HIP ^^ IliP lik IP^P	Mk
JMSB&
LETO Lili, št. 15 PTUJ, 13. APRIL 2000 CENA 130 tolarjev
TA TEDEN / TA TEDEN
Ples vampirjev
Nad slovensko prestolnico se je konec prejšnjega tedna vlek-
la megla obsojevalnih, napadalnih, prepričevalnih, zasmeho-
valnih, natolcevalnih in sprenevedovalnih besed. Tu in tam se
je pooblačilo nad celo državo in hvala bogu, da letni čas ni bil
primeren za grmenje, treskanje in točo. Če bi vreme šlo v ko-
rak z našimi vrlimi političnimi prvaki in poslanci, bi se zago-
tovo zgodilo kaj hudega.
Dogajanje v parlamentu je doseglo širše dimenzije. Iz poli-
tične kriminalke je na čase preraščalo v farso, se ob uporabi
živalskih nazivov dotaknilo meja basni in se v nočnem času
sprevrglo v ples vampirjev, ki so kupčkali s poslanskimi glaso-
vi, drug drugemu ter vsi skupaj državi pili kri in krojili njeno
usodo po meri svoje kože.
Dnevni del igre so počeli pred kamerami in očmi vesoljne
slovenske javnosti Ob silni skrbi za državo so nekateri gubali
čelo, zvijali obrvi ter siveli v glave in brade. Zagotovo ni
preprosto frustracijo svoje politične in karierske prihodnosti
prikazati kot problem države in njenih "spoštovanih" ljudi in
pri tem delati še iskren obraz rešitelja. Bojazen, da te volivci
pri tem spregledajo, je že kar mračnoumna, dvom v uspeh nas-
topa pa trajen vse do volitev.
Saj res, volitve. Zanje pravzaprav gre. Za prihodnjo delitev
položajev in težkih plačilnih list. Da jih, zbrane v Ljubljani,
skrbi Evropa in njen strogi pogled na naše dvorišče? Dajte no!
V času ogroženosti od zunaj smo Slovenci vedno strnili hrbte
in kazali zobe. Tokrat se, že predolgo in preveč usodno, žremo
med seboj. Bo zagato rešila nova vlada, je rešitev v predčasnih
volitvah? Če se politika toliko sklicuje na ljudsko voljo, naj bi
odločili državljani Po proporcionalnem, večinskem ali vmes-
nem sistemu. Nam je pravzaprav vseeno, ali zapiha ta ali oni
veter, le da razkadi meglo. v
Politiki pa naj za svojo pri- l —------ p.	—. -
hodnost začno skrbeti z de- aX^> V^— I
janji.	(J
V pričakovanju velike noči so v klubu Obzorje, ki deluje v okviru podjetja Animacija in pod
okriljem Zavoda za zaposlovanje Republike Slovenije, barvali pirhe s pomočjo različnih tehnik:
marmoriranja, voskanja, poslikave z akrilnimi barvami in obkvačkanja. Razstavili jih bodo v
prostorih minoritskega samostana na Ptuju. °	Foto: Majda Goznik
PTUJ / KLUB PTUJSKIH ŠTUDENTOV VABI
Filmski veter i v kinu
Klub ptujskih študentov, ki v zadnjih letih skrbi za doga-
janje predvsem med študenti in mladimi na območju UO
Ptuj, je vrsti svojih projektov in aktivnosti v marcu dodal še
eno novo. Gre za projekt Filmski večeri KPŠ, katerega
glavni cilj je ponuditi in popestriti ponudbo projekcij s
področja nima, ki se v rednem programu zaradi svoje spe-
cifike, to je domnevne neekonomičnosti, kljub nesporni
kvaliteti ponavadi ne pojavlja.
Trenutna ponudba žal ne za-
dosti okusu nekoliko zah-
tevnejše publike, zato že dalj
časa obstaja želja po dodatni
ponudbi filmov, predvsem s
področja umetniških stvaritev
nekaterih evropskih režiserjev
in scenaristov, ki so bili deležni
nagrad na vidnejših filmskih
festivalih v Evropi in svetu, a žal
realizacije vrsto let nismo
dočakali. Zdaj nam je to uspelo.
Na otvoritvenem večeru si je
okrog sedemdeset ljubiteljev
dobrih filmov ogledalo nekoli-
ko kontroverzno delo danskega
režiserja Larsa von Trierja.
Film, posnet po principih
DOGME-95, je poskrbel za po-
lemike že na filmskem festivalu
v Cannesu leta 1998, saj je tema,
ki jo obdeluje, in pa predvsem
način, kako se je tega lotil, dokaj
neobičajna in vsekakor vredna
ogleda.
Tudi drugi film, Praznovanje,
ki smo si ga ogledali 1. aprila, je
posnet po principih DOGME-
95 in je delo režiserja Thomasa
Vinterberga. Film je prejel
glavno nagrado žirije na films-
kem festivalu v Cannesu leta
1995, odlikuje pa ga predvsem
izjemno luciden in realističen
način prikazovanja razkritja in
razpleta dolgotrajne družinske
travme zlorabe otrok, ki je pri-
peljala do tragične smrti ene iz-
med žrtev in se nato na očetovi
60. letnici dramatično razplete.
Tudi v našem prostoru aktual-
na, a vedno nekoliko odrinjena
tema spolnih zlorab otrok in
predvsem odnosa javnosti do
storilcev in žrtev.
Filmske večere bomo nadalje-
vali v velikem slogu. V soboto,
15. aprila, se namreč na naše
platno seli delo velikega
španskega mojstra filmske
umetnosti, dobitnika letošnjega
oskarja za najboljši tujejezični
film ter številnih drugih nagrad
Pedra Almodovarja. Film z
naslovom Vse o moji materi je
navduševal in še vedno nav-
došuje gledalce po celem svetu.
Posnet v značilnem avtorjevem
slogu z izjemno karakternimi
vlogami ter začinjen s španskim
temperamentom in strastjo nam
razkriva intimne plati junakov
ter avtorjevo doživljanje samo.
Mojstrovina, katere ogleda ni-
kakor ne smete odložiti.
Že v petek, 5. maja, pa sledi
film Goli (Naked) britanskega
režiserja Mike Leigha, avtorja
uspešnice Skrivnosti in laži.
Film Goli je prav tako poskrbel
za vznemirjenost med kritiki in
gledalci, ki so ga sprejeli zelo
različno. Postpunkovski hipe-
rinteligentni filozofirajoči anti-
junak Johnny nas popelje v fil-
mu skozi temne strani človeške
duše. Razgrinja temne plati
družbe in posameznika v urba-
nem globalizirajočem svetu na
prehodu v novo tisočletje. Film
odlikujeta odlična režija in igra
glavnega junaka Davida
Thewlisa, dobitnika številnih
nagrad (glavna nagrada v Can-
nesu 1993).
Filmski večeri KPŠ so torej
priložnost za vse tiste, ki radi
gledajo dobre filme. Pridite in
uživajte z nami!
PV
PTUJ / OGLED RAZSTAVE IN
NOVOSTI V PTUJSKI KLETI
Ptujski vodniki in
turistiini deiavti vabijo
Že drugo leto zapored so aktivnosti, ki jih ptujski tu-
ristični vodniki izvajajo ob svetovnem dnevu turisti-
čnih vodnikov (ta je 21. februarja), pomaknili v april.
Lani so vse, ki imajo mesto radi in jih zanima njegova zgo-
dovina, vabili na ogled mitrejev in razstave Dobrote slovens-
kih kmetij. Letošnji program, ki ga bodo Ptujske vedute iz-
vedle z zunanjimi sodelavci (Vinarstvom Slovenske gorice -
Haloze Kmetijskega kombinata, in Pokrajinskim muzejem
Ptuj), se bo pričel v soboto, 15. aprila, ob 10. uri na ptujskem
gradu.
Udeleženci si bodo najprej ogledali razstavo o viničarjih,
skozi katero jih bo popeljala muzejska etnologinja Monika Si-
monič. Ob 11. uri pa se bo pričel ogled novosti v ptujski vinski
kleti, vodil ga bo vodja turističnih programov v ptujski kleti
Boris Zajko. Gostitelji bodo udeležencem natočili tudi nekaj
vrst kvalitetnega ptujskega vina.
Vabilo za ogled razstave in novosti v ptujski vinski kleti vel-
ja vsem ljubiteljem mesta.
MG
2
Četrtek, 13. april 2000 - TEDNIK
AKTUALNO
SPODNJE PODRAVJE / JAVNA DELA V LETU 2000
Pomoč brezposelnim
do zaposlitve
V zadnjih letih so se v Sloveniji uveljavila javna dela, saj po
mnenju Zavoda RS za zaposlovanje sodijo med najučinkovi-
tejše ukrepe zmanjševanja brezposelnosti. Gre za lokalne ali
državne zaposlitvene oblike, ki se organizirajo zaradi izvajan-
ja soeialnovarstvenih, izobraževalnih, kulturnih, naravovarst-
venih, komunalnih in drugih programov. Razpisuje jih Zavod
Republike Slovenije za zaposlovanje in so pod enakimi pogoji
in kriteriji namenjena brezposelnim osebam, ki so prijavljene
na uradih za delo Zavoda Rep. Slovenije za zaposlovanje.
Leta 1991, ko so se pričela, je
bilo vanje vključenih 1200 brez-
poselnih oseb, leta 1998 pa že
10.641. Do oktobra 1999 je bilo
vanje vključenih 10.503 ude-
ležencev, kar pomeni 8,6 % vseh
brezposelnih.
S 1. januarjem 2000 brezposelne
osebe, vključene v javna dela, z
izvajalcem javnih del sklenejo
posebno pogodbo o zaposlitvi za
krajši od polnega delovnega časa,
in sicer za 30 ur (štiri dni) na te-
den oziroma za 75 odstotkov pol-
nega delovnega časa. Peti dan je
namenjen vključevanju v infor-
macijske pisarne, programe uspo-
sabljanja in izobraževanja ter
iskanju zaposlitve.
Javna dela brezposelnim omo-
gočajo, da se ponovno vključijo v
svet dela, povečajo svojo konku-
renčnost na trgu dela, ohranijo in
razvijejo delovne navade ter ob
pomoči države prispevajo k za-
gotavljanju lastne socialne var-
nosti. Po drugi strani ta dela
vzpodbujajo tudi socialno-eko-
nomski razvoj lokalnih skupnos-
ti, saj omogočajo opravljanje del
in storitev, ki jih ni mogoče izva-
jati kot redno dejavnost, s tem pa
prispevajo h kakovostnejšemu
življenju občanov. Prav tako od-
krivajo nove tržne priložnosti,
dajejo izvajalcem in naročnikom
priložnost, spoznati in vzgojiti
kader za kasnejšo zaposlitev.
Pri sklepanju pogodbe o javnih
delih so prisotni Zavod RS za za-
poslovanje, izvajalec javnega dela
in naročnik javnega dela.
Izvajalci javnih del so pravilo-
ma ustanove in podjetja (javni za-
vodi, javne ustanove, društva, ne-
profitne organizacije ...), ki se
ukvarjajo z dejavnostjo na po-
dročju:
-	socialnega varstva
-	izobraževanja
-	kulture
-	turizma
-	varstva okolja
-	oživljanja kulturne dediščine
Dejavnost izvajalca mora biti v
javnem interesu in neprofitne na-
rave, saj z javnimi deli ne sme
povzročati nelojalne konkurence
na trgu ali pridobivati dobička.
Izvajalec uvaja udeležence javnih
del v delo in organizira delovni
proces. Svoje sodelovanje in ob-
veznosti dogovori izvajalec s po-
godbo o izvajanju javnih del z Za-
vodom RS za zaposlovanje.
Izvajalec javnih del zagotavlja:
-	napotitev brezposelne osebe
na zdravniški pregled
-	sklenitev posebnih pogodb o
zaposlitvi z vključenimi brezpo-
selnimi
-	obračun za izplačilo plač in
stroškov v zvezi z delom (prehra-
na, prevoz) brezposelnim osebam
na osnovi evidenc prisotnosti na
delu
-	udeležbo na usposabljanju za
izvajalce javnih del
-	organizacijo dela in uvajanje
brezposelnih v delo
-	strokovno vodenje in men-
torstvo
-	strokovno usposabljanje v
skladu s prijavljenim programom
za brezposelne osebe
-	varnost pri delu in zaščitna
sredstva
-	strokovni nadzor nad izvajan-
jem javnega dela
Naročniki javnih del so javne
ustanove in druge neprofitne in-
stitucije (občine, javni zavodi,
društva).
Naročnik javnih del zagotavlja:
-	javni interes za izvajanje pro-
grama javnega dela
-	pridobitev ustreznih soglasij
za začetek javnih del
-	sredstva za del stroškov izho-
diščnih plač za brezposelne ose-
be, vključene v javna dela. Pri
določitvi deleža sredstev za izho-
diščne plače se upošteva vrsta del,
ki se bodo opravljala v okviru
programa javnih del, gospodar-
ska razvitost, delež brezposelnih
v prebivalstvu v občinah, v kate-
rih se bodo opravljala javna dela
-	sredstva za nagrajevanje
uspešnosti brezposelnih oseb,
vključenih v javna dela
-	sredstva za materialne stroške,
vključno s stroški prostorov in
potrebne opreme
Obveznosti Zavoda RS za za-
poslovanje:
-	napotitev brezposelnih oseb za
vključitev v javno delo
-	stroški zdravniškega pregleda
-	organizacija in plačilo stro-
škov usposabljanja za javna dela
-	sredstva za organizacijo javnih
del in mentorstvo
stroški programov po-
speševanja poklicnega in oseb-
nostnega razvoja brezposelnih
-	stroški prevoza na delo z jav-
nim prevoznim sredstvom za
brezposelne osebe
-	stroški prehrane za brezposel-
ne
-	sredstva za del stroškov izho-
diščnih plač za brezposelne ose-
be, vključene v javna dela
-	nadzor nad izvajanjem javnih
del
V Podravju je bilo v letu 1999
(od 1.1. do 31.12.) vključenih
2514 brezposelnih oseb v 292 pro-
gramov javnih del. Od 1. januarja
letos imajo z Zavodom Republike
Slovenije sklenjeno pogodbo za
kreiranje javnih del na področju
Podravja štiri podjetja: Animaci-
ja, d.o.o. (občine Ptuj z okolico),
Impol Kadring, d.o.o. (Slovenska
Bistrica z okolico), Made, d.o.o.
(Maribora in druge občine v Po-
dravju), As - Asistent, d.o.o.
(Maribor in druge občine v Po-
dravju).
PTUJ / NA GRADBIŠČU GIMNAZIJE
Vidnih že vseh
24 novih učilnic
Dela pri gradnji nove ptujske gimnazije neza-
držno potekajo. Vidnih je že vseh 24 novih učilnic.
Dober potek gradnje daje upanje, da bo do selitve v
nove prostore prišlo do 20. avgusta. Pričakovati je,
da bodo do tega datuma izpeljane tudi vse formal-
nosti glede izločitve gimnazije iz Šolskega centra in
organizacije samostojnega zavoda Gimnazija Ptuj.
MG
Nova ptujska gimnazija nezadržno raste.	Foto: Črtomir Goznik
I LIRIKA - BORZNOPOSREDNISKA HISA /
TEDENSKI KOMENTAR
Končno
pomlad
Po dolgem obdobju negativnega gibanja
tečajev vrednostnih papirjev se je stanje v pre-
teklem tednu le obrnilo nekoliko na bolje. Pozi-
tivnemu gibanju tečajev delnic ni sledil večji
promet, kar nam ne vliva zaupanja v nadaljnjo
rast vrednostnih papirjev. Slovenski borzni in-
deks se je v enem tednu zvišal za več kot od-
stotek. Njegova vrednost se je v petek zakl-
jučila pri 1.751 indeksnih točkah. V prid rasti
govorijo tudi zadnji podatki o uspešnosti poslo-
vanja slovenskih gospodarskih družb v pretek-
lem letu. Neto čisti dobiček slovenskih podjetij
je po podatkih Agencije za plačilni promet v
letu 1999 znašal 119,5 milijarde tolarjev. Skupni
prihodki podjetij so se lani v primerjavi z letom
1998 povečali za 12 odstotkov na 7.843 milijard
tolarjev, v istem obdobju pa so se odhodki
povečali za 11 odstotkov na 7.692 milijard tolar-
jev. Od skupno 34.687 gospodarskih družb je v
preteklem letu pozitivne rezultate prikazalo 67
odstotkov podjetij, medtem ko seje poslovanje
v rdečih številkah končalo za 33 odstotkov pod-
jetij, ki so skupno prikazala 139,3 milijarde to-
larjev izgube.
Najvišjo rast v najvišji borzni kotaciji je pretekli
teden zabeležila delnica Radenske. Njena vred-
nost se je ob močnejšem povpraševanju s stra-
ni le enega kupca povišala na 1.950 tolarjev
oziroma za več kot 7 odstotkov v enem tednu.
Veliko sta k rasti slovenskega borznega indek-
sa prispevali tudi farmacevtski delnici, ki imata
v njem tudi največji ponder. Z delnico Krke se je
že trgovalo pod 25.000 tolarji, zatem pa so in-
vestitorji njeno ceno naglo zviševali. Tečaj se je
med tednom dvignil celo preko 26.000 tolarjev,
ob koncu tedna pa se je rast nekoliko umirila,
tako da je delnica padla na 25.859 tolarjev.
Enaka zgodba se je odvila tudi pri delnici Leka,
ki je med tednom porasla prek 33.500 tolarjev.
Nadaljnjo rast tečaja oziroma vsaj njegovo
stagniranje pri tej vrednosti so tokrat zopet pre-
prečili tujci. Ob nekoliko višji ceni so se na trgu
pojavili tuji vlagatelji s prodajnimi naročili, kar je
zbilo ceno Lekove delnice na 32.893 tolarjev.
Pozornost pri delnici se bo tudi v prihodnje os-
redotočila predvsem na posrednike, katerih
dejavnost lahko neposredno povezujemo s tuj-
ci, saj bo v primeru nadaljnjih prodaj cena ver-
jetno še nekoliko padla, povpraševalci pa se
bodo umikali na nižje nakupne nivoje. Rast je v
preteklem tednu zabeležila tudi delnica Luke
Koper. Njena vrednost se je po dolgem času le
odlepila od podpornega območja 3.000 tolar-
jev. Rast delnice lahko poleg splošnega razpo-
loženja na trgu pripišemo tudi reakciji glede
odločitev o Globalnem logističnemu servisu.
Ob pogledu na preteklo gibanje delnice lahko
ugotovimo, da je bila njena cena pred informa-
cijami o združevanju v GLS relativno višja od In-
tereuropine, zato bi bilo v prihodnje tudi
mogoča nekoliko višja rast Luke v primerjavi z
Intereuropo. To se je izkazalo tudi v preteklem
tednu, saj je delnica Intereurope izgubila 1,4
odstotka. Takoj po objavi dvomov o združitvi so
investitorji razprodali delnice Intereurope do
tečaja 2.300 tolarjev. Do konca tedna se je nje-
na vrednost le uspela popraviti, tako da je te-
den končala pri 2.367 tolarjih. Lepo se je popra-
vila tudi delnica Mercatorja. Njena vrednost se
je gibala na meji 14.000 tolarjev, pretekli teden
pa se je povišala za 3 odstotke na 14.461 tolar-
jev. Enako rast je v preteklem tednu dosegla
tudi ena izmed najboljših delnic prostega trga.
Gorenjeva delnica se je po tednu dni trgovanja
pod 2.100 tolarjev zopet prebila nad to mejo,
potencial pa je glede na poslovanje podjetja in
investicijsko dejavnost še precejšen.
Veliko bolj kot uradna borzna kotacija se je na
optimizem odzval trg pooblaščenih investicij-
skih družb. Indeks PIX je v zadnjih sedmih dneh
pridobil na svoji vrednosti kar 4 odstotke. Pri
rasti so prednačile predvsem družbe z najmanj
izkoriščenih certifikatov. V povrečju so se njiho-
ve vrednosti povišate za nekaj manj kot 5 od-
stotkov, med njimi pa sta bili najbolj v ospredju
Pomurska investicijska družba 2 in Nacionalna
finančna družba 2. Zanimiva je bila tudi objava
o pridobljenem kvalificiranem deležu v Triglavu
stebru I. Bank Austria Creditanstalt je v tej
pooblaščeni investicijski družbi pridobila vec
kot 5-odstotni delež, kar se bo mogoče v pri-
hodnje odrazilo tudi v boju za prevlado v tem
PID-u.
Po večmesečnem padanju tečajev na
Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev se je pre-
tekli teden stanje le nekoliko izboljšalo. Rast
tečajev je bila nagla in močna in se je v petek
končala s prodajami tujcev. Ob tako nizkem
prometu je nemogoče reči, da bo preobrat na
trgu dolgotrajnejši, vsekakor pa je bila rast v
preteklem tednu lepo upanje za prihodnost.
Matjaž Bernik, Ilirika BPH, d.d.
PTUJ / V RAIČEVI ODSTRANILI KOLIČKE S PLOČNIKOV
Seje prometna kultura izboljšala?
V Raičevi ulici v Ptuju so pred kratkim odstranili količke in
betonska korita, ki so preprečevali parkiranje na pločniku.
Kot so povedali v oddelku za gospodarsko infrastrukturo in
okolje v mestni občini Ptuj, ki ga vodi Herbert Glavič, so to
storili, ker so postali nepotrebni, saj ima občina vzpostavljeno
redarsko službo, organiziran odvoz nepravilno parkiranih vo-
zil s pajkom, prav tako pa nepravilno parkirana vozila "zdra-
vijo" z lisicami.
Odstranitev betonskih korit je
vzpodbudilo tudi Turistično
društvo Ptuj, ki je prepričano, da
ob količkih kazijo urejenost mes-
ta, saj po njihovem prepričanju
zaradi teh ovir ni privlačno za tu-
riste. Postavitev količkov je stalo
proračun 80 tisoč tolarjev, pomla-
dansko obarvanje bi stalo 60 tisoč
tolarjev, nekaj več kot polovica
tega zneska pa je stalo njihovo
odstranjevanje.
Ker je Raičeva ulica tudi šolska
pot, se je po tej poti naložba v
večjo prometno kulturo izplačala,
čeprav dvomi o takšnih in dru-
gačnih naložbah v urejenost ptuj-
skega prometa še vedno ostajajo.
Obrtniki in podjetniki v starem
mestnem jedru pa bodo tako ko
obiskovalci bodo najbolj zado-
voljni, ko bodo odstranjeni še po-
topni valji. Dodatnega navala
pločevine na tem območju se ni
bati, če je redarska služba učinko-
vita.
MG
Raičeva je izgubila količke.	Foto: Majda Goznik
TEDNIK je naslednik Ptujske-
ga tednika oziroma Našega
dela, ki ga je ustanovil Okraj-
\ ni odbor OF Ptuj leta 1948.
Izdaja RADIO-TEDNIK,
d.o.o., Ptuj.
Direktor: Franc Lačen.
i
\ Uredništvo: Jože Smigoc
| (odgovorni urednik), Jože
j Bračič, Majda Goznik, Viki
| Klemenčič Ivanuša, Martin
l Ozmec (novinarji), Slavko Ri-
! barič (vodja tehnične redakci-
] je) in Jože Mohorič (grafično-
I tehnični urednik).
Propaganda: Oliver Težak,
j ft 041-669-509.
Naslov: RADIO-TEDNIK, p.p.
95, Raičeva 6, 2250 Ptuj;
I Tf (062) 749-34-10,
| 749-34-15, 749-34-37;
l faks (062) 749-34-35.
Celoletna naročnina
i 6.760 tolarjev, za tujino
| 13.520 tolarjev.
Žiro račun:
| 52400-601-47280
Tisk: MA-TISK, Maribor.
Davek na dodano vrednost je
I vračunan v ceno izvoda in se
| obračunava v skladu s 7.
| točko 25. člena Zakona o
davku na dodano vrednost,
j Uradni list 23. 12. 1998, št 89.
1 Nenaročenih fotografij in
t rokopisov ne vračamo.
Strani na internetu:
| www.radio-tednik.si.
E-pošta:
| nabiralnik&radio-tednik. si
t tednik@amis.net
TEDNIK ■ Četrtek, 13. april 2000
3
POROČAMO, KOMENTIRAMO
Izvedeli smo
0 DELOVANJU OSNOVNEGA
ZDRAVSTVENEGA VARSTVA
Ptujski mestni svetniki in svetnice se bodo 1 7. aprila sestali
na 16. seji. Predvidoma bodo razpravljali o petnajstih
točkah dnevnega reda. Osrednja bo prav gotovo razprava o
delovanju zdravstvenega varstva v mestni občini Ptuj, ob tem
pa bodo svetniki sklepali tudi o spremembah statuta
Zdravstvenega doma Ptuj, ki od njih pričakuje tudi soglasje k
izplačilu za delovno uspešnost.
VABILO SOCIALDEMOKRATSKI MLADINI
Mestni odbor socialdemokratske mladine Ptuj vabi to so-
boto k čiščenju levega brega reke Drave, ki se bo pričela
ob 9. uri na ptujskem mostu za pešce. Akcijo bodo izvedli v
sodelovanju z Ribiško družino Ptuj, brodarskim društvom Ran-
ča in drugimi zainteresiranimi organizacijami. Akcijo, ki so jo
podprla tudi nekatera ptujska podjetja, bodo sklenili z
družabnim srečanjem, katerega sponzor je župan mestne
občine Ptuj Miroslav Luci.
TA TEDEN NA PTUiSKI TELEVIZIJI
v
Četrtek: Ob 21. uri bo v filmskem kotičku na programu film
z naslovom Anchor Zone Potitlan.
Sobota ob 21. uri in nedelja ob 10. uri: Najprej si bomo
ogledali glasbeno oddajo "Naj spot" s tujimi in domačimi
glasbenimi skupinami, sledili ji bosta poljudna oddaja "Kako
biti zdrav in zmagovati" in športna oddaja "Svetovni moto
šport".
Pripravila: MG
Izvedeli smo
MAKOLE
Jubilejno otenjevanje vina
Društvo vinogradnikov Makole vabi na deseto, jubilejno
ocenjevanje in degustacijo vina, ki bo jutri, v petek, 14. apri-
la, ob 15. ure dalje v domu krajanov Makole. Vinske vzorce
bodo sprejemali danes, 13. aprila, med 18. in 20. uri v domu
krajanov. Ocenitev enega vzorca vina je za člane brezplačna,
za vsak naslednji vzorec pa plačajo po tisoč tolarjev, nečlani
pa po tisoč petsto tolarjev.
Makolski vinogradniki pa vabijo tudi na deveti vinogradniški
ples, ki pa bo 29. aprila ob 20. uri v dvorcu Štatenberg, kjer bodo
med drugim vinogradnikom podelili priznanja in diplome.
VT
GOVORI SE ...
... DA je združenje brezposel-
nih Slovenije naslovilo na
§mxvni zbor ponudbo z nas-
lednjo vsebino: "Nudimo vam
storitve združenja in vam zago-
tavljamo, da so pripravljeni naši
člani za 500 jurjev na mesec v
parlamentu govoriti še večje
neumnosti od sedaj zaposlenih."
... DA je omenjeni najvišji
državni organ že imenoval Ko-
misijo za ugotavljanje odgovor-
nosti nosilcev javnih funkcij za
vpliv ulice na oblikovanje javnih
nastopov in mešanje zasebnih in-
teresov v sfero volilnozakonoda-
jnih postopkov.
... DA je zasedanje parlamen-
ta konec prejšnjega tedna tako
onesnažib okolje, da so se zgani-
li celo na tričetrt mrtvi Zeleni
Slovenije.
... DA bodo na Dolgih Njivah
pri Lenartu postavili dolg pres-
mec kar s helikopterjem. Butalci
pa bodo na presmečev vrh po le-
narškem vzoru navezali kar klo-
potec.
... DA smo nekoč z besedami
" Tak je kot presmec!" označevali
maligansko omamljene ljudi. Po
takratni omami so se ljudje strez-
nili, danes pa...
... DA državna institucija ne
dovoli porok v dornavskem gra-
du. Menda bi ambient še us-
trezal, le zgodovina je preveč
obremenjujoča: njegovi lastniki
so izumrli, mi bi pa radi pri-
raščali.
... DA je slovensko javnost
pretreslo razkritje, da so pred 18
leti v mariborski škofiji nastavili
prisluškovalne naprave. Če prav
pomislimo, so bili takrat res zelo
nevarni časi. Kar groza me je, če
pomislim, da v moji bližini še
vedno živi skrit sovražnik, ki mi
je takrat podtaknil žebljiček in
mi predrl kolo.
... DA bi v slovenskih šolah
morali takoj prenehati učiti
nemščino, saj sosednji glavar
zahteva za vse nemško govoreče
avtonomijo - Die neue Kultur-
bund.
... DA sta ormoški in podleh-
niški župan politično in tudi teri-
torialno daleč narazen. Imata pa
vseeno nekaj skupnega v odnosu
do občanov: "Bodite tiho in dajte
mi mir
ORMOŽ / 1 9. SEJA ORMOŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
Nova delovna mesta v jeseni
V ponedeljek, 10. aprila se je po dobrih petih urah končala
plodna 19. seja občinskega sveta Ormož, na kateri je bilo od
27 prisotnih samo 22 svetnikov. Zapletlo se je že na začetku,
ko se nekateri svetniki niso strinjali, da bi na tokratni seji
obravnavali potrditev Liljane Vogrinec za vršilko dolžnosti
direktorice Zavoda za informiranje Ormož. Kljub temu je
dnevni red s 16 točkami ostal nespremenjen.
Uvodoma je komandir poli-
cijske postaje Ormož Miran
Horvat podal informacijo o
trendih varnostnih pojavov na
območju občine Ormož v pre-
teklem letu. (O tej temi smo že
pisali v prejšnji številki našega
časopisa.) V naslednji točki so
obravnavali osnutek sprememb
in dopolnitev prostorskouredit-
venih pogojev v občini Ormož,
ki ga je pripravila ZEU - Družba
za načrtovanje in inženiring,
d.o.o., iz Murske Sobote. Javno
je bil razgrnjen od 16. septem-
bra do 16. oktobra. V tem času
so bile po krajevnih skupnostih
organizirane javne razprave, na
katerih so krajani podali svoje
pripombe, ormoški svetniki pa
so jih po dodatni obrazložitvi
Jane Kovač z Zavoda za urba-
nizem in ekonomiko - Družbe
za načrtovanje in inženiring iz
Murske Sobote obravnavali na
seji. Osnutke odlokov za
vzhodni in zahodni gričevnat in
južni ravninski del občine
Ormož so svetniki z upoštevan-
jem utemeljenih pripomb iz KS
Središče ob Dravi in Kog potr-
dili. Pripombe drugih krajevnih
skupnosti so bile neutemeljene.
Potrdili so tudi osnutek odloka
o ureditvi cestnega prometa v
Ormožu, ki ureja promet na
javnih prometnih površinah,
cestah, ulicah, trgih, poteh, ko-
lesarskih stezah, pločnikih, par-
kirnih prostorih, avtobusnih
postajališčih ter javnih do-
voznih cestah in poteh.
Zaradi uskladitve z zakonom o
uresničevanju javnega interesa
na področju kulture so svetniki
obravnavali dopolnitev odloka o
ustanovitvi javnega zavoda
Knjižnica Franca Ksavra
Meška. Zavod se bo v bodoče ra-
zen z knjižnično ukvarjal tudi z
založniško dejavnostjo in prire-
janjem razstav, sejmov in kong-
resov. Organ zavoda pa je poleg
uprave in sveta zavoda tudi stro-
kovni svet, ki ga sestavljajo stro-
kovni delavci zavoda in zunanji
strokovnjaki s področja dela za-
voda, ki jih imenuje svet zavo-
da. Na predlog Alojza Soka so
sprejeli amandma, ki določa, da
strokovni svet zavoda potrjuje
tudi letni program nabave stro-
kovne in leposlovne literature.
