Leto XXVI. Poštnina plačana v gotovini Lendava, 10. sept. 1939. Štev. 37. SLOVENSKE KRAJINE NOVINE Vredništvo v Lendavi hš. 67, uprava v Črensovcih, Slov, Krajina. Letna naročnina v državi 30 Din., me- sečno 2.50 Din., v inozemstvi 72 Din., mesečno 6 Din. z M. Listom letno 100 Din. Na sküpni naslov pri širitelaj v državi je letna naročnina 24 Din,, me- sečna 2 Din. — Plačati se mora naprej. Štev. položnice 11806. Rokopisi se ne vračajo. — Cena oglasov: Cela stran 800 Din,, pol stran 400 Din. i tak niže Poslano med tekstom vsaka reč 2 D. mali oglasi do 10 reči 5 Din, više vsaka reč 1:50 Din. Hrvatska banovina. Kak smo že poročali, so se tisti kraji v državi, gde vu ve- čini prebivajo Hrvatje, zdrüžili po uredbi kralevskih namestni- kov v edno banovino, ki se zo- ve Hrvatska banovina. Ta banovina dobi ednoga bana, ki ga vsikdar krao ime- nüje i bo sama sebe uprav- lala, vodila, nametavala dače, sklenjavala zakone, imenüvala Vučitelstvo i uradništvo zvün tis- tih, ki so v državnoj slüžbi i zvün zakonov, ki se tičejo cele države. S tem so bratje Hrvatje dobili tisto, za koj so se 20 let borili. Pri toj borbi so njim naj- bole pomagali Slovenci. Gda se je ustanovila Jugoslavija, so Slo- venci zahtevali že te pravice Hrvatom i Slovencom v ustavo- tvornoj sküpščini. Njihov pred- log je prepadno zavolo toga, ka te Hrvacki poslanci neso prišli v parlament. Sledkar, gda so prišli v parlament i bili na vladi, neso zahtevali aotonomije. Prišla je zatem strahovlada Živkovičo- va i dosta krivic je mogo tak slovenski kak hrvacki narod pre- trpeti. Voditela oba naroda, dr. Maček i dr. Korošec, sta bila zapre- tiva. Obema je te postalo jasno, da se bonta, kda se reška voze, za aotonomijo svojega naroda. Dr. Korošec je to napravo vu vladi, dr. Maček zvün vlade. Pri lan- skih volitvaj se je v Ljubljani jasno i glasno razglasilo, da se zahteva aotonomija za narod slo- venski i hrvatski, da se zahteva ednakopravnost Srbov, Hrvatov Slovencov v državi. Dr. Korošec je iz vladni stocov vsikdar za- govarjao pravice vseh treh na- rodov i delao za sporazum med Hrvati i Srbi. Včakao se je sada svojega prizadevanja. Po njego- vih mislih i želaj je delao dr. Dragiša Cvetkovič pri pogajanjaj, z dr. Mačekom i pripelao razgo- vore do sporazuma. Slovenska banovina je že od začetka obstojala, trbelo je napraviti ešče hrvatsko. Ta že tüdi stoji. V obe trbe zdaj vpe- lati široko samoupravo, od štere guči odlok od sporazuma, pa bodo trije narodi Jugoslavije to okrepili do nevidne moči. Naš mali list je vsikdar zagovarjao sporazum z Hrvati. Pred dobrimi tremi leti, gda sta prišla z voze voditela sloven- skoga i hrvatskoga naroda i je dr. Korošec prevzeo po- sle notrašnjega ministra, smo v Novinaj jasno napisali, da Slo- venci ne smejo biti stena, ki bi ločila Srbe od Hrvatov, nego most, ki bo pripelao vküp oba brata“. I to se je zdaj zgodilo. Urednik Novin so ešče v posebnoj vlogi prosili min. dr. Korošca, naj li dela za sporazum z Hrvati. Isto se obračali tüdi na drüge vplivne može v Sloveniji. Dosegnjen je i z mirnim pa raztegnjenim srcom povdarjamo, da Slovenska Kraji- na je svoje včinila v tom po- gledi tem bole. ar je vsa dü- hovščina narod vodila v brat- skoj lübezni i nikdar v sovraštvi. Ščete mir meti, se boja rešiti? Ščete. Je žela zadosta? Ne. Bog je Bog mirü, njegova mati, Preč. Devica Marija je kralica mirü. Oba mata v rokaj mir sveta i ga tomi ponüjala. Po- nüjala ga sveti razvüzdanomi: tisto živi, mir dobiš ! Ponüjala ga sveti pijanomi: Strezni se i mir zavlada na tebi ! Ponü- jala ga brezvercom, brezbožni- kom: Podvržite se vsegamogoč- nomi, od šteroga vam svedoči vaše lastno srce, pa mir zadobite ! Ponüjala ga bogatašom: Odprite svoje kinče siromakom i vmiri te lejko vživali vse ka vam ostane ! Bojna spreobrna svet v rü- ševine, konča živlenje milijonov i vniči lübezen. Če vničimo srd v sebi, če zadužimo greh v sebi i če porüšimo v sebi zidino gi- zde pa s poniznostjov poklek- ne mo pred Boga i ga prosimo po Mariji za mir, ga dobimo. Sveto živlenje po veri i goreča molitev sta sredstvo za ohrani- tev mirü. Brez teva ga nikše kon- ference na zasigurajo. Gdansk priklüčen Nemčiji. Med Polskov i Nemčijov se je začela bojna. Nemški državni zbor je Gdansk (Danzig) priklüčo Nemčiji. Vse podanike slobodnoga mesta je sprejeo za nemške državlane. Pri toj priliki je kancler Hitler ome- no, da se je obleko v vojaško obleko, prosto šče živeti, tak naj živejo vsi Nemci i vojaške ob- leke ne dene dol, dokeč ne zmaga Nemčija. Povedao je, da je an- gleški predlog čakao pooblaš- čenca Polske, da pride na po- gajanja. Ar ga dva dni ne bilo, nemška čast ne dovoli, da bi duže čakao, ide v boj. Ne pozna te reči: predati se. Če on spadne, naj bo kancler Göring, če te, naj bo Hess, če te spadne, naj se zvoli najbole junaški Nemec za voditela. Nemčija sama ide v boj i zmagala bo. — Krakov, Čen- tochovo, Marijino romársko me- sto i v Šleziji kraje, sküpno 17 mest so nemška letala bombar- dirala prvi hip i sledkar več. Mrtvih je 2500 nedužni lüdi. Prvi Nemški napad so Polaki odbili. Srditi boji se začinjejo. Razgled po katoličanskom sveti. Vatikansko mesto. Sv. Oča Pij XII. je blagoslovo po- vekšati Zavod sv. Jeronima v Rimi, v šterom se vzgajajo hr- vatski duhovniki. Sv. Oča je iz- razo, da so njemi dragi vsi takši zavodi, v šterih se vzgaja dü- hovniški naraščaj, ki potem v domovini delüje med svojimi rojaki. V povečani zavod sv. Je- ronima, šteroga rektor i apoš- tolski protonotar je Mons. dr. Juraj Madjerac, se bodo sprimali tüdi duhovniki iz tistih škofij, iz šterih se do zdaj neso mogli zavolo pomenkanja prostora. Italija. Na Velko mešo se je vršo v Taranti dijecezanski kongres, šteroga je pozvao mestni škof Mons. Bernardi i za štero- ga je dosta delalo mladinsko drüštvo sv. Vincencija Pavlan- skoga „Stella Marisˮ. Namen toga kongresa je bio, da se mornarom trgovske i vojne mor- narice omogoči poslüšati sv. mešo i sprimati sv. svestva. Češko-Moravski protek- torat. Praški nadškof kardinal Karol Kašpar je poslao svojim vernikom dve važnivi pastirski pismi. V prvom govori o vzvi- šenosti dühovniškoga pozvanja, o pomenkanji dühovnikov i po- zavle starše i dühovnike, naj se pobrigajo, da se spopunijo raz- redčene vrste dühovnikov. Versko živlenje naroda je mogoče ob- čuvati samo te, če je dosta dob- rih dühovnikov. V drügom pismi govori o krščanskom zakoni, ki ne samo navadna pogodba, nego svestvo. Omenja veliko število ločitev zakona i pravi, da se to dogaja zato, ar nega žive vere. V zvezi s tem je tüdi malo šte- vilo rojstev. Obe pismi sta zbü- dile veliko zanimanje pri narodi. Španija. Za časa držav- lanske bojne so komunistične „četeˮ rüšile cerkve zato, ar so One znamenje krščanske premi- nočnosti i zdajšnjosti i ar je v njih narod potom svestev dobivao moč za vztrajnost v veri i kre- posti. Španija je dala vnogo mantrnikov, ki bodo za vzgled poznejšim rodovom. Iz toga se vidi, da je Eucharistični Kristuš davao moč jezeram, ki so dali svoje živlenje za vero. Sv. meše so se slüžile v privatni hižaj i tü je bilo shranjeno sv. Oltarsko Svestvo, da so se mogli verniki vsaki čas okrepčati s krühom močnih. Dostakrat se je zgodilo, da so tüdi ženske raj dale svoje živlenje, kak da bi izdale sov- ražnikom, kde je skriti Eucha- ristični Kristuš. Finska. V Helsinki se je sestala „Svetovna liga proti sve- tovnom! sovražnikiˮ, t. j. alko- holi. Na kongres so prišli poleg domačinov še zastopniki iz Pol- ske, Litve, Italije, Francije, Švice, Nemčije i Holandske. Kongresa se je vdeležo tüdi zastopnik sv. Oče. Govorniki so pozivali ves svet na borbo proti prekmernomi vživanji alkohola i proti njegovim nemoralnim posledicam. Sv. Oča je kongresi poslao svoj apoštol- ski blagoslov. Vera Paula Claudela v Boga. V reviji „Seus chrétienˮ je bio objavleni članek, kak je brezverec Paul Claudel prišeo do Boga. Meo je velke borbe i iskao Boga pri raznij modros- lovcoj v tistom časi, a ti so njemi ga ne mogli dati. Ednok pa je prišeo v cerkev Notre Dame, gde ga je pri spevanji dečkov zagrabila silna genjenost srca. V tom nagnjenji je postao veren i začno moliti Boga, ki je bio Bog lübezni, Jezušek sv. noči. Sled- kar je preživlao Claudél velke düševne boje. Dosta sküšnjav je meo, ka Boga nega. Pa bojom i sküšnjavam sveta se je proti po- stavo i najšeo končno onoga Boga, ki vsikdar podpira lüdi s svojov veliko močjov i je zato najvekša Dobrota. Španija proti preklinjanji. Guverner Madrida je dao na- redbo proti javnomi preklinjanji, da bi se lüdje odvadili te grde razvade.Obnovila se je tüdi zveza za pobijanje kletvin, štere člani se zavežejo prijazno, opomniti vsakoga, što bo preklinjao, kakša grda i za narod poniževalna je ta razvada. Katoličani v Avstraliji. Kat cerkev v Avstraliji stalno raste. Zdaj ma že 23 püšpekij z 1,225.000 katoličanci, šteri sami vzdržav- ao iz svojega cerkve i šole. Sporazum Sporazmili so se bratje, sladka to je istina — Konec dvajstiletne svaje... * * * Odprla se vretina, ki lübezen bo globila, versko slogo bo krepila, meje naše potrdila, mlad’ga krala veselila, podanike osrečila... Srečna bode domovina... Srbi bratje, kak Hrvatje so Slovencom... En je vseh dom: Jugoslavija! Naša zidina! Naša trdnjava! Naša Obramba! Naše veselje...! Vseh nas so želje: Velika bod’! Vodi te Bog! Mir si ohrani v vsakom hatari, k miri povabi narod pač vsaki! Za to odebrao Večni te... O, spuni žele njegove! Živela Jugoslavija, Predraga naša zemlica. Srčen. Anglija i Francija v bojnom stanji z Nemčijov. Anglija i Francija sta zah- tevali od Nemčije, naj pozove svojo vojsko nazaj z Polske do 11. vüre, odnosno do 5. popol- dne sept. 3. Če toga ne včini, nastane bojno stanje med njima i Nemčijov. Hitler je na to dao vojski nalog, naj li ide naprej. S tem se je začelo bojno stanje med 4 državami. Roosevelt proti bombardiranji odprtih mest. Kak je predsednik Se- vernoamerikanskih Zdrüženih držav zvedo, ka so nemški bombniki metali bombe na odprta Polska mesta, je po- slao odločen poziv vladam Nemčije, Polske, Anglije i Francije i proso nujnoga od- Madjarska Vlada nepristranska. Madjarska vlada z ve- seljom naznanja, da kak Ju- goslavija tüdi ona se v boj ne bo spüščala. Italija ne bo Šla v boj. Italijanska vlada je izja- vila, da se boja ne vdeleži i bo samo gospodarsko podpirala svojo zaveznico, Nemčijo. Tüji radiji se ne smejo v Nemčiji poslüšati. Nemška oblast je pre- povedala poslüšanje radija iz drügih držav. Ki bi se proti toj odredbi zagrešio, se vrže Anglija, Švica, Madjarska, Francija mobilizirale, Vse štiri države so odredile popolno mobilizacija. v vozo, če bi pa raznašao, ka tüji radiji sporočajo, se bo osmrto. Bolgarija i Romunija ne- pristranskivi. Obe državi sta dale izjavo, da se v boj ne spüščata. govora, naj se odprta mesta ne bombardirajo, ar bi s tem stojezero nedužnih lüdij prej- šlo, žen i dece tüdi. Nemška vláda se zagovarja, da je samo vojaške reči bombar- dirala v odprtih mestaj. 2 NOVINE 10. septembra 1939. Ka pišejo vogrske Novine od kongresa Kristuša Krala v Ljubljani. Vasvármegye lista predgovor. Šestoga K. K. kongresa slav- nosti so se vršile v glavnom mesti Slovencov v Ljubljani, v nekdaš- njem Laibachi julija 25.