Štev. 38.	U Ljubljani, u petek, infi 15. februarja 1901
PO	^^^	ttflV jflBk M M MB	H	mMI ^BE
poi leta „ „	BO	l^lk ■■	I^HHH
s ^^	■ vv ■ ■	r^
^^^	H H H ■ J	BMm	BHHB n
za celo leto naprej	WM	^H	^^^^^
m	■vil ml | Ivi I
«n mesec „ „ 170	^g m H H	H	H ■■	H	M
■ ■ ^^^^
Političen list za slovenski narod
Leto mu.
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat , , , 9 „
za ječ ko trikrat . R ., V reklamnih noticah sUne enostopna garmondvrsta h 26 h. Pri večkratnem ol<-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemši nedtlit in praznike, ob pol 6 uri popoldne.
Upravništvo )e v Kopitarjevih ulicah štev. 2. —
——- Vsprejema naročnino, Inserate in
reklamacije. (Jpravnlškega telefona štev. 188.
Uredništvo i* v Kopitarjevih ulicah št. 2 (vhod čez
- dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi se
ne vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
Ruska dumo.
Kmalu se zbere v taurijski palači v Peterburgu druga ruska duma. Volitve volivnih mož za dumo so pokazale, da vlada ni mogla izpodkopati vpliva in delovanja opozicio-nalnih strank, ki bodo v novi dumi morda štele 150 glasov. Kakor se jc nemška vlada zaračunala pri centru, tako se je ruska pri stranki kadetov, katere je po znanem vibor-škem razglasu preganjala z brutalnim nasiljem. Vlada ni samo na podlagi že obstoječih zakonov voditelje kadetne stranke spravila zaradi veleizdajc na zatožno klop, ampak jc tudi na tihem organizirala po celi Rusiji reak-cionarce, ki so sc združili v terorističnih strankah »Zveze praVih ruskih ljudi« in »črnih stotnij«, ki so pobijali pristaše opozicije, kakor črno živino. Seveda so povračale social-norevolucionarne organizacije reakcionarcem enako z enakim.
Najbolj je potrl vlado izidl-volitev v mat-iuški ruski, v Moskvi. V stari prestolnici ruski, kjer mazilijo ruske carje, kjer se je porodila ideja vseslovanstva, kjer je samodrštvo pognalo najgloblje korenine, so pri volitvi volivnih mož za dumo zmagali opozicionalni kadetje. Ravnotako v Odesi, kjer general Kaulbars razpolaga z življenjem in smrtjo vseh meščanov in kjer prirejajo danes »pravi ruski ljudje«, jutri pa »socialni revolucionarci« svoje krvave pogrome. Tu je bilo izvoljenih 76 volivnih mož opozicionalne levice in le 4 pristaši vladne desnice.
Pustimo to vprašanje na stran. Gre za to, ali se bo vzlic novi dumi, ki bo najbrž opozi-cionalna, vzdržalo samodrštvo ali ne. Kajti že sedaj računajo reakcionarci s tem, da bo vlada razpustila tudi drugo dumo, ako ji ne bo po volji.
Vse kaže, da bo topot težje, ljudske poslance razgnati. Ruska vlada namreč ne rabi dume samo za to. da uredi svoje notranje razmere, ampak tudi za to, da povzdigne v inozemskih državah svoj kredit. V tem oziru jc druga duma žc sedaj, ko se šele poraja, velika moč. To nam dokazuje predvsem znamenita razprava v francoski zbornici 8. t. ni., kjer se jc obravnavalo o francoskih financah. Socialisti, ki v francoski zbornici reprezentirajo veliko moč, so kar po vrsti svarili vlado, naj Rusiji ne dovoli posojila, ker Rusija svojim upnikom ne more dati nobenih garancij za varnost denarja, naloženega v carstvu. Minister za zunanje zadeve je protestiral proti temu, da se francoski parlamentarci vmešavajo v notranje zadeve države zaveznice, vzlic temu pa jc Jaurčs v daljšem govoru zavračal Pichona. Dejal jc, da nalaganja francoskega kapitala v Rusiji ne obsoja, tudi ne odobrava, ako bi se kdo oficialno vtikal v notranje razmere carstva, pač pa sc mora parlamentar-
LljrCK.
Ines de las Sierras.
Francoski spisal Charles Nodier.
(Konec.)
Ta zadnji del Pabiovega pripovedovanja me je nanovo spomnil mojega nesrečnega prijatelja, ki je izdihnil ob moji strani, in me tako ganil, da se nisem mogel vzdržati solz in hitro skušal jih zakriti pred gosti. Pablo je znova prenehal in me šc bolj pazljivo pogledal. Lahko sem uganil njegove misli, in skušal pomiriti ga z nasmehom. — Bodi miren, prijatelj, sem riiti rekel v svoji ginjenosti, in ne razburjaj se nad mojimi menjajočimi se čutili, ki jili vzbuja tvoja povest. Vse to je popolnoma naravno; prepričal se boš, ko ti vse razode-nem. Toda nadaljuj sedaj in oprosti, da sem tc prekinil, kajti Pedrinina povest šc ni končana.
Malo imam šc dostaviti, nadaljuje Pablo. Peljali so jo zopet nazai v samostan in bolje pazili nanjo. Neki star zdravnik, ki sc je dobro spoznal v duševnih boleznih, in ki ga jc neka srečna okolnost privedla ravno takrat v Barcelono, jo je skušal ozdraviti. Videl je. da izhaja njena bolezen iz globoko ranjene duše in da bo imel iako težko delo. Toda ni obupal, temveč računil, da bo čas, ki ozdravi vse rane, tudi njeno bolezen končal. Poklical ie na pomoč umetnosti, ki jih jc pozabila, ki so pa kmalu napravile močnejši vtis nanjo kot nekdaj. Prva njena lekcija jc žc vse očarala.
cem dovoliti, izreči svoje misli o notranjih kri- | zah v Rusiji, ki vplivajo na francoski kapital. Ruska vlada, katere ne nadzoruje duma, si izposoja denar z vsemi mogočimi sredstvi, pod garancijami, o katerih varnosti sami ne morejo jamčiti in tudi svojevoljno sestavlja proračun. Francosko-ruska banka n. pr. je bila ustanovljena zato, da se s francoskim kapitalom na Ruskem gradijo železnice, kar jc vsekakor varno in trdno podjetje. Sedaj pa ta banka ruski vladi posoja denar za različne druge namene. Tako je tudi z drugimi družbami.
Sicer jc tudi mnogo konzervativccv kolikortoliko soglašalo z Jauresom. Baje nameravajo francoski finančniki Rusiji zaupati enajst milijard frankov. Minister za zunanje zadeve, Pichon, je, odgovarjajoč na pomisleke so-cialistiških parlamentarcev, izjavil, da bo francoski kapital na Ruskem na varnem, »kajti ruska vlada ravnokar daje francoskim upnikom čisto zadostne garancije, ker izvaja ustavo in sklicuje dumo, kakor je obljubila.«
V inozemstvu torej že računajo z novo dumo, predvsem finančni krogi. Zato je brez dvoma,, da bo samodrštvo moralo drugo dumo resno upoštevati. Drugače trajna socialno-politična kriza izpodkoplje docela ruski kredit.
Značilno je, da se jc tudi pravoslavna duhovščina v Rusiji izjavlja proti reakcionarnim strankam, ki hočejo, naj se prekličejo ustavne naredbe ter vzdrži samodrštvo. Znani »Cer-kovnyj Včstnik« piše:
»Naša družba ni v svojih željah povsem poštena: malodušna ie in še vedno kakor suženj, ki ga pretepajo z bičem. Pred našimi očmi je vzrastla zveza ljudi (»Zveza pravih ruskih ljudi«) v kriku: »Doli s sramotno ustavo.« Ali ni to znamenje, da se je suženjsko čuvstvo pregloboko ukoreninilo v ruskem ljudstvu? Postanek in naraščanje zveze s takim programom je hujši pojav kot samovoljnost birokracije. Kar se namreč tiče birokracije, pravi družba, da z njo ničesar skupnega nima. Zveza ruskih ljudi pa jc meso od mesa in kri od krvi naše družbe; take zveze se družba ne tnore tako hitro iznebiti, ker se je porodila iz nje.«
Tudi to jc značilno, da so se nedavno zbrali protohijereji, naddtihovniki 24 ruskih glavnih cerkva v Peterburgu ter sklenili, priporočati nižji duhovščini, naj pri volitvah glasuje za oktobriste, ki so za oktoberski ustavni manifest. Morda se s časom na Ruskem vendarle obrne na bolje.
Dohotforino no Francoskem.
Francozje se ponašajo, da žive v deželi svobode in enakosti. Niso pa prijatelji enakosti, kadar ie treba novce šteti. V narodnem oziru ie Francoz šovinist, v gospodarskem pa sebične/. Dokaz temu ie dejstvo, da Francoz
Vsak dan jc imela boljši uspeh in se naposled sama navduševala za svojo umetnost. Poseben dar narave .ic, če zamore slava nadomestiti srečo, in čudovito je to božja previdnost vravnala, kajti slavo in srečo, ono tiho srečo, ki ima svoj sedež v mehko čutečem srcu, .ie malokje dobiti skupaj. Toda razum, ki se ii .ic povrnil, bi pomenil zanjo samo novo nesrečo, čc ne bi našla v svojem talentu tudi svojega življenja. Naravno je. da ji ponudb ni manjkalo, ko se jc odločila posvetiti se gledišču. Ze deset različnih mest nam jo jc hotelo vzeti; kar je prišel Bascara, jo sprejel v svojo družbo in nam jo ohranil.
— »Pri Bascari jc?« sem vskliknil. »Prepričan bodi, da ve sedaj, kdo so bili oni zarotniki v Ghismondovemu gradti.« .
»In to nam boš sedai ti povedal,« reče Pablo, »kajti vidim, da veš vse. Govori torej, prosim te.«
»Ne sme,« reče Estella precej pikirano. »To jc skrivnost, katere ne sme nikomur izdati.«
»Pred trenotkom jc to še bila skrivnost. Toda sedaj sem odvezan od svoje prisege.«
Ni mi treba povedati Vam, da sem iitu pripovedoval, kar ste Vi čuli pred jednim mesecem, in prosim Vas, da mi odpustite, da je danes ne ponavljam, tudi čc bi jo bili žc pozabili; kajti nc čutim se zmožnega napraviti svojo povest tako zanimivo, da bi jo dvakrat hoteli jjoslušati.
»Vi ste zelo dober logik,« pravi namestnik. »in odkrito Vam povem, da nc bi dal niti počenega groša za najboljšo povest, čc
ne pozna dohodninskega davka, v našem pomenu. Razni finančni ministri so že delali načrte za državno dohodarino, izdelal pa ga je šele sedanji finančni minister Cailloux. Francoz pa se ni upiral temu davku iz stvarnih razlogov, ampak le z izgovorom, da »esprit francais« ne prenaša dohodninskega davka. Mi pa sodimo, da je to splošna človeška slabost, ki io Francoz s posebno frazo označi kot poseben znak francoskega naroda. Odkar pa gospodarijo na Francoskem radikalci in socialisti, ie dohodarina na dnevnem redu. Ta misel se je rodila v taboru levice, ki jo bode tudi uresničila. Država potrebuje mnogo milijonov za razne delavske in druge socialne potrebe. Zato je povsem naravno, da vlada išče nove vire dohodkov tam, kjer so najbogatejši. Čuditi pa sc moramo zmernim liberalcem in nacionalistom, ki se s toliko silo upirajo dohodninskemu davku. Celo previdni in trezni narodni gospodar Leroy Beaulieu piše v listu »Journal des Debats«: »Dohodninski davek je umesten na Nemškem in ua Angleškem, nikakor pa ne na Francoskem, koder bi provzročil polom. Ze sam strah, da vlada misli na dohodninski davek, ima dobre vzroke. Človek se nehote zamisli v revolucijsko preteklost, ko so zmerne stranke vedno odnehavnle radikalnim. ln tudi sedaj se ravnotežje politike vedno boli obrača proti levici. Na krmilu so radikalci in socialisti. To pove dovolj, kaj vlada namerava z dohodninskim davkom. V teh razmerah bi bila splošna in progresivna dohodnina le sredstvo za zatiranje in razlastitev. Saj že delajo imenik tistih, ki so sumljivi. Nekaj zmernih ministrov in poslancev ne bode odvrnilo nesreče.«
Strašneje pač ni mogoče naslikati nameravane dohodarinc. In vendar je v vseh državah običajen davčni sistem, da se obdači resnični dohodek. Francoski finančni minister pa ni prepisal nemškega ali angleškega vzorca. Po njegovem načrtu bi bil dohodninski davek neka osebna dohodarina, in sicer bi obdačila s 4 odstotki dohodke iz premičnega in nepremičnega imetja, s .P 5 odstotki dohodke iz industrije in trgovine 'er s ,1 odstotki dohodke ročnega dela. Obenem hoče vlada obdačiti vrednostne popirie, in sicer tuje na francoskem trgu s kolekom 2% vrednosti in s 5% dohodke teh vrednotnic.. Francoska renta ostane davka prosta, pač pa sc obdačito progresivno dohodki iz rente do 4% pričenši pri 5000 frankov. Na ta način upa vlada dobiti novih 120 milijonov, dasi varuje male rente.
Stvar torej ni tako strašna, kakor jo opisuje Beaulieu. Finančnega poloma se vsled tega Francozom ni bati. Vendar pa trdijo nasprotniki, da se z novim da\kom ustvarja tudi nov privileg za delavstvo. Ali pa sodimo, da jc načelo tega davka gotovo pravo. Zato tudi ne dvomimo, da bode uveljavljeno z nekaterimi izpremembami.
ne bi duli ničesar od nje imel. Dobri Pcrault, Vaš učitelj, je znal jako zdrave nauke izpe-Ijavati celo iz svojih najbolj neumnih pripoved ek.
»Za božjo voljo,« sem rekel in dvignil roke proti nebu; »o kom pripovedujete sedai? O jednciti največjih duhov, kar iili ie imelo človeštvo od Homerja! Niti romanopisci našega časa, niti pripovedovalci pravljic se mu ne morejo.primerjati. Na uho Vam povem, da bi se čutili celo iako ponižane vsled te primere. Kar jim manjka, dragi moj, ie vsakdanja slava, katera se pridobi z denarjem, in denar, katerega si pridobi več ali manj, če je človek slaven. Morala, katero Vi toliko iščete, jim jc deveta briga. Vendar pa bom končal to |xi-vest. Kai bom dalje govoril, gospod namestnik itak že zopet spi.
Uendettn.
Francoski spisal G. de Maupassant.
Vdova Pavla Saveritiija ie stanovala sama s svojim sinom v mali, ubožtii koči, na skrajni točki mesta Bonifacio. Mesto jc zidano na visoki pečini naravnost nad morjem in nudi krasen razgled po Sardiniji. Ob vznožju te pečine se vleče daleč v morje skalovje, podobno dolgemu hodniku, ki služi kot pristanišče italijanskim in sardinskim ribiškim čolnom in staremu pamiku, ki prihaja vsakih 14 dni iz Ajaccia.
Hiše, postavljene na to pečino, izgledajo, kakor gnezda divjih ptic, ki gospodarijo nad
DEŽELNI ZBORI. Volivna reforma v gališkem deželnem zbom.
Deželni maršal gališki e pri otvoritvi de-želnozborskega zasedanja naznanil, da bo deželni odbor predložil v kratkem reformo de-želnozborskega volivnega reda. Mestni mandati se pomnožijo za osem novih, tisti, ki pa doslej niso imeli volivne pravice, bodo volili v novi ku rij i, ki bo imela deset mandatov.
Tirolski deželni zbor.
Ker so se nemški in italijanski deželno-zborski poslanci zasedaj med seboj sporazumeli, je tirolski dež. zbor sklican na 25. t. m.
Goriški deželni zbor.
se snide 18. februarja.
HRVAŠKI SABOR.
Ker je prenehala starčevičanska obstrukcija, se jc adresni načrt sprejel v tretjem branju, seveda proti glasovom starčevičancev. Sabor se bo posvetoval sedaj o proračunu. — Proti starčevičanskemu poslancu dr. Abjaniču, ki je nedavno bil izvoljen v Cerni, je državno pravdništvo dvignilo obtožbo zaradi veleizdajc.
ŠKANDALI NA OGRSKEM.
Fnfant terrible ogrske koalicijc, poslanec Zoltan Lengyel, se je topot nekoliko zaračunal. Ne morda zato, ker .ie nekega uradnika državnega računskega dvora nagovoril, naj odnese nekaj uradnih listin, ki kompromitu-jeio ogrsko vlado — sredstvo siccr ni pošteno, toda zelo bi bilo udarilo ogrsko vlado, ako bi se bila Lengyelu posrečila taktična stran tatvine. Lengyel jc namreč računal sledeče: Fotografskih kopij listin, ki dokazujejo, kako je vlada podkupovala liste, ne objavim namah, ampak preje namignem to in ono, obdolžim vlado korutnpiranja itd., dokler ne prisilim vlade, da dementira. Nato pa objavim listine in vlado očito postavim na laž. Toda ta namera se Lengyelu ni posrečila. Vlada je zasledila tatvino in se vrgla na Lengycla, ki se mora sedaj sam braniti, mesto da bi napadal. Dolžijo ga predvsem, da jc uradnika, ki je listine odnesel, podkupil. Kakor se vidi, je naloga, izčistiti ogrske razmere, za enega samega človeka pretežavna in ga povrh še umaže.