Izvajanje pokopališke in
pogrebne dejavnosti ter urejanje
pokopališč je bilo pred kratkim
preneseno na krajevne skupnos-
ti. Še vedno pa je občinski svet
tisti, ki odloča o višini najemni-
ne za grobove ter cenah za posa-
mezne storitve. Vse krajevne
skupnosti razen KS Ormož so
cene, ki se gibljejo v mejah po-
vprečnih v Sloveniji, med sabo
uskladile. Najnižje so v KS Sre-
dišče ob Dravi, ker delo opravlja
zaposleni grobar. Drugod so
višje predvsem zaradi dajatev na
pogodbeno delo, ki znašajo oko-
li 72 odstotkov. Cena za letni
najem groba se giblje od 1.300
do 1.673 tolarjev za kvadratni
meter. Svetniki so predlagane
cene potrdili.
Odločali so tudi o soglasju k
imenovanju Liljane Vogrinec
za vršilko dolžnosti direktorice
in glavne urednice Zavoda za
informiranje Ormož; ta delo po
sklepu sveta zavoda opravlja že
od 1. marca dalje. Uvodoma je
Miroslav Tramšek v imenu
svetniške skupine stranke LDS
in koalicije povedal, da bodo
dali soglasje zgolj zaradi omo-
gočitve normalnega delovanja
zavoda, moti pa jih, da so prisil-
jeni odločati o nečem, česar ne
poznajo. Predlagali pa so pono-
vitev razpisa po šestih mesecih.
Podali so tudi pozitivno mnenje
k imenovanju ravnateljev osno-
vnih šol, ormoške glasbene šole
in vzgojno-varstvenega zavoda
Ormož ter soglasno potrdili
predlagane člane svetov javnih
zavodov. Na koncu so obravna-
vali premoženjsko-pravne zade-
ve in pogodbe o nakupu
zamljišč in jih vse potrdili.
Ormoški župan Vili Trofenik
je podal obširno obrazložitev
prodajne pogodbe s podjetjem
Carrera Optyl, ki za zidavo treh
hal potrebuje zemljišče 3000
kvadratnih metrov; s tem bodo
omogočili zaposlitev 100 do 200
novih delavcev že v letošnji jese-
ni. Tako bo število zaposlenih v
tem podjetju, ki je v rokah tuje-
ga kapitala, narastlo od 350
nekoč in 850 danes na okoli
1000 delavcev. Ker se slovenska
vlada pripravlja na spremembo
zakonodaje, ki bo stimulativno
delovala na tuje investitorje, je
pogodba podpisana z odlogom
plačila za dve leti, kajti lastniki
tovarne niso zainteresirani za
nakup zemljišča, a ga zaradi
širitve proizvodnje potrebujejo
sedaj. V tem času bo morebiti
nova zakonodaja omogočala
rešitve, ki sedaj niso možne. Vili
Trofenik pa je povedal, da obs-
taja tudi možnost rešitve proble-
ma z občinskim odlokom, za kar
pa je potreben čas.
Majda Fridl
Svetniki so na tokratni seji povišali cene pogrebnih storitev. Na
fotografiji mrliška vežica pri Sv. Tomažu
OPLOTNICA / DESETA SEJA
OBČINSKEGA SVETA
0 varnostnih
razmerah v obiini
Poleg obravnave zaključnega računa občine Oplotnica za leto
1999 (tega so svetniki z nekaj pripombami sprejeli) je bila ob
običajnih vprašanjih in pobudah ter odgovorih nanje, med
drugim so govorili tudi o obveznem zbiranju odpadkov, os-
rednja točka zadnje seje oplotniškega občinskega sveta
obravnava varnostnih razmer na območju občine.
Posredoval jih je Franc Fras,
komandir Policijske postaje
Slovenska Bistrica, kamor
občina Oplotnica sodi. Uvodo-
ma je povedal, da je kriminalite-
ta na območju Slovenije povsod
v porastu in tako se že
približujemo evropskemu po-
vprečju. Storilci kaznivih de-
janj, 49 jih je bilo, gre pa
predvsem za tatvine, so vedno
bolj "usposobljeni", vse manj pa
je tistih iz domačega kraja.
Ljudje bi morali ravnati bolj sa-
mozaščitno, zaklepati hiše in
stanovanja, prav tako tudi avto-
mobile. "Vedno manj je sodelo-
vanja med ljudmi. Vidijo samo
sebe in svoje probleme,-manj pa
denimo svoje sosede. Že zaradi
samozaščite bodo morali ljudje
sčasoma spremeniti slabe med-
sebojne odnose," je poudaril
Franc Fras.
Problem je tudi tako imenova-
na kriminaliteta mladih v sta-
rosti štirinajst, petnajst let. Na
območju Oplotnice so bili v
lanskem štirje primeri mla-
dinske kriminalitete, med njimi
je šlo za tri tatvine in eno teles-
no poškodbo. Na področju
javnega reda in miru je bilo 47
prekrškov. Veliko več je bilo po-
vedanega pri prometni varnosti.
Policija ocenjuje, da so razmere
čedalje slabše. "Splošno var-
nostno stanje pa je na območju
občine Oplonica dobro, vendar
ne tako, da ne bi moglo biti
boljše", je ob zaključku povedal
komandir Franc Fras in še pri-
pomnil, da je Oplotnica miren
kraj.
V razpravi so se dotaknili
problema stalne prisotnosti po-
licije v Oplotnici. Franc Fras je
povedal, da bodo odprli poli-
cijsko pisarno, kjer bo dvakrat
tedensko po tri ure delal poli-
cist, stanje na območju občine
pa bo večkrat preverjala poli-
cijska patrulja. Lokalne proble-
me pa bosta občina in policija
reševali v posebni komisiji ozi-
roma svetu za varnost občanov,
kjer bodo predstavniki obeh
strani.
Vida Topolovec
4
Četrtek, 13. april 2000 - TEDNIK

GLEDALIŠČE PTUJ / IGRA ZA PROVINCO IN DVA MESTNA IGRALCA
Marjetka, str• 89
Kot tretjo prcmiero v letošnji sezoni si boste lahko v Gledališču
Ptuj ogledali krstno uprizoritev dramskega besedila nemškega
avtorja Lutza Huebnerja Marjetka, str. 89 v režiji Sama Strelca.
Lutz Huebner je pravi gleda-
liški človek režiser, igralec in
dramatik. Marjetkin monolog iz
Goethejevega Fausta je upora-
bil, da bi prikazal tisto dogajan-
je v gledališču, ki ostaja gledal-
cem vselej skrito. Marjetka spre-
govori o vseh tistih dogodkih v
gledališču, ki jih doživljajo in
poznajo le gledališki ustvarjalci,
prav gotovo pa se brez njih gle-
dališka predstava nikoli ne bi
rodila. Marjetkin monolog
združi različne režiserje, igralce
in druge gledališke ustvarjalce,
ob tem pa se gledalcu razkriva
zakulisje gledališkega dogajan-
ja, nastajanja gledaliških umet-
nin ter muke in muhe umetni-
kov. Ustvarjalni proces v gleda-
lišču je odvisen od posameznih
ustvarjalcev, njihove dobre vol-
je, tolerance, najrazličnejših
muh, dobrih in slabih dni, teh-
ničnih zmožnosti gledališča in
nenazadnje finančnih sredstev,
s katerimi gledališče razpolaga.
V predstavi bosta nastopila
študentka tretjega letnika ljubl-
janske Akademije Mojca
Funkl, za katero je to prvi nas-
top v profesionalnem gleda-
lišču, in slovenski javnosti
dobro poznan Gojmir Lešnjak
- Gojc.
Premiero si lahko ogledate 19.
aprila ob 20.00, predpremiero
pa dan prej ob isti uri.
r.D.
Mojca in Gojc pred ptujsko premiero
TEDNIKOVA KNJIGARNICA
Pesniška zbirka
za najstnike
Antologija je izraz, ki pomeni
običajno izbor najboljšega v lite-
raturi; največkrat izhajajo pes-
niške antologije. Lep, domač iz-
raz za takšen knjižni izbor je
cvetnik. Pred kratkim je pri
založbi Mondena (Grosuplje)
izšla prijetna, sveža in aktualna
pesniška zbirka Verzi z nosil-
cev zvoka: antologija slo-
venske rokovske poezije. Le-
ta bo gotovo pritegnila k branju
tudi tiste mlade, ki sicer niso
pretirani ljubitelji knjig.
Izbor žlahtnih verzov slovens-
kih glasbenih ustvarjalcev je
pripravil Goran Gluvič, sicer
uveljavljen slovenski literat in
urednik pri založbi Mondena.
Knjiga zajema bistvene pisce
besedil, kantavtorje, ki s svojimi
deli delujejo neposredno, neizu-
metničeno, bolj ali manj celo ne-
komercialno. Gluvič se je pri iz-
biranju avtorjev držal štirih te-
meljnih izhodišč: ustvarjalci
(kantavtorji ali glasbene skupi-
ne) morajo imeti svoj lastni opus
v slovenskem jeziku, sodelo-
vanje in privolitev avtorjev
(maloštevilni niso želeli sodelo-
vati), v knjigi so pesmi, kakor so
slišane z nosilcev zvoka (pogost
je sleng, ki tudi odraža in bogati
jezik), Gluvič verjame, da so slo-
venske rokovske pesmi del slo-
venske poezije.
V	knjigi so po abecednem
redu kratko predstavljeni posa-
mezni pevci in bendi: Avtomobi-
li, Big foot mama, Center za de-
humanizacijo, Gojc in d'Hamrs,
Indust bag, Jani Kovačič, Vlado
Kreslin in Martin Krpan, Pero
Lovšin, Gregor Tome in Pankrti,
Magnifico, MI2, Orlek, Tomaž
Pengov, Razzle dazzle, Res nul-
lius, Andrej Šifrer, Zmelkoovv,
Ž'Kovači.
V	knjigi, ki s spremno besedo
in kazalom šteje 143 strani, je
zbranih triinsedemdeset pesmi.
Prav zanimivo je v knjižni obliki
prebirati besedila, ki jih pozna-
mo le z nosilcev zvoka. Knjiga je
šesti zvezek zbirke Esprit siove-
ne, ki je posvečena Louisu Ada-
miču in si jo lahko tudi izposodi-
te v Knjižnici Ivana Potrča.
VABILO NA PRAVLJI-
ČNO URO Z JOGO
Danes, 13. aprila, vabimo ot-
roke od četrtega leta dalje na
pravljico z jogo Rumeno čudo.
Pridite v lahnih športnih
oblačilih in s copatki v pravljično
sobo mladinskega oddelka
Knjižnice Ivana Potrča, kjer vas
ob sedemnajsti uri pričakujeta
pravljičarka Liljana Klemenčič in
inštruktorica joge Sonja Trplan.
Prosiva, bodite točni.
Liljana Klemeniii
PTUJ / NOVICE Z OSNOVNE SOLE OLGE MEGLIC
Tudi letos najvišja priznanja na Olgito
Pomlad je čas, ko osnovnošolci nabrusijo svoja kopja in se obo-
roženi z znanjem dokazujejo na mnogih tekmovanjih. Učenci
OŠ Olge Meglič tudi letos prinašajo s tekmovanj najvišja priz-
nanja.
Lanskoletni naslov najus-
pešnejše šole mariborske regije
na državnem tekmovanju v
znanju materinščine sta letos
potrdili Anja Vičar in Polona
Lamut. Na najvišjo stopničko
na državnem tekmovanju v
predstavitvi računalniških
programov pa sta stopila sed-
mošolec Domen Stropnik in
osmošolec Marko Turkuš. Do-
men je postal tako kar dvakratni
državni prvak, saj je osvojil prvo
mesto tudi v računalniškem
programiranju.
Z regijskega tekmovanja za
Štefanovo priznanje, kjer se
učenci dokazujejo v znanju iz
fizike, organizirali so ga na Pe-
dagoški fakulteti v Mariboru, so
se vsi učenci OŠ Olge Meglič
vrnili z osvojenimi priznanji.
Sedmošolca Andreja Emeršič
in Aljaž Ketiš sta pridobila v
ekipnem tekmovanju veliko
izkušenj. Z dodatnim marljivim
delom bosta letošnje srebro nas-
lednje leto lahko pozlatila. To
možnost bodo že na letošnjem
državnem prvenstvu poskušali
izkoristiti Petra Janžekovič,
Urška Kolar, Matej Rus in
Marko Turkuš, letos edini
predstavniki mladih fizikov šol
ptujske občine.
Prvi pomladni mesec je prine-
sel prve uspehe vedoželjnim
učencem šole. Uspeh pa prav
gotovo ni prišel sam od sebe, je
krona dolgoletnega marljivega
dela učencev in izkušenj men-
torjev, ki vse leto nudijo dodat-
na znanja vsem, ki si to želijo.
Za vsakim uspehom stojijo trdo
delo, vztrajnost, želja po znanju
in tudi veselje do samopotrje-
vanja.
"Učitelji se zavedamo, da mo-
ramo učencem pomagati, da se
izkažejo glede na svoje želje in
ambicije. Nuditi jim moramo
strokovno pomoč in oporo ter
gojiti veselje do učenja.
Uspešnost svojega dela vidimo v
množičnem odmerjanju znanja
na šolskih tekmovanjih na vseh
področjih. Z zadovoljstvom
ugotavljamo, da je vedno več
učencev, ki sodelujejo pri razis-
kovalnih nalogah ali pa vsaj na
enem tekmovanju v znanju z iz-
branega področja. Uspehi učen-
cev na regijskih in državnih tek-
movanjih pa so tisti vrh, ki nas-
lednjim generacijam da nov za-
gon in tudi potrjujejo kvaliteto
pedagoškega dela. Zato smo lah-
ko prepričani, da so prvi letošnji
uspehi šele začetek in da bo
pomlad 2000 za naše učence še
uspešna, nam je s ponosom po-
vedala Alenka Zenunovič.
Domen (levo) in Marko sta že prava hekerja
SLOVENSKA BISTRICA / BOGATEJŠI
ZA NOVO LIKOVNO GALERIJO
Slike so ena
sama ljubezen
Na predvečer materinskega dneva je v likovni galeriji v
Slomškovem domu v Slovenski Bistrici, mesto je tako postalo
bogatejša še za en razstavni prostor, Jožica Tomazini, sloven-
jebistriška ljubiteljska slikarka, razstavila svoja likovna dela z
njej najljubšimi motivi - rožami. Med slovenjebistriškimi likov-
niki se ponaša z največ samostojnimi in skupinskimi razstavami
ne samo v domovini, temveč tudi v tujini.
Med Jožičine prve skupinske
razstave lahko štejemo svetovno
razstavo lepe umetnosti v Tokiu
na Japonskem, kjer je kot dija-
kinja bistriške nižje gimnazije v
sedaj že dokaj odmaknjenem ju-
niju 1955 sodelovala s sliko
Žetev ter prejela drugo nagrado
Uniseca. Dve leti kasneje je bila
med dobitniki Prešernove nag-
rade takratne prve državne
gimnazije v Mariboru. Novih
ustvarjalnih moči je Jožici To-
mazini dalo srečanje s slikarko
Zoro Brenčič - Zalokar v letu
1989 in tako je v naslednjih le-
tih nastajalo veliko njenih del,
ki so bile razstavljene po raznih
krajih Slovenije in v tujini. Na
prelomu leta 1993/94 je pod
vodstvom slovenske rojakinje
Grete Bizjak - Merdžo nastala
razstava v Miinchnu, o kateri se
je tamkajšnjo časopisje pohval-
no izrazilo.
K prijetnemu vzdušju večera
so poleg razstavljenih slik, te so
po besedah dr. Janka Čara "ena
sam ljubezen", pripomogli poleg
številnih obiskovalcev še pevski
duet Andreja Vidmar in Tadej
Kušar, povezovalka Natalija
Šarman ter seveda dr. Janko
Car, ki je z izbranimi besedami
opisal Jožičino življenje in delo,
pa tudi njene slike.
Vida Topolovec
FILMSKI KOTIČEK
Pravita do umora
(Double Jeopardy)
Ni je moči, ki bi ustavila bes ženske, ko je bila preva-
rana. Česa vsega je takrat zmožna narediti, je nazor-
no prikazano v trilerju Pravica do umora. Po njem
bodo vsi metuljčki, ki letajo od cveta do cveta,
pošteno premislili, preden se bodo odpravili nabirat
svežega medu...
Libby in Nick sta srečno poročen par. Da bi si vzela
čas zase, gresta na dvodnevno jadranje, toda po lju-
bezenski noči se Libby zbudi vsa okrvavljena, o nje-
nem možu pa ni sledu. Obtožijo jo umora, njen na-
jvečji zaklad, šestletni sinček, pa gre v rejo k družinski
prijateljici. Šele čez nekaj mesecev se Libby odprejo
oči, ko izve, da je mož živ in zdrav, le težji za svojo za-
varovalno polico. Užaljena žena začne kovati načrt o
'ponovnem' umoru svojega moža ...
Zanimiva vsebina, ni kaj. Ali si predstavljate, da deset
let živite poleg človeka in ga celo ljubite, ne da bi zas-
lutili, da je nevaren psihopat? Kakšno presenečenje
mora biti to! Še bolj presenetljivo pa je, da je na
takšnih malo verjetnih, majavih tleh osnovana cela
filmska zgodba. Toda pozabite na pomanjkljivosti in
v tem filmu to ni težko, saj jemlje dih množica
akcijskih prizorov, ki si na srečo sledijo prav do raz-
burljivega konca. Tako ne boste imeli niti volje niti
časa, da bi se nad vsebino zmrdovali že med pote-
kom samega filma.
V trilerju spremljamo usodo uboge ženske, usmiljenja
vredne žrtve, ki sedi v zaporu in si krajša dneve z mis-
lijo na linčanje svojega moža. Potem se zgodi
preobrat: ko 'žrtev' pride iz zapora, se spremeni v po-
besnelo zasledovalko, ki zahteva svoj plen. Kasnejše
dogajanje lahko predvidite sami, s pretresljivim kon-
cem vred. Toda to nikakor ne pomeni, da si filma ni
vredno ogledati. Nasprotno! Presenečajo namreč
scene, ki so zrele za kakšno grozljivko in pri katerih se
sprošča več adrenalina kot pri kakšnih akcijah z
Brucom VVillisom v glavni vlogi (zraven Nikite in
kakšnega ponesrečenega Jamesa Bonda še en do-
kaz, da nežni spol lahko blesti tudi v tej zvrsti filma).
Zanimivo je, da ženska v primerjavi z moškim ne dobi
nadnaravne moči, ko rešuje svet, pač pa ko podira
ovire do snidenja s svojim sinom. Dober razlog, da si
za konec filma prihranite nekaj robčkov.
So stvari, ki nas ne prepričajo, vendar so dovolj zani-
mive, da pritegnejo našo pozornost. Tak primer so
politične obljube. Ali vremenske napovedi. In prisege
o večni ljubezni. Ter ne nazadnje, mednje zagotovo
sodi kakšen za lase privlečen film, na primer
današnji.
Nataša Žuran
TEDNIK ■ Četrtek, 13. april 2000
5

PTUJ / PREDLOGI ZA FINANCIRANJE POKRAJINSKEGA
MUZEJA PTUJ
Za zdaj le še predlogi
Do lanskega leta je dejavnost Pokrajinske-
ga muzeja Ptuj financirala država, lani pa je
bilo financiranje prenešeno na občine, kjer je
sedež zavoda. Kot je znano, so ustanovitelji-
ce Pokrajinskega muzeja Ptuj novonastale
občine na Ptujskem in občina Ormož. Ne gle-
de na to sta denar za njegovo dejavnost v
letu 1999 zagotavljali le mestna občina Ptuj
in Ormož v delu, ki se nanaša za financiranje
enote oziroma dveh delavcev. V letu 2000 naj
bi skladno z zakonom o izvrševanju pro-
računa dejavnost muzeja financirale vse
občine, ki so njegove ustanoviteljice oziroma
njihove pravne naslednice. V 30. členu tega
zakona je tudi predvideno, da naj bi se
občine same dogovorile o deležih financiran-
ja tega zavoda.
Kot so povedali v mestni občini Ptuj, so se o
sofinanciranju dejavnosti Pokrajinskega muzeja
Ptuj dogovarjali z vsemi šestnajstimi občinami
(petnajstimi na Ptujskem in ormoško), a so se le
v občinah Destrnik in Ormož izrekli za sofinanci-
ranje, vendar se bo za deleže še potrebno do-
govoriti, za preostale občine pa naj bi deleže
določili v ministrstvu za kulturo. V mestni občini
Ptuj so sicer pripravili štiri različice o deležih so-
financiranja, vendar se nobena od občin ni
odločila za nobeno od predloženih variant.
Mestna občina Ptuj je ministrstvu za kulturo
predlagala, da bi se Pokrajinski muzej financiral
v 50 odstotkih po kriterijih števila prebivalstva, v
preostalih 50 odstotkih pa na osnovi deleža do-
hodnine. Glede na izraženo voljo o sofinanci-
ranju iz dveh občin je stališče ministrstva, da
mestna občina z njima sklene dogovor o sofi-
nanciranju oziroma se dogovori za delež, sicer
bo samo odločilo, po katerih kriterijih se bo iz-
vajalo sofinanciranje za vse občine. Za mestno
občino Ptuj naj bi delež znašal med 50 in 60 mi-
lijonov tolarjev, odvisno od tega, kateri kriterij
bo prevladal. Za izvajanje letošnje dejavnosti
potrebuje Pokrajinski muzej okrog 152 milijo-
nov tolarjev.
MG
PTUJ / IZBOR PREGLEDNE RAZSTAVE V MIHELICEVI GALERIJI
IN NA PTUJSKEM GRADU
Dušan Kirbiš: slike 1977-2000
Dušan Kirbiš je Akademijo za likovno umetnost končal leta
1987, štiri leta kasneje pa še slikarsko in grafično specialko.
Študijsko in slikarsko se je izpopolnjeval v Londonu, Berlinu
in New Yorku. Danes živi in ustvarja v Ljubljani ter na Ptuju,
saj ga nanj vežejo mladostni (gimnazijski) spomini. Danes
sodi Dušan Kobal zagotovo med ključne predstavnike srednje
generacije slovenskega sodobnega slikarstva. Likovna kritika
ga redno spremlja in mu odmerja ustrezno mesto znotraj pol-
ja likovne umetnosti že od njegovega vstopa na umetniško pot
od srede sedemdesetih let naprej.
Tudi na Ptuju smo poskušali
kontinuirano spremljati Kir-
biševo slikarsko poetiko, saj
smo imeli priložnost videti in
doživeti kar nekaj njegovih raz-
stav. Leta 1986 in 1991 je imel
samostojni razstavi, leta 1980,
1994 in 1999 pa je razstavljal na
skupinskih razstavah. Na prelo-
mu v tretje tisočletje se nam
umetnik predstavlja v svojo re-
trospektivno razstavo, kjer
bomo lahko spremljali in
doživljali Kirbiševo osebno sli-
karsko pot, njegovo metafizično
razumevanje in sprejemanje
sveta ter dogodkov, ki so obliko-
vali naš skupni prostor in čas.
Njegovo fundamentalno sli-
karstvo izhaja iz abstraktne
umetnosti. Občutek imamo, da
te slike nimajo nobene vsebine.
Gre zgolj za nizanje oziroma
medsebojno funkcioniranje raz-
ličnih barvnih ploskev. Njihova
kompozicija je izredno na-
tančna in barvno usklajena.
Umetnik običajno uporablja
štiri barve: rdečo, črno, rumeno
in modro. Pa vendar, ob gledan-
ju teh slik dobimo občutek, da
veje iz njih svojevrstna globina,
nek barvni prostor, iluzija na
imaginarne krajine. Nadalje so
ga t.i. nemške izkušnje, to je
srečanje s šolo slikarstva Georga
Baselitza in s severnjaškim neo-
ekspresionizmom sredi osemde-
setih, popeljale v slikarstvo t.i.
nove dobe. Te slogovne značil-
nosti Kirbiš seveda nadgradi z
lastno in občo izkušnjo ter jih
preoblikuje v svojevrstne, lahko
bi rekli nacionalno zaznamova-
ne, likovne zapise. Slike z nas-
lovom Frankolovo, Vrnitev duš,
Bela kri... iz leta 1990 postanejo
istočano tudi kraj spominov,
neko obredno prizorišče, kjer
spoznavamo lastno (umetniko-
vo) in skupno (našo) resničnost.
V zadnjem desetletju svojega
ustvarjalnega obdobja začne
Dušan Kirbiš vnašati v svoje li-
kovne zapise tudi fotografije.
Veliko različnih fotografij kraji-
ne, dreves, sadovnjaka, vrtne
ograje, neba ... v vseh letnih
časih in ki so po platnu zelo na-
tančno zložene in sestavljajo
svojevrstno mrežo, za katero se
skriva in odkriva povsem nov
svet občutij, želja, hotenj, barv
... Mreža predstavlja morda pre-
grado med sliko in gledalcem,
nek varovalni ukrep, ki nam
prepreči, da se ne bi izgubili v
naslikanem, v umetnikovem
imaginarnem in skrivnostnem
svetu, zunaj meja izkušnje in ra-
cionalnega. Mreža kot element
izrazite ploskovitosti stoji na-
sproti elementu globine, ki se
odpira za njo.
Na razstavi v ptujskem muze-
ju bodo Kirbiševe umetnine na
ogled kar na treh lokacijah, in
sicer v Miheličevi galeriji, ro-
manskem palaciju in viteški
dvorani ptujskega gradu. Otvo-
ritvena slovesnost bo danes, 14.
aprila, ob 20. uri na ptujskem
gradu, na njej bo zaigral sakso-
fonist Peter Kruder. Do konca
maja imamo tako priložnost vi-
deti in doživeti, ne le slikarsko
zgodbo umetnika Dušana Kir-
biša, temveč tudi širše občutiti
utrip časa in duha zadnje četrti-
ne 20. stoletja.
Stanka Gainik
Dušan Kirbiš, Pontifex, 1994, les, železo, jeklo (postavitev v Minoritskem samostanu na Ptuju)
TRNOVSKA VAS / OSNOVNOŠOLCI ODKRIVALI POMLAD
Praznovanje pomladi
Osnovnošolci iz Trnovske
vasi so v petek uspešno pred-
stavili projekt Praznovanje
pomladi, ki so jo pripravili
pod vodstvom mentorice Mi-
lene Meznarič. Pomlad so
prikazali skozi pesem, recita-
le, igro in z najtipičnejšimi
pomladanskimi deli na vasi.
Ob tej priložnosti so zbranim
v dvorani krajevnega doma v
Trnovski vasi predstavili tudi
stare običaje ob poroki na vasi.
Učenci so izbrskali še zanimi-
vosti o bližajočih se veliko-
nočnih praznikih, v prostorih
šole pa ob tej priložnosti pripra-
vili razstavo presmecev, pisanic,
voščilnic in drugih izdelkov,
povezanih z veliko nočjo.
ak
Osnovnošolci so razstavili pisanice, presmece, voščilnice
SVETA TROJICA / OBMOČNO SREČANJE FOLKLORNIH
SKUPIN IN LJUDSKIH PEVCEV
Si za ples? Sem za ples
V kulturnem domu pri Sv. Trojici je bilo v petek območno
srečanje folklornih skupin in ljudskih pevcev občin Lenart in
Sveta Ana, ki so ga pripravili območna izpostava Sklada za
ljubiteljske kulturne dejavnosti Lenart, Zveza kulturnih
društev Lenart in kulturno društvo Tojica.
Na srečanju - ogledal si ga je
tudi selektor za folkloro Branko
Fuks - so nastopili folklorna
skupina javnega vzgojnovarst-
venega zavoda iz Lenarta ob
spremljavi harmonikarja Mitja
Perka in pod vodstvom Kristi-
ne Petovar, folklorna skupina
osnovne šole Sv. Trojica, ki jo
vodi Milica Klampfer, ljudski
pevci kulturnega društva Sveta
Ana pod vodstvom Mirana Jau-
ka, folklorna skupina kulturne-
ga društva Sveta Ana pod vodst-
vom Petra Dvorška, ljudske
pevke KD Trojica od Svete
Trojice pod vodstvom Ide Sam-
perl, folklorna skupina KD od
Svete Trojice, ki jih vodi Milica
Klampfer, in gasilske ljudske
pevke iz Oseka pod vodstovm
Hilde Kukovec. Kot gosti
večera so nastopili še folklorna
skupina iz Kapele in ljudske
pevke kulturnega društva Ivana
Cankarja iz Jurovskega Dola.
Srečanja folklornih skupin in
ljudskih pevcev občin Lenart in
Sveta Ana se je udeležil tudi le-
narški župan Ivan Vogrin in bil
vesel polne dvorane trojiškega
kulturnega doma ter samega do-
godka. Zbrane pa je v uvodu
prisrčno pozdravila predsednica
kulturnega društva Trojica Mi-
lica Klampfer.
ak
Med nastopajočimi so bili tudi najmlajši iz lenarškega vrtca
PTUJ / BRESKI PRVOSOLCKI USTVARJALI ZA MAME
Mo/f mami ob prazniku
Nedolgo tega so na OŠ Breg prvošolci 1. A in 1. B z učiteljicema Ivanko Vidovič in Liziko Bra-
tušek pripravili zanimiv projekt z naslovom Moja mama. Zbrali so ogromno pregovorov, lepih
misli in pesmic o mami, v ptujski kjnižnici prisluhnili zgodbicam, pa tudi sami so mamicam
napisali svojo pesem ob prazniku.
Učiteljica Ivanka Vidovič je
povedala, da so v razredu ust-
varjali kar cel teden, da so bili
izredno pridni in polni
domišljije. Slikali so tudi na gli-
no, se preizkusili kot cvetličarji
in mamam s pomočjo prave
cvetličarke pripravili še majhno
presenečenje. Otrokom je bilo
to izredno všeč, je dejala Vido-
vičeva, še posebej ker so vse sku-
paj na koncu lahko poklonili
mamam. Povabili so jih na pros-
lavo in druženje v svoj lepo
okrašen razred, mame pa so bile
zelo navdušene. Breški
prvošolčkli so se z delčkom tega
programa prejšnji teden pred-
stavili še v radijski oddaji
Otroški vrtiljak na radiu Ptuj.
TM
Nastopile so tudi male peričice
6
Četrtek, 13. april 2000 - TEDNIK

VITOMARCI / SVETNIKI ZA OHRANITEV KULTURNE DEDIŠČINE
Hergova domačija taka na obnovo
Za obnovo kulturne dediščine
si prizadevajo tudi v občini
Sv. Andraž v Slovenskih gori-
cah. Svetniki tamkajšnje
občine so na svoji zadnji seji
ponovno govorili o potrebni
obnovi okoli 200 let stare
Hergove domačije v Vitomar-
cih. Minulo nedeljo pa so si
ostanke hiše skupaj z župa-
nom Francijem Krepšo ogle-
dali ter sklenili, da jo še letos
delno obnovijo.
Svetniki so po nedeljskem og-
ledu sklenili, da se z Zavodom
za ohranjanje naravne in kultur-
ne dediščine temeljiteje dogovo-
rijo o obnovi. Nadalje vztajajo,
da bi bilo treba zadnji del
domačije umakniti od ceste. Za
obnovo sta v letu 2000 že na-
menjena 2,3 milijona tolarjev
sredstev, ki jih je prispevala
država, v občini pa se nadejajo,
da bo denarja še nekoliko več.
Kot so v nedeljo zatrdili svetni-
ki, naj bi bila glavnina del op-
ravljena že do avgusta letos, po
dokočni obnovi pa bi staro-
davna Hergova cimprana hiša
služila za potrebe turističnega
društva in promocijo občine.
ak
Hergova domačija bo potrebna temeljite obnove
Ob hiši je dotrajano gospodarsko poslopje, kjer je mogoče
najti več lepo ohranjenih starinskih vrat
Nagradno turistično vprašanje
April poteka v znamenju
čiščenja okolja. Občani se vanj
vključujejo v okviru na-
jrazličnejših društev. V polnem
teku pa so tudi priprave na en-
ajsto raazstavo Dobrote slo-
venskih kmetij, ki je druga prire-
ditev javnega pomena v mestni
občini Ptuj, takoj za kurentovan-
jem, in največja pregledna
razstava izdelkov slovenskih
kmetij. Na ogled bo od 11. do
14. maja v prostorih minoritske-
ga samostana v Ptuju.
