topiijmo vojne bonde in 2NAMKE AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND 3, 0., MONDAY MORNING, APRIL 10, 1944 LETO XLVII — VOL. XLVII Polkovnik Goble, ki je načelnik urada za obvezno vojaško službo za državo Ohio, je dobil tozadevni ukaz od generala Hersheya, vrhovnega administratorja tega urada. Polkovnik Goble je takoj odredil vse potrebno, da bo dal tozadevna navodila vsem 330 nabornim komisijam po državi Ohio. Vladni urad je izjavil, da bo ta odredba ostala toliko časa v veljavi, da se vse moške pod 26 ljeti starosti rekla-sificira, to je, da se jih pokliče v vojaško službo, ali pa se jih oprosti radi važnega vojnega dela. Tistih, ki so odšli v soboto k vojakom, ta odredba ne zadene, ker so že položili vojaško prisego. V soboto jih je odšlo samo iz Clevelanda 235, ki bo- do morali ostati v uniformah kljub tej novi odredbi. General Hershey je poslal svojim direktorjem po deželi sledečo brzojavko : "Armada in mornarica sta odločili, da je potreba po mlajših moških večja kot pa potreba rekrutirati starejše moške. Zato se vas tem potom obvešča, da takoj ustavite novačenje moških nad 26 let starih, ki doprinašajo svoj delež k vojni industriji, poljedelstvu ' ali so zaposleni v aktivnostih, ki so v zvezi z vojnim naporom, tudi Če so bili taki moški že poklicani k naboru ali da se priglasijo za vojaško službo. Ta odredba naj ostane v veljavi toliko časa, dokler bodo poklicani vsi moški pod 26 letom v vojaško službo, ali pa bodo oproščeni radi važnih razlogov.": Sprošno se sodi, da bo posledica te nove odredbe to, da bodo oni med 18 in 26 leti hitreje klicani v armado, kot si; kdo misli; moški med 26 in 30 leti bodo' i • 1 " ' -s. ' ' ' ■• ! oproščeni vojaščine za gotovo dobo, če; pomagajo k vojnemu naporu; moški | med 30 in 38 leti bodo imeli pa na; izbiro, da gredo ali v vojno industrijo; ali pa v uniformo. Z eno besedo: moški med 26 in 38; leti ne smejo misliti, da so rešeni vcH jaščine razen, če so ali bodo v kratkem pri kakem delu, ki je važno za vojni napor. Njegova platforma priporoča manjše davke, razdelitev ogromnega preostanka v državni blagajni, delo za vrnivše vojake in amerikanizem pred politiko. DEMGKRATJE V JUŽNEM DELU DRŽAVE SO LAUSCHETA NAVDUŠENO POZDRAVLJALI Springfield, O. 8. aprila. — Clevelandski župan Frank J. Lausche je danes odprl svojo kampanjo za nominacijo guvernerskega kandidata v tem mestu. Bil je glavni govornik pri banketu, ki so ga priredile demokratske organizacije iz osmih velikih podeželskih okrajev. Načelniki okrajev in člani izvrševalnih'odborov so župana navdušeno sprejeli. pogrebnega zavoda ,Louis 'Fer-folia v cerkev sv. Lovrenca in na Kal varijo. Naj počiva v miru, preostalim sožalje. Frank Hočevar Pogreb rajnega Frank Hočevarja bo v torek zjutraj ob 9:30 iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Kalvarijo. -o-- Češka vlada urgira narod doma, naj pomaga ruski armadi London. — Ruska armada, ki prodira na 230 milj široki fronti proti Karpatom, je dospela do prelaza v Tatri, kjer je češka meja. Očividno bodo poskušali Rusi prodirati čez ta