Poštnina platana v gotovini.
Izhaja vsak torek, tetrtek In soboto.
Cena posamezni Številki K 1-50.
C SOF1S ZA TRGOVSNO, INDUSTRIJO IN OBRT.
Uredništvo, Irt Upravnfiivo Je v Ljubljani, Gradllie Stev. 17/1. — Dopisi « n* vrmltj*. — Številka pri Čekovnem uradu v ''
NaroJnina za ozemlja SHS: letna K 180, za pol leta,K 95, za Četrt tet* K W. tteftm K 26, r» tacsematro m««-’	^^\1>
LETO IV.
LJUBLJANA, dne 21. junija 1921.
53. — Številka telefona 552. laCa fn toži se v Ljubljani.
ŠTEV. 60.
Dvoje valutnih vprašanj.
Kako se jc razvijalo nase splošno valutno vprašanje, to je znano. Takoj od kraja se je isto obravnavalo preveč enostransko, premalo resno in premalo dosledno. To velja zlasti za začetkom leta 1919. izvršeno žigosanje kronskih novčanic. Ker smo s tem delom poverili vse občine, denarne zavode in davčne urade, je prišlo toliko zamazanih in slabo čitljivih pečatnih odtiskov na ubog papirnati denar, da je bilo ponarejanje igrača. To je imelo mej drugim za posledico tudi velikansko inflacijo kronskih bankovcev iz Avstrije in Madžarske. To bi bili čisto lahko preprečili, da smo napravili potrebno število enotnih žigov (po pokrajinah) in izvršili delo n. pr. le p» davčnih uradih in nekaterih denarnih zavodih, po končanem žigosanju pa vse pečate - namesto da so ostali isti še dalje v uporabi — uničili.
Da vsaj deloma popravimo napako, oz. da zabranimo ali vsaj otežkočimo nadaljnje ponarejanje žigov se je izvedlo v decembru 1919. leta kolkovanje (markiranje) bankovcev. S tem smo poverili, poučeni po zlih posledicah povodom žigosanja,, le davčne urade in nekaj denarnih zavodov. Tudi je dobila vsaka vrsta novčanic poseben kolek.
K 1. vprašanju. Za izvedbo kol-kovanja je bila izdana odreba, da se razen nežigosnalh tudi očitno zlorabno žigosani bankovci ne bodo kolkovali, marveč pridržali. Vendar pa se je obljubilo, da se bodo zaplenjene tisoč kronske novčanice vsaj deloma, t. j. v gotovih odstotkih upoštevale. Od takrat sta pretekli skoro dve leti, dotična uredba pa še danes ni izšla, tako da ležijo ti bankovci še danes po zaprašenih blagajnah davčnih uradov, dočim imajo ti povelje, ob kolkovanju konfi-scirane 20, 50 in 100 kronske bankovce strankam vrniti, četudi jih te morejo uporabiti danes le za v peč.
K 2. vpraSanju. Ob denarni zamenjavi, izvršeni začetkom 1920. leta, se je pridržalo brez izjeme, tudi uradom, 20°/» v zameno prinesenih kronskih bankovcev. Kot potrdilo tega odtegljaja so se izdale posebne priznanice (boni) katerih usoda kljub večkratnemu obe-Čanju, še do danes ni odločena, čeravno bi bilo njih realiziranje (izplačilo) dokončati že do 1. aprila t. 1. Ker se pa sedaj čuje, da se bodo ti boni vendarle izplačali, toda samo revnim slojem, hočemo o tem podati svoje mnenje.
Rešitev valutnega vprašanja v Jugoslaviji je prinesla — vzemimo le zamenjavo po znani relaciji 1:4 — toliko razočaranj, da je likvidacija s tem zvezanih zahtev iz gospodarskih in državnih ozirov nujno potrebna. Sem spada odločitev glede pri kolekovanju pridržanih tisočkronskih bankovcev i realizacija pri zamenjavi (v kronsko dinarsko valuto) izdanih bonov. Eno in drugo je izvršiti brez ozira na gospodarsko in družabno stanje posestnika teh bankovcev oz. bonov. Razlogi za to so: a.) V denarnih zadevah ni delati načelne razlike med bolj in manj premožnim, b.) Vsi sloji morajo imeti enako zaupanje in vero v državno finančne upravo, c.) Kdo naj izdaja izpričevala o potrebi, ki bodo vzvišena nad vsak dvom? Saj je potrebnost sama na sebi relativen pu-jem. Sicer bi se pa tudi objektivno enaki slučaji po raznih organih presojali različno. č.) Ustvariti je v vseh gospodarskih krogih ugodno razpoloženje za državno
posojilo, ki se v kratkem razpiše. To se pa ne bi doseglo, ako bi se delalo pri izplačevanju bonov razliko med po-samezniioi imetniki, d.) I'udi utemeljevanje, da rubi denar veliko bolj uslužbenec kakor pa producent in trgovec, šepa. Prvi se nahaja danes res v žalostnem položaju, ker mu ne zadoščajo sredstva za tekoče potrebščine, toda trgovec in industrijalec rabita denar razen za te še za obrat in kapital. Sicer pa pride njuno prospevanje itak državi in s tem splošnosti v korist, ker se ravna visokost davkov po velikosti in uspešnosti obrata, e.) Ako bi finančna uprava delala razliko pri izplačevanju gori omenjenih tisočkronskih bankovcev oz. bonov, potem bi se mogla v naših gospodarskih krogih ukoreniniti bojazen, da se bo lahko postopalo tudi pri realizovanju državnih zadolžnic sploh tudi v bodoče, kar bi vplivalo na podpisovanje obveznic državnega posojila, ki se razpiše v kratkem.
rinančn* uprava se tedaj varuj enostranskih ukrepov.
Nove takse.
(Nadaljevanje).
Za izdajo živinskih potnih listov so določene po postavki 110 tri vrste taks in sicer:
a) Za drobnico, ovce, koze in svinje 0.20 din.
b) Ako se izda en potni list za več komadov drobnice, se mora za vsako glavo še doplačati 0.20 din.
c) Za konja ali rogato živino pod 2 leti 0.50 din.
Za konja ali rogato živino nad
2	leti staro po 1 dinar.
e) Prepis lastnine na kupca za glavo 0.20 din.
Ta taksa se plačuje v kolkih, ki se lepijo na potne liste.
f) Za overovljenje prevoda o lastništvu in zdravju živine in živalskih surovin, ki jih izdajajo živino-zdravniki na veterinarnih postajah od vagona 5 din.