Že to soboto (15. aprila)
Ptujske vedute skupaj s sodela-
vci, Vinarstvom Slovenske gorice
- Haloze in Pokrajinskim muzejem
Ptuj vabijo na brezplačen ogled
razstave o viničarjih in novostih v
ptujski vinski kleti. Zbor bo ob de-
setih na dvorišču ptujskega gra-
du. Gre za tradicionalno ptujsko
aktivnost ob svetovnem dnevu tu-
rističnih vodnikov, ki ima namen
Ptujčanom približati delo vodni-
kov in jim obenem predstaviti ka-
terega od kulturnozgodovinskih
spomenikov ter turističnih pridobi-
tev.
V predzadnjem nagradnem tu-
rističnem vprašanju smo
vpraševali po hotelu Mitra. Nagra-
do prejme Lojzka Marinkovič,
Draženska c. 14/a, Ptuj. Čestita-
mo!
Tudi z novim nagradnim turis-
tičnim vprašanjem ostajamo v
Prešernovi ulici. Na koncu te uli-
ce, na številki 38, je bila včasih
gostilna Pri jami (Zur Grotte), ka-
tere lastnik je bil Ernest Dasch.
Prvo omembo te gostilne je najti v
letu 1914, ko se je neki sosed pri-
tožil zaradi nemira in pretepov
vojaštva v gostilni. Glede na to, da
je bila vojašnica v bližini, je to bilo
kar verjetno. Marca 1919 je sa-
perski bataljon Ptuj prijavil gostil-
ničarja Dascha, da so v gostilni
kljub opozorilom igrali na gramo-
fon nemške pesmi. Policijska
straža SHS v Ptuju je o dogodku
obvestila mestni svet in gostil-
ničarja strogo posvarila, zaplenila
pa mu je tudi šest gramofonskih
plošč "sovražnega značaja". Po
vsem tem je razumljivo, da gostil-
ne Dasch ni bilo v seznamu gos-
tiln, ki so v letu 1920 imele glasbe-
ne avtomate, gramofone in klavir-
je. Gostilno najdemo na seznamu
gostiln, vinotočev in vinskih trgo-
vin v Ptuju iz leta 1930. Tudi danes
je na tej lokaciji gostilna, ki se tru-
di Ptujčane in obiskovalce razve-
seliti z dobrotami domače kuhin-
je. Poleg tega izstopa po svoji
ureditvi. Odgovore na vprašanje,
za katero ptujsko gostilno gre,
pričakujemo do 21. aprila na nas-
lov: Tednik, Raičeva ulica 6, Ptuj.
Srečnega nagrajenca bo gostilna
razveselila z lepo nagrado: s prija-
telji bo lahko užival ob dobrem ko-
silu.
Po kateri ptujski gostilni
vprašujemo?
Foto: Črtomir Goznik
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
Po kateri ptujski gostilni vprašujemo?
Ime in priimek:.........................................
Naslov:.....................................................
JABLANE / TURISTIČNO DRUŠTVO V SKRBI ZA OKOLJE
Jabolko za vsakega vašiana
Na pobudo Turističnega
društva Kidričevo in v sodelo-
vanju s prostovoljnim gasils-
kim društvom Jablane so kra-
jani v nedeljo, 2. aprila, posa-
dili dve jablani stare sorte ka-
nada in krivopecelj. Posadili
so jih sredi vasi z geslom: Ja-
bolko za vsakega vaščana. S
tem geslom so hoteli spodbu-
diti vaščane, da vsaj malo pri-
pomorejo k temu, da se tudi
njihova vas uredi, da posadijo
še kakšno drevo in rože ter
očistijo vas vsaj tam, kjer je
to mogoče.
Vaščani so z veseljem sprejeli
to pobudo in sodelovali pri
posaditvi jablan. In že so se po-
rodile nove misli in želje, kaj
vse bodo še uredili, da bi vas do-
bila lepši videz kmečke vasi.
Spomladanska akcija je bila
uspešna in organizatorji upajo,
da bodo tudi vse naslednje akci-
je obrodile sadove kot tokratna
v Jablanah.
Tekst in foto:
Zora Kores
TEDNIK ■ Četrtek, 13. april 2000
7

PTUJ / LOVCI DELOVNI NAVZREJNEM PODROČJU
V naravo spustili 200 jerebit
V skrbi za ohranjanje ravnovesja divjih živali, ki jih sodobni
agrotehnični okrepi vse bolj ogrožajo, so člani Lovske
družine Ptuj v sodelovanju z Lovsko zvezo Slovenije v
ponedeljek, 3. aprila, izpustili v naravo 100 parov poljske je-
rebice. To so opravili na treh mestih, kjer je bila v minulih
letih jerebica najpogostejša, zanje pa so pripravili naravna
zavetišča ali remize. Izpustili so jih na lancovskem in
pobreškem polju ter ob gramoznici v Tržcu.
Lovci tako vračajo naravi vsaj
del tistega, kar smo ji ljudje s
svojim nespametnim ravnanjem
in intenzivnimi agrotehničnimi
ukrepi nasilno odvzeli. Poljska
jerebica, ki je zaradi močnega
upadanja števila od leta 1980 ne
streljajo, se počasi vendarle
vrača na naša polja. Lovska
družina Ptuj jo že četrto leto za-
pored dobavlja iz fazanerije Pes-
kovci pri Petrovcih v Prekmur-
ju, tako da so jih vložili v naravo
že več kot 800. Jim bomo pustili
živeti?
Tekst in foto:
M.Ozmec
TURNIŠČE / SALON POROČNIH IN SVEČANIH OBLEK
Da boste lepe kot printese
Princesa je ime novega salona poročnih in svečanih oblek,
ki ga je na Turnišču pred dnevi odprla mlada podjetnica Si-
mona Vilčnik - Prejac, ki je željo po ustvarjanju in lepem -
svečanem oblačenju nosila v sebi že več kot dve leti. Napos-
led ji je uspelo, saj si je v prijetnem ambientu za Zagrebški
cesti 72 že mogoče ogledati mnogo čudovito kreiranih
poročnih oblek, nekaj svečanih oblačil, tem pa bodo v pri-
hodnje dodali še izposojo birmanskih in obhajilnih oblek,
krstnih oblačil za malčke in še mnogo nepogrešljivih
modnih dodatkov.
Poročne obleke so zares
modno sešite in v na-
jrazličnejših barvah, saj že lep
čas poročna barva ni le bela,
pravi lastnica Simona Vilčnik -
Prejac in dodaja: "Našim stran-
kam ponujamo poročne obleke
znanih svetovnih znamk. Vsaj
petdeset jih bomo imeli na vol-
jo, nekatere si bo mogoče izbrati
tudi po katalogu, še tako zah-
tevnim strankam pa bomo ure-
dili unikatno obleko. Obleke so
najrazličnejših dizajnov; od dol-
gih do kratkih ter olepšanih s
številnimi perlami, čipkami...
V tako velikem salonu bi bilo
nesmiselno ponujati samo oble-
ke, zato smo se odločili, da
bomo zraven izposojali še čevlje
in dodatkev, ki so trenutno mo-
derni. Omenim naj ogrinjala iz
nojevega perja, satenasta ogrin-
jala, vlečke, tančice, klobuke di-
ademe, rokavice, perle za lase,
nakit in še marsikaj drugega.
Pri nas bomo prodajali tudi
poročne čevlje, italijanska
poročna vabila, poleg prese-
nečenj in mnogih ugodnosti,
kot je tudi 5-odstotni popust s
kupončkom, pa bomo po želji
stranke in dogovoru uredili še
poročno pričesko, make-up,
priskrbeli poročni šopek. Na
začetku smo zadovoljni, saj
mnoge stranke že vedo za nas,
pričakujemo pa, da bo odziv na
našo ponudbo dober in da bomo
tako mi kot naše stranke zado-
voljni."
TM
Notranjost salona Princesa.	Foto: TM
PTUJ / PREDSTAVLJAMO DRUŠTVO MOJ PTUJ
Civilne pobude za revita-
lizadjo mestnega jedra
Na pobudo številnih posameznikov, ki živijo in delajo v sta-
rem mestnem jedru v Ptuju ter pravnih oseb s tega območja
je bilo ob koncu lanskega leta ustanovljeno društvo Moj
Ptuj. Njihov cilj je, da bi skozi oblike društvenega delovanja
in po svojih najboljših močeh pomagali spodbuditi celostni
razvoj starega mestnega jedra, še posebej turistični in gos-
podarski razvoj. Pomen delovanja društva vidijo tudi v
druženju ljubiteljev starega mestnega jedra. Za predsednika
društva je bil izvoljen Vlado Čuš, za podpredsednika Marjan
Ostroško in tajnika Davorin Topolovec.
Med prednostne naloge v tem
letu si je društvo zadalo, da or-
ganizira okroglo mizo o proble-
mih starega mestnega jedra, na
katero bodo povabili vse, ki želi-
jo prispevati k revitalizaciji tega
območja, da bo zaživelo v pra-
vem pomenu besedu kot gospo-
darsko, turistično, kulturno,
poslovno in upravno središče
Ptuja ter širšega okolja. Okrogla
miza naj bi oblikovala celovite
rešitve na vsa odprta vprašanja
tega območja ter perspektive
razvoja, ki predvsem zanimajo
vse obrtnike in podjetnike ter
pri njih zaposlene delavce. Zdaj
staro mestno jedro životari,
marsikateri obrtnik in podjet-
nik pa bijeta bitko za preživetje
tudi zato, ker se je mestna oblast
reševanja problemov lotila par-
cialno. Tudi vse dosedanje pro-
metne rešitve mestu niso pri-
nesle želenega - namreč več
obiskovalcev in kupcev. Usta-
novitelji društva želijo tudi, da
bi mestno jedro postalo nakupo-
valno središče s specifično
ponudbo in zanimivo tudi za
nove poselitve. V ta namen naj
bi pridobili letno vsaj deset no-
vih kvalitetnih stanovanj, iz-
boljšal pa naj bi se tudi obstoječi
stanovanjski fond.
Društvo načrtuje nekatere
promocijske akcije, ki naj bi do-
datno poživile prireditveno de-
javnost v starem mestnem jedru.
"Želimo, da bi številne neizko-
riščene priložnosti, povezane s
pomembnimi prireditvami, ki
jih v mestu pripravljajo različni
organizatorji, v večji meri izko-
ristili za promocijo mesta in
večji turistični obisk. Pri delu,
ki bo povezano z razvojem
mestnega jedra, se želimo po-
vezati in sodelovati tudi z drugi-
mi društvi, institucijami in
posamezniki," je še dodatno po-
jasnil cilje društva Moj Ptuj
predsednik Vlado Čuš.
Sedež društva je za zdaj v
Dravski ulici 25. Računajo pa,
da bodo še v tem letu pridobili
nove prostore. Tisti pa, ki želijo
postati člani društva in prispe-
vati za razvoj starega mestnega
jedra, naj obiščejo tajnika
društva Davorina Topolovca v
prodajalni Big Star v Murkovi
ulici.
MG
Davorin Topolovec, Vlado Čuš in Marjan Ostroško, glavni
možje društva Moj Ptuj.	Foto: Črtomir Goznik
8
Četrtek, 13. april 2000 - TEDNIK

PTUJ / PREDSTAVLJAMO NOVO DIREKTORICO LEKARN
Ob stroki so zanimive tudi številke
Od 3. aprila letos ima javni zavod Lekarne Ptuj novo direkto-
rico. Tega dne je svoj prvi štiriletni mandat pričela Darja
Potočnik Benčič, mag. farm. Soglasje k njenemu imenovanju
za direktorico je podalo tudi vseh petnajst občin na Ptujskem.
Z novim delom na lep način zaokrožuje svoje desetletno delo v
farmaciji. "Ob stroki so zanimive tudi številke," je med drugim
poudarila.
Darja Potočnik Benčič je
Ptujčanka, ki je po končani gim-
naziji nadaljevala študij na fakul-
teti za farmacijo in ga bo kmalu
nadgradila s specializacijo iz kli-
nične farmacije. Čeprav so jo bolj
kot številke zanimala dodatna
znanja, je ponujeno priložnost, da
bi prevzela vodenje javnega zavo-
da Lekarne Ptuj, izkoristila, ker je
po temeljitem razmišljanju ugoto-
vila, da je v bistvu takih pri-
ložnosti, kot se ji je ponujala, v
življenju zelo malo. Sprejela jo je
kot nov izziv.
Razvoj lekarništva gre v dve
smeri, v širitev mreže, skladno z
evropskimi standardi pa se uvaja
tudi nov pristop pri delu - uvajan-
je farmacevtske skrbi. Prvi pro-
gram s tega področja bo program
uvajanja farmacevtske skrbi za
ljudi s povišanim krvnim tlakom.
Ena od farmacevtk se že izo-
bražuje v tej smeri. Preskrba z
zdravili pa je že utečena. "Sedaj
gremo za stopnjo naprej. Posebno
skrb bomo namenili svetovanju
bolnikov o varni uporabi zdravil,
tudi pri samozdravljenju. Tesneje
se želimo povezati z zdravniki pri
predpisovanju zdravil, tudi to naj
bi prispevalo k razumnejši porabi
zdravil. Izmenjava teh informacij
bo koristna za vse. Da bomo vse to
lahko delali, potrebujemo do-
voljšnje število farmacevtov in
tudi primerne prostore. Za te na-
men bomo skušali prilagoditi ofi-
cino. Kar pa zadeva kadre, v tem
trenutku stanje ni rožnato. Tre-
nutno pride en farmacevt na 3500
prebivalcev, predlog pa je, da bi
en farmacevt delal za 2750 prebi-
valcev. Upamo, da nam bo država
v teh prizadevanjih prisluhnila.
Moja želja je, da bi to dosegli.
Načrtujemo, da bomo v kratkem
zaposlili dva farmacevta.
Predvsem pa si bom kot direktori-
ca J Z Lekarne Ptuj, v katerem je
trenutno 35 zaposlenih, prizade-
vala za ugled in položaj stroke.
Imam kar nekaj načrtov, a jih
želim uresničiti postopoma ob so-
delovanju vseh, ki delajo v javnem
zavodu. Glede na to, da sem bila
za direktorica imenovana sogla-
sno, predvidevam, da težav ne bo.
Smo tudi ena redkih občin, kjer je
javni zavod našel skupni jezik z
zasebno lekarno oziroma da si
predpise za našo dejavnost razla-
gamo enako, in kar je najpo-
membnejše, tudi delamo enako.
Upam, da nam bo v kratkem
uspelo rešiti tudi dostop do same
lekarne. Predlagamo, da bi neka-
ko uredili parkiranje za naše
stranke s kratkim ustavljanjem.
Do sedaj ta pobuda ptujskih le-
karnarjev ni imela želenega odzi-
va. Čakajo pa nas tudi formalne
zadeve, ureditev ustanovitvenih
aktov," je še ob našem obisku po-
vedala nova direktorica lekarn
Darja Potočnik Benčič.
Prvi teden direktorovanja je
Darji Potočnik Benčič hitro mi-
nil. Zadeve so potekale hitro, tako
da ni bilo časa za posebno raz-
mišljanje in poglabljanje o novem
delu. Zelo veliko pa ga je in ga še
bo do odprtja dveh novih lekar-
niških enot - ene v Ptuju, druge v
Gorišnici. Do odprtja naj bi prišlo
v enem do dveh mesecih, zatem pa
jih čaka ureditev še druge lekar-
niške enote v Ptuju, na Ormoški
cesti, v bivši prodajalni Konzum.
MG
Nova direktorica Javnega zavoda Lekarne Ptuj^Darja Potočnik
Benčič, mag. farm.	Foto: Črtomir Goznik
MORDA NISTE VEDELI ...
Izbira in zamenjtnra
osebnega zdravnika
V uredništvo je prišlo kar nekaj vprašanj, kdaj in kako izbrati
osebnega zdravnika ali ga zamenjati. Zato smo za pojasnilo
prosili Tilčko Šuman, vodjo Ptujske izpostave Zavoda za
zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Po Zakonu o zdravstvenem
varstvu in zdravstvenem zavaro-
vanju ima zavarovana oseba pravi-
co do proste izbire zdravnika in
zdravstvenega zavoda. Zdravnik,
ki ga zavarovana oseba izbere, je
njen osebni zdravnik. Za odrasle
je to splošni zdravnik oziroma
zdravnik družinske medicine, za
otroke praviloma otroški zdrav-
nik ali pediater in za šolarje šolski
zdravnik. Ženske si izberejo tudi
svojega osebnega ginekologa. Vse
zavarovane osebe pa si izberejo
tudi osebnega zobozdravnika.
Osebnega zdravnika in zoboz-
dravnika si lahko izberemo v
zdravstvenem domu ali pa med
zasebniki s koncesijo v osnovni
zdravstveni dejavnosti. Osebnega
ginekologa si izbere oseba pravi-
loma v zdravstvenem domu ali
med zasebniki ginekologi s kon-
cesijo, izjemoma pa tudi v bol-
nišnici ali na kliniki, ki je naj-
bližja kraju, kjer bivamo.
Osebnega zdravnika si izbere-
mo najmanj za eno leto. Pri prvem
obisku zavarovana oseba izpolni
pri izbranem zdravniku listino o
izbiri. Ta vsebuje tudi izjavo, s ka-
tero zavarovana oseba dovoljuje
nadzornim zdravnikom zavoda
vpogled v svoje osebne podatke,
kadar gre za postopke uveljavljan-
ja pravic iz obveznega zdravstve-
nega zavarovanja.
Zdravnik, ki izpolnjuje pogoje
za izbranega osebnega zdravnika,
je dolžan sprejeti vse zavarovane
osebe, ki si ga izberejo. Odkloni
jih lahko, če število zavarovanih
oseb pri njem presega število,
določeno z normativi, če ga želi
zavarovana oseba izbrati v na-
sprotju s pravili ali če zavarovani
osebi zaradi oddaljenosti ne bi
mogel nuditi oziroma zagotoviti
vseh storitev, za katere je poob-
laščen.
Izbrani pediater ali specialist
šolske medicine lahko predlaga
zavarovanim osebam prekinitev
izbire, ko presežejo starostno
mejo, specifično za dejavnost
predšolske ali šolske medicine.
Kdaj lahko zamenjamo izbrane-
ga osebnega zdravnika?
Zavarovana oseba lahko zamen-
ja izbranega osebnega zdravnika
praviloma po enem letu. Zamen-
jati ga ima pravico tudi, če je ta
odsoten neprekinjeno več kot tri
mesece zaradi bolezni, porod-
niškega dopusta, strokovnega iz-
popolnjevanja ali če je odšel na
delo v drug kraj. Po prenehanju
omenjenih razlogov lahko zavaro-
vana oseba ponovno izbere
prejšnjega izbranega zdravnika.
Zavarovana oseba lahko izjemo-
ma zamenja izbranega osebnega
zdravnika pred iztekom enega
leta, če pride med njima do nespo-
razumov, zaradi katerih je zavaro-
vana oseba izgubila zaupanje vanj.
Zamenjavo lahko predlaga osebni
zdravnik zaradi neprimernega od-
nosa zavarovane osebe ali ne-
spoštovanja navodil in postopkov
za zdravljenje. Svoj predlog spo-
roči zdravnik zavarovani osebi pi-
sno ali ustno. Če zavarovana oseba
s predlogom ne soglaša, zahteva
zdravnik presojo predloga pri
zdravniški komisije prve stopnje.
Zdravnika lahko zamenjamo
tudi takrat, če se za stalno ali
daljši čas preselimo v drugi kraj.
V vseh teh primerih mora biti
na listini o novi izbiri naveden
razlog za zamenjavo. Po preteku
enega leta lahko zavarovana oseba
zamenja izbranega zdravnika brez
navedbe razlogov za zamenjavo.
Zdravniške kartoteke ne dobi
osebno v roke zavarovana oseba,
temveč si jo izmenjata prešnji in
novo izbrani zdravnik.
MS
LJUBLJANA / KONČANA ZIBIRA NAJBOLJ PRILJUBLJENIH
ZDRAVNIKOV
Med desetimi tri »naše«
V četrtek zvečer, na pred-
večer svetovnega dneva zdrav-
ja, so v Cankarjevem domu v
Ljubljani razglasili najbolj
cenjenega	slovenskega
splošnega zdravnika za leto
2000. Revija Viva ga je izbira-
la že četrtič.
Na prireditvi je vse zdravnike in
zdravnice ter druge goste pozdra-
vil Janez Podobnik, predsednik
Državnega zbora. Letos si je la-
skavi naslov najbolj priljubljene
pridobila Drenka Jovanovič-
Gračak iz Slovenskih Konjic s
317 glasovi. Med desetimi najbolj
cenjenimi zdravniki so tudi tri z
našega območja: Mila Saftič iz
Cirkulan in Zavrča, ki je dobila
205 glasov, Marija Milošič iz
ptujskega zdravstvenega doma s
129 glasovi in Darja Pribožič iz
Gorišnice s 126 glasovi. Vse tri
zdravnice so že štiri leta zapored
med najbolj priljubljenimi. Tudi
letos so se pacientje z glasovanjem
želeli javno zahvaliti svojim
zdravnikom in zdravnicam.
MS
Zdravnice, ki so na našem območju prejele največ glasov: (od
leve) Marija Milošič, Darja Pribožič in Mila Saftič
PTUJ / OBNOVILI TRIKOTNO ZNAMENJE
lep prispevek k ohranjanju
kulturne dediščine
V nedeljo je bila v Budini (Ormoška 108) pri Ptuju slovesnost
ob predaji in blagoslovu obnovljenega trikotnega slopastega
baročnega znamenja sv. Roka z usločenimi stranicami, ki ima
v vzhodni stranici polkrožno zaključeno in zastekljeno nišo z
prizorom križanja. Na znamenju je kip boga, ki sedi na ze-
meljski krogli. Nastalo je v zadnji tretjini 18. stoletja v spo-
min na kugo iz leta 1647, v 19. stoletju pa je bilo predelano.
Slovesnost so pričeli mladi iz OŠ
Mladika, zatem je zapel moški
pevski zbor društva upokojencev
Budina-Brstje, ki ga vodi Ladis-
lav Pulko. Delovanje upokojen-
skega društva je predstavila pred-
sednica Marija Cvetko, ki je tudi
najbolj zaslužna, da se je pričela
obnova znamenja, močno načete-
ga od zoba časaa. Začelo se je na
občnem zboru društva maja 1995,
ko so med načrte zapisali razvitje
društvenega prapora, ki naj bi ga
krasil lik baročnega znamenja na
Ormoški 108. Septembra istega
leta so prapor razvili, v tem ob-
dobju pa so se pričela tudi priza-
devanja za obnovo znamenja, saj
je bil tik pred razpadom. Društvo
je po besedah Marije Cvetko čuti-
lo obvezo, da se spomenik, ki je po
odloku mestne občine zaščiten,
obnovi. Ker niso imeli denarja, so
za pomoč zaprosili oddelek za
družbene dejavnosti mestne
občine Ptuj, strokovni del obnove
pa je potekal pod okriljem Zavoda
za varstvo naravne in kulturne
dediščine. Obnova je trajala dve
leti, upokojenci pa so prispevali
524 prostovoljenega dela. Obnovl-
jeno znamenje je lep prispevek k
ohranjanju kulturne dediščine.
Na nedeljski slovesnosti sta se
vsem zaslužnim pri obnovi zahva-
lila podpredsednik sveta mestne
četrti Jezero Marjan Janžekovič
in ptujski župan Miroslav Luci.
Zgodovino spomenika in potek
obnove pa je predstavil vodja odd-
elka za družbene dejavnosti mest-
ne občine Ptuj Ivan Vidovič; od-
krito je priznal, da do obnove spo-
meniško sicer zaščitenega objekta
ne bi prišlo, če ne bi bilo društva
upokojencev Budina - Brstje in
Marije Cvetko.
Znamenje so blagoslovili patri
cerkve sv. Petra in Pavla.
MG
Ob predaji in blagoslovu obnovljenega trikotnega znamenja
na Ormoški 108 v Ptuju je zapel moški pevski zbor društva
upokojencev Budina Brstje, ki ga vodi zborovodja Ladislav
Pulko.	Foto: Črtomir Goznik
DESTRNIK / 2. OBČNI ZBOR GASILSKE ZVEZE
V letu 2000
obširen plan dela
Na Destrniku je bil v petek 2. redni občni
zbor tamkajšnje gasilske zveze. Ta bo letos
poleti organizator in pokrovitelj srečanja
slovenskih društev Mladi gasilec na Destr-
niku. Delo v letu 2000 bo temeljilo na izo-
braževanju in aktivnostih ob mesecu boja
proti požarom ter sodelovanju z drugimi ga-
silskimi zvezami v Podravju, je še bilo
rečeno na Destrniku.
Petkovega rednega občnega zbora Gasilske
zveze Destrnik so se udeležili predstavniki 9
podravskih zvez ter številni gostje, med njimi
tudi župan in poslanec v DZ Franc Pukšič,
podžupan Branko Zelenko, Stanko Štenbau-
er, član predsedstva GZS, Franc Simeonov,
predsednik podravske regije, Ivan Korban,
podpoveljnik štaba CZ ptujske regije, in po-
veljnik CZ Destrnik Branko Sirec ter pred-
stavnik destrniške šole. Za kulturni progam so
poskrbeli osnovnošolci in domača godba na
pihala. Člani gasilske zveze so sprejeli spre-
membe statuta zveze, ki določajo povečanje
števila članov predsedstva s prvotnih osem na
deset, zatem pa izvedli še dopolnilne volitve za
nova člana predsedstva. Za vodjo mladine pri
destrniški gasilski zvezi je bil imenoval Jože
Zelenik z GD Desenci. Na Destrniku pa je bil
sprejet tudi dokaj obširen plan dela za leto
2000, ki obsega izobraževanje, aktivnosti ob
mesecu varstva pred požari, sodelovanje z dru-
gimi podravskimi gasilskimi zvezami ter ude-
ležbo destrniške pihalne godbe na srečanju v
Sevnici. Zveza pa se je tudi odločila, da bo or-
ganizator in pokrovitelj državnega srečanja
društev Mladi gasilec, ki bo v poletnih mese-
cih na Destrniku.
Proti koncu so podelili državna priznanja.
Prejeli so jih: PGD Desenci za 70 let obstoja in
delovanja, Franc Hameršek, Marjan Zele-
nik, oba iz GD Destrnik, ter Marija Markuž
in Jože Zelenik iz GD Desenci.
ak
TEDNIK ■ Četrtek, 13. april 2000
9

PTUJ / VIKTORINOV VEČER S PLANINSKIM ENTUZIASTOM
CIRILOM VELKOVRHOM
Srečanje v gorah
V petek, 14. aprila, se nam v okviru tradicionalnih Viktorino-
vih večerov obeta prelep pomladni večer s simboličnim naslov-
om Srečanje v gorah. Za glasbeno spremljavo so poskrbeli mla-
di glasbeniki glasbene šole Karola Pahorja Ptuj pod vodstvom
profesorja Rudija Toplaka. Sodeloval bo trio klarinetistov
Miha Koren, Miha Koškar in Peter Dodlek. Za praznično
vzdušje je pripravljena še razstava pisank, ki so jih oblikovali
pri likovni sekciji Delavske univerze v Ptuju.
Kot je že navada, bo tudi to
srečanje v refektoriju minoritske-
ga samostana na Ptuju. Nekateri
se morda še spomnite likovne raz-
stave pred božičem, ko nam je
hodnik samostana polepšal s svo-
jimi motivi Verska znamenja ob
slovenski planinski poti planinski
fotograf Ciril Velkovrh, ki bo
gost petkovega večera. Naj vam ga
na kratko predstavimo.
Ciril Velkovrh je bil rojen 24. ju-
lija 1935 v Ljubljani, kjer je na
Viču obiskoval osnovno in
srednjo šolo. Očeta je izgubil med
vojno, mamo pa malo pred
končanim šolanjem. Diplomiral
je iz matematike, jo potem
poučeval v Trbovljah, nato pa je
skoraj 25 let vodil matematično
knjižnico na univerzi v Ljubljani.
Nekateri menijo, da je to prav po
zaslugi našega gosta najboljša
tovrstna knjižnica od Dunaja do
Carigrada. Uredil je spominsko
sobo prvemu rektorju ljubljanske
univerze Josipu Plemlju na Bledu
ter pripravil okoli 1000 strokov-
nih publikacij. Za uspešno
društveno delo je prejel red dela z
zlatim vencem, leta 1989 pa red
republike s srebrnim vencem.
Član Planinskega društva
Ljubljana Matica je že od leta
1951, ko je bil prvič na Triglavu.
Po upokojitvi je pri Planinski zve-
zi Slovenije uredil šest planinskih
vodnikov ter predstavil v dnevnih
časopisih in revijah več knjig s
tega področja. V zadnjem času
skrbno pripravlja letne sezname
slovenske planinske bibliografije.
Intenzivneje je začel fotografira-
ti v zadnjem desedetju. Poleg po-
krajinskih fotografij je pripravil
več sto dokumentarnih fotografij
naše naravne in kulturne
dediščine ob Slovenski planinski
poti. Doslej je pripravil že 60 raz-
stav svojih fotografij doma in v tu-
jini.
Naš gost je svojevrsten umetnik,
ki združuje v sebi matematično
natančnost in smisel za lepoto, ki
nam je odkriva narava. Znati gle-
dati in opazovati, zapisati ali kako
drugače zabeležiti tisto lepo, kar
srečaš na poti, da bodo lahko lepo-
to podoživeli še drugi, se mi zdi
veliko dejanje. Ob ogledu njego-
vih fotografij se človek počuti
srečen. Ob znamenju ob poti se
nehote zamisliš. S kakšnim zano-
som in ljubeznijo je kdo okrasil
pot, obeležil spomin na srečno
vrnitev iz vojne ali polepšal kape-
lico, da bi bila prijetna tudi dru-
gim, ki se ustavijo ob njej le za
hip! Gospod Velkovrh nam je s
svojo zbirko fotografij odkril mar-
sikateri skriti kotiček, ki ga ne bi
opazili, ko včasih v naglici hodi-
mo po poti, da bi čim prej prišli na
cilj. Ali je na cilj sploh potrebno
priti, se sprašujejo nekateri. Pri-
jetno je že, če hodimo in znamo
gledati - gledati s srcem za dušo.
Gospod Velkovrh nam bo prav
gotovo povedal veliko zanimivega
iz svojega bogatega gorniškega
življenja, zato bo srečanje z njim
doživetje za vse, ki imate radi na-
ravo in druženje s prijetnimi ljud-
mi. Organizatorji so prepričani,
da bomo doživeli nepozaben
večer.
V.D.
Pogled skozi okno na cerkev sv. Uršule (I. 1602) (1680 m) na
Plešivcu. Foto Ciril Velkovrh, 1997
PTUJ / LICENCI OS DR. LJUDEVITA PIVKA V CENTRU
ŠOLSKIH IN OBŠOLSKIH DEJAVNOSTI
Sedmošolti spoznavali Kras
20. marca smo se z učenci OŠ
dr. Ljudevita Pivka iz Ptuja
odpravili proti južnemu delu
Slovenije, iskat zakleto kral-
jično, ki spi ob reki Kolpi.
Kraljične nismo našli, našli
pa smo Center šolskih in
obšolskih dejavnosti Kara v
občini Kostel. Dom stoji ob
neposredni bližini reke Kol-
pe. Neokrnjena narava,
zemljepisno razgibana in v
geografskem pomenu zanimi-
va pokrajina leži na jugoza-
hodni meji Slovenije s so-
sednjo Hrvaško.
V domu Fara so se učenci sezna-
nili z različnimi dejavniki, ki
vplivajo na življenje v tej pokraji-
ni. Plezali so po plezalni steni,
streljali z loki, se s kanuji vozili po
reki Kolpi, si ogledali slap Nežica
in grad Kostel. Vozili so se s kole-
si in spoznavali kraški svet, poln
neodkritih podzemnih jam. Ori-
entirali so se v naravi in pri tem
uporabljali kompas in karto. Pos-
tavili so šotore in zakurili taborni
ogenj.
Vse navedene dejavnosti so po-
tekale v naravi, kljub še vedno
hladnemu vremenu. Učenci so
svoje znanje pridobivali z lastnim
izkustvom, pri čemer so uporabili
vse svoje čutne poti. Delo v
manjših skupinah jim je dajalo
možnost lastnega raziskovanja,
čustvenega zadovoljstva, kar je
pozitivno vplivalo predvsem na
učence z moteno koncentracijo.