prelaz, kjer se vije cesta do 3,000 čevljev visoko preko Karpatov, da vdrejo na ogrske planjave in na Češko. Češka vlada v Londonu je potom radia apelirala na narod doma, naj pomaga ruski armadi, ki stoji tik njih meje. Člani češke vlade se nahajajo pri ruski armadi, da bodo stopili ž njo na domača osvobojena tla. Iz Moskve se poroča, da so Rusi pobili pri Razdalnaji 10,-200 Nemcev ter cla so se približali Odesi od severa že na sedem milj. Ona ruska armada, ki prodira v Romunijo, namerava poslati en del na jug proti Bukarešti in Donavi. -o- Senator apelira na pred sednika, da pomaga rešiti Rim pred razdejanjem Washington. — Senator Bridges je pisal na predsednika Roosevelta, naj podvzame korake, da se reši Rim razdejanja, s čemer bi se prihranilo tudi tisoče življenj ameriških vojakov. Senator predlaga naj bi se ustvarila komisija, ki bi sestoja-la iz dveh zastopnikov Združenih narodov, dveh pa od strani osišča, na čelu komisiji pa naj bi bil papež Pij XII. Ta komisija naj bi potem določila, pod kakšnimi pogoji bi se prizaneslo Rimu. Za Lauschetovo kampanjo V našem uradu so bili izročeni sledeči prispevki za Lauschetovo kampanjo: John Lovšin, 17913 Brazil Rd. je daroval $5, Mary Hočevar, 7806 Donlad Ave. $3, po $2: Frank Svigel, 1207 E. 60. St., Louis in Marjana Za-krajšek, 6609 Bonna Ave., A*n-ton Ahčin, 1078 Addison Rd.; po $1: Pvt. Edward S. Zallar, 1384 E. 171. St., Jennie Ober-star, 6204 St. Clair Ave. in Mrs. Frances Novak, 793 E. 154. St. Najlepša hvala vsem skupaj. Danes je zadnji dan za registracijo Kdor ni volil zadnji dve leti, kdor se je od zadnjih glavnih volitev preselil, ali kdor je postal od zadnjih volitev državljan, se mora registrirati, ali hoče voliti v Majskih primarnih volitvah. Zadnji dan za registracijo je danes. Volivni urad v City Hall bo nocoj odprt d'o 8:30. Danes bo na razpolago 75 registrarjev, da bodo lahko več ljudem postre-gli. Kdor misli, da ni zapisan v volivnem imeniku, naj se gre danes registrirat. —-o- Nad 1,500 ameriških letal je razbijalo po Nemčiji v soboto London. — V soboto je letelo nad 1,500 ameriških bombnikov in bojnih letal. Glavna tarča je bila Brunswick, važno industrijsko mesto zapadno od Berlina. Amerikance so sprejeli roji nemških letal in v zračni bitki ž njimi so Amerikanci izgubili 34 bombnikov in 25 bojnih letal. Nemci so pa izgubili pri tem 92 letal. Amerikanci sodijo, da so Nem. ci mislili, da lete Amerikanci nad Berlin, zato so se tako besno zapodili proti ameriškim letalcem. -o- Darovi Mrs. Frances Novak, 793 E. 154. St. je darovala $5.00 za župnijsko pomožno akcijo in $1 za Rdeči križ. Prav lepa hvala. Tedenski koledar za racioniranje KONZERVE —1 Plave znamke od A-8 do K-8 iz knjige 4, vsaka za 10 točk, so v veljavi zdaj. MESO, sir, sirovo maslo itd. — Rdeče znamke od A-S do J-8 iz knjige 4, vsaka za 10 točk, so v veljavi zdaj. SLADKOR — Znamki 30 in 31 iz knjige 4 sta veljavni zdaj, vsaka za 5 funtov. Znamka 40 kupi 5 funtov sladkorja za pre-zerviranje in veljavna do 28. februarja 1945. Kdor hoče več sladkorja za prezerviranje, mora napraviti prošnjo pri odboru za racioniranje, ČEVLJI — Znamka 18 iz knjige 1 je veljavna do 30. aprila. Znamka 1 "airplane" iz knjige 3 je veljavna do preklica. GAZOLIN — Znamka 11 iz knjige A kupi 3 ga,Ione gazolina do 21. junija; B-2, C-2 ter B-3 in C-3, vsaka za 5 galon gazolina, dokler jih imate kaj. Bricker napada sedanjo administracijo birokratov in razsipalcev St. Paul, Minn.