ORIGINALNA IZJAVA l.ENGYELOVA.
Lengyel je objavil izjavo, kjer pravi, da ga Polonyi s pomočjo agentov in detektivov in celo s pomočjo državnega pravdnika Ma-gyara povsod zasleduje in špionira. Vzlic temu zbira Lengyel podatke proti Polonyju, k er iili more. Haidu se jc prostovoljno oglasil pri njem, mu izročil listine in zato ni zahteval niti vinarja. Nato piše Lengyel sledeče: »Dobro vem, da rojeni sodrugi zločincev vpijejo, da sem prekršil pravila francoske etikete. S hinavskim ogorčenjem bodo kričali: Uradna tajnost! Zločinov sploh ni drugače mogoče od-
tem strašnim skalovjem, med katero le redko zaidejo ladje. Večen veter vznemirja morje, ki razjeda skalnati breg, na katerem opaziš le malo zelenja. Visoko se odbija morje ob stenah in njegove pene so videti od daleč, kakor da bi velikanski kosi platna frfotali na njegovi površini.
Hiša vdove Saverini e bila postavljena prav na breg in njena tri okna so odpirala razgled na to divjo pokrajino.
Tukaj ic stanovala sama s sinom Antonom in psom Tigrom, veliko, suho živaljo, dolge, trde dlake, iz pasme ovčarskih psov, ki ga je rabil Anton, kadar je šel na lov.
Neki večer sc je spri Anton Saverini z Nikolajem Ravolati, ki ga je zavratno zabodel in še isto noč pobegnil na Sardinijo.
Ko so prinesli stari materi truplo njenega sina, ni zajokala, temveč ga samo gledala, dolgo, nepremično; potem je položila roko na njegov srcc in mu obl ubila »vendetto«.*) Ni hotela imeti nikogar zraven sebe in zaprla se jc v hišo z mrtvim sinom in psom, ki jc žalostno tulil. Tulila je žival neprenehoma ob vz-nož.iu postelje, glavo na nogah gospodarja in rep stisnjen med nogama. Sedel jc pes nepremično. ravno tako kakor mati, ki se je sedaj nagnila nad truplo in pričela točiti debele solze.
Mladenič ic ležal na hrbtu, oblečen v suknjo iz surovega platna, raztrgano na prsih; videti ie bilo, kakor bi spal; toda bil je ves oblit s krvjo: po sraici, ki je bila raztrgana za prvo pomoč, po suknji, po hlačah, po obrazu, po ro-
*) Krvno osveto.
kriti, kot tako, da par poštenih mož vse poizkusi, da jim pride na sled, rajše, kakor da bi gledali mirno te goljufije. Pravijo, da je oškodovana država, ako se odkrije uradna tajnost. Tukaj so pa državo ogoljufali tisti, ki so državne denar e tajno porabili za nepoštene namene in si jih med seboj razdelili, ne pa tisti pošteni Mažar, ki se je pri meni javil. Nisem šel na lov na leve, ampak na podgane, podgane pa najdem samo v kanalih.«
Lengyel kompromitiran.
Fiiggetlen Magyarorszag« objavlja sledeče pismo Lengyelovo na uradnika Haiduja: »Dragi gospod Haidu! Pričakujem na vsak način, da mi prinesete obljubljene listine in sicer tako, da jih zatnorem tudi fotografirati. Obljubljeni honorar vam takoj izplačam. Ne bojte se, vi imate opraviti s Zoltan Lengye-lom.« To pismo so našli pri preiskavi v stanovanju Haiduja. To pismo bo seveda tudi Lengyela spravilo na zatožno klop.
Košut predloži listine.
V se:i poslanske zbornice 14. t. m. je trgovinski minister Košut nenadoma predložil listine, katere je bil Haidu odnesel k Lengyelu, da iih ta fotografira. Dejal je, da že dalj časa gotovi ljudje tako sramotijo Ogrsko po časopisju celega sveta, da mora vsakega Ogra politi rdečica sramu. Sedaj so pa ti ljudje ukradli uradne listine. Te listine se nanašajo na in-seratne pogodbe med vlado in listi, katere nekateri označujejo za podkupovanje. Toda previsoko spoštujem ogrsko časopisie, da bi o njem sploh misliti mogel, da je podkupljivo. (!) Listine so sledeče: Prva je res nedolžna. Zur-nalist in sociolog Karol Merey-Horvath je prosil vlado, naj mu dovoli za nadaljevanje njegovih socialnopolitiških študij v inozemstvu 20.000 kron letne podpore. Svojo prošnjo je utemeljil s tem, da si ni samo na znastve-nem polju pridobil zaslug, ampak da je najbolj pripomogel k temu, da se je sklenil mir med krono in koalicijo ter je tako napravil neznosnim razmeram v deželi konec. Rešitev prošnje je ta-le: Horvath dobi za dobo petih let 10.000 kron podpore. Podpisana sta Moldo-vany in Pap.
Listine, ki obsegajo pavšalne pogodbe z listi so sledeče: 1. Založnik »Magyar Ujszaga« zahteva za pretiredbo lista »Egyertetes« pavšal 10.000 K za šest let. 2. Trgovinsko ministrstvo zaukaže ravnateljstvu državnih železnic, naj »Egyertetesu« izplača takoj 15.000 K. 3. Državni računski dvor opozori trgovinsko ministrstvo, da je izplačalo »Egyertetesu« prej 15.000, potem 10.000 K, torej 25.000 K. Računski dvor naprosi ministrstvo, naj mu do-pošl e dotične račune in listine. 4. Trgov, ministrstvo naznani ravnateljstvu državnih železnic da ie za list »Friss Ujszag« določen pavšal 16.000 K, ki naj se listu izplača. 5. Državni računski dvor zahteva od trgovinskega ministrstva dotične listine. 6. Izkaz o izplačanih pavšalih. Ta se glasi sledeče:
Kralj, ogrsko državnoželezniško ravnateljstvo. Izkaz o inseratnih pavšalih za mesec januar 1900: »Magyar Szo« K 10.000, »Az Ujszag« K 10.000, »A Het« K 1400, »Magyar Neinzet« K 6000, »Budapesti Naplo« K 10.000, »Pester Lloyd« K 10.000, »Magyar Hirlap« K 10.000, »Pesti Naplo« K 10.000, »Magyar-orszag« K 4000, »Pesti Hirlap« K 6000, »Budapesti Hirlap« K 10.000, »Budapester Tagblatt« K 4000, »Neues Pester Journal« K 4000, »Az Orszag« K 2000, »Pester Korrespondenz« K 1000, »Budapest« K 1000, »Neues Politisches Volksblatt« K 1000, »Agramer Zeitung« K 800, »Kiviteli Szemle« K 1200, »Alkotmany« K 600, »A Nap« K 5000, »Fiiggetlen Magyarorszag« K 10.000, »Uj Hirek« K 1000.
Haidu ni dobil honorarja.
Zena Haidujeva se je oglasila pri preiskovalnem sodniku ter izjavila, da Haidu od Lengvela ni dobil nikakega honorarja ter da je vest listov, ki so objavili neko pismo Len-gyela na Haiduja. kjer Lengyel temu obl ubuje honorar, docela izmišljena. Haidu ni honorarja zahteval in tudi dobil ne, delal jc zgolj iz patriotiških nagibov. Lengyel je izjavil
kah. Kepe strjene krvi so sc držale brade in las. —
Stara mati jc pričela govoriti. Ko je pes zaslišal njen glas, jc vtihnil.
Čakaj, čakaj, maščevala te bom, sinko moj, moj ubogi otrok. Spi, spi mirno, maščevan bodeš. čnješ? Tvoja mati ti to obljubuje! In tvoja mati drži besedo, to ti je znano.
Zopet sc ie nagnila nad sina in položila na njegova usta svoje mrzle ustnice.
Tiger je znova pričel tuliti, s strašnim glasom, ki jc trgal srce.
Tako sta ostala žena in pes do jutra.
Drugi dau so pokopali Antona Savcrini in
kmalu se v Bonitaciu ni več govorilo o njem. * # *
Anton ni imel ne brata, ne kakega drugega sorodnika. Nobenega moškega ni bilo v rodovini, ki bi ga mogel maščevati.. Samo stara mati je mislila na maščevanje.
Na nasprotnem koncu bonifaškega zaliva je videla vsak dan od iutra do večera belo točko na obrežju.
Bila je to tnala sardinska vas, zavetišče korziških banditov. Sami so stanovali v tem gnezdu in čakali trenutka, ko sc morejo zopet vrniti v svojo domovino, ne da bi jih doseglo maščevanje. Tu sem se ie zatekel tudi Ravo-lati; to ie bilo znano tudi stari mamici.
Celi dan jc sedela sama pri oknu in gledala tja doli. koprneč po maščevanju. Kako bi se maščevala, sama, brez moške pomoči, slaba ženska, tako blizu groba? Toda obljubila je, prisegla ob mrtvem sinu. Ne more pozabiti, mora ga maščevati! Kai naj stori? Ne more več spati po noči. nikjer nima več miru; premišlja, vzdiha. Pes ie dremal ob njenih nogah, včasih dvignil glavo in zalaial v da-
po svojih glasilih, da je pismo Lengyela, naslovljeno na Haiduja, ki so ga objavili nekateri budimpeštanski listi, potvorjeno. Lengyel je proti krivcem že vložil tožbo in jih naznanil.
Listi.
Izjava Košutova v zbornici je napravila dober vtis. Le poslanci, ki so ob enem uradniki, so nejevoljni, posebno tisti člani neodvisne stranke, ki so dobili podpore od ministrstva Feyervaryjevega. Da se maščujejo, so takoj raznesli vest, da jc tudi »Ftiggetlen Ma-gyarorszag«, katerega glavni urednik je bil Lengyel, dobil od Feyervaryja podporo 10 tisoč kron. Lengycl nato izjavlja, da se je ta podpora brez njegove vednosti izplačala in da je takoj, ko ie to izvedel, odložil uredništvo. Pravi, da so zadnji ministrski kabineti milijone denarja na ta ali podobni način izdali.
KULTURNI BOJ NA FRANCOSKEM.
Sporazum? »Echo de Pariš« poroča, da se prefekt senskega okrožja (Pariz) pogaja z zastopnikom pariškega nadškofa glede na sestavo pogodbe, ki zagotavlja brezplačno uporabo cerkva v bogoslužne namene. Pogodba se bo kmalu sklenila in bo veljala za vzor drugim pogodbam. V njej se priznava cerkvena hierarhija in se cerkvi dajo vse potrebne garanci c za nemoteno izvrševanje kulta. To pogodbo odobruje tudi Briand.
Zupani. V morbihansketn dcpartenientu jc 231 županov podpisalo pogodbo z župniki, 10 županov jo je podpisalo v sporazumu z občinskim svetom, 32 jc vprašalo za svet pre-fekta, le 5 je ni hotelo podpisati. V grenoblski dijecezi je 139 županov sprejelo pogodbo, 336 še premišljuje, kaj bi, 12 pa ie odklonilo.
Proti trem župnikom. Preiskovalni sodnik je zaslišal župnike cerkve sv. Avguština, sv. Roka in sv. Petra v Parizu, ki so na podlagi nekaterih spisov, ki so jih našli pri zaplembi arhiva papeževega nuncija Montagni-nija, obtoženi »hirskanja«. Splošno se sodi, da bo preiskava ustavljena.
Senat je sprejel Briandovo postavo, ki odpravlja dolžnost javljenja politiških shodov.
RUSIJA.
Zmaga opozicije. Stranke opozicije, ki so v moskovski guberniji in v mestu samem pri volitvah volivnih mož dosegle večino, bodo sklenile pri volitvah poslancev za dumo med-seboj volivni kompromis. Stranke so sledeče: kadeti, progresisti in socialisti. Med kandidati opozicije sta dozdaj znana Golovin in Celno-kov. —
Obravnava proti Steslju. Kmalu se začne v Peterburgu proces proti generalom Steslju, Focku in Reisu zaradi predaje Port Arthurja. Zaslišani so bili kot priče že generali Stnir-nov, Biely, Nikitin in šef zdravnik Subotin. Izpovedali so za Steslja neugodno. Subotin je dejal, da je pred predajo bilo v Port Arturju še 25.000 zdravih vojakov; intendant general Smirnov je izpovedal, da je bilo provianta še za tri mesece, topniška generala Biely in Nikitin sta pa dejala, da so bili topovi v še precej dobrem stanju karteč ie bilo 14.000, šrap-nelov pa tudi 14.000.
PROTIKATOLIŠKE MANIFESTACIJE V RIMU.
(Dopis.)
Rim, 14. febr. Nacionalni odbor za prireditev proticerkvenc slavnosti v Rimu 17. t. m. diSla strašne priprave. Poslali so na socialistična, republikanska in radikalna društva pol-drug meter dolge manifeste, kjer apelirajo na italijanski narod. Program slavnosti jc sledeči: Na predvečer slavnosti jc ljudski shod v nekem cirkusu, kjer bodo govorili najhujši »protiklerikalci«: Morello, urednik vladne » Tribune«, socialistična poslanca Berenini in Sacchi ter tržaški jud Barzilai. Nedeljo popoldne pa se podajo rimska protikatoliška društva z godbo in vihrajočimi zastavami na Campo di Fiori, kier bodo položili venec na spomenik (iiordana Bruna, očeta liberalcev. Potem bodo korakali pred kapitolij, kjer bodo navduševali množico poslanci Ferri, Mirabelli,
Ijavo. Odkar ni imel več gospodarja, je večkrat tako tulil, kakor bi ga hotel poklicati, kakor da je njegova živalska duša tudi ohranila neizbrisl iv spomin nani, in sc ne more potolažiti.
Neko noč, ko ic Tiger zopet pričel tuliti, se ic porodila nenadoma neka misel v materini glavi; grozna misel, divja, maščevalna. Premišljala je do jutra. (Mi zori jc vstala in sc podala v cerkev. Pokleknila je pred razpelom in goreče prosila Boga. naj ji pomaga in da zadostnih moči njenemu oslabelemu telesu, da zatnore maščevati sina.
Potem se je vrnila.
Na dvorišču je imela staro kad, ki je nabirala kapinco; prevrnila io je, izpraznila, in jo potem prevrnjeno na stran pritrdila na zemljo s kolci in kamni. Na to kad je potem priklenila Tigra.
Potem je hodila neprenehoma po sobi semtertia in vedno gledala na nasprotni breg. Tam je živel morilec.
Pes jc tulil ves dan in vso noč. Zjutraj mu jc prinesla starka vode v lončeni skledici: toda ničesar druzega: ne kruha, nc polente.
Šc en dan je pretekel. Tiger je spal, iztegnjen po tleh. Tretji dan so se mu oči svetile, dlaka ježila; a zastoni ie trgal svojo verigo.
Starka mu še ni dala jesti. Ubotja žival jc divjala in lajala s hripavim glasom. Še ena noč je potekla.
Drugo jutro pa jc šla mati Savcrini k sosedu in ga prosila, naj ji da dva otepa slame. Potem je vzela stare cunje, ki jih jc nosil nekoč šc njen mož in jih napolnila s slamo, da so bile podobne človeku.
Nato je zabila kolec v zemlio pred Ti-
in Ferra. Protiklerikalni dijaki se obhoda udeleže, toda brez vseučiliške zastave. Vlada ima v Rimu konsignirano vse vojaštvo in je naročila župnikom cerkvd, mimo katerih bo šla liberalna in socialistična procesija, naj cerkve zapro. Seveda — pred divjaki svobodne misli cerkve nikakor niso varne. Italijansko katoliško ljudsko društvo bo na dan demonstracije izdalo med ljudstvo brošuro.
DOSEDANJI USPEH VOLITEV NA RUSKEM.
Peterburg, 14. febr. Dozdaj je izvoljenih 5526 volivnih mož za dumo. 24% je monarhistov, 15% zmernih, 42% opozicionalcev in 8% nacionalcev.
ANGLEŠKE ŽENE ZA VOLIVNO PRAVICO.
OSTUDNI PRIZORI.
London, 14. febr. 800 žena je šlo v sprevodu pred nižjo zbornico ter je hotelo udreti vanjo. Zenc je razgnala policija na konjih ter zaprla 30 demonstrantk. Pri drugi demonstraciji jc policija zaprla še 16 žena. Prizor je bil ostuden. Ženske so se valjale po blatu, bile po policajih z dežniki ter iih zbadale z iglami. Elegantne dame krvavijo, obleke imajo raztrgane, lase razmršenc. Policija, ki se jc morala pred zbesnelimi ženskami braniti, je več žena ranila. Naposled, ko vse nič ni izdalo, je policija ženske jela pretepati.