Bogat športno-rekreativni pro-
gram je učencem omogočal blago
integracijo z učenci OS Koprivni-
ca, ki so sočasno bivali v domu.
Menim, da bodo učenci pridoblje-
no znanje uporabili pri šolskem
delu in tudi v življenju.
Pet čudovitih dni je v Far i zelo
hitro minilo. Kljub majhnemu
domotožju so se učenci dobro
počutili, kar nam pove tudi pe-
smica našega sedmošolca Leona
Svenška:
KOLPA
Ko ura v zvoniku sedmo zazvoni,
hrup v Fari se v hipu izgubi,
učiteljice, učitelji, dekleta in fantje
v telovadnico hitijo,
da počepov ne zamudijo.
Le kam se jim tako mudi,
kam jim le korak hiti?
Ah, seveda, Spela nas bo spet od-
peljala,
nas v čudoviti svet Kolpe popeljala.
Najbolj pa si vsak od nas želi,
da starše spet videl bi!
A Kolpe nikoli ne bo mogel pozabi-
ti,
saj si vsak od nas še tja želi vrniti.
Milena Zupanič,
Staša Potočnik
Z lokom smo streljali kot pravi indijanci
PREJELI SMO
Razmišljanje
ob dnevu upora
Vsak zakaj ima svoj zato! Tudi
bližajoči se praznik, 27. april - dan
upora.
Hipotetnično: Kaj bi storil da-
nes posameznik, če bi nekdo vdrl
v njegov dom, ga poniževal, raz-
seljeval, vzel njegovo identiteto,
navade, jezik in kulturo, kot je to
storil okupator? Bi ga mirno spre-
jeli, ponudili dobrodošlico, mali-
co, usluge, kot se je to dogajalo
1941? Vsi bi se uprli. Bi!
Tistim, ki jim spomin še ne
peša, se spomnimo množičnih po-
hodov v Mostje - na kraj pos-
lednjega boja Slovenskogoriške -
Lackove čete. Po osamosvojitvi in
pohodu "demokracije" smo to tra-
dicijo nekoliko opustili, bolje
rečeno zmanjšali najprej na nekaj
deset pohodnikov, na srečo pa je
teh iz leta v leto več. Tudi letos bo
tako v organizaciji ZZB NOV in
vse bolj aktivnega kluba brigadir-
jev pod naslovom Pohod po poteh
upora in prostovoljnega dela.
Slučajno preberem letošnji pro-
gram pohoda, ki bo 27. aprila s
priložnostno svečanostjo pri Lac-
kovi domačiji v Novi vasi in zakl-
jučkom v Kicarju, delegacije po-
hodnikov pa bodo položile vence
na nekatera spominska obeležja,
med njimi tudi k spomeniku v
Vintarovcih. Kam? se vprašam.
Na mesto, kjer je še lani stalo spo-
minsko obeležje Reševim, ki ga je
ZZB NOV postavila leta 1968 in
ga je po idejni skici Janeza Reber-
naka izdelal priznani ptujski kam-
nosek Aleksander (Sandi) Mrevl-
je? Morda ob zid zloženega spo-
menika v Slovenji vasi, kjer do-
muje že od lanskega novembra?
Ne, to ne bi bilo nikakor etično,
niti moralno.
Organizatorjem predlagam, da
polože venec na spominsko ploščo
na prosvetnem domu na Destrni-
ku, odkrito na dan vstaje sloven-
skega naroda 22. julija 1951, na
kateri so vklesana imena šestih
padlih, sedmih talcev in devetih
internirancev z Destrniškega
(upam, da je še niso odstranili).
Kljub temu da so na njej vklesana
imena tudi Reševih, pa še vedno
vztrajam, da se spomenik postavi
tja, kjer je nekoč bil, vključno z
napisom: "In šepetali bodo vetrovi
tod okoli, šest Rešev padlo je za zves-
tobo grudi rodni." To še posebej
zato, ker se kri Ernesta in Gere
Reš še vedno pretaka v njunih šti-
rih vnukinjah, devetih pravnu-
kinjah in devetih prapravnukih.
Ni v moji naravi biti zloben,
toda ne morem pristati na tezo, da
taka obeležja spadajo na pokopa-
lišče, kot razmišlja prvi mož
Destrnika. Le kako bi reagiral, če
bi mu žogico vrnil in glasno raz-
mišljal, da je to potrebno storiti
tudi z vsemi križi in kapelicami,
posejanimi po naši deželici, in jih
postaviti na pokopališča ali k cer-
kvam. Ne, to bi bilo kruto! Naj
bodo tam, kjer so jih ljudje posta-
vili.
Stanko Lepej
PLANINSKI KOTIČEK
•	Turni smuk spod Kotliie v
Že pred štirinajstimi dnevi smo se želeli podati na to
turo, a smo jo zaradi obilnega sneženja preložili. Po-
dali se bomo v soboto, 15. aprila, ob 4.00 s parkirišča
pod gradom. Z avtomobili do Doma planincev v Lo-
garski dolini, morda do parkirišča v zatrepu Logarske
doline. Nadaljevali mimo slapu Rinka na Okrešelj,
koča bo odprta. Po počitku naprej proti Kamniškemu
sedlu in po snežiščih na Kotliče, sedlo med Brano in
Turško goro. Smuk bo potekal čez Pasje sedlo in po
snežiščih pod severno steno Planjave. Oprema turno-
smučarska oz. bordarska + zimska pohodna. Dereze
in cepin si lahko sposodite na PD Ptuj. Cena izleta je
1500 SIT za dijake, študente in 2000 SIT za odrasle;
vozniki dobite potne stroške vrnjene. Prijave do pet-
ka, 14. apr., ko bo ob 19h v društveni pisarni sestanek
z udeleženci /pregledali in sposodili si bomo opre-
mo/. Informacije na tel. 775-059 oz. 041/ 863-544, Pri-
mož.
RT.
•	Izlet na Šmohor
V nedeljo, 16. aprila, ga organizira mladinski odsek
PD Ptuj. Odhod z Muro ob 6.45 z železniške postaje
Ptuj. Vlak bo ustavil tudi v Kidričevem, tam je veliko
planincev...
Peljali se bomo do Laškega, mesta piva in cvetja. Od
tu nadaljevali proti Šmohorju, 784 m visokem hribu
Posavskega hribovja. Vzpon se po fizični zahtevnosti
lahko primerja z vzponom na Donačko goro, torej
lahkotno, 2 uri gor! Z vrha se ponuja razgled proti Cel-
ju in na okoliško hribovje. V bližini planinskega doma
raste debela lipa, šli si jo bomo ogledat.
Na Ptuj se vrnemo ob 17.30, tako bo ostalo dovolj
časa, da se boste pripravili na nov delovni dan_ Cena
izleta je 900 SIT za otroke, dijake, študente in 1300
SIT za zaposlene odrasle. Prijave in informacije v
društveni pisarni ob tor. in pet. med 16. in 18. uro.
Prijave do petka, 14. apr., a četudi se na izlet ne boste
prijavili, vas bomo v nedeljo veseli sprejeli medse! Iz-
let vodim Primož Trop.
P. T.
•	Najava kolesarskega izleta
Lansko leto smo v lepem vremenu izvedli kolesarski
izlet na velikonočni ponedeljek. Glede na lanskoletni
odziv ga bomo »odpeljali« tudi letos. Smer poti je že
začrtana, a naj do naslednjič ostane skrivnost. Torej:
kolesa iz garaž, kleti in drvarnic VEN! Izlet bova vodila
Hermina Silak in Primož Trop.
P.T.
•	Z vlakom k Štampetovemu mostu
Ptujski planinci vas po nekajletni prekinitvi ponovno
vabimo na tradicionalni železničarski pohod Štampe-
tov most. Poseben čar bo tudi tokrat predstavljala
vožnja z muzejsko parno lokomotivo od Ljubljane do
Verda, kjer bo pričetek pohoda. Pot nas bo sprva vo-
dila prek gozdnate logaške planote, nato pa se bomo
povzpeli na pomladansko obarvane senožeti Poko-
jišča. Po daljšem počitku med dišečimi znanilci pom-
ladi bomo sestopili v Borovnico, kjer bo svečan zakl-
juček pohoda. Z vlakom se bomo vrnili v Ptuj ob
19.57.
Udeleženci pohoda se zberemo v soboto, 15. aprila,
ob 5. uri na Minoritskem trgu (pred staro pošto),
od koder se bomo odpeljali do Pragerskega, kjer
bomo vstopili na vlak. Opremite se planinsko za sre-
dogorje (planinski čevlji, nahrbtnik, pelerina ...). Hra-
na iz nahrbtnika. Cena izleta vključuje povratno vo-
zovnico do Verda in organizacijo izleta ter znaša za
člane PD 900 tolarjev, za mlade planince 850 tolarjev
in za nečlane PD 1.500 tolarjev. Prijavite se lahko jutri
v petek, 14. aprila, v pisarni PD Ptuj, Prešernova 27.
Vodil bo Uroš Vidovič.
U.V.
• Oplotnita - Črno jezero na Pohorju
Na velikonočni ponedeljek, 24. aprila, vas vabimo na
izlet v Oplotnico. Iznajdljivi gostitelji so obljubili, da
boste na pohodu proti skrivnostnemu Črnemu jezeru
na Pohorju izgubili kar nekaj odvečnih kalorij, ki si jih
boste nabrali med prazniki. Ali ni to prava spodbuda,
da se odpravite z nami?
Pot nas vodi med osamelimi kmetijami, kjer nas pri-
jazni domačini vselej pozdravijo s kozarčkom
domačega žganja in kakšno velikonočno dobroto,
tako da se ne bi preveč izčrpali na poti. Pot je nekaj
časa precej strma, saj moramo premagati skoraj 1000
metrov višinske razlike. Kljub temu jo zmorejo vsi po-
hodniki, ker ni strogo vezana na čas. Med potjo se
bomo lahko ustavili, si ogledali nekatere pohorske za-
nimivosti, tako da bodo zmogli pot vsi, ki se bodo
zanjo odločili. Priporočam dobro obutev in zaščito
proti dežju, ker je pri Črnem jezeru navadno še sneg.
Imeli bomo poseben avtobus, ki nas bo čakal pri Treh
kraljih, da se nam ne bo treba peš vračati še v dolino.
Izkoristite svoj prosti čas za druženje s planinskimi
prijatelji in storite kaj zase tudi tako, da se odpravite
na pot. Organizirali bomo poseben avtobus, če bo
dovolj prijav do torka, 18. aprila. Prijave z vplačilom
(1.300 SIT) sprejemamo v društveni pisarni, informa-
cije pa tudi po tel. 772 917. Odhod avtobusa ob 7. uri
z železniške postaje Ptuj, povratek okoli 18. ure.
Veselim se druženja z vami.
Viktorija Dabič
10
Četrtek, 13. april 2000 - TEDNIK
NASVETI
Kuharski nasveti
Sr~ -'fscr
Beseda bruneh je pri nas še dokaj neznana in je sestavljena iz
angleške besede zajtrk breakfast in kosilo lunch. Če to dvoje
združimo, dobimo nov, izredei dnevni obrok, ki ga imenujemo
bruneh. V skladu z nazivom je tudi vsebina bruneha sestavlje-
na iz izbranih jedi, ki jih lahko ponudimo za zajtrk, in tistih,
ki jih ponudimo za zgodnejšo kosilo. Obrok najpogosteje pri-
pravljajo v hotelih, pa tudi doma v gospodinjstvu, sploh ob ne-
deljah in praznikih (ko radi poležimo). Serviramo ga od pozne-
ga jutra do poldneva.
Bruneh je idealen zlasti v zim-
skem času, ko so noči daljše in na
splošno vstajamo kasneje, ter v
poletnih mesecih, v času dopus-
tov, ko smo radi dolgo v noč po-
konci in prav tako vstajamo ka-
sneje ter smo zajtrk že zamudili.
Poslužujejo se jih tudi razni pos-
lovneži, ko se odpravljajo na
daljšo pot tik pred kosilom in
vedo, da bodo do večerje brez
obroka hrane.
Utrjenih pravil za sestavo jedil-
nikov za bruneh ni, zato je odvis-
no od spretnosti, znanja in vrste
obrata, kako ga pripravijo. Jedi,
ki jih lahko ponudimo za bruneh,
so najpogosteje maslo, zamešano
v najmanj dve vrsti namazov,
sadni in zelenjavni sok, mlečne
jedi, kot so rižev narastek, sladki
pudingi, zapečen zdrob, različni
praženci, jajčne jedi, kot so jajca z
gobami, šunko, zelenjavo, slani-
no, jajčne omlete, ribje jedi od
ribjih solat do kuhanih ribjih jedi
in namazov, pogosto ponujajo
tudi prekajene ribe, ponudimo
lahko tudi jedi, pripravljene na
žaru, različno zelenjavo, kot so
bučke, jajčevci, pečena paprika,
tudi mesne jedi z žara, kot so
manjši zrezki iz vseh vrst mesa,
medaljoni, fileji s sadjem in dru-
gimi dodatki, mesni cmočki ter
različne polnjene ali z omakami
pripravljene testenine. Izbira
hladne jedi je odvisna od sezone
in časa, v katerem bruneh pri-
pravljamo. Za brunck naj ne
manjka sirov, ki zorijo s plemeni-
to plesnijo, kompotov, svežega
sadja in peciva ter pekovskih iz-
delkov oziroma različnih
manjših štručk. Zraven ponudi-
mo tudi različne tople napitke,
kot sta kava in čaj z mlekom.
V hotelih mizo pripravijo kot za
toplo-hladni bife in si gostje v
glavnem strežejo sami. Lahko pa
si gostje jedi ob bifejskih mizah
izbirajo in jim jih na krožnik na-
laga strežno osebje. V širšem iz-
boru te ponudbe lahko ponudimo
še nadevana jajca z različnimi na-
devi, paštete, galantine, v polet-
nih mesecih nadevano zelenjavo,
sadne, zelenjavne in mesne kok-
tajle ter sladice iz rahlega biskvit-
nega testa, različne osvežujoče
sladice, kot so šarlote, jogurtove
strnjenke z različnim sadjem,
skutne strnjenke in različne kre-
me v kozarcih, kot je vanilijeva,
čokoladna, kavna in podobne sla-
dice.
K temu izboru mednarodno
znanih jedi lahko dodamo še ne-
kaj tipično slovenskih, ki jih prav
tako lahko ponudimo v brunehu.
To so različni močniki, žganci,
štruklji, zavitki, gibanice, vzha-
janci ter različne juhe.
Od sladic najpogosteje pripravl-
jajo in ponujajo v brunehu vzha-
jance oziroma buhtlje. Pripravlja-
mo jih iz nezahtevnega kvašenega
testa ter polnimo najpogosteje z
marmeladami. Vzhajance ali
buhtlje pa lahko polnimo tudi z
orehovim, makovim, lešnikovim
nadevom, nadevom iz skute in
pehtranovim nadevom. Vsi
omenjeni vzhajanci so sladki.
Pripravimo pa si lahko tudi slane.
Te napolnimo z zaseko, ocvirki,
kašo in mesnim nadevom. Sladke
vzhajance ponudimo s toplimi
napitki, kot so kava in čaj; prav
zaradi tega so pogostejši v brun-
ehu. Slani vzhajanci pa so pri-
mernejši kot dodatek zelenjavnih
jedi ali kot nadomestek za kruh
in tudi kot samostojna malica.
Vzhajance z ocvirki pripravi-
mo tako, da pol kilograma gladke
moke presejemo in dodamo 2 de-
kagrama vzhajanega kvasa; kvas
lahko vzhajamo v vodi ali mleku.
Moki posebej dodamo 10 deka-
gramov staljenega masla ali mar-
garine, 2 jajci, vzhajan kvas, sol, 5
dekagramov sladkorja ter sol.
Testo zagnetemo z mlačnim mle-
kom. Gnetemo tako dolgo, da
postane gladko, elastično in se
odlušči od posode in rok. Nato ga
potresemo z moko, pokrijemo s
kuhinjsko krpo in postavimo na
toplo, da vzhaja. Ko zraste toliko,
da ga je enkrat več kot na začetku
vzhajanja, ga na tanko razvalja-
mo, razrežemo na enako velike
kvadratke, te v sredini nadevamo
s prepraženimi ocvirki in potre-
semo s sesekljanim peteršiljem
ter zavijemo, da dobimo okroglo
kepico testa. To na vseh robovih
dobro stisnemo. Tako pripravlje-
no testo polagamo v pomaščen
pekač. Testne krpe naj se med
sabo samo dotikajo. Testo pred
peko, še enkrat vzhajamo, tik
pred pečenjem premažemo z
razžvrkljanim jajcem in pečemo
pri temperaturi 180 do 200C pol
ure. Nadeve lahko po
želji spreminjamo.
Nada Pignar,
profesorica
kuharstva
PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC.
KLIN. PSIH. / KAKO OBVARUJEMO
DUŠEVNO ZDRAVJE . - 272. NAD
Zakon, družina in
duševno zdravje
govoru, da o problemih, o kate-
rih je bil govor na terapevtski
skupini, doma ne bodo raz-
pravljali. V tem primeru je delo
večkrat obsojeno na neuspeh.
Tudi tedaj, ko poteka terapija
preveč gladko, imamo večinoma
opraviti z odpori. Najznačil-
nejši tak primer je, ko pričnejo
člani skupine po dveh ali treh
razgovorih pripovedovati, kako
se je vse obrnilo na bolje, in
skušajo odkrito ali prikrito do-
povedati terapevtu, da ni več
pravih razlogov za nadaljevanje
terapije. Tudi tedaj, ko se je ne-
posredna kriza zares nekoliko
polegla, družina ne kaže več
prave želje prihajati na zdravl-
jenje.
Posebno zapletena oblika od-
pora za terapevtsko intervencijo
se kaže v tem, da družina sicer
prihaja teden za tednom, ven-
dar ni dobiti nikakršnega
ustreznega materiala za analizo,
ki bi bil uporaben, niti ne pride
do izmenjave čustev. Navzven
je sicer videti, da skupina dela,
saj se člani med seboj pogovar-
jajo, vendar je že neukemu opa-
zovalcu jasno, da govorijo zgolj
na ljubo terapevtu in da v bistvu
ničesar ne povedo, posebno pa
134. nadaljevanje
Terapevtski proces
zakona in družine -
61. nad.
Analiza odporov -
nekatere posebnosti
odporov pri
družinski terapiji -
nad. in konec
Zaradi prav teh štirih oblik
odporov pri družinski terapiji,
o katerih je bil govor prejšnji te-
den, je tudi dinamika v družin-
ski terapiji mnogo intenziv-
nejša. Posamezni član skupine
se ne more kar tako izmakniti,
kot je to pri skupinski terapiji,
in če so pritiski nanj prehudi, so
tudi odpori pri družinski tera-
piji hujši in številnejši.
Med drugimi specifičnimi
oblikami odporov pri družinski
terapiji je nedvomno na prvem
mestu govorjenje o "bolniku",
njegovih napakah, prevzemanju
celotne krivde nase, poudarjan-
ju medsebojne lojalnosti in ra-
zumevanja ipd.
Z zelo neprijetno obliko odpo-
ra imamo opraviti, kadar se
člani družine ne ravnajo po do-
ne kaj takega, kar bi jih re-
snično vznemirilo in zdramilo.
Podoben primer imamo, ko se
družina mesec dni vrti v krogu;
vsem je sicer jasno, da tako, kot
so živeli, ne gre več naprej, ven-
dar ničesar ne spremenijo,
čeprav trdijo, da hočejo nekaj
drugega. Razlaga terapevta, češ
da vztrajajo pri starem, ker s
tem zadovoljujejo svoje skupne
potrebe, naleti v teh primer na
gluha ušesa.
Ni še povsem razčiščeno, če je
možna seansa, ko niso prisotni
vsi člani družine. Nekateri av-
torji namreč vidijo prav v odsot-
nosti enega ali več članov
družine glavni znak odpora. Zdi
se jim namreč, da hoče s tem
manevrom ohraniti že utečene
odnose z drugimi člani.
Zanimivo je, da se odpori
okrepijo, Če člani družine opazi-
jo, da je terapevtu veliko do
uspeha zdravljenja ali pa če
pokaže pretiran interes za
družino.
Naslednjič pa še o analizi pre-
nosa ali transfera pri terapiji.
mag. Bojan Šinko
Krvodajalci
28. MAREC - Stojan Šprah, Prešernova 32, Ptuj, Dušan Kol-
manič, Ui. B. Kraigherja 22, Kidričevo, Irena Laura, Formin
47/a, Vekostav Širec, Slape 14, Rajko Kolarič, Tovarniška c.
5, Kidričevo, Milan Drevenšek, Lovrenc na Dr. polju 6, An-
drej Rožman, Sovjak 93, Marjan Valenko, Moškanjci 19, An-
ton Leskovar, Lovrenc na Dr. polju 1. Miian Jerebič, Moravci
148, Anton Planinšek, Župečja vas 2, Stanko Soršak, Lov-
renc na Dr. polju 5, Gregor Kovačič, Lešje 13, Evgen Muhič,
Gorišnica 46, Milena Petek, Slovenja vas 38/a, Franc Kump.
Senčak 11, Bojan Stanič, Mihovci 7/a, Robert Kornet, Mla-
dinska 6, Kidričevo, Anton Zajko, Pobrežje 86/a, Janez Ser-
dinšek, Lovrenc na Dr. polju 6, Franc Horvat, Kungota 25,
Peter Nahberger, Župečja vas 20, Stanko Širec, Kočice 70/a,
Davorin Lubej, Trniče 43, Srečko Cajnko, Flegeričeva 3,
Ptuj, Alojz Gajser, Stanečka vas 12, Aleš Amejčič, Gorišnica
37, Anton Zelenik, Vintarovci 36, Stanko Rep, Nova vas 1,
Vojko Šohar, Zg. Hajdina 137, Janez Šilak, Slomi 16, Albert
Frčeč, Apače 246, Franc Čuček, Podvinci 38, Aleksander
Krajnc, Draženci 38.
30. MAREC - Milan Borko, Lačaves 18, Janez Peklič, Cesta
na Hajdino 22, Vlado Zajko, Nadole 13, Stanko Frčeč, Apače
175, Franc Mojzer, Apače 43, Robert Merlak, Čučkova ul. 9,
Kidričevo, Branko Ivančič, Lovrenc na Dr. polju 1, Danica
Perkovič, Grajenščak 80/b, Franc Prelog, Markovci 52, Mar-
jan Anderlič, Trgovišče 25/b, Gera Ceh, Podvinci 98/c,
Branko Forstnerič, Tržeč 14, Roman Pal, Zg. Hajdina 149,
Anton Danko, Potrčeva 40, Ptuj, Marica Vidovič, Dolena
19/c, Dragica Bavdek, Apače 194, Milan Munda, Ul. 25.
maja 5, Ptuj, Janez Bedenik, Ul. B. Kraigherja 19, Kidričevo,
Roman Krajnc, Kajuhova 1, Ptuj, Bojan Jelen, Stanošina
37/c, Friderik Majcen, Spuhlja 118, Daniel Roškar, Gorišnica
146, Beno Murko, Ul. Haloškega voda 1, Ptuj, Silvo Zaje,
Apače 13, Janez Furman, Zagorci 71, Stanislav Zavec, Tur-
niška 26, Ptuj, Danilo Lendero, Apače 104, Milan Kelc,
Gruškovec 101/a, Silvo Klajnšek, Lovrenc na Dr. polju p, Eli-
zabeta Ferčič, Sobetinci 4, Aleš Krajnc, Pleterje 26, Štefan
Ros, Ul. B. Kraigherja 14, Vilko Turk, Lovrenc na Dr. polju 6,
Kristina Žgeč, Kraigherjeva 21, Ptuj, Silvo Petek, Trajanova
9, Ptuj, Marjan Jus, Ptujska Gora 2/a, Darko Horvat, Tržeč
11/b, Branko Lukman, Jurovci 5/a, Leopold Krošl, Draženci
88/a, Daniel Vaupotič, Kajuhova 11, Kidričevo, Dušan
Krajnc, Aškerčeva 10, Ptuj, Jože Voglar, Skrblje 9/a, Cvetko
Šprah, Kraigherjeva 16, Ptuj, Ivan Mazera, Voikmerjeva 22,
Ptuj, Franc Veselič, Kajuhova 11, Kidričevo, Martin Lesko-
var, Žabjak 7, Bogdan Kelenc, Cunkovci 12, Branko Mohor-
ko, Apače 284, Anton Mohorko, Trnovec 11, Dušan Haza-
bent, Lovrenc na Dr.polju 8, Ivanka Zemljarič, Kajuhova 12,
Kidričevo, Branko Krošl, Lovrenc na Dr. polju 2, Alojz Mag-
dič, Pršetinci 33, Nevenka Maruh, Žnidaričevo nabrežje,
Ptuj, Slavko Čeh, Pivkova 7, Maribor, Aleš Planine, CMD14,
Ptuj, Dušan Dodlek, Apače 296, Igor Anžel, Vintarovci 21/b,
Boris Bohi, Grajenščak 45, Jože Teskač, Hajdoše 46, Miran
Jambrovič, Dravski Dvor, Marjan Pintarič, Zg. Hajdina 12,
Jože Kaučevič, Grajenščak 4/a, Boris Perger, Kurirčkova 34,
Miklavž na Dravskem polju.
NA POLO BELEGA PAPIRJA L. 1882 - VI.
Tožba radi motenja posesti in predlog za
začasno odredbo
Cesarsko-kraljevemu okrajnemu sodišču
Tožnik: A. B., posestnik v Z.
Toženec: C. D., posestnik v Z.
Tožba radi motenja posesti. 2 kratno
Prvič: jaz sem že več let isključni lastnik parcelne št. ..., travnik davčne
občine Z.
Dokaz: priča M. V., mesar v Z.
Drugič: toženec je včeraj nagnal čredo ovac iz svoje sosednje parcele št....
iste davčne občine, in jo pustil pasti na pod 1. označeni moji parceli.
Dokaz: priči A. Z., posestnik v R. S., in J. N., posestnik v Z.
Tretjič: stavil sem radi tega toženca na odgovor, a mi je odvrnil, da lahko
pase ob tem letnem času, kjer hoče.
Predlagam da se izda končni sklep:
Tožencu C. D. se prepove motiti tožnika A. B. v mirni dejanski posesti par-
cele št...., davčna občina Z., s tem, da goni na isto past svoje ovce; toženec ima
povrniti pravdne stroške v 14 dneh ogibom izvršbe.
Ker mi preti za slučaj, ako toženec zopet nažene svojo čredo na mojo parcelo,
nevarnost poškodbe travnika, predlagam, da se z začasno odredbo tožencu pre-
pove goniti čredo na označeno parcelo.
Z. dne.... 1899	A. B.
Komentar: In danes? Gene smo podedovali od naših prednikov. Smo dru-
gačni? Ta tožba zahteva kolek K1.
Piše Jože Škerget
PIŠE: ING. MIRAN GLUŠIČ / t V VRTU * V VRTU % V VRTU * V VRTU * V VRTU
Narava in delo v vrtu oživela
Po nekaj spomladanskega dežja in toplejšega vremena v minulih dneh je
vzbrstelo sadno drevje, razcvetele in zadišale so zgodnje vrste okrasnih
drevnin, številne gredice, posejane z vrtninami, pa so skrbni vrtičkarji že
odeli s prekrivali.
V	SADNEM VRTU že sredi aprila nekatere
sadne vrste preidejo v muževno stanje, ko je
mogoče izvesti cepljenje in precepljanje sadne-
ga drevja. Muževno stanje nastane med dreve-
snim lubjem in olesenelim delom debla in vej, ko
se po lubju prično pretakati rastlinski sokovi iz
korenin v nadzemne organe drevesa. Najprimer-
nejši čas za cepljenje je, ko je muževnost oziro-
ma sočnost največja, odvisna pa je od vremen-
skih razmer, drevesne vrste in sorte, lege nasada
in starosti drevesa.
V	sadjarstvu je znanih več načinov cepljenja,
najpreprostejše in najuspešnejše pa je vlaganje
cepiča za lub. Ne glede na izbran način cepljenja
bo to uspešno, če smo pravočasno narezali
cepiče še v stanju popolnega zimskega mirovan-
ja, da so bili pravilno hranjeni, da smo zadeli
ugodno muževno stanje sadne podlage, da cepl-
jenje opravimo z dovolj ostrim orodjem, ki ne ce-
fra lubja na cepiču in podlagi, ter da cepilno mes-
to dobro zamažemo s cepilno smolo.
V	tem spomladanskem času, ko se narava pre-
buja, smo pozornejši na pojav voluharja v vrtu.
Izlegati so se začela prva gnezda mladičev, v
tem obdobju pa je voluhar tudi najbolj požrešen
pri nabiranju hrane, ko v začetku vegetacije na
mladih vzbrstelih drevesih korenine tako obglo-
da, da drevesa nenadoma ovenijo in odmro. V
nasadu, še posebej pa v njegovem obrobju, od-
krivamo žive rove, vanje pa položimo pasti, stru-
pene vabe ali odvračalne pripravke.
Zaščite z drevesnih debel, zavarovanih pred
glodalci, veliko divjadjo, zajci in srnadjo, ne od-
stranjujemo prezgodaj, ker v tem času divjad,
dokler še ni druge hrane, obgloda mlada dreve-
sna debla ali pa jih poškoduje z rogovjem.
V	OKRASNEM VRTU je v tem času potrebno
opraviti mnogo opravil pri negi vrtne trate. Čas je,
da že opravimo prvi odkos, saj s prvo košnjo iz-
ravnamo višino raznih vrst trav. Po košnji potrosi-
mo že drugi odmerek dušičnih gnojil, da tako
vzpodbudimo rast trav, ki bodo ovirale raz-
raščanje širokolistnih plevelov. Prazna in poško-
dovana mesta vrtne trate še podsejavamo, da bi
čimprej dosegli njen enotni in negovani videz. Že
v začetku rasti vrtne trate pa se izraziteje pokaže
neugoden pojav mahu, ki ne kazi samo videza in
sestave trate, temveč je to znak, da vrtno
zemljišče postaja zakisano in zaradi tega manj
sposobno za vrtnarjenje. Vzrokov za zakisanje je
lahko več, med najizrazitejšimi pa so prevelika
gostota rastlinja, ki povzroča preveliko za-
senčenost tal in omejuje zračnost ter sončno
osvetlitev, ali neustrezna uporaba takšnih rudnin-
skih gnojil, ki kislost povečujejo, ne pa apnenih,
ki stanje tal zboljšujejo.
Razraščanje mahu v trati omejujemo z apnjen-
jem pozno v jeseni ali pozimi, sedaj spomladi, ko
se je že pričela vegetacija, pa v negovani trati
mah uničimo s posebnim gnojilom maheksom,
ki zraven hranil za trato vsebuje primesi, ki
uničujejo mah. Maheks enakomerno potrosimo
po pokošeni trati 100 g na 1 m2 površine. Boljše
delovanje dosežemo, če je trata vlažna. Čeprav
na trati povzroči rahle ožige, se ti kmalu izgubijo.
Ugodne vremenske razmere minule dni so v
ZELENJAVNEM VRTU omogočile, da zgodnji
posevki vrtnin na prosto že kalijo. Zgodnje po-
sevke korenčka, peteršilja, špinače, čebula,
česna, solate in druge, brž ko je to mogoče, plit-
vo okopljemo, da prerahljamo povrhnjico in
zdrobimo morebitno zaskorjenost, predvsem pa
uničimo kaleče plevele. Rahljanje tal opravimo v
suhem in sončnem vremenu, da preprečimo
izhlapevanje talne vlage in da pleveli ovenijo do
izginotja. Posevke dognojujemo, z rahljanjem tal
pa gnojila vmešamo v tla.
Sredi aprila posejemo kumare v lončke in jih
bomo sredi maja, ko prenaha nevarnost pozebe
po poznih spomladanskih slanah, posadili na
prosto.