Razne vrste živine se ne smejo uvrstiti na en potni list. Za prestopke proti tem določbam je bila določena 50 kratna kazen. Člani finančnega odbora so predlagali znižanje na 10 kratno vsoto takse. — Železniške in parobrodarske uprave, ki prevzamejo živinske transporte brez potnih listov, podležejo kazni 100 dinarjev za vsaki slučaj.
P. 113. Za pravico črpanja mineralne vode 200 din.
P. 114. Za dovoljenje stavbe na mineralnih vrelcih in v kopališčih 100 dinarjev.
P. 115. Za dovoljenje otvoritve nove lekarne ali nabave obstoječe lekarne ali drogerije:
a) v Ljubljani in v Mariboru 1500 dinarjev.
b) v ostalih mestih 1000 dinarjev.
c) v trgih 600 dinarjev.
d) na vaseh 500 dinarjev.
Daljše tarifne postavke 116 do
119 obsegajo razne lekarniške in dro-gerijske pristojbine. Pristojbina za dovoljenje prodaje strupov znaša 100 dinarjev. Takse postavk 121 do 124 se nanašajo na kazensko postopanje proti zdravnikom, babicam, lekarnarjem in veterinarjem, ako se spuščajo v posle, h katerim niso opravičeni. Nadaljne postavke obsegajo izpitne takse v sodni stroki, ki nas ne zanimajo v podrobnostih.
Za proglasitev mladoletnika za polnoletnega določa post. 135 takso 100 dinarjev.
T. p. 136. Za proglasitev a) da se nekdo pogreša ali da je mrtev 20 din. b) da je mnobolen ali zapravljivec 50 dinarjev.
Tudi proti tej postavki se je ugovarjalo in predlagalo, da se sploh odpravi.
T. p. 137. Na prošnjo, da se za razpadel ali izgubljen dokument izda novi, odnosno, da se izgubljen amortizira se plača za prvih 1000 dinarjev vrednosti 5 din. in za vsako nadaljnjo stotino pol dinarja.
Proti temu načrtu se je predlagalo, da se postavke znižate na 2 odnosno 0.20 din.
Ako izgubljen dokument nima določene vrednosti, se plača 10 din.
V	slučaju procesa, se plača ta taksa od vrednosti.
T. p. 147. Za čuvanje testamenta pri sodišču 50 dinarjev.
T. p. 148. Za sestavo testamenta pri sodišču 20 dinarjev.
Pred notarjem izven sodišča 50 dinarjev.
T.*p. 149. Za otvoritev in razglas testamenta 20 din.
T. p. 151. Za potrditev adopta-cije 50 dinarjev.
T. p. 152. Za potrditev pozako-njenja otroka 20 dinarjev.
Tem sodno-notarskim taksam sledijo za trgovstvo važne takse o protokoliranju tvrdk. — Za povišanje taks je bila že svoječasno trgovska zbornica napravila korake, ker so bile tozadevne določbe vsled raz-vrednostitve denarja postale prenizke. Takseni zakon pa določa
po postavki 153: Za izvršno sodno protokoliranje tvrdke ali izpre-membo tvrdke, delniških družb, se plača a) za bančne, hranilnične in splošno denarne, trgovske in industrijske 1000 dinarjev.
b) Za obrtne tvrdke in zadruge 100 dinarjev.
Finančni odbor je predlagal znižanje teh postavk na polovico.
T. p. 154: Za sodno protokoliranje neakcijskih tvrdk:
a) bančnih 2000 (predlog za znižanje 1000) dinarjev,
b) menjalniških 1500 (predlog za znižanje 1000) dinarjev,
c) podjetij za dovoljevanje kreditov 3000 din. (predlog, da se zniža na 2000 din.).
Ako se tvrdke ne dajejo pod osebnimi ali drugimi za delniške družbe navadnimi imeni, se plača petkratno gornjo takso.
F- p. 155. Za sodno protokoliranje a) komisijske izvozne tvrdke 500 dinarjev.
b)	Agencijske	izvozne	tvrdke
400 dinarjev.
c)	Komisijske	uvozne	tvrdke
1000 dinarjev.
d)	Agencijske	uvozne	tvrdke
800 dinarjev.
e)	Mešane komisijske	tvrdke
1500 dinarjev.
f) Mešane agencijske tvrdke za uvoz in izvoz 1200 dinarjev.
g) Posredovalniške ali senzalske tvrdke 200 dinarjev.
T. p. 156, Za sodno protokoliranje trgovske ali industrijske tvrdke:
a) v Ljubljani in Mariboru 400 dinarjev.
b) V ostalih mestih 200 din.
c) V trgih 100 dinarjev.
(Dalje prihodnjič.)
Dr. Fran Ogrin:
O premogu in njega
gospodarski važnosti.
Že med vojno, zlasti pa ob rojstvu Jugoslavije so se navajala naravna bogastva, ki ji razen lege ob dolgi dalmatinski obali s pripravnimi pristanišči jamčijo najlepši gospodarski obstoj in razvoj. Med temi zakladi se nahaja tudi najvažnejši gospodarski artikel vsake države, premog. Jugoslavija poseduje v vseh delih obširne, dobre premogokope: v Srbiji, Bosni (v Rogatici se je prav leta 1920 odkril izvrsten premogovnik), na Hrvatskem, v Dalmaciji in v Sloveniji. Največji in najizdatnejši premogovniki tukaj so: Trbovlje, Zagorje, Hrastnik, pa tudi oni v Velenju, Kočevju, Št. Janžu, Zabukovici in Hudi jami dajejo precejšnji dnevni kontingent. Razen teh obeta postati premogokop v Rajhenburgu, kjer se vrše razne obratne naprave, prav dober.
Razen tega nam je mednarodno priznan delež 54 odstotkov na vseh 7 rudnikih pečuške kotline.
V	raznih naših premogokopih se nahaja seveda premog različne kakovosti. Najboljši je bosenski in trboveljski, bolj slab v malih slovenskih in v hrvaških rudnikih. Docela pa nam manjka fini črni premog za boljše, finejše industrijske panoge. Tega bi morali dobivati od drugod (z Angleškega, z Moravske Ostrave). Toda Ceško-Slovaška, ki hoče svojo industrijo spraviti na višek v vsakem oziru, je prepovedala izvoz finega črnega premoga.
0	važnosti premogovne produkcije hočemo govoriti 1. s stališča industrijskega razvoja, 2. s stališča reguliranja cen.
K 1. Eden najvažnejših pogojev za obstoj in razvoj industrije vsake države je dovoljna dobavitev premoga iz domačih rudnikov. Država, ki dobavlja premog za svojo industrijo v glavnem od drugod (Italija), je navezana na tujo milost i glede vsakokratne količine i glede cen. V tem oziru vemo, da je prišla laška industrija večkrat v krizo, ker je izostajal amerikanski in angleški premog. Ta je bil tudi skoro vedno dražji za laške kakor za angleške odjemalce.