—30. Vdeleženci kongresa so se zbi- rali iz vseh delov sveta. Celo s Kitajske je bio škof. Globoko verni Slovenci so se kak dozdaj nikde ne, poklo- nili Kristuši Krali. Ti ladajo v Jugoslovanskom kralestvi z ob- širnimi upravnimi pravicami, ar se njihov jezik tak razliküje od srbskoga, da se ne moreta ra- zumeti. Wenckheim Friderik, grof, apát z Jaáka, je bio tak dober, da je dao našemi sotrüdniki poročilo od slavnostih kongresa, šteroga se je vdeležo z g. dr. Szendy [Ladislavom, dekanom i župnikom. Od Szombathelya do Ljubljane sta napravila 300 ;km. dugo pot z aotom, največ po vijugastih valovitih serpentinaj, ka samo spomin na potüvanje! jiva bo dugo napunjavao s stra- hom, a neprijetnosti potüvanja njima zbriše vsikdar i vsepov- sedi tisti zvünredni düševni pri- kaz, šteroga delnika sta postala vu vrstaj kongresnih slavnostih. Poročilo apata, grofa Wenckheim Friderika. Edno milijono broječe slo- vensko lüdstvo je v svojem 70 jezero prebivalcov broje- čem glavnom mesti takšo slavnost priredilo Kristuši Krali, kakše zmore samo najplemenitejše, praktično i zavedno katoličanstvo. Tisto zavedno, praktično katoličanstvo,štero se zna tak poganjati pred Zveličarom sveta, ka notrašnjost njegovoga poklo- na odpravi vsako zemelsko mejo med človekom i človekom: siro- mak i bogataš, prosti človek i velezmožen gospod ostaneta edno : z detinskov poniznostjov poklekneta pred Stvoritelom. Svéckij lüdij vdeležba v slüžbi Cerkve: Katoliška ak- cija, je bila vodilna miseo kongresa. Okoli toga predmeta se je sükalo vso delo Kongresa. To so naglašali govori, to so pov- darjale slavnosti. Kardinal Hlond, primaš Polske, je bio odposlanec pape na VI. K. K. kongresi, v Ljubljani. Cerkvene, vojaške i civilne oblasti slovenski predstavniki s prostim narodom so ga sprejeli tak, kak more v verskom čütenji popolnoma zdrüžen narod spre- jeti odposlanca sv. Oče, zastop- nika sv. Oče. Kardinal Hlond je v petih jezikaj — v telkih jezi- ki je govoro na pozdrave — komaj najšo reči, z šterimi bi verno mogo tolmačiti düševno veselje, štero njemi je spravo sprejem. Prvi den kongresa je bio deci posvečeni. V sedemdeset jezer broječe ga slovenskoga glavnoga mesta stadioni, šteri ma 40,000 sedežev, se je stiskavalo stojezero lüdi pri dečinskoj meši, pri šteroj je Rožman, ljubljanski knezoškof, globoko zasnovane reči položo v poslüšalce, gda je z nagovo- rom dečinska srca pripravo na pobožni sprejem Najsvetejšega, iz najodalnejših kotov Slovenije se je zbralo po posebnih vlakaj, aotobusaj, potačaj, peški dvajseti jezero dece, da da poslüša dečinsko mešo i petnajsetjezero se jih je pre- čistilo. Šestdeset dühovnikov njim je delilo Oltarsko Svestvo. Slovesnost se je vršila drügi den. V velikanskom stadioni ni za podplat ne bilo praznoga mesta, gda so na za trijezero, oseb pripravlenom odri vprizorili boj sv. Mihala nad- angela i šatana za človeče düše. Pooseblenec sv. Mihala še je z dvesto kerubini podao na boj. Prek od njega na vrhi de- set metrov viskoga törma je stao šatan z svojov peklenskov vojskov. V debeloj kongresnoj knižici, štera je slüžila za prosti vstop, je bila popisana cela igra, i vsi gledalci so se pritegnoil k igri. Ggda je nastopno sedem glavnih grehov i so začali skü- šavati Kristušovo čredo, je iz stojezerih grl zagrmelo: ne pri- volimo. I gda je gizdavi šatan prevzetno začao glasiti, da Kris- tuša premaga,je med glasom trom- pet stojezero vüst spregovorilo: Kristuša- ne boš premagao. Nedopovedliv prizor je nü- dila ta od stojezero gledal- cov uprizorjena igra, v šteroj se je besedilo menjalo z cerkvenimi pesmami. Kristušo- vo i Marijino slavo je glasilo stojezero lüdi proti vsem sküš- njavam i proti vsem pretnjam šatana. I gda se je že tak vidlo, ka je šatanova zmaga neizogibna, v hipno smrtno tišino zakriči en glas: — Ne bojte se, tü je novo po- kolenje! Na to, kak na čarobni vdarec od vseh krajov sveta ide- jo z gorečimi baklami proti vojsküjočemi še- regi sv. Mihala: v ministranske boleke oblečena deca, deklice v krasnih narodnih nošaj, vitki mla- denci: katoličan- skih moških mla- dinskih drüštev kotrige, cvetoče deklice: katolič. dekliških drüštev kotrige, i gda se vsi znajdejo na igrišči, je šatan zakričo: Zgübo sam bit- ko! I zgübo sé je v temo törma. Mesto njega se je prikazao v tör- mi diven mladi par v krasnoj pisanoj narodnoj noši: kak zna- menje zakona. I Kristuš Krala himno je spevalo stojezero lüdi v zahvalo za re- šenje. Matija Balažic: Na križopotji živlenja. Takši podrk je nástao po konikaj, da so deca i celó žen- ske šče z žlicami v rokaj pribe- žale od stola gledat. Protje v plotaj je praščalo, gda so trgali pa mikali količe. Janček pa Lipič sta srečala to čuporo i naletela ravno na dečke, ki so šče meli količe v rokaj. „Kama se vam pa tak mü- di?ˮ je začüdeno pitao Lipič dečke, šteri so ravno vsi zasop- leni pribežali mimo. „Tresni ga, tresni, da ne bo zijao!ˮ je nešče zbrekno i šteo s količom drapnoti Lipiča. Lipič se njemi je komaj ogno telko, da ga je samo nekelko prasno po hrbti. „Rožo vam vašo,ˮje pra- vo Lipič, zasrbele so ga dlani i že je skočo k ploti, da bi zmek- no količ. Janček ga je komaj zadržao. „Püsti nimake, da se tam ne opečéšˮ, njemi je dopoveda- vao Janček. „Maš prav,ˮ njemi je po- trdo Lipič, gda se je nekelko pomiro i si spotro prve čemére. „Tej norci drügoga dela ne- majo, kak da brüsijo podplate od pinteša do pinteša i se bijejo, da šče pošteni lüdje nemajo mira pred njimi.ˮ „Vidiš, Lipič,ˮ je pravo Janček, gda sta šla dale, „kelko vina se je že spiló po takših hižaj, da bi najhitrej Müra moste podirala pa trgala, če bi vse to vi- no, ka se je tü spiló, zlejalo v njo.ˮ Gda so se prignali dečki vö z vesi, so šče samo psi lajati za njimi. Mogoče so šče očevje šte- romi premislili čonte, rekši, za- kaj se brati s takšimi božnjaki, šteri na milom sveti ne vejo drügoga dela, kak zapravlati pe- neze za tisto kislico, gda se leh- ko doma bôšega nažlépleˮ do mile vole. To se je dalo viditi na drügi den po razpraskanih obrazaj pa krvavih lisá po licaj. Kak so ženske sprijale moške do- má, zakaj denok se mešajo med takše pijance, si lehko mislimo. Te večér nemirna ves du- go ne mogla zaspati. * Napije. ** Brlizga. X. Leto je minjavalo. Vroči dnevi so bežali, kak da bi je preganjale noči. Nastopila je lepa jesen brezi vihérov pa nagloga deždža. Niti najmenši oblaček ne zasenčo modrine jesenskoga nebó. Sunce je svetlo sipavalo svoje trake, čeravno je den za dnevom slabela njegova toplota. Listje je pomali začnolo vdab- lati rjavo farbo i po logaj so se čiduže bole preminjavale farbe. Po drevji se je že začnolo osi- pavati listje. Noči so bilé hladne i bole kmične kak poleti; skoro mrt- vačko tihe, i samo včasih je to tihoto znao pretrgati glas sove ali čuka. Lepa, nasmejana jesen se je naselila v ves pa na ravnico. Lüdje so med juvkanjom pa spe- vanjom začnoli trgati kukarco, ki so jo bole rano posadili, jo zvažali na žmetno naklajenih kolaj domó i jo lüpali kesno v noč. Jesensko sunce, čeravno ne več tak toplote božalo razdra- pane njive, gde so skopali krumple; krave so se pasle po senožetaj vse vkriž. Vejke na sa- doveno! drevji so se prignole od žméčave zreloga sada, da so sadovnjaki dišali po zrelom sadi. Mehka zadovolnost je obi- nola lüdi, šteri so se paščili s kukarčnov trgatvijov, da se ne bi znalo to lepo vreme prlé smesti. Tisti den Jančeka ne bilo doma. Šô je na obisk k pliva- noši v sosidno faro. Samo mati je bila doma, oča pa Miškec sta prašila v Mirišči. Mati je krpala nekše jope pri stoli v hiži. Jesensko sunce je metalo zadnje trake v hižo, da so se delale svetle lise po podi pa po steni. Materine roké so krpale, a njene misli so se müdile pri Jančeki. Kak njoj je od veselja vsikdar bilo srcé, gda si je zmis- lila, kak ga bo obprvim vidila v dugoj reverendi i belom, trdom koleri. Že ga vidi pred oltarom, kak obprvim podigne pravo Kristušovo Telo i kak glasi lü- dem reč božo. Drüge ženske jo bodo s skuznatimi očmi milü- vale i jo dičile: Blažene tvoje prsi, ki so nadajale toga novo- mešnika!’ Tiha radost njoj je sijala iz oči pa z obraza. Ve je samo zato tüdi živela pa trpela pomenkanje, da bi ednok doži- vela falaček sreče, štero naj bi njoj podelo Bog. Ve je za njo, mater, pa tüdi za očo, najvekša sréča na zemli, če moreta pri- pelati svojega sina pred boži oltar. Naj njoj samo lübi Bog ne prikrati dnevov, da se bo mogla včakati toga presrečnoga dneva. Zaprla je za časek zimice, njene misli so hodile daleč v prišestnosti. Rdečkasta svetloba je napunjavala hižo. Te so hižne dveri na rahi zaškrtale i glava Salajove Manke se je prikazala med dverami. Plašno se je zglednola po hiži prlé kak je zaprla dveri za se- bov, kak da bi se koga bojala. „Falen bodi Jezuš Kristuš,ˮ, se je poklonila i stopila k stoli. „Na vse veke,ˮ se je pre- , dramila mati iz svojih misli. Viš, pa sam te ne vidila, gda si šla mimo okna.ˮ Zmenola si je oči. „Ne sam šla po cesti, liki odzaja po ogradaj sam šla. Šla sam na Strmec po nekše zelje, pa vidim v vaših gredaj šče mlado šalato i sam si mislila, da naši moški radi jejo šalato, kühati ne vem kaj i sam stopila malo k vam, če bi mi šteli dati . dva grma šalate,ˮ je lagala. „Pa malo si vsédem prlé, tak delam pa hodim ves boži den, (ja se že komaj na nogaj držim.ˮ Gle- dala je, kama bi se vsela i po- tegnola stolec za sebov k stoli, ne da bi čakala na ponüdbo. „Tak, tak, sédi si malo,ˮ njoj je pravila mati. „Šivlete kaj novoga?ˮ je pitala Manka. Kongres Kristuša Krala v Ljubljani: Stadion na glavni den kongresa pred začetkom predpoldnešnje slüžbe bože. 10. septembra 1939. NOVINE 3 Te podobe je nemogoče zbrisati ni en hip v živlenji tis- tomi, ki jo je vido, niednomi človeki ne, ki se njej do konca veselio i jo je do konca vživao. Drügi den pri zaklüčnoj pobožnosti se je pali zbralo stojezero lüdi na stadioni. Kardinal Hlond, odposla- nec pape, se je v polskom, fran- coskom, nemškom, i slovenskom jeziki poslovio od pobožnih Slo- vencov. Popoldne se je od različ- nih krajov mesta znova vlevala vnožina naroda na stadion. V raznih sküpinaj je zastopana bila narodna noža vseh krajov Slo- venske zemle. Oko, štero bi se štelo nasititi z farbov, pisanos- tjov, bliščobov, bi se obüdilo. V stadioni je ešče ednok pok- leknolo po odpopevanih litanijaj Srca Jezušovoga pred na bla- goslov podignjenim Oltarskim Svestvom slovensko lüdstvo i s tem so se končale nepozabne slovesnosti. Med kongresniml preda- vanji se vrsti tüdi ono O. Bangha Bele, jezuita. Med glasnim Slovenskim, talijanskim i nemškim odobra- vanjom je povdarjao potrebo, da se svecki lüdje kemprle i v kem vekšoj vnožini privežejo v dühovno pastérštvo Cerkve. Na sklepnoj seji kongresa se je določilo, da se prišestni kongres K. K. za dve leti v Mi- lani obdrži. * Tomi poročili smo Slovenci zaistino lejko veseli. Francija napada Nemčijo. Francoske čete so se podale proti nemškoj granici, da raz- bremenijo Polsko v borbaj proti Nemčiji. Polska se meknola iz Šlezije nazaj. Polske čéte so se zavolo premoči nemške vojske maknole iz Šlezije nazaj, že od Nemcov zavzete polsko zemlo so pa na- zaj zadobile i celo prešle v nemško zemlo. Skandinavske države s Finskov nepristransko. Finska je dala izjavo, da je nepristranska v boji, kak vse škandinavske države. Egipt. Egiptska vlada je sklenila, da pretrga diplomatske veze z Nemčijov. Pred ednim letom se je vršila Veličastna slava 20-letnice osvoboditve Slov. Krajine v Črensovcih septembra II. 1938. Nad 20 jezero našega ver- noga lüdstva se je zbralo na toj zahvalnoj proslavi. Zahvalili smo se dobromi Bogi za dar sloboščine, da mamo lastno državo i v njej svoj materni jezik, kak Slüžbeni jezik, da smo v tej 20 letaj pridobnina verskom, gospodarskom, pro- svetnom i socialnom poli več, kak prle stoletja. Popolna gim- názija, kmetijska šola, delavski dom, okrožno sodišče, redna dostavo pošte, krasne poti, tr- dní mostovje, vse to so samo menše dobrote, če pomislimo, ka mamo svoje slovanske na- rodnosti krala, svoje Slovenske narodnosti škofa, uradništvo i ka Sinovje i hčeri Slovenske Krajine vsikdar vekše mesto zavzemajo v slüžbi države, ka mamo svojega kraja poslanca i drüge zastopnike pri oblasti. Za vse te dobrote zdehnlmo pri