—V tem mestu se je ustavil ohijski guverner Bricker, ki se poteguje za predsedniško n o m i n a c i j o republikanske stranke. Izjavil je, da v tej predsedniški kampanji ne bo toliko vprašanje inozemske politike, kot bo vprašanje strahovitega zapravljanja in razšipanja sedanje vlade, ki to dela pod krinko vojne potrebe. Bricker je dalje izjavil, da bi morala vlada dati pogum zasebnim podjetjem, da bi morale priti velike vojne tovarne v zasebne roke in da bi se moralo I pomagali malemu podjetniku i ! namenom, da se prepreči povojno depresijo. -o- Chicago. — V okrajni bolnišnici je umrl Matija Peric. V bolnišnici ni bil dolgo, bil pa je prej bolan doma precej časa. Odesa je padla! Danes zjutraj, malo pred osmo, so naznanjali po radiu, da je Odesa padla Rusom v roke. Nemci so danes zjutraj javljali, da so izpraznili Odeso, Rusi pa ne poročajo o tem še nič. Nemci so imeli Odeso v rokah dve leti in pol. 'rrTrTHTTTTTTttTtTTTlIIIlIITTItlllTTTTtintlimilll Nasi fantje - vojaki V SLUŽBI ZA SVOBODO IN DOMOVINO Mr. Lausche je tekom govora razvijal svojo platformo in je izjavil, da bo, če bo izvoljen guvernerjem, priporočal sledeče: Da se razdeli ogromni surplus v državni blagajni na takle način: 40 milijonov dolarjev naj ostane v blagajni .za slučajne potrebe; okrog $25,000,000 naj se porabi za državna poslopja, kjer bi se skrbelo za umobolne in za mlade zločince; okrog $35,000,-000 naj se porabi za pogozdovanje, za izboljšanje produktivne zemlje. Ostanek surplusa, ki bo narasel do konca leta na najmanj $125.,000,000, pa naj se razdeli med vseh 88 okrajev v državi, kar bi se porabilo za zmanjšanje dolga v mestih in vaseh dotičnih okrajev. Namen razdelitve državnega surplusa ,je rekel Lausche, je v prvi vrsti ta, da se izboljša finančno stanje posameznih okrajev ter zniža njih davčna mera. Kandidat Lausche je slovesno Charles Ipavec, sin Mr. in Mrs. Frank Ipavec, 1021 E. 185. St. je odšel 10. macra k vojakom. Njegov naslov je: 2nd Lt. Chas. F. Ipavec, 2nd Engr. Inft. Class, Infantry Officers Leaders Class, Camp Lejeune, North Carolina, we na m Mr. in Mrs. John Kromar, 1113 E. 63. St. sporočata novi naslov sina: Pvt. John S. Kro-j mar, 35913863 Co. K, 133rd Inf. APO 34 c/o Postmaster New York, N. Y. Baa psa I® Mr. in Mrs. John Kožel iz 715 E. 157. St. sporočata nove naslove svojih sinov: Cpl. John J. Kozel, 35048269 Co. M, 382nd Inf. APO 96, Camp White, Oregon. — Rudy J. Kozel, S 2./C CBNU 549 Pl. 2 Port Hiienene, Calif. «a l*s na Mr. in Mrs. Mramor iz lOOl E. 68. St. sta naročila sobotne Ameriško Domovino za sina mor. General Giraud se je uprl de Gaullu, da bi odstopil Alžir.