Jugoslavija je v srečnem položaju, da ima za vse svoje potrebe: za železnice, parobrode, za razsvetljavo in kurjavo ter za industrijo sama dovolj premoga (fini črni premog, kjer je neobhodno potreben, bi se moral pa pač uvažati). Da, mi bodemo imeli premoga, ako dvignemo produkcijo na višek možnosti, sčasoma celo za izvoz, ne da bi to škodovalo naši industriji. V letu 1920 izkop še ni bil zadosten, kajti rabili smo dnevno c. 700 vagonov, nakopali pa le c. 500 vagonov. Stremeti je nam tedaj, 'la dvignemo v zadostni meri produkcijo in poslužiti se nam je vseh tozadevnih sredstev: a) izrabiti moramo vse svoje premogovnike širom države, b) obnoviti in spopolniti tehnične naprave in c) dvigniti produktivnost rudarja na predvojno višino.
a)	S tem, da izrabljamo racijo-nelno premogokope v vseh delih države, moremo dobavljati hitreje in točneje premog interesiranim krogom. Vrhutega izostane nepotrebno prevažanje tega predmeta iz daljnih krajev na kraj potrebe in se more
železnični vozovni park uporabljali za druge svrhe. Dobivanje premoga na mestu oz. v obližju tovaren je velike gospodarske važnosti.
b) Da se je med vojno gospodarilo neracijonelno (»po roparsko«) v naših premogovnih rudnikih, je znano. Šlo je za to, da se zadosti povečani potrebi, zlasti v vojni industriji in v vojaških napravah sploh. Pod geslom: »Apržs nous le deluge« so se premogovne jame v tehničnem oziru zanemarile do skrajnosti. Po prevratu so se tehnične naprave večinoma že obnovile. Treba jih bo pa še tako spopolniti, da bo v tem pogledu izraba rudnikov kar najvišja.
c) Iz raznih vzrokov je padla efektivnost dela posameznega rudarja za eno tretjino. Potem ni čudno, da je produkcija premoga ldjub zvišanemu številu delavcev nezadostna in manjša kakor pred vojno. To zlasti izza prevrata obstoječe zlo bo treba aa vsak način odpraviti in dvigniti produktivnost delaven na predvojno višino. Najsigurnejše sredstvo bo splošna upeljava sistema mezd po kakovosti in efektivnosti dela, dočim bi bil n. pr. kak apel na velevažnost premogovne produkcije in na patri-jotično dolžnost naših rudarjev udarec v vodo. (Na Nemškem pa se dela radevolje čez uro za državo.)
Državna kontrola. Dokler ne nastanejo v celem narodnem gospodarstvu normalne razmere, se država ne more odreči kontroli premogovnega, gospodarstva. Državna ingerenca na dodeljevanje premoga omogočuje, da dobivajo premog v enaki meri železnice in razne industrijske panogo. Posebno prve morajo imeti tudi vedno gotovo rezervo za slučaj stavk. Tudi v Ceško-Slovaški je še promet s premogom omejen.
Dalje je državni upravi določevati tudi cene premogu.
Cim prej tedaj dvignemo premogovno produkcijo na višek možnosti, tem prej bomo spričo vseh ostalih podanih industrijskih pogojev svojo industrijo tako razvili, da bomo ne samo neodvisni v tein oziru od Inozemstva, ampak da bodemo celo izvažali.
2.	Važnost premogovne produk-sije za reguliranje cen.
V	članku: »Pomen naše agrarne produkcije« sem navedel s tega vidika to-le: Ne more se doseči ali celo diktirati istočasno znižanje cen v raznih gospodarskih panogah. Ena mora začeti s tem. Za tako panogo smatram agrarno produkcijo. Navedel sem tudi vzroke za to.
Tu spopolnjujem svoje zadevno izvajanje in trdim: Izmed industrijskih panog, kjer bi se lahko in kjer naj bi se najprej doseglo znižanje cen, je premogovna produkcija. To utemeljujem na kratko tako-le: Vsi premogovniki se obratujejo domala pod istimi pogoji, gotovo pa pod enotnejšimi kakor razne druge industrijske veje širom naše države. S splošno uvedbo plačevanja mezd po efektivnosti dela oz. s premijami za boljše in izdatnejše delo bi se v premogoko-pih najprej dosegla — ob racijonel-nih tehničnih napravah — predvojna produktivnost posameznega rudarja. Od vodstev premogovnih rudnikov oz. od državne uprave, ki bi tako prisilno odredbo lahko izdala, in od rudarjev jo odvisno, da zmanjšamo na ta način (ob nespremenjenih mezdah), dopuščajoč tudi družbam le primeren dobiček, proizvajalne stroške za premog za eno tretjino in več. Ravno to bi bilo pa velikanskega pomena za vso ostalo industrijo in za železniški promet. Ta in razni industrijski izdelki bi se hkrati v odgovarjajočem razmerju pocenili. Ta pocenitev, izvedena obenem s pocenitvijo agrarnih produktov, bi učinkovala na splošno zmanjšanje draginje, četudi moramo za enkrat še mnoge industrijske izdelke uvažati.
Z dobrim zgledom naj bi prednjačili državni rudniki. Vse dosedanje dobrote rudarjev glede aprovizacije naj bi ostale, ravno tako skupni izdatki za mezde. Vendar pa naj bi ne dobival več zanikerni delavec v isti kategoriji enakih prejemkov kot pridni.
Na nas samih je tedaj, da na opisani način, dalje z znižanjem želez-
niških tarifov in s pametno carinsko politiko, zmanjšamo draginjo, v kolikor je nam to mogoče nezavisno od inozemstva in naše slabe valute. Sicer pa bi to dvignili ravno s takimi gospodarskimi odredbami.
Na delo tedaj! Kajti le v delu, v organizaciji in v štedenju je rešitev iz današnjih gospodarskih in socijal-nih kalamitet.
Poročilo gremija trgovcev za pol. okraj Kamnik,
Gremij trgovcev za pok okraj Kamnik je imel 3. t. m. v Domžalah dobro obiskano sejo, pri kateri se je v glavnem šlo za resolucijo proti § 29.
—	Predloga sta bila dva. Prvi predlog je bil, da se pošlje na merodajna mesta resolucija proti favoriziranju konzumnih zadrug.