spomini na krasno lansko slav- nost: Večna hvala ti bodi, do- ber Bog, za vse dobrote po Mariji, ki nam je te sprosila. Čuvaj našo sloboščino, reši nas boja, dáj nam mir i v njem naj najvernej ti slüžimo kak dobra Marijina deca. Poštenost ino čistost sta še zmerom najlepšivi vrlini. Nedavno sem poslüšao deč- ke, ki so se pelali k vojakom, kak so zaničevalno govorili od domačih deklin. Mučao sem, ar sem znao, da ne bom nikaj opra- vo, čeravno posegnem zmes. Ar sam malo potem čteo v ednom listi spodobno pritožbo, sem skle- no, da si dovolim napisati nekaj istinskih reči našim deklam i dečkom, ki si dovolijo v tom pogledi, ka njim ne na čast i ponos. Dečki, igrati se z ženskov i potom govoriti od nje poni- ževalno i jo imenüvati „goskoˮ, ne častno. Matere i žene, ne dovolite, da bi vaši Sinovje go vorili poniževalno od dekeo; če to dovolite, s tem zednim poka- žete, da premalo cenite same sebe. Dečko, ki nema plemeni- toga obnašanja do dekeo, ne časten. Vsaki jakostno dober dečko zna, da je to pokvarjenost. Gda se šteri skališe v vseh ka- lüžaj i se potem zgraža, takši je skažlivce. Dečki več ponosa, pa tüdi dekle! Dekle, ví pa ne dovolite, da bi od vaših vrstnic govorili poniževalno tisti, ki so je zape- lali. Z gnüsom glejte na takše, ki mislijo, da njim je vse do- voljeno. Dečki, samo te, če bo- mo poštüvali sami sebe i ne bomo kak ovce i ovni v čredi, nego bomo pravilno cenili sebe, zaslüžimo ime pošten, časten moški. Od greha vam ne bom govorio. Poznate vsi prav dobro njegovo hüdobijo. Spadnoti ne težko, zdignoti se pa ne lehko. Če se šče teliko govori i smeši čistost, je poštenje i čis- tost šče vedno najlepša vrlina. Šče pokvarjenci so osvedočeni v srci, da je to istina. Š.R. Canada. V Canadi, štera je napovedala boj Nemčiji, se je nabralo že sto- jezero vojakov na pomoč Angliji. Vojaštvo se nadale nabira. „Ve bi trbelo. Janček bo zdaj šö páli nazaj v šole, pa šče nema nikaj novoga; ka ma na sebi, pa že vse ide narazno.ˮ „Pa mislite, da bo Janček šo nazaj? Jaz sam pa inači čüla,ˮ njoj je pošepetnola Manka na vüho i z nekšim veseljom to pravila. „Inači čüla? Ka?ˮ „Ka ste šče nikaj ne čüli? Po vsoj vesi že gučijo od toga. Znate, ne bi rada lagala i vi tüdi malogda kama idete, domo vam pa níšče ne vüpa iti pravit. Ne- šče* vam pa more povedati. Samo nikomi ne povejte, če sam vam jaz kaj pravila. Po vesi se guči, da si Janček ne bo oblekeo re- verende, ar ga je zmešala žen- ska janka,ˮ je pravila Manka z nekšim skrivnostnim veseljom. Materi je bilo, kak da bi njoj što presmekno prsi pri teh rečaj. Skrab njoj je šo po hrbti, krv njoj je oledenela i roka odrevenela. „Ka praviš? je mati ko- maj prišla do reči po prvom strahi i henjala s krpanjom. „Tak se guči po vesi,ˮ je zmignola z ramami Manka. Bila je mršava, s šilastim nosom i je- zik se njoj je vrto vsikdar kak mlinsko koló. Gdekoli se je sta- vila, je sejala za sebov razpore pa svaje. Trosila je novice po * Nekak. vesi i si sama dosta zmišlavala. Nišče ne znao, kak je prišla ka- kša novica v ves, ali vsakši je znao, da jo je Salajova Manka pobrala i raztrosila po vesi. Nik- dar ne mela mirá, šivala je vsik- dar okoli, doma pa ne meo što kűhati moškom. Dosegnola pa je ti to, ka je želela: da so se valištri* pa zmešlinge, štere si je zvek- šega ona zmislila, raznesti po vesi i zdaj plavati nad strehami hiž i so lüdje dosta gučati od toga na poli kak pri obedi, šče dosta davati zraven, da se je nazadnje vse to tak razraslo, da so lüdje začnoti sami vervati to- mi. Vsakši je znao kaj povedati i s tem je raseo srd cele vesi proti Liziki. Gdekoli so ženske znale, da se srečajo z ednov ali drügov, so si že najšle kakši po- seo, da so mogle stopiti na ko- nik ali skočiti k sosidici po ogra- daj i tam preletavale i vgon- javao, kama vse to pripela. Mo- ški so se nikaj ne vmešavati pa brigati za to. Meti so svoje po- sle pa svoje delo. Ženske naj ti gučijo. Ka vse ne znosijo vküp s svojimi jeziki i ne brgoslédijo* edna bole kak drüga! Samo če- meriti so se, če so prišli zman- tráni pa lačni ž njiv pa se šče niti dim ne sükao nad hišami. • Tute. ** Brigajo. „Ka ste že doma?ˮ so se znale čüdivali ženske, gda so je moški zmešali v njuvom skrivnostnom guči. Kak doma? Ka ne Vidite sunca; edna vöra bo že, pa og- njišče je šče mrzlo?' so si muvili moški. „Včasi bo, včasiˮ so je pri takših prilikaj znale miriti ženske. „Viš, pa sam ne čüla, gda bi zvonilo podne.ˮ ,Kühale bi, kühale, ne da si samo brü- site jezike, tam gde vas nikak ne srbi so se čemerili moški i trüdni sedali za prazen sto... Istina, cela ves že guči od toga," je znova potrdila Manka, kak da bi se bojala, da njoj mati ne bi vsega vervala, „Ka resan ví vse najzadnja zvedite?ˮ Što mi pa naj pove. Po vesi hoditi nemam časa, delo se vsikdar proti nabira. Tüdi če je včasih naneseo guč na to,ˮ njoj je pravila mati, „mi šče dozdáj toga nišče ne povedao.ˮ »Ne vüpajo vam, znate. Bo- jijo se zamere," je silila v njo Manka i joj po vsoj siti štela dopovedati, da je vse istina. »Po- znam jaz takše reči, jaz sam tüdi bila mlada dekla. Naša Mica je tüdi dekla že zámož pa ne dela kaj takšega, ne pa to mlajšé, štero se nosi kak pava.ˮ Ne pa pove- dala, da ne miné niedna vese- lica po drügih vesnicaj brezi nje- ne Mice, „Ne zadosta, da drüge meša, zdaj je šče Jančeka zač- nola. Ednoga dühovnika bi se ti dočakati, tak pa ga ta falájdrlga vse zmeša,ˮ je raseo v njoj srd. „Oči bi njoj izkopala, obraz bi njoj razpraskala, če bi jaz bila na vašem mesti.ˮ Migao njoj je jezik, gibale so se njoj roké i vžigale so se njoj oči, da bi kem bole osvedočila mater v tom. „Tak praviš, da ga po vsoj sili ščé zaplesti v mreže,ˮ si je brezi vüpanja zdehnola mati. „Meni se je pa vidila vsikdar tak domáča pa dobra, da bi žmetno vervala vse to.ˮ „Kak pa, sükala se je okoli vas i se vam slinila vse zavolo Jančeka,ˮ je gnala ona svojo. »Bog moj dragi, šče té ne- vole mi trbé?" je šlo materi skoro na joč. Manka je stanola, gda je vidila, da je že opravila svoje. „Müdi se mi domo. Pa ne da bi komi kaj praviti, da sam vam jaz kaj pravila. Edno samo düšo mam i če to pogübim, sam na veke zgüblena,ˮ je pravila Manka, gda je šla proti dveram. Pozabila je na šalato. Ve je nekaj mogla povedati, da ne prišla tak brezi posla k Dogarovim. Gda je proti večeri prišeo oča ž njiv, niemi je pravila mati, naj stopi v málo hižo, da njemi ma nekaj povedati. „Páli kakši babji guči,ˮ je zamahno oča z rokóv, šö pa je ti. Gda pa je mati začnola pra- viti, ka lüdje gučijo, da si Jan- ček ne bo oblekeo reverende, je vse zakipelo v njem. »Koga streli, zdaj se mi bo ógno, gda se je opomogeo z na- šimi trüdi pa žüli. Naj se mi več ne prikaže pred oči, če mi to na- pravi ! To mi šče trbé zdaj, kak da ne bi meo drügih nevoli ta- kšo sramoto naj šče doživém zdaj, na stara leta, da bo vsakši šmrklavec s prstom kazao na mene! Njemi že jaz pomorem prek praga, da bo pomlo do smrti !ˮ je vskipo inači miren oča a ga je ta vest spravila pre- več naglo iz vsakdenešnjega, mirnoga živlenja. Ne se dao po- miriti. Tresno je srdito z dve- rami, da so zašepetala okna. Odišeo je v štalo polagat kravam. XI. Na véčer toga dneva že v mraki, gda je že odzvonilo Zdra- vomarijo, se je pelao Janček s potačom proti domi. Cesta je bežala pod njim, on pa je ved- nakomerno gono potač. Mrak je pomali legao na zemlo i vse to ga je ovijalo z večernov tihotov v prijetno občütje. Bio je veseli. Šče so njemi brnele po vühi pli- vanošove reči v sosidnoj fari: Kongres Kristusa Krala v Ljubljani: Pogled na Marijin trg med sprejemom kardinala-legata Hlonda. 4 NOVINE 10, septembra 1939. Čenstohova mesto zaž- gano. Jedini z madjarske države nastavleni red Pavlincov, se je obdržao samo v Čenstohovi na Polskom. Sv. Pavel püščavnik, ki je živo na Gornjem Vogrskom med Slovaki, je nastavo red, ki se jako razširo i obogato, zato ga je II. Jožef casar zbrisao, za- pleno njegovo imanje. Jedino na Polskom je ostao v Čenstohovi, gde je čuvao svetoznano Marijino romarske cerkev na Jasnoj gori. Čenstohova je mesto z sto- jezero prebivalci, puno fabrik, ki leži na nemškoj meji. Nemška letala so je vužgala i Polaki so je spraznili pa pali nazaj vzeli. V Čidi rokaj je zdaj, se ne ve stalno. Šeststo let roma že v Čen- stohovo Pobožen polski narod i prosi Marijine pomoči, štero zo- ve za Kraljico Polske. Kralovje, papovje i oblastniki pa imenit- niki celoga sveta so pošilali sem svoje dare v zahvalo, ka je Ma- rija poslühnola. Vnogo milijonov vredne posode i drüge dragoce- nosti so zbrane v zakladnici, ali kinčnici samostana. Čenstohova je narodno svetišče Polakov. Gda so Švedi premagali l.1656 Polsko i krala pregnali prek meje, se je jedino Čenstohovska cerkev s svojov trdnjavov uprla sovraž- niki vere i naroda. Po zgledi re- dovnika Kordeckoga, ki se je junaško borio v Čenstohovi proti Švedom, je narod dobo srčnost i pregnao luteranskoga sovraž- nika z katoličanske polske ze- mle. — Kralica Polske naj sprosi mir Polskoj i celomi sveti. Nemci zavzeli Mlávo i Vadovice i v Šleziji Katovice. Vadovice ležijo 35 km vkrej od Krakova. Polaki se srdito branijo i dozdaj ni ednoga vek- šega mesta neso zgübili. Kancler Hitler je stopo na čelo vojske. Kancler Hitler je stopo na čelo vojske i bio zraven, gda so nemške čete prestopile reko Vislo išle naprej na Polskom. Nemci javlajo, da so zavzeli 15 jezero Polakov. Rusija za obá tabora. Rusija ostane nepristranska, a bo obema taboroma dobavlala živež i drüge potrebčine. Nedela po Risalaj petnajseta. Tisti čas je Jezuš šo vu va- raš, ki se zove Naim: i šli so ž njim vučenicke njegovi, i vno- žina velika. Gda bi se pa pribli- žavao k varaškim vratam: Ovo mrtveca so vö nesli, jedinoga sina matere svoje: i ona je bila dovica, i ž njov Varaška vno- žina velika. Štero gda bi vido Gospod, smilüvao se je nad njov i pravo je njej: Ne joči se. I pri- stopo je, dotekno se je škrinje (oni pa, ki so ga nesli, stanoli so) i veli: mladenec, tebi pravim, stani gori. I gori se je opravo, ki je bio mrtev, i začeo gučati. I dao ga je materi njegovoj. Obi- šao pa je vse strah, i zvišavali so Boga, govoreči: ka je veliki prorok gori stano med nami; i ka je Bog pohodo lüstvo svoje. (Luk VII. 11-17.) • Gospod dela svoja čüda ne samo, gda ga človek prosi, dela je včasi tüdi brez prošnje. To vidimo v denešnjem evangeliji. Velika vnožina lüdi hodi za Gospodom, ar Bog šče, da so svedoki, njegovih čüdežnih del. V kratkih rečeh evangelij opisüje veliko nevolo nesrečne matere: Dovica je bila; moža nema več, ki jo naj tolaži i podpira, tüdi nema več vüpanja na drügo deco. Edini te se njoj je narodo, za toga je živela, skrbela, na toga se vüpa- la, da joj bo opora na stare dni. Zdaj ga pa nesejo kak mrtveca vö! Gospod jo zagleda. Kak Bog, jo je vido že prle i kak človeki se njemi zasmili žalostna mati. Nagovori jo: „Ne joči!“ Kak to, ali je što zmožen odstraniti tüdi tü vretina skuz? Tü, gde člove- ča moč nemre nikaj več? Nišče še ne ve, ka Gospod namerava, a on zahteva popolno zavüpanje. Gospod je zdaj Pristopo pa se dotekno nosilnice. Zakaj to? Zakaj mrtveca ne pozove z rečjov z drügoga sveta, nego z dotikanjom ? Zato, naj spoznamo, da nam je dano živlenje po Sv. Rešnjem Teli. „Što je od toga krüha, bo živo, čeravno vmerje Zveličar pravi zdaj mrtveci: „Mladenec, stani!