NA BALKANU.
Srbija. Nemški listi poročajo, da je odpor proti sedanji srbski gospodarski politiki vedno večji. Skoro vsak dan hočejo kmetje h kralju, da m li predložijo svoje želje, naj se Srbija sporazume z Avstro-Ogrsko, da se bo mogla izvažati živina.
Makedonija. V Novem Pazarju so vsled iztirjanja davkov izbruhnili nemiri.
ŽELEZNIŠKA STAVKA NA BOLGARSKEM.
Železniška stavka na Bolgarskem je končana. Dne 14. t. m. zjutrai so pričeli zopet delati vsi železničarji.
Volivni boi.
(Iz bistriške okolice na Notranjskem) nam
poročajo, da se liberalci prav pridno pripravljajo na prihodnje volitve ter nagovarjajo ljudi, naj gredo na liberalni shod v Št. Peter. Tudi po okolici hočejo napraviti več shodov ter ljudem prodajati liberalno modrost, ako jih bodo hoteli poslušati. Toda naši kmetje že dobro poznajo volkove v ovčjih oblekah. Niso še pozabili časov, ko so jih pestili neusmiljeni liberalni oderuhi. A časi so minuli, ko je vaša železna pest tiščala naše ranic. Sedaj imamo tudi oster zakon v varstvo svobodnih volitev. Posluževali se bodemo tega zakonitega sredstva proti liberalnim muham, ki bodo silile v naše hiše. Liberalcem krinko z obraza, ker so lc hinavci nasproti ljudstvu!
(Svobodomiselne stranke na Dunaju).
Dosedanji zastopnik I. dunajskega volivnega okraja Karol Wrabetz, ki je že 22 let poslanec, nc bo več kandidiral. Jezi ga, ker ni na Dunaju pravih liberalcev; v svojem pismu, ki ga jc za slovo napisal svojim volivcem, pravi, da liberalni meščani na Dunaju želijo sporazumeti sc s krščanskimi socialci to pa da ni značajno. Wrabetz ostane libcralec iz leta 1867. Svobodomiselni reformni klub ie sklenil osnovati svobodomiselni centralni volivni odbor. Na shod socialno-radikalne-ga društva so 13. t. m. vdrli krščanski socialci, ki so hoteli shod. razbiti. Policija je nato dva krščanska socialca na podlagi nove volivne postave zaprla.
Izpred sodišče,
Obravnava dr. Robida — dr. Divjak.
Danes sc pred okrajnim sodiščem nadaljuje razprava o tožbi dr. Robide proti dr. Divjaku, ker mu jc ta v neki vlogi na deželni odbor razne stvari očital. O tem smo že pri prvi obravnavi obširno pisali, zato danes po-
grovo kad.io in privezala nanj tega slamnatega moža, tako, da jc stal pokoncu. Na rame mu je pritrdila glavo, ki jo jc naredila iz ostankov starega perila.
Pes jc zijal ves presenečen na tega moža in molčal vzlic svoji strašni lakoti.
Nato ic šla starka k mesarju in kupila dolgo krvavo klobaso. Ko je prišla domov, je vžgala ogenj na dvorišču blizu kadi in pekla klobaso. Tiger je blaznel, tulil in se penil in zrl nepremično na klobaso, katere duh mu je šinil v nos.
Ko ie bila pečena klobasa, jo je starka pritrdila na vrat svojega slamnatega moža in m n napravila iz nje ovratnik. Nato jc odklenila psa.
S strašnim skokom sc je vrgel Tiger na slamnatega moža, planil s prednjima tacama na njegove rame in mu pričel trgati vrat. Nato jc skočil na tla s kosom svojega plena v gobcu, potem znova planil na vrat, se divje vanj zagrizel, iztrgal nekaj koščekov, pal na tla in zopet naskakoval, dokler ni požrl cele klobase. —
Starka .ie gledala nepremično, bliskajočih se očij ta prizor. Nato jc zopet priklenila Tigra, ga pustila stradati dva dni, in potem ponovila to strašno vajo.
V treh mesecih ga ie navadila na ta boi, na to kosilo, priborjeno z močjo njegovih zob. Sedaj ga ni več priklepala, temveč ga že z enim samitu migljcjcm napodila na slamnatega n;r f.a.
>i.učila ga ie trgali vrat m ua požirati, tudi čc ni bilo v njem nobene klobase. A zato mu ji je podar !a p) napadu.
Cc j? zapazil i'U-r slani,:stti;a moža, sc je 1.1 'č e* tresti, '»zrl na svojo gosp idinio, in
damo le tek današnje obravnave. Sodnik je sodni tajnik gospod Cotman. Dr. Robida zastopa dr. V. Ravnihar, dr. Divjaka, dr. B. Vo-dušek.
Ob 8. uri zjutraj se prično čitati zapisniki prič, ki so bile zaslišane pri zadnji razpravi, namreč: gg. dr. Šlajmer, dr. Ivan Jenko, dr. Zupane, dr. Stoje, dve usmiljenki, strežaj Fulmuan, obrtnik Schvvingshakl, svetnik Ivan Franke, uslužbenci Leopold Puhar, Blaž Lav-tar, Giondaino itd. Te izjave smo že povodom prve obravnave točno zabeležili..
Dr. Vodušek pravi, da sodnijski zapisnik ni povse točen in zahteva čitanje pripravljalnega zapisnika. Končno se po dogovoru celotno čitanje opusti.
Dr. Ravnihar pravi, da v tožbi nc inkri-niinuje odstavka, da so se bali uslužbenci dr. Robide, ker to ni nič tožljivega ter tako odpade zato dokazovanje po nekaterih dr. Div-jakovih pričah. Istotako nc inkriminuje stavkov, da so vsi prisostvovali streljanju, ker tudi to ni nič tožljivega. Lavtar je zadnjič rekel, da jc dr. Robida radi »štrihanja« vzrojil in da mu je rekel, naj gre »štrihat« v njegovo stanovanje. Dotična kopalna soba pa jc last deželnega odbora. Dr. Vodušek: Barvanja deželni odbor ni naročil. Dr. Ravnihar: Potrebno jc bilo! Dr. Robida: Sem jaz imel določiti! — Dr. Vodušek: So še hujše stvari v dr. Divjakovi vlogi na dež. odbor, ki jih je danes g. dr. Ravnihar izpustil in jih tudi ne inkriminira.
Oba zagovornika predlagata, naj se pre-čitata disciplinarna akta zoper dr. Robido in akt glede na izstop krojača Mihevca. Oba predloga, glede na izjavo deželnega odbora, da sta akta le za interno uporabo (Nemir.) sodnik odkloni.
Soglasno predlagata oba zagovornika, naj sc obrne sodnik do deželnega odbora, da vendarle dovoli čitanje.
Sodnik: »Popoldne! Jaz sem se informiral in sem čul, da ne dovolijo niti, da se akti v tajni seji prečitajo!« Dr. Ravnihar: Potem se sploh nc more smatrati za dokaz. Jaz ne vidim razkjga, da bi se n. pr. niti akt zoper Mihevca nc smel prečkati.
Recepti celega leta sc smatrajo kot preči-
tani.
Dr. Ravnihar: »Saj ne trdimo, da dr. Robida ni johimbina ordiniral, Ic trdimo, da je bilo to pravilno.« - Dr. Vodušek predlaga, naj se pregledajo tudi oni jedilni listi, ki so sc sestavljali, predno je dr. Robida doli prišel.
—	Dr. Divjak: »Posebno iz let 1902 in 1903«.
—	Dr. Ravnihar: »Predlagani, naj sc zaslišijo izvedenci, da sc ni nič čez mero bolnikom zapisalo in predlagam, naj sc dobi akt o dveh konferencah iz leta 1905, ko so vsi navzoči trije zdravniki konstatirali, da je hrana nezadostna in so vsi trije zdravniki to podpisali.«
Dr. Divjak: »Deželni odbor pa tega ni rešil.« Klici: »Kot po navadi!« — Dr. Vodušek sc protivi predlogu dr. Ravniharja. Sodnik izjavi, da bo o tem predlogu sklepal pozneje.
Prečita se izjava sestre Erzilije Reberšek, ki izjavlja, da sc ne ve spominjati, da bi dr. Robida nagovarjal strežnike k uporu, ako je pa kaj takega rekla, obžaluje, da je to rekla, ker dr. Robida kaj takega ni nikdar rekel.
Ko omenja dr. Vodušek neke malenkosti radi nekega železa, pravi dr. Robida, da se ne splača o takih otročarijah razpravljati. — Dr. Vodušek pravi, da si ne pusti tega očitati, sicer bo predlagal, naj sc dr. Robida disciplinira.
Izjava dr. Julija Dereanija navaja, da sta imela z dr. Robidom samo enkrat različno mnenje o neki diagnozi, a iz tega ni izhajalo
sovraštvo.
Služkinja Frančiška Povir: »Dr. Robida jc dobival iz kuhinje usmiljenk vse, kar je za življenje potrebno, meso, mast, žemlje, na druge stvari sc ne spominjam. Večkrat ie dr. Robida v kuhinji pil tudi v družbi strežaja. Surovo maslo se ie dajalo, kolikor so Robido-
Če ic !i vskrikui'-. »Primi«, in »L uniia prst. je naskočil.
# * #
Ko ie videla mati Savcrini, da je Tiger že dovolj naučen, je šla neko nedeljo zjutraj k spovedi in obhajilu in goreče molila, da ji Bog pomore do maščevanja, kajti Korzom je krvno maščevanje sveta reč. Nato se je preoblekla v starega berača, se pogodila z ribičem in se pustila prepeljati s Tigrom na nasprotni breg.
V svoji platneni malhi je imela velik kos klobase. Tiger se je postil že dva dni. Od časa do časa mu ic dala starka povohati klobaso in ga s tem še bolj razdražila.
Dospeli so v Hotigosardo. Korzinja se je napravila šepavo. Pri nekem peku je vprašala po stanovanju Nikolaja Ravolati, ki je zopet postal mizar, kar ie bil preje. Delal je sam v svoji delavnici.
Starka je odprla vrata in zaklicala:
—	Hej! Nikolaj!
Ta se obrne; v tem trenutku spusti starka Tigra in mu zakriči:
—	Primi! Primi!
Tiger mu skoči ves zdivjan na vrat. Morilec iztegne roke, ga hoče odbiti, a pade po tleli. V nekoliko sekundah je bil že v zadn ih zdihljcjih in bil s petama po tleh. Kmalu se ni več ganil; Tiger pa mu je v cunjah trgal vrat ....
Dva soseda, ki sta sedela vsak pred svojo vežo. sta se natančno spominjala, da sta videla priti iz delavnice starega berača s psom, ki je grizel nekaj črnega, kar mu je starec podaril.
Zvečer sc jc starka vrnila. Od smrti svojega sina ic to noč prvič dobro spala.
Priloga 38» fttev. »Slovenca" dn& 15. februarja 1907.
vi rabili, mesa nismo dajali vsak dan, pač pa čcsto zelenjavo.«
Dr. Ravnihar hoče predlagati nekaj predlogov. Sodnik pravi, naj sc vsi taki predlogi prihranijo za pozneje, ko bodo vsi zapisniki prečitani.	«
Sestra Amalija Medved pravi, da se jc proti županovi pritožila, koliko da dajo Ro-bidovim, ni pa res, da je rekla, da jih je dr. Robida šikaniral. Sestra pa pravi, da ie bil dr. Robida oficijelni zdravnik usmiljenk iu pravi še, da je dr. Robida meso in take stvari plačal, da sta Robidova gospa in dr. Robida dajala mnogo darov in da .ic gospa usilila čcsto usniiljenkam denar, dasi so se tc začetkoma branile.
Izjava orožnika Janeza Romšaka pravi, da jc dr. Robida samo enkrat niti naznanil, ko so lovci streljali v blaznico. To streljanje pa jc bilo združeno s smrtno nevarnostjo.
Nato se zapriseže cela vrsta prič iz vevške okolice.
Dr. Ravnihar pravi, da naj sc nc zaprise-žeta priči Valant in Javkar glede ua njuno sovraštvo do zasebnega obtožitelja, oziroma, da se zaprisežeta po zaslišbi. Zagovornik se temu protivi. Ko priči izjavita, da nimata sovraštva in da bosta pričali po pravici, se predlog dr. Ravniharja odkloni.
Zaslišijo sc priče.
Župnik Matija Kolar pravi, da je dobil uradno polo od ordinarijata o pijančevanju. Jaz sem jo izpolnil, mislil sem, da je to tajna stvar, potem je pa »Slovenski Narod« pisal to, kar sem jaz o faranih pisal v uradno polo. -Dr. Vodušek: »Čudno, da se jc ravno ta uradna pola ohranila in da jo ima zasebni obtoži-telj v rokah. Kdo jc torej pisal to v »Slovenski Narod«?« Prečita sc dotično poročilo v »Slovenskem Narodu«. Župniku Kolarju jc blazni Rigele v župnijski pisarni rekel, da on »vse« dela: poročilo o alkoholičnem gibanju dr. Ro-bidapa bo dal ime, ko bo na Dunaju vse to rabil pri konferenci. Verjel ic Rigelu, ker ic Rigele tudi druge reči delal. Bil je Rigclc menda plačan uradnik v blaznici. Dr. Ravnikar: »Ali jc tudi to vam Rigclc pravil?«
Dr. Vodušek: »Na poli župnika Kolar.ia je neka kljukca, katere jc Rigele napravil na spisih, katere ie 011 reševtal.«
Na vprašanje dr. Ravniharja pravi priča, da je bil Rigclc jako nemoralen človek, da je bil kot bolnik interniran, imel ga .ie za izobraženega človeka, ki jc v pisarni mnogo delal.
Priča dr. Stergcr je slišal, da sc mnogo johimbina rabi in sc ie le čudil, da ga toliko rabijo. Izkušnje pa nima take, da bi vedel, kako je vplival. Čudil se je, ker ni bilo prej to v navadi. Rigele je priči dejal, da se dr. Ro- 1 bi de boji, kak drug človek mu pa kaj takega ni nikdar pravil. Rigclc jc bil alkoholično propadel človek. Rigele mu jc rekel, da jc bil uslužbenec Krafft - Ebinga. — Dr. Robida: »Bolnik je bil.« — Priča pravi na dr. Voduš-kovo vprašanje, da je poznal dr. Rigoletovo pisavo, knjige o alkoholizmu na Kranjskem pa ni bral. — Sodnik: »Potem o tem nc dopustim več vprašanja.«
Deželni uradnik Karol Schvveiger: Glede na razdeljevanje denarja v blaznici nc ve ničesar, računi, katere je sestavljal Rigele, so bili v silnem neredu. Dr. Bleiweis ie dobival na roko neko zalogo iu o tem denarju polagal račun. Bleivveisu se .ie nakazal denar od de-želu. odb., komu jc denar Bleivveis dajal, ne ve, računi so pa bili zmešani, ker jih jc Rigele napravil. Polovica zaslužka se ic bolnikom dala, polovica zaslužka je pa ostala v knjigah zapisana, tega zaslužka 25.000 K pa ni v taki meri nihče dobil, ker jc bilo vedno premalo denarja. Dr. Ravnihar: »Za to vsoto je torej deželni odbor bolnike prikrajšal?« Dr. Vodušek: »Zakaj je bil pa ravno Rigclc kriv zmešnjave v računih?« - Priča: »Rigele je bil kriv zmešnjave. Poznal sem Rigelctovo pisavo.« Dr. Vodušek predloži denarno knjigo. - Dr. Ravnihar: »Denarne knjige ni dr. Robida nikdar dobil v roke.« — Priča: »Deželni odbor na račun deželnega zaklada oskrbuje bolnike in je menil, da ni krivica, ako ne dobe, ko zapuste bolnico, vsega zaslužka. Denar je dobival dr. Blci\vcis, ki je izplačeval, kolikor 11111 jc ostalo denarja.« — Dr. Ravnihar: »Bilo jc torej to vse izročeno volji dr. Blehvcisa.«
Dr. Vodušek: »Instrukcija S pravi, da je dolžnost ordinarija, paziti ua račune.« -Dotična točka iustrukci.ie sc prečita.
Lekarnar Mayer ne ve o johimbinu ničesar, kakor tudi ne o »VVasscrglasu« za hip. — Dr. Vodušek predloži dr. Robidovo naročilo za »Wasserg[as«. — Dr. Robida: »To jc bil »W asserglas« za rakete, ki so sc napravljale po naročilu vodstva.«
Priča vevške tvorniške restavracije pravi. da je bil res dr. Robida parkrat pri njem v gostilni (Smeli), ako jc bil pijan, pa ne ve. (Smeh.)