Do druge tretjine aprila so 8., 9., 17. in 18. apri-
la dnevi, ugodni za cvet, ko sejemo in presajamo
razno vrtno cvetje, od vrtnin pa cvetačo in broko-
li, ki ju pridelujemo zaradi uporabe cveta. Za list,
ko sejemo in sadimo zelenjavnice solato, večino
vrst kapusnic in listnata zelišča ter trave, so
ugodni dnevi 10., 11., 19. in 20. april. Za pikiranje
paradižnika, paprike, malancan v sejališču, setev
kumar pod folijo ter setev fižola, graha in leče na
prosto so ugodni dnevi za plod od 13. do 15.
aprila. V teh dneh je priporočljivo izvesti cepljen-
je sadnega drevja, o čemer je več povedanega v
začetku tega prispevka. Od 14. do 16. aprila so
primerni dnevi za korenino in takrat sejemo go-
moljčnice in korenovke.
Miran Glušič, ing. agr.
TEDNIK ■ Četrtek, 13. april 2000
11
PREJELI SMO
PREJELI SMO
Sežigalnica
Kidričevo?
(Marija Škafar, Strnišče (Ob
haldi 11) - Tednik Ptuj, 30. ma-
rec 2000, stran 15)
Sami objekti in naprave za rav-
nanje z odpadki so podvrženi
strogim predpisom tako v postop-
ku priprave dokumentacije kot v
postopku izgradnje ter pri samem
obratovanju. Tehnično-tehno-
loške možnosti in v praksi potrje-
ne rešitve ter postopki ravnanja z
odpadki omogočajo odpravo vseh
vplivov na okolje ali pa vsaj
zmanjšanje teh na najnižjo možno
mero. Zato ne obstaja nevarnost
nadaljnjega razvrednotenja okolja
in prostora, kjer se bodo taki ob-
jekti gradili.
Tovrstni projekti že od samega
začetka upoštevajo vse možne
načine in ukrepe za odpravo ali
vsaj zmanjšanje kakršnih koli
vplivov na okolje. Sam tehnično-
tehnološki sklop ravnanja z od-
padki in odlaganja preostankov pa
v skladu s standardi in normativi
ne more in ne sme imeti dodatnih
neposrednih vplivov na okolje.
Vsaka primerjava tovrstnih objek-
tov z industrijskimi kompleksi iz
preteklosti je nesmiselna.
Zavedamo se škode in posledic
neodgovornega ravnanja in odno-
sa do okolja v preteklosti. Vseh
napak ni mogoče odpraviti hkrati
in takoj. Nedvomno neprimerna
proizvodnja in razne vrste indu-
strije v preteklosti (in marsikje
tudi še danes) za okolje in bližnje
prebivalce predstavlja veliko bre-
me. Slabe izkušnje iz preteklosti
še vedno povzročajo strah in ne-
zaupanje. Vse to je razumljivo in
upravičeno. Tudi halda rdečega
blata kot posledica osnovne proiz-
vodnje nekdanje Tovarne alumi-
nija in glinice v Kidričevem je
eno od t.i. starih okoljskih bre-
men. S prenehanjem izkoriščanja
halde se je po naravni poti pričela
renaturacija s prvobitnimi rastlin-
skimi združbami. Le take rastline
so sposobne preživeti zelo neu-
godne pogoje, ki jih lahko ponuja
nesanirana halda. So pa take rast-
linske združbe naravna predhod-
nica drugim, višjim združbam.
Vendar je razvoj po naravni poti v
takih okoliščinah na samem
začetku in dolgotrajen. Kot dokaz
temu so tudi navedbe v Tedniku
30. marca 2000, da se je veliko po-
sajenih dreves posušilo. Zato hal-
da še vedno predstavlja nesanira-
no staro breme v okolju, nikakor
pa nekaj, na kar se je sčasoma po-
zabilo.
V splošnem so obstoječa odlaga-
lišča komunalnih odpadkov v Slo-
veniji tehnično slabo urejena in
na zadoščajo določilom veljavnih
predpisov. V večini primerov se
pojavlja tudi problem zapolnje-
nosti. Zato se bodo tako neper-
spektivna odlagališča postopoma
zapirala. Vzporedno s tem se bodo
vzpostavili regijski centri za rav-
nanje z odpadki, kot je to načrto-
vano v Nacionalnem programu
varstva okolja in natančneje opre-
deljeno v Strateških usmeritvah
RS za ravnanje z odpadki.Ti regij-
ski centri naj bi pokrivali območje
več občin, ker je to racionalnejše
in ekonomsko bolj upravičeno
(nižji stroški na m3 ali tono od-
padka). Več takih centrov se bo
gradilo tudi na območju seve-
rovzhodne Slovenije. Gre za celo-
ten sistem ravnanja z odpadki od
nastanka do končne odprave, ter-
mična obdelava odpadkov pa je
eden od členov v celotni verigi.
Ne gre torej za načrtovanje
sežigalnice v Kidričevem kot edi-
nega objekta, ki bo rešil celotno
problematiko komunalnih odpad-
kov na določenem območju. Se
več, uvedba posameznih stopenj
ravnanja z odpadki od ločenega
zbiranja na izvoru, predelave in
obdelave odpadkov v t.i. regijskih
centrih do končne odprave pogo-
juje delovanje celotnega sistema.
Za njegovo uvedbo pa so potrebni
ne le tehnični in drugi postopki,
temveč cel sklop spremljajočih
ukrepov, kamor sodijo nedvomno
tudi izobraževanje, ozaveščanje in
informiranje širše javnosti. Da se
napake iz preteklosti ne bi ponav-
ljale, je še kako pomembno sode-
lovanje stroke in že v zgodnjih fa-
zah vključevanje tudi širše javnos-
ti, še posebej krajevnega prebi-
valstva. Vprašanja in dileme je v
tvornem pogovoru vedno mogoče
pojasniti. Obenem pa so izkušnje
in poznavanje razmer lokalnega
prebivalstva velika pomoč stroki
in realizaciji posameznih projek-
tov. Predlogi in pripombe so ved-
no dobrodošle. Tudi tu gre iskati
razloge investitorja in občine Ki-
dričevo, da sta se odločila izpeljati
predstavitev projekta krajanom v
bližini lokacije za termično obde-
lavo komunalnih odpadkov v Ki-
dričevem.
Ena od osnovnih nalog in ne-
posrednih pristojnosti našega mi-
nistrstva je varstvo okolja in s tem
povezana skrb za zdravo bivanje
ljudi. Zato nikakor ne
dopuščamo, da bi se s kakršnimi
koli posegi v okolje in prostor poj-
avljali dodatni negativni vplivi na
okolje in zdravje ljudi. V tem tudi
objekti in naprave za ravnanje z
odpadki niso nikakršna izjema.
Načrtovanju in obratovanju takih
naprav namreč posvečamo še po-
sebno pozornost. Skupaj s postop-
no sanacijo starih bremen v okol-
ju ter s premišljenim načrtovan-
jem dejavnosti v prostoru (v ta
sklop med drugim sodijo tudi
tehnologije, objekti in naprave za
ravnanje z odpadki) pa se trudimo
dokazati, da je strah, ki izvira iz
slabih izkušenj iz preteklosti,
odveč in neutemeljen. Tudi iz-
gradnja centrov za ravnanje z od-
padki naj bo temu dokaz.
dr. Jani Zore,
svetovalec vlade v Ministrstvu
za okolje in prostor
PREJELI SMO
"Svetniki se sej ne
udeležujejo"
(Odgovor g. Ivanu Hržiču, predsedniku
sveta KS Velika Nedelja, na članek, objavl-
jen v Tedniku 30. marca 2000)
Spoštovani g. Hržič, predsednik Sveta KS
Velika Nedelja! Zaradi objektivne
obveščenosti javnosti svetniki iz vrst SKD
na vaš prej omenjeni članek v Tedniku 30.
marca dodajamo tole pojasnilo:
Na letnem občnem zboru naše krajevne or-
ganizacije, ki smo ga letos že drugič iz vam
poznanih razlogov organizirali izven prosto-
rov krajevne skupnosti, smo pregledali delo
KO v preteklem letu, si zastavili plan dela za
letošnje leto in se dotaknili tudi delovanja v
Svetu KS, v kateri živimo in delujemo. Žal
nam je, da se kljub pisnemu vabilu niste ude-
ležili tega občnega zbora, kajti tako bi imeli
možnost odgovoriti na postavljena vprašanja
in izpostavljene probleme, ki se tičejo dela v
Svetu KS. Na naš občni zbor so bili povablje-
ni tudi predstavniki medijev, a se zbora prav
tako niso udeležili. Samo ptujski Tednik
nam je dal možnost, da pripravimo tekst za
objavo. To smo tudi storili in članek naslovi-
li: "Letni občni zbor krajevnega odbora SKD
Velika Nedelja". Naslov, pod katerim je bil
članek sicer korektno objavljen, pa je dalo
uredništvo ptujskega Tednika.
Namen članka je bil zgolj seznaniti javnost
o poteku samega občnega zbora in v zvezi s
tem o posameznih obravnavanih točkah ter
novostih lanskega leta in tekoči problemati-
ki. Tako je bil omenjen tudi problem nesk-
lepčnosti oz. neudeleževanja sej Sveta KS s
strani svetnikov. Nismo samo svetniki iz vrst
SKD tisti, ki se sej ne udeležujemo. Če ste
navedli uradne podatke o naši udeležbi na
sejah, bi bilo pravično, da objavite tudi po-
datke za ostale svetnike. Sicer pa vaša uradna
evidenca ne odraža dejanske prisotnosti na
sejah, vsaj kar se tiče 9. redne seje. 3 svetniki
iz vrst SKD še ne povzročimo nesklepčnosti,
in tudi če k nam prištejemo še dva svetnika,
ki se, kot navajate, ne udeležujeta sej eden za-
radi prevare ob kandidiranju in drugi zaradi
osebnih razlogov, je sklepčnost še vedno za-
gotovljena, če bi se vedno ostalih 8 seje ude-
ležilo. Svet namreč šteje 13 svetnikov in 5 ne
predstavlja absolutne večine.
G.Hržič, vprašajte se, kakšni so dejanski
razlogi za neudeležbo, če izvzamemo prime-
re, ko so svetniki opravičeno odsotni. Eden
od najpomembnejših razlogov je prav gotovo
vaše vodenje sej. Gradiva predajate svetni-
kom na sami seji, in ne, kot določa statut,
najmanj 7 dni pred sejo. S takim delom sami
onemogočate tvorno delo Sveta kot naj-
višjega organa v KS. Svet odloča in je odgo-
voren za svoje delo, zato svetniki hočejo in
želijo sodelovati, dajati mnenja, predloge, se-
veda v okviru s statutom in drugimi akti
opredeljenih pristojnosti. To pa lahko storijo
le, če pravočasno dobijo gradiva, da se lahko
na sejo temeljito pripravijo.
Ni podtikanje, kot to imenujete vi, če svet-
niki opozarjajo na napake, vsekakor so pri-
pravljeni sodelovati, toda le, če se upoštevajo
tudi njihova mnenja in predlogi. Časi, ko so
hodili na seje samo "dvigovat roke in kimat",
so minili. Prav upoštevanje različnosti in so-
delovanje vseh svetnikov lahko pripelje do
kvalitetnih odločitev v dobro vseh občanov
KS. To boste enkrat vendarle morali razu-
meti.
Res smo v volilnem letu, toda letos ne
bomo volili predstavnikov v Svet KS. Ti so
izvoljeni, ni se jim potrebno boriti za oblast,
ker so jim jo zaupali ljudje. Izvolili so tiste
ljudi iz svoje sredine, ki so vredni njihovega
zaupanja, ne glede na to, iz katerih sredin oz.
strank prihajajo. Tudi vi, g. Hržič, ste eden
izmed njih, prvi med enakimi, in kot pred-
sednik nimate pravice, da druge omejujete
pri njihovem hotenju po tvornem sood-
ločanju, pa četudi se prištevate med "neod-
visne". 10. redna seja je pokazala pripravlje-
nost vseh sredin na sodelovanje in upamo, da
bodo naslednje seje potekale neovirano, se-
veda pa je vse odvisno od vas. S samovoljo in
pretnjami tega ne boste dosegli. Za lažje delo
in v izogib nejasnostim glede poteka sej,
sprejemanja odločitev, pristojnosti ipd. pa
predlagamo, da imate na vsaki seji na mizi
Statut Občine Ormož in Poslovnik Občin-
skega sveta, ki se smiselno uporabljata tudi
za delo Sveta KS.
Svetniki Sveta KS:
Ciril Trop, Anton Brinjevec, Branko Ku-
harič; svetnica: Nataša Kosi
12
Četrtek, 13. april 2000 - TEDNIK

ORMOŽ / PREDSTAVILI PRVI DELOVNI ZVEZEK
Glasba, ki /e nastala ob delu z otroki
V ormoškem domu kulture je prejšnji četrtek, 30.marca, Tanja
Korpar s sodelavci predstavila prvi delovni zvezek skladbic za
orfTove instrumente, ki mu bosta kmalu sledila še dva. Uvodo-
ma sta številno publiko pozdravila glavna urednica glasbenih
izdaj Državne založbe Slovenije Pavla Uršič-Kunej ter sklada-
telj in strokovni sodelavec Alojz Ajdič. Okoli 60 otrok ormoške
osnovne šole pod vodstvom zborovodkinje Alenke Šalamon ter
glasbene šole Ormož je izvedlo 18 skladbic, ki jih je za orfTove
inštrumente priredila Tanja Korpar.
Posebno presenečenje za sklada-
telja Alojza Ajdiča je bila izvedba
njegove Večerne pravljice
skladbe, ki jo je gostu večera, stro-
kovnemu sodelavcu in recenzentu
delovnega zvezka pripravila Tanja
Korpar. Solistko Zlatko Puklavec
je na klavirju spremljala profeso-
rica Tatjana Rajh.
Prvi delovni zvezek, ki mu bosta
v kratkem sledila še dva, nosi nas-
lov Male skladbice za orffove instru-
mente. Primeren je za pouk v glas-
benih šolah, vrtcih, osnovnih in
šolah s prilagojenim programom.
Melodične in ritmične vsebine ter
glasovni obsegi so prilagojeni
predšolskim in otrokom v nižjih
razredih osnovnih šol. Tanja Kor-
par je tokrat priredila 32 prepros-
tih in enostavnih skladbic in tri
ritmične vaje, ki so primerne za
izvajanje tudi predšolskih otrok.
Otroci jih lahko pojejo, igrajo na
blokflavto ali na orffove inštru-
mente, zraven improvizirajo in
tako ustvarjajo. V nekaterih
skladbicah se melodičnim tolka-
lom pridružujejo ploskanje, tles-
kanje, žvižganje. Večina teh malih
partitur omogoča tudi spoznavan-
je notnih vrednosti in tonskih
višin. Melodije so preproste in
vzete iz domače in tuje literature.
Otroci bodo spoznali tudi na nižji
stopnji OŠ premalo prepevane
slovenske ljudske pesmi.
Zvezek se lahko uporablja sa-
mostojno ali pa v kombinaciji z
učbenikom prav tako Tanje Kor-
par Pobarvanka za glasbeno
pripravnico, saj se lepo povezujeta
in dopolnjujeta. Otrok v slednjem
spozna tone in jih kasneje igra na
blokflavto.
Predstavitev Malih skladbic je
potekala tudi v torek, 4. aprila, v
prostorih Srednje glasbene šole v
Ljubljani. i
Ker ima avtorica na zalogi še ve-
liko skladbic, bosta prvemu sledi-
la še drugi in tretji zvezek.
Majda Fridl
S prireditve ob predstavitvi malih skladbic za orffove inštrumente.	Foto: Hozyan
STUDENICE / 20. REVIJA ODRASLIH FOLKLORNIH IN
TAMBURAŠKIH SKUPIN
Folklorna dejavnost je lahko za vzgled
Vsaka stvar je enkrat prvič, je med vrsticami povedal povezova-
lec 20. revije odraslih folklornih skupin občine Slovenska Bist-
rica, ki stajo skupaj s studeniškim KUD organizirala območna
izpostava Sklada RS za ljubiteljsko kulturno dejanost in ZKD
občine Slovenska Bistrica. Prvič v zgodovini studeniškega
doma kulture je pri njih potekala tako velika prireditev. Sku-
paj z mentorji je v dveh tamburaških in v šestih folklornih sku-
pinah sodelovalo več kot 150 nastopajočih. Revijo sije skupaj z
Nežko Lubej ogledal tudi selektor za folklorne skupine Vasja
Samec ter revijo samo, pa tudi nastopajoče pohvalil in ob tem
še dejal, da bi lahko bile te folklorne skupine za vzgled števil-
nim drugim.
Za dobro razpoloženje v nabito
polni dvorani so najprej poskrbeli
tamburaši Kavkler, ki v teh dneh
praznujejo drugo obletnico delo-
vanja z bogato bero nastopov, saj
jih je v tem času bilo več kot 30
doma in izven občine. Tako lani
kot tudi letos so sodelovali na
državnem srečanju tamburaških
skupin. Njihov mentor je Marjan
Dreu.
Samo leto dni daljši staž imajo
člani FS Klasje KUD Sloga Les-
kovec - Stari Log, ki so se predsta-
vili s štajerskimi plesi. Pridno va-
dijo pod mentorstvom Metoda
Špura, na leto pa opravijo okoli
sedem gostovanj izven domačega
kraja. Za njimi je nastopila
najmlajša FS, skupaj nastopajo
komaj leto dni, prišli so s Keblja,
vodi jih Milena Bercko. Prikazali
so, kako je na vinotoču ali po
domače pušlšanku, zraven pa za-
peli in zaplesali domače plese.
Peto leto plešejo mladi plesalci FS
KUD Alojza Avžnerja z Zgornje
Ložnice. Njihov mentor je Mar-
jan Dreu, plesalci so v glavnem
dijaki in študentje, druži pa jih
ljubezen do starega izročila. Na
reviji so se predstavili s spletom
štajerskih plesov.
O FS KUD Otona Župančiča s
Tinja smo pred časom veliko pisa-
li. Nastopajo deset let, ob
letošnjem kulturnem prazniku pa
so širšemu občinstvu predstavili
nove pohorske noše. V Studeni-
cah so se predstavili s košnjo ter
domačimi plesi. Njihova mentori-
ca je Slavica Gracej.
Tudi FS PD Anice Cernejeve iz
Makol poznajo ljudje od blizu in
daleč, plešejo že 15 let in so z nas-
topi obredli ne samo Slovenijo,
temveč tudi lep kos zamejstva.
Tokrat so predstavili semanji dan,
vmes zapeli in seveda zaplesali
poskočne štajerske plese. Njihov
mentor je Franc Skledar.
Kot zadnja folklorna skupina so
nastopili člani folklornega
društva Košuta iz Poljčan. Pod
vodstvom Branka Fuchsa nasto-
pajo že 22 let, znani pa so po
avtentičnih štajerskih in pohors-
kih plesih. Tokrat so zaplesali šta-
jerske plese.
Tamburaši so revijo pričeli ter jo
tudi sklenili. Za konec so bili to
tamburaši iz Smartna na Pohorju.
Njihov začetek sega v leto 1927, v
predsledkih pa nastopajo vse do
danes. Sedanja skupina deluje pod
mentorstvom Hinka Sernca štiri
leta. Občinstvo jih je toplo spreje-
lo, prav tako pa tudi zaključni
nastop obeh tamburaških skupin.
Vida Topolovec
Plesalci folklorne skupine s Keblja sodijo po stažu med mlajše
udeležence revije odraslih skupin občine Slovenska Bistrica
TEDNIK ■ Četrtek, 13. april 2000
13

PTUJ / (NE)NAGRADNO TURISTIČNO
VPRAŠANJE
Le koliko je stara
ptujska porodnišnica
... da je tako trna?
Foto: Črtomir Goznik
PTUJ / KLEPET Z LEPO TANJO IZ LENARTA
Nov obraz slovenske lepotne stene
Jutri zjutraj bodo v Las Vegas na svetovni izbor Miss llavvaiian
Tropic odpotovale štiri izbranke slovenskega tekmovanja: Tat-
jana Tutan, Alja Klapšič, Saška Colnarič in Tanja Lipič. V
Ameriki bodo ostale dobre tri tedne, v tekmovalnem tednu od
23. aprila do prvega maja pa bodo skušale narediti čim več za
dobro uvrstitev.
Naši bralci bolj ali manj pozna-
jo vse štiri: Tatjana Tutan je bila
za miss Štajerske '96 izbrana na
Ptuju; leto prej pa je bilo na Ptu-
ju finale miss Slovenije, na kate-
rem je bila finalistka Alja
Klapšič, Saško Colnarič iz Apač
smo tudi že spoznali, danes je
naša sogovornica Tanja Lipič iz
Lenarta. Srečali smo jo v
modnem studiu Barbare Plaveč,
kjer so ji za Las Vegas zašili štiri
čudovite večerne obleke, ki ji
bodo ob štirih odrskih "pomaga-
le" pri nastopu pred strogo ame-
riško žirijo.
Tanja Lipič je po poklicu
ekonomsko-komercialna tehni-
ca in se izpopolnjuje še v
aranžerstvu. Zaposlena je v na-
jvečji lenarški cveličarni Maj,
njene aranžerske sposobnosti pa
zelo cenijo tudi v ptujski trgovi-
ni Belvi.
Udeležba na tekmovanju za
miss Hawaiian Tropic Slovenije
je Tanjino čisto prvo lepotno
tekmovanje. Ker ni najbolj viso-
ka, se je lepotnih tekmovanj dos-
lej izogibala, manekenstvo pa ji
ni tuje. Da pa ji bo uspel velik
met in bo že s prvega tekmovan-
ja šla na svetovno, pa ni niti po-
mislila, zato je tega izziva toliko
bolj vesela. Skupaj s Saško se
bosta potrudili po najboljših
močeh, poudarja. Dnevi pred
potjo v Las Vegas so bili izredno
naporni, že zato ker so si morale
s Saško in Aljo skoraj vse zagoto-
viti same, od oblek naprej. Orga-
nizator je v celoti poskrbel le za
Tatjano Tutan, preostalim trem
je zagotovil plačilo le četrtine
stroškov. Tanja je prepričana, da
že na prihodnjem slovenskem
tekmovanju za miss Havvaiian
Tropic ne bodo več izbirali več
udeleženk za svetovno tekmo-
vanje, ker je preveč naporno.
"Hvala bogu, da me v domačem
Lenartu ljudje dobro poznajo po
delu, sicer ne vem, kako bi bilo s
sponzorstvom. Ker delam tudi
ob sobotah in nedeljah, je bilo
res težko vse uskladiti, da sem
lahko obiskala potencialne spon-
zorje," je še povedala Tanja.
Črnolasa Tanja je resnično ne-
kaj posebnega med dosedanjimi
slovenskimi lepoticami. Vse je
na njej naravno, če bi kaj spre-
minjala na sebi, bi bili to zobje; z
njimi ni zadovoljna kljub raz-
košni belini, pravi. Prijaznost in
zadovoljstvo ji dajeta še poseben
čar. Že zaradi svojega dela se na-
jraje oblači v hlače in majice. Če
je le priložnost, pa se rada obleče
v elegantna oblačila zapeljivih
krojev, ki poudarjajo žensko,
niso pa preveč izzivalna. Rada je
in rada kuha.
Las Vegas jemlje Tanja kot
novo izkušnjo, pa tudi pri-
ložnost, ki jo kaže izkoristiti.
Trudila se bo, da se bo v vseh
nastopih pokazala v pravi luči.
MG
Tanja Lipič, lepa "Havajka" iz Lenarta. Foto: Majda Goznik
ZETALE / ZLATA POROKA ZAKONCEV KODRIC
Čestitke m dobre žel/G
10. aprila 1950 sta se v Žetalah poročila Jožefa in Alojz Kodrič iz Dobrine 26. Po petdesetih le-
tih skupnega življenja sta v soboto pred županom Antonom Butolenom in matičarko Frančko
Petrovič na istem mestu postala še zlatoporočenca.
Jožefa se je z dekliškim prii-
mkom Horvat rodila 23. februar-
ja 1928, Alojz pa 29. maja 1925.
Na skupno življenjsko pot sta
stopila v domačem kraju, čeprav
sta v tem času živela v Celju. Po
nekaj letih sta se preselila v Na-
dole in nato v Dobrini kupila se-
danjo domačijo. Medtem ko je
Jožefa gospodinjila in vzgajala
otroke, je Alojz svoja delovna
leta preživel na Cestnem podjet-
ju. V zakonu se jima je rodilo 5
sinov, danes pa imata poleg šti-
rih živečih otrok še 6 vnukov.
Zlatoporočencema iskrene čes-
titke in dobre želje tudi v imenu
uredništva Tednika.
JB
Zlatoporočenca Alojz in Jožefa Kodrič
14
Četrtek, 13. april 2000 - TEDNIK

PTUJ / STUDIJSKO POTOVANJE ANDREJA KOROŠCA V
AMERIKO
Strokami in osebni izziv
V okviru rotarijanske izmenjave študijskih skupin med
območjema, kamor po rotarijanski organiziranosti ob Avstriji,
Madžarski, Hrvaški in Bosni sodi tudi Slovenija, ter območjem
v ameriškem New Jerseyu je v torek v ZDA odpotoval mag. An-
drej Korošec, univ. dipl. ing. el., raziskovalec v Znanstvenora-
ziskovalnem središču Bistra Ptuj. Je edini Slovenec, ki je v tej
študijski skupini bil izbran za potovanje v Ameriko. V Sloveniji
trenutno deluje že trinajst rotarijanskih klubov, ptujskemu pa
je tokrat pripadla čast, da izbere svojega udeleženca. Ker je
vprašanje, kdaj se bo to ponovno zgodilo, so ponujeni izziv
sprejeli. Odločilno za izbiro kandidata za študij je bilo testi-
ranje na Dunaju.
Prvo povabilo za potovanje v
Ameriko je Andrej Korošec prejel
od Andreja Klasinca, člana ptuj-
skega Rotary kluba, zatem se je
srečal s predsednikom kluba mag.
Francem Visenjakom, ki mu je
tudi podrobneje predstavil pogoje
za to študijsko izmenjavo. Ti med
drugim zahtevajo, da udeleženec
ne sme biti član Rotary kluba, ne
sme biti tudi v sorodstveni vezi s
katerim od njegovih članov, opra-
viti pa mora tudi zahtevno testi-
ranje. Po izpolnjeni prijavi je z
Dunaja prišlo vabilo za testiranje.
Udeležilo se ga je 12 udeležencev
iz Madžarske, Slovenije, Hrvaške
in Avstrije. Test je trajal pet ur,
zajemal pa je splošno znanje o
Ameriki, splošno razgledanost
(umetnost, kulturo, ekonomija),
pred komisijo pa so morali zago-
varjati tudi določen tekst iz revije
Economist, ki so si ga predhodno
prebrali. Da so čim bolj spoznali
kandidate, so se člani komisije pri
udeležencih zanimali tudi za to,
kako bi predstavili svojo deželo,
njene ljudi. Podatke so nato vnesli
v računalnik ter izbrali štiri kan-
didate in enega za rezervo. Med
štirimi izbranci je bil tudi Ptujčan
Andrej Korošec.
"Izbrani kandidati smo se kmalu
po testiranju znova sestali s komi-
sijo, katere člani so nam iskreno
čestitali za uspeh. Ob tej pri-
ložnosti so nam tudi povedali, da
smo ambasadorji tega območja,
ambasadorji dobre volje in da
imamo prijetno ter zahtevno nalo-
go, da predstavljamo ta del cen-
tralne Evrope. Zatem smo se na
Dunaju dobili še trikrat v okviru
pripravljalnih sestankov. Naša
srečanja so bila predvsem namen-
jena pripravam za predstavitev v
Ameriki. Pripravili smo predsta-
vitve, ki so najbolj blizu ame-
riškemu načinu razmišljanja; te
zajemajo čim več slik o družini,
čim več zgodb in čim manj šte-
vilk," je o svojih pripravah na po-
tovanje v Ameriko, kamor je od-
potoval 11. aprila, povedal mag.
Andrej Korošec.
Študijska izmenjava bo trajala
mesec dni, vključuje pa obiske
sedmih, osmih rotarijanskih klu-
bov. Na vseh bodo s svojimi pres-
tavitvami držav in Rotary klubov,
ki so jih nominirali, svojega mes-
ta, družine in podjetja, v katerih
delajo, sodelovali vsi štirje izbrani
udeleženci.
Potovali bodo po celem New Jer-
seyu, pri posameznih družinah
bodo preživeli po tri dni. Obiskali
bodo tudi New York in Philadelp-
hio.
"To je tudi glavni namen: da
spoznamo ameriško življenje, raz-
mišljanje, njihove vrednote in da
navežemo prijateljstva," je dodat-
no pojasnil cilje te študijske iz-
menjave.
Mag. Andrej Korošec pričakuje,
da bo med enomesečnim bivan-
jem v Ameriki spoznal čim več
ljudi, pridobil pa naj bi tudi na
strokovnem področju. Za te na-
mene je rezerviranih pet dni. Nje-
gova želja je, da bi spoznal poslov-
ne centre, ki podpirajo mala in
srednja podjetja, rad bi obiskal
katero od univerz, zanima pa ga
tudi, kako sodelujejo ameriške
univerze in podjetja. V Ameriki je
ta povezava zelo dobra, ker so tudi
mnogo bolj podjetniško usmerje-
ni kot Slovenci. Nasploh pa ocen-
juje, da so mednarodne izmenjave
koristne tako s strokovnega kot
osebnostnega vidika. Z vidika ko-
munikacije je danes svet velika
vas, velike razlike pa so v kulturi.
"Prav na ta kulturni šok, ki nam
preti po prvih treh dneh potovan-
ja, so nas v rotarijanski fondaciji
še posebej opozorili."
Med nove prijatelje bo mag. An-
drej Korošec razdelil tudi nekaj
promocijskega gradiva o Ptuju in
instituciji, v kateri dela, prav tako
pa tudi spominkov, med katerimi
so na prvem mestu glinene maske
kurentov.
MG
Mag. Andrej Korošec, univ.
dipl. ing. el., raziskovalec v
Znanstvenoraziskovalnem
središču Bistra Ptuj
NEODVISNI SINDIKATI SLOVENIJE
Pogo/an/a za p/ate IH
enotno zdravstveno varstvo
Tudi v Neodvisnih sindikatih Slovenije so zaskrbljeni zaradi
resnih zapletov v slovenskem notranjepolitičnem prizorišču, a
jih zaenkrat ne komentirajo, saj pričakujejo, da bo vendarle
prevladala pamet. Po besedah predsednika Rastka Plohla se
posvečajo predvsem skrbi za delavski razred, ki doživlja nove
in nove udarce. Ti so najbolj boleči, saj jih občutijo predvsem v
žepih in ponekod že tudi v želodcih.
Tako se trenutno ukvarjajo s
spremembo dogovorov o politiki
plač, kjer se zavzemajo za dvig iz-
hodiščnih plač na nivo minimal-
ne. To pomeni, da so v kolektiv-
nih pogodbah izhodiščne plače I.,
II., Ill.in ponekod celo IV. tarif-
nega razreda pod zakonsko za-
jamčeno plačo, ki jo je določila
vlada in znaša okoli 74.000 tolar-
jev bruto. Sindikati pa želijo'
doseči, da bo I. tarifni razred na
nivoju zakonsko zajamčene plače
brez linearnega dviga.
Dogovarjajo se tudi o dvigu re-
gresa in uveljavljanja eskalacije,
kar pomeni, da naj bi plače
spremljale gibanje inflacije. Zani-
mivo je, da so po besedah Rastka
Plohla v teh zahtevah usklajeni in
enotni v vseh petih sindikatih, saj
zastopajo popolnoma enaka sta-
lišča, za katera imajo tudi skupni
program. Nekoliko so zastala po-
gajanja o vsebini zakona o delov-
nih razmerjih, ker jih predstavni-
ki gospodarstva blokirajo zaradi
znanih zahtev delavcev, da osta-
nejo njihove pravice tudi malica,
prevoz na delo, regres in nekateri
dodatki k plači.