Drugi protipredlog je bil značilen, ker se svetuje, naj se vse dosedanje trgovine prelevijo v zadruge ali kon-zume. Vsak trgovec naj dobi potrebno število članov z deleži po eno krono (katere eventuelno sam založi) in z namenom članom prodajati ali od njih kupovati. Kdor ne dobi dovelj članov, se ga imenuje za podružni-čarja z istim namenom. Po dosedanjih skušnjah take zadruge in konzumi kupujejo in prodajajo z dobičkom kakor hočejo kot vsak trgovec. Tako naj se prelevi na primer trgovina Kosmatič v zadrugo Kosmatič, ki bo tudi potem ravno tako lahko kupčevala, kakor bo hotela kot na primer trgovec Kristan. Reklo se bo, da to ni izpeljivo, toda dokaz zato nam nudi Kamniška kmetijska nabavna zadruga, ki je čisto trgovska tvrdka s skoraj toliko podružnicami kot je trgovcev po okolici.
Ko bo končno izvršena vsa ta za-drugarija, bo v prometu ostalo pri trgovini vse kot dosedaj. Trgovec bo pa rešen trgovskih davkov; v slučaju poloma pa bo dobil namesto aresta državno podporo.
Z dobički pa, četudi milijonskimi, ki jih niti priznati ni treba, se bo ustanavljalo banke, kupovalo vile, hiše, tiskarne, tovarne itd. Kakor delajo dosedaj tisti, ki znajo paragrafe zase prav obrniti.
Pri glasovanju je prodrl z enim glasom večine prvi predlog, da se za sedaj odpošlje resolucijo proti favoriziranju zadrug, ki se glasi:
Podpisani gremij trgovcev za politični okraj Kamnik poroča, da je bilo zadnja leta ustanovljeno mnogo zadrug in konzumov v našem okolišu, med drugimi samo v mestu Kamniku štiri!
Ob ustanovitvi raznih zadrug in konzumov, koji so nastali iz strankar-sko-političnih odnošajev, se je ljudstvu obetalo, da bo z ustanovitvijo zadrug in konzumov rešena vsa socijal-na beda in draginja! Kako je bilo ljudstvo bridko varano in razočarano po kratkem obstoju teh ustanov, kaže dejstvo, da izstopajo iz vseh zadrug in konzumov stranke tako, da smo uanes trgovci v položaju, dobiti najmanj tri četrtine podpisov proti istim.
S kakimi sredstvi so nastopali ti konzumi in zadruge proti legitimnemu trgovcu, kaže priložena okrožnica, katero smo bili primorani izdati. —
Trgovci političnega okraja Kamnik, zbrani dne 3. junija t. 1. v Domžalah stavijo na Ministarstvo trgovine in industrije sledeče resolucije:
1. Gremij trgovcev najodločneje protestira proti vsakemu favoriziranju konzumov in zadrug, ter ustanavljanjem državnih nakupovalnic, zamišljenih pO § 29 ustavne priprave.
2. Odločno protestiramo, da bi dr žava na škodo največjega davkopla-čevalca-trgovea ustanavljala zadruge, trgovcu izpodkopavala s tem eksistenco in še iz njegovih davkov taka podjetja podpirala, katera pa itak pridejo prej ali slej na rob propada (a la samopomoč v Ljubljani) in zopet mora nositi te izgube davkoplačevalec.
3. Za obstoječe zadruge in kon-zume zahtevamo, da imajo ista davčna bremena kot legitimni trgovec; namesto, da vporabijo te ustanove svoje dobičke za strankarske namene, naj plačajo davek, ker s tem bo več
storjenega za socijalno bedo, nego u strankarsko propagando!
V	Kamniku, dne 4. junija 1921.
Gori imenovana okrožnica se glasi: Pojasnilo.
Kamniška Kmetijska nabavna in prodajna zadruga letos že v drugič napada trgovce. Spomladi je v svoji okrožnici trdila, da trgovci moko dražje prodajajo nego ona, dasiravno raz-ven nekaj malih izjem ni bilo resnično! .Sedaj se pa zopet v svoji okrožnici togoti, da trgovci ceneje prodajajo nego zadruga.
Res, da trgovci ceneje prodajajo in da poleg tega ni treba odjemalcem še jamčiti s svojimi deleži, koje morajo tam podpisati, medtem ko vsakdo lahko kupi za svoj denar, kjer je ceneje in bolje postrežen. Tudi gredo trgovci svojim odjemalcem na roko, z dobrimi nasveti, da se pravočasno s cene jim blagom preskrbijo, kakor se je ravno zadnji čas pokazalo. — To seveda zadrugi ni všeč, bi pač rada sama gospodarila! —
Tudi kamniški socijalno-demo-kratični konzum je vzel trgovce na piko. To ne samo ob njegovi ustanovitvi, temveč tudi v zadnjem času potom lepaka, v kojern očita občinstvu, da plačuje davke trgovcem.
Zadruge in konzumi res ne plačujejo trgovskih davkov, vkljub temu pa ne prodajajo nič ceneje!
Ako pa bi bila vsa trgovina v rokah zadrug in konzumov, bi država vse tiste davke, koje plačuje sedaj trgovec, navalila na kmete, obrtnike in vse druge konzumente!
To v jasen prevdarek vsemu občinstvu. — Kadar bo naša gospodarska politika v pravih rokah, bomo dosegli zopet zmerne cene, dokler se bo pa naša gospodarska politika v tem tiru gibala kot do sedaj, pa ne pomaga, če ima tudi vsaka hiša svojo zadrugo ali konzumno društvo!
Kamnik, dne 25. oktobra 1920.
Načelstvo trgovskega gremija.
Izvoz m uvoz.
Prost izvoz svinj. Nu seji finančno-ekonoin. komitela se je razpravljalo med drugim tudi o prostem izvozu živine, ka-koršnega je predlagal minister za poljedelstvo L Ihicelj. Slobodnega izvoza živine minister za poljedelstvo sicer ni mogel doseči, dosegel pa je ukinjenje prepovedi izvoza svinj. Izvoz konj je omejen na 5000 komadov, vštevši 2000 konj, ki se izvozijo na Grško. Za izvoz druge živine ostanejo v veljavi dosedanji predpisi.
Izvoz premoga. Ekonomsko-finančni komite je na svoji zadnji seji sklenil, da razširi rešenje o izvozu lignita ter da dovoli izvoz lignita brez carine. Komite je sklenil tudi, da ukine prepoved izvoza črnega premoga, za katerega je izvozna carina znižana na 5 dinarjev po toni.
Izvoz fižola v Poljsko rep. Poljska vlada je predpisala za uvoz fižola potrdilo o izvoru, katero mora potrditi poljski konzulat, ki se nahaja v Zagrebu. Poljska hoče namreč preprečiti uvoz amerikanskega fižola, posebno vrste phaseolus lunatus, ker so se radi njega pojavih slučaji zastrupi jen ja.