71 let stari oskrbnik deželne bolnišnice gc spod Kremžar pravi: »Dr. Robido sem prosil, naj mi da delavcev na razpolago, tudi dr. Bleivveisa, dr. Robida jc dejal: »Takih moči nimam.« Dr. Bleivveis je dejal, da sc 11111 čudno zdi, da bi nc bilo takih moči.« — Dr. Ravnihar- »Ali vam jc znano, da jc deželni odbor sklenil, da se morajo vsi za delo sposobni imiobolni ijoslati domov.« Priča: »Ki so za domačo oskrbo sposobni.« Dr. Divjak: »Le takcl ki niso nevarni.« — Dr. Ravnihar: »Nevarni bolniki pa tudi tiiso za delo izven bolnišnice.«
Dr. Vodušek pravi: »Ali ste mislili, da jc imel dr. Robida prav?« (Klici: »Ta je pa kom-petentcnl) Kremžar: »Jaz sem lajik. Mislil sem, da ima dr. Robida svoje zdravniške na-
zore.« V nadaljneni zaslišanju izpove priča, da je naloga dr. Blcivveisova, črtati zdravnikom. — Dr. Ravnihar: »Vodja bi pač moral zaupati zdravnikom.« Dr. Vodušek: »Kako jc to, da so jedilni listi tako prekoračili navadno mero, ali se vam je to kaj čudno zdelo?«
»Priča: »Nak!« Dr. Divjaku Ali veste, da jc deželni odbor določil, čez to in to mero sc nc sme zapisavati.« (Klici:»ln naj bolniki lakote poginejo!) Sodnik opetovano zahteva mir. Sodnik: »Saj tudi drugi odbori tako pišejo!«
Sestra Klotilda ne ve o nobeni izjavi o fiksiranju dr. Robide. Priči včasih ni bilo prav, ako ni vedela, da so sestre dr. Robidi kaj dale. Mogoče ic dala nalog, da sc zapirajo shrambe, da nc bi sestra Lucija preveč oblasti imela. Sestra Lucija jc bila za vse ljudi dobra, ne samo dr. Robidi. Dr. Ravnihar: »Ali niste dali naloga, zapirati shrambe, ker jc hotela sestra Lucija oddelkom kaj ne-sti, ne pa radi dr. Robide?« — Sestra: »Res jc nosila kruh na oddelek in tudi za živali dr. Robide: kokošim, srnam, psom.« Dr. Robida: »Srne so bile na oddelku.« — Sodnik: »Ali .ic dr. Divjak tudi kaj dobil?« — Priča: »Tudi nekaj malega.« — Sodnik: »Zakaj pa pri dr. Divjaku ne toliko?« — Priča: »Ker niso toliko rabili!«
Sestra Klotilda: »Jaz nisem dobila nobenega denarja, pač pa jc dr. Robida sestre zdravil, dal jc dr. Robida večkrat ribe, dve vidri, zato smo pa dale dr. Robidi dvakrat več.« Dr. Vodušek: »Ali bi moral denar vam v roke priti za jestvine, ako bi se ga kaj dalo?« - Priča: »Meni.« - Dr. Ravnihar: »Ali ni dr. Robidova gospa dajala denarja? Ali vam gosjia ni ponujala denarja?« — Priča: »Da, ponujala ifa je!« — Sodnik: »Vi pa £.a niste hoteli vzeti.« — Priča: »Nikdar nisem hotela vzeti denarja.« — Sodnik: »V drugih bolnišnicah je ravno tako!« — Priča na vprašanje pravi, da za enkrat've, da je dr. Robida dobil od sester 400 kron za trud.« — Dr. Robida: »Tudi dr. Bleivveis je dobival ob novem letu.« Priča pravi, da bo to vedela neka druga sestra.
Dr. Vodušek: »Ali sta smeli sestri Aman-da in Lucija brez vašega dovoljenja daiati dr. Robidi?« — Priča: »Rekli smo, če prosijo, naj sc jim kar da, kar hočejo; drug drugemu za mujo.« Dr. Divjak: »Ali vam ui dr. Robida poslal v kuverti denar za kruh, ko je bil žc odslovljen.« — Priča: »Da, a jaz nisem hotela vzeti, ker nisem poslala nobenega računa.«
Dr. Ravnihar: »To je popolnoma pravilno. Poslal je še ta denar, ker sc 11111 jc očitalo, kar se 11111 je prej rade volje dalo.« Dr. Vodušek: »Kaj pa z nekim platnom?« — Dr. Ro bida: »Platno ic poslala neka čifutska tvrdka in ga ni nihče naročil, zato se ga jc pustilo ležati.« Sodnik: »O platnu to zadošča.« ■ Priča pravi, da jc dr. Robida res pil s stre-žajema. koliko časa nc ve, ker gredo sestre spat ob 9. uri. Strežaji so se pri njej pritoževali. da so dr. Robida preveč »streng«. Tudi Lucija jc časih jojamrala. Dr. Ravnihar: »Ali niste sestre prosile, naj strogo postopa zdravnik z nekaterimi strežaji.« Priča »Morda sestra Lucija.« — Dr. Vodušek: »Ali ni rekel dr. Robida, da bo sestro Silvano žendarmerijo pustil odpeljati?« Priča: »Res!« Dr. Ravnihar: »Ali sc ni šlo zaradi nekega Jurčičevega spisa, katerega jc dr Stoje dal bolnici citati, a je sestra knjigo kon-fiscirala.« -— Dr. Divjak: »To jc bila zopet druga stvar.« — Priča pravi, da ni dal dr. Ro-1 ida časih delavcev sestram za dom, ako jih ic takrat rabil za veselice.
Dr. Vodušek: »Ali ni dr. Robida spravil proč nekega strežaia, ker jc ministriral?« Priča: »Dr. Robida mu jc to prepovedal, stre-žaju se .ie to za malo zdelo in jc odpovedal službo.« Dr. Robida: »Naj sc zasliši ta stre-žaj. To ni res.« Priča: »Tudi drugi so mi to pov edali, zato verjamem.«
Sestra Otilija: »Dr. Robida je zadnje leto dvakrat do .trikrat vsak teden v kuhinji pil s strežaji.« — Dr. Ravnihar: »To je od 28. februarja I. 1. dr. Robida demonstrativno delal, ko sc 11111 jc očitalo od deželnega odbora, da se s strežaji vlači po gostilnah. — Ta izraz spada pod obtožbo. Dr. Robida jc demonstriral pred deželnim odborom iu vsem svetom, da ni nič sramotnega piti s strežaji.«
Priča sestra Ana Gradišar: »Ko jc bil dr. Divjak na dopustu, dr. Robida ni bil vsak dan pri bolnicah drugega razreda. Ako bi bil, bi ona morala to opaziti.« — Sodnik: »Ali ni bil dr. Stoje.« Priča: »Tega ne vem.« Dr. Ravnihar: »Ali vi ne hodite nič okoli?« Priča: »Jaz sem samo pri gospej Doberletovi.«
Dr. Ravnihar: »Pa bolnice tudi okoli hodijo?« - Priča: »Nc morem misliti, da bi brez mene bila vizita, grem samo jaz stran.«
Priča dekla Marija Šinkovec: »Bolnika Giontarzo jc poznala. Ta jc hodil v kuhinjo za dr. Robido. Dobil je, kar so zahtevali: mleko, meso, kruh. Sodnik: »Zakaj je dobil: ali res samo zato, ker so se Rob. bali ali iz prijaznosti?« Priča: »Nc vem. Morda iz prijazna ti, sestra Klotilda je pa rekla: saj 11111 moramo dati, mi se ga bojimo.« — Takoj je zaslišana sestra Klotilda, ki pravi: »Rekla sem: Dajmo, da se 11111 ne zamerimo. Res smo sc ga bali.«
Priča Marija Šinkovec: -Res ic dr. Robida pil v kuhinji posebno pogosto letos, za prejšnja leta ne ve. dasi je že osem let na Studencu. Za pse jc dr. Robida dobil lepo meso in ga ic dobil. To meso bi lahko porabili.« Sodnik: »Ali jc rekel dr. Robida, da hoče meso za pse, ali lepo meso.« - Priča: »Za pse.« Priča pravi nadalje, da ic dobival dr. Robida meso tudi za srne, lisice, ribe. Te živali so bile pa na oddelku. Dr. Ravnihar:
O jc- £0-
V zabavo bolnikom.« - Dr. Vodušek: »Potem bi pa lahko vse živali na oddelek spustil.«
Dr. Tavčar, star 56 let, jc zaslišan radi neke dr. Bleivveis- dr. Robidove zadeve. Dr. Bleivveis jc proti dr. Robidi obrekoval dr. Tavčarja, da stoji dr. Tavčar pred konkur-zom. Gospa dr. Robidova ic pravila, da jc to povedala njegovi ženi, ki je rekla, da je obljubila, da ohrani to zadevo zase. Ko it' dr. 'Tavčar prijel dr. Bleivveisa, se um je ta opravičil, da mu je to stvar natvezel Bolčov Pepe, potem pa mu ic kmalu na to pokazal neko pismo s podpisom: dr. Tavčar 111. p. Dr. Bleivveis jc bil razburjen, da 11111 dr. Tavčar taka pisma piše, potem se jc pa izkazalo, da jc tisto pismo pisal dr. Robida, kakor ie pozneje rekel, za šalo, a dr. Tavčar in dr. Demeter Bleivveis tega pisma nista imela za šalo. Dr. Demeter Bleivveis jc grozil cclo dr. Tavčarju, da 11111 pošlje priče ter se nista z njim še dva meseca pogledala.
Dr. Robida: »To jc čisto druga afera.« Dr. Ravnihar: »Dr. Divjak je trdil v vlogi na deželni odbor, da jc dr. Robida napravljal neresnične ovadbe proti dr. Bleivveisu. To pa ni nikaka neresnična ovadba.« - Sodnik: »Saj bo zaslišan tudi dr. Demeter Bleivveis.« Dr. Robida: »V tem slučaju prosim, da sc zasliši tudi moja žena.«
Zupan Dimnik pravi, da jc res dr. Robida pil s strežaji v njegovi gostilni, tudi 011 jc ž njimi skupaj pil; pili so pivo, potem vino skupaj, včasih smo ga vsi v glavi imeli. Samo enkrat jc bil dr. Robida pri Kuharju pijan ob pol 3. uri zjutraj in sta se skregala, kar je dr. Robida rekel: »Midva sva sicer zdaj prijatelja, a preganjal bi vas do skrajnosti, kakor vsakega klerikalca.« Kazal jc takrat tudi neki revolver. Prof. Franke mu je rekel: »Dr. Robida je lahko ponoči v gostilni, ker ima drug dan po 25 ur časa.« Priča na vprašanje dr. Robide pojasni, da prva tri leta sploh dr. Robida ni bil v gostilni, pozneje, pa semtertja.
Dr. Robida: »Ali se ne spominjate, da sem rekel, da vam ne verjamem, da ste klerikalec in da sc samo delate. Dimnik jc mesar in daje v zavod.« Dr. Vodušek: vorjenje za časnike, za »Slovcnčevo« pt __ čilo.« — Na vprašanje dr. Ravniharjevo izjav" priča, da ie dr. Robida vsak dan jemal meso. Dr. Ravnihar: »Kadar ga tu ni dobil, ga jc šele dobil v zavodu.« — Dimnik: »Gospa dr. Robidova mi je rekla, da mi lahko škoduje pri mesu, ako ne postrežem z dobrim mesom.« Dr. Ravnihar: »Dr. Zupane jc pri inšpekciji meso zavrgel.« Dimnik: »To mi je gospa pozneje povedala pri drugi priliki.«
Orožnik Cebular pravi, da mu jc za pričo povabljeni strežai Maieršič dejal, ko je hotel priti k orožništvu. da ni bil še kaznovan, potem sc jc pa dokazalo, da je bil radi telesne poškodbe kaznovan. Cul sem, da je bil včasih pijan. Dr. Vodušek: »To se tudi drugim ljudem včasih prigodi.«
Anton Kamenšek. strežaj v blaznici, pravi, da sc 011 dr. Robide ni hal, čul jc pa, da ie dr. Robida dejal neki sestri, da bo tako strežaje fiksiral, da bodo vsak teden druge imeli. To jc dejal, ker dr. Robide niso strežaji ubogali in jc neki bolnik tako prišel na hodnik. — Bivši kurjač Valant pravi, da se svojih »naprej postavljenih« mora bati, spoštoval je dr. Robido, le enkrat sc mu ni odkril, ko je že službo odpovedal. Bolniki so sc 11111 pritoževali, da nc dobe plačila. Enkrat jc videl nekega bolnika, ko je skočil iz blaznicc. Kruha jc res preostajale-, in ta kruh so nosili dr. Robidi za kokoši, druga leta jc tudi preostajalo kruha, takrat so ga pa sestre za pominjke porabile. Bolniki so v prejšnjih časih cclo preostali kruli v stranišče metali in pa skozi okno. — Sodnik: »Ali ni boljše, da sc da kruli živalim, nego v stranišče?«
Dr. Robida ni hotel dati dclavccv na razpolago. Dejal je, da niso sposobni. Vrtnar jc dobil delavce, jaz pa pri kurjavi nc.« - Sodnik: »Na vrtu, kaj nc. je pa dobil vrtnar delavce. Na vrtu je drugačno delo. Ali vi veste, za kaj jc bolnik sposoben?« Priča pravi, da jc moral druge delavce najeti. — Dr. Ravnihar: »Cc je vam pomagal bolnik, je imel ključe v rokah?« — Priča: »Da! Gospod vodja jc vedel, da ima bolnik ključe in ni tega nikdar prepovedal.« Dr. Ravnihar: »Bolnik Koren jc imel ključ in bolnik Defranceschi .ic
tako ušel.«
Priča: »Defranceschi jc pa ple-
zal preko zidu kot kaka mačka.«
Ivan Podpečan, uslužbenec na Studencu: »Dr. Robida .ic večkrat dobival kake stvari, tudi sočivje, kumare, ako niso doma imeli. Gospa jc petkrat sama na sestrskem, ue deželnem vrtu, vzela brez njegovega vprašanja.« Dr. Robida: »To niscui bil jaz.«
Dr. Vodušek praša o nekih zabojih za jerebice. Priča: »Zaboji so sc iz sestrskega blaga naredili.« Dr. Ravnihar: »Jerebice so bile last sester in so sc na korist reda gojile.« Priča: »Dr. Robida je zaboj naročil iu rekel, da bo plačal za odpošiljatev srn. Ta ics jc bil sestrski i nje bil njemu v korist. Večkrat jc take zaboje delal iz sestrskega lesa, za jerebice itd., a ne iz deželnega blaga.« Dr. Robida: »Dr. Divjak mi je očital, da sem rabil deželno blago.« Dr. Ravnihar: »Ali veste, ali jc sestri uačelnicl plačal.« Priča: »Ni plačal.« Sodnik: »laz imam dovolj tega lesa, saj jc priča potrdila, da jc bil les sestrski 111 ne deželni.«
Franc Maieršič, bivši strežaj, (Sravi, da 11111 jc rekla žena dr. Robidova, da jc sestra Lucija lahko vse ukradla. Bolniki so bili večkrat več kot po štiri iNe zaviti v mrzle rjuhe. Tudi za kazen so bili zaviti. Sodnik: »Ali vam je to dr. Robida rekel?« Priča: »Nc!<> Sodnik: »Mi jc bil vedno dr. Robida zraven?« Priča: »Nc!« — Dr. Vodušek: »Mi
ni Fuhrman sam zavil.« — Priča: »Da, ne veni pa, ali je dr. Robida vedel za te slučaje.
Sodnik: »Saj je Fuhrman to lahko sam naredil. Ali vam je dr. Robida dejal, naj sc za kazen zavija.« - Priča: Od dr. Robide ni slišal tc besede.
Slučaj bolnika Zupančiča, katerega so mrtvega potegnili iz mokrih rjuh, priča potrdi. Zvečer jc bil bolnik nemiren, nakar jc Ign. Fuhrman dejal, da jc dr. Robida rekel, naj sc bolnik da v rjuhe. Zjutraj so bolnika iz mokrih rjuh izvili m je bil bolnik mrtev. Ponoči ni slišal bolnika klicati. Mrtveca smo dali na mrvo, pogledat od zdravnikov ni šel nobeden, čc so pa zdravniki v mrtvašnici pogledali bolnika, če jc Fuhrrtian stvar naznanil dr. Robidi, nc ve. — Dr. Robida: »Predpis jc, da mora bolnik, ako umre, dve uri biti na postelji, zakaj ste ga pa prenesli na mrvo?« — Strežaj molči. Dr. Vodušek: »Kaj dr. Robida stre-žaja stavi na odgovor, sebe naj stavi na odgovor!« __ Dr. Ravnihar: »Več dr. Robida nc more storiti v takem slučaju, da sc na strežaje zanese.«
Martin Zirovec, bivši vrtnar, pravi, da ie dr. Robidov vrt moral obdelovati z deželnimi delavci, dr. Divjakov vrt pa ne. Zelenjavo jc imel dr. Robida na svojem vrtu, le čc 11111 io jc zmanjkalo, jo je dobil od sester.