ˮ On ne dela čüde, kak Elija, ki se je jokao i molo pri mrtvom sini dovice iz Sarepte. On ne dela čüde, kak sv. Peter, ki je molo za mrtvo Tabito i je oživela. Zveličar na- govarja mrtvece, kak nagovarja Gospod svoje hlapce, pa mrtvi vstajajo. Mladenec se je včasi zgibao, se zdigno i seo. Boža moč zamore vse, njoj se vga- nja vse! Kak je smešno, tajiti Gos- podove čüde i pripisüvati je na- ravnim močem ! Če bi Kristuš bio samo zdravnik, bi mogeo inači postopati z betežniki i mrt- veci. I naravne moči? Ali je ne tisti Gospod narave, tedaj Bog, ki ma te naravne moči tak v oblasti,da zapove mrtveci: Stani ! i on včasik stane? Da, takše čü- do je ne nikaj menše, kak čüde prvih dni sveta, gda je Gospod, pozvao zvezde pa so pravile: „Tü smo, i so njemi svetile v svojoj lepoti (Bar. III.) „Mrtvec je sedo, začeo go- voriti, i dao ga je materiˮ Vse to v znamenje i dokaz, da je zaistino vstano. Začno je govo- riti, vsi so ga čüli i mati ga je odpelala domo. Obišeo je vse strah, gda so to vidili? Pá kak nebi? Pred višjov močjov trepe- čemo i se zavedamo svoje sla- bosti. Tak vstrepeče človek pred naravnimi silami: gda se v na- ravi oglasi grom, gda se začne trositi zemla, kak je človek slab nasproti tem silam ! Tak ga pre- šine strah pri drügih pojavaj vi- šje moči. Kak sta mogla strah i groza obhajati vse lüdstvo, gda so na Veliki petek vstajali mrt- veci iz grobov pa prihajali v Jeruzalem ! Za sodnji den pa napove- düje Gospod: „Lüdje bodo sej- noli od straha ˮ (Luk. 21, 27). Našega mladoga krala Petra II. naj za rojstni den dober Bog z obema rokama blagoslovi, žele vdana i verna Slov. Krajina. JUGOSLAVIJA - NEVTRALNA. Uradno poročilo kr. vlade o stališča Jugoslavije v danešnjem med- narodnom položaju se glasi: Usodni dogodki, ki se zdaj odigravajo ná svetu, nalagajo kr. vladi dolžnost, da še dálje ostane dosledna politiki, ki jo je Jugoslavija odločno izvajala v zadnjih petih letih kr. namestništva s tem, da je skrbno negovala prijateljske odnošaje z vsemi velikimi državami ter pospeševala obstoječe dobre odnošaje z vsemi sosedi in ostala nevtralna pri sporih, pri katerih nista tangirani njena neodvisnost in njena integriteta. Kr. vláda je globoko prepričana, da bo tako najbolje .tudi v bodoče slüžila ne samo življenjskim interesom naroda in države, temveč, da bo s takšnim svojim stališčem v mnogočem pomagala ponovno vrniti pomirjenje med narode. Pri izvajanju takšne svoje politike kr. vláda računa v teh težkih časih z brezrezervno podporo vsega našega naroda. Beograd dne 4. sept. 1939. Francozi . i Angleži začeli napadati. Francozi so mobilizi- rali vso svojo vojsko na sühom, v zraki i na morji. Francoska vojska se zbira poleg Luksemburga, gde so j najslabejše nemške trdnjave. I Tü je prišlo že do strelbe. Angleška letala so veliko j škodo naredile nemškim bojnim ladjam, i zvün ne- šternih se srečno vrnila na svoje mesto. Nemški radio pravi, da neso nikšega kvara napravila. Angleži so 3 mi- ljone letakov vrgli dol v Nemčiji iz letal, v šterih nemškomi narodi jasno po- vejo, što je kriv klanja. Vse na karte. V Nemčiji se živež deli samo na karte i se pripo- rača šparanje vu vsem, tüdi v obleki. Nemški uradni razglas pravi, da vsaki dobi svoje i se ne trbe rivati pri trgovinaj i mesecaj. Države nepristranske. Portugalija, Perzija, Severna Amerika, Chile, Argentina, Bra- zilija i Meksiko so izjavile po- polno nepristranost v tom boji. Sev. Amerika ne dovoli, da bi se orožje izvažalo v Francijo, An- glijo, v Nemčijo i na Polsko. Anglija domo poslala Slo- vaškoga poslanika. Ar Slovaki podpirajo Nemce, je angleška vlada domo poslala Slovaškoga poslanika. Nato je odi- šeo tüdi angleški poslanik z Bra- tislave. Tožba Polakov proti stru- penim plinom. Polski radio se je pritožo, da Nemci rabijo bombe, napun- jene z čemernimi gazi i da me- čejo dol z letal čokolado zagif- tano. Nemški radio taji, ka bi to bila istina. Nova Zelandija i Indija v bojnom stanji z Nemčijov. Vlade Nove Zelandije i ca- sarska Indije so razglasili boj- no stanje z Nemčijov. Polaki v Nemčiji. Polska vojska je vdrla v Shodno Prusi jo i napredüje v njej, nazaj vzela od Nemcov Puck i Olovo. 30 polskih letal je obi- skalo Berlin i se vsa srečno vr- nola. Polaki zavzeli veliko šte- vilo Nemcov. Sv. Oče zadnji predlog za mir. Sv. Oča so stavili zadnji predlog za mirno rešitev. Pred- lagali so, naj se v miri spremeni versailleska mirovna pogodba i naj se na pozvanom spravišči zberejo vse države, štere mejijo na Nemčijo i Polsko, vse vele- sile pa še Belgija, Švica i Ho- landija. Sv. Oča bi poslali na spravišče svojega zastopnika kak tüdi Zjedinjene države i vse dr- žave bi sklenole nenapadalno pogodbo med sebov. Te pred- log vnoge države pozdravlajo, a tüdi pristavlajo neštere nekaj pripomb. Japonska ostane nepri- stranska. Japonska Vlada je sklenola nepristranost v tom boji, ne bo se vmešavala. Španija nepristranska. General Franco je dao iz- javo, da se Španija ne bo vme- šavala v to bojno. Češko-Slovaška legija na Polskom. Iz Čehov i Slovakov se je sestavila legija, štera stoji pod Polskov komandov i se bo bo- rila proti Nemcom. Anglija i Francija bloka- dirale Nemčijo. Anglija i Francija sta naz- nanite po radio, da blokadirata Nemčijo, to je preiščeta vse ladje, štere potüjejo v Nemčijo. Australija napovedala bojno Nemčiji. Angleški dominijon, Aust- ralija, je napovedao boj Nemčiji, i Anglijo bo podpirao z živežom i tüdi z vojskov. Novinarje za Roosevelta. 10 amerikanskih novina- rov je pozvalo predsednika Roo- seveta, naj tretjič kandidera za predsednika Zjedinjenih Ameri- kanskih držav. Blagoslovitev novoga kolodvora v G. Radgoni. V nedelo so blagoslovili prezv. g. knezoškof, dr. Tomažič Ivan Jožef, novi kolodvor v G. Radgoni. Svečanosti se je vde- ležo tüdi g. ban dr. Natlačen z velikov vnožinov naroda i lepoga števila odličnikov i drüštev. „Dober dühovnik je najdragši dar boži. Kakši je zdenec,ˮ takša voda vré iz njega. Dosta dühovnikov kaže na pobožno lüstvo.* Mali, debelásti plivanoš, šteri se rad na debeli smejé, njemi je to pravo. Šče ga je vido pred sebov, kak njemi je obraz sijao od žarjáve farbe, gledao je šče pred sebov farof, gde je na pre- dnjoj steni pod oknami plezao trs i vido je velko cerkev poleg farofa. Pa tüdi Janček sam je že od svoje rane mladosti noso v svojoj düši želo, da bi mogeo osrečavati pa pobolšavati lüdi v cerkvi i šoli. Rad bi je rešo z odküplenov Kristušovov krvjov vsega, ka jim teži düšo, jim vle- vao moči pa batrivnosti, da bi ležéj prenašali vdarce trplenja pa tihe, skrite žrtve. Že je gledao pred sebov, kak stoji kre postele vmirajočih i jim vlevle v düšo mirno vdanost. Gleda, kak se skoro z nasmehom na vüstaj po- stavlajo lüdje od toga sveta i od- hajajo skoz skrivnostna vrata na drügi svet pred lice Pravičnoga Boga po svoje zaslüženo plačilo. Že gleda, kak stopa v čarnoj re- verendi k posteli betežnikov i se nagible nad njuva bleda lica i vidi, kakši zahvalen smehlaj spre- jeti njuve obraze, gda čüjejo nje- gove mirne reči. (Dale). * Stüdenec. Spomin na lanski veličastni tabor, ki se je vršo ob 20 letnici osloboditve Slovenske Krajine v Črensovcih sept. 11. Klekl Jožef vabi na ljutomerskom tabori, ki se Je vršo dva tjedna pred črensovskim, brate Štajerce, da pridejo na nad tabor. Spomin na lanski veličastni tabor,, ki se je vršo ob 20 letnici osloboditve Slovenske Krajine v Črensovcih sept. 11.: Konjenica odpre slavnostni sprevod. Spomin na lanski veličaastni tábor, ki se je vršo ob 20 letnici osloboditve Slovenske Krajine v Črensovcih sept. 11.: Dr. Korošec Anton, minister notrašnjih zadev, z banom dr. Natlačen Markom ino drügimi odličniki na balkoni Našega Doma gleda mimohod. 10 septembra 1939. NOVINE 5 Glasi iz Slovenske Krajine. Na podporo Novin sta dala Žerdin Ignac z V. Polane 7 Din i Žalik Štefan z M. Polane 16 Din. Oba sta se srečno vrnila iz Francije. Gda se njima zahva- limo za dar, Želemo, da se v domačoj hiši srečno i blaženo počinka. Zrim Janoš z Sobote 30 Din, N. N. 5 Din. Bog povrni ! Na novo cerkev pri sv. Jeleni je poslala g. Madelein iz Francije 41 Din 50 p. Potom uredništva Novin penez poslan na župni urad v Pertoči. Za profesora na celjskoj gimnaziji je imenüvani naš ro- jak g. Maučec Joško. Čestitamo. Naši delavci bežijo z Fran- cije v velikih čuporaj. Prosimo tiste, ki so bili naročeni na naše liste, naj nam taki javijo, kama njim liste pošilamo. Pozdrav pošila celoj Slov. Krajini, občini Odranci, sestri, rodbini, i poznancom Antolin Mi- hal iz Kule v Dunavskoj banovini. Poštna hranilnica ne iz- plačüje vlog. Ministerstvo pošte v Belgradi je prepovedalo izplači- lo vlog za ednok. Gda se izplačila začnejo, bomo izjavili v Novinaj., Frank vreden kak dinar.' Iz Francije nam javijo, da je fran- coski frank spadno na vrednost dinara. Staro proščenje pri Ma- rija Lovreti to je pri sv. Jurji na Bregi poleg Čakovca, se po- novi sept. 9. t 10. Ne tak. Vido sam v kolca vprežno kravico, ar ne mogla hitro iti, je z botom dobivala po hrbti, da se siromaškoj pari cedilo iz gobca. — Naj se nam smili živinče, štero je stvorjeno, da človeka hrani, nikdar pa, da je človeč muči. — Deca so se lüčala i cifrasto preklinjala. Mati je mesto šibe zaslüžene grdo preklinjala. — Dete je najvekši boži dar, štero je dužen stariš s svetim živlenjom v svetosti od- gojiti za Boga. Dragi starišje, šibo v roke, karati, ne preklin- jati i deco večkrat k spovedi spra- viti, pa mir bo pri hiži. — Ve- černico je zvonilo. Tri ženske so za svoje mele štrtoga bližnjega i ga z jezikom obdelavale, da joj. Gda so je drügi opomenoti, naj molijo, so ešče tem nazaj sekale i naprej grajale bližnjega. — Če bi mesto graje za njega molile, bi njemi spravile miloščo bošega živlenja, sebe bi pa re- šile greha i kaštige. Ogrizavajoči jezik de goro ednok, če se ne spokori. X Opomin starišom v Trnji, v Črensovcih, v Odrancih, na Dolnjoj i Srednjoj Bistrici. V teh vesnicaj se osnavla nekše drüštvo za mladino obojega spo- la, štero ne krščansko, nego proti- krščanski düh je vodi. Zapelana mladina ne vidi nevarnosti, štera njej preti po tom drűštvi, zato o- pomenemo stariše, da svojoj deci zabrani vstop. To so starišje po düšnoj vesti dužni včiniti. Neskon- čna odgovornost je čaka pred Bo- gom, ki je Večna Istina, če se nji- hova deca izneveri dobromi.Zveli- čiteli i de gazila, ne pa spunjavala njegove verske istine. Organizira to drüštvo par dijakov, ki so ko- munističnoga mišlenja. Komunisti Boga ne verjejo nego ga i nje- govo vero sovražijo. Od teh ki čaka časno i večno srečo, se vkani i njegov večni joč po smrti de njemi samo povekšavao moke za najslabšo vzgojo dece. To pa orožniškoj četi ovadimo, ka tej osnovači drüštev se ponoči zbi- rajo z dečki i njim držijo go- vore. Oblast je, kak znamo, že dala nalog orožništvi, da prepo- ve te sestanke.V pojasnilo povem ešče to. Komunističen list iz Bel- gije je povzvao vse komunistično misleče agitatore, naj se vržejo na kmečko mladino. Ta dozdaj ne bili v komunističnih vrstaj. Do- zdaj je komunizem bole prido- bivao delavne i vučene lüdi, zdaj se je pa vrgeo na kmete. To je skriti zrok zakaj se nastavlajo zdaj na krščanskoj podlogi ne stoječa drüštva — za kmečko mladino. Vsaki pameten i v Boga vervajoči človek more spoznati V tom gibanji najvekšo nevarnost. ne samo za düše, nego za dr- žavo i človečanstvo sploj. Gda tej organizatorje javno gučijo, naj mladina dühovnikov ne po- slüša, gda se javno hvalijo, ka v cerkev ne hodijo, ar dühovni- kov ne marajo, gda se z mla- dine krščanske norčarijo, zakaj ne pri komunista], te katoličan- ski list ne sme mučati, nego je dužen stariše opomenoti. Vančaves. Dne 28. aug. se je zdao brat našega občin- skoga starešine pa podpredsed- nika Tišinske občine Jožefa Gi- dera, Alojzij zgdč. Lončar Fridov. V obe vernivi hiže prihajajo naši domači krščanski listi Novine i M. list. V zakoni njima Želemo mir i blagoslov boži. Dragi Lujzi i Frida, Bog vaj živi! Ka čaka takše dete. Ma- šinali so. Med delavci je bila tüdi edna deklina, štera se ne najslabše oponašala. Prišo je k mašini gledat tüdi oča te dekline. I gda je ovarao, ka se ona ne oponaša