih satelitov, ki so po njenem mišljenju najboljša sredstva za astronome. Predavanje je navdušilo prav vse prisotne, ki so potem tudi raz pravljali o njenih odkritjih. V ostalem so sekcije «A», «B» in «C» nadaljevale ter zaključile s poročili mladih astronomov, v ve černih urah pa so se udeleženci preselili v Krožek za kulturo in umetnost, kjer je zanje igral godalni kvartet Selvaggio. Danes je na sporedu delo v sekciji «D», ki bo zaključilo astronomsko srečanje. Predavanja o najnovejših načrtih za prihodnost v Evropi, ki jih bo vodil predsednik te sekcije, nizozemški profesor J. H. Oort, bodo v veliki dvorani uni ver iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuHiiiiiiniiiniiiiiiiiiiiiniiiiinniiiinniiininniinniiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiHiiiiiiuiiiiiiiiiiitiiiiiiiii SODELOVALO BO 1770 RAZSTAVUAVCEV IZ 36 DRŽAV Udeležba naše dežele na stotem mednarodnem dunajskem velesejmu Delegacija dežele, ki jo bo vodi! odbornik Nereo Stopper, se bo razgovaijala s predstavniki gospodarskega življenja Avstrije žarevanje dvojnih zvezd, to je ,uort, oooo v venai uvuimu zvezd ki so si zelo blizu (binar-|ze zjutraj in popoldan. Svoja pomni sistem). Te zvezde, je dejala > čila bodo prebrali profesorji Jung, prof. Hackova, so 100-krat večje Blaauw, Zwaan, Pounds, Houziaux, od našega sonca in 10.000-krat svet-1 Michel in Blum. V salonih dunajske občine bodo 11. septembra zvečer posebno svečano odprli stoti dunajski velesejem. Prisotni bodo predstavniki avstrijskih oblasti, diplomatskega zbora, številni tuji ministri, gospodarski in drugi predstavniki in med njimi tudi delegacija dežele Furlanije - Julijske krajine. Dunajski velesejem ima dve izdaji: pomladansko, ki je posvečena notranji trgovini in Evropi, in jesensko, ki ima mednarodni značaj. Pomladanskih sejmov je bilo do sedaj 47, jesenski pa bo tokrat 53. Kljub vojnam, povojnim krizam, fi-načnim in drugim težavam je Dunaj vedno prirejal svoje velesejme, saj hoče na tak način dokazati trdnost svojega gospodarstva in vlogo, ki jo še vedno ima v mednarodni izmenjavi. Zato tudi ni čudno, da je bil velesejemski prostor zaprt samo od 1942. do 1945. leta in da so prvi povojni velesejem priredili že 1946. leta. Trst je prisoten na dunajskem velesejmu od 1952. leta dalje z razstavam, ki jih je organiziral center za gospodarski razvoj, nato je organizacijo prevzel center za enotno propagando in končno dežela, ki pa predaja konkretno izvedbo tržaški trgovinski zbornici. Dunajski velesejem bodo odprli 11., zaprli pa 15. septembra. Na njem bo sodelovalo 2.185 avstrijskih podjetij in 1.770 razstavljalcev iz 36 držav. V palači narodov bo 17 kolektivnih razstav, med katerimi tudi razstava naše dežele. Poleg normalnih razstav raznega blaga bodo še posebej zanimive nekatere specializirane razstave, kot je razstava pohištva in opreme za urade, specialna razstava posvečena jeklu, velika razstava gospodinjskih strojev in industrije mraza. Mednarodni pomen pa imata razstavi, ki sta posvečeni lovu in podvodnemu ribolovu. Na dunajskem velesejmu so prisotna tudi številna podjetja socialističnih držav. Deželni paviljon bo posvečen zgodovinskemu orisu trgovske povezave Trsta in Avstrije. 40 metrov dolg trak bo povezoval različna razdobja, ki bodo prikazana na različne načine in tudi z originalnimi dokumenti. Prikazali bodo celotno zgodovino od poti, ki so v prazgodovini služile za prenašanje jantarja, pa vse do perspektiv, ki jih nudi bližnje odprtje Sueza. Fotografije, originalne zgodovinske dokumente in drug material bo povezoval govorjen tekst, ki bo podčrtal koristi, ki jih je imela Avstrija od poti skozi Suez in ki jih bo lahko imela ponovno v prihodnosti s tržaškim posredovanjem. V paviljonu bodo nadalje prikazane osnovne tržaške dejavnosti in njih razvoj, vse do porajanja prvih bank in zavarovalnih družb, ladjedelnic, prostega pristanišča pa vse do zadnjih dosežkov tehnike. Tržaško delegacijo bo vodil odbornik za industrijo in trgovino Nereo Stopper, v njej pa bodo predsednik trgovinske zbornice Caidas-si, predsednik in generalni ravnatelj pristaniške ustanove Tonutti in Colautti. Delegacija se bo udeležila vseh uradnih svečanosti, razgovar-jala se bo s predstavniki ministrstva in gospodarskega življenja Avstrije. Na otvoritvenem dnevu bo prisoten tudi italijanski minister za zunanjo trgovino Matteotti. Strasten kadilec s slabimi živci Krošnjar Gerardo Bifano iz Ul. Sv. Frančiška star 52 let ni znal obvladati svojih živcev, ko se je znašel brez cigaret in je bil prepričan, da so ga ogoljufali. V popoldanskih urah je namreč stopil k avtomatu za cigarete na Trgu Cavana, na katerem pa je zalepljen kos papirja z napisom, da je avtomat pokvarjen Bifano lista ni opazil in je vtaknil nekaj stotakov v aparat, cigaret pa ni bilo od nikoder. To ga je tako razburilo, da je stopil pred bližnjo to-bakamo in s pestjo razbil izložbeno okno. Kljub maščevanju se je še vedno imel za ogoljufanega, zato je stopil na kvesturo, od koder so ga odpeljali najprej v bolnišnico (obvezali so mu rane na desni roki, ozdravel bo v tednu dni), nato pa v tobakamo. Z lastnikom, 56-letnim Giuseppejem Zafferanoni iz Ul. Di Vittorio 4, se je pobotal in mu izplačal škodo — 5.000 lir, Zaffarano pa mu je dal zavojček cigaret za vrednost kovancev, ki jih je izgubil v avtomatu. Med delom z žago si je porezal prste Med delom v svoji mizarski delavnici v Ul. del Bosco 38, se je 43-let-ni Boris Gregori iz Ul. Cereria 10 ranil z električno žago. Desno roko je po nesreči postavil pod žago, ki n.