Priča Oglajnar, bivši strežaj, je prišel k obravnavi s Štajerskega. Bolniki so bili večkrat nad štiri ure zaviti. Pri vizitah ni dr. Robida nikdar rekel, naj se ga prej vpraša, predno se ga zavije v rjuhe. Dejal jc: »Kadar je kdo nemiren, naj se zavije v mokre rjuhe.« Tudi deset, dvanajst ur so bili bolniki zaviti v mrzle rjuhe. Da naj se bolnik zavije za kazen, ni dr. Robida nikdar rekel, pa tudi drug ne. Ko je priča enkrat nekemu bolniku rekel., naj se počeše, je Pišek rekel, naj sc zavije v mrzle rjuhe. Bolnik je nato pričo smrtno-nevarno ranil. Ko je bolnik prosil odpuščanja, so ga odvili. O11 zato misli, da je bil ta bolnik zavit za kazen.«
Priča jc dajal dr. Robidovim živalim iz kuhinje razne stvari, a tudi druge jc videl, da so srnam nosili svež kruli. Naj mu nosi je _rekla sestra Lucija ali dr. Robidova. Do poleči jc dr. Robida lansko leto večkrat v ku-rfb.ii pil, a so bili mirni. Na oddelku ie tudi prej ko seuij bilo dr. Robide ostajalo mnogo kruha, a ne tolik* l:ot sedaj. Najbrž so sedaj toliko kosov odrezali, d?, bi kokošim več ostalo. To jc slišal priča od drugih oddelkov. Sodnik: Z oddelka, kjer je bil zdravnik dr. Divjak? Ali so bili ti strežaji jezni na dr. Robida? Priča: »Da!« Dr. Vodmšek: »Ali jc res dr. Robida nekega strežaja kaznoval s pet gld.« Sodnik: »Zakaj?« Priča,: »Ker se je strežaj z nekim bolnikom tepci.« Sodnik: »Ali ni bilo to prav, da sc ga kaznuje?« Priča: »Ne«. Sodnik: »Naj sc zapiše, da sčfc priči taka kazen ne zdi pravilna.« Priča: »M^tren mi jc dejal, da mu jc Pišek pravil, da so\ petak, ki ga ic oni strežaj plačal za kazen zapili. Ce jc bil dr. Robida poleg nc ve, slišal KJe govoriti. Dr. Vodušek predloži oster dtetj"*očP r,Jer Priča pravi, da so take držaje vedno imeli v bolnici. Sedaj imajo drugačne. Dr. Robida hoče pojasniti stvar o denarnih zadevah, a dr. Vodušek kliče, da ic tako pojasnilo le za časnike. Dr. Ravnihar kliče: »Pojasniti se mora!« Sodnik določi da sc to zgodi pozneje.
Zidar Pezdir podomače Katarinček izpove, da dr. Robida razun vrtnarju ni dal nobenemu delavcev. Dr. Robida je rekel, da bolnega človeka nc more dati za delo, dr. Divjak mu je pa dal bolnike. Plankar tvorniški delavec izpove, da je videl dr. Robida trikrat v enem tednu s trežajem pri Kalinšku, o pijančevanju pa nič ne vc. Priča Cerar Franc se ne zasliši, ker je bil sani bolan. Priče gostilničarji: Avguštin Kuhar, Kalinšck, Rekar, Pregelj, tudi ne vedo nič o pijančevanju iu slišali so to le govoriti.
Priča Katarina Lenarčič, je bila dekla pri dr. Divjaku. Pri portirju jc dejala nekoč, ko jc dr. Robida nekega bolnika Ceča dal iz bolnice: »'l ega -Robideža bo Bog še kaznoval.« Ako je takrat dr. Robida spal ue vc. Dr. Robida jo jc tožil, pa jc bila oproščena, ker sc 111 moglo dokazati, da bi bilo to uradno razžaljenje.
Priče Jauker uslužbenca blaznicc sodnik noče zaslišati, češ, da je priča vinjen. Priča: »Imam samo lak obraz, šc kapljice danes nisem pokusil.« Nato jc Jauker zaslišan 111 pravi: »Mogoče da so sc drugi bali doktorja, jaz ne. Bolniki niso dobivali vsega zaslužka, Strežaj Pišek 11111 je pravil, da gre denar za miiziko, 011 pa mu jc dejal: »Namestil da bi bolniki za nniziko plačevali, kupite jim raje prate in vina, to bo bolje zanje. (Vcselost.) Časih sc jc ;'adn.ii dve leti neslo kokošim toliko kruha, da je bilo v eni korbi po 30 kosov. Bolniki bi pozneje radi kruh jedli in so ga spravili, in so jim kmalu po obedu kruh pobrali. Kruha jc bilo toliko da so jedle ribe in podgane. Enkrat mi ie rekel dr. Robida, da bi bil jaz takoj spoden, ako bi on imel to moč. Sestra Lucija, gospa Robidova iu Robida so se mi nato zasmejali, ker so ti držali skupaj kot štrik.« Lucija ie nosila bolnikom piske, masla, »pancelne« smo edli. (Vcselost.) Videl sem, da se jc meso in drugo nosilo dr. Robidi, čc ic pa plačal ne veni. Na sveti večer smo v kuhinji pili iu smo bili vsi »kavke«. Dr. Robida jc nekega bolnika »ošpilal« za en goldinar in je za ta goldinar plačal pijačo sebi in Pišeku.
Nato jc sodnik prekinil obravnavo. Obravnava se nadaljuje danes ob 4. uri popoldne. * * «
Pri obravnavi ic bil navzočen tudi dež. odbornik gospod grof Barbo, ki je ves čas pazilo sledil razpravi. Navzočen jc bil tudi naslednik g. dr. Robide na Studencu g. dr. Goc-stel. Pa ne, da bi bila danes blaznica brez zdravnika?
Štajerske nouice. |
š Čitalnica v Slovenjem gradcu priredi v nedeljo, dne 24. februarja v Narodnem Domu Gregorčičevo slavnost. Vspored: 1. Nazaj v planinski raj. Mešani zbor. A. Ncdved. 2. Naša zvezda. Moški zbor. J. Aljaž. 3. Slavnostni govor. 4. Zaostali ptič. Mešani zbor. J. Aljaž. 5. V mraku. Mešani zbor. H. V. Vogrič. 6. Oljki. Deklamacija. 7. Domovini. Mešani zbor. J. Aljaž. 8. Na Bregu. Moški zbor. J. Aljaž. 9. Jcftejeva prisega. Deklamacija. 10. Oj zemlja širna. Mešani zbor. J. Aljaž. 11. Soči. Moški zbor. J. Aljaž. 12. Ne zveni mi. Mešani zbor. .1. Aljaž. 1,5. Nc tožim. Mešani zbor. J. Aljaž. 14. Pogled v nedolžno oko. Moški zbor. M. Sattncr. 15. Oj z Bo^om, ti planinski svet. Mešani zbor. J. Aljaž. Cisti dobiček jc namenjen za Gregorčičev spomenik. Vstopnina 40 vinarjev. Začetek ob polu 4. uri popoldne.
š Poneveril ic 27-letni advokatski uradnik Rudolf Vuk 25. septembra 1900 200 K, katere tnti je izročil kmet v ptujski okolici, Anton Mir, s prošnjo, naj iih deponira zanj v ljutomerski posojilnici. Vuk jc denar porabil sam zase in bil zato te dni obsojen na šest mesecev težke ječe.
š Imenik štajerske kapucinske provlnclje 1907. Dobili smo v roke imenik štajerske kapucinske provincijc, iz katerega posnamemo, da ima provincija 13 samostanov, 2 hospiea, 75 duhovnikov, 0 klerikov, 3 kler. novince, 60 bratov lajikov, 4 lajik. novince; skupno 148 redovnikov. Provincija ima samostane v petih škofijah in sicer: 2 na Kranjskem, v Škofji Loki in v Krškem; 2 na Goriškem, v Gorici iu v Sv. Križu; 2 na Koroškem, v Celovcu in v Wolfsbergu; enega v lavantinski škofiji v Celju; 6 v sekovski škofiji in sicer: v Schwan-bergu, kjer je novicijat, v Lipnici, Hartbergu, Muravi, Knittelfeldu in Irdningu; 2 hospiea v Gradcu iu Mettersdorfu. Duhovniki delujejo v spovednici, tudi kot katehetje, — največkrat pa pomagajo posvetnim duhovnikom v dušnem pastirstvu. Sedanji provincijal jc P. Do-nat Zupančič iz Št. Vida na Dolenjskem in biva v Celju na Štajerskem.	___
š Dr. Kukovec in dr. Korošec. Iz Savinjske doline se nam piše: V Zaleti se je hudoval gospod dr. Kukovec nad dr. Korošcem, češ, da se neupravičeno vtika v vodstvo. Da, to" vas boli, liberalna gospoda »narodne stran' -'«./ Spominjajte se vendar, koliko glasov i ',1s.!f6ii dr. Korošec znameniti dan volitve"' VČti ku-riji, ko je Rebek ponosno • : Ljudski glas božji glas. PrimerjajL °P.G glasov za Rebeka in za Vračkota z' onim Z J dr, Korošca in presodite pravično, ali ni dobil takrat dr. Korošec od 17 slovenskih okrajev pravico do vodstva? Dobro tudi1 veste, če le hočete, da si je, dr. Korošec v zbornici v kratkem času izvojeval priznanje pjri parlamentarcih. Slovenska stranka je pridobila ž njim na ugledu. Ali upate, gospod dr. Kukovec, da bi štajerski Slovenci v državni zbornici imeli toliko ugleda, če bi vi pripeljali v zbornico za svoje tovariše naše zastopnike: Krištana, Zdolšeka na Ponikvi, Rebeka, Kimeja, Roša; nemara Ar-nima v.,:?tdišnika'* in še šestega kogarkoli? "Vsekako bi imeli vi kot voditelj na trobojnici napis: Več nemščine! Sedmerico s tem napisom bi veselo pozdravljali vsi Nemci, kateri želijo most do Adri.ie napraviti čez slovensko zemljo. Ttižna nam majka slovenska!
š Cadramski načelnik šolskega sveta nemški Anton Obrni po domače Hudiček jc na pust pustne šeme z voli vozaril po Cadra-mu in Oplotnici, kjer so seveda tudi popivali in peli. Mladina je pač zijala, a ni se vzgledo-vala.
š Plesni venček »Slovenskega trgovskega društva v Celju« dne 2. februarja vspel je prirediteljev in nikakor ne bi nadlegovali cenj. čitateljev z daljšim poročilom, ako nam ne bi bilo na tem. seznaniti tudi širši slovenski svet o namenu te prireditve. Dasi nam je bilo na tem, prirediti slav. slovenskemu občinstvu neprisiljeno zabavo, vodila nas je tudi misel, kako najti vir dohodkov v prid zakladu prepo-trebne »Trgovske bolniške in podporne blagajne za Spodnje Štajersko«, katere ustanovitev si je stavilo slov. trgovsko društvo v Celju kot nalogo. V ta namen so se razposlala razun običajnih vabil, vsem večjim slovenskim trgovcem na Spodnjem Štajarskem vabilna pisma v obilnem številu s prošnjo, da jih gg. trgovci podpišejo in razpošljejo vsem svojim večjim zalagateljem, kar je imelo nepričakovano povoljen uspeh. Gospodje trgovci so na ta način pripomogli, bodisi, da so dotični zala-gatelji sami nakazali prispevke društvu alt pa po gg. trgovcih, za kar jim bodi najtoplejša hvala. — Vstopnina vštevši preplačila 509 K 2 vin., dohodki 1220 K 07 vin. skupno 1729 K 69 vin., odštevši stroške 544 kron 80 vin. toraj znaša skupni čisti dobiček 1185 kron 19 v. v prid zakladu za ustanovitev »Trgovske bol. in podporne blagajne«. Obisk je bil jako dober, posebno nas jc prijetno presenetilo obilno število cenj. zunanjih gostov; v lepem številu bil je zastopan »Slov. trgovski klub iz Maribora«, dočim nas jc počastilo »Trgovsko društvo Merkur iz Ljubljane« po svojih zastopnikih. Z ozirom na dobrodelen namen skušalo se je stroške zmanjšati in je zaradi tega izostala tudi vsaka nepotrebna dekoracija in se nam naj to nikakor nc šteje v zlo. Zabava bila ie tem neprisilnejša. Plesalo je prvi dve četvorki okoli 70 parov, četrto pa še vedno okolu 40 parov. S to prireditvijo pokazalo se je jasno, kaj jc mogoče storiti z združenimi močmi in društvo izvršuje tem potom prijetno dolžnost, ako izreka vsem kakor vsakemu posebej, ki je na ta ali na oni način, bodisi z obiskom, preplačilom itd. pomagal pospeševati naš za vse slovensko trgovstvo blagi namen. Na veselo svidenje zopet ob enaki prireditvi!
š Padeškivrh. Tu je umrl posestnik Janez Sadek, bivši župan. Mož bil jc značaj v obziru
verskem in dosledno torei tudi v narodnem. Kdor izmed sosedov jc le mogel, vsled tega sc nas je zbralo razmerno obilo število, da smo vrlemu gospodarju posodili pot do hladnega groba blizo cerkve sv. Kunigunde na Pohorju. V svojem govoru ga .ie gospod župnik Šelih zasluženo slikal kot vzor kristjana. Blagi duši svetila večna luč!
š Svarilo. Tudi po Štajerskem se je klatil neki judovski agent za tvrdko Stcinpel & Comp. v Lipskem. Opeharil je marsikaterega duhovnika pa tudi precej boljših svetnih ljudi. Povrh iim še grozi s tožbami in jim jih tudi navesi. Z vsakim vsiljivim agentom le brž naprej, naprej. .
š Konjice. Zdaj od tod vodi cesta v Oplot-nico po dolgem ovinku. Tamošnji občani pa so si poželeli pot krajšo. In te dni se jc njihova želja približala začetku konca. Meseca marca bodo namreč zemljemerci zmerili prostor mimo cerkve pri Sv. Barbari za okrajno in boli kratko cesto iz Oplotnice v Konjice.
š Porotne obravnave v Mariboru se prično dne 4. marca.
KoroSke nouice.
k Iz zapora je pobegnil 13. t. m. zvečer v Beljaku neki bavarski podanik Gabler, katerega bi morali drugi dan prepeljati v Mona-kovo, ker je sodnijsko zasledovan radi tatvine. Všel je na ta način, da je v občinskem zaporu prodrl z nekim orodjem zid. Zvečer jc še po pobegu popival v nekaterih gostilnah v Beljaku, ko so ga že varnostni organi povsodi po mestu iskali. Veselil se pa ni dolgo časa prostosti. Včeraj ga je neki službe prosti stražnik, kateri je bil pri pogrebu v Lipi, zapazil v tem kraju ter ga aretiral in v Beljak nazaj pripeljal. Po popisu je imenovani tiček zelo nevaren tujemu imetju.
k Žalostna socialna slika. Dne 13. t. m. popoldne jc neka popolnoma pijana ženska kolovratila po Novem trgu v Celovcu. Imela je steklenico žganja ter vabila otroke k sebi. Čudno pri tem jc pa bilo da ravno ob tem času ni bilo nobenega.stražnika "a mestu, ker Novi trg je .v sredini mesta in o popoldan-skeit/ času. največ obiskovan od boljših krogov. Ko bi se kaj tacega prigodilo v sloven-skeisi mestu, bi kmalu vsi nemški časopisi ka-zaV*in pisali, kakšni so Slovcnci.
k Desno roko je železniški voz zmečkal 14. t. m. dopoludne na južnem kolodvoru v Beljaku premikaču Ortnerju. Ponesrečencu je pri premikanju vozov izpodrsnilo na ledenih tleli, da je padel na šino ravno ko je voz pri-drdral._
Dnevne novice.
+ Zmaga S. L. S. pri občinskih volitvah v Št. Petru na Krasu dne 14. t. m. ie bila nad vse sijajna. V podobčinah in v III. in II. razredu so popolnoma zmrznili liberalci. V I. razredu je moral odločevati žreb, ki jc skuhal — vleklo se je iz lonca — libcralccm 5 mož, nam pa 2. Naših je v odboru 19 — nasprotnikov 5. Zavednost so možje pokazali, da so se res v izvanrednem številu udeležili volitve. V tretjem razredu je bilo volilcev čez 300, v drugem pa se je udeležilo od 91 volilcev — 70.