HMo gospodarske zadene.
Trgovina.
Naša trgovska pogajanja t Italijo so
nadaljujejo. Rešeno je vprašanje tranzitnega blaga in vprašanje osvobojenja od plačauja carine na ves poljedelski materija!, ki se uvaža iz inozemstva preko Italije v našo državo.
Monopol alkohola v nemškem področju, ki stoji pod francoskim nadzorstvom je stopil v veljavo 10. t. m. V bodoče se alkohol brez dovoljenja »Komi-teta za alkohol« porenske komisije ne sme prodajati. Ta komisija vrši sedaj kontrolo nad izdelovanjem alkohola, ustanavlja mu cene in razpolaga ž njim.
Angleška trgovinska zbornica pošlje v Rusijo svojega tajnika, da se udeleži trgovinske konference v Moskvi 15. jul. tega leta.
findustrSia.
Tekstil d. d.« v Zagrebu. Pri Hrvat-ski Eskomplni banki v Zagrebu se je osnovala 14. t. m. nova delniška družba pod imenom »Tekstil d. d.< Glavnic
znaša 15 milijonov kron. Dr. Adolf Mihalič, banski svetnik je izvoljen za predsednika te družbe.
»Delta d. d.« v Zagrebu. V Zagrebu je protolcolirana tvrdka_ »Delta d. d.< za trgovino in promet z industrijskimi in stavbnimi potrebščinami. Sedež to družbe, ki se bo pečala z prometom kovinskega in stavbnega materijala, gospodarskih in poljedelskih strojev ter orodja sploh in z ustanovitvijo skladišč za to blago, bo Zagreb. Temeljna glavnicsa znaša 500.000 K.
»Crcator« d. d.« v Zagrebu. V Zagrebu se je ustanovila nova delniška družba »Creator«, ki se bo pečala z ustanavljanjem in z pogonom pivovarn, komičnih in drugih podjetij. Glavnica t« delniške družbe znaša 10 milijonov K in je razdeljena na 25.000 delnic p« 400 kron.
Jugoslovanska kudelna industrija.
V Zagrebu je osnovana nova delniSka družba, ki-se bo pečala z proizvajanjem prediva in povzdigo kmetijstva. Ta družba nosi ime »Jugoslovanska kudelna industrija« in ima svoj sedež v Zagrebu. Glavnica znaša 9 milijonov kron in sa deli na 8000 delnic po 3000 K.
Tri nove tvornice mila v Dalmaciji
V Dalmaciji se ustanove naenkrat tri nove tvornice mila. Dve bosta v Dubrovniku, ena pa v Makarski.
Novo rude. V djakovskem okraju ja rudarski nadzornik Vojnikovič izsledil zelo bogata ležišča premoga, železa, bakra, medenine in kaolina.
Angleški rudarji so glasovali za nadaljevanje stavke. Iz Londona se poroča, da so 16. L m. rudarji glasovali • predlogu delodajalcev. Dve tretjini radarjev je glasovalo za nadaljevanj« stavke.
Preprečena stavka v angleški bombažni industriji. Spor med angleškimi delavci in delodajalci v bombažni industriji je končan. Delodajalci so zvišali delavcem plač« za 25 odstotkov.
Obrt.
Razstava izdelkov eeljskih vajencev. 29. t. m. se bo priredila v Celju na inicijativo g. Miloša Ilohnjeca poskusna razstava vseh vajeniških izdelkov, ki s« namenjeni za razstayo Hrvatskega Ra-diše. ki se bo vršila 3. julija v Zagrebu.
Densrstvo.
Novčanice po 25 par. Ker je v Zagrebu izdelana zadostna količina novča-nie po 25 par, ki so zamorejo oddati v promet, je minister za finance odredil, du sprejemajo državne blagajne tak« novčanice pri plačevanju do 25 dinarjev. Te novčanice veljajo izza 16. t. m. na teritoriju naše države kot zakonito priznano plačilno sredstvo.
Bilanca »Kranjske hranilnice«. I)n« 14. t. m. se je vršil občni zbor »Kranjske hranilnice«. Bilanca za preteklo leto 1920 izkazuje vlog za 44,123.863 kron. Hipotekarna posojila so se znižala za 7,164.984 K. Rezervni fond znaša 4 milijone 454.225 K, čisti dobiček pa 69.575 K.
Izplačevanje premij za kronske bo ne. Minister za finance je odredil sledeče: V bodoče naj se izplačujejo premij« za kronske bone, vplačane v času od 15. maja do 15. junija 1919, samo na podlagi spiskov, ki jih je prejela generalna direkcija državnih dolgov od bank, ki so posredovale podpisovanje kronskih bonov, in če so boni v spiskih označeni kot boni s pravico do premij. Naknadno naj se izplačajo premije za vse bone, ki so bili že izplačani brez premije, č« imetniki dokažejo, da so bili boni vplačani v času od 15. maja do 15. junija 1919. Naknadno izplačilo naj se izvrši samo po nalogu generalne direkcije državnih dolgov.
Računanje v dinarjih. Poročilo, da je minister za finance zaukazal izključno vporabo dinarske edinice v vseh službenih računih namesto krone ni popolnoma točno. Njegov ukaz se nanaša le na to, da se bodo v proračunu navajale pregledne postavke v dinarjih namesto v kronah, da bo olajšano primerjanje.
Poročilo poštno-čokovnega uradu v Zagrebu. Čekovni promet v mesecu maju t. 1. pri poštni hranilnici v Sarajevu in čekovnem uradu v Zagrebu in Ljubljani izkazuje do sedaj največji promet, čez 2190 milijonov kron s 262.837 vplačili in izplačili, torej za 326 milijonov kron več kot v mesecu marcu. Skupno i stanje imovine koncem maja je znašalo
368 milijonov, t. j. 91 milijonov kron več kot koncem aprila.
Poročilo poštno-čekovnega urada v Ljubljani. Vlog je bilo 105.879 v znesku od K 458,597.455.78, od tega v kliringu Sita? v znesku od K 152,225.124.54. vplačano pri naši blagajni 485 v znesku od K 47,127.868.24. Izplačil je bilo 50.191 v znesku od K 432,609.078.46. od tega ▼ kliringu 2868 v znesku od K 152 milijonov 225.124.54, izplačano pri naši blagajni 768 čekovnih nakaznic v znesku od K 13,286.028.35 in 1849 blagajniških čekov v znesku od K 106,332.819.45.