-u je porezala prste. V bolnišnico ga je odpeljal lastnik bližnje mehanične delavnice, ki mu je prvi prihitel na pomoč. Zdraviti se bo moral dvajset dni v ortopedskem oddelku bolnišnice. Zapuščen gumijast čoln pred kriškim portičem Agente pomorske policije so včeraj zjutraj obvestili, da je sredi morja pred kriškim portičem gumijasti čoln. Policisti so pregledali omenjeno področje s svojimi čolni, dokler niso našli čoln, v katerem pa ni bilo nikogar. Zapuščeni čoln so odvlekli do devinskega portiča, kjer je na razpolago lastniku. Gre za gumijasti čoln orančne barve znamke con dor. ki je dolg 2,50 m in ki ima motor johnson 6 hp. Po vsej verjetnosti je čoln odtrgalo ponoči od sidrišča, tokovi in veter pa so ga potisnili na odprto morje. Otvoritev novega sedeža karabinjerjev v Nabrežini V nedeljo, 22. septembra ob 9.45 bo v Nabrežini v prisotnosti civilnih in vojaških oblasti otvoritev novega sedeža karabinjerskega poveljstva. Uprava devinsko - nabrežin-ske občine bo ob tej priložnosti podarila karabinjerskemu poveljstvu v Nabrežini «državni prapor». fmiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimnuiuiiiiitiirtiiiiiiiiiiiiiniiiiniiiiiiiiiiiiiiniiinuniiiiiiimiiii SESTANEK IZVRŠNEGA ODBORA KMEČKE ZVEZE POZITIVNA OCENA DEŽELNEGA ZAKONA ZA POMOČ ŽIVINOREJI Poučno-turistični izlet v Prekmurje bo treba zaradi velikega odziva ponoviti - Kako je s položnicami za prostovoljne dajatve sindikatom Preteklo soboto se je sestal izvršni odbor Kmečke zveze na redni mesečni seji. Razpravljal je o nekaterih važnih vprašanjih v zvezi z delovanjem strokovne organizacije tržaških kmetov. Predvsem je odbornike presenetilo (po eni strani ugodno), da so člani že v teh treh dneh zasedli vsa razpoložljiva mesta za tradicionalni poučno - turistični izlet v Prekmurje. Ker je še veliko članov, ki bi se radi izleta udeležili, kar pa ni mogoče zaradi premalega števila avtobusov in prenočišč, je izvršni odbor sklenil, da se izlet v Prekmurje in Kumrovec ponovi 19. in 20. oktobra z enakim programom. Tedaj bodo namreč kmetje že opravili trgatev in bo mogoče zadostiti njihovi želji, da si ogledajo zanimive kmetijske obrate in turistične kraje. Odborniki so nato razpravljali o položnicah, ki so jih kmetje zadnje čase prejeli in ki so povzročile precej dvomov, ali so dajatve obvezne in za kaj pravzaprav gre. Ta dajatev je prispevek sindikalnim organizacijam, ki delujejo na kmetijskem področju, po dogovoru ki so ga sindikati dosegli na vsedržavni ravni. Prispevek je v sorazmerju z velikostjo posestva in s številom družinskih članov ter je prostovoljen. Kmečka zveza svetuje, da tako kot povsod v državi, tudi naši kmetje s tem prispevkom podprejo svoje sindikate. Izvršni odbor je določil svojega predstavnika na posvetovanju, ki ga prireja velika državna ustanova za preprečevanje nesreč na delu. ter imenoval zastopnike Kmečke zveze v komisijo pri trgovinski zbornici za izvoz vrtnarskih pridelkov. Tajnik in načelnik komisije za živinorejo sta poročala o nedavnem deželnem sestanku med kmetijskimi in zadružnimi organizacijami v zvezi z novim deželnim zakonom za pomoč živinoreji. Kljub nekaterim pomanjkljivostim, ki jih bo treba odpraviti, so ocenili novi zakon kot korak k izboljšanju stanja živinoreje. Kmečka zveza bo imela v deželni zadružni ustanovi, ki bo prevzemala živino, svojega predstavnika in sicer načelnika komisije za živinorejo Mirka Križmančiča. S tem v zvezi je izvršni odbor kmečke zveze raznravljal tudi o nerazumliivih ovirah, ki jih oristoi-ni uradi postavljajo za gradnjo zadružne mlekarne na Renentabru. ki je živi'eniškega pomena za o-hranitev živinoreje v naši pokrajini, in sklenil, da Kmečka zveza za- hteva nujen sestanek s pristojnim deželnim odbornikom in z načelniki skupin v deželnem svetu, da se zadružna pobuda živinorejcev čimprej uresniči. Odborniki so z zadovoljstvom pozdravili novo zadružno pobudo za ustanovitev zadružnega hleva za plemensko živino na Zlati kroni v Dolini, ki ji bo Kmečka zveza nudila vso podporo. Razprava je še zadevala potrebo po olajšavah kmetom pri plačevanju vode in e'gktrike za kmetijske potrebe, ter škodo, ki jo povzroča divjačina. Ob zaključku so odborniki z zadovoljstvom vzeli na znanje, da poteka natečaj za stalno namestitev slovenskega uslužbenca pri kmečki bolniški blagajni. L. V. «Kvartet Selvaggio» v štivanski cerkvici V stari gotski cerkvici v Štivanu bo v okviru prireditev, ki jih prireja Avtonomna letoviščarska ustanova v Sesljanu, v ponedeljek, 9. sept. ob 21. uri koncert «Kvarteta Selvaggio». Izvajal bo dela Boc-cherinija, Mozarta in Borodina. Vstop je prost. Kvartet sestavljajo Femanda in Giorgio Selvaggio (violini), Aldo Belli (viola) in Nereo Gašperini (čelo). Femanda Selvaggio je že nastopila na številnih javnih in radijskih koncertih v Italiji in v inozemstvu. Giorgio Selvaggio velja, čeprav še zelo mlad, za mnogo obetajočega koncertanta. Aldo Belli je ustanovitelj znanega komornega orkestra «F. Busoni», Nereo Gašperini pa je bil mnogo let prvi čelist-so-list simfoničnega orkestra Ra/ v Milanu, prvi čelist orkestra milanske Scale in Italijanske inštrumen-talne skupine. «Kvartet Selvaggio» je začel nastopati pred enim letom in je v tem času dosegel visoko stopnjo zlitosti. S svojim umetniškim delovanjem ie dal pomemben prispevek k poživitvi tržaške glasbene tradicije. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13 do 16. ure) A Barbo. Trg Garibaldi 4: Godina, AHTGEA. Ul Ginnastica 6: Chiari Grotti, Ul. Tor S. Piero 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) All'Alabarda Ul Istria 7; de Leiten burg, Trg S. Giovanni 5; A) S. Andrea, Trg Venezia 2. no pa menze in pralnice. Problemi, ki jih je obravnaval, so zelo pereči. Po uvodnem govoru je začel u-metniški del programa. Čeprav spada Gaslinijeva glasba v zvrst Free jazza, je kljub temu odprta in dostopna široki publiki. Gaslinija, ki že nekaj let nastopa po šolah, tovarnah, bolnišnicah, jetnišnicah in tudi na 'javnih trgih je ameriška revija «Dowa beat» postavila na četrto mesto v svetovni klasifikaciji. V razgovoru z njim samim, je prišla do izraza njegova volja do dela z ljudstvom, ki je zanj predvsem proletariat in ob rob potisnjeni in zatirani ljudje. Povedal je, da skuša s temi ljudmi ustvariti human kontakt na osnovi dajanja in sprejemanja, in prav v tem kontaktu po njegovem mnenju lahko človek dosti pridobi in se marsičesa tudi nauči. «Z umetniškega vidika skušam,» pravi Gaslini, «u-resničiti in preveriti svojo glasbo z odkritosrčnim občinstvom. Posebno pomembni so prehodi iz čiste ritmike v mirno glasbo. Opažam, da so psihični bolniki občutljivejši za mirno in globoko glasbo, medtem ko normalno publiko prevzame predvsem ritem. Mi vodimo dialog v vse smeri, medtem ko se bolniki razgovarjajo predvsem s samim seboj; morda je prav zato njihova senzibilnost za 50% večja od naše. V svojem izvajanju prehajam iz mirnejšega in počasnega tempa v hrupnejšega in hitrejšega. Ta prehod uravnavam na podlagi reakcij publike, ker se ji samo na ta način res lahko približam in ustvarim potreben kontakt.» Da je ta kontakt uspešen, dokazuje 125 koncertov samo v zadnjih 6 mesecih. Od teh jih je samo Študentsko gibanje organiziralo 20 s 40.000 poslušalci. Gaslini igra najraje za množico. Ne zanimajo ga intelektualci, ki kupujejo njegove plošče in jih doma v miru poslikajo. Zanje je Gasimi modni krik in poslušajo ga, da bi bili o vsem modernem na tekočem. Gaslini sam pa je nasprotnik te vrste poslušalcev, čeprav mu predvsem plošče nudijo finančno osnovo, da lahko prireja svoje koncerte za množico. «Glasba pripada tistemu, ki jo ustvarja in tistemu, ki jo posluša in razume, ne pa tistemu, ki jo strumentalizi-ra,» je zaključil Gaslini svoje misli. Sinočnji koncert je potrdil njegove teorije in izpolnil pričakovanja organizatorjev, ki se trudijo, da bi podrli visok zid, ki je dolga desetletja ločeval bolnike pri Sv. Ivanu od zunanjega sveta. Samo Sancin 7., 8. in 9. septembra v občinskem športnem centru v DOLINI športni praznik Brega V soboto' ob 17. uri nogometna tekma za pokal «H. GERII» ob 19. uri igra godba na pihala «Breg» iz Doline. V nedeljo: ob 9. uri otroški EX TEMPORE ob 17. uri finale za I. mesto za pokal «H. Gerii». Sledi nagrajevanje. Vse tri večere igra priznani ansambel SUPERGROUP. Za jedačo in pijačo poskrbljeno. Vabljenj! SOLA GLASBENE MATICE PODRUŽNICA NA PROSEKU Vpisovanje gojencev bo jutri, 6. septembra in v torek, 10. septembra, od 18. do 20. ure v prostorih glasbene šole v PD Prosek -Kontovel. Ravnateljstvo Šolske vesti Ravnateljstvo državnega znanstvenega liceja «France Prešeren» v Trstu, Ul. Guardiella 13/1, sporoča, da pričnejo popravni izpiti danes, 5. septembra. Razpored pismenih in ustnih izpitov je na oglasni deski na znanstvenem liceju. Ravnateljstvo Slovenskega dijaškega doma «Srečko Kosovel» v Trstu, Uiica Ginnastica 72 ali Campo S. Luigi 11, tel. 793-167 (avtobus št. 25 m 26, prva postaja nad polikliniko INAM) sporoča, da sprejema prošnje za vpis v Dom za šolsko leto 1974-75 vsak delovni dan od 9. do 13. ure in od 16. do 18. ure. V dom se lahko vpišejo dijaki iz vseh vrst in stopenj slovenskih šol in dijaki slovenske narodnosti, ki obiskujejo italijanske strokovne šole. ki jih v slovenskem jeziku ni. Vpisovanje traja do 14. septembra, oziroma do zasedbe prostih mest. Ravnateljstvo državnega trgovskega tehničnega zavoda «Žiga Zois», Trst. Vrdelska cesta 13/2. sporoča, da se bodo pričeli popravni izpiti danes, 5. septembra, ob 8.30 s pismenima nalogama iz slovenščine in italijanščine. šola Glasbene matice. Vpisovanje v glasbeno šolo bo do 14. septembra 1974. od 10. do 12. ure v pisarni Glasbene matice, Ul. R. Manna 29 (tel. 418605). Pričetek pouka v ponedeljek, 16. septembra. Ravna teljstvo. Šolski patronat Devin - Nabrežina (Trg sv. Roka 105 - 34011 Nabrežina) obvešča osnovnošolske učitelje, ki nameravajo poučevati na šolah s po-šolskim poukom, da zapade rok za vlaganje ustreznih prošenj 30. 9. 1974. Ravnateljstvo državne srednje šole «Fran Erjavec» — Trst, Ul. Montorsi-no 2, sporoča, da se bodo pričeli popravni izpiti danes, 5. septembra, ob 8.30 s pismeno nalogo iz italijanščine. Razpored pismenih in ustnih izpitov je objavljen na o-glasni deski šole. Ravnateljstvo državnega slovenskega učiteljišča «A. M. Slomšek» sporoča, da se začnejo popravni izpiti 5. septembra. Razpored pismenih in ustnih izpitov je na oglasni deski. Razstave • V občinski galeriji na Trgu Unità so odprli razstavo jedkanic slikarja Bruna Madere, v galeriji v palači Costanzi pa so odprli sedmo deželno razstavo grafik. Obe razstavi bosta odprti do 7. septembra z naslednjim umikom: ob delavnikih od 10. do 13. ure ter od 17. do 20. ure, ob praznikih pa samo od 10. do 13. ure. Umetnostna galerija «B Tribbio» otvarja umetnostno sezono 1974-75 z osebno razstavo madžarskega slikarja Arnolda Grossa. Izleti POPRAVEK Slovenska prosvetna zveza obvešča vse udeležence izleta v Kamnik na DAN NARODNE NOŠE, da je odhod z avtobusom v nedeljo, 8. septembra ob 6.30 izpred bencinske črpalke v Križu in ob 7.00 izpred Prosvetnega doma na Opčinah. Udeležence prosimo, naj bodo točni, ker zamudnikov ne bomo mogli čakati. Avtobus mora dospeti v Kamnik najkasneje