dostojno, jo je začeo ka- rati. I ona? Oči je začela nazaj gučati. Oča jo šče vdariti, a ona zgrabi očo i ga včesna na tla i se njemi prepreti, ga dobi ešče več, če ne bo šo domo. Ka čaka takšo deco? Tak pa še hüjše de ravnala deca te dekle ž njov na stara leta. To svedoči zgodovina človeštva. Štrta boža zapoved šče nikdar ne odpovedala. Izseljencom v Franciji naznanjam, da zavolo mojega obiska v domovini se mi je te- liko pisem nabralo v Parizi, da na nje naednok ne morem od- govarjati. Lepo prosim, potrpite, vsi dobite odgovor. — Camplin Ivan, izseljenski dühovnik. Izseljencom v Franciji, ki so prišli na obisk domo, na znanje. Izseljenci, ki ste pri- šli iz Francije z g. Grimson, iz- seljenskim dühovnikom na obisk, se obveščate, da ne morete za- ednok nazaj v Francijo. Ki ste z Slovenske Krajine, javite svoj naslov Rafaelovoj drüžbi v Čren- sovce, ta vas bo pismeno ob- vestila, gda se lejko vrnete. Vpisüvanje v zasebno tr- govsko šolo drüžbe trgovcov v M. Soboti se vrši do 7. sept. kak Novine izidejo. Šolnina zna- ša 225 Din mesečno i se mora za tri mesece naprej plačati, vpi- snina znaša 100 Din. Vpisüvanje se vrši v Trgovskom domi po- leg Delavskoga doma. Tü se do- bijo tüdi vsa potrebna pojasnila. Novine so narasle meseca augusta za komadov: 21 v Nem- čiji, 9 v Franciji, 1 v Zagrebi, 1 v Angliji, 1 v Solčavi, 1 v Šala- menci, 1 v Črensovcih, 1 v Mlaj- tincih, 1 v Banati, 1 v Ljubljani. Sküpno za 38 komadov. Odpad- nolo je komadov: 2 v Turnišči, 1 v Črensovcih, 1 v Večeslavcih, 2 v Satahovcih, 2 v V. Polani, 2 v Franciji, 1 v Renkovcih, 1 v Soboti. Sküpno za 12 komadov. Čisti narastek 26 komadov. — Iz srca se zahvalimo častivrednima slu- gama Antoni Martini Slomšek! i Fride- riki Baragi za pomoč. Prosimo jiva, naj napunita s svojim dühom slovenski narod, njegove liste i je razširita. Sv. Ciril i Metod naj njima sprosita čast oltara, bodi naša stanovitna molitev. Od naših v S. Ameriki. Vmrla sta Kardoš Lajošova žena, Fana, r. Horvat v Baltimore i Forjan Štefan v S. Bethlehemi. — Strela je vužigala i podirala v S. Bethlehemi i skoro bi ka- pajoče ciglovje pod sebe poko- palo stražnika Dončec Franca, ki se je pa srečno rešo velike ne- sreče. — Zaročila sta se Kulanko Ivan i Dončec Marija v S. Beth- lehem!. — Kandidira pri občin- skih volitvaj v S. Bethlehemi tüdi naš človek i to tajnik delavske organizacije, ki je šole v Ame- riki zvršo, Sismanovič Jožef, Slovenec. Vse šolske potrebščine kakor: knjige, zvezke, beležnice, mape, svinčnike, navadna in nalivna peresa, peresnike, radirke, ri- salna orodja, ravnila, trikotnike, tuše, črnilo, barve, nahrbtnike, aktovke, kakor tudi monopolske zvezke Vam najceneje nudi knjigarna Balkanji E. D. Lendava Za jesensko križovo proščenje, ki bo 17: sept., Pripravlala FO in DK v Črensovcih telovadni nastop. Vsi prijatelje mladine vlüdno Vableni! MISIJINSKA POROČILA J. M. J. Yunnanfou, 7. VII. 39. Visokočastiti g. uredniki Sporočam Vam veselo vest, da je sin Slov. Krajino, vsem dobro znani msgr. Kerec, imenüvan za apostolskega administra- torja čaotunške škofije. Najvišji cerkveni dostojanstvenik na Ki- tajskem msgr. Zeniti (ima pod seboj 120 škofov) je izredno za- dovoljen z njegovim delovanjem. Včeraj mi je poleg drugega tudi dejal: Msgr. Kerec se v vseh, tudi najkočlivejših vprašanjih in položajih zelo hitro znajde in s sptetno roko in previdnim načinom razreši težka vprašanja. Njegov Organizatorični düh je nenaveden. Pohvala visokega prelata je pa tudi Čast našega Slov. naroda. Tudi iz Čautuna samega prihajajo ranoga, zelo pohval- na poročila in ga je ljudstvo z vsemi častmi sprejelo za svojega pastirja. Te dni ga pričakujem tu v Junnanu, da mi da potreb- ne navodila, kako ga naj nadomestujem. Hkrati se bo pa tudi pogovoril z msgr. Zaninom o bodoči ureditvi nove škofije. Mislim, da zaenkrat ne bo mogel zapustiti Čautuna in Vas obis- kati v domovini ter Vas poprositi za mUodare, da se poplačajo velikanski dolgovi, ki so nastali pri zidavi te hiše. Upam pa, da bo ljubi Bog že zbudil nove darovalce, ki nam bodo pomagali. Potreba je res velika in kdor hitro da, dvakrat da, kajti obresti iz dneva v dan rastejo. Najlepše Vas, preč. g. urednik, pozdravlja v Srcu Jezusa in Marije vdani Majcen Andrej, salez. duhovnik. KMETIJSTVU bo posvečen le- tošnji jesenski velesejem v Ljubljani od 2. do 11. septembra. Kmetijstvo kot glavni proizvajalec dobrin vpliva v ve- liki meri na vse druge gospodarske panoge. Zato je treba kmetákega gos- podarja navajati k napredku, vzgajati V njem inicijativno miselnost in ga od- vračati od trdovratnega predsodka, dá je v poljedelskem obratovanju tradici- jonalna navada najsigurnejše sredstvo. Temu namenu izvrstno služijo kmetij- ske razstave. Letošnja velika kmetijska razstava bo prirejena s sodelovanjem kr. banske uprave dravske banovine pod častnim predsedstvom ministra za kmetijstvo g. inž. Nikole Besliča. Na- meščena bo v šestih paviljonih in bo obsegala tele oddelke: Semenogojstvo. Zelenjadarstvo. Sadjarstvo. Čebelarstvo. Cvetličarstvo. Mlekarstvo. Vinarstvo. ovce in koze. Perutnina, kunci in go- lobi. Ribarstvo. Gobarstvo. Zdravilna zelišča. Kmetijski stroji in orodje. V posebni gospodinjski razstavi po pov- darjena važnost mleka v ljudski pre- hrani. Seveda bo na velesejmu tudi razstava industrijskih in obrtnih izdel- kov. Zlasti velika bo razstava pohištva in stanovanjske opreme, dalje radio aparatov, živil, galanterije, tehničnih 'novosti in izdelkov male obrti. Tekma harmonikarjev bo tudi letos in sicer 10. septembra. Tudi za zabavo bo Po- skrbljeno. Poleg drugega bo prirejen tudi variete z izbranim programom. Žrebanje vstopnic za nagrade bo 11. septembra. Obiskovalci imajo 50% po- pust na železnici. Sreski kmetijski odbor v Lendavi bo v nedeljo, 17. septembra 1939 ob 2. uri popoldne oddajal na licu mesta za tri- letno dobo v najem svoje posestvo v Žitkovci! občina Dobrovnik. Poses- tvo, 10 oralov površine, se bo dalo v najem med 4 ali 6 prosilcev, da bodo prevzete površine pravilno in po na- vodilih odbora obdelovali s polovine. Prednost pri prevzemu zemljišča v na- jem imajo kmetovalci, ki prebivajo blizu kraja Žitkovci in ki imajo dovolj de- lovne moči in živine. Vsi, ki se za to oddajo zemljišča zanimajo, naj se ude- ležijo omenjenega dne oddaje v najem na posestvu v Žitkovcih. Podrobnejša navodila lahko prejmejo že preje pri g. predsedniku občine Dobrovnik in pri sreskem kmet. odboru v Lendavi. Prodam 2 plemeski v starosti 20 mesecev, kateri sta bile na živinski razstavi v Ljutomeru dne 24. avgusta 1989. odlično ocenjene. Kutnjak Simon, Razkrižje 6, p. Šafarsko. telici Naprodaj imam skoraj nove vinske sode. REŠEK FR. trgovina, Beltinci 130. Romanje k Mariji Lovreti z D. Len- dave je v soboto 9. sept. Romarska meša bo v Lendavi ob 6. vüri. Pridite v kim vekšem števili. Spomin na lanski veličastni tabor, ki se je vršo ob 20 letnici osloboditve Slovenske Krajine v Črensovcih septembra 11.: Solška mladina v slavnostnom sprevodi. Ženska mladina v slavnostnom sprevodi. Moška mladina v slavnostnom sprevodi. Mladci v slavnostnom sprevodi. 6 N O V I N E 10. septembra 1939. Smrtni boj ni vedno težak — smrt je častitljiva. Vsi smo že bili morda pri- sotni pri umirajočem človeku. Opazovali smo vse njegove zadnje gibe in besede, toda vse- eno nismo mogli priti do tega, da bi vedeli kako pojemajo moči in čuti pri umirajočem. Mi se na splošno smrti zelo bojimo in niti ne radi o njej mislimo in še manj govorimo. Celo pokopališ- če obiskujemo le redkokrat, če ne umrje slučajno kdo izmed znancev, ga ne bi pogledali morda razen ob prihodi Vseh Svetnikov in na dan Vernih duš. V mestu je to drugače, v mestu je pokopališče kraj, ki je zelo obiskan, so, ki ga celo večkrat na teden obisküjejo in pomolijo na gomili dragih ranjkih in go- jijo cvetje. V mestu ni nobenega strah priti češče na grobove znancev in prijateljev. Tudi predkrščanski narodi si smrti niso predstavljali nekaj strašnega, ampak so si jo pred- stavljali kot spečo deklico, ki počiva v naročili matere noči in brata spanca. Pozneje pri kris- tjani, kot zaželjen sen v naročju Kristusa in v družbi svetnikov in angeljev. Pozneje kot ženo s koso, ki je vsa iz kosti. So tudi slike, ki predstavljajo smrt kot koščeno ženo z uro v roki. (pe- ščena starinska ura.) Grki so že razlikovali dvojno smrt. Smrt dobrega in slabega, kakor kristjani poznajo. Na drugem svetu je Hodes kraljeval. Duše je sprevajat na drugi svet božji poslanec Hemes. Brodar Haron, čmeren Starec s sršavo brado jih je prepeljal čez reko Styx in je za prevoz dobil obolos (denar), ki so ga sorod- niki mrtvecu položili v usta. Pozneje so ljudje dajali mrtvecu denar na oči, Judje pa kamenček. Ko je duša prišla na drugi svet, so jo sodniki takoj po za- služenju sodili. Dobre duše so bile določene za raj „Elizejˮ in slabe pa v „Tartarusˮ (pekel.) Tako so si razlagali smrt in življenje na drugem svetu pogani. Poganski Rimljani so svojim umrtim izkažüvali čast kakor svojim božanstvom. Duše rajnih so rimljani zvali „maneˮ. Zelo so spoštovali in ce- nili rajne prvi kristjani. V kata- kombah v Rimu globoko pod zemljo so jih pokopavali iti jim postavljali lepe spominske ploš- če in spomenike. Toda pridimo sedaj k točki takozvanega mrtvega boja. Otroci se smrti ne boje, ker se ne zave- dajo nje pomena, starejši ljudje si je nekateri žele, posebno tisti, ki veliko trpijo pa tudi teški bolniki., Med odraslimi, polnimi življenske sile pa smrt ni prije- ten gost, pač pa nekaj, kar vzbuja največji strah. Azijski narodi umirajo nepopisno vdano in z nekim „cinizmomˮ. N. pr. Kitajci, Japonci, Indijci, Afgani- stanci joka ob smrtni postelji svojcev, prijateljev sploh ne po- znajo.. Kako nastopa smrt — umi- ranje telesa, je pa velika ugan- ká, ki jo zlasti zdravniki skušajo razvozlati. Robert Mac Kennará, angleški Zdravnik je stal pri pos- telji svojega tovariša zdravnika, ki je umiral. Toda z injekcijo se mu je posrečilo, da ga je za nekaj ur še ohranil in zbudil iz mrtvega sna. Tega je vprašal potem, ko je prišel k zavesti in nehal hropeti, če mu lahko pove, ali je sploh kaj opažal na sebi kako je umiral? Rekel mu je sledeče: Najprej sem izgubljal čut tipanja, potem mi je pojemal vid in nato okus, vonj. Toda poslüh se mi je neverjetne zbolj- šao. Po vsem telesu sem čütil, kakor da me po prijetni kopeli zavijajo v rjuhe. (masirali so ga s kisom.) Nato me je začelo straziti v noge, meča, kolena. Toda slišal sem, kako si doma- če pripravljal na moj konec. Slišal sem jokati in begati po sobi in moliti. Končno mi je nastal v glavi šum in zgubil sem vse izpred oči brez težave, ka- kor da sem zaspal kot po navadi. Injekcijo, ki si mi jo brizgnil v veno, nisem čütil niti najmanj. Ponovno sem začüdi šum naj- prej od daleč, potem čedalje bolj razločno in končno razlikoval predmete v sobi in ljudi. O hro- penju nevem ničesar. Tako ta Zdravnik. Iz tega se da sklepati, da naši svojci in prijatelji, ki umi- rajo, slišijo po večini najdalje. Zato nikakor ni na mestu joka- nje, tekanje, kričanje in tamanje po sobi, ampak je bolj na mestu zmerna glasna molitev in tihota, ki jo itak prinaša s seboj veli- častje smrti, ki je nekaj tako skrivnostno veličastnega, da se opisati ne da. Štefan Rous. Pomen posojilnic za našega kmeta. Ker so naše kmečke po- sojilnice Vsled zaščite kmeta pre- stale hudo krizo in radi tega iz- gubil tu in tam po deželi tisti ugled, ki jim pripada, je potreb- no, da spregovorimo nekaj be- sed o pomenu našega kmečkega kreditnega zadružništva. Vprašanje kmečkega kre- dita je silno važno in to vpra- šanje ne muči samo nas, ampak tudi druge države in narode. V oktobru pretekloga leta se je celo vršil mednarodni kongres