+ Avstrijska Leonova družba na Dunaju je priredila v ponedeljek, dne 11. svečana t. I. podučno predavanje. Vč. g. profesor dr. Josip Gruden je predaval na podlagi dosedaj nepoznanih listin iz nadškofijskega arhiva v Vidmu o predzgodovini ustanovitve ljubljanske škofije. - Benečani so leta 1420 osvojili Furlanijo in pregnali patrijarha Ludovika III. vojvodo Teck iz dežele. Papež Evgen IV. je bil naklonjen Benečanom. Zato jc priznal cesar Fride-rih III. od cerkvenega zbora v Bazclu imenovana protipatrijarha Aleksandra vojvodo Ma-zovijskega (1439-1444) in Lavrencija pl. Licli-tenberga (1444-1440). Obadva protipatrijarha je nadomestoval v avstrijskem delu oglejskega patrijarhata v Ljubljani bivajoči pičanski škof Martin. Papež Evgen IV. je leta 1445 izobčil protipatrijarha Lavrencija in vse njegove privržence. Duhovščina in ljudstvo tudi nato niso priznali pravega patrijarha. Ko se je leta 1446 cesar Friderik III. pobotal s papežem in jc Lavrencij Lichtenberg umrl, je pa-trijarh Ludovik III. Scarampa-Mezzarota imenoval škofa Martina za svojega namestnika v avstrijskem delu patrijarhata. Škof Martin ie sklical 9. junija 1447 škofijsko sinodo v Ljubljano. Kasneje se jc zopet spri s patrijarhom in papežem. Umrl je izobčen v Ljubljani leta 1456. Od leta 1452 nadalje jc zastopal avstrijske koristi škof Aeneas Silvius Piccolomini. Bival je od leta 1452—1455 kot papežev poslancc (legatus a latere) v Gradcu. Kot tak je izvrševal tudi duhovsko jurisdikcijo v avstrijskem delu patrijarhata. Leta 1455 ie postal kardinal. V Rimu je brez uspeha posredoval za ustanovitev ljubljanske škofije. Kot papež Pij II. (1458-1464) .ic leta 1460 dovolil cesarju Frideriku III., da sme nadzorovati vse cerkve in samostane na Štajerskem, Koroškem in Kranjskem, leta 1462 je pa ustanovil novo škofijo v Ljubljani. Ta škofija je imela namen, varovati koristi Habsburžanov na jugu nasproti beneški ljudovladi in ž njo združenim patrijarhom. Zgodovina kaže, da so v tem smislu delovali tudi ljubljanski škofje. Navzroče občinstvo jc živahno odobravalo zanimivo predavanje. Predsednik g. sekcijski svetnik dr. Schcinpflug sc je zahvalil g. predavatelju ter naglašal, da je ta odlomek iz cerkvene zgodovine kranjske posebno pomenljiv, ker kaže, kako je že takrat bil na jugu razvit državljanski čut za cclokupnost Avstrije.
+ Bolezen dr. Luegerjeva. Včeraj sc jc
nekoliko izboljšalo dr. Luegcrjevo zdravstveno stanje. A njegov zdravstveni položaj jc šc vedno resen. Kljub prepovedi zdravnikov so dopustili v sredo k dr. Luegerju obiske, ki pa
bolnega dunajskega župana niso razburili. Bolni župan ie pa tudi preslab in preveč apatičen, da bi govoril z obiskovalci. Njegova apatija je v zvezi s premalo hrano. Tri dni sem jc pil Ic nekaj žlic mleka ali pa juhe. Ne-voljno jc odklonil ponujana.mu jajca iu meso. Dr. Lueger je slab, hujša, jč malo. Včeraj zvečer so se posvetovali pri dr. Luegerju zdravniki. Navzoč je bil tudi dvorni svetnik Ncus-ser. Izdali so sledeče obvestilo: Subjektivno stanje in bolnikove moči so boljše. Temperatura se je znižala na 38 stopinj. Je malo.
+ Proti organizaciji c. kr. finančne straže. Bivšemu finančnemu nadpazniku Jožefu Gottfriedu je prepovedalo ministrstvo za notranje zadeve ustanovitev »Osrednje zveze avstrijskih finančnih uslužbencev«, ker bi po ustanovitvi trpela disciplina in se organizacija ne more trpeti, ker postane lahko nevarna državi. Proti ministrskemu odloku se ie pritožil ustanovitelj na državno sodišče, ki jc pa odklonilo pritožbo z utemeljitvijo, da sc tako društvo ne strinja s položajem, ki ga imajo finančni stražniki, kot člani oborožene straže.
+ Društvo zdravnikov na Kranjskem. Prihodnji izvanredni občni zbor vrši se v to-1 rek, dne 26. t. m. ob pol osmi uri zvečer v i salonu restavracije »pri Roži«. Dnevni redi 1. Citanje zapisnika zadnjega občnega zbor;«., in poročilo odbora. — 2. Razdelitev dr. Loscu-ner-Maderjeve ustanove. — 3. Predlog odbora o prenaredbi pravil. — 4. Samostalni predlogi članov. — V Ljubljani, dne 12. februarja 1907.
Dr. Stanko Sterger 'č. ^predsednik.
+ Glavne počitm •e na srednjih šolah ostanejo vsaj to šolsko leto šc neizprcmenjenc in bodo trajale od 15. julija do 15. septembra.
—	Pf narejalel denarja v Šiški prijeti. Danes so v Šiški v prvem nadstropju hiše gostilne Stirn nasproti Juvančiča štirje orožniki prijeli ponarejalce petkronskega denarja: nekega Zlebnika, njegovo soprogo in šc nekega drugega moža. ki je ondi stanoval. 5 Zlcb-nikovih otrok jc scda.i brez očeta in matere. •
—	Štrajk v Trstu. Tu štrajkaio lesni delavci, ker se jim niso povišale plače.
—	Poveljstvo 8. infanterijske divizije bo spomladi prestavljeno iz Inomosta v Trident.
—	Zanimivo predavanje. Kakor sc nam poroča, jc v sredo 13. t. m. v dunajskem au-tropološkem društvu predaval gospod dr. Niko Zupanič o Ilirih, Srbih in Grkili. Predavanju je prisostovalo mnogo učenjakov. Predavanje je radi nekaterih novih teorij vzbudilo med strokovnjaki veliko zanimanje.
—	Cegav je denar? Okrožnica c. kr. poštnohranilničnega urada na Dunaju naznanja, da so tam dne 27. decembra med pripo-slatvami našli desetkronski papir, pa ne morejo zvedeti, čegav je denar.
—	O Gregorčičevem večeru, ki ga je dne 3. t. m. priredilo društvo »Kranj« v Kranju, je »Slovenec« deloma že poročal. Najlepša točka celega večera je bilo brez dvoma predavanje g. giinn. profesorja Ivana Grafenauerja. Pod vtisom tega izredno lepega govora smo slavili našega pesnika. Življenje pesnikovo nima nič nenavadnega; a silno zanimivo postane, ako opazujemo — k čemer nas je vodil g. govornik — kakšen je bil Gregorčič v »Gla-sniko.vi« dobi, kakšen potem v dobi Stritarja-Zorina, in kako se je slednjič osamosvojil ter dovršil svoje delo kot Job-Jeremija. Gosp. govornik nam je zlasti iz prvih dveh dob odkril toliko lepega, zanimivega in novega, da govor lahko imenujemo epohalen, kar se tiče študij o Gregorčiču. Kakor čujemo, ga bo g. profesor izročil družbi sv. Mohorja. Izvrstno! — Prav pohvaliti moramo tudi neutrudni pevski zbor, kakor tudi gg. in gospodične, ki so nas razveselile z deklamaciianii, godbo in igro.
•s Vladalo je splošno navdušenje.
—	C. kr. poštno-hranilnični urad na Dunaj! je te dni razposlal okrožnico z računom za mesec januvarij. Naš list iz doposlanih nam okrožnic povzema to, kar mislimo, da bi zanimalo splošno. Sedaj isti v uradnem delu na prvem mestu priobčuje, da od dne 1. februarja letos lahko potom poštne hranilnice dobiš vsako izplačilo, katero imaš pravico dobivati na Dunaju pri finančnem deželnem ravnateljstvu, pri finančni prokuraturi, pri finančnem okr. ravnateljstvu, pri okrainih glavarstvih. Določba šteje devet odstavkov. To okrožnico bo zanimalcem rad v svrho vpogleda posodil vsak poštni urad. Uradniki, penzijonisti, štipendisti itd. bodo torej zanaprej denar dobivali na najbližji pošti. Več iz okrožnice priobčimo v posebnih črticah.
—	Novomeški trški reditelj je jako vljuden in plemenit mož. On skrbi za red na mestnem trgu, ob ponedeljkih lastnoročno prenaša ple-tcnice okoli žensk. Ako mu preostaja časa, gre tudi preko mosta v Kandijo na sejmišče, da skrbi za red. Ako so mu slučajno na poti ženske, jih odganja, češ: »Miea, Jera, Neža, poberi se v stran!« Treba pa ga bode le enkrat vprašati, kdo mu je dal dovoljenje, da hodi v tujo občino delat red.
—	Iz novomeške okolice nam piše posestnik: Davki morajo biti, ker brez davkov jc nemogoča redna uprava dežele in države. Vendar pa menda malokdo s posebnim veseljem plačuje davke, osobito če vedno rasto. Ako pa so še gg. davčni uradniki sitni, neprijazni z davkoplačcvalici, ako jim brez potrebe delajo pota itd., potem pa sploh ni čudno, če se slišijo pritožbe iz občinstva. Tudi mi v novomeški okolici .smo dolgo potrpeli s sitnostjo in nestrpnostjo nekega gospoda pri glavni^ davkariji. Kar pa jc preveč, jc le preveč. Čemu povzročate ljudem iz daljnih vasi nepotrebna pota in stroške? Ali je neznosna odurnost priporočilo za višje mesto? Mi sodimo, da ne.
—	Belokranjska železnica. Iz črnomaljskega okraja se nam piše: Vemo, da nam tc vrstice ne bodo Bog vč kaj koristile, ali vendar naj gredo v svet. Njih namen jc namreč ta-le: »Obračamo se do dopisnikov okolu
»Slovenskega Naroda« z neko željo in zahvalo. In ker je vsakega taktnega človeka dolžnost, da se najprej zahvali, naj stoji na prvem mestu naša zahvala. Hvaležni pa moremo biti le, če smo spoznali jedro tega, za kar se zahvaljujemo. In tako sc glasi naša zahvala omenjenim gospodom: Hvala vam lepa za vašo »muhte-teorijo«! »Muhte« pomeni namreč pri nas toliko, kolikor brez truda, brez napora. Brez napora nam bodo namreč »Narodovci« »potegnili« železnico čez Belo-krajino do Dalmacije kar — v svojem uredništvu. In z našo zahvalo naj se veže še naša želja: Mnogo uspeha vaši teoriji in — mnogo doslednosti. Ni namreč treba, da bi hodili po Belokrajini, po Hrvatskem, po Dalmaciji, ni treba letati okolu vlade, okolu ministrov, ni treba nobenega denarja — niti državnega, niti ■ privatnega — »Narodovci« so že a priori nasprotniki »mastnih plač« — ni treba nobenega koraka. Samo one je treba pobijati, ki so proti tej teoriji in jim metati polena pred noge. Belokranjci nimamo tedaj tudi vzroka — recimo pri prihodnjih volitvah voliti kakšnega »Narodovega« poslanca, ker nismo takšni »be-fangene Gcistcr« (kakor imenuje g. Šetina one, ki niso privrženci »Svobodne misli«), da bi ne spoznali te doslednosti njih »muhte«-teorije.
—	Izpod Grintovca. Učitelj v Cerkljah, g. Jos. Lapajue, se je pred kratkim pritožil na c. kr. okrajno glavarstvo, češ, da mu županstvo tli hotelo pokazati računov, ker je prišel izven uradnih ur. Iz pritožbe izpišemo en sam odstavek: »Sklicuje (!) se na javni oglas, podpisani posvare (sic!) župana pred nasledki, ki lahko nastanejo po takem nezakonitem ravnanju.« Tako! G. Lapajnetu najprvo svetujemo, naj se nauči slovensko slovnico, preden zapiše učencem nezadostno. S pritožbo sploh pa je g. Lapajne pokazal, da bi mogel prevzeti službo okrajnega nadzornika v Kranju, ki je ravno prazna.
—• Poštne pošiljatve. Neki trgovec na Dolenjskem nam piše: Dne 21. julija minolega leta sem dobil iz Ljubljane naročeno južno sadje popolnoma pokvarjeno. Pritožil sem se na slavno poštno ravnateljstvo,, ki mi je po večmesečni preiskavi odgovorilo dne 19. jan. t. I. to-lc: »Ozirom na pritožbo z dne 26. julija 1906... se obveščate, da se navzlic poizvedbam ni moglo dognati, kateri poštni uslužbenec je zakrivil omenjeno zakasnitev. Povrnitev škode za pokvarjeno pošiljatev pa se Vam ne more dovoliti, ker poštna uprava ne prevzame odgovornosti za pošiljatve, ki so podvržene hitri pokvari in gnilobi.« Tako odgovor. Ravnateljstvo torej prizna krivdo poštnega uslužbenca, a znatno škodo pa moram lc jaz trpeti. Dvomim, ali je to pravilno. Le oglejte si, s kako silo butajo večkrat take pošiljatve v železnične in poštne vozove.
—	V Rovtah nad Logatcem je, kakor sc nam poroča, sicer mnogo snega, vendar pa so Rovtarji jako živahni tudi v sredi zime. »Planinski glas« v Rovtah navzlic hudi žitni ni zmrznil, ampak se poživil ter priredil jako lepo veselico z igro, petjem in godbo. Hvala vsem prijateljem poštene zabave!
—	Zganjar v plamenu. Na Rečici pri Bledu je šel 1. t. m. Anton Burja ml. v Arhovo gostilno in kupil tam pol litra žganja, katerega je hotel vzeti seboj. Ker pa je bil žc od žganja pijan, je steklenico stri in »božja kapljica« sc niti je razlila po obleki. Da bi nudil so-pivcem nekaj zabave, je užgal dotičen kos s špiritom prepojene obleke. Hipoma je bil ves v plamenu in je sedaj opečen od nog do glave.
—	Drzni napad v Trstu. V Trstu je napadel neznanec na cesti delavko Emilijo Par-tegno ter ji iztrgal iz ušes uhan v vrednosti 80 kron. Uho delavke je močno krvavelo. Sumijo, da je napadalec 15letni ključavničarski učenec Roman Ussai, katerega je policija prijela.
—	Nagla smrt. V Trstu je umrl nagle smrti delavec Jožef Zivic.
—	Tovariš tovarišu v spomin. Piše nam deželni dacar z dežele: Pisarniški uradnik pri nadzorništvu deželne naklade gospod Fr. A ličili je po daljši bolezni umrl minoli petek. Pokojnik je bil priljubljen pri svojih tovariših iu pri občinstvu. Dokaz temu je bil tudi lepi sprevod zadnjo nedeljo. Pogreba so se udeležili g. nadzornik z dvema gospodoma deželnima uradnikoma, mnogo ljudstva, pa tudi precejšnje število pokojnikovih tovarišev, ki so tudi iz daljnih krajev prihiteli tovarišu izkazat uda-nost in ga spremili na zadnji poti. Nadzorni-štvo, tovariši in družina so položili na krst > lepe vence s primernimi napisi. Počivaj v miru!
—	Majhen spomin ua pesnika Gregorčiča.
Ko sem bil 1. 1888 v službi v Logatcu, sem imel priliko priti v dotiko s pesnikom Gregorčičem, ki .ie tedaj obiskaval notarja g. Gruntarja. Njegov nastop ie naredil name najboljši vtis. Posebno sem bil opozorjen, da .ie pesnik tako lepo in vspodbudno maševal; videl sem malo duhovnikov, ki bi tako deccntno maševali kakor Gregorčič. Sploh je bilo vse njegovo vedenje skromno in prikupljivo. -Na hodniku gorenje-logaške šole je napis v vezani besedi; one verze ic zložil Gregorčič.
' Gospodorstuo.
g Prašičja reja. Z Gorenjskega nam piše napreden posestnik: Prašičja reja je pri nas še jako zanemarjena. Temu pa niso v prvi vrsti kmetje krivi, ampak drugi krogi. Da izboljšamo to velevažno panogo našega gospodarstva, treba je po deželi ustanoviti več postaj za mrjasce najboljših plemen. Te postaje bi so izročile vzglcdnim posestnikom, ki bi morali dobiti tudi primerne podpore. S prašičerejo je namreč več opravila, ko z govedorejo. Določiti bi se morala gotova taksa za spuščanje in sploh urediti ta stvar po pravilih umne živinoreje. Tudi proti prašičjim boleznim bi se
morala ukreniti vsa varstvena sredstva. Kako primanjkuje primernih mrjascev, kaže dejstvo, da so lani k nam gonili po pet in več ur daleč, celo od Ljubljane. To pač dokazuje, kako je še zanemarjena prašičja reja, dasi vsi radi jedo klobase in obirajo gnjati.