V sredo, 5. aprila, je bila seja
ekonomsko-socialnega sveta, na
katerem so razpravljali predvsem
o sistemu zdravstvenega varstva
in nacionalnega programa
zdravstvenega varstva. Kot je de-
jal Rastko Plohi, so bili tudi to-
krat sindikati enotni v pre-
pričanju, da resnejših in konkret-
nih zadev brez soglasja vseh soci-
alnih partnerjev ne bo možno
uveljavljati. Prepričani so namreč,
da nekdo na ta način poskuša v
Sloveniji uveljaviti spremembe, ki
bi pripeljale do razslojevanja ljudi
tudi na področju zdravstvenega
varstva po sistemu: če imaš denar,
si lahko kupiš zdravje. Zato se v
Neodvisnih sindikatih Slovenije
ne bodo strinjali s spremembami,
ki bi vodile v to smer. Na drugi
strani bi namreč tak sistem
zdravstvenega vrstva, ki ga finan-
cira široka javnost, dopuščal ka-
kim 5 odstotkom privilegirancev,
da bi za majhen denar uživali vis-
ok nadstandard.
Se na kratko o stališčih Neodvis-
nih sindikatov do praznikov, ki so
pred nami. V NSS menijo, da je
27. april, dan upora proti okupa-
torju, pomemben praznik, ki ga
moramo vsi spoštovati, saj ima
odločilno zgodovinsko vlogo, ki
jo priznava tudi mednarodna jav-
nost. Tudi 1. maj, praznik dela,
ima mednarodno zgodovinsko
vlogo kot praznik vseh delavcev.
Zato v Neodvisnih sindikatih
praznujejo oba praznika skupaj,
običajno na proslavi v Slovenskih
Konjicah, kjer bodo tudi letos po-
tekala srečanja v rekreativnih
športih.
Po lanskem obisku predstavni-
kov Neodvisnih sindikatov v Beo-
gradu in Tivtu pričakujejo sredi
aprila vrnitev obiska predstavni-
kov sindikatov iz Jugoslavije in
Srbije. Izmenjati želijo predvsem
informacije in izkušnje o stanju in
življenju delavskega razreda v
Sloveniji in Jugoslaviji. Sicer pa
so prepričani, da je že čas za po-
novno oživitev odnosov z jugoslo-
vanskimi in srbskimi podjetji,
zato želijo biti v sindikatih na to
pripravljeni. Neprijetna je bila
namreč ugotovitev ob lanskolet-
nem obisku, da z Jugoslavijo in
Srbijo trguje skoraj ves svet, le
Slovenija ne.
-OM
Rastko Plohi, predsednik Ne-
odvisnih sindikatov Sloveni-
je.	Foto: M. Ozmec
SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI
Brez vlade
Od sobote, 8. aprila 2000, je
Slovenija brez vlade. Državni
zbor ni izglasoval zaupnice pre-
mieru Drnovšku in tako se je
končalo osemletno obdobje treh
Drnovškovih koalicijskih vlad, ki
so vsaka zase in vse skupaj na
svoj način odsevale slovensko
politično realnost in kljub vsem
razlikam in protislovjem v svo-
jem delovanju vendarle zagotav-
ljale politično stabilnost in raz-
voj.
DRNOVŠKOV
MODEL
VLADANJA
Dr. Drnovšku je treba priznati,
da je v vseh teh letih uveljavil
specifičen sistem vladanja raz-
ličnih koalicijskih partnerjev, ki je
v glavnem vseskozi zbujal raz-
lične pomisleke, zahteval raz-
lične kompromise in marsikdaj
"polovične" rešitve, hkrati pa je
tudi preprečeval, da bi se posa-
mezna nesoglasja in različni na-
sprotujoči si interesi spreminjali
v hujše in trajnejše konflikte. S
tega vidika bi lahko celo govorili
o posebnem Drnovškovem mo-
delu vladanja, ko je v vlado
združeval skoraj nezdružljivo in
tako onemogočal sprejemanje
"čistih", v bistvu skrajnostih
rešitev, ki bi ustrezale samo ene-
mu polu slovenskega prebivalst-
va. Drnovškove vlade so s svojo
mešano sestavo v bistvu na naj-
boljši način demonstrirale vsa-
kokratno realno razpoloženje
med volivci. Škoda, da teh po-
sebnosti zadnji čas niti premier
dr. Drnovšek ni posebej omen-
jal, ko se je nekako sprijaznil z
večinskim sistemom in domnev-
no možnostjo lažjega vladanja.
V morebitnem večinskem siste-
mu bo nedvomno prihajalo do
večjih polarizacij, čeprav bodo
imeli morda tisti, ki bodo (trenut-
no) na oblasti občutek, da lahko
delujejo bolj učinkovito in manj
komplicirano. Problemi in protis-
lovja, s katerimi je bila doslej
soočena vlada, bodo udarili na
dan pač drugje in ni izključeno,
da bo to za družbo še bolj nepri-
jetno in moteče.
Sicer pa zdaj nihče ne ve, kaj v
naslednjih tednih čaka Sloveni-
jo. Ali bomo dobili novo vlado, ki
bi vladala do jesenskih rednih
volitev, ali pa bo po enem mese-
cu predsednik države prisiljen
razpisati izredne volitve po sedaj
veljavnem proporcionalnem, in
ne po predlaganem večinskem
volilnem sistemu? Interesi posa-
meznih strank so diametralno
nasprotni in zato je težko
pričakovati kakšne posebne
kompromise. ZLSD, DeSUS in
SNS slutijo v na novo nastalih
razmerah izjemno priložnost za
ohranitev proporcionalnega vo-
lilnega sistema in so predvsem
tudi zaradi tega pomagale pri
rušenju Drnovška. Pomladniki
(SDS, SLS in SKD) še naprej vi-
dijo svojo glavno prioriteto v
vzpostavljanju večinskega volil-
nega sistema, čeprav med njimi
glede tega in tudi nasploh kar
naprej prihaja do najrazličnejših
razločkov, ki dajejo slutiti, da
kljub vsem deklaracijam o "enot-
ni fronti za Slovenijo" njihovo so-
delovanje pri morebitnem vla-
danju vendarle ne bo tako idi-
lično in nesporno, kot bi se
lahko zdelo površnemu opazo-
valcu. Velika uganka še naprej
ostaja LDS, ki niha med večin-
skim in proporcionalnim volilnim
sistemom.
EDINO DEMO-
KRATIČNO?
Seveda so različni interesi po-
sameznih političnih grupacij
povsem legitimni, dokler gre za
razpravo o možnih sistemskih
rešitvah v zvezi z volitvami. Izra-
zito problematične pa ostajajo
kategorične trditve, da je lahko
samo en volilni sistem resnično
demokratičen in ustaven, navzlic
temu da meritorna strokovna
mnenja takšnim izključnim trdit-
vam ne pritrjujejo. Prav tako je
nedemokratično, če nekdo v
imenu demokracije grozi, da bo
bojkotiral volitve, ki ne bi poteka-
le po volilnem sistemu, ki si ga
želi sam ... Ali v razmerah, ki si
vsak po svoje tolmači in po svo-
je interpretira stališča ustavnega
sodišča, ne bi bilo nujno, da bi
ustavno sodišče še enkrat vse-
stransko spregovorilo o celotni
tematiki in problematiki v zvezi z
volilno zakonodajo in prakso - in
tako preprečilo nadaljnje širjenje
in razraščanje špekulacij v zvezi
s tem?!
Premier dr. Drnovšek se je za
konec predstavil v vlogi nepo-
pustljivega pogajalca. Za razliko
od mnogih prejšnjih situacij to-
krat ni pristal na kupčkanje s
krščanskimi demokrati in social-
demokratskim Janezom Janšo.
Izjavil je, da za vsako ceno ni pri-
pravljen vladati in da tudi ne raz-
mišlja, da bi se zdaj poskušal
potegovati za nov mandat za
sestavo šestmesečne vlade.
Vzel pa si bo čas za nekajdnevni
premislek in počitek... Vsekakor
je simptomatično za slovenske
politične razmere, da se mu po
osmih letih vladanja nihče v par-
lamentu ni niti z besedico zahva-
lil za opravljeno delo. Prvo novi-
narsko vprašanje za Drnovška
po padcu njegove vlade pa se je
glasilo, ali je morda to tudi ko-
nec njegoe politične kariere...
KDO JE IZJAVIL
KRIZO
Mariborski Večer je v prvem
komentarju po Drnovškovem
porazu v parlamentu zapisal, da
je vladno krizo izzval sam
Drnovšek. "Po zakonih bi
Drnovšek lahko vladal še naprej.
A če ne bi sestopil, bi po izstopu
SLS iz koalicije samo nemočno
čakal na volitve in na polena vse
bolj mogočne opozicije v parla-
mentu. Tekmeci na levi in na de-
sni bi ga prikazali kot politika, ki
se za vsako ceno oklepa oblasti.
To pa za uspeh na volitvah ne bi
bilo najboljše izhodišče, kljub
obetajočim rezultatom raziskav
javnega mnenja, ki stranki LDS
kažejo visoko. Sestop je tvegan.
Vse posledice je nemogoče
predvideti. Zato so bili po ne-
zaupnici na vseh straneh pokla-
pani in bolj slabe volje. Vsaj tako
Drnovšek kot Janša. Lojze Pe-
terle in Marjan Podobnik sta
skušala skrbi skriti s proslavljan-
jem združevanja, a zaradi
možnosti, da bodo junija
predčasne volitve, ne ravno pre-
pričljivo /.../ Borut Pahor in Jan-
ko Kušar sta 'vrgla' menda bolj
levega politika na oblasti, jam-
stev, da bodo v kratkem volitve
po nespremenjenem sistemu, ki
jih želita, pa ni nikjer..."
Dnevnik ugotavlja, daje po so-
botnem Drnovškovem padcu ja-
sno predvsem dvoje. "Najprej,
da se padec ne bi zgodil, če ne
bi tega hotela ali na to vsaj pris-
tala Liberalna demokracija oziro-
ma njen predsednik. LDS bi
namreč lahko sprejela kakšen
nekoliko omiljen predlog desni-
ce ali pri prepričevanju ene ozi-
roma druge strani opozicije zai-
grala še na katero karto oziroma
izkoristila še 36 ur, kolikor jih je
imela pred glasovanjem o zaup-
nici na voljo za dogovore (na-
mesto tega pa je njen predsed-
nik v noči pred glasovanjem
enostavno izključil telefone).
Predvsem pa bi lahko posredo-
vala in preprečila sobotno spor-
no (javno) glasovanje o raz-
rešitvi ministrov /.../ Drugo, kar
je po sobotnem glasovanju ja-
sno, pa je, da razrešitev mini-
strov SLS ni uspela, pa ne zato,
ker bi ti ministri na čelu s pod-
predsednikom vlade tako dobro
delali - kot zdaj na ves glas raz-
glaša Marjan Podobnik - temveč
zato, ker si velik del parlamen-
tarnih strank želi predčasnih vo-
litev, še večji pa proporcionalne-
ga volilnega sistema /.../ Prvi od-
zivi javnosti pa kažejo, da bi na
junijskih predčasnih volitvah
prav zaradi sobotnega padca še
dodatno pridobila prav liberalna
demokracija. In to je bil tudi
glavni razlog, da je Janez
Drnovšek po osmih letih vladan-
ja na svoj padec tudi pristal."
"Do nezaupnice vladi, ki je bila
izglasovana v soboto, so stran-
ke pripeljali povsem drugačni
razlogi. Njihovo bistvo je skrito v
prizadevanju onemogočiti večin-
ski volilni sistem /.../ Do sobot-
nega glasovanja so za večinski
volilni sistem še obstajale
možnosti. Zdaj jih skorajda ni
več," ugotavlja Delo.
Jak Koprive
SLOVENSKA BISTRICA / 27 REVIJA OTROŠKIH PEVSKIH
ZBOROV
Nastopilo štirinajst zborikov
Sklad RS za ljubiteljsko kulturno dejavnost -
območna izpostava Slovenska Bistrica ter ZKD
Slovenska Bistrica sta minuli četrtek skupaj z
osnovno šolo Gustava Siliha Laporje organizira-
la 27. revijo otroških pevskih zborov občin Slo-
venska Bistrica in Oplotnica. Nastopilo je štiri-
najst zborov, vsak pa je zapel po tri pesmi.
Revijo je pričel zborček "Sonček" iz vrtca Otona
Župančiča Slovenska Bistrica, vodila ga je Majda
Pozeb. Za njim so se zvrstili otroški zbori iz osnov-
nih šol Pohorskega odreda Slovenska Bistrica
(Marinka Manczak), Pragersko (Branko Novak),
Tinje (Mladen Ravnikar), Črešnjevec (Mira Mesa-
rič), Pohorskega odreda Slovenska Bistrica - dislo-
cirana enota (Marinka Manczak), Makole (Irena
Ravnikar), Zgornja Polskava (Branko Novak),
Oplotnica (Milena Korošec), Šmartno na Pohorju
(Mladen Ravnikar), Spodnja Polskava (Branko
Novak), Zgornja Ložnica (Milena Trojner),
Poljčane (Majda Stipanič) ter Laporje (Mira Mesa-
ric).
VT
TEDNIK ■ Četrtek, 13. april 2000
15
OD TOD IN TAM
PTUJ / KONCERT KOMORNEGA MOŠKEGA ZBORA
Ali Sušno /e pač na
ton svati...
V petek, 7. aprila, je 30-članski komorni moški pevski zbor iz
Ptuja, ki ga vodi Franc Lačen, znova pripravil za poslušalce
zborovske glasbe poslastico: vsakoletni koncert, na katerem
predstavijo rezultate svojega celoletnega dela. In teh je toliko,
da se imajo s čim postaviti. Sicer pa, kot je dokazala polna dvo-
rana v ptujskem Narodnem domu, je tudi ljubiteljev petja ko-
mornikov veliko.
Koncert je bil po običaju raz-
deljen v dva dela - s klasičnim
prvim in ljudskim drugim de-
lom. V obeh delih mednarodno
obarvan, saj smo slišali pesmi v
več tujih jezikih, celo romskem,
da o pestrosti slovenskih narečij
niti ne govorimo. Ubrano petje
celotnega zbora so popestrili še
mnogi solisti - od tenoristov
prek baritonistov do basistov:
Gianfranco Zelenko, Andrej
Polanec, Feliks Polanec, Gre-
gor Lačen, Franjo Levstik,
Martin Ozmec in dirigent
Franc Lačen kot pevci ter
Boštjan Vauda kot solist na
tamburinu pri ciganski Cae
šukarije. Pestrost solistov daje
seveda nastopom svoj čar, am-
pak je tudi pestrost pesmi, ki jih
je izvedel zbor kot celota, tako
velika, da človek šele ob pos-
lušanju kakovostnega zbora
začuti, da je človeški glas ven-
darle največje glasbeno čudo na-
rave. In ker smo imeli na petko-
vem koncertu priložnost spoz-
nati tako tradicionalne kot so-
dobne glasbene trende (vse priz-
nanje za Lebičevo Fčelico!),
smo lahko res spoznali, da ptuj-
ski komorni moški zbor še ni re-
kel zadnje note.
Na koncertu so člani komor-
nega zbora opravili - prvič v
svoji zgodovini - še slovesno
proglasitev častnega člana zbo-
ra. To je postal ustanovitelj tega
zbora in prvi mož ptujske zbo-
rovske glasbe maestro Jože Gre-
gorc. (Njegova je tudi priredba
pesmi, uporabljene kot naslov
tega sestavka.)
Koncert je povezovala Nataša
Vodušek.
In ker komorni zbor ta konec
tedna odhaja med Slovence v
Avstrijo, mu zaželimo srečno
pot, da pa bodo svoje pevsko
poslanstvo opravili več kot
odlično, pa tako vemo...
jš
Komorni moški pevski zbor z dirigentom Francem Lačnom in častnim članom prof. Jožetom
Gregorcem (v sredini).	'	Foto: Langerholc
GORNJA RADGONA / ODPRLI SEJEM GRADBENIŠTVA IN
GRADBENIH MATERIALOV
MEGRA bo vrata
zaprla v soboto
Na Pomurskem sejmu v Gornji Radgoni je v torek, 11. aprila,
ministrica za gospodarske dejavnosti dr. Tea Petrin slovesno
odprla 13. mednarodni sejem gradbeništva in gradbenih mate-
rialov Megra, edino tovrstno specializirano sejemsko priredi-
tev v Sloveniji in bližnjem mednarodnem okolju. Sejem bo
odprt do sobote, 15. aprila, vsak dan med 9. in 18. uro.
Na letošnjem sejmu gradbe-
ništva in gradbenih materialov
se na 25.500 kvadratnih metrih
razstavnih površin predstavlja
550 razstavljavcev, od tega 230
iz tujine. Za razliko od minulih
let, ko je osnovni poudarek vel-
jal izgradnji cest, se letos stro-
kovni interes pomika v smeri
slovenskega nacionalnega sta-
novanjskega programa. Med se-
jemske novosti letošnje Megre
spada predstavitev podjetij, ki
se ukvarjajo z računalniško pro-
gramsko opremo v gradbe-
ništvu, Slovenske železnice pa
predstavljajo projekt gradnje
železniške povezave med Slove-
nijo in Madžarsko. Poudarek pa
tudi letošnjemu sejmu daje izo-
braževanje na področju gradbe-
ništva, saj se predstavljajo do-
mala vse slovenske gradbene
šole, nosilec izobraževalnega
spleta sejemske predstavitve pa
je letos mariborska srednja
gradbena šola. Organizatorji so
pripravili več strokovnih posve-
tovanj in okroglih miz, že prvi
sejemski dan o problematiki in-
vesticijske gradnje in gradbe-
ništva v Sloveniji. Ministrica za
gospodarske dejavnosti dr. Tea
Petrin je ob tej priložnosti doda-
la, da gradbeništvo trenutno
predstavlja 6,2 odstotka bruto
domačega produkta, kar je več
kot kmetijstvo, vendar pa to po-
dročje na ministrstvu za gospo-
darske dejavnosti kljub števil-
nim prizadevanjem še nima svo-
jega državnega sekretarja.
"Gradbeništvo želi, da bi bil letni
porast investicij preko 20-odsto-
ten. Pravočasne strateške
odločitve je mogoče udejaniti le,
če je na razpolago dovolj kvalitet-
nih informacij. Od kontinuitete
dela je v veliki meri odvisen pos-
lovni rezultat posameznega grad-
bišča," je še dodala Petrinova.
O problemih v slovenskem
gradbeništvu pa je na torkovi slo-
vesni otvoritvi govoril tudi direk-
tor Pomurskega sejma Janez Erja-
vec: "Probleme gradbeništva po-
skušamo organizatorji sejma
doživljati kot odgovornost, zato
da s promocijo tako stroke kot
novih materialov in tehnologij ter
novih podjetij gradbeništvo
preživi, se dokazuje in promovira.
Mislim, da nam to uspeva tako po
obsegu kot po številu razstavljav-
cev in obiskovalcev."
V Gornji Radgoni se na letošnji
MEGRI od podjetij z našega
območja predstavjajo PTS Vauda
z Zgornje Hajdine in Ribič
Inženiring iz Krčevine pri Ptuju
ter Trgoprevoz, Inteles in Dumi-
da z lenarškega območja.
Slovenski gradbeni inštitut
ZRMK je letošnji znak kako-
vosti podelil: Jelovici iz Škofje
Loke za enojno okno jeloterm,
Inlesu za PVC okno INO, le-
narškemu Interlesu za PVC
okno accord, Stavbarju za kana-
lizacijski sistem in šesterokotni
betonski tlakovec ter tovarni
lahkih gradbenih elementov Si-
porex za termoizolacijski zidni
blok.
Prva izmed štirih letošnjih sej-
mov v Gornji Radgoni bo svoja
vrata zaprla v soboto, 15. aprila.
ak
Ribič Inženiniring iz Krčevine pri Ptuju predstavlja kopače,
priključke za razrez asfalta, prikolico za cevi in komunalni
traktor
ORMOŽ, SREDISCE / RAZSTAVI O DRUŠTVENI DEJAVNOSTI
Ponovni zlet Sokolov
V petek, 7. aprila, je bila v ormoški občinski avli slovesno
odprta razstava Sokoli Ormoža in Središča ob Dravi. Pripravi-
la jo je kustosinja Pokrajinskega muzeja Ptuj profesorica zgo-
dovine Irena Mavrič.
Številne obiskovalce otvoritve
je uvodoma pozdravila direkto-
rica Pokrajinskega muzeja Ptuj
dr. Marjeta Ciglenečki. Avtori-
ca Irena Mavrič je zbranim
predstavila vsebino razstave, v
imenu občine Ormož pa je v od-
sotnosti župana Vilija Trofeni-
ka razstavo odprl Anton Lusko-
vič, član občinskega sveta.
Irena Mavrič je tudi avtorica
razstave v Središču ob Dravi, ki
so jo slovesno odprli v obnovlje-
ni stavbi na Trgu talcev 4 v to-
rek, 11. aprila. V času med obe-
ma vojnama so v Središču ob
Dravi delovala telovadni društ-
vi Orel in Sokol, Društvo kmet-
skih fantov in deklet, prosto-
voljno gasilsko društvo, Mlade-
niška zveza in Dekliška zveza.
V sosednjih prostorih je bila
istočasno odrta ponovno pos-
tavljena središka zbirka NOB.
Vrvico je prerezal ter s tem raz-
stavi odprl Drago Klobučar,
član Zveze borcev. Razstavi sta
bili pripravljeni v času prazno-
vanja 46. krajevnega praznika
Središča ob Dravi.
Majda Fridl
Otvoritve sta se udeležila tudi najstarejša še živeča člana
ormoškega telovadnega društva Sokol, 87-letni Franc Šala iz
Obreža in 82-letna Pavla Lah, rojena Zemljak, iz Ormoža.
Utrinek z otvoritve razstave.	Foto: Majda Fridl
Avtorica razstav je kustosin-
ja Pokrajinskega muzeja Ptuj
profesorica zgodovine Irena
Mavrič
PTUJ, LJUBLJANA / VOLITVE V SVET
KMETIJSKO-GOZDARSKE ZBORNICE
Slab odziv volivtev
V nedeljo so po vseh Sloveniji, v 13 volilnih enotah, potekale
volitve v svet kmetij sko-gozdarske zbornice Slovenije. Od
174.326 povabljenih volilnih upravičencev, torej obveznih čla-
nov zbornice, se jih je odzvalo 43.410 ali slaba četrtina. Izvolili
so 52 članov sveta zbornice, prek Zadružne zveze Slovenije in
Gospodarske zbornice pa se jim bo pridružilo še 26 predstavni-
kov zadružništva in kmetijskega gospodarstva. Dejansko bo
nova zbornica zaživela v maju in začela priprave na jesenske
volitve v svete območnih zbornic. Sedež ene območne KGZ bo
tudi v Ptuju.
V 10. volilni enoti Ptuj, ki poleg
območja nekdanje občine Ptuj za-
jema še občine Slovenska Bistri-
ca, Oplotnica, Lenart, Sveta Ana,
Benedikt, Cekrvenjak in Ormož,
je od 20.873 upravičencev volilo
samo 4.528 ali manj kot 22 od-
stotkov. Najboljša, nad 39-od-
stotna, je bila udeležba v občini
Benedikt, najslabša, komaj nekaj
nad 12-odstotna, pa v občinah
Ptuj in Podlehnik. V 10. volilni
enoti so bili izvoljeni: Simon To-
plak iz Juršincev 21, kandidat
Kmečke liste - društva za razvoj
kmetijstva in podeželja, Ivan
Pučnik s Crešnjevca 107, kandi-
dat istoimenske liste, Janez
Zampa iz Levanjcev 10, kandidat
Društva slovenskega kmečkega
gibanja, in Franc Kuri iz Coge-
tincev 34, ki je kandidiral na listi
Društva Slovenske kmečke zveze.
Na državnem nivoju se je naj-
bolje odrezala Kmečka lista -
društvo za razvoj kmetijstva in
podeželja; lista predstavlja inter-
ese združništva in ima v zbor-
ničnem svetu 13 članov. Tem se
bo pridružilo še 13 direktorjev
oziroma drugih predstavnikov
zadrug. Tako bodo zadružni in-
teresi prek zbornice dobro zasto-
pani tudi v krojenju državne
kmetijske politike.
Ob poročanju o prvih volitvah v
KGZ Slovenije se poraja
vprašanje, zakaj tako slaba ude-
ležba volivcev. O tem je več raz-
ličnih mnenj: da kmetje ne gleda-
jo z navdušenjem na svoje obvez-
no članstvo v zbornici, da mali in
srednji kmetje, ki so v večini, še
niso dojeli njenega pomena ali pa
da je bil postopek sprejemanja za-
kona in postopek ustanavljanja
zbornice precej spolitiziran. Ka-
korkoli že, po sprejemu zakona je
bil z volitvami narejen še drugi
pomemben korak k ustanovitvi
kmetijsko-gozdarske zbornice.
Na njej, njenih organih in stro-
kovnih služnah pa je, da svoj ob-
stoj čim prej in čim bolje upra-
vičijo.
J. Bračič
16
Četrtek, 13. april 2000 - TEDNIK
PO NAŠIH KRAJIH
PODGORCI / 24. PRAZNIK VINA IN DOMAČIH JEDI
<kenjevanje vina v Podgorcih
V sredo je potekalo v okviru priprav na 24. praznik vina in
domačih jedi v Podgorcih zbiranje vzorcev vina. Sledilo bo
ocenjevanje, ki bo letos od 13. do 16. aprila od 9. ure dalje v
dvorani v Podgorcih.
Predsednik Turističnega društva
Podgorci Franček Lah nam je po-
vedal, da je ocenjevanje vzorcev
vina, ki je preseglo krajevne in
občinske meje, osrednji dogodek
praznika vina in domačih jedi. Že
nekaj let sodelujejo na njem vino-
gradniki iz občin Ormož, Ptuj,
Ljutomer in vseh občin na po-
dročju upravne enote Ptuj, pa tudi
od drugod. V lanskem letu je sode-
lovalo 118 vinogradnikov s 197
vzorci.
Desetčlanski komisiji bo tudi to-
krat predsedoval Matija Kociper,
vzporedno pa bo vino ocenjevala
skupina vinogradnikov, ki so
končali tečaj za ocenjevalce. Ocen-
jevanje bo potekalo javno, zato se
ga lahko udeleži vsak, ki si želi pri-
dobiti znanje in izkušnje na eno-
loškem področju.
Komisija bo ocenjevala mirna in
peneča vina vseh kakovosti in sto-
penj ter sadna vina. V četrtek, 13.
aprila, bodo ocenjevali sadna, v so-
boto, 15. aprila, mirna vina, nas-
lednji dan, v nedeljo, pa mirna in
peneča vina.
V soboto, 29. aprila, bo od 15. ure
dalje potekala pokušnja ocenjene-
ga vina, na ogled pa bodo tudi ku-
linarične dobrote in vezenine. Ob
20. uri bodo razglasili rezultate ter
najboljšim vinogradnikom podeli-
li priznanja.
Majda Fridl
ROKOMET / 1. B LIGA - MOŠKI
Velika Nedelja - Krim 34:15 (16:10)
VELIKA NEDELJA: Klemenčič, Belšak 3, Trofenik 3, Gregorič
1, Potočnjak 1, Cvetko 2, Bezjak 6, Šoštarič 6, Planine 1, Kokol
3, A. Mesarec 5, Okreša 3, Špindler, Gaberc.
Tekma v športni dvorani v Veli-
ki Nedelji je bila pomembna za
obe ekipi. Domači so z zmago
praktično že v prvi ligi, gostje pa bi
z morebitno zmago dobili realne
možnosti obstanka. Po prikazani
igri pred 250 gledalci pa si gostje
kaj več kot visokega poraza niso
zaslužili. Domačinov, pri katerih
so manjkali vratar Belec ter Poje in
Robi Mesarec, v prvem polčasu
niso spodbudili k zavzeti igri, zato
so se precej izgubljali v nepotreb-
nih napakah. Zato dokaj majhna
razlika šestih zadetkov. Očitno je
trener Vili Trofenik med
polčasom spodbudil igralce, da so
drugi del odigrali bolj zavzeto v'
obrambi ter iz hitrih protinapadov
in uspelih kombinacij napolnili
mrežo tokrat zares izjemno slabih
Ljubljančanov. Svoje je dodal tudi
pomočnik trenerja, nekdaj odlični
vratar Gaberc, ki je s številnimi
obrambami pokazal, kaj še vedno
zmore. Gostje so se hitro predali,
saj so ob skromnem igralskem ka-
dru, vsaj za to tekmo, bili brez vsa-
kih možnosti.
V naslednjem, 20. krogu, se bo
Velika Nedelja v gosteh pomerila s
Šmartnim.
Igralci Ormoža so se v Dolu po-
merili z domačim Dolom TKI
Hrastnikom in izgubili s 24:31. V
soboto se bodo v športni dvorani
na Hardeku pomerili z vodilno
ekipo in novim prvoligašem Ru-
darjem iz Trbovelj.
I.k.
2. SEL - VZHOD
• Žabnica -
Pyramidia 21:34
/7:20/
PYRAMIDIA: Valenko, Pisar
4, M. Šandor 1, Kelenc 3, Osterc
1,	Pšajd 3, Kumer 1,1. Ivančič 6,
Znidarič 4, F. Šandor 2, D.
Ivančič 5, Cvitanič 1, Strbal, Fir-
bas 3.
Rokometaši Pyramidie so v
zadnjem prvenstvenem srečanju
morali odigrati še srečanje na zu-
nanjem igrišču v Žabnici. Z visoko
zmago so gostujoči rokometaši
samo potrdili vlogo favorita in
osvojili prvo mesto brez poraza. V
prvem polčasu so bili rokometaši
Pyramidie premočan nasprotnik
in so si priigrali trinajst zadetkov
prednosti. V drugem polčasu so
zaigrali še vsi drugi rokometaši, ki
drugače manj nastopajo, in uspeli
ohraniti visoko vodstvo.
2.	SRL - VZHOD
• MRK Ptuj -
Jezersko 48:26
/22:11/
MRK PTUJ: Krauthaker, Za-
dravec 10, Djekič 2, Perčič 13,
Kafel, Bračič 8, Kac, Horvat 6,
Berlič, Margušič 7, Žuran 2,
Lužnik.
Rokometaši Ptuja so prvi del
prvenstva zaključili z visoko zma-
go proti Jezerskemu ter tako samo
potrdili drugo mesto na prvenstve-
ni razpredelnici. Bili so izredno
razpoloženi v napadu, vendar pa
so pozabili na obrambo in prejeli
preveč zadetkov. Je pa težko biti
motiviran vse srečanje, če že vna-
prej veš, da boš dosegel visoko
zmago. Sedaj bodo rokometaši
MRK Ptuja imeli štirinajst dni
časa za priprave na prvo polfinalno
srečanje v končnici tekmovanja za
naslov prvaka v 2. SRL - vzhod.
Na dve zmagi se bodo pomerili z
ekipo Arcont Radgona.
ŽENSKE • Sava
Kranj - Ptuj 26:24
/16:13/
ŽRK PTUJ: Vidovičeva, Boje-
va, Potočnikova 8, Šijančeva 5,
Pučkova, Bezjakova, Majeričeva,
Podhostnikova, Mikoličeva,
Maračičeva 2, Cernetova 4,
Srebrnjakova 4, Kelenčeva.
V	Kranju so rokometašice ŽRK
Ptuja odigrale prvo finalno kvalifi-
kacijsko srečanje z domačo Savo.
Takoj na začetku srečanja so gostje
po vedle s 3:0, vendar so potem na-
redile nekaj nepotrebnih napak in
so jih Kranjčanke dohitele in
uspele povesti. Domačinke so si
želele priigrati večjo prednost,
toda gostje so uspele držati prikl-
juček. Ob odhodu na odmor so si
rokometašice Save priigrale tri za-
detke prednosti.
Ker se finale igra na dve zmagi in
ni važna razlika v zadetkih, ni bilo
nobenega taktiziranja, zato so gle-
dalci lahko prišli na svoj račun.
Domačinke so res vodile vse
srečanje, vendar bi v zadnji minuti
lahko doživele tudi neprijetno pre-
senečenje. Pri rezultatu 25:24 za
Savo Kranj so si žogo priborile ro-
kometašice Ptuja. Toda sreča to-
krat ni bila njihov zaveznik in so
ob nepravem času naredile napako
v napadu ter tako zamudile pri-
ložnost za izenačenje. To so izko-
ristile domače igralke in z zadet-
kom potrdile težko pribor j eno
zmago.
V	petek ob 20. uri bo v športni
dvorani Center povratno srečanje.