za kmečki kredit v Neaplju. Kot eno izmed rešitev se je postavilo tudi načelo, da je ravno kredit- ne zadružništvo najboljša in naj- pripravnejša pot za kmečki kre- dit. Vprašajmo se, v čem so značilnosti za kredit, katerega potrebuje kmet, kakšno mora biti posojilo, da bo kmečkemu posestvu res koristilo? Posojilo, dano kmeta, mora biti dolgoročno. Kratkoročni kredit je za trgovca, deloma za industrijo. Kmet pa vloži denar v zemljo, ki mu le Počasi more zopet povrniti to, kar je prejela. Nujna zahteva je tudi, da mora biti kmečko posojilo dano po nizki obrestni meri. Vsi vemo, da kmečko posestvo ne donaša takih obresti kot n. pr. indus- trija, trgovina in da je posojilo po visoki obrestni meri smrt za kmeta. Iz rednih dohodkov kmeč- kega gospodarstva se morajo kriti obresti kot tudi odplačevati glavnica, kar vse pa pridragem posojilu ni možno. Tudi dovo- litev posojila ne sme biti za kmeta zdrüžena s prevelikimi formalnostmi in tudi ne draga. Če sedaj pogledamo raz- mere pri nas in kritično preso- dimo položaj, bomo videli, da so edino kmečke posojilnice tiste, ki že, oz. ki imajo mož- nost, da bodo enkrat nudile kmetu posojilo po takih pogojih, ki so za kmeta sprejemljivi. Za- vedati se moramo predvsem, da so te posojilnice zadruge, ne pa kapitalistična podjetja, ki so preračunana zgolj na dobiček! Posojilnice so nasprotno socijalne gospodarske ustanove, katerih namen jé izključno samo omo- gočiti svojim članom cenen kre- dit. To je že osnovna in načelna razlika napram bankam in dru- gim mestnim denarnim zavodom. Posojilnica ne bo radi tega de- lala prevelike razlike pri obrestni meri med vlogami in posojili. Obrestna napetost ji bo slüžila za kritje režijskih stroškov, (ki so pri naših rajfajznovkah majhni) in pa v manjši meri za tvoritev rezerve. Čisto drugačen je tudi Postopek pri dovoljevanju poso- jil pri domači Posojilnici, kot pa pri mestnem denarnem zavodu. Pri domači Posojilnici, katere člani smo in ki je naša last, od- ločajo možje, katere smo sami izvolili na občnem zboru, ki so sami kmetje. Tu ni ocenjevalnih komisij, ki so tako drage, nobe- nega človeka ni treba klicati iz mesta. Tudi povečini ni treba vknjižb, dobiti moramo le nekaj porokov. Končno je, oz. bo po- sojilnicam tudi omogočeno, da bodo dajale dolgoročna posojila iz enostavnega razloga, ker bo kmečki denar, ki priteka v po- sojilnico, zopet se povrnil nazaj med kmete. Varčen kmet namreč vlaga denar za daljšo dobo kot pa recimo trgovec, ki rabi denar stalno za obrat. Še mnogo več razlogov, ki naravnost kričijo, da moramo za dobro kmeta za vsako ceno ohra- niti naše posojilnice, bi lahko našteti, pa naj zadostüjejo ti. Iz teh razmišljanj sledi zopet, da se mora kmečki denar zbirati le v domačih kmečkih posojilnicah. Če bo ves denar iz kraja, v katerem ima posojilnica svoj delo- krog, se nalagal v njej, bo Posojilnici omo- gočeno, da izpolni naloge, katere so ji da- ne. Odkrito lahko rečemo, da tisti, ki drži denar doma ali ki ga nalaga v mestne, ka- pitalistične denarne zavode, dela proti in- teresu svojega kraja, proti interesom kmeč- kega stanu. Denar namreč, ki pride iz de- žele v mesto, ta denar se redko zopet vrača nazaj na deželo in se premnogokrat še po- rablja proti interesom kmečkega in delav- nega ljudstva. Če pa vložimo denar v do- mačo posojilnico, ji omogočimo, da da ta denar nekomu iz našega kraja, ki se na ta način gospodarsko opomore. Močna poso- jilnica kraj gospodarsko jači in je porok kmetove neodvisnosti in samostojnosti. Glejmo, koliko starih vlog so izplačale v dobi gospodarske stiske posojilnice Slov. Kra- jine, včlanjene pri Zadruini Zvezi v Ljubljani. KMEČKA HRANILNICA in POSOJILNICA r. z. z n. z, V DOLNJI LENDAVI. Pregled o izplačilo hranilnih Vlog v času od 1. januarja 1930. do 30. junija 1939. Izpred Okrož. sodišča v Soboti Obsojeni so biti: Koren Štefan, delavec v Dobrovniku št. 82, Gomboc Ludvik, pol- jedelec v Dobrovniku št. 70. Ratko Imre, de- lavec v Dobrovniku št. 51, Biro Franc, polj. v Dobrovniku št. 71, Bot Janez, čevljarski po- močnik v Dobrovniku št. 83, vsak na 3 me- sece zapora; Šantak Rudolf, čevljarski po- močnik v Dobrovniku št. 20, na 4 mesece zapora in 120 din de- narne kazni; Cug Lud- vik, poljedelec v Do- brovniku št. 19 pa na 1 mesec in 7 dni za- pora ter 120 din de- narne , kazni, ker so dne 13. febr. 1939 v Dobrovniku vsi razen Cuga Ludvika v sküp- nom naklepu kot so- storilci telesno poško- dovali Nagyja Pavla s tem, da so ga zbili na tla in ga s palicami tepli po glavi in vsem telesa ter mu poleg številnih krvnih pod- plutb ter ran opras- kanin prizadejali tudi prelom lobanjske ko- sti, radi katere poš- kodbe je bila nevar- nost za poškodovan- čevo življenje, Cug Ludvik in Šantak Ru- dolf še, ker sta dne 8. marca 1939 v Dobrov- niku s silo ovrla dr- žav. uslužbenca na- mreč podpreglednika finančne kontrole Lu- kežiča Franca vršiti slüžbeni posel s tem, da sta navalila na ime- novanoga,, ko jima je isti po slüžbeni dolž- nosti hotel zapleniti večjo količino vina in ju nato pozval v ob- činsko pisarno, ga pri tem suvala z rokami in nogami in se tako spüstila v grdo ravna- nje z drž. uslužbencem. Modlic Frančiška, delavka v Krčah št. 65, je bila obsojena na 3 mesece strogega za- pora, ker je letos do 22. apr. 1939 v Glo- boki, v sodnem okraju ljutomerskem, posto- poma odvzela zakon- cema Vršiču Srečku in Otiliji, ki sicer stalno bivata v Zagrebu, po- sedujeta pa v Globoki vinogradno posestvo, čigar oskrbnica je bila že od leta 1934 dalje imenovana Modlic Frančiška, okrog 150 litrov vina in okrog 3 litre žganja v skupni vrednosti 1.050 din. Izvršitev kazni se je odložila za dobo 2 let. Skupaj izplačane starih Vlog: Din 3,851.521.52 Spomin na lanski veličastni tabor, ki se je vršo ob 20 letnici osloboditve Slovenske Krajine v Črensovcih sept. 11: Mladenke v slavnostnom sprevodi. Spomin na lanski veličastni tábor, ki se je vršo ob 20 letnici osloboditve Slovenske Krajine v Črensovcih sept. 11: Dekliški krožek v slavnostnom sprevodi. Spomin na lanski veličastni tabor, ki se je vršo ob 20 letnici osloboditve Slovenske Krajine v Črensovcih sept 11,: Gasilci v slavnostnom sprevodi. 10 septembra 1939. NOVINE 7 Sv. Oča v očaj sveta. Basler Nachrichten, dnev- nik, ki izhaja v Basli i je bole luteranske usmerjen, objavla du- gši članek iz Vatikana, v šterom popisavle Velikansko mirovno de- lo zdajšnjega papo. Iz toga članka samo nekaj posnemamo. Vsi, šteri so v zadnjij dne- vaj meli priliko viditi papo, ednoglasno pravijo, ka jih zvü- nešnji izgled Pija XII. navdaja s skrbmi. Globoke gübe ob vüst- nicaj so postanole bole globoke i obraz je bole značilen. Vsaki dobi vtis, da se je Pij XII. vidno postarao. To si razlagajo kak po- sledico prevelkoga dela i pomen- kanja nočnoga počitka. Pa pa- pa ne trpi zavolo telovne izčr- panosti, nego zavolo razočaranja, štero ga boli i njemi razjeda obraz. Mogoče je ravno zdaj čas, da nikelko spregučimo o načrtaj pape. Bili so zamišleni dosta bole obsežno kak smo mogli pričaküvati. Vsi so se spitavali ali bo papa posredüvao med Nemčijov i Poljskov, ali mogoče tüdi med Italijov i Francijov — ali namen pape Pija XII. je bio dati sveti velko Spravo, mir. Šteo je odegnati vojno nevarnost, štera že nekaj let visi nad sve- tom kak küga. To naj bi se zgo- dilo po istinitoj obnovi düha. Države bi istinsko po ednom kraji mogle doprinesti nikelko žrtev, pa tisti, šteri bi te sprijali, bi najšli mirno sosidno sožitje. Papa je meo v načrti dühovno obnovo, celotno zbokšanje sveta. I toga si je ne zmislo kakši od sveta odtüjini idealist, šteri Sen- jari o bodočnosti. Pij XII. je od mlada mladü diplomat, pozna vse nevole, na štere naleti vsakše velko delo. I če tüdi je diplomat, je vervao, ka je njegovo idejo mogoče vistinititi. To vüpanje je jemao iz svoje globoke vere; to je pa lastnost, štero razna „od- kritjaˮ v novinaj i brošuraj spre- gledati. Iz te osnove si je ohra- no tüdi zavüpanje v državnike i v njüvo zavest odgovornosti. Nato govori o razočaranji sv. oče, na štere je naleto pri svo- jem delüvanji za mir. Na konci pa pravi: „Nekaj pa le moremo Vatikani pripoznati, najmre nje- govo dosledno stališče do raznij velesil. Ne samo, da je „Osser- vatore Romanoˮ objavo govore nemškij državnikov, nego je stal- no objavlati tüdi odmeve, na štere so naleteli v inozemstvi. Ravnotak je natenkoma poročao tüdi o nekšem razgovori, šteroga je dao Beck francoskomi časo- pisi „Gringoireˮ i v šterom je neprezvano označo stališče Polj- ske, najmre, da Poljska priklü- čitve Gdanska ne bo dopüstila. Zato moremo pričaküvati, da bo papa svoja prizadevanja za mir nadalüvao do zadnje mi- nute. I vidi se, da napori, ka se tičejo Francije i Italije, ne so brez vüpanja. Med našimi sezonskimi delavci v Jugoslaviji. V Čoki. Zopet na vlaku. Polja na- glo beže mimo nas. Le na pos- tajah se njihov tek za hip ustavi. Senta. Kmalu se bomo peljali preko Tise, ki ji visoki nasipi usmerjajo tok. V Banatu smo. Na obeh straneh proge so polja zarasla s pisanimi rožami in ze- lenimi vinogradi. V njih delajo mlade delavke. Po obleki se vidi, da so to Prekmurke in Medji- murke. V daljavo proti jugovz- hodu, kamor seže oko, je vse ozemlje last g. Ledererja v Čoki. Tu je zaposlenih okrog petsto- petdeset naših delavcev in de- lavk. Čoka je velika vas, v njej sta katoliška in pravoslavna cer- kev. Značilnost ji daje lepa „grš- činaˮ Ledererjevih s krasno ure- jenim parkom in pa velika to- varna za salame. Ob širokih in blatnih cestah se stiskajo nizke in majhne hišice, v katerih se poraja delovna moč za velepo- sest, ki jim daje dela in jela. Krasno me sprejmejo pri Ledererjevih. Duhovnike zelo spoštüjejo. Mlada gospa je bila vzgojena v katoliškem internatu. Razložim jim namen svojega pri- hoda. V četrtek da bo Telovo in bi rad delavcem in delavkam iz Slovenske Krajine in Medjimurja na ta dan maševal. Še prej pa bi obiskal vse delavce in jih ob- vestil. Dobim na razpolago voz in čez nekaj časa sem že daleč zunaj na polju. Na desni strani so vinogradi, na levi zoreča žit- na polja, nato rožni nasadi. Na Macahunki povprašam po g. Lazarju, glavnem palerju. Povedo mi, da je zunaj na polju pri delavkah. Vozeč se med mor- jem cvetja sem kmalu pri La- zarju. Nadzoruje skupino delavk iz Dokležovja. Zanimiv tip. Z debelo palico v rokah, močno zagorel obraz, klobuk potisnjen globoko na oči, pogled uprt ne- kam v tla ali v daljavo mimo tebe. Človek, v čigar roke je iz- izročeno šestmesečno življenje petstopetdesetih ljudi... Povem mu, da sem bil pri Ledererjevih in za četrtek — za Telovo — vse uredil glede svete inaše in spovedovanja. Napiosim ga, da delavce obvesti. Nato se vrnem, ne da bi smel delavke, ki so ka- kih štirideset korakov proč de- lale, vsaj z besedo pozdraviti, češ da jih pri delu ne sme nihče motiti. S težkim srcem se vra- čam. Drugi dan obisk delavcev in delavk na Jatovu, Red in po- poldne na Macahunki. Ogledam si povsod stanovanja delavcev. Spoznam, da so tudi Štajerci tu- kaj. Z velikim veseljem me de- lavci povsod sprejmejo in z ob- razov in iz oči se jim bere, kako nestrpno bodo sedaj čakali če- trtka. Šteli bodo celo ure. Naslednji dan obiščem v Petrovgradu generalnega vikarja mons. g. Štefana Kovača, tako mi je namreč svetovni beograj- ski ordinarij, naj se tudi oglasim pri g. Kovaču. Majhen človek z ljübeznivim smehljajem in mo- gočno voljo — utelešena energija. Zelo pohvalno se izraža o naših sezonskih delavcih, zaposlenih v banatu: da so dobri, da radi hodijo v cerkev in lepo pojejo. Telovo. Nepozabni dan. Nad petsto delavcev in delavk iz Slov. krajine, Medjimurja in Štajerja se je zbralo v lepi cerkvi presvete Trojice in jo napolnilo. Zelo mno- go jih je