Ljubljanske nouice.
lj Umrla je v tukajšnjem uršulinskem samostanu danes ob 1. uri ponoči častita M. Antonija Murgel, prefektinja. tega samostana. Pogreb bode jutri popoldne ob pol 3. uri. Pokoj-niea je bila ljubljanskemu širšemu občinstvu znana po svojih delih in vrlinah, pa tudi izven Ljubljane poznata pri nebrojnih bivših go-jenkah ljubljanskega samostana. Naj v miru počiva!
lj Razmere v prisilni delavnici. »Sloven-čeva« notica o izvoščeku brez številke in svetilke iz prisilne delavnice in pa o nujnosti skrajšanje službene dobe paznikov, je imela posledico, da je ravnatelj sklical paznike in jim rekel: Ce besede grofa Barbota niso pomagale, potem ni nič. Pripovedoval jc o neki deputaciji, ki je bila v tej zadevi pri vladi in je izjavil, da je odklonilo ministrstvo vsako prostost in skrajšanje službene dobe paznikom. Ravnatelj je menda mislil na deputacijo permanentnega odbora. Ravnatelj tudi ni vedel povedati nič drugega, kakor da odpirajo druge prisilne delavnice ob pol 5. zjutraj in jih zapirajo ob 8. uri zvečer. Katere so pa tc prisilne delavnice, ni povedal. Povedal pa tudi ni, da se po drugih prisilnih delavnicah pazniki menjujejo, da so izven službe prosti, nc pa tako, kakor pri naši, ko tolčejo pazniki neprenehoma kar skozi štiri dni in noči službo brez opoldanske ure. Ravnatelj naj tudi ne misli, da je pazniško osobje tako za luno in da ne ve, da se ministrstvo v upravo prisilne delavnice prav nič ne vmešava, ker je uprava deželna. Svetujemo pa siccr ravnatelju, naj gre ali nekoliko v šolo ali naj pa n. pr. vpraša za svet strokovnjaka sodnega tajnika Milčinskega, in ta mu pove in ga pouči o razmerah in p.otrebah sedanjega časa. Neobhodno je po-trdno, da je paznik naslednji dan prost, ako je bil v službi prejšnji dan in celo noč. Nikakor ni tudi prav._da morajo oni pazniki, ki so doma, opr.ivljati bolj pogosto nočno službo, kadar oboli kak tovariš in pa poleti, ko odrinejo nekateri oddelki prisiljencev na deželo. Na-glašamo, da je to krivično osobito, še zato, neglede na pretirano izmozgavanje človeških moči, ker ne dobe tako čez svoje moči upre-ženi pazniki nikakc odškodnine. Zakaj se ne vpelje v prisilni delavnici oni način, ki je običajen n. pr. pri ljubljanskem deželnem sodišču? Kadar imajo pazniki nočno stražo do polnoči, so prosti popoldne, ako pa imajo službo po polnoči, so pa prosti naslednje dopoldne. Prosti so tudi vsako drugo nedeljo od sobote zvečer do ponedeljka zjutraj. Opoldne grejo lahko jest domov. V prisilni delavnici pa o kaki taki vpeljavi ni niti duha ne sluha. Pri deželnem sodišču imajo ponoči stražo in pri vratih je inšpekcijski nadpaznik, drugi gredo pa domov. V prisilni delavnici morata pa biti razven teh še posebej dva moža pripravljena, kar drugod ni. Vsako noč ostane torej osem do devet paznikov v prisilni delavnici, kar bi nc bilo potrebno pri pametni vpeljavi in pri človekoljubni razdelitvi pazniških moči. Sodimo, da bi morala biti merodajna glede na službo paznikov pamet, ne pa stara šablona, da se mučijo pazniki brez potrebe. Skoraj neverjetno se nam zdi, dasi sc nam to zatrjuje z vso gotovostjo, da je izrazil ravnatelj, da bode mučil paznike do skrajnosti. Res čudne razmere so v tem našem deželnem zavodu. Oddelek korigendov služi za predmet, da ga zasmehujejo že po strogo znanstvenih delih, ker vladajo v njem razmere, kakršne so bile običajne na Angleškem pred 80 leti. V prisilni delavnici sami sc godi prisiijeneeni gotovo boljše, kakor paznikom. Se vsaj lahko naspe. Neodložljiva zahteva je, da se morajo zlomiti neznosne razmere v tem zavodu, ki ni prav nič v čast kranjski deželi.
lj Javna prošnja. »Kranjska podružnica avstrijskega pomožnega društva za bolne na pljučih« je tc dni pričela z domovnim odvračanjem jetike. Kolikokrat se bode pri blago-tVornem delovanju pokazala potreba, preskrbeti jetičnikom, oziroma njih otrokom lastno posteljo! Kdor nima prilike, obiskavati stano-vališča ubožcev, ta žalibog ne ve. kako mnogo rodbin je v katerih se po več rodbinskih članov poslužuje ene postelje, v katerih leže otroci pri bolni materi ali pri bolnem očetu. Scle pred kratkim je Markuse na podlagi stanovanjske enkete v zanimivi razpravi dokazal da je ozka dotika v kateri so stanovalci pre-obljudenih stanovanj, neprestan vir jetike, to tembolj ker mnogi jetičniki nimajo lastnih postelj. Ta velika socialna neprilika je eden glavnih uzrokov jetike in pomiranja dojencev in otrok, radi česar jo je treba odvračati z vsemi pripomočki, ki nam iih nudi socialno blagotvorno delovanje. — Podružnica obrača se torej do vseh onih, ki imajo na razpolago stare otroške ali druge postelje, s prošnjo, da jih blagovolijo prepustiti v označeni namen. Tudi perilo in obleka bode dobro došla, da se pomore otrokom jetičnikov. Podružnica rada prevzame tudi opravo, ki se namerava odstraniti radi kake bolezni, ker ima sredstva, da jo razkuži in zopet uporablja. Kdor misli v označene namene kaj podariti, naj to z dopisnico naznani »Oskrbovalnici za jetičnikc«, na kar sc bode takoj poslalo po dotične stvari. Koliko otrok lahko rešimo jetike, če jih varujemo ozke dotike z obolelimi sostanovalci!
Ij Pevski zbor vojakov 17. pešpolka je preminul! Z veseljem jc marsikdo čul slovenske pesmi prepevati v cerkvi sv. Petra pri vojaških mašah. Teh poslej ne bo več. Kolikor smo niogii konstatirati, tako vsaj mislimo, bo
vzrok konca narodnostni moment, ker nekateri ne morejo trpeti slovenske pesmi. Nočemo sicer trditi, da so to častniki, so tudi pod-čsatniki sami. toda če bi bili imeli vrli pevci vsaj moralno podporo častniškega zbora, bi se bil zbor vzdržal. Sicer se pa kaj plemenitega pri vojakih ne sme gojiti, vojak naj bi bil le avtomat, ki ga lahko navija vsak po svoje.
lj Ljubljansko učiteljsko društvo priredi v soboto, 16. t. m. ob osmih zvečer v hotelu »Južni kolodvor« društveni večer, ki bo pri njem predaval gospod šolski svetnik dr. J. Bezjak »o Kernovi teoriji«. Gosti dobro došli.
lj Podčastniki tukajšnje garnizije prirede v nedeljo dne 17. t. m. v restavraciji »Narodnega doma« obiteljski večer, združen z vojaškim koncertom. Začetek ob osmi uri.
lj Gospod Glullo Morterra je včeraj odpotoval v Trst, a se vrne koncem tega meseca, da pripravi in aranžira otroške igre za veliko dobrodelno predstavo na korist »Kranjski podružnici avstrijskega pomožnega društva za bolne na pljučih«, ki se bode kakor smo že poročali vršila dne 2. marca v veliki dvorani hotel." »Union«.
1 Christofov zasebni učni zavod otvori v sobo ., dne 16. t. m. ob 7. uri zvečer na prvi mest ..deški ljudski šoli v Komenskcga ulicah stenogr&fski tečaj, h kateremu se vabijo vsi, ki se hočejo naučiti stenografije brez velikih stroškov.
lj Ogenj. Sino"i.je zapazil posestnik Fran Novak, da se vali t;, kle^i drožerja Maksa Za-lokarja na Krakovskem na^Jit gost dim. Ker so domači žc vsi spali, jih je 'ut.klical, ki so potem ogenj pogasili. Gorel je papir in zaboji. Na pomoč prihitela požarna bramba ni stopila v funkcijo. Gospod Zalokar ni bil zavarovan in ima do 500 K škode.
Ij Dvakratni poizkušeni vlom. Nočni čuvaj iiri Kranjski stavbeni družbi Mihael Kam pel je opazil v noči na 8. t. m., da hoče nekdo vlomiti skozi okno v mizarsko delavnico, ko ga je pa paznik opazil, je tat zbežal. V noči na 13. t. m. je prišel tat zopet iu poskušal vlomiti pri ravnoistem oknu. Ko ga je Kampel zopet opazil in šel proti njemu, je skočil tat v njega, ga zagrabil za vrat iu podrl na tla, potem tia zbežal.
Ij Tatvina. Delavki v tobačni tovarni sta bila ukradena včeraj iz zaklenjene omare v Japijevih ulicah št. 1 dva tolarja po 5 K, prej enkrat pa 50 K denarja. Osumljenec je znan.
Ij Semenj. Dne 8. t. m. jc bilo na mesečni sejni prignanih 942 konj in volov, 245 krav in telet, skupaj 1187 glav. — Kupčija ie bila pri goveji živini kakor tudi pri konjih jako živahna, ker so prišli po goveio živino Moravci in Korošci, po konje pa Lahi.
lj Panorama-Kosmorama. Kdor ljubi naravo v vsi njeni prirodni krasoti, bo rad gledal lepe slike romantične Svicc, ki so ta teden razstavljene v »Panorami-Kosmorami«. Gorski velikani z večnimi ledeniki, gorskimi potoki s prekrasnimi vodopadi, pa tudi kraji in mesta z očaru.iočo lego zaslužijo, da se iih ogleda.
Ij Pusta pokopavati je stara vojaška navada in mlado ter staro civilno občinstvo pohiti takrat v vojašnico gledat vojaške šale. Tako je bilo tudi letos. Kdo bi nc privoščil malo zabave vojakom in malo prometa kantini! V šenpeterski vojašnici zbralo se je polno civilnega, tudi boljšega občinstva. Kar pri-hrumi neki nadporočnik ter skliče »Bereit-schaft«, kateri naroči, da z nasajenimi bajoneti izžene občinstvo iz vojašnice in kantine. Pripomnimo pa, da jc poveljnik podpolkovnik poprej vse to žc dovolil, kar je prepovedal podrejeni mu podčastnik, ki jc znan kot pokora za slovenske fante.
- Smrtna kosa. V Volčah je umrla po dolgem trpljenju gospa Marija Ana Kenda, soproga tamkajšnjega gospoda nadučitelja. Iskala je ozdravljena tudi v Ljubljani.
Razne stuari.
Ogoljufana uprava nemških železnic. Be-
rolinska in hamburška policija z nemškimi železniškim upravami zasleduje zvite lopove, ki so ogoljufali železniško upravo za 213.000 mark. S ponarejenimi listinami so zvršili goljufije najbrže dogovorjeni železniški uslužbenci.
Solnčne pege v obsegu 2 in pol milijona angleških milj je odkril profesor Broshear na allcganski zvezdami.
Izboljšanje predpisov glede na javljenje pri dunajski policiji. Dunajska policijska direkcija namerava izboljšati predpise o javljenju. Hišnikom ne bodo več znane podrobnosti iz zglasilnic, ki se bodo vročile pod ovitkom. Zglasilnice za ženske in otroke bodo tudi veliko bolj priproste, kakor za moške.
Umrl je 14. t. m. na Dunaju bivši državni poslanec krakovski dr. Rappaport, star 67 let. Državni poslanec ie bil nad četrt stoletja.
Zginulega profesorja Juhasca s« dobili v budimpeštanski bolnišnici na oddelku za živčne bolezni.
Razstava nemškega cesarja. Ob letošnji berolinski mednarodni športni razstavi priredi nemški ccsar posebno razstavo, kjer razstavi vse lovsko orožje in orodje svojih prednikov.
Judovski trgovec z deklicami prijet. V Bochumu je prijela policija nekega juda, ki je izkušal, da izpelje v Bclgrad več deklic.
V Seino skočila jc 28Ietna umetnica Be-langere iz žalosti, ker ji jc umrla mati. Umetnico so rešili iz valov, a kljub temu jc obolela.
Star ljubimec morilec. V Parizu je umoril 13. t. m. zvečer neki 60letni mož svojo 50 let staro ljubimko, ker ga ni marala in ga je varala.
Člana francoske akademije sta postala dramatik Donnay in zgodovinar marki Segur namesto Sorela in Rousseja.
Nesreča. Med Block Islandom in Rhode Islandom jc zadel parnik »Larchmont« z ne-
kim drugim parnikom. »Larchmont« se je potopil. Kapitan »Larchmonta« je izjavil, da je imel 150 — 200 potnikov. Rešilo se jih je le 8. Večina potnikov je utonila, drugi pa so zmrznili bodisi v čolnu ali pa ko so plavali.
Zgorela tvornlca. Požunska tvornica jermenov James Lewyja je malone popolnoma zgorela. Škodo cenijo na četrt milijona.
Snežne žamete je povzročil jug na Tirolskem. Zeleznični promet med Inomostom in Hallom je bil nekaj časa oviran.
Tretja mednarodna vrtnarska razstava se bo vršil letos od 4. do 12. maja v Draždanah. Tu bo videti višek vrtnarske umetnosti.
Koliko vina se pridela po svetu? V Franciji se pridela na leto povprečno 48,000.000 hektolitrov. V Italiji so pridelali v minolem letu 32-5 milijona hI. V Španiji 17,000.000, v Rumuniii 4,650.000, v Algiru 3,900.000, v Av-stri i 3,100.000, na Ogrskem 2,800.000 na Nemškem 2,150.000, na Turškem 1,700.000 hektolitrov.
Vojaške vaje s skiji so se vršile v Nizkih Turah od 21. do 31. januarja. Udeležilo se jih jc 15 častnikov in 5 mož. Posamezni oddelki so morali večkrat v snežnem metežu in vihri mnogo trpeti. Mraz je znašal včasih 30° C. — Najvišji vrh, na katerega so prišli, je Senkart-spitzc (2250 m).
70-letnlco obhaja pesnik Viljem Jensen letos 15 februarja. V ta namen jc izdal njegov življenjepis Gustav Adolf Erdmann. Tu stoji, da je bil nekoč »v boju za kraljestvo« obsojen celo na štiri dni ječe. Te je prebil v trdnjavi na Hohenaspergu in jih prišteva med najlepše v svojem življenju. V tej ječi je tudi napisal pesem: »Die Schonheit des Daseins«.
' Iz slouanskeja sueta.
sl Slovaške ustanove. Ce kak slovaški rodoljub ustanovi štipendij, pusti ga upravljati od »Narodnega slovaškega, društva« v Ameriki, ker se boji, da bi r a mažarska vlada ne zaplenila. Kako morajo1 'Jiti še siccr Slovaki previdni, dokazuje sledeča opomba pri vsakem razpisu ustanove, ki .ic določena v podporo dijakov, učiteljev in pisateljev: »Imena tistih, ki bodo dobili ustanovo, se nc bodo objavila. To dokazuje, pod kakšnim jarmom ogrski Slovaki zdihujejo,
sl Razmere katoliških duhovnikov na Ruskem. Iz Varšave se poroča: Ruska vlada je naznanila, da vsi katoliški duhovniki, kioprav-Ijajo kakšno službo, za katero so plačani iz državne blagajne, morajo takoj službe sc odpovedati Vilenski škof Roopp je v pismu od govoril vladi, da ta ukaz ni pravičen. Škof Roopp biva sedaj v Peterburgu, in to bivanje je bržkone v zvezi s tem vprašanjem. Škof Roopp jc bil v vilenskem okraju izvoljen volivcem.
sl Odmevi iz stavke poljskih šolarjev na Poznanjskem. Prusko sodišče je obsodilo urednika »Gonca« na 100 mark globe, ker je nasvetoval stavko. V Zbošinju ie stalo pred sodiščem deset poljskih žensk, ker so razža-lile nemškega učitelja iu nasprotovale šolskim uradom. Dve izmed sta dobili dva tedna, štiri po en teden ječe, tri so bile posvarjene in ena je bila oproščena. — Sodišče v Inovraclavi je obsodilo delavca Greboviča radi tega, ker je razžalil pruskega učitelja na ulici, na šest mesecev v ječo. Učitelj pa, ki je zelo neusmiljeno pretepel otroka istega delavca, jc bil oproščen. V Naklu so iz gimnazije izključili tri dijake, ker njih bratje in sestre stavkajo v ljudski šoli. Zaradi istega vzroka so bili iz gimnazije v Hcimnu izključeni štiri dijaki. Velikim posestnikom, na katerih posestvu bivajo prebivalci s stavkujočimi otroki, bode pruska vlada bojda odrekla dovoljenje, dobivati poljske delavce iz Galicije in poljskega kraljestva.
sl Ogromen bankerot hakatistov. Iz Gdanskcga se poroča: Veliko nemško podjetje »Nordische Flektrizitats- und StahKverke« je napovedalo konkurz. Le-to podjetje je največje izmed takozvanih »Gossler Griindungen«, ustanovljenih v podporo ponemčevanja vzhodnih krajev Prusije, toda že izpočetka jc samo životarilo. Četudi je imelo veliko vladno podporo (blizu dva milijona mark), vendar ni ušlo katastrofi. Dolgovi znašajo osem in pol milijona mark, premoženje pa samo 200.000 mark, siccr pa ic blagajna prazna. V mestu vlada veliko razburjenje, ker 500 delavcev je prišlo ob delo. Na srečo med temi delavci ni nobenih Slovanov, akopram ic falirano podjetje itnclo predvsem naročnike iz Poljske in Rusije.
sl V Sofiji bodo zidali novo palačo za bolgarskega kneza. Narodno sobranje jc v to svrho dovolilo 500.000 levov.
sl V Bernu na Švicarskem predava zgodovino modroslovja nove dobe še mlada gospa dr. Tumarkina, ki jc rodom iz Rusije. Ker profesor Stein ni mogel v tem semestru predavanj prevzeti, oddal je ta predmet omenjeni ruski gospi, ki je doktorica filozof, in privatna docentinja bernske univerze. Kakor sc nekemu ruskemu listu poroča, ima gospa zelo mnogo poslušalcev zlasti ženskega spola.
sl Zanimiv prinos k zgodovini slovanske umetnosti. Na hrvatski umetniški razstavi v Osjeku je bilo lepo število umotvorov, razstavljenih od izključno domačih umetnikov. Mnogo umotvorov je bilo tudi prodanih, a kdo jih ic kupil? Seveda v prvi vrsti domači hrvatski kapitalisti in meceni — bi menil rodoljub, pričakujoč, da zna narod peniti svoje genije a motil bi sc. daleč bi se motil! Cujmo in glejmo, kdo so bili kupci hrvatskih umotvorov, izloženih na umetnostni razstavi v Osjeku: 1. Jelica grofica Narman Ehrcnfcls sliko od Crnčiča Val.; 2. Rudolf grof Narman Ehrenfels: Cikoš; »Trenkovi panduri«; 3. Rudolf grof Narman Ehrenfels: Medovič: »(troblje v Kninu«; 4. Dr. Dragotin Neumann (žid): Crnčič: »Nevcrin«; 5. Julij Sargcr (žid); Fran-
dovič: »Ruža«; 6. Julij Sargcr: Prcradovič: »Voče«Jsadje); 7. Emil Rosenfeld (žid): Fran-geš: »Cetiri godišne dobe«; 8. Dr. Rihard Kratiš (žid): Ivekovič: Študija »Graničar«; 9. Piazetta; 10. Weissmeycr (žid): Medovič: »Marina« I. Oskar Weissmeyer; Crnčič: Katit-panille. Med vsemi kupci niti jednega Slovana, pač pa sami — Nemci in nemški židje! -Hej Slovani, - sluge narodov!