Po dolgem času se ptujski ženski
rokomet poteguje za uvrstitev v
prvo slovensko ligo in ni dvomiti,
da bodo ljubitelji rokometa prišli
na to za mlade ptujske rokome-
tašice izredno pomembno srečanje
in z glasnim navijanjem pripomo-
gli k uspehu.
Danilo Klajnšek
Športne novite
TRAP • Odstreljali 1. krog lige
Pričela se je trap liga Slovenije, ki je razdeljena na
tri regije: Vzhod, Center in Zahod. Skupaj bo pet kro-
gov, nakar se bodo najboljši posamezniki in ekipe
uvrstili v finale. V vseh treh regijah sodeluje 150 tek-
movalcev oziroma 26 ekip.
V prvem krogu Center sta si pridobila normo za nas-
top na DP le Alojz Potisk in Marko Vilfan. Izjemno
dobro so se izkazali strelci Strelskega kluba Central iz
Ptuja, ki so v vseh treh kategorijah zmagali. Potisk je
zmagovalec v članski konkurenci s 83 zadetki, Marko
Slemenšek je zmagovalec v mladinski konkurenci s
56 zadetki, v članski ekipni konkurenci pa je zmagala
ekipa Centrala v sestavu Potisk, Dragič, Rakuša s 183
zadetki.
Mirko Slemenšek
GIMNASTIKA •
Deklice druge, dečki tretji
Na odprtem prvenstvu Bežigrada v skokih z male
prožne ponjave v soboto, 1. aprila, so gojenke in go-
jenci Gimnastičnega društva Ptuj pokazali, da je pri
skokih vedno treba računati z njimi. Tako so v kate-
goriji mlajših deklic Ptujčanke ekipno druge, mlajši
dečki tretji, starejše deklice pa so osvojile peto mesto.
Med posameznicami je Ivana Fekonja dosegla drugo
in Barbara Vidovič tretje mesto. Pri mladinkah imata
Jasna Cafuta in Nadja Petrovič šesto in sedmo mesto,
David Erjavec pa je peti med mladinci. To je lep
uspeh, ki potrjuje delo trenerjev Marjana Vidoviča in
Nataše Kante in njunih varovank in varovancev. Po-
goji vadbe niso ravno idealni, poleg tega pa je fantov-
ska vrsta začela kot ekipa trenirati šele lanskega sep-
tembra. Toda od skokov so že preusmerili svojo po-
zornost na vaje iz gimnastike na orodju, saj jih čaka še
državno prvenstvo v aprilu.
Anka Ostrman
JUDO m Uspešni tudi v M. Soboti
Na tradicionalnem pokalu Murske Sobote v soboto,
1. aprila, je nastopilo tudi 19-člansko ekipo iz JK
Gorišnica. Tekmovalci so osvojili sedem medalj in
imeli kar tri finaliste, žal pa nobenemu ni uspelo sto-
piti na najvišjo stopničko. Drugo mesto so osvojili:
Simon Petek, Simona Milošič in Domen Cernivec,
bronasti pa so bili: Renato Trupkovič, Leon Jauševec,
Tamara Petek in Zlatko Zoreč. V konkurenci mladin-
cev je nastopil tudi Sandi Nemec; bil je v neposred-
nem boju za medaljo in osvojil peto mesto. Mlada eki-
pa Judo kluba Gorišnica je na koncu v konkurenci
281 tekmovalcev iz 28 klubov, ki so prišli iz Slovaške,
Madžarske, Avstrije, Hrvaške in Slovenije, osvojila 5.
mesto.
Miran Petek
PTUJ / PRIDELOVANJE VRNTIN V KZ PTUJ
Zaslužek tudi
• v	v •	■
na man/sin površinah
Kmetijska zadruga Ptuj bo tudi v letošnjem letu dala poudarek
pridelavi vrtnin. Gre za dopolnilno dejavnost, primerno za iz-
koriščenost manjših kmetijskih površin, ki pa daje, predvsem
ob možnosti namakanja, ugodne pridelovalne in dohodkovne
rezultate.
Tako že sklepajo pogobe za pri-
delavo kumaric. Najmanjša
površina naj obsega 5 arov, na njej
pa je možno pridelati 1200 kilogra-
mov kumaric prve in druge kvali-
tete. S sklenitvijo pogodbe zadru-
ga zagotavlja odkup celotnega pri-
delka po vnaprej znanih cenah, in
sicer za prvorazredne kumarice
110, drugorazredne 62 in tretjeraz-
redne 15 tolarjev za kilogram. Po
izpolnitvi pogodbene obveznosti,
ki znaša za pet arov najmanj tisoč
kilogramov pridelka, zagotavlja
zadruga po končani sezoni, najka-
sneje do 1. novembra, še doplačilo,
in sicer 5 tolarjev za prvorazredne
in 3 tolarjev za kilogram drugoraz-
rednih kumaric. Pogodbenim pri-
delovalcem bo zadruga zagotovila
brezplačno seme, po ugodnih ce-
nah pa ves reprodukcijski materi-
al, ki ga lahko kupite tudi na ugo-
den kredit, poleg tega pa strokov-
no svetovanje, dvema največjima
pridelovalcema pa še posebno na-
grado.
Druga možnost je pridelovanje
paprike. Tu je nejmanjša možna
količina 5 tisoč sadik, za kar potre-
bujete 12 do 15 arov zemlje, na tej
površini pa je mogoče pridelati 5
do 8 tisoč kilogramov plodov.
Cena prvorazredne paprike je 70,
drugorazredne pa 60 tolarjev za ki-
logram.
Naslednja možnost je pridelo-
vanje sladkih in ostrih feferonov.
Znova je najmanjša možna
količina 5 tisoč sadik, ki jih lahko
posadimo na 10 arih njivske
površine in pridelamo tri do pet
tisoč kilogramov plodov, ki imajo
zagotovljeno ceno 80 tolarjev za
kilogram sladkih in 96 tolarjev za
kilogram ostrih feferonov. Zadru-
ga zagotavlja ob sklenjeni pogodbi
za pridelavo paprike ali feferonov
visoko kvalitetne sadike po ugod-
nih cenah, kreditiranje proiz-
vodnje in prav tako strokovno vo-
denje pridelave. Kot je povedal
vodja kmetijske proizvodnje v KZ
Ptuj ing. Slavko Brglez, sklepajo
pogodbe tudi za pridelavo čebule,
korenčka, jajčevca ter rdeče pese in
to na vseh področnih zadrugah in
zadružnih izpostavah. Pomembno
je, da sklenete pogodbo čimprej,
najkasneje do 1. maja, in si s tem
zagotovite potreben material, za-
drugi pa omogočite pravočasno
naročilo sadik.
JB
Od tod in tam
ROGOZNICA m
Starejši za starejše
Društvo upokojencev Rogoznica je v sodelovan-
ju z Zvezo društev upokojencev Slovenije včeraj, v
sredo, 12. aprila, izvedlo enodnevni seminar o
prostovoljnem delu v primestni četrti Rogoznica
pod geslom Starejši za starejše. Sodelo vali so prof.
Irena Levičnik, Marta Horvat in Angelca Žiberna
iz Zveze društev upokojencev Ljubljana, ki so
predstavili metode izvajanja socialnega programa
v društvih upokojencev.
-OM
ORMOŽ m
Zdravstvenovzgojno predavanje
V	sredo, 19. aprila, ob 17. uri bo v starem delu
hotela Ormož predavanje z naslovom Lajšati
bolečino je božansko delo. O vrstah bolečin, vzro-
kih za njihov nastanek ter preprečevanju oz.
zdravljenju le-teh bo predavala dr. Majda Šarman,
specialistka anesteziologinja iz bolnišnice dr.
Jožeta Potrča Ptuj. Predavanja organizira
območno združenje Rdečega križa Ormož.
Majda Fridl
MIKLAVŽ O
Revija mladinskih pevskih zbo-
rov
V	petek, 14. aprila, bo ob 17. uri v kulturni dvo-
rani v Miklavžu pri Ormožu tradicionalno
srečanje mladinskih pevskih zborov. Na priredit-
vi, ki bo potekala v organizaciji občinske izpostave
Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti, bo
sodelovalo šest mladinskih pevskih zborov iz
osnovnih šol Ormož, Miklavž, Središče, Sv.
Tomaž, Velika Nedelja in Ivanjkovci.
Majda Fridl
KIDRIČEVO •
Občni zbor gasilske zveze
V	Gasilski zvezi Kidričevo bodo na letnem
občnem zboru, ki bo v soboto, 15. aprila, v gasil-
skem domu Mihovce-Dragonja vas ocenili svoje
aktivnosti v lanskem letu ter se dogovorili o
letošnjem programu dela. Zaslužnim gasilcem pa
bodo izročili zahvale.
-OM
MEDRIBNIK •
Odprtje obnovljene kapele
Na cvetno nedeljo, 16. aprila, ob 15. uri pripravl-
jajo pri Korenjakovih v Medribniku pri Cirkula-
nah slovesnost ob otvoritvi nove Korenjakove ka-
pele, posvečene sv. Križu.
TM
PTUJ•
Kinologi za Čihalov pokal
Z dolgoletnim kakovostnim delom si je Kino-
loško društvo Ptuj pridobilo zaupanje Kinološke
zveze Slovenije, saj ji je ta že v preteklih dveh letih
dodelila organizacijo zahtevne in odmevne med-
narodne tekme. Ptujski kinologi tekmo obenem
posvečajo spominu na nekdanjega člana Stanka
Cihala; letošnji Čihalov memorial bo žetretji. Tek-
ma bo to nedeljo, 16. marca, ob 8. uri. Zaključek bo
v popoldanskih urah, ko bo tudi razglasitev rezul-
tatov. Kot je povedala Ivanka Vidovič iz KD Ptuj,
je za letošnjo mednarodno tekmo prijavljenih 35
tekmovalcev iz petih držav (Avstrije, Italiji,
Hrvaške, Jugoslavije in Slovenije), tekmovali pa
bodo tudi najboljši člani KD Ptuj. Kinologi bodo
tekmovali v poslušnosti, sledi in obrambi. V sobo-
to bo uradni trening, zvečer pa bodo v ptujski vin-
ski kleti pripravili še žrebanje številk in srečanje
vseh udeležncev tekmovanja.
Ptujski kinologi tudi letos pričakujejo zanimivo
ter kakovostno delo psov in njihovih vodnikov,
računajo na dobre rezultate domačih tekmovalcev,
še posebej pa vabijo ljubitelje psov, da si tekmo
pridejo ogledat.
T. Mohorko
PTUJ •
0 prometnovarnostnih razmerah
Člani sveta za preventivo in vzgojo v cestnem
prometu mestne občine Ptuj, ki ga vodi Franc Ko-
zel, se bodo v ponedeljek, 17. aprila, ob 13. uri ses-
tali na 2. letošnji seji, razpravljali o aktivnostih
med sejama, ocenili prometnovarnostne razmere
na območju mestne občine Ptuj v lanskem letu ter
v prvem tromesečju letošnjega leta, predstavnik
Petovia avta bo podal oceno stanja motornih vozil,
dogovorili naj bi se o medobčinskem tekmovanju
osnovnošolcev in srednješolcev Kaj veš o prometu,
seznanili pa naj bi se tudi s sklepi republiškega
prometnega inšpektorja o pregledu odsekov držav-
nih cest na območju MO Ptuj.
■OM
ZGORNJA LOŽNICA •
Ustanovljeno turistično društvo
V slikoviti podpohorski zgornjeložniški krajevni
skupnosti krajani že dalj časa čutijo, da bi bilo po-
trebno organizirano voditi urejanje vasi, domačega
okolja in tudi stanovanjskih zgradb. Zato so člani
sveta tamkajšnje krajevne skupnosti pričeli aktiv-
nosti za ustanovitev turističnega društva. To so
uradno storili minulo nedeljo v tamkajšnji osnov-
ni šoli, ko so na ustanovnem občnem zboru spreje-
li sklep o ustanovitvi Turističnega društva
Zgornja Ložnica ter program njegove dejavnosti.
VT
SLOVENSKA BISTRICA*
Odprli mesnico Jožeta Fingušta
Po šestih mesnicah - treh v Mariboru, Rušah,
Celju in v Spodnjem Gaju pri Pragerskem - je od
prejšnjega ponedeljka prodajalna mesarije Jožeta
Fingušta tudi v Slovenski Bistrici, na Titovi 63.
Vse njihove prodajalne so opremljene v enakih in
prepoznavnih belo-rdeče-črnih barvah ter s puj-
skom kot zaščitnim znakom. Za verigo mesnic se
je Jože Fingušt iz Spodnjega Gaja pri Pragerskem
odločil v prvi vrsti zaradi konkurence velikih
trgovskih podjetij, ki v svojih trgovinah njegovih
mesnih izdelkov ne prodajajo. Proizvodnja in pre-
delava, katere zmogljivosti pa kljub vsemu še niso
stoodstotno izkoriščene, je pri njih urejena po ev-
ropskih standardih. Pa Jože Fingušt z mesnico v
Slovenski Bistrici še ni rekel zadnje besede, saj kot
sam rad reče: "Če znam sam narediti klobaso, jo
znam tudi prodati." In tako lahko pričakujemo, da
se bo v kratkem pojavila osma Finguštova mesni-
ca.
VT
20
Četrtek, 13. april 2000 - TEDNIK

PTUJ / AKTIVNOSTI RIBIŠKE DRUŽINE OB ROGOZNIŠKEM
RIBNIKU
Aprilska srečanja
mladih ribičev
Prvo letošnje srečanje mladih ribičev je v organizacji komisije
za delo z mladino pri RD Ptuj, ki jo vodi Jože Lovrenčič, minu-
lo soboto, 8. aprila, lepo uspelo, zato tovrstna srečanja
pripravljajo tudi vse druge sobote v aprilu.
Povabilu na prvo letošnje
srečanje ob ribniku v Rogoznici
se je v lepem in sončnem vreme-
nu že zgodaj zjutraj odzvalo več
kot 30 mladih ljubiteljev ribištva
in narave. Pridružilo se jim je
tudi precej njihovih staršev in
prijateljev, tako da je bilo ob ri-
bniku tudi čez dan živahno. Ob
brezskrbnem in za mlade ribiče
ta dan brezplačnem lovljenju rib
so izmenjali izkušnje in se mi-
mogrede dogovorili o nadaljnjih
srečanjih ter aktivnostih mladih
ribičev v letošnjem letu.
Kot je povedal Jože Lovrenčič,
pripravljajo srečanja mladih
ribičev še to in naslednji soboti v
aprilu, zato vabijo mlade, da se
jim pridružijo. Tudi starše vabi-
jo, da pripeljejo svoje otroke, ki
bi radi lovili ribe, saj bo ribolov
za mlade ribiče tudi ob ostalih
sobotah v aprilu brezplačen. Le
ribiške palice in dobro voljo naj
prineso s seboj, za vse drugo pa
bodo poskrbeli ptujski ribiči.
Ribiška družina Ptuj vabi vse
ribiče, simpatizerje ribištva in
ljubitelje čiste narave, da se jim
to soboto, 15. aprila, ter v soboto,
22. in 29. aprila, pridružijo v
spomladanskih akcijah čiščenja
obrežja rek in potokov. Za vse
delovne akcije bo zbor udeležen-
cev ob 7. uri pri ribiškem domu
v Rogoznici, kjer bodo dobili vse
druge potrebne informacije.
•OM
Obrežje rogozniškega ribnika je po zimskem spanju v soboto spet zaživelo.
Foto: M. Ozmec
KOLESARSKI KLUB PERUTNINA PTUJ
Lanske uspehe
bo težko ponoviti
Minuli petek je bila skupščina kolesarskega kluba Perutnina
Ptuj. Uvodoma je direktor kluba Rene Glavnik poročal o
dosežkih v letu 1999 in načrtih za letos.
Slovensko in prav tako ptujsko
kolesarstvo si pospešeno utira
pot med svetovno elito. Velik us-
peh je tudi zaupanje in naklonje-
nost vodstva uprave Perutnine
Ptuj v delo kluba. Lani je bilo
veliko dobrih rezultatov, tudi na
mednarodnih prireditvah. Ne-
nehno skrbijo za podmladek, za
stike s starši in šolo. Pri analizi
lanske tekmovalne sezone je
Rene Glavnik omenil uspehe
Mirana Kelnerja, ki je bil med
drugim generalni zmagovalec
petih dirk po Istri za veliko nag-
rado Umaga in je osvojil rumeno
majico. Bil je stalni član državne
reprezentance, dosegel prvo
mesto na državnem prvenstvu
na Ptuju v kronometru in bil do-
bitnik zlatega kolesa. Ekipa M.
Kelner, Matej Marin, Iztok
Kovačec in Marjan Kelner je
državni prvak na pisti in ekipno
druga na pisti v disciplini olim-
pijski sprint. Pohvalil je discipli-
niranega kolesarja Rada Rogino.
Lani je na mednarodni etapni
dirki po Hrvatski v najtežji in
najdaljši etapi, dolgi 229 km, os-
vojil 1. mesto. Na svetovnem
prvenstvu so dosegli zadovoljive
rezultate M. Kelner, Hrvoje
Boško, R. Rogina, Gregor Gaz-
voda in Gregor Zagorc v svojih
kategorijah. Uspehi so zasluga
tudi trenerjev Sama Glavnika in
Mitja Mahoriča. Na državnem
prvenstvu so bili G. Zagorc prvi,
A.Omulec šesti, G.Gazvoda sed-
mi na kronometer in A.Omulec
tretji cestno. Dobrih uvrstitev pa
je bilo še veliko.
V letu 2000 je delo trenerja sta-
rejših mladincev prevzel Bošt-
jan Arnuš, mlajših mladincev pa
Jernej Finžgar. V najmlajši kate-
goriji terensko delo uspešno
vodi Boštjan Voda. Letos je vi-
den po rast števila mladih tek-
movalcev. Za uspešno štiriletno
trenersko delo se je zahvalil S.
Glavniku, ki ostaja v klubu kot
član odbora za cestno kole-
sarstvo pri KZS. Mesto trenerja
elite in do 23 let je prevzel Ro-
bert Pintarič, izkušen tekmova-
lec.
Med zastavljene cilje v letu
2000 je direktor R. Glavnik
naštel tudi sodelovanje na dirki
po Sloveniji, na evropskem in
svetovnem prvenstvu ter na mla-
dinskem svetovnem prven-stvu.
Udeležili se bodo tekmovanj v
Sloveniji, Hrvaški, Bosni,
Avstriji, Italiji, Makedoniji in
Črni gori.
V klubu je registriranih 52 ko-
lesarjev, 2 mehanika, 4 trenerji,
maser in vodstvo kluba. Skrbijo
za mlad rod, da ne bo prepuščen
ulici, lokalom in drogi. Ob zakl-
jučku se je direktor R. Glavnik
zahvalil za finačno pomoč gene-
ralnemu sponzorju Perutnini
Ptuj in drugim sponzorjem ter
vsem drugim, ki pomagajo ures-
ničevati naloge kluba.
Predsednik kluba dr. Roman
Glaser, generalni direktor in
predsednik uprave Perutnine
Ptuj, je med naloge kluba uvrstil
pritegniti več kolesarjev za
rekreativno kolesarjenja. Napo-
vedal je preselitev kluba na novo
lokacijo v druge prostore. Tam
bodo možne kolesarske steze za
rekreacijo, izposojanje in popra-
vilo koles v sodobno opremljeni
delavnici. V razpravi so ugo-
tavljali, da bo lanske uspehe
težko ponoviti.
Roman Zavec
Samo Glavnik, uspešen tre-
ner KK PP
22
Četrtek, 13. april 2000 - TEDNIK
ZA KRATEK CAS
Info -
glasbene novice!
Glasba je edini univerzalni je-
zik, ki ga razumemo vsi ljudje.
FRANCH AFFAIR so trenutno na
vrhuncu popularnosti z odličnim
plesnim hitom My Heart Goes
Boom. Studijska ekipa je v prvi
plan potisnila solidno pevko, ki
prepeva celo malo predrzen ple-
sni komad DO WHAT YOU LIKE
)|o|o|oK Kopija prvega hita je
dodobra uspela, saj je v komadu
slišati znane plesne pasaže in
predrzno besedilo, ki ga dobro
dopolnjuje tudi francoski del po
napevu.
Italijanski glasbenik GIGI D'A-
GOSTINO se bliža vrhu nemške
lestvice z groznim plesnim ko-
madom Bla Bla Bla. GIGI ostaja
pri plesni glasi s popolnoma
bednim besedilom in ritmom v
komadu THE RIDDLE
Mogoče pa bo komad všeč so-
dobnim plesnim fanatikom. Naj-
dejo ga na albumu Ouando La
Mia Vita Cambiera.
ibftft
Kubanski pevec JON SECADA
je glasbi zapustil največji pečat s
hitom Just Another Day. Nadar-
jeni pevec je počival kar štiri leta
in tokrat se vrača s trendovsko
pesmijo ASI ki je v špan-
skem jeziku in temelji na vročih
latino ritmih.
Robert Kelly je fantastični r&b in
soul pevec, ki je na solo pot zavil
s skladbo Sex me in je bil lani
mega uspešen s skladbo If I Co-
uld Turn Back the Hands of
Time. Glasbeni genij R.KELLY
se je tokrat pozabaval z lahkotni-
mi r & b ritmi v komadu ONLY
THE LOOT	ki je zgrajen
iz samplov komada Happy sku-
pine Surface.
Sean "Puffy" Combs je trenutno
na evropski koncertni turneji,
kjer promovira lanski album For-
ever. Zaljubljeni PUFF DADDY v
svojem novem komadu vprašuje
VVOULD YOU DIE FOR ME
svojo izvoljenko Jennifer
Lopez. Komad izhaja iz r & b in
pionirskega rapa, ki ga izvajata
tudi Notorious B.I.G. in Trina.
TQ je ameriški pevec in raper, ki
se je do sedaj povzpel na lestvi-
ce s komadoma Bye Bye Baby
in VVestside. TQ je obdelal dnev-
ne teme v komadu DAILY ***
in dokazal v tej melodični pesmi
svoj nesporni r & b potencial.
CtTŽS
Ameriško rap skupino CY-
PRESS HILL sestavljajo B-Real,
Sen-Dog in Muggs. Trio je spet
naredil prepih na rap sceni s
kontraverznim komadom SU-
PERSTAR ki ima dve raz-
ličici, in sicer metalno rap izved-
bo in hardcore rap izvedbo.
CHRISTINA AGUILERA je osvoji-
la poslušalce s hitoma Genie in
a Bottle in What a Girl Wants.
Simpatična najstnica briljira v
nežni romantično obarvani po-
pevki I TURN TO YOU X****
ki sodi po glasbenem stilu med
harmoničen soul in preprost
pop.
Gordon Summer je pravo ime
britanskega pevca STINGA, ki je
svojo glasbeno pot začel pri
skupini The Police. Izjemen
glasbenik je letos dobil kar dva
grammyja: za najboljši pop al-
bum leta in za najboljšo pop pe-
sem leta z naslovom Brand New
Day. STING prihaja v maju tudi v
Ljubljano in do takrat bodo radij-
ske postaje v Sloveniji že na ve-
liko vrtele njegovo novo pesem
AFTER THE RAIN *** ki je
rahlo "zatežena" zmes raznih
glasbenih zvrsti.
Nemški band GUANO APES je
prišel na sceno s komadom
Lords of the Boards. Glasbena
televizija Viva že nekaj časa po-
spešeno vrti band z neizrazito,
vendar izredno udarno prirejeno
klasiko BIG IN JAPAN ***
skupine Alphaville. V podobno
glasbeno usmeritev sodijo tudi
H-BLOCKX, ki pa se vračajo s
komadom RING OF FIRE ***
Švedski pevec EAGLE EYE
CHERRY še ostaja v našem spo-
minu s uspešnico save Tonight.
Odličen rocker blesti v ročk ko-
madu ARE YOU STILL HAVING
FUN X X X X X, ki je prava
osvežitev s svojo dinamiko in iz-
venserijskim zabavnim besedi-
lom.
Britanska ročk skupina OASIS je
letos najprej izdala single Go let
it Out, nato pa še povprečen al-
bum Standing on the Shoulder
of Gaints. OASIS ostajajo prvaki
britanskega sodobnega ročka,
vendar njihova nova balada
WHO FEELS LOVE ***zveni
prazno in te praznine ne more
prekiniti niti pevec Liam Gallang-
her s svojim brundanjem!
David Breznik
POPULARNIH 70 / Popularnih 10
1.	Maria, Maria
-	SANTANA & PRODUCT G & B
2.	Shalala Lala - VENGABOYS
3.	American Pie - MADONNA
4.	If Only - HANSON
5.	My Heart Goes Boom - FRENCH AFFAIR
6.	Never be the Same Again
-	MELANIE C. & LISA LOPEZ
7.	Bye Bye Bye - N'SYNC
8.	Fool Again - VVESTLIFE
9.	Be with you - ENRIOUE IGLESIAS
10.	Let me be the One - SASHA
Lestvico POPULARNIH 10 lahko poslušate vsako
soboto v večernem sporedu radia Ptuj.
o Mladi dopisniki
KO BOM VELIKA
Rada bi postala učiteljica.
Učila bom prvi razred. Otroci
me bodo imeli radi, ker bom
vedno vesela. Naučila jih bom
pisati in računati. Sli bomo na
igrišče. Tam se bomo igrali.
Rada bi učila pridne otroke.
Nuša Horvat, 1. b,
OŠ Videm
KURENT
Kurent je posebna maska. Je
najbolj priljubljena maska v
Sloveniji. Na glavi ima posebne
trakove, ki so pisani. Ob straneh
ima maska peresa. Posebej izre-
zane ima oči. Nos ima iz usnja.
Iz istega materiala je jezik. Ne-
kateri kurenti imajo brke. Brke
so iz slame. Kostum je iz ovčje
kože. Na pasu ima zvonce, ki so
različno težki. Več kilogramov
ima kurent, težji so zvonci. Ku-
rent odganja zimo in je pravi
znanilec pomladi. Kurent ima
kot dodatek tudi ježevko.
Doroteja Strakl, 4. c,
OS Gorišnica
ZA DEŽJEM
POSIJE SONCE
Bilo je megleno jutro, a morala
sem vstati. Vesela sem skočila iz
postelje, si pomela oči in pogle-
dala, kakšno je zunaj vreme.
Megla se je raztezala nad našo
hišo in čutila sem, da ne bo pri-
jeten dan. Hitro sem se umila,
pozajtrkovala in se toplo oble-
kla, da sem bila pripravljena za
v šolo. Mislila sem, da me bo
maček Pinko počakal pred vrati
kot vsak dan. Bil je moj
najljubši maček in vedno sva se
razumela. Ko sem odprla hišna
vrata, sploh ni bilo nikjer nobe-
nega mačka. Škoda, saj sva se
vsako jutro poslovila in šla vsa
po svoji poti. Pomislila sem, da
gotovo kje spi.
Sla sem po stopnicah in zaze-
blo me je v roke. Takrat mi je
mrzel veter zapihal v obraz, da
sem bila vsa premražena. Na-
sproti mi je prišla prijateljica
Mateja, ki ni bila videti židane
volje. Razveselila sem se je. Po-
tem mi je rekla, da onkraj ceste
leži rumen maček, ki ga je povo-
zil avto. Streslo me je po celem
telesu. Takoj sem pomislila na
mojega Pinka, ki je bil rumene
barve. Mateja je rekla, da ima
okoli vratu ovratnico. Ampak
on ovratnice nima. Tedaj sem se
pomirila. Skupaj sva šli pogle-
dat, kateri maček je imel tako
smolo. Ko sva prišli čisto blizu,
maček sploh ni imel ovratnice,
ampak stisnjen vrat. Natančno
sem si ga ogledala. Potem sem
spoznala, da je to moj Pinko.
Planila sem v jok, ker tega ni-
sem pričakovala. Pinko je bil
mlad maček, eden mojih naj-
boljših živalskih prijateljev. Z
Matejo sva šli do postaje, da ne
bi zamudili avtobusa. Ves čas so
me oblivale drobne solze, ki so
neprestano silile iz mojih oči.
Prijateljica me je videla, kako
jočem, in spoznala je, da sem
imela Pinka zelo rada. Začela
me je tolažiti. Rekla mi je, da je
imela tudi ona mucka, ki je
doživel nesrečo in je dolgo žalo-
vala za njim. Vedela sem, da se
moram sprijazniti s tem.
Nato smo prispeli v šolo. Ime-
la sem srečo, da me ni nihče ni-
kjer vprašal. Tisti dan nisem
mogla misliti na nič drugega kot
na Pinka. Ko sem prišla domov
iz šole, sem videla, da Pinka ni
bilo več tam. Stopila sem v ku-
hinjo in povedala, kaj se je zgo-
dilo. Sestra Zlatka me je poto-
lažila in mi rekla, da bomo še
imeli veliko drugih mačkov, ki
bodo prav tako bistri in lepi.
Toda v tistem trenutku si tega
še nisem znala dopovedati.
Ko imam resnično nekoga
rada in tistega več ni, ga ne mo-
rem pozabiti. Odšla sem v sobo
in prinesla škatlo s slikami, da
bi si Pinkovo sliko prilepila na
omaro. Našla sem lepo sliko, ko
Pinko leži na mojem vrtljivem
stolu in ponosno gleda. Ta slika
me spominja na mnogo trenut-
kov, ki sem jih preživela z njim.
Njegove svetlorjave oči so bile
tako mile in čudovite. Zelo rad
se je lovil z mano po dvorišču.
Imel je mehko dlako kot
piščanček. Najraje je ležal v
moji sobi na postelji. Bil je pose-
ben maček, ker je vedno pazil na
čistočo. Pri njem mi je bilo naj-
bolj všeč to, da je bil svetle bar-
ve in me je cenil. Nikdar ga ne
bom pozabila.
Sedaj imam delo že z drugimi
mački, ki so prav tako živahni
in igrivi. Najraje imam majhne-
ga mucka Jakca. Njegova dlaka
je mehka, bela s sivimi lisami.
Okrogel je kot žoga. Ima sivo-
zelene oči, ki so obrobljene. Je
zelo družaben in priden maček.
Z njim se tako dobro razumeva,
kot sva se s prijateljem Pinkom.
Tamara Kerenčič, 5. b,
OS Miklavž pri Ormožu
URA
Ura vsako jutro tika-taka,
prav nič na nas ne čaka,
že sedem je odbila,
jaz sem se težko prebudila.
Torbo sem vzela in v šolo po-
hitela.
Ko v šolo sem prispela,
spet ura tiktakat je začela.
Tokrat osem je odbila,
zdaj dokončno sem se prebu-
dila.
Katja Bračko, 2. c,
OŠ Mladika, Ptuj
MAMI,
RAD TE IMAM
Mami, rad te imam
do vesolja,
rad te imam
v neskončnost.
Rad te imam
do konca sveta,
zate bi dal svoje
življenje in srce.
Rok Dolenc, 4. b,
OS Lovrenc na Dr. polju
PRI
ZOBOZDRAVNIKU
Noben človek ni popoln. Kaj
šele pri zobeh! Prišel je dan, ko
sem tudi jaz morala na obisk k
zobozdravniku. Spominjam se,
da vso noč nisem spala, saj sem
se zelo bala. Ves čas sem se pre-
metavala po postelji z mislijo,
da se usode ne da spremeniti.
Odpravila sem se...
V čakalnici sem bila zelo ne-
mirna. Roke in stopala so se mi
potila, v glavi sem začutila
bolečino. V ordinacijo sem sto-
pila z moškim, ki ga ne poznam.
Ker je bil starejši, sem mu dala
prednost. Imel je dva pokvarje-
na zoba. Ob popravljanju prvega
je bil miren in zaradi njega tudi
jaz. "Malenkost," sem se umiri-
la. Ampak ob "oživljanju" dru-
gega zoba je mož pozabil na po-
nos in je vriskal, da je bilo vesel-
je. Ob misli, da bo tudi z mano
tako, sem trepetala. Zgrizla sem
prvi noht, drugi, tretji... Vse do
desetega. Ob grizljanju desetega
nohta sem se potila že po vsem
telesu. Zadnji noht sem zgrizla
do krvi. Nato sem zagrizla v ust-
nico. Prisegam, če ne bi bila v
javnosti, da bi pričela gristi
nohte na nogah. Ker je moje
telo ostalo brez "grizoživčnih"
delov telesa, sem zaprosila za
žvečilni gumi. Ko je že postajal
brez okusa, sem bila na vrsti, da
zasedem bolnikov sedež. Ulegla
sem se, a zgodilo se je, da je mo-
ral zobozdravnik na malico.