očistilo svoje duše. Nad vse sončen dan. Prvič, odkar delajo naši delavci na velepo- sestvu g. Ledererja, so imeli de- lavci svoje slovensko bogoslužje. Kdaj si je naš veliki vice-ešpereš Mikloš Küzmič mogel misliti, da se bo v njegovem prevodu tam daleč ob romunski meji bralo v blagozvočni prekmurščini na te- lovo v letu 1939.: „Vu onom vrej- meni : Pravo je Jezuš vnožini Ži- dovskoj: Tejlo moje zaistino je jestvina i krv moja zaistino je pitvina... Iz starega „Evangye- lioma“ namreč berem, saj bo že drugo leto sto let star. Po maši fo- tografiranje: po majurih, po fa- rah, s palerom in „fasmajstriˮ itd. Nato še spovedovanje in potem telovska procesija, v kateri gredo tudi naši delavci, Medjimurci skupaj, Prekmurci skupaj s Šta- jerci. Kakor pri sv. maši tako se tudi pri procesiji v petju po- sebno odlikujejo Dokležančarke. Pa tudi Medjimurke zelo lepo pojejo. Domačini se niso mogli naposlušati. Da pesem, naša pre- lepa pesem! Ko je v cerkvi pet- sto grl pelo, sem pozabil, da sem na Čoki. Pesem nas je ponesla na svojih lahnih, nevidnih peru- tih v domovino. Nehote ob ta- kih trenutkih priigrajo solze v oči, solze tihe sreče. Popoldne še obisk pri de- lavcih na približno 25 km oddal- jenem Györmajuru, ki dopoldne niso mogli priti v cerkev. So tik ob romunski meji. Ledererjeva „ergelaˮ — vzrejevalnica konj se nahaja tu. Sonce zahaja, ko se vračam. Krasen sončni zahod in čüdovito prelivanje barv iz svet- lih v temnejše, kot na oceanu. Tudi ravnina ima svoje lepote in ob tej lepoti postane razumljivo, zakaj poje madžarski pesnik, da ne bi rad zamenjal krasoto rav- nin za lepoto planin. Na drugi dan se zahvalim Ledererjevim za gostoljubnost in Bogu, da je mi je dal doživeti včerajšnji dan. Taki dnevi so za izseljence in za izseljenskega duhovnika kakor sončne oaze, polne sreče in ra- dosti, dnevi, ko stopijo v pozabo vse težave, ki so ti Sicer stalne spremljevalke, dnevi, ki prine- sejo tolikim düšam zopet domo- vinsko pravico do večne blaže- nosti. Še to. V teh krajih poznajo naše ljudi kot Vende. Komaj sem jih prepričal, da so to Prekmurci — Šlovenci in Medjimurci — Hr- vati, da torej niso nobeni vendi. Kosci. Pred kratkim sem hodo okoli mlato, se zna samo z kosiščom. Müre, ar sem šteo viditi kak ži- vejo „Mörčarjeˮ. Pridem do trav- nika, na šterom je kosilo par ko- scov. Pozdravimo se, jaz gledam kak njim režejo kose. Kosili so, da je bilo veselje gledati, polo- vico so doj zmlatiti, polovico ta sklačili. Med kosci je bio eden še preci mladi posebi, šteromi je kosa dol spadnola z kosišča. On to ne opazo, nego je naprej Gda prikosijo do konca travnika, pa začnejo brüsiti kose, te za- pazi te mladi, da nema kose. Vsi gledajo i se čüdijo, gde je kosa, idejo iskat i jo najdejo na sredini travnika. Gda vidijo, da sam jaz še zmerom tam, pravi eden, to mate zdaj, pali mo v „Novinahˮ. I tak se je tüdi zgo- dilo, ve znao, ka Mörčarje raz- mijo frete. Važno za naprednejše kmete! Kmetijska zbornica bo za- čela z letom 1940 voditi povsem pravilno kmetijsko knjigovodstvo s kakimi 50 do 100 naprednej- šimi kmeti iz vse Slovenije. Zbornica bo dala na raz- polago brezplačno potrebne knji- ge in vsa navodila. Zbornični referent bo vsakega priglašenca posebej poučil, kako naj začne in vodi knjigovodstvo. Vse leto bo sodeloval osebno pri knjigo- vodstvu in ob koncu leta izde- lal zaključne račune. Kmetje! Edino na podlagi pravilnega knjigovodstva morete res popolnoma spoznati vrednost svoje kmetije in jo smotrno upravljati. Spoznali boste točno, kako je plačano vaše delo na lastni kmetiji in kakšne dohod- ke vam prinaša kmetija. Prijavijo naj se le oni, ki imajo res veselje in voljo, da bodo pri začetem delu vztrajali, ne pa oni, ki se samo trenutno navdüšijo. Prijavite se vsaj do 15. decembra 1939. Sporočite točen naslov, vas s hižno šte- vilko, občino in srez. Navedite tudi vsaj približno velikost kme- tije. Vse nadaljnje bo uredil zbornični referent, ki bo obiskal priglašence. Prijavite se na naslov: Kme- tijska zbornica dravske banovine v Ljubljani. Povem Vam, da je ne glavni zrok kmečkoj siroma- ščini slab hektarski donos, nego v 20 letaj drügi na- pravljeni grofi. Vi mislite s kitajskim načinom obdelovanja pri- delati vekši polski pridelek. Prosim Vas, začnite z mo- tikov osipavati žito i bo- dete vidli, kak bo lepo šlo i kak se splača. Sramota je to za Vas, da Vi, dober kulturni i go- spodarski delavec, v tak zapüščenom kraji med ne zrelimi manjiküvajočimi si- romaškimi kmeti živete, šteri nikaj drügo nevejo, kak jesti, piti, deco roditi i vmreti. Povem Vam, da ste ravno Vi tisti, šteri s tak- šimi špoti ščete med nami i na naši Siromaški kmet- ski hrbtaj živeti brez dela i vmreti. Bolše bi bilo za Vas, da bi šli plodit velike tru- pe miši, točo i süočo, šte- ro tüdi dela kmetom slab hek- tarski donos. ,, Kmet. Kmet odgovarja. Odgovor pisci članka „Za boljšo jesensko setevˮ 23 štév. Murske Krajine, v šteroj se špota z nevolnoga siromaškoga kmeta, šteri samo je, pije, otroke rodi i vmira, da so to dognali Zadnja leta v knjigaj, knjižicaj, razpra- vah in člankih. Pravi: „Da se moti tisti, ki sodi, da so slabe cene kmetijskih pridelkov vzrok kmečke siromaščino. Nikakor ne! Glavni vzrok je prenizek hek- tarski donos. Zemlja nam pre- skopo vrača trüd, ki ga kmet vlaga vanjo i da je kriv slabega donosa kmet sam.ˮ Ne mislite gospodje, da je kmet tak daleč zabiti, da ne bi razločo polke od čardaša, na štero bi samo skakao, po kak- šem polaganji biksa, z šterim črnite svoje cipele. Delavcom v Franciji! Vsaki francoški gospodar, šteri šče meti iz našega kraja določenoga delavca, mora pi- sati na naslov: „Société générale djmml- gration d Paris, 35 rae St. Dominique.ˮ Delavci opomnite na to svoje gospodare. Ladje lovijo. Angleške i francoske bojne ladje so začele loviti nemške. Te, da se rešijo, so z brzipov odplavale v pristanišča Jüžne Amerike. DARI. K Podpornoml drűštvi „Dom sv. Frančiškaˮ v Črensovcih so pri- stopili iz Kupšinec i plačali 25 par sledeči: BatoriAna, Jooš Franc, Hohe- ger Jožef; po 1 Din so plačali: Horvat Marija, dovica, Žilavec Franc, Serec Terezija, Cipot Jožef; po 2 Din: Horvat Jožef, Železen Ivan; po 3 Din: Ne- mec Ludvik, Pisnjak Janoš; po 5 Din: Vogrinčič Ivan, Cipot Angela, Sčančar Jožef, Svetec Janoš,Čizmarič Ivan, Svetec Ivan. Iz Tropovec: so pristo- pili i plačali po 25 p.: Baša Anton; po 50 p.: Behek Alojzija; po 1 Din so plačali: Krčmar Marija, Novak Ivan, Mikola Ana, Pock Terezija, Rajbar Marija, Gider Marija, Novak Anton, Rajbar Franc, Farič Terezija, Bencak Terezija; po 1.50 Din: Baša Lujzika, Dunša Matjaš; po 2 Din: Seršen Števek, Vrabl Marija, Jablanovec Marija, Farič Jožef, Lazar Katá, Gabor Terezija, Granfol Jožef, Vogrinčič Franc, Kerčmar Ana, Pertoci Alojzij; po 5 Din: Gabor Franc, Lejko Terezija, Varga Ana; po 10 Din: Pertoci Alojz, Žilavec Terezija, Lejko Janoš, Plahüt Anton. Na Dom sv. Frančiška so darüvali v Din sledeči: Hozjan Ludvig, Žižki, 100, Antolin Jožef, Francija, 15, Gjőrek Antonija, G. Bistrica, za zdravje 20, Čurič Treza, Trnje v zahvalo 10, N. Kupšinci prosi za zdravje po D. M. 5, Miholič Kolman, Kobilje, na č. sv. Maloj Treziki, 10, N. Rakičan, 10, Jug Ignac, Satahovci, 94, N. 15, Dominko Evica, Francija, 6, Balažic Marija, Fran- cija, 10, Horvat Verona, Francija, 37.75, Kolenko Vinci, Francija, 39.50 Din. — Oča sirot, povrni vsem obilno Odbor. * Spomin na lanski veličastni tábor, ki se je vršo ob 20 letnici osloboditve Slov. Krajine v Črensovcih sept. 11: Horvat Anton, župan, se na konci proslave zahvalüje v imeni občine Črensovci. Spomin na lanski veličastni tabor, ki se je vršo ob 20 letnici osloboditve Slovenske Krajine v Črensovcih sept. 11: Sküpina pri sv. meši. 8 NOVINE 10. septembra 1939. Istina od Španije. Mgr. Beuassart, Pariški pomožni škof, je prepotüvao Špansko, kak odposlanec francoskoga Eucharistijškoga odbora. Na svojem potüvanji se je posebno zanimao za stanje cerkev i liturgijskih potrebščin potem, gda so komunisti opüstošili svetišča Kastilije, Navare, Katalonije pa po drügih španjolskih pokrajinah. Uspeh njegovoga potüvanja je goreča prošnja vsem francoskim katoli- čanom, da pošlejo v Špansko oropanim i vničenim cerkvam méšne knige, kelihe, ciborije, (kelihe za prečiščavanje), monštrance (svestva) obleko itd. Vsega toga so Španske cerkve mele v obil- nosti pa so med državlanskov bojnov rdeči vse pokrali ali vničili. Prenosimo iz „La Croix“, ka tam piše škof Beuassart: „Pod pekočim junijskim suncom se nam Španska širi pred očmi, pokazajoč nam svoje brezmejno raznolično tlo, svoje ju- naške i ponosne varaše, svoja slavna vseučilišča, umetniške kinče. Düh se poglobi v razmišlanja na spomin čüvstva, štera vzbüja večkrat eden sam takši predmet, edno samo ime, spo- menik, poleg celo vrsto imen, pokritih s slavov i veličanstvom slike, od groba Cida Cameadora v Burgosi do križa i bitke pri Lepanti blüzi Barcelone. Pa, zakaj je bilo potrebno, da je nad tolikim sijajom pri- šlo do takšega strašnoga vničena? To so tüdi večno trpeča znamenja nezrečenoga, nezaslišanoga trplenja, skoz štero je cela tri leta hodo te plemeniti narod, a štero je tak strašno poškodü- valo, vničilo neštevilne spomenike i stavbe, cele vesnice, gdekoli je besneta državlanska bojna. Pogled na opüstošenja vseučiliške četrti i tolikih drügih delov Madrida, Teruela, Leride i vnogih drügih mest, človeka naravnost prešinja z grozov, kak gda ga mučijo kakše težke senje. Ešče bole tužna so opüstošenja cerkev, samostanov, kapel. Trpelo je nad 20.000 cerkev ali kapelic, kak mi pravijo škofje, od šatanskoga besnenja, štero je gonilo neprijatele vere v toj zemli, gde je krščanstvo tak močno. To je očividno bilo zvršeno po strašno natenkoma napravlenom načrti, po šterom bi se naj strgao iz src pa iz Španske zemle vsaki sled krščanstva. Želo bi, da vsi tisti Francozi, ki ešče toga ne verjejo, idejo gledat v Barcelono stanje lepih cerkev, štere so jo negda krasile. Požgano je vse, ka je bilo mogoče požgati. Samo tü pa tam se je slučajno kaj rešilo. Že prvi den revolucije, tak istočasno, da se ne more govoriti od prilike ali od „spontane anarhijeˮ, je vekši deo tistih cerkev, ki so se nahajale v rdečoj zoni, bio po- rüšeni ali požgani. Ešče zdaj tak stojijo brez okrasja i brez cerkvenoga obleča, brez posvečenih posod itd. Vnogi dühovniki ešče dnes nemajo reverende i brevira. Siromaštvo naših bratov škofov i dühovnikov je tak strašno, i je tak dostojna i pleme- nito prenašajo, da ti pri pogledi na te prizor, oči postanejo Skuznate. Jakostne rüševine, štere je nakopičilo rdeče gospodárstvo, je ešče bole žalostno. Že zdaj, kak mi je prikazao apoštolski nuncij, tužna lista nosi iména dvanajset škofov t prek 16.000 dühovnikov i redovnikov, ki so bili vmorjeni, zaklani, razmesarjeni, i to večkrat potem, gda so je mučili na tak grozne načine, ka ka si pošten človek niti predstaviti nemre. Vse to smo že dozdaj znali. Vendar, gda se to čüje iz vüst škofov i živih svedokov teh groznih prizorov, potem se bole nego iz kakšihkoli poročil razmi obseg preganjanj pa njihov nesmileni način. Mirno pripo- vedavanje teh lüdi, Popolna izklüčenost vsake zanešenosti, gda govorijo, nam napraviš vtis, da so to tiste velike düše, štere je Pij XI. imenüvao mučenike. Pri obiski barcelonskih voz, v šterih je šatanska iznajdlivost nakopičila moderna sredstva mučenja, se lehko prepričaš od njihove muke. Kakše je moralo biti živle- nje tistih, ki so tak dugo mogli živeti zasükani, sklüčeni i brez prestanka postavleni smrti? Z dühovščinov vred je bite prega- njao tüdi Katoliška akcija. Na jezere teh borcov se je pridrü- žilo v smrti s svojim pastirom. Gotovo je, da je preganjanje zavzelo najvekši