—General Henri Giraud se je odločno uprl diktaturi generala de Gaulla, načelnika Francoskega osvobodilnega komiteja. Giraud je zdaj vrhovni načelnik vse francoske bojne sile, katero mesto hoče de Gaulle prevzeti sam, a Giraud naj bi prevzel, mesto "generalnega inšpektorja armade," kar je samo čast brez oblasti. Giraud je izjavil, da se raje popolnoma umakne, kot bi pa sprejel tako ponižanje. To potezo generala de Gaulla smatrajo kot manever proti predsedniku Rooseveltu, ki je naročil generalu Eisenhowerju, naj po okupaciji Francije dela direktno z voditelji v Franciji in ne s kako zunanjo vlado, s čemer je mislil Francoski osvobodilni ko-mitej v Alžiru, ki se je sam postavil kot vlada Francije. -o- Vlak z ranjenci prihaja Vojaški vlak, na katerem je do 200 ranjencev iz Sredozemlja, prihaja proti Clevelandu. Ranjenci bodo nastanjeni v novi Crile bolnišnici v Parma Heights. Med ranjenci so tudi trije Clevelandčani, John Coo-ney, Ray Beargie in narednik Nikolaj Badovinac, brat Mrs Ella Zabukovec iz 126 E. 219 St. Mokra velika noč Včeraj zjutraj je še nekaj ka ( zalo, da bomo praznovali velik< ! noč brez dežnika. Toda kmali | dopoldne je začelo rositi in po tem je rosilo in deževale) ves daj ! in vso noč. vsem, ki prebivajo v njenih mejah. Kar se tiče politike je Lausche omenil samo to, da* je kandidat za guvernerja na demokratski stranki, ki se lahko ponaša s takimi možmi, kot je bil Jefferson, Jackson, Wilson, Franklin D. Roosevelt. Lausche je urgiral, da se zniža prodajni davek. Kar se tiče povojne dobe .je Mr..Lausche urgiral vlado, industrijo, delavca in farmarja, da bodo morali delati roka v roki in skupno rešiti problem, da se pride v okom možni brezposelnosti. Kar se tiče surplusa v državni blagajni je izjavil Lausche, da je pametno in gospodarsko varčevati, toda surplus je tako narasel, da se ga da lahko nekoliko zmanjšati in razdeliti po državi med one, ki so za surplus prispevali. "Ako boni izvoljen guvernerjem države Ohio," je zaključil izjavljal, da bodimo Amerikanci najprej, potem šele demokrati in vsi, ne glede na barvo, versko ali politično prepričanje, rojefii tukaj ali kje onstran morja, ko-rakajmo rama ob rami k bodočnosti pravičnfega in trajnega miru in ustvarimo Ameriko, ki ne bo poznala revščine, brezposelnosti in potreb, one Amerike, ki bo nudila varnost in streho župan Lausche svoj govor, "bom gledal na to. da bodo ljudje v naši državi zopet dobili pravico samovlade v stvareh, ki so popolnoma njih lokalnega pomena." Značilno je, da je kandidat Lausche odprl svojo kampanjo v rojstnem mestu James G. Stevv-arta, ki je tudi kandidat za guvernerja toda na republikanskem tiketu. Truplo so našli v kopalni ■ banji dva tedna mrtvo Truplo Miss Mabel Spear, stara 58 let, stanujoča na 1376 E. 86. St. so našli v kopalni banji. Mrtva je bila že najmanj dva tedna. Obiskat jo je prišel njen nečak iz Rochester, N. Y., ki je na vojaškem dopustu. Ker mu, teta na trkanje ni odprla, je poklical policijo, da je vlomila vrata. V zadnje slovo Članice društva Carniola Hive 493 T. M. so prošene, da se poslove od pokojne sestre Mrs. Ane Mahne, iz 2144 Lakeland Ave. Pogreb bo iz F. G. Nickels & Son pogrebnega zavoda, 14500 Madison Ave. v cerkev St. Clement v torek zjutraj ob desetih. Knox svari, da bo gotovo Nemčija udarila kmalu s podmornicami Bermuda.—Mornariški tajnik Frank Knox je svaril, da Nemčija izdeluje zdaj samo podmornice ter je prerokoval, da zavezniki lahko kmalu pričakujejo masnih napadov nemških podmornic. Mr. Knox je imel tukaj svoj govor ob tretji obletnici, odkar imajo Zed. države pomorsko bazo na Bermudi. "Sovražnih podmornic ni bilo zadnje čase v teh vodah," je govoril Knox. "Toda povem vam, da nemške ladjedelnice izdelujejo zdaj samo podmornice, bruhnil iz nosu letala gost dim. Letalo je bilo takrat v višini kakih 3,000 čevljev. Deli razbitega in sežgane,?;« letala so bili raztreseni vse naokrog. Policija je napravila kor-don okrog kraja, kjer je ležalo Razbito letalo in ni pustila nikogar blizu. Ko so pri hite1 i pvi očividci na lice mesta, so našli pilota mrtvega. PILQT SE JE UBIL, KO SE JE DVIGNIL Z NOVIM LETALOM V ZRAK ..Cleveland, O. — V soboto popoldne se je ubil blizu cleveland-skega letališča Hamilton Wagner, ki se je dvignil za presku-šnjo v zrak z novim bojnim letalom ki ga je zgradila nova tvor-nica Fisher. Pilota je vrglo iz letala, ko je slednje treščilo na tla. Priče pripovedujejo, da so slišale v zraku eksplozijo, nakar je narja: J. J. Mramor S l/C U. S. S. Charrette c/o Fleet Post Office San Francisco, Calif. WLft PWi Mr. in Mrs. Joseph Globokar, 3571 E. 81. St. sta naročila sobotno Ameriško Domovino za sina: S/Sgt. Louis J. Globokar, A. S. N. 35014609 Hq. & Hq. Sq. 324th Serv. Gp. APO 520 c/o Postmaster New York, N. Y. ■c an » Mr. in Mrs. Louis Perne, 1009 E. 62. St. naznanjata naslov sina in sicer: Cpl. Joseph F. Pre-seren, U. S. M. C. 14th Def. Brt. •j A. A. Artillery Group G Btry; c/o Fleet Post Office San Fran-[' cisco, Calif. ; Na dopust je prišel Sgt. E. L Kadunc s svojo soprogo in sinčkom. Stanovala bosta pri nje govih starših, Mr. in Mrs. Johi J Kadunc, 1229 E. 71. St. Nared > nik je uslužben pri zdravnišken - oddelku v Washington, D. C. NOVI GROBOVI FRANK LAUSCHE JE ODPRL KAMPANJO V^OHIO ZA 4 je ustavila vse rekrutiranje onih nad 25 let starih H Za . KIpo zvezno vojaško službo je |, ,VseJ deželi rekrutiranje onih Hl^1 So stari nad 26 let in ki so v°ini industriji ali pri k;a-delu, ki je važno za vojni le po, Da se tiče tudi tistih, ki so % slA'ani> naj se priglasijo za »Ostt Ak° bodo dobili to v °ni, ki se morajo danes kojasko službo, je odvisno pa ločiti T 1SlJe imajo tudi pravi-"J in k er° delo je za vojno po-'ta od ter° nl Nekateri trdijo, I /fdba, vsaj za nekaj časa, k v, 0 rekrutiranje nad 26 Krastavo. So, Skulj ' Won je umrl slo- Hu? Anton šku1^- P° Unc> doma iz fare j?|ete' V Clevelandu je Ht' r,dovec je bil zad- /ukaJ zapušča si- li!t!erličere: Frances \ ^-ttian in Ida Gr- : fW,'nilk°v in vnukinj, Charlesa in Jo- 16caSe '° Angel° steblaj- i!Dtj ,Se i mnogo udej-k uštvih in pri fari 6l' je bil več let v t C Bil Je član ■W BaraSa 1317 » i,, ^ 5la Pad. št. 138 C. '^°irila in Metoda :|S a rul>lo bo polože-f% Mrtvaški oder V 'Wlj°Pofebnem zavodu' S •li ^Vefif1'6'5 v sredo z ju- I ii%iv v cerkev sv-vi*s fWf?0- Naj počiva I • J A al»m sožalje. * m^bič JT'i'Oj umrla Ana 1 l^je Jak> stara 53 let. c \ na 19511 Muskoka c ,le b'la iz Mokrono- < j'kijeZaPušča soproga s 'f2li.Služben pri ulič- 1 Vci in tri sinove: 'V^da in Eugena, ki ] lieč]a m kor« v Alas- ' \ l anica št. 748 SNPJ ; f %(} ' S- Pogreb bo v { ,'vl6 ob dveh iz Svet- > CeVga zavoda na 1 te *oJ°koPališče. ! V mti 1 Jti ecet' je umrla Ro- X°ri°mače Jeret0" ' i 4 Je c* stara 58 let-J* bi.!* 724 E. 157. St. ! > JVrlz Bločic- fara . n v a knici, odkoder leta 1910- a Valujočega so~ f .a Sinova, kor- I % m Pvt- Josepha Po*ož. Krajnce. V v StSh' ZaPušča bra" \ ' ari domovini pa " K i ^ sVpnedo zJutra.iob V k°vega pogreb- j> {% jV cerkev Marije ' C C ^a Kalvarijo. -tal; aineriška zem- f Sb*"'«5 ] ro;iak JosePh .-fto a et> stanujoč na ^SnjT®' D°ma je bil ^ ^ Primorskem, I" &il j'8vel v Ameriko le-i^^lan društva Ta-J- Tukaj zapu- ^ ®°Prog0 Marijo Sre: Antonijo X j„ ani30 Mahnič in jn ^ukinje ter ne-Gerk' ki se I iltaliJi- Pogreb mL ra3 ob 8:30 iz "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC. Editor) •117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland S. Ohio. Published dally axcept Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado na leto $6.50. Za Cleveland, do pošti, celo leto $150 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $4.00 Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland, po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: Celo leto $6.50, pol leta $3.50. četrt leta $2.00 Posamezna Številka 3 cente SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $6.50 per year. Cleveland, bv mall, $7.50 per year U. S. and Canada, $3.50 for 6 months. Cleveland, by mail. $4.00 for 6 months U. 3. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mail $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by Carrier $6.50 per year.; $3.50 for 6 months. $2.00 for 3 months. Single copies 3 cents Entered as second-class, matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 84 Mon., April 10,'1944 BESEDA IZ NARODA Pričevanje slovenskega naprednjaka To zadnjo trditev nam potrjuje tudi dejstvo, da se nahajajo v njeni eksekutivi komunisti, ki so se izvežbali v Rusiji še v času Trockega in so bili v Jugoslaviji kot taki obsojeni: Kidrič, Baebler, Kardelj, Leskošek in drugi. Večina njih je sodelovala v španski vojski na strani komunistov. V listu "Slovenski Poročevalec," uradnem glasilu Osvobodilne Fronte, je tajnik objavil v začetku leta 1942 naslednje: "Temeljna moč naša je komunistična stranka Jugoslavije s svojim davno preizkušenim kadrom in čvrstim nelegalnim aparatom. Ta sila je bila že za časa Jugoslavije skrajno protipostavna in je delovala v nepomirfjivem nasprotstvu z vsemi vladajočimi krogi: Današnji samovladar slovenskega naroda je proletariat Slovenije. Torej temeljno silo tvori proletariat s svojo predstražo, KPS (komunistično partijo Slovenije.) Bistvena značilnost osvobodilnega boja slovenskega naroda je, da se razvija