Padanje tečaja poljske marko. Poljska marka hitro pada. 1. maja se je plačevalo za 100 poljskih mark se 8 nemških mark, 1. junija 6, 7. junija pa le še 4. To je dosedaj najnižji tečaj, katerega je doživela poljska marka.
Carina.
Surtaksa *a uvo* i* Nemčije ukiujo-un. Kakor se doznava iz Nemčije, je plačevanje 50 odstotkov pri uvozu iz Nemčije ukinjeno.
Certifikati o izvoru blaga. Gremij trgovcev v Ljubljani je na svojo vlogo z dne 9. t. m., št. 820, na generalno direkcijo carin v Beogradu dobil obvestilo, da ni treba več prilagati pri zacarinjenju poštnih paketov certifikate o izvoru blaga. Vse gremijalne člane obveščamo o tej določbi generalne carinske direkcije, ki bo gotovo pripomogla v veliki meri k hitrejšemu prometnemu poslovanju.
Kazajive manipulacijo inozemskih trgoveev in verižnikor. Se vedno se ponavljajo slučaji, da inozemski trgovci in pa verižniki dovažajo blago v Ljubljano ter ga tu zacarinijo z obrtno legitimacijo in carinsko izkaznico tukajšnjih tvrdk. Gremij trgovcev v Ljubljani opozarja na dejstvo vse svoje člane z opozorilom, naj se ne spuščajo v take manipulacije, ki so kaznjive, ter trgovcem samim škodljive tako v davčnem kakor tudi v trgovskem oziru.
Trošarina na naravne mineralne r*-«1*. Finančno-ekonomski komite je sprejel novo trošarinsko uredbo, ki ukinja trošarino na kisle vode in soda vodo. Od rina se bo plačevalo trošarine 1 K po litru, odnosno od zaprtih steklenic, ki vsebujejo največ tri četrt litra po 1 K 60 vin. S tem je vlada upravam mineralnih ▼relcev, ki so pod visoko trošarino silno trpeli, vsaj nekoliko odpomogla.
Davki,
Davek na kuhanje žganja ukinjen.
Na zahtevo ministrstva za poljedelstvo 1. Pucelja je finančno-ekonomski komite »klenil, da se v krajih tostran Save in Donave ukine davek na kuhanje žganja. Navedeni davek je bil visok, zato bo ukinjenje tega davka za naše kmetovalce veliko olajšanje, tembolj, ker prebivalci onstran Save in Donave tega davka niso plačevali.
Promet.
Podaljšanje kočevske železnice. Dno
12. junija se je vršilo v Predgradu, občina Stari trg pri Črnomlju, zborovanje dvanajstih občin v svrho podaljšanja ko-čevkse železnice po kočevski in poljanski dolini. Skrajni čas je že bil, da so se •estale te občine in izvolile iz svoje srede odbor, čigar naloga je. povedati ljudstvu, da je pri podaljšanju kočevske železnice edino prava pot, če teče proga po naravni, najcenejši in najkoristnejši črti t. j. po kočevski in poljanski dolini v Srpske Moravice. Ediuo ta proga je za
«nr>h° velikega Pomena, ker se nahajajo ob nje, bogate žile premoga in železne uide tei povsodi preobilo lesa. Nadalje so pomembne tudi velike podzemeljske jame, slične onim v Postojni. Železniško obratovanje bo elektrificirano potom večtisoč konjskih sil močne Kolpe, kar bo še bolj prihranilo državi na tozadevnih stroških. Nadalje bo ta proga korist mnogobrojnim obširnim občinam, kajti družine bodo dobile doma kruha, ga ne bo treba iskati po Ameriki. Na tak način bodo državni, tranzitni in lokalno-gospodarski interesi spojeni. Sedež odbora je v Ljubljani, poštni predal 85.
Promet na progi Maglaj-Bosanski Brod ustavljen. Naliv in povodenj pri Maglaju, na progi Sarajevo—Bos. Brod uta na nekaterih mestih železniško progo tako poškodovala, da je celokupni promet med Maglajem in Bosan. Brodom do nadaljnega ustavljen. Osebni vlaki vozijo le med Sarajevom in Maglajem.
Povišanje pristojbin za postavljanje in odvažanje vagonov na in iz industrij-
skih tirov. Od 15. t. m. veljajo za postavljanje vagonov na industrijske tire in odvažanje istih zvišane pristojbine.
Pošte v kopališčih. Ministrstvo za narodno zdravje je prosilo ministrstvo za pošto in brzojav, da se v kopališčih vzpostavi poštuo-brzojavni promet.
Poštni paketi iz Amerike. Po poročilu naših konzulatov v Ameriki je med našimi in amerikanskimi poštnimi upravami sklenjen sporazum o pošiljanju poštnih paketov iz Zedinjenih držav v našo državo. Paketi se zamorejo oddajati do leže 22 funtov. Zaviti morajo biti tako, da jih carinski uradniki lahko pregledajo in da ne ovirajo dela poštnih uradnikov. Taksa za pošiljanje stane 12 centov po funtu, vendar se nanaša ta taksa le na prevoz paketov do Dubrovnika. Od Dubrovnika do mesta, kamor je paket namenjen, plačajo prejemniki naknadno poštno pristojbino. Odpošiljatelj mora priložiti paketu carinsko deklaracijo, napisano na posebnem vzorcu, ki vsebuje naslov, obči opis paketa, točno zajavo vsebine in vrednosti. Deklaracija mora biti opremljena z natančnim naslovom in podpisom odpošiljatelja. V pakete se ne sme vlagati sledečih predmetov: tobaka, cigaret saharina, baruta, raznih eksplozivnih in lahko gorivih predmetov, papirja za cigarete, mrtvih in živih živali, sadja in zelenjave, to je obče kvarljivih predmetov. Pošiljanje vseh drugih trgovskih predmetov in blaga je dovoljeno. Pakete se zamore odpošiljati priporočeno, izplačana odškodnina za eventualno zgubljen ali okraden paket pa ne bo nikdar višja, kot 50 frankov.
Promet z Nemčijo. Med našo državo in Nemčijo še ni vzpostavljen promet z direktnimi tovornimi listi. Do sedaj Je ta promet aktiviran le z Avstrijo, Čehoslo-vaško in Italijo, dočim z vsemi drugimi državami še ni dovoljen.
Dobava, prodaja.
Prodaja lesenih zabojev. Intendanta savske divizije v Zagrebu, Gajeva ulica št. 30, soba 11 bo prodajala 25. t, m. potom javne prodaje 10.574 rabljenih praznih zabojev raznih velikosti. Zaboje, ki so uporabljivi, se zamore videti vsaki dan v skladišču, Savska cesta št. 4 med
3.	in 6. uro popoludne.