obseg, gda se je začelo gibanje obrambe (Franco). Vendar ne smemo po- zabiti, da je že davno prle trpelo. Že junija 1.1936. je bilo po- žganih 300 cerkev, vmorjenih vnogo dühovnikov. Ono, ka so zvali za ..nacijonalistično gibanje*, bilo je predvsem križarsko gibanje proti nosilcom hüdobije. Moramo v tom vervati škofom, šterih sküpno pastirsko pismo od 1937. leta je brez dvojbe istin- sko, oni so mi to tüdi ponovili. Že davno več je ne bilo mo- goče dvojiti od namer tistih, ki so kazali volo zrüšiti katoličan- stvo v Španiji. Španska düša je odločno stanola proti pretnjam dühovne smrti. Ona je zmagoslavno šte naprej v borbi, štera jo je toti rüšila, ali je zato vidila čase svoje veličine, kak n. pr. Obramba Alcazara v Toledi, gde je ne nikdar henjala molitev, niti med najstrašnejšim obleganjom i bombardiranjom. Španija se je sama rešite. S sebov je rešite tüdi nas. Gotovo je, da se bolševizem ne bi stavo v svojem zavojüvanji, ne, Francija bi dnes bridko spoznate njegovo nasilno razkristjanjenje. Pa, ali je sploh gotovo, da tüdi zdaj ne bo občütila nevarnosti? Bi bila modra, če se ne bi zasmilila nad tak bližanjim navukom? Iz najčistejših src francoskih katoličanov smo mi Španiji dužni izraz našega občüdüvanja i naše zahvale. Dnes se Španiji postavlajo resni i težki Problem!. A njeni poglavari je marlivo proučüjejo, prešinjeni z volov, da jim naj- dejo zaistino Španska j zaistino katoličanska rešenja. Nova Španija mora vtrditi svoj politični položaj, Obnoviti svoje gospodárstvo, dati svojoj deci delo, pomiriti nesrečne brate. Politički poglavarje Španije i njeni škofje, pazijo dobro, da dajo zemli popolnoma narodno i katoličansko düšo, v vsoj njenoj čistosti i moči. Grb nove Španije je grb katoliških kralov. Boža milost nemre zapüstiti one, štere zagovarjajo toliki mučenici. Vnožine naroda, želne Olt. Svestva, se stiskajo po cerkvah. Te so delavne dni ravnotak pune kak v nedelo, mla- denci i dekline, vojaki i falangisti, nižji lüdje i vučeni, vse je v navdüšenji, ka me je globoko prešinilo. Te düše, navdehnjene z verov, začinjajo novo mladost i dajo veličanstveni sijaj cerkvam, štere so večkrat napol porüšene i nosijo sledove svojega mučeništva i tüjega barbarstva. Na mojem romarskom potüvanji, štero je melo za cio mesta: Vittoria, Burgos, Toledo, Madrid, A vda, Salato anka, Val- ladolid, Saragosa, Barcelona, Gerona, so mi tak po mestaj kak na potüvanji vsešerom izkažüvali veliko lübezen i poštüvanje. Genjen sam bio nad tem. Do smrti bom meo pred očmi te ver- nike v cerkvah i deco po vulicah, želno, da küšnejo škofovo roko i dobijo blagoslov. Nikdar ne bom pozabo na sprejem, ki je bio tak pun verskoga poštüvanja i prisrčnosti i ki mi ga je dao pripraviti genéralisimus Franco. ♦ Ka je tű povedano, nam je že znano. Dostakrát smo čüli od grozot komunistov v Španiji. Pa je li dobro, da se znova i znova povdarja i tak Zvedi istina. Ta sirotika je nájveč trpela duga leta Španske revolucije. Vnogi so morilcom nedužnih lüdi i požigalcom cerkev pa umetnin davali prav, kak n. pr. Düševni List 1. 1937. Tomi listi priporočamo, naj si izreže gornji članek, kak tüdi tiste, ki bodo objavleni na njegov rovaš. Vse pride I R. J. Stralsund Slovenski. Tak smo si pogovarjali gda smo se tak nepričakováno zbrali v nedelo 20. avgusta pred v farnov cerkvijov v Stralsundi. Pa ne mislite za dugi čas, samo za eden den. Mlatilnice i raznovrstni stroji na električni pogon so zamuklo enako- merno pesem spevali, v šteroj slüžbi smo bili mi izseljenci, kda so nas iz- nenadoma obiskali naš izseljeniški dühovnik g. Škafar, v dnevaj od Velke meše do nedele 20. avgusta. Što bi si mislo ? Ve je bilo že objavleno v No- vinah, da se nahajajo v Nemčiji pa mišlenja smo bili, da do nas v pomernsko provinco prispejo mogoče proti konci jeseni. Veselo smo si podali desnice v Pozdrav, gda so prišli na posamezne farme do nas s povabilom, da se zberemo v nedelo vsi okoli živeči izsel- jenci v farnoj cerkvi k sv. meši i spovedi. Spitavanji ne bilo ne konca, ne kraja. Zarja vsajajočega sunca nas je opomnila na odhod, začetek je bio ob 7. Zbralo se nas okoli 60. Če se prav spominam, smo bili iz 6 far, pa Prednost je nosila naša beltinska, ve nas je bilo nekaj prek 35. Pred Začet- kom sv. meše, štera je bila napovedana na 11 smo se zbrali v župnišči, kje smo dobili podrobnejši načrt za pesmi pri njej. Pa te načrt smo predrüga- čili. Mislim, da ne ostalo niedno oko süho, kda so nam po evangeliji najprej izročili g. Skafar pozdrav od prezv. škofa, dragih domačih pa cele Slovenske Krajine. Človeka prehodi neki čüden občütek, kda po več mesečnom prebi- vali v tüjini zopet zasliši iz vüst domačega dühovnika božo reč, pali se po- čüti, kak da bi bio doma. Govorili so nam od treh reči, štere si naj zapi- šemo globoko v srce, dokeč bomo v tüjini: 1. Ohránile živo vero, 2. čiste düše, 3. i nespozabite se z nebeske Matere. Posebno v zdajšnjem časi, kda se dühovni tabori med sebov bojüjejo za zmago. Veličastno je odmevala pe- sem — pesem Slovenska iz grl Šlovencev, živečih v tüjini. Ža Zaklüček smo zaspevali ono večno lepo pesem: Lepa si lepa... Po meši pa pali smo se zbrali i določili večernice za 2. popoldnevi. Po večernici smo se sükali pa še podpisali pozdrave domačim župnikom. Za razhodnico še edno zaspev- ao. Štero ? Nišče ne šteo povedati. No pa je nekak pogrünto: Zapojte je- ziki ... Vsa okna okoli so se napunila z poslüšavci i tak zdaj korakamo z g. kaplanom proti kolodvori k njüvomi stanovanji. Oboje je vküp. Nemotemo smo hodili po trotoaraj Stralsundskih vulic i si pogovarjali, da je dnes Stral- sund Slovenski. Lepo je bilo kak na Sladkoj gori ali pri sv. Trojici. Neso nas motili brezštevilni aotoji, ne brž! tramvaji, še menje četa mladih gardis- tov, ki nam je prekrižala pot, ne, šli smo veselo, kak da bi hodili po šte- rojkoli vulici v Beltincih, ali na proščenji v Dokležovji. Med potjov smo si tüdi pogovarjali od živlenjskih i higijenskih razmer naših izseljencov doli na jugi države, od šterih so nam govorili g. kaplan i šteri opis nosijo Novine. Prehitro, prehitro nam je odtekeo čas. Prišli smo do kolodvora. Nešteri idejo še noter, da si ogledajo samostansko kapelico i stanovanje g. kaplana, za- tém pa pri kupici okrepčilne pijače malinovca, na ogradi, zaokrožijo par na- rodnih domačih. Nas ostale je pa brzec lous odpelao vsakoga v svoj kraj domo. Vsem pa ostane te den neizbrisno v spomini, Glavač Stefan, izseljenec. Pisma vojakov iz Slovenske Krajine, štera so v svetovnoj bojni pošilali uredništvi Novin. Ta večjezerna pisma so dokaz tiste povezanosti, štera je obstojala med No- vinami i našim narodom 1 štera je rodila našo sloboščino. Kolar Ivan, Črensovci: Glas iz Albanije 1916.'T~23. marca. Visiko častiti gospod ple- banoši Prelepi sprotoletni dnevi me spominajo na one blažene čase, vu šterih sam jaz i vsaki pošteni kristjan si nabirao ž nju- vih lepih navukov priložnost za zemelsko i za vekivečno živlenje, šteri ešče na bojišči dober sad rodi, najmre krepi nam naturo na potrplivost i tolažba nam je na lepšo bodočnost. Tak nadale jih prosim z dalešnje Albanije, da niže spisane vrste v Novinaj na- znanijo. Tam daleč za morjom, v groznij skalaj kamenih nas je obiskao eden gost, šteri nam je negda tak veseli bio, ali zdaj nam je nej prikazao tak veselo- ga obraza kak negda, vnogo pri- jatelov je kesno obiskao, ar zemla zakrila je njuva tete; te gost je zelena spomlad, štera nam dnes den tak težko prikažüje zlato zarjo jütranjega sunca, štero se z bledim licom prikaže z visikih albanskih planin i po dnevi nje- govi vreli trakovje močno pre- pečo slaba i zmantrana naša tela. Vnogim je zasijalo zadnjikrat, ar moro zapüstiti te svejt. V zaha- jajočem sunci poglednemo milo nebo domovine, kje tak želno čakajo naše povrnenje, ali vnogi zaman, da dnes ti, vütro jaz, znam spadnoti. S temi mislimi se Po- damo v šatorsko naše stanje. Romanje naše je križna pot, da po križi nas pete pot na zve- ličanje: s tem vüpanjom smo pri- pravleni na smrt vsako vöro, če- ravno daleč od onih, s šterih se tak močno spominamo, najmre ti rojstveni kraj i v tebi prebi- vajoči starši, tivarišice z drob- nimi piceki i prijateli, s šterimi smo blaženi mer i veselje vži- vali prvi del našega živlenja. Kak hitro je stekeo te bláženi časi Prikazali so se neprijatelje, Kak čarni oblaki od vsej strahi naše lüblene domovine. Ali sivolasi starček, naš svetli krao, je vküp zbrao svojo moč na obrambo svojega naroda i domovine. Prle kak bi pa prijali za orožje, se vsaki pošteni kristjan Škapuler- skoj Devici Mariji v obrambo zročo i za tem se z božim ime- nom podao v nesmileno vojsko. Šopron, 27. VIII. Žižko Šan- dor, tizedes od 18 ga domobran- skoga pešpolka. Visiko poštüvani gospon plevanoš, edno odpüšče- nje ji prosin. Naj bodo tak dobri i denejo tej par vrstic v Novine. Z Bogom draga žena i deca, lüblena mojá z gorički Adrijanec. Barbarič Jürij iz Sebeborec po- zdravla svojo ženo, deco i puni- co i je prosi, naj njemí vse od- püstijo, Boži sveti Düh naj njim bode na pomoč. Šohar Janoš Sv. Jürija pozdrávla ženo, deco i vse poznance, mláde i stare i celo Slovensko Krajlnor Koren Vincenc i Magdič Šte- fan iz Renkovec, Marija i Aleks Kohek Iz D. Bistrice, zdaj v Nem- čiji. Prečastiti g. uredniki Prav iz srca vas pozdravlamo mi iz- seljenci. Naznanimo vam, da redno dobivamo naše krščanske liste, ki so nam na velko veselje tű v tüjini. Želemo vam lübo zdravje, da bi nam ešče dugo let vrejüvali te naše liste. Kak veseli smo izseljenci, da je do- bimo do roki One nam prina- šajo novice iz drage domovine. Oj ti mila domovina, draga nam zemla Slovenska. Kak hrepenijo naša srca po tebi! Kda te gle- damo iz daljave, si nam kak zarja zlata. Ti razpresteraš svoje roke, da bi obrnola svoje drage, ki so v tüjini. Ali ne je še mo- goče, draga naša domovina. Naše misli romajo k tebi i v dühi pre- živlamo one srečne čase, štere smo Preživeli v tebi, draga do- movina. Mi te ne bomo nikdar pozabili, ostanemo ti zvesti si- novje i hčeri. Rigač Jozefa, Sancoins. Po- štüvani g. urednik! V prvoj vrsti vas najlepše pozdravlam i vam naznanim, da sam se vrnola iz tüjine v domovino. Tüdi tü osta- nem naročnica Novin, ki so me tak verno obiskavale v hladnoj tüjini. Kda sam se vračala v do- movino, sam se obrnola na agen- cije 46 rue de Rivoli 46, Paris IV. Dobite sam vse potrebne in- formacije i peneze zmenjane po najbolšem kurzi. Priporočam agen- cije tistim, ki se vračajo v do- movino. Ošlaj Jošef, Preigney. Po- zdrav pošila i sporoča, da je zavolo slaboga mesta spremeno mesto. Zahvalüje se na rednom pošilanji Novin i Marijinoga lista, šteriva sta njemi v mrzloj tüjini najvekše veselje. Pozdravla tüdi domačega župnika g. Haoko Jo- žefa, celo bogojansko faro i roj- stno ves Filovce i svojo ženo Mariko. Živela Slovenska Kraji- na, Jugoslavija i krao Peter II. Pozdrav pošila g. ured- niki Novin Žalik Štefan, a Vlllers le Tilieull. Pošta. Gumilar Aleksander, Vidonci. Za Šerüga Gezo i Kühar Mihaela v Nemčiji sprejeli naročnino, kak tüdi za Ficko Rudolfa i Kerec Viktora. — Ge- der Jožef, fotograf, Vančaves. Na le- tos vse plačano. — Vogrinčič Marija, Cankova. Kočar Franc, Skakovci 25. je plačao pri nas 16 din. za letošnji Marijin list. Javite nam, dali njemi da- vale ali ne. Slovenski delavci! Vsi v Franciji živeči Slovenci, za vse Informacije glede potovaja v domovino se obrnite na edino jugos- lovensko agencije 18. rue de Ia Mlchodiére, PARIS II. Vozne karte po najnižjih cenah ! Menjamo denar po najbolj sem kurzu! Dopisujemo v slovenščini! „PUTNIKˮ Novine izhajajo vsaki četrtek za prišestno nedelo. Za tiskarno Balkanji Ernest Dolnja Lendava. Izdajatelj in urednik: Klekl Jožef, župnik v pok.