Čakala sem in čakala ter tudi
dočakala. Zdravnik se je usedel
zraven mene in pričel pregledo-
vati moje zobe. Ko jih je pregle-
dal, je dejal: "S tvojimi zobmi ni
nič narobe. Zobozdravnik sem
zato, da zdravim bolne zobe!
Naj ti bo. Samo razkužil ti jih
bom in potem si tukaj končala."
To je storil in jaz sem odšla.
Za dežjem res vedno posije
sonce. Mislim, da je zame res
posijalo sonce, ko sem odhajala
od zobozdravnika. Čeprav je
morda dež oz. nevihta daljša od
sijanja sonca, je sijanje sonca to-
liko slajše. Pesem zaužijše res
hitro, ampak njen okus ti ostane
za vse življenje.
An j a Pemek, 7. a,
OS Majšperk
LUJZEK
Dober den vsoki den! Toti
april tak leti in ne ven, kam se
mu mudi. Smo pred cvetno ne-
delo in bliža se nam vejka noč
ali vuzem, kak totemu svetki po
domočem provimo. Mija s sose-
dovim Južom že smolejoke po
šumah koplema, ke bomo lahko
na našem Suhem bregi vejki
kres zakurili, z možnari strelali
in seveda vejkonočno krpačo z
dobrotami napunili.
Pisala mi je hčer Jula z
Dojčlanda in naspul oblubla, da
bota prišla z jenim Hanzekom
domu na pisanko. Moja Mica je
že jajca priprovla, ke jih bomo
malo poforbali ali boj po moder-
nem povedano našminkali.
Hren more biti hujdi, tak ke ti
vse grehe in grešne misli s telesa
in duše prežene. Povitica more
biti orehova, meso pa svinjsko.
Pa kaj bi vas vičija in vam že zaj
sline cedija.
Pa še malo k politiki. Kak ste
vidli in čuli, predsednik vlode
ata Drnovšek neje doba za-
vujpnice. Zrušli so ga podmlad-
ki, ki so tudi vsoki den že boj
stori. Ko so si zapeli tisto znano
pesem En hribček bom vkradel
in trsek sadil, so se eni smejoli,
drugi pa jokali. Eni od sreče,
drugi pa od nesreče. Je pač tudi
v politiki tak, da solzam sledi
smeh, s mehi pa solze. Zmago-
valci grotajo hitro poraženci,
poraženci pa zmagovalci. To je
športno. Bližajoče se valitve
bodo pokazale marsikaj zanimi-
vega. Kdo ma koga rad, kdo
koga nema rad, kdo koga
spoštuje in kdo koga zaničuje.
Tak je v živleji in tak je v politi-
ki. V naši ta mlodi demokraciji
je to še posebno očitno, saj se,
kak vena že vete, ženita Ljudska
stranka in krščanski demokrati.
To bo gostuvanje malo iz lubezni
in malo na silo, da bi se na valit-
vah več glasov dobilo ali pa tiuli
izgubilo. Nikol se ne ve v naprej,
saj so valivci nepredvidlivi skoro
glih tak kak moja Mica, ob keri
pravzparav ne vem, ali voli
mene ali kerega drugega. Jasno
mi je samo to, da sen jaz vol.
Tak pa smo na kunci. Ha, kak
hitro mine cajt. Vse vas lepo
podavlam in vas vobim, da mi
napišete kakšno pismo, opišete
svoje probleme, vesele in žalost-
ne dogodke. Te pa srečno!
Lujzek
TEDNIK ■ Četrtek, 13. april 2000
25
ŠPORT IN POSLOVNA SPOROČILA
NOGOMET
2. SLOVENSKA LIGA
Rezultati tekem 20. kroga: Rogoza - Alumi-
niil :7, Drava - Železničar Ligro 2:0, Črenšovci
- Šentjur 1:2, Jadran Šepič - Živila Triglav 0:0,
Avtoplus Korte - Elan 1:3, Ivančna Gorica -
Nafta 1:0, Zagorje - Koper 1:2, Esotech
Šmartno - Tabor 1:1.
1.	KOPER	20 15 3 2 58:14 48
2.	TABOR	20 15 2 3 43:9 47
3.	ELAN	20 13 2 5 37:22 41
4.	ES0T. ŠMARTNO 20 12 4 4 40:28 40
5.	ŽELEZNIČ. LIGRO 20 11 3 6 28:17 36
6.	ALUMINIJ 20 10 3 7 39:24 33
7.	ZAGORJE 20 8 4 8 30:24 28
8.	ŽIVILA TRIGLAV 20 8 2 10 26:27 26
9.	JADRAN ŠEPIČ 20 6 8 6 21:24 26
10.	ŠENTJUR 20 7 5 8 21:32 26
11.	IVANČNA GOR. 20 7 3 10 29:32 24
12.	NAFTA	20 5 5 10 17:34 20
13.	ROGOZA 20 5 4 11 16:35 19
14.	DRAVA 20 4 6 10 18:26 18
15.	ČRENŠOVCI 20 2 4 14 14:53 10
16.	AVTOP. KORTE 20 1 4 15 10:46 7
Nedelja, 16. april ob 16. uri: Aluminij - Dra-
va, Esotech Šmartno - Črenšovci, Tabor - Za-
gorje, Koper - Ivančna Gorica, Nafta - Rogoza,
Železničar Ligro - Avtoplus Korte, Elan - Jad-
ran Šepič, Živila Triglav - Šentjur
DRAVA - ŽELEZNIČAR 2:0
/1:0/
STRELCA: 1:0 Klinger /44. iz 11 m/, 2:0 U.
Krajnc /85/
DRAVA: Golob, Lenart /od 90. D. Krajnc/,
Fridauer, M. Emeršič, Klinger, Pekez, B.
Emeršič, Habjanič, Toplak /od 60. U.
Krajnc/, Nakov /od 75. Šišič/. Trener: Jože
Hadler
Nogometaši ptujske Drave so v srečanju
proti Železničarju prišli do druge domače
zmage, ki pa je zelo pomembna, saj
Ptujčanom daje žarek upanja za obstanek.
Toda pričelo se je tako, da bi lahko najmanj
pomislili na zmago Drave. Gostje iz Maribora
so z lahkoto prihajali pred domačega vratarja,
a je tokrat z izjemnimi obrambami zaščitil svo-
jo mrežo. Arzenšek, Kvas in dvakrat Pekič so
bili sami pred Golobom, vendar je vratar Drave
vedno izšel kot zmagovalec. Drava je povedla
v 44. minuti, ko so gostujoči obrambni igralci v
svojem kazenskem prostoru zrušili Fridauerja.
Zanesljivi realizator najstrožje kazni je bil ka-
petan Klinger. V zadnjem napadu prvega
polčasa pa bi Ptujčani lahko povišali vodstvo,
vendar je bil napadalec Drave Matjaž Korez,
potem ko se je znašel povsem sam pred vra-
tarjem Železničarja, nekoliko nespreten in vra-
tar je s padcem pod noge preprečil žogi pot v
mrežo.
V drugem polčasu smo videli dobro igro
ptujskih nogometašev. Nesrečna oseba v
srečanju je bil Matjaž Korez, ki je dvakrat
zgrešil iz situacij, ko je težje zgrešiti kot zadeti.
Ko pa je bil v 72. minuti po lastni neumnosti
izključen še gostujoči igralec Arzenšek, je bilo
praktično vsega konec. Zmago Drave je z
izjemnim strelom potrdil Uroš Krajnc in veselju
ni bilo videti konca. Zmaga domačih je
povsem zaslužena, še posebej po prikazani
igri v drugem polčasu, ko so povsem prema-
gali medle goste.
ROGOZA - ALUMINIJ 1:7
/0:2/
STRELCI: 0:1 Čeh /20/, 0:2 Hojnik /32/, 0:3
Pučko /56/, 0:4 Tučič /79. avtogol/, 1:4 Dju-
rovski /81. iz 11 m/, 1:5 Čeh /83/, 1:6 Čeh
/86/, 1:7 Franci/90/
ALUMINIJ: Šeremet, Koren, Golob, Pra-
potnik /od 46. Žolek/ Kancler, Vršič, Perko-
vič, Pučko /od 79. Voglar/, Bezjak /od 46.
Franci/, Čeh, Hojnik. Trener: Branko Horjak
Po dokaj nesrečnem remiju z Ivančno Gorico
v prejšnjem krogu so nogometaši Aluminija iz
Kidričevega prikazali zelo dobro, predvsem pa
učinkovito igro. Nogometaši Rogoze, ki se bo-
rijo za obstanek med drugoligaši, jim enos-
tavno niso bili dorasli. Že takoj na začetku
srečanja so gostujoči igralci prevzeli pobudo
ter skorajda v vsaki akciji bili nevarni za
domačega vratarja, ki je zraven nekaj dobrih
posredovanj imel še veliko sreče. V dvajseti
minuti je Aleš Čeh povedel nogometaše Alu-
minija v zasluženo vodstvo. Ko je dvanajst mi-
nut kasneje Robert Hojnik povišal vodstvo
Kidričanov, je bilo praktično vsega konec.
Domačini so upali, da bi lahko dosegli kaj
več v nadaljevanju srečanja, vendar jih je za-
detek Danila Pučka popolnoma dotolkel. V
finišu srečanja pa je s strelskimi vajami nadal-
jeval Aleš Čeh in dosežena je bila visoka zma-
ga.
V nedeljo ob 16. uri bo na stadionu Aluminija
v Kidričevem srečanje med Aluminijem in
ptujsko Dravo. Po uspešnih nastopih obeh
ekip bo derbi imel še dodaten čar.
3. LIGA SEVER
Rezultati tekem 17. kroga: Gerečja vas -
Paloma 1:1, Dravinja - Hajdina 1:1, Bistrica -
Zreče 0:0, Starše - Pobrežje 0:2, Usnjar -
Fužinar 1:1, Kovinar Mas-com - Mons Claudi-
us 1:3, Tim Laško - Krško 3:0
1.	PALOMA	17 12 3 2 37:21 39
2.	DRAVINJA 17 11 5 1 32:11 38
3.	ZREČE	17 9 5 3 32:18 32
4.	FUŽINAR 17 8 4 5 30:30 28
5.	TIM LAŠKO 17 8 3 6 42:31 27
6.	GEREČJA VAS 17 8 3 6 24:23 27
7.	HAJDINA 17 6 5 6 20:28 23
8.	USNJAR	17 4 8 5 24:21 20
9.	KRŠKO	17 4 6 7 29:27 18
10.	STARŠE 17 5 3 9 24:25 18
11.	KOV. MAS-COM 17 5 3 9 18:21 18
12.	MONS CLAUD. 17 4 4 9 21:29 16
13.	BISTRICA 17 3 4 10 17:36 13
14.	POBREŽJE 17 3 2 12 20:49 11
Sobota, 15. aprila, ob 16. uri: Mons Claudius
- Gerečja vas, Hajdina - Bistrica, Krško -
Starše, Zreče - Tim Laško, Pobrežje - Kovinar
Mas-com, Paloma - Usnjar, Fužinar - Dravinja
GEREČJA VAS ■ PALOMA
1:1/1:1/
STRELCA: 1:0 Ciglar /v 14. minuti/, 1:1
Stojanov /33/
GEREČJA VAS: Lampreht, Kaisesberger,
Slaček, Habjanič, Zajšek, Ciglar, Kmetec,
Gorše, Krajnc, Perko, Kaučevič /od 83. Pun-
gračič/. Trener: Ivan Ornik
Nogometaši Gerečje vasi so v derbiju tega
kroga v 3. SNL - sever gostili vodeče moštvo
na prvenstveni razpredelnici - Palomo iz
Sladkega Vrha. Domači so dobro pričeli in v
14. minuti povedli z zadetkom Ciglarja. Toda
gostje se s tem niso sprijaznili in so v 33. mi-
nuti igre uspeli rezultat izenačiti.
V	drugem polčasu so lahko gledalci videli
zanimivo igro, v kateri so gostje imeli več od
igre, vendar je na koncu ostalo pri delitvi točk.
V vrstah Gerečje vasi se je tokrat odlikoval nji-
hov vratar Aleš Lampreht, ki je nekajkrat
odlično posredoval pred napadalci Palome.
DRAVINJA - HAJDINA 1:1
/0:0/
STRELCA: 0:1 Buljubašič /85/, 1:1 Jelenko
/87/
HAJDINA: Primož Brodnjak, Bauman,
Marcel Krajnc, Mihael Krajnc, Lončarič, Zel-
ko, Hotko, Pihler /od 75. Princi/, Roman
Krajnc /od 63. Buljubašič/, Rozman, Gaiser
/od 90. Metličar/. Trener: Bojan Špehonja
Po zmagi nad Zrečami so nogometaši Hajdi-
ne gostovali v Slovenskih Konjicah in še v dru-
go bili uspešni proti ekipam s tega konca Slo-
venije. Res je, da tokrat niso zmagali, vendar
so bili blizu. S tem, ko so odščipnili točko Dra-
vinji, pa so naredili Konjičanom kar precej gla-
vobola, saj se ti borijo za prvo mesto, ki vodi v
drugoligaško konkurenco. Z malce več sreče
bi jim lahko nogometaši Hajdine dobro "pod-
kurili", vendar je na koncu potrebno biti zado-
voljen tudi s točko.
V	soboto bodo nogometaši Hajdine na svo-
jem igrišču gostili Bistrico.
I. LIGA MNZ PTUJ
Rezultati tekem 15. kroga: Markovci - Slo-
venja vas 1:1, Pragersko - Dornava 0:2, Pols-
kava - Boč 0:6, Stojnci - Videm 4:1, Središče -
Ormož 1:4, Gorišnica - Eltehšop Rogoz. 1:2
1.	STOJNCI 15 13 0 2 67:19 39
2.	BOČ	15 8 5 2 33:16 29
3.	DORNAVA 15 8 3 4 37:22 27
4.	SREDIŠČE -1 15 8 2 5 36:26 25
5.	ORMOŽ	15 6 6 3 39:21 24
6.	ELTEHŠOP ROG. 15 5 7 3 37:36 22
7.	PRAGERSKO 15 5 4 6 33:35 19
8.	VIDEM	15 5 3 7 22:30 18
9.	MARKOVCI 15 5 3 7 27:41 18
10.	GORIŠNICA 15	3	4 8	25:31 13
11.	SLOV. VAS -1 15	2	5 8	6:28 10
12.	P0LSKAVA 15	1	0 14	9:76 3
Razpored tekem 16.	kroga:	sobota ob
16.00: Eltehšop Rogoznica - Središče, Boč -
Pragersko, Slovenja vas - Gorišnica; nedelja
ob 10.30 uri: Dornava - Markovci; ob 16.00:
Ormož - Stojnci, Videm - Polskava.
2. LIGA MNZ PTUJ
Rezultati tekem 14.	kroga: prost Tržeč,
Pago Leskovec - Apače 0:2, Podvinci -
Lovrenc 2:4, Bukovci -	Zavrč 2:1, Hajdoše -
Podlehnik 5:0, Grajena - Skorba 3:2.
1.	SK0RBA 12 8 3 1 45:15 27
2.	TRŽEČ	12 8 3 1 27:10 27
3.	LOVRENC 13 7 2 4 23:23 23
4.	HAJDOŠE 13 6 4 3 36:19 22
5.	GRAJENA 13 6 3 4 31:32 21
6.	BUKOVCI 13 5 4 4 22:24 19
7.	APAČE 13 5	2 6 24:32 17
8.	PODLEHNIK 13 4 3 6 21:28 15
9.	ZAVRČ	13 3 2 8 18:31 11
10.	PODVINCI -1 13 3 2 8 21:29 10
11.	PAGO LESKO. 12 0 2 10 16:41 2
Razpored tekem 15. kroga: sobota ob
16.00 uri: Apače - Tržeč, Zavrč - Podvinci;
nedelja ob 10.30 uri: Skorba - Hajdoše,
Lovrenc - Pago Leskovec, nedelja ob 16.00
uri: Podlehnik - Bukovci.
ek
SAHOVSKE NOVICE
Uspešen nastop
na Bleda
Na 21. šahovskem festivalu na
Bledu od 25. marca do 2. aprila so
ptujski šahisti dosegli nekaj od-
mevnih rezultato. Na "A" turnirju
je med 63 igralci mednarodna
mojstrica Anita Ličina osvojila
4,5 točke in zasedla 24. do 34.
mesto ter bila s tem najuspešnejša
predstavnica nežnega spola na fes-
tivalu. Na "B" turnirju sta uspešno
nastopili članici društva Helena
Rižnar s 4,5 točke (37. do 45. mes-
to) in Katarina Marič s 4 točkami
(46. do 56. mesto) med 80 ude-
leženkami. V kategoriji "senior-
jev", to je igralcev nad 60 let, je
Janko Bohak s 6,5 točke zasedel
odlično drugo mesto med 22 ude-
leženci.
Hitropotezni turnir društva za
april
Na rednem mesečnem hitropo-
teznem turnirju Šahovskega
društva Ptuj za april je med 15
udeleženci z naskokom zmagal
mojster Gregor Podkrižnik s 13
točkami pred Janko Bohakom z
11 točkami ter Dušanom Ma-
jcenovičem in Jožetom Cičem z
10,5 točke. Na naslednja mesta so
se uvrstili Viktor Napast in Mar-
tin Majcenovič z 9 točkami, Vik-
tor Pernat z 8,5 točke, Robert Mi-
halič s 7 točkami itd.
V skupnem seštevku točk po po-
sebnem točkovnem sistemu je
vodstvo prevzel mojster Gregor
Podkrižnik.
Janko Bohak
VIDEM / PETICIJA ZUPANOV HALOSKIH OBČIN
Haloze v enem
volilnem okraju!
Župani šestih delno ali v celoti haloških občin so državni ko-
misiji za volilne okraje napisali peticijo, v kateri zahtevajo,
da je območje Haloz v enem volilnem okraju. Le tako je
mogoče zagotoviti, da bo imel ta del Slovenije v državnem
zboru svojega predstavnika, ki se bo zavzemal za to, da bo
država bolj izpolnjevala svoje obljube in učinkoviteje po-
ravnavala svoj dolg do tega nerazvitega, demografsko
ogroženega in obmejnega območja.
Presenečenje in ogorčenje je
izzval predlog volilnih okrajev,
po katerem je območje Haloz
razdeljeno na tri volilne okraje.
Tako ni niti najmanjše možnos-
ti, da dobijo Haloza na letošnjih
volitvah svojega poslanca, ki bi
zastopal njihove interese na na-
jvišji državni ravni. Ogorčenje
je toliko večje, ker sedanji pos-
lanci, izvoljeni tudi z glasovi
Haložanov, niso izpolnili svoje
obljube o zastopanju njihovih
interesov, tudi zato ker proble-
me Haloz premalo poznajo.
Po podpisu peticije so v torek
sklicali tiskovno konferenco, ki
so se je med drugimi udeležili
župani občin Videm, Podleh-
nik, Zetale in Zavrč: Franc Kir-
biš, Vekoslav Fric, Anton Bu-
tolen in Miran Vuk. Izrazili so
trdno odločenost, da bodo
vztrajali pri predlogu spremem-
be volilnih okrajev, kot jih je
pred tem že predstavila
območna koordinacija LDS. V
tem predlogu so Haloze in del
ravnine v enem volilnem okraju
z 18 tisoč volivci, kar je skladno
z merili, ki jih je sprejel državni
zbor.
V izjavah sodelujočih župa-
nov smo slišali mnenja, da pred-
log volilnih okrajev, ki deli Ha-
loze na tri dele, ne ustreza zgo-
dovinskim, geografskim in so-
ciološkim dejstvom. Območje
Haloz se ubada s specifičnimi
razvojnimi težavami, zato je
prav, da je združeno v enovit vo-
lilni okraj in v državnem zboru
zastopano s svojim poslancem.
Kaže, da so strokovnjaki pri
pripravi predloga volilnih okra-
jev sodelovali zgolj na admi-
nistrativni ravni, sicer pa je
predlog nastal po meri sedanjih
poslancev Trofenika, Pukšiča,
Lucija, Bergauerja in še koga, ki
svojo ponovno izvolitev iščejo
tudi v povsem nelogičnih volil-
nih okrajih, kot je denimo ta, ki
združuje povsem različne Os-
rednje Slovenske Gorice in Ha-
loze, brez upoštevanja naravne
meje, ki jo predstavlja reka Dra-
va. Oblast je sladka in sedenje v
parlamentu donosno, ponovni
zagotovitvi teh ugodnosti pa naj
bi bila podrejena tudi trgovina z
oblikovanjem volilnih okrajev.
Haloze torej morajo biti
združene v enem volilnem okra-
ju, ki sega od Makol do Zavrča
in v svojim mejah združuje ena-
ke interese tamkajšnjih ljudi. Če
njihova zahteva ne bo sprejeta,
bo to še eno potrdilo, da jih
država in predvsem politika
obravnava kot tretjerazredne
ljudi in se jih spomni samo ta-
krat, ko gre za kupčkanje z volil-
nimi glasovi in sedeži v parla-
mentu.
J. Bračič
Popravljen predlog volilnih okrajev, ki ga vsebuje tudi peticija
državni komisiji
Od tod in tam
LJUBLJANA • Združitveni kongres SLS in SKD
To soboto, 15. aprila, ob 11. uri bo v festivalni dvorani
v Ljubljani združitveni kongres Slovenskih krščanskih
demokratov in Slovenske ljudske stranke, ki naj bi po
napovedih nejodgovornejših v obeh strankah pozitivno
vplival tudi na nadaljnje slovensko politično dogajanje in
razreševanje politične krize v Sloveniji. Kot so zapisali,
naj bi združitveni kongres pomenil začetek novega
ustvarjalnega obdobja dveh strank ter nastanek stranke
relativne večine. V vodstvu obeh strank so prepričani,
da bo to zgodovinski dogodek, ki pomeni tudi pomem-
ben korak k zmagi koalicije novih demokratičnih strank
na prihajajočih državnozborskih volitvah.
GLOBASNICA • Komorni zbor vrača obisk
Po dvodnevnem gostovanju članov slovenskega kul-
turnega društva iz Globasnice 25. in 26. marca v Ptuju
bodo njihovi gostitelji, člani Komornega moškega zbora
Ptuj pod vodstvom Franca Lačna, vrnili pevski obisk s
sodelovanjem na slovenskih kulturnih dnevih v Globas-
nici, na katerih bodo s pevskim koncertom nastopili to
nedeljo, 16. aprila, ob 20. uri.
-OM
Kulturni
križemkražem
PTUJ • Danes, v četrtek, 13.
aprila, ob sedemnajsti uri va-
bimo otroke od četrtega leta
dalje na pravljico z jogo Ru-
meno čudo. Pridite v lahnih
športnih oblačilih in s copatki
v pravljično sobo mladinske-
ga oddelka Knjižnice Ivana
Potrča.
MIKLAVŽ • V petek, 14. apri-
la, se bo ob 17. uri v kulturni
dvorani pri Miklavžu pri
Ormožu pričela revija mla-
dinskih pevskih zborov.
PTUJ • Na OŠ Ljudski vrt
bodo jutri, v petek, ob 18. uri
pripravili literarni večer Bese-
de malih in velikih. Prireditev
je posvečena 40-letnici izda-
janja šolskega literarnega gla-
sila.
GORIŠNICA • Ptujska
območna izpostava SKLD RS
za ljubiteljske kulturne de-
javnosti bo v sodelovanju z
ZKD Ptuj, občino Gorišnica in
KD Gorišnica pripravila jutri,
14. aprila, ob 18. uri v kultur-
nem domu območno
srečanje otroških folklornih
skupin.
GORNJA RADGONA • V
starem Špitalu bodo jutri, v
petek, ob 18. uri odprli razsta-
vo o Janezu Puhu, ki jo je
pripravil Zgodovinski arhiv
Ptuj. Na ogled bo do 13. maja.
PTUJ • V refektoriju minorits-
kega samostana bo jutri, v pe-
tek, 14. aprila, ob 19.30 Vikto-
rinov večer Srečanja v gorah s
prof. Cirilom Velkovrhom. Za
glasbeni utrinek bo poskrbel
trio klarinetistov Miha Koren,
Miha Roškar in Peter Dodlek
iz GŠ Karola Pahorja Ptuj. Li-
kovna sekcija DU Ptuj bo
pripravila razstavo pisank.
PTUJ • V dvorani Glasbene
šole Ptuj bo jutri, v petek, ob
19.30 večer komorne glasbe z
violončelistom VVolfgangom
Panhoferjem, ki ga pripravlja
avstrijska ambasada v sode-
lovanju z MO Ptuj in Ol SKLD
Ptuj.
PTUJ • Ptujski muzej bo kar
na treh lokacijah razstavljal
umetnine Dušana Kirbiša: v
Miheličevi galeriji, ro-
manskem palaciju in viteški
dvorani gradu. Otvoritvena
slovesnost bo v petek, 14. ap-
rila, ob 20. uri na ptujskem
gradu, na njej pa bo zaigral
saksofonist Peter Kruder.
MARKOVCI • V soboto, 15.
aprila, bo ob 20. uri v kulturni
dvorani veseloigra v treh de-
janjih Strogo zaupno v izvedbi
gledališke skupine KUD Vito-
marci.
PTUJ • V Gledališču Ptuj bo
v torek, 18. aprila, ob 20. uri
predpremiera nove gledališke
predstave Marjetka, str. 89 v
režiji Sama M. Strelca. Pre-
miera bo naslednji dan, 19.
aprila, ob 20. uri in prva pono-
vitev 26. aprila ob 20. uri.
PTUJ • V gostilni Lužnik v
Ptuju so 3. aprila odprli razsta-
vo članov likovne sekcije
Društva upokojencev Ptuj.
Predstavljajo se amaterski sli-
karji Branko Gorjup, Vilma
Kac, Marija G/egorc, Elfrida
Brenčič, Emil Štoeger, Milivoj
Radin, Peter Vurcer, Anton
Šoemen in Rozina Šebetič. V
skoraj isti zasedbi omenjeni
slikarji razstavljajo tudi v Kre-
kovi banki v Ptuju.
PTUJ • V torek so v galeriji
Žula 3 v Prešernovi ulici 1
odprli razstavo del Viktorja
Rebernaka. Na ogled bo do
11. maja.
KINO PTUJ • Do konca tega
tedna je ob 18. uri na ogled
Deset razlogov, zakaj te
sovražim, ob 20. pa Pravica
do umora.
ČRNA KRONIKA
NE VOZI PIJAN
Za razliko od drugod po
naši državi v minulem tednu
na našem območju ni bilo
večjih prometnih nezgod. Del
zaslug za to imajo prav goto-
vo tudi tisti, ki skrbijo za var-
nost na naših cestah. Policisti
na mariborskem območju so
uspešno preventivno delovali
tudi ta konec tedna, saj so kar
šest voznikov avtomobilov
poslali na treznjenje pod
nadzorom.
UKRADLI DVA
AVTOMOBILA
V	noči na petek, 7. aprila,
sta v Ptuju neznano kam izgi-
nila kar dva osebna avtomobi-
la, in to renault clio rdeče bar-
ve z registrsko številko MB-
75-49D ter VW zelene barve
polo clasic z registrsko števil-
ko MB 91-06K.
Z VLOMOM PO
STAVBNO OPREMO
Minuli teden so neznanci
vlomili v prostore KZ Ptuj v
Kidričevem in odpeljali več
vratnih kril, radiatorjev in vo-
dovodnih pip ter se založili
tudi z električnim materialom.
Po oceni znaša škoda za
dobrih 300.000 tolarjev.
POLICISTI
PRESTREGLI
ILEGALCE
V	ponedeljek, 3. aprila, so
policisti iz Ormoža v sodelo-
vanju s kolegi iz Ljutomera v
Središču ob Dravi prijeli 11 tu-
jih državljanov, ki so v Slove-
nijo prišli ilegalno. Po postop-
ku pri sodniku za prekrške so
jih nastanili v prehodnem
domu v Prosenjakovcih. Ob
tem so aretirali tudi 21 -letnega
P.B. iz Ormoža, 35-letnega
M.B. iz Krčevine pri Vurberku
in 26-letnega B.H. iz Ptuja.
Osumljeni so, da so namera-
vali ilegalce odpeljali do slo-
vensko-italijanske meje, zato
so jih ovadili državnemu
tožilstvu.
FF
OSEBNA KRONIKA
RODILE SO - ČESTITA-
MO: Vlasta Vek, Naraplje
14/a, Majšperk - dečka; Ma-
rija Krošel, Strug 10, Mako-
le - Matica; Nevenka Polič,
Ul. dr. Hrovata 1, Ormož -
Niko; Vida Vajda, Bukovci
62/a, Markovci - deklico;
Anica Feguš, Nova vas 53,
Markovci - Miha; Valerija
Toplak, Vičanci 51, Ormož -
Grega; Anica Borko, Gode-
ninci 17, Središče - Roka;
Helena Brec, Strelci 8/a,
Markovci - dečka; Milena
Strelec, Strelci 2, Markovci -
dečka; Zvezdana Emeršič,
Dolane 26/a, Gorišnica -
Jana; Anita Majcen, Lanco-
va vas 89, Videm - Nastjo;
Mojca Vrabič, Medvedce 14,
Majšperk - Anjo; Andreja
Drevenšek, Sp. Hajdina
22/e, Kajo; Sabina Kokolj,
Pristava 22/a, Cirkulane -
Aljaža; Metka Zupan ič,
Stojnci 137/a, Markovci -
Natalijo; Bojana Serec,
Dravska 7, Ormož - Leo;
Nataša Koprivnik, Stročja
vas 52, Ljutomer - Petra.
POROKA - PTUJ: Peter Ve-
selko, Slovenska c. 52, Sre-
dišče ob Dravi, in Brigita
Zagoršek, Moškanjci 41/a.
POROKE - ORMOŽ: Silvo
Tement, Moškanjci 98, in
Jelica Hergula, Podgorci
12/b; Darko Koritnik,
Brestrniška 24, Brestrnica,
in Lidija Korpar, Osluševci
30; Damijan Klemenčič,
Sveti Tomaž 21, in Domini-
ka Rep, Sveti Tomaž 21;
Damjan Kuharič, Slovenska
14, Središče ob Dravi, in
Zlatka Kukovec, Slovenska
14, Središče ob Dravi; Mar-
ko Drobnič, Hreničeva 2,
Ptuj, in Živa Klobučar,
Čopova 2, Ptuj.
UMRLI SO: Anton Hri-
beršek, Mihovce 26, * 1921 -
= 2. aprila 2000; Ivan Lajh,
Abramičeva ul. 7, Ptuj, ^
1927 - = 2. aprila 2000; Mari-
ja Škrlec, rojena Čuš, Savci
77, * 1939 - - 30. marca
2000; Ivan Marin, Podgorci
74, * 1941 - = 1. aprila 2000;
Neža Mlinarič, rojena Hor-
vat, Spuhlja 143/a,* 1912 - =
1. aprila 2000; Marija
Strmšek, rojena Satler,
Podlehnik 86, * 1918 - = 2.
aprila 2000; Jožefa Marija
Skale, Ul. Jožefe Lackove 47,
Ptuj, * 1914 - = 3. aprila
2000; Alojzija Lah, rojena
Meško, Sodinci 85, * 1923 -
= 2. aprila 2000; Martin Ha-
meršak, Rogaška cesta 18,
Ptuj, * 1921 - = 3. aprila
2000; Terezija Lesjak, roje-
na Strmšek, Podlehnik 37, *
1920 - = 4. aprila 2000; Kata-
rina Domitar, rojena Ekart,
Starošince 35, * 1914 - « 4.
aprila 2000; Marija Gerič,
rojena Koveš, Aškerčeva ul.
14, Ptuj, * 1915 - - 6. aprila
2000; Marija Rodošek, roje-
na Cafuta, Placar 68/a, #
1934 - + 4. aprila 2000.
POPRAVEK: V prejšnji šte-
vilki Tednika je prišlo do
napake pri Osebni kroniki -
Rodile so. Pravilno se glasi:
Erika Kramberger, Hofma-
nova 3, Rogatec - Nejo.