Prodaja starega papirja. Ravnateljstvo državnega računovodstva bo prodajalo dne 26. junija t. 1. potom javne ustmene licitacije star papiv v prostorih navedenega ravnateljstva. Licitacija se bo vršila ob 9. uri dopoludne. Kavcija 10 odstotkov.
Oddaja tapetniških in pleskarskih del. Poverjeništvo za socialno skrbstvo, invalidski oddelek, želi oddati nastopna tapetniška dela: 1. Izdelavo 180 novih žimnic za železne postelje z žično mrežo, in sicer po ene žimnice za vso postelj (ne tridelne). Blago za prevlako in morsko travo za polnitev dobavi invalidski oddelek sam; druge potrebščine, kakor sukanec itd., pa bo morala dodati firma, ki prevzame izdelavo. 2. Predelavo in čiščenje 60 tridelnih žimnic (180 kosov). Predmete, potrebne za to delo, kakor sukanec itd., dobavi ponudnik. 3. Prepleskanje 180 železnih postelj, ki so opremljene z mrežo, z belo, odnosno svetlosivo barvo ali ličilom. Dela ad 2. in 3. bi se morala izvršiti v zdravilišču za invalide na Golniku. Pismene, zapečatene ponudbe (pravilno kolkovane) naj se pošljejo na gornji naslov najkesneje do dne 25. junija 1921. Na zavitku je izrečno označiti: »Ponudba za tapetniška dela«. Rok za izvršitev razpisanih del je 4 (štiri) tedne od dne naročila. Poverjeništvo si pridržuje pravico, da sprejme iznied prispelih ponudb eno ali tudi več. Kot varščina za pravilno in točno izvršitev se pridrži do končne pravilne izvršitve 10
0 stotkov vsakega položenega računa.
1 acum se poravnajo vselej najkesneje
dni po pravilnem prevzemu izdelanih predmetov.
Prodaja ribje masti. Na podstavi členov 128. in 129. carinskega zakona bo ljubljanska carinarnica dne 22. junija 1921. na javni licitaciji prodajala 30 sodov S P 1-30 v nečisti teži 6407 kg ribje masti. Blago je cenjeno na 20.000 dinarjev (dvajsettisoč dinarjev). Licitacija bo zgoraj omenjenega dne ob petnajstih v skladišču »C« carinarnice. Licitanti polagajo za kavcijo 20 odstotkov cenilne vrednosti v gotovini.
AAAAAAA
Baroška konferenca odgodena. V
petek popoludne so se sestali pri min. predsedniku g. Pašiču gg. Trumbič, La-ginja, Nučič in predstavniki ljubljanske in zagrebške trgovske zbornice, da bi pretresali vprašanje luke Baroš. Ker je bilo premalo udeležnikov, se je seja preložila na soboto.
Nov hotel v Mariboru. Brata Tavčar v Mariboru namerava zgraditi velikansk hotel z najmodernejšim komfortom, ki bo prvi te vrste v naši državi. Hotel bo obsegal 200 sob ter. bo stal okrog 280 milijonov kron.
Tržno poročil«.
Trg.
Maribor. Volovsko meso 28 do 30 K, govedina 24 K, teletina 18 do 23 K, svinjina 82 K, sveža slanina 42 do 48 K, prekajena 52 do 72, oven komad 150 do 280 K, kozlič 80 do 100, piščanec 30 do 40 K, kokoš 60 do 80 K, gos 120 do 160 160 K, raca 60 K, surovo maslo 64 do 80 K, mleko (liter) 5 do 0 K, jajce (komad)
1	do 2 K, moka št. 0 17 K, kaša 10 K, krompir zgodnji 14 do 16 K, kumarce 6 do 20 K. grah luščen 16 do 20 K.
Poljski pridelki.
Vinkovei. Dovozi pšenice slabi. — Mlini ustavljajo pogon. Pšenica notira 1020 do 1030 K, koruza se prodaja po 425 do 430 K, oves po 460 do 470 K.
Kava
Hamburg: Rio loko M 5.50—6, Santos: Regular 5 80 G®od M 6 25, Superior M 6.50—7, Prima M 7.—7.50, Entraprime M 7.80—8, Minas M 6, Java Robustu M 6, Haiti M 8, neprana centralno amerikanska M t—10.50 po
V. kf.
Čaj.
Londpn: po Ib: Indian comon leaf
3	*/t dolarje.
Svila
Lyon: Grčges Civennes ertra 12 do 16 fr. 155—160, France ler ordre 12/16 fr. 130, Italie extra 12/16 fr. 140—145, ler ordre 9/11 fr 125. Piemont et Messine extra fr. 140, extra 12/16 fr. 150—155. Organsins Italie ler ordre 20/22 fr. 150—155 Pičmont et Messine extra 20/22 fr. 175. Gr6ges Chlne filatures: Soy lun extra et I 9/11 fr. 180. S«y lun extra et 1 11/13 fr. 170, Centaur extra 9/11 fr. 167. W T. K. extra 11/13 fr. 155, Hyacinte
l	13/15 fr. 150, Sin cheong factory 3e fil 9/11 fr. 145. Ewo 3e fil 10/12 fr. 140. Grčges Canton filatures: Chun sun hang 13/15 fr. 137, Petit extra 13/15 fr. 135. Best I 13/15 fr. 120 do 125, ler ordre 18/22 fr. 110—115.
Borza.
17. Junija.
Zagreb, devize: Berlin 210.50 — 211.50, Bukarešta 227 — 230, Milan 730 — 731.50, London 550, Pariz 1180
— 1188, Praga 199.50 — 201.50, Švica 2435 — 2440, Dunaj 21.75 — 21.80, Budimpešta 57.25 — 57.50, Newyork kabe! 142 — 143, ček 141 — 141 50. Valute: dolar 137 — 138, avstrijske krvne 22.50, levi 165, rublji 31, češke krone 202, napoleondori 455 — 460, marke 214 — 216, leji 225, lire 725
— 730.
denar blago
Ljubljanska kredit, banka . 825 845 Jadranska banka ....	1900
Narodna banka .... 525 Slov. eskomptna banka . .	600
Beograd, valute: dolar 35 — 35.40, funti 134 — 135, franki 290 — 292, lire 180 — 183, leji 56 — 56.25, levi 40 — 40.50, marke 54 — 54.25, češke krone 50, avstrijske krone 5.70
5.80, napoleondori 113 — 113.19. Devize: London 135 —135.60, Praga 50 25 — 50.50, Pariz 295 — 297, Berlin 52 80 — 52.90, Dunaj 5.46 — 5-47, Milan 182.50 — 183.
Veletrgovina
✓
/ K. Šarabon *
\
v Ljubljani
prlporota
%
S
£ špecerijsko blago N
P raznovrstno žganje	\
\	moko	/
in deželne pridelke ^ raznovrstno rudninsko ^
\ 22, 10-10 vodoy	/
/ lastna praiarna	za kavo	\
%, In mlin za dliave	/
/ z električnim obratom. \ S	Ceniki na razpolago.	/
\/\/\/*\/\/\/\/ Tovorno pletenin	In tkonln
JOSIP KUNZ & KOMP.
Ljubljana. Poljanski nasip (0
izgotavlja po primernih cenah in najnovejših vzorcih berlinske rute (volnene) raSel-rute, ženske naglavne 5ale, razne rute (Cachnez), svilene modne kravate (za gospode in dame), svilene modne šale (za gospode in dame), angleške športne šale (za gospode in dame). Cenjenim odjemalcem in zastopnikom svetujemo, da nam po možnosti sporoče celotno potrebo in to radi tega, ker se na eni strani cene surovinam vedno dvigajo, na drugi strani pa naknadnih naročil ne moremo Izvršiti, ker dela tovarna samo po naročilu In sl ne nabavlja zalog.
Tovarna olja In flrneža j
Zabret & Ko.
Britof pri Kranju (Slov.).
SkladlKei Beograd, Novi Sad.
NAJCENEJE.
Proizvaja jedilno laneno olje, tehnKno laneno olje, prlma laneni flrnei, lanene tropine In druge vrste oljnih Izdelkov.
Brzojavil ZABRET, KRANJ.
r. i.... >.
Galanterijo, drobnarija, papir in pletarshl Izdelki na debelo
Baloh in Rosina
MARIBOR, Grajski trg št. 3.
Bazžirinjtc Trgovski listi
Valenco sprejme takoj
i. Klemenčič, trgovec z mešanim blagom v Kamniku.
Veletrgovina
Muko Jesih
Rodnih Ljubljana
Dolenjska cesta. Tel. 5t. 518.
KonkureoCne cene!
priporoča svojo vedno sortirano zalogo izbornih štajerskih, dolenjskih, banatskih, dalmatinskih, črnih in belih vin.
Zahtevajte ponudbe!
^qqqpqqic
ddbbbbbbi!±jb^
Tel. št. 261 in 413. - Brzojavni naslov: „Banka“, Ljubljana
ia. j j Del
ibbbbibbbbbbbbb Delniška glunico 50,000.000 H. - - Rezervni zsklodl 45,090.000 K.
ILj^Tolja-risfest kreditna Tos-nik:©*
LJUBLJANA, Stritarjeva ulica 2, se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle.
Podružnice: Split.MmiTrst,Sarajevo, Gorica,[sije,Maribor,Borovlje,Ploj.Brežice. j| Prodala srečke razredne loterije.
Mii uablonlka iiiia is-portna trgovina il zaslepila
sorodne stroke, Id iina na Ljubljanskem Velikem Semnju svoj oddelek In bi protf delnemu povračilu najemnine In prodajni proviziji razstavila njene proizvode.
Pojasnila daje iz prijaznosti trgovsko obrtniška zbornica v Ljubljani.
K® ž&Sč&rSiSH33&& .aua^iJS Gosposka ulica št. 38.
* aiiuiiiiuiif Telefon interurb. 389. nudi v nakup najboljši nemški proizvod:
POSTEKLEN PAPIR (Glaspapler, FHntpapier), ŠMIRKOV PAPIR (Sthmlrgelpapir), ŠMIRKOVO PLATNO (Schmirgel-leinen), vsakovrstno BRUSILNO PLATNO (Schleiftiicher), posuto s steklom ali šmirkom za trgovino in industrijo.
Zahtevajte cenike!
Prva jugoslovanska tovarna tehtnic
e
dobavitelj državne in južne železnice v Jugoslaviji, se priporoča za mnogobroj. a naročila. Cene zmerne, postrežba točna.
Nedič, Rokove & Zanki,
prej:
A. Zanki sinovi.
Tovarna kemičnih in
Centrala: Ljubljana. O. z
Brzojavi: Merakl Ljubljana.
rudn. barv ter lakov.
o. z. Skladišče: Novisad.
Telefon: 64
Emajlni laki. Pravi fflrnež. Barva za pode.
Priznano najboljfia in zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv, suhe ln oljnate, mavec (Glps), mastenec (Federvvelss), strojno olje, karbollnej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drug) v to stroko spadajoči predmeti.
»MERAKL«. Lak za pode. »MERAKL«. Linoleum lak za pode. »MERAKL«. Emajlni lak. »MERAKL«. Brunoline.
Ceniki se zaCasno ne razpošiljalo!
L C. MAVER
LJUBLJANA
MANUFAKTURA
EN GROS
EN DETAIL
:
r. 1Z Dl D. V
i I
L
je sklenila v svoji občni seji dne 12. junija 1921
lifeTrid-a-cijo podjetja-
Podjetje je na lepem prostoru tik kolodvora v Križovcih pri Ljutomeru, na križišču treh okrajnih cest, opremljeno z najmodernejšimi novimi opekarskimi stroji na pogon z 100 HP dieselmotorjem, umetne sušilnice (patent ing. Geiger Konstanz), elektrarno, ki razven obrata razsvetljuje še tri sosedne občine. Mreža električnega voda je last opekarne. Velika zaloga različnega inventarja in materijalij kakor: avtomatični vozovi za spravljanje opeke v umetne sušilnice, tračnice, 250.000 komadov remic itd. Obratuje se lahko celo leto, ter izdela do 6,000.000 različne robe iz najboljše v Pragi in Ljubljani strokovno preizkušene in kot najizbornejše vrste kvalificirane ilovice, katere zaloga je na lastnem posestvu neizčrpna K podjetju bi se lahko postavil še umetni mlin in žaga za boljše izkoriščanje gonilne sile. Razen lega spada k podjetju še 10 oralov lepega mladega gozda, ki se lahko s podjetjem ali brez istega kupi. Zaradi izborne kakovosti izdelane robe je podjetje sloveče po vsej bivši Avstro-Ogrski, tako, da je odjem izdelane robe najsigurnejši. Reflektanti se vabijo. Cena po dogovoru.
KRIŽEVSKA OPEKARNA V KRIŽOVCIH.
———	tiskarna	Makso	Hrovatin	v	Ljubljani.
Lastnik: Konzorcij za izdajanje »Trgovskega Lista«. — Glavni urednik: Peter Kastelic. - Odgovorni urednik. Franjo Zebal.