Telefonska In brzojauna poročila.
I)R. LUEGERJEVA BOLEZEN.
Dunaj, IS. februarja. Dr. Luegerju se je danes obrnilo na bolje.
HAJDU IZPUŠČEN.
Budimpešta, 15. februarja. Uradnik Hajdu je bil danes iz zapora izpuščen. Njegovega dejanja ne smatrajo za tatvino ampak za prelomljenje uradne tajnosti.
ŠKOF UMRL KOT REVEŽ.
Budjejevice. 15. februarja. Tu umrli škof Riha nj zapustil nobenega premoženja. Stroške pogreba je plačal njegov brat.
CARDUCCI.
Bolonja, 15. februarja. Pesnik Car-ducci umira.
DRŽAVNOZBORSKE VOLITVE IN SOCIALNI DEMOKRATJE.
Gradec, 15. februarja. Na shodu štajerske socialne demokracije je govoril Schuhmeier ter zahteval, naj se vrše državnozborske volitve v nedeljo.
POGREBNE DRUŽBE NA DUNAJU.
Dunaj, 15. februarja. Sklenjena je pogodba, po kateri preidejo s 1. aprilom vse pogrebne družbe v mestno upravo.
BECK ODSTOPIL OD KANDIDATURE.
Dunaj, 15. februarja. Ministrski predsednik Beck je odstopil od kandidature v I. dunajskem volivnem okraju.
ŠEF ITALIJANSKEGA GENERALNEGA ŠTABA NE ODSTOPI.
Rim, 15. februarja. Šef italijanskega generalnega štaba, general Saletta je izjavil, da so vesti o njegovem odstopu neosnovane.
Met;iJi nologično poročilo.
Višina n.morjtia: 6 2 m, srednji zračni tlak 7 <6-0 mm
a *	Cbs opazovanja	Stanje barometra v mm	1 H»: - ezali, po. Celzija	tti, , Vetrovi	Neb«	.H E S
1 4	9. zveč.	35 6	1 8	sl svzh.	obl.	
15	7. zjutr-	73* 3	- 2 6	sl jvzh.	obl.	C 3
16	2. pop	738 8	- 0-8	sl. svzh.	obl.	
Srednja včerajšnja temp. - 1-7°, norm — o- 3°
Borzna poročila.
fKreditna banka1 v Ljubljani.
Kaloibem papirji.
majeva renta......
i*/, srebrna renta .... */, avstrijska kronska renta i*/. • (lata renta. . */. ogrska kronska , . , . •/. . »lata , . . 6'/. posojilo dežele Kranjska ",'/. posojila mesta Spljet . V/. , , Zader . I1///, bosn -herc. iel. pos. 190 i'/. Cešks dei. banka k. o. . '!. . , , i o t'/,•/, tast pisma ga! d. hip. b l1/«'/. P<>št kom. k. o t 10•/, pr l'/,7, tast. pisma Innerst. hr. 'Vi*/, , . ogr. cen. dei. hi 'V/. , „ , hip. bank« i V/, obl. ogr. lokalnih iel d dr V/, obl. Češke ind. bank« \'l, prior. Trst-Poreč lok. t'/, prior dol. iel. . , •/. . jui. iel. kup. '///t t1'.'/■ avstr. pos. ta iel. p o
Sr o i k e prečke od l 1860'/, ■
. . . 1»64 ......
tizska .....
cem. kreditne
I. •misija
> > • 'I* -t
, oftr hip. bank« . . .
srbske i frs. 100 — , turške	. .
lasillka	iriCki
kreditne	>,
nomoške
krakovske	„
Jublfanske
ii
ivstr. rud. krti« ,, »gi . tudolfove
ii
Dunajske kom. „
utne teleinice . Iriavne ieleznlce ivstr ogrske bančne delnic« Vv8tr. kreditne banke )grske „ „ ttvnostenske » . . ■remogokop v Mostu (Brttz) Upinske montan . . 'raške iel. indi druiba (ima-Mur&nyl	. .
Crbovljske premog, druib« Ivstr. oroine tovr druiba 'laška sladkorna druib*
•llai.
C. kr. cekin 10 trana, 10 marka Severeigna tfarka
.»ški bankovci < ihltl Dolarji .
februarja 1907	
Denar	Blago
9« 15	9935
100 0	100--I0
H9 Ift	W9 35
17 25	11745
9 -oo	95 8«
114 15	114 3;
99'S .	100 to
13 3	13 6»
:18 40	100 85
&9 7o	!00 V0
99 i^O	99 '0
!0 3«	99 60
1 0 30	<01 26
u6 -	107 —
100 —	toi -
100 -	10<>-2 j
100-	t! 0 40
100-	101
100-28	<01-16
?9"9<	
•O «r	
31475	316 75
l< 0 66	1 65
lnfi'40	157 40
6 6o	268 KO
61 50	163&0
473 -	308 --
2t<3 25	?9 "25
6t	26 50
101	08-
170 /i	.71 75
2-60	24 50
45- -	«6-
80	CO -
93	-
5	3 -
«7	«9 -
>8-26	30 25
66	60
83	90-
497 25	607 25
61 40	165 40
>8	X9 —
'66	776 -
*8vf.O	6>9 50
*Hf> 60	836 50
2 « ru	2-6 25
> 3 -	767 -
62»	625 —
2645 -	26 6
-1 26	<72 25
284 60	290' -
66	t 6«7-
49-	150 60
h	40
v(9	19 12
m«	23 f8
4	. o8
11 5?»	1 ir'2»
• 40	96-61
3- SM 2 t. 425	
• 4	1 5-
Preklic.
Jaz podpisani Jos. Ozimek, zasebnik iz Dolenjevasi pri Ribnici prekličeni svoje obrekovanje v Domžalah o gospodu Jos. Arkotu, trgovcu v Ribnici radi acetilenske razsvitljave v Domžalah.
KAMNIK, dne 8. svečana 1007.
307 l-i	Jos. Ozimek.
Tulnim srcem naznanjamo viem sorodmkom, prijateljem in znancem pi ežalostno vest, daje naša predobia mati, oziroma tašča in stara mati, gospa
Barbara Ferlinz
vdov. Svetič roj. Ločnikar
hišna posestnica in bivša trgovka v Kamniku.
po dolgi in mučni bolezni, večkrat previdena s svetimi zakramenti za umirajoče, v 80. letu starosti danes ob 11. uri dopoldne mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb se bode vršil v soboto, dne 16. svečana t. 1.. oh 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Šutna št. 46, na pokopališče na Žalah, kjer se bodo zemeljski ostanki položili v rodbinsko r«kev,
Svete maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah.
Blago pokojnico priporočamo v prijazen spomin in pobožno molitev.
V Kamniku, 14. svečana 1907.
313
Žalujoči ostali.
Na željo rajnice se venci hvaležno
f
Ana Burgar naznanla v svojem in imenu svojih otrok Matevža, Ivana, Franca in Mici prežalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog in oče, gospod
Matevž Burgar
posestnik
previden s sv. zakramenti za umirajoče, po kratki mučni bolezni, v i4. letu starosti včeraj, drč 14 februarja ob 3. uri zjutiaj u irno zaspal v Gospodu
Pogreb dragega rajnika se vrši v soboto lh. februarja ob uri zjutraj iz hiše žalost v Gornji Šiški, na farno pokopališče v Št. Vid nad Ljubljano, kjer se bodo opravile tudi sv. maše z^dušnice.
Blagega rajniva priporočamo v pobožno molitev.
Gornja Šiška, 15. februarja 1907.
Zahvala.
Za sočutje, tolažbo in obiske našega ljubljenega sinčka
Jankota
najtoplejšo zahvalo predvsem preč. gosp. kaplanu Al. Vo'c za ves trud. Nadalje priblagi gospodični učiteljici Terezini Skul za krasni darovani venec, in sploh vsem, ki so se pogreba udeležili.
Šmarje pri Ljubljani, dne 12. februarja 190.'.
&F
N N N N N N N M
%3L
m
Ji?'! i i Uv Mmm
mM
! j If --M| J
Ml ;\vJ$K
fc^i-i' ni.	t
Preprodajalci popust'i
„Hndropogon"
(Iznajditelj P. Herrmann, Zg. Poljskava.)
ie najboljše, vsa pričakovanja piekašdjoče sredstvo za rast las, kiitero ni nikako slepar.-tvo ampak skozi leta z nenavadnimi uspehi izkušena in za'amčeno neš«o.il i>'a tekočina, ki zabrani
izpadanje las in odstrani prahaje. Značilno je, da se pri pravilni iabi že čez 4 do 5 tednov opazi mučna rast las, kakor tudi brade, n imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno barvo. - Mnogoštevilna priznanja- Cena sxklenice 3 krone. — Dobi se v vseh mestih in vičjih krajih dežele.
Glavna zaloga in razpošiljalev v Ljubljani pri gosp. VASO PETRIČIC-u.
V zalogi imajo tudi gg-: U. pl Tinki rzy in Anton Kane v Ljubljani, M. Rant in Ant. Adamič v Kranju in lekarna „pri angelju" v Novem mestu.	8/3 62—3"

Svarilo!
Vsakogar, kateri denar ali druge denarne vrednosti brez moje vednosti in brez mojega dovoljenja na kak način na moje ime izroči, svarim, da ni* sem v tem slučaju plačnik. Tudi za druge dolgove kakorkoli si bodi na moje ime, ne prevzamem v zgoraj omenjenem slučaju nobene odgovor-nosti.	3-1
Avgust
imetnik tvrdke Joh. A. Ha^tmann.
Graščinski oskrbnik
Za svojo graščino Zalog pri No* vem mestu iščem za takojšnji nastop uradnika-voditelja. Dotičmk mora dokazati svojo popolno sposobnost ter biti vešč slovenskega in nemškega jezika.
Ponudbe z zahtevo plače in prepisi spričal naj se pošljejo na naslov: Jos<p Reiner, Dunaj, IX./I, Maria-Teresien-strasse 9.	ao9 3-1
| Ravnokar je izšel J

Hi ioarjev flt|ll*Mi najnovejši
naslovnih'
228 10 -6
uradov, društev, tvrdk in zasebnikov deželnega in stolnega mesta LJUBLJANE ter vojvodine Kranjske.
Ta najnovejša vsem uradom, trgovcem in zasebnikom ne-nlih dno potrebna knjiga obsega na :) t p.»lah velike oblike nad loo.ooo naslovov industrijcev, uradov, duhO'8č>ne, uči-teljstva, obrtnikov itd Ljubljane in cele Kranjske in je edina to vrste.
Gena IO kron, po pošti 30 vin. več. — Naroča ee v zatožni knjigarni Drag. Hribarja v Ljubljani.

•'A	s'V ».'V "^'.V
-VV NW. VY«'.V <' V
'v^-m^t-
<T(. J« vVfl' ----
VV /V<w < VV < A'' v V < >Y'VY «'
>w. </.v </v v- >v <\w. vv ■i~> •/-.< ■/--.<
Velika zalosa
OD
Solidno blaso
OD
Zmerne cene
mmwsmm mmmmmw
VABILO
na
XI. redni občni zbor
„Konsumne$a drustua u Starem lr$u pri Ložu,
vpisana zadruga z omejenim poroštvom", ki se bo vršil
v nedeljo, dne 3. marca 1907, ob 3. uri popoldne
v društvenih prostorih.
Spored:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Polaganje računov.
3.	Odobrenje računov.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Prememba pravil.
7.	Poročilo o izvršeni reviziji.
8.	Raznoterosti.
K	obilni udeležbi vabi p. n. člane
sto i	i	odbor.
Z enonadstropni hiši
se prodasta pod zelo ugodnimi pogoji — Več pove lastnik na Trnovskem pristanu St. 14 v Ljubljani. 284 i—t
K I io«- los
Leopold Tratnik
Ljubljana, St. Petri cesta 11
priporoča visokočaatiti duhovščini in cerkvenim predstoj-ništvom svojo najstarejšo tvidko za izdelavo cerkvenih po.od in
orodja. Vedno velik, zaloga. Prečastiti gospod! . Ako kaj potrebujete ali nameravate napraviti prosim Vas, blagovolite mi pisati in takoj pošljem vMorce. Stare reči popravim, potlatim itd.
Velika zaloga alcktr. mli In kip.rakih dal.
Mesarski

»—vajenec
se sprejme pri Vinko Podlesniku, mesarju v Planini, Notranjsko
i—i ■»»'» i % »
Odda se služba
cerkovnika in organista
v Komendi. Nastopiti je o sv. Jurju — Natančneje se izve pri župnem uradu v Komendi. 303 3—1
Sobotna izdaja
»Slovenca"
stane celoletno
K 7-—
Naroča se pri uprav-ništvu v Ljubljani.
„CAS"
znanstvena revija, izhaja 10 krat v letu in stane po 5 K na leto. Naročnino sprejema upravništvo v Ljubljani.
priporoča
v največji izberi Katoliška
tiskarna Ljubljani
za župne urade
so vedno v zalogi v upravi „Slovenca".
Kuverte š firmo, - - pisma, - -■ račune itd. -
izvršuje natančno po : naročilu : : Katoliška ; : tiskarna : v Ljubljani.
Leposlovni mesečnik
99
Dom
in
Svet
33
| stane za celo leto 9 K. — Naroča se v Ljubljani.
Stanovanji
obstoječe iz 2 ali 3 sob s pritiklinami se odda za majski termin. — Več pove Alojzij Vodnik, kamnosek v Ljubljani, Kolodvorske ulice.	j-2
Najvišje odlikovanje na mednar. razstavi v Mi- ) lanu 1906 1 avstr. razsod.
Zahtevajte vedno, kadar kašljate, ste hripavi ali so se Vam zasle-zila dihala
salmijakove pastile >
lekarja PICCOLI-ja v Ljubljani, )
ki v vseh naštetih slučajih izborno učinkujejo. 2745 III c
1 škatlja 20 vinarjev, 11 škatelj 2 kroni.
Zunanja naročila iz ršuje najtočneje lekar Piccoli v Ljubljani, Dunajska cesta
Podružnica s v Spljetu. s
Delniška glavnica: : : K 2.000.000. e s
m M Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani.
priporoča k žrebanju dne I. marca 1907:
Promese na Dunajske komunalne srečke a K 15 50, glavni dobitek K 400.000 Dalje srečke bazilika kurz circa K 25,	„ „ „ 30.000 53_23
„ ogrskega rud. križa kurz K 30.	„ „ „ 30.000
Podružnica : v Celovcu, a
: Rezervni fond t t r : : K 200.000. : : i