ob 10.30 (po it. času). Prosvetno društvo «Ivan Grbec» v Skednju priredi 29. septembra avtobusni izlet v Pulj — Veruda. Vpisovanje na sedežu društva v sredo in soboto, od 19. do 20. ure. Včeraj-danes Danes, ČETRTEK, 5. septembra LOVRENC Sonce vzide ob 6.31 in zatone ob 19.37 — Dolžina dneva 13.06 — Luna vzide ob 20.46 in zatone ob 10.17. Jutri, PETEK, 6. septembra LJUBA Vreme včeraj: na j višja temperatura 27 stopinj, najnižja 22,2, ob 19. uri 23,3 stopinje, zračni pritisk 1015,3 mb, rahlo narašča, veter 18 km na uro vzhodni-severovzhodni, vlaga 44-odstot-na, nebo 4 desetinke pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 24,2 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 4. septembra se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa je 7 oseb. UMRLI SO: 41-letni lonnos Millo, 9 dni star Christian Novsak, 84-let-na Rosa Ballarin vd. Bisoffi, 74-let-na Maria Vatovec vd. Piemontesi, 79-Ittni Luca Esposito, 51-letna Maria Družina por. Glavina in 86-letna Giovanna Bandi vd. Fabian. V Tržaški knjigami razstavlja do 30. septembra Marija Vidau. Na ogled so tržaške narodne noše in skice za gledališke kostume v raznih tehnikah. V prostorih Avtonomne letoviščar-skc in turistične ustanove devinsko -nabrežinske obale bo v soboto ob 18. uri otvoritev skupinske slikarske razstave, na kateri bodo razstavljale Silva Fonda, Elettra Metallinò in Frida de Reya. Razna obvestila Ob obletnici ustrelitve bazoviških žrtev vabi Slovenska prosveta iz Trsta prijatelje in somišljenike k spomeniku na bazovski gmajni v petek, 6. septembra, ob 19.30, kjer bo kratka spominska s-, ečanost s polaganjem vencev. Ob 20.30 pa bo v bazovski župni cerkvi maša zadušnica za pokojne bazoviške junake, ki se daruje vsako leto na ta dan. Odbojkarski odsek ŠD «Breg» obvešča vse začetnice, da je trening v občinski telovadnici v Dolini vsak torek in četrtek ob 19. uri. SSUSaT BANCA Ol CREDITO Dl TRIESTE. TRŽAŠKA KREDITNA BANKA TRST - UL. F. FILZI 10 l 38-101, 3B-045 URADNI TEČAJ BANKOVCEV Ameriiki dolar Funt šterling Švicarski frank Francoski frank Nemška marka Avstrijski šiling Dinar: debeli drobni 661,50 1530 222 136,85 247,75 34,90 39,50 39,50 HH Prosveta Odbor Tržaškega partizanskega pef skega zbora vabi vse člane-pevce M redno vajo, ki bo v bazoviškem domu jutri, 6. t.m. ob običajni url' Obenem odbor obvešča vse pevce Tržaškega partizanskega pevskega zbo ra, da bo nastopil v nedeljo, 8. t.ni. na proslavi v Brkinih v vasi Tetre ob priložnosti 30. obletnice volitev v narodnoosvobodilne odbore, zato so vabljeni vsi pevci, da se zberejo s svojimi vozili v nedeljo, 8. t.m. v Bazovici ob 8.30 zjutraj za skupen odhod. Pevski zbor «Srečko Kumar» * Repentabra vabi člane, posebno mladino ter ostale občane, ki jim J® pri srcu slovenska pesem, da se 0" deležijo sestanka, ki bo jutri, • t.m.. ob 20.30 v dvorani občinske kopalnice v Repnu. Razpravljalo s® bo o nadaljnjem delovanju zbora. Kino Miramarski park — Predstave «taci in zvoki»: ob 20.30 «Maximiban of Mexico an emperor’s tragedy* (v angleščini) in ob 21.45 «U ^ gno imperiale di Miramare (v 1 lijanščini). „ Avtobus iz Ul. Beccaria ob r9-in 20.45 iz miramarskega pa*** ob 21.45 in 23.00. Predstave do nedelje, 15. septembra. Ariston I.N.C. 21.15 «D portiere di notte». Igrajo D. Bogarde, C. ^5® ling in F. Leroi. Barvni film- ‘r povedano mladini pod 18. letom-Nazionale 16.00 «La morte arriva c la valigia bianca». Barvni film. Excelsior 16.00 «Controllo mar^rn se». Michael Caine, Anthony in James Mason. Policijski ba^ ni film. Prepovedano mladini P®“ 14. letom. Grattacielo 16.00 «Per amare Ofelia». Barvni film. Igrajo Francoi Fabian, Renato Puccelli. Giovanna Valli. Prepovedano mladini pod letom. , Fenice 16.00 «Un esercito di , uomini». Barvni film. lgra Bu Spencer v vlogi Mesita. Eden 16.30 «La preda». Zeudi «r ya, Renzo Montagnani in Fra1’ Gaspardi. Barvni film. PreP0 dano mladini pod 18 letom. Ritz 16.30 «Dinamite Agguato P's^°* Barvni film. Igrajo Jim Fred Williamson, Jim Kelly- PreP°' vedano mladini pod 18. letom- , _ Aurora 16.30 «Le amanti». Barvni n ' Prepovedano mladini pod 14- 1®^° Capitol 15.30 «Sfida al O.K Coir"; Igra Buri Lancaster. Barvni fu -Cristallo 16.30 «Qui Montecarlo. a tenti a quei due», barvni film- , ny Curtis in Roger Moore. Barv» film. Impero 16.30 «La febbre dell or®' Barvni film. Igra Charlie ChaP®”; Filodrammatico 16.30 «Amore mio s®** dami...». Barvni film. Igra Jullien. Prepovedano mladini P°“ 18. letom. Moderno Zaprto zaradi popravil-Ideale 16.30 «Il gatto di Brooklyn pirante detectiv». Barvni fil®-Franchi in A. Incontrerà. j Vittorio Veneto 17.00 «Cosi dolce-perversa». Barvni film. Igrata ca‘ rol Baker in G. Trintignant. Pr®^ vedano mladini pod 18. letom-Volta - Milje 17.00 «Monywals un ^ mo duro a morire». Barvni vvest®U, Igrajo Lee Marvin, Jeanne Mor in Jack Palance. Astra 16.30 «Biancaneve e i sette ni». Walt Disney. Mali oglasi TAKOJŠNJA DOBAVA 128, 1» 71, 72; 850 coupé 67, 69 ; 850 ^ der 69; 124 coupé 68, 69; l«4 ^ 69; 850 special 68, 70; 500 ^ Uq 69, 70; fiat 750 66, 69, fiat ^ 66 in drugih 20 avtomobilov J, vrst na ogled v Ul. Giulia 1”, Ul. Cotogna 7 — Autosalone * ste. Prispevki V počastitev spomina pok. R11*]. Parovela darujeta Vojka in PeP> ” . tot 3.000 lir za Dijaško matico 2.000 lir za Glasbeno matico. , Namesto cvetja na grob Parovela daruje Mario z 8ruz| 3.000 lir za PD Slovenec iz V isti namen daruje družina s 2.000 lir za Tržaško folklorno skuP>n ' SOŽALJA Kmečka In obrtniška posojilni®* * Nabrežini izreka globoko sožalje sV, jemu odborniku Josipu Merviču smrti drage žene Albine. Kulturni krožek Devin - štivan iz reka odborniku Leopoldu Mervič in svojcem iskreno sožalje 08 8®* ki izgubi drage matere Albine. Tovarišu Stojanu Glavini tn sorodr kom izreka iskreno sožalje ob Ug bi drage mame sekcija KPI dolinske občine Sporočamo, da bo pogreb IVANE FABJAN vd. BANDI jutri, 6. septembra, ob 16. uri iz mrtvašnice gla^' ne bolnišnice v dolinsko cerkev to na pokopališče. ŽALUJOČI LEKARNE V OKOLICI Boljunee (tel. 228-124), Bazovica (tel. 226-165); Opčine (tel. 211001); Prosek (tel. 225-141); Božje polje — Zgonik (tel 225-596); Nabrežina (tel. 200-121); Sesljan (tel. 209-197); Zavija (teL 213-137); Milje (tel. 271-124). Globoko potrti naznanjamo žalostno vest, da nas je v torek po dolgi in mučni bolezni za vedno zapustila naša draga žena, mati in stara mati ALBINA MERVIČ roj. DEŽJ0T Pogreb bo v petek, 6. septembra, ob 16. uri, iz hiše žalosti v Devinu. Žalujoči: mož Josip, sinovi Mirjan z družino, Lepold in Stojan, hčerka Damjana in sorodniki Devin, 5. septembra 1974 RAZGOVOR Z ZNANSTVENICO PROF. HACKOVO SREČANJE ZA MLADE ASTRONOME O pomenu tržaškega srečanja astronomov sta povedala svoje misli tudi profesorja Cester in Gratton Na tržnici univerzi je v teh dneh neobičajen vrvež, ki bi ga nihče ne pričakoval, saj so se vpisovanja «maj začela, predavanj in izpitov Pa tako ni, da o profesorjih sploh . Sovoriroo. Odgovorni za živ-^V’ Y. katerem se le težko znajdeš, vni,-8 / skoraj izključno tuje go-kai Ct Pa tudi ^ te jte razumel, . f’ ko pogovarjajo o problemih ronomije in astrofizike, ki sploh nrt°i-Za ^ke), so astronomi, ki so k v Trst z vseh krajev sveta, P fTY86111 Pa 'z evropskih držav. v tem vrvežu ravnateljico j .. .8a astronomskega observa-^a in pobudnico kongresa prof. „ ^rsherito Hack, je skoraj brez-n posel. Poleg tega da je izredno poslenB z organizacijskim delom, uS 0d,.avIe d0 avle, da ji ne bi m-oa ^ .dr°te2c najbolj zanimivih ^aYanj- Res nehvaležno je delo nista, ki se mora pogovoriti z Jo o pomenu kongresa. «Kje je ckova?» Odgovor je skoraj ved-t,. . ^Še pred nedavnim je bila .. aT ^aj pa je spet zginila. Po-3site v tisti avli.» V sobo pa si ne upaš, saj je kot v cerkvi , mašo. V religiozni tišini in v jasno kažejo, da so imeli namen zaseč' večje število talcev in jih zamenjati s Palestinci, ki so v izraelskih zaporih. V Tel Avivu priznavajo, da so takoj po spopadu uvedli v Fasuti obsedno stanje, a so ga o-poldne preklicali. Poudarjajo nadalje, da so gverilci prišli iz Libanona in da ne gre za enoto, ki bi delovala v notranjosti Libanona. Popoldne je Izraelsko topništvo za dvajset minut bombardiralo libanonsko vas Jouaya pri Tiru. Obstreljevanje ni terjalo človeških žrtev, gmotna škoda pa je velika, predvsem zaradi uničenja polj. Izvedelo se je tudi, da sta danes ponoči dve izraelski potrulji vdrli v obmejni libanonski vasi Dhaira Al Kaufa in Mazrat Al Batshiya. V prvi vasi so ugrabili in odpeljali v Izrael uglednega krajevnega voditelja Hajea Ato Sueida. Ta je že tretji član družine Sueid, ki ga Izraelci odpeljejo v zadnjih dneh. V drugi vasi pa so se napadalci omejili le na vrsto hišnih preiskav. Pred kongresom Zveze socialistične mladine Jugoslavije BEOGRAD, 4. — Predsedstvo konference Zveže mladine Jugoslavije in predsedstvo Zveze študentov Jugoslavije sta na današnji skupni seji sprejeli besetjjlo osnutka akcijsko političnega programa o nalogah Zveze socialistične mladine Jugoslavije o nadaljnjem razvoju socialistične družbe. Ta dokument bo v kratkem izročen javni razpravi, da bi o njem pred kongresom Zveze socialistične mladine Jugoslavije dalo svoje mišljenje celotno članstvo obeh organizacij. V osnutku se poudarja, da je ŽSMJ enotna družbena politična in vzgojna organizacija mladih, ki se bo borila, da mladina skupno z delavskim razredom in vsemi delovnimi ljudmi razvija socialistično družbene odnose, zasnovane na oblasti delavskega razreda in samoupravljanja. B. B. ODOBREN PREDLOG «DRUŽBENEGA SPORAZUMA» Z VLADO Britanski sindikati za spremenjen način vodenja gospodarstva Predvidena nacionalizacija multinacionalnih družb, znižanje cen in obdavčitev premožnih slojev - Danes bo govoril Wilson Demonstracija belgijskih kmetov pred sedežem EGS v Bruslju, ki je izraz velikega nezadovoljstva, ki vlada med kmeti v vseh državah članicah Evropske skupnosti zaradi krize, ki je zajela kmetijstvo LONDON, 4. — Z odobritvijo «družbenega sporazuma» se je zaključil kongres angleške sindikalne organizacije «Trade unions», ki predstavlja deset milijonov vpisanih delavcev. Tristo delavcev je več dni razpravljalo o predlogu «sporazuma», ki predstavlja preizkusni kamen za politiko sindikatov, toda tudi za predsednika vlade Harolda Wilso-na in njegovo laburistično stranko, ki jo med delavci predstavljajo prav «Trade unions». Družbeni sporazum pomeni, da se sindikati v Angliji omejujejo v mezdnih zahtevah (točneje: določili so na j višjo mejo mezdnih zahtev), toda to predstavlja le pogoj za sodelovanje med sindikati in vlado pri vodenju take gospodarske politike, ki naj Angliji omogoči izhod iz sedanje inflacije in krize. To pa ne pomeni še, da so angleški sindikati pristali na kakršno- niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiHiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii>iiiiii'iiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii"i»iiiiiiiiiiiiiiii' tlEURJE SE JE PREJŠNJO NOČ ZNESLO MD NAŠO DEŽELO Izredna toča in silovit veter povzročila nad štiri milijarde lir škode v Furlaniji Najhuje je bil prizadet slin kilometre širok pas, ki gre od Fagagne pri Vidmu do Čedada VIDEM, 4. — Neurje, ki je prejšnjo noč za nekaj ur razsajalo po Furlaniji, je povzročilo ogromno gmotno škodo, ki jo cenijo nad štiri milijarde lir. Najhuje je prizadet okrog štiri kilometre širok pas, ki gre od Fagagne pri Vidmu do Čedada. Zrna toče, ki so se usula na Furlanijo so bila izredno velika (v premeru so merila nad pet centimetrov, nekatera pa so tehtala pol kilograma) so klestila le četrt ure, a v tem razmeroma kratkem času so povzročila ogromno škodo. V nekaterih občinah je 70 odstotkov polj, vinogradov in sadovnjakov popolnoma opustošenih. Izredna toča je tudi dobesedno morila med divjadjo. Veter, ki je ponekod pihal s hitrostjo do 90 km na uro, je «dopolnil» delo toče. Marsikatera pločevinasta streha tovarne ali delavnice je bila odpihana, promet je bil dalj časa onesposobljen zaradi izritih dreves in nosilcev e-lektrične napeljave, ki so padli na cestišče. V okolici Vidma je največjo škodo utrpela tovarna «Berteli». Veter je razkril deset delavnic, trije oddelki pa so povsem onesnosobljeni in so morali prekiniti z delom. U-prava je zato vpisala okrog sedem- deset delavcev v dopolnilno bla-1 čilo neurje in pripravil načrt za gajno. nujne posege deželnih organov v ko- Tudi v pordenonski pokrajini je prizadetim kmetom. Tripani, neurje pustošilo z nezadržno silo. ki je obiskal občine Moruzzo, Fe-Najbolj prizadeti sta bili občini San letto, Fagagna, Remanzacco, Pa- PARIZ, 4. — Danes je v francoski prestolnici umrl znani komediograf in akademik Francije Marchel Achard. Pokojnik, ki je bil star 75 let, je bil že dolgo let bolan. Achard je bil ena od najbolj vidnih francoskih gledaliških osebnosti zadnjega pol stoletja. Sin revnega kmeta, je Achard služboval nekaj let kot učitelj, nato pa se je posvetil gledališču. Najprej je bil šepetalec, nato pa se je uveljavil kot avtor komedij. Rodil se je 5. julija 1899 v vasi Sainte-Foy Les Lyon. S sedemnajstim letom je postal osnovnošolski učitelj, leta 1918 pa se je zaposlil kot šepetalec pri gledališču «The-atre Du Vieux Colombier», ki danes ne obstaja več. Dve leti pozneje je postal urednik lista «L’Oeuvre», leta 1923 pa se je dokončno uveljavil kot komediograf z delom «Voulez vous jouer avec moi». Poleg tega dela so v njegovi obširni proizvodnji zlasti pomembna še «Jean de la lune» (njegovo najboljše delo iz leta 1929), «La belle mariner», «Aupres de ma blonde» in «Patate». Poleg gledaliških del je sodeloval tudi v filmski industriji kot oisec dialogov. Leta 1959 je bil imenovan za člana francoske akademije umetnosti in izvoljen za predsednika «Aca demie De L’Humour». Francoski gledališki umetniki so z veseljem uprizorili nje sova dela in njegove osebe so zaživele v interpretaciji naibolj znanih igralcev. Na sliki: ookojni akademik Marchel Achard. Nagrajene TV serije BEOGRAD, 4. — Žirija zastopnikov vseh ameriških televizijskih studiov je v New York na konferenci izmed 30 televizijskih serij in šest posebnih programov izbrala najboljša dela izven ZDA, Med tremi nagrajenimi deli, ki bodo prikazani na ameriški televiziji, je tudi jugoslovanska serija «črna gora» v produkciji Radiotelevizije Titograd in režiji Veljka Bulajiča. Poleg «Črne gore» sta bili nagrajeni poseben program britanske televizije «Britanija brez kolonij» Ed-gara Willoja in italijanska televizijska serija «Srednjeveška umetnost Italije» Renza Richija. B. B. ■iiiiiiiiitiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiniiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii IZJAVA MARIA SOARESA PRED DRUGIM KROGOM POGAJANJ V LUSAKI Do oklica neodvisnosti Mozambika bo koalicijsko vlado vodil FRELIMO Na Kapverdskih otokih ustanovljena «separatistična» stranka Teden solidarnosti s čilskim ljudstvom po vsej Portugalski LIZBONA, 4. — Odposlanstvo portugalske vlade, ki ga sestavljajo, poleg zunanjega ministra Maria So-aresa, ministra za «ozemeljsko koordinacijo» Almeida Santosa in majorja Mela Antunesa še tri visoke vojaške osebnosti, je odpotovalo v zambijsko prestolnico Lusako, kjer se bo začel drugi in, kot vse kaže, zaključni krog pogajanj o neodvisnosti Mozambika. Delegati osvobodilne organizacije FRELIMO, enaindvajset članov glavnega odbora, ki jih vodi Samora Machel, so že v Zambiji. Ni več dvoma, da je drugi krog pogajanj zgolj formalno srečanje, na katerem se bodo podrobno dogovorili o uresničenju temeljnega dogovora. Ta je bil dosežen že med tajnimi pogajanji v prejšnjih mesecih, osnovne točke sporazuma pa so že znane. V Mozambiku bo prihodnje tedne (govori se o 25. septembru) ustanovljena začasna koalicijska vlada v kateri bodo voditelji FRELIMO i-meli večino ministrov. Tej vladi je naročeno, da pripravi deželo na oklic neodvisnosti, ki bo predvidoma že prve mesece prihodnjega leta. V tem času bo FRELIMO organiziral organe svoje oblasti. Po nekaterih vesteh naj bi FRELIMO imel dve tretjini minister-stev v novi vladi Mozambika, medtem ko bi Portugalci imeli, za sedaj, notranje in vojno ministrstvo Zunanje ministrstvo pa bi pripadalo FRELIMU. Predsednik vlade naj bi bil voditelj osvobodilnega gibanja Samora Machel, s katerim se je Soares tajno pogovarjal o shemi nove mozambiške ustave. Slednja naj bi določala tudi pravico belih priseljencev, da pridobijo mo-zambiško državljanstvo. Sporazum, ki ga bodo po vsej verjetnosti v kratkem podpisali v Lu-saki, bo moral vsebovati tudi točko o premirju, s katerim se dejansko zaključuje desetletna vojna kolonialne ekspedicije proti domačemu prebivalstvu. Res pa je, da je premirje dejansko že v teku, saj so portugalski častniki in vojaki v Mozambiku že odklonili, da bi vodili vojaške akcije proti osvobodilnim enotam. Ni izključeno, da je tudi ta znak dobre volje, plod vpliva «gibanja oboroženih sil» tudi v portugalski kolonialni ekspediciji na mozambiških tleh, odločilno pripomogel k sklepu okvirnega sporazuma o prehodu oblasti in priznanja neodvisnosti. Podrobnosti dogovora, ki je bil dosežen na tajnih pogajanjih, je časnikarjem razodel pred odhodom iz Lizbone sam portugalski zunanji minister in imajo torej pečat uradnosti. V bistvu, vendar brez podrobnosti (izogibal se je definiciji razmerja sil v vladi in izraza «koalicijska»), je te novice potrdil tudi zastopnik FRELIMA, Samora Machel. Medtem pa se zapleta stanje na Kapverdskih otokih. Znano je, da je predvidel sporazum o neodvisnosti Gvineje - Bissau (proglašena bo s posebno svečanostjo 9. septem bra), «samoodločbo» za Kapverdske otoke, ki predstavljajo za NATO in še posebej za Združene države A-merike pomembno strateško pozicijo ob afriških obalah. Kapverdski otoki se bodo namreč z referendumom odločili za konfederacijo 2 Gvinejo - Bissau ali pa jo odklonili, Sedaj pa je, verjetno s tujtim «nasvetom», neki Jose Leitao da Gra-ca, ustanovil stranko UPICV, ki zagovarja etnično, versko in kulturno ločitev od Gvineje ter grobo napada Cabralovo PAIGC, ki je dosegla neodvisnost, češ da je le izraz «afriških plemen». Da Garca se z rasističnimi argumenti lotu-je dokazovanja večvrednosti mulatov katoliške vere in portugalske kulture, ki naseljujejo otoke. Iz Lizbone medtem dve zanimivi vesti. Začel se je teden solidarnosti s čilskim ljudstvom. Na ulicah Lizbone. Oporta in drugih mest so se povsod pojavili lepaki z Allendeje-vim obličjem in napisom: «čile bo zmagal!» Delavci bodo v znak solidarnosti prekinili svoje delo za pet minut, medtem ko bodo po vsej državi ljudska zborovanja s predvajanjem filmov, koncerti in drugimi prireditvami z zbiranjem gmotne pomoči čilskemu odporništvu. «Teden solidarnosti» organizira Portugalska komisija za mir in koordinacijo, v kateri so katoliška CDE, sindikati. Gibanje mladih delavcev. Demokratična zveza žena in KP Portugalske. Sovjetska vlada je medtem sporočila svoj pristanek in sprejela akreditacijo veleposlanika Portugalske v ZSSR. To bo bivši ravnatelj lizbonskega velesejma dr. Mario Neves. V Lizboni za en dan niso izšli časopisi, ker so časnikarji s stavko izrazili solidarnost kolegom pri listu «Jornal do Comercio». Uredništvo tega pomembnega lista nrestolniee zahteva odstranitev direktorja, ki je reakcionarno usmerjen in je skušal uvajati «cenzuro starega tipa». Quirino in San Foca, kjer je zračni vrtinec razkril polovico poslopij in epustošil polja in vinograde. Po podatkih občinskega tehničnega u-rada je na poljih škode za pol milijarde lir, škodo na poslopjih pa cenijo okrog 400 milijonov lir. Hudo sta bili prizadeti tudi občini Sacile in Ganeva, kjer naj bi bilo v samih industrijskih obratih škode za 400 milijonov lir. Na zahtevo predsednika deželnega odbora Comeilija je odbornik za poljedelstvo Tripani danes zjutraj obiskal opustošena področja, da bi točno ocenil škodo, ki jo je povzro- VEC KOT URESNIČENA ŽEUA Želja, da bi svojemu možu po petih letih povila otroka, se je več kot uresničila ženi nekega španskega delavca, Juliji Gomez Soliš. Rodila je namreč peterčke. Mati in novorojenčki, ki tehtajo 600 gramov vsak (rodili so se dva meseca prezgodaj) se dobro počutijo. Julija Gomez Soliš je namreč skoraj obupala, saj so ji zdravniki rekli, da ne bo mogla imeti otrok. Po kratkem zdravljenju ji je torej uspele. FORDOV BAZEN Ko je zelo zaskrbljen, mora novi ameriški predsednik Gerald Ford na «relax» v bazen, kjer plava najmanj dvakrat na dan. Ker Bela hiša nima svojega bazena, odkar ga je Ni-xon dal zasuti in na njem zgradil dvorano za tiskovne konference, bodo bazen zgradili na vrtu, zraven pesjakov z napravami za aklimatizacijo. Gerald Ford je izjavil, da ne bo za bazen trosil javnega denarja. Sprejel je ponudbo specializiranih podjetij za gradnjo bazenov, ki mu ga ponujajo skoraj zastonj. Kajpak je zanje to lepa reklama. «Business is business». gnacco in Moimacco, je ukazal pokrajinskim poljedelskim nadzomi-štvom in pristojnim deželnim organom, naj čimprej pripravijo poročilo o škodi in naj točno začrtajo mejo opustošenih področij. V videmski pokrajini je toča uničila 70 odstotkov pridelka, v pordenonski pa od 50 do 80 odstotkov. Tripani in Cpmelli sta zagotovila, da bo občinski odbor čimprej izdal dekret o omejitvi področij, ki jih je opustošilo neurje, da bodo lahko v kratkem sprožili postopke za povračilo škode. Deželni predsednik Gemelli je tudi poudaril, da bo od- bor zahteval znatno zvišanje skladov za pomoč kmetijstvu spričo o-gromne škode, ki jo je povzročilo neurje. VARESE, 4. — V veleblagovnici «Coin» so odkrili ročno bombo, kakršno navadno uporablja italijanska vojska za vežbanje. Našla jo je trgovska pomočnica oddelka za šolske potrebščine, ki je nemudoma poklicala policijo. Bombo, ki bi lahko eksplodirala in povzročila tudi žrtve med materami in otroki, je imela napis «SAM», Mussolinijeve škvadre. Peklenski stroj, ki je bil povezan s telefonsko slušalko, pa so odkrili v neki telefonski kabini v mestu Terni. Našel ga je neki moški, ki se je namenil v govorilnico. koli gospodarsko politiko. Nasprotno, izjavili so, da so pripravljeni skleniti «družbeni sporazum» o omejitvi mezdne dinamike le pod določenimi pogoji. Sindikat bo torej skrbel, da se ti pogoji zares in natančno izvajajo, v nasprotnem primeru bodo — verjetno na pritisk tistih sindikatov, kot je kovinarski, ki so se «sporazumu» upirali -7 morali dogovor z vlado preklicati in sprostiti svojo dejavnost v nasprotni smeri. Pogoji «družbenega sporazuma» KAJ PA CILE? V Caracasu se je zaključilo zborovanje voditeljev ameriških krščansko demokratskih strank, ki v zaključni resoluciji poudarjajo, da se ameriške KD borijo za «celovito in dejansko demokracijo v Latinski Ameriki». Ameriške KD se bodo borile, piše v zaključni resoluciji, proti zatiranju politične svobode v državah z diktatorskimi režimi. Med te prištevajo Bolivijo, El Salvador, Urugvaj in Dominikansko republiko. Na Čile so morda pozabili, pač pa so v predsedstvo organizacije izvolili Patricia Ayl-wina, voditelja čilskih demokristjanov. PREDSEDNIKOVA MARIHUANA Policija je v Gvatemali izdrla na vrtu predsedniške palače cvetočo marihuano, potem ko je gvatemalska vlada napovedala ostre kazni za vsakogar, ki bi dišeče mamilo proizvaja! ali prodajal. Kljub budnosti predsedniške straže so hudomušneži na prepoved odgovorili tako, da so mamilo posejali v predsednikovem vrtu. Concettina Principale, doma s Sicilije, bo nastopala v filmu «Bus Stop», v katerem bo igrala vlogo, v kateri je že nastopila Marilyn Monroe. Za priložnost so ji v Ilollywoodu menjali ime. Odslej se bo imenovala Victoria Principal težijo k temu, da se v angleškem gospodarstvu uveljavi nov «ekonomski model». Laburistična vlada se bo morala namreč obvezati, da bo nacionalizirala multinacionalne družbe, znižala cene blaga široke pm trošnje ter istočasno privila davčni vijak nad bogatejšimi sloji prebivalstva. Državni razvojni gospodarski načrt naj predvideva nove krepke investicije za tehnološko obnovo britanske industrije. «Trade unions» so prepričane, da bodo angleški podjetniki ob ustreznem sindikalnem in delavskem pritisku sprejeli novi «ekonomski model» in bodo v ta namen programirali svoje nastope. Cilj laburističnih sindikalistov je namreč ustvariti za; vezništvo med delavci, srednjimi sloji in vlado, kar bi laburistom nudilo zadostno podporo in predstavljalo tudi jamstvo uspeha v boju z inflacijo. Na zadnji predlog o «družbenem sporazumu» mora sedaj odgovoriti, po zaključku kongresa sindikatov, laburistična vlada. Zato je čutiti izredno zanimanje za skorajšnji govor premiera Harolda Wilsona. Z njegovim govorom se bo tudi formalno zaključil sindikalni kongres, ki je po vrsti stodeveti. NEW DELHI, 4. - Ob govoricah, da bo himalajski «protektorat» indijske republike, Sikkim, prešel v indijsko konfederacijo so tod pojasnili, da se to lahko zgodi samo na željo krajevnega prebivalstva. V Sikkimu bi v tem primeru organizirali plebiscit pod mednarodno kontrolo. Na te govorice so reagirale tudi druge himalajske države — Nepal in Butan, ki predlagajo ustanovitev «Himalajske federacije», ki naj bi bila neodvisna v odnosih do Indije in Kitajske. .................. NA VZHODU JE DEŽJA FlifVtC, NA ZAHODU PA FRIMAIO SUŠA IN POPLAVE PESTIJO INDIJO Nad petsto ljudi umrlo zaradi lakote, šeststo pa jih je utonilo v podivjanih vodah naraslih rek NOVI DELHI, 4. — Ponekod je vode preveč in je dobesedno podivjala, drugod pa je primanjkuje: to sta nasprotujoči si plati indijske tragedije, ki pomeni smrt za stotine ljudi in lakoto za milijone preživelih in pobeglih. Neurja in poplave, ki od julija pestijo severovzhodne države indijske federacije, so doslej po uradnih računih terjale okrog šeststo mrtvih. K tem gre prišteti še 36 žrtev nesreče v državi Asam na reki Bramaputra. čoln, s katerim je 45 beguncev skušalo prebresti močno naraslo reko, se je prevrnil sredi veletoka. Le osem ljudi se je rešilo, enega pa pogrešajo. Položaj ni nič boljši v pokrajini Uamasti-pur v državi Bihar, kjer se je zaradi poplave zrušilo stanovanjsko poslopje. V nesreči je izgubilo življenje 12 ljudi. Krajevne oblasti z zaskrbljenostjo opazujejo neustavljivo naraščanje reke Bramaputra, ki napoveduje nove poplave. Naravnost dramatično je stanje v Zahodni Bengaliji, kjer je nad tri milijone prebivalcev brez hrane. Bengalski minister za pomoč prizadetemu prebivalstvu je sporočil, da je zaradi poplav doslej zapustilo svoje domove 320 tisoč ljudi, zatočišče v posebnih taboriščih pa je dobilo le 15 tisoč ljudi. V zvezi s stanjem v tej državi tiskovna agencija UNI sporoča, da je bilo na tisoče beguncev ob vsakodnevni obrok riža. Marsikdo si je skušal pomagati z obroki ne- kakšne kaše, ki jo kuhajo z nezmle-tim zrnjem, travnim semenom in korenikami raznih zelišč. Zaradi brezposelnosti ljudje ne morejo več kljubovati občutni podražitvi cen vseh živili. Marsikdo si je skušal pomagati z uživanjem pokvarjenih živil, a ga je pobral gastroenteritis. Tudi v Biharju reka Bagmati naglo narašča in je že poplavila mesto Bairginia, reki Rapti in Gaghra pa ogrožata državo Utar Pradeš. Naravnost dramatično je stanje tudi v Bangladešu, kjer gladina rek nevarno narašča. Država je izčrpana, saj si še ni dobro opomogla od poplav, ki so jo opusto-šile pred tremi meseci. Cesta med Čitagongom in Bandarbanom je že pod vodo. Položaj ni nič manj dramatičen v nekaterih severozahodnih indijskih pokrajinah, kjer že nekaj mesecev ni padavin. Po poluradnih podatkih naj bi tu zaradi lakote umrlo vsaj petsto ljudi. Predsednik države Rajahstan Ha-rideo Joshi je v torek iz avil, da državi grozi pomanjkanje, kot ga človek ne pomni, če ne bo začelo deževati v teku enega tedna. Suša pa je vsekakor že povzročila ponekod tako škodo, da bi tudi takojšnje padavine ne rešile pridelka. Joshi, ki bo v kratkem odpotoval v Novi Debli, da poroča osrednji vladi o položaju v svoji državi, je izračunal, da bi potrebovali vsaj osem milijonov dolarjev za prvo pomoč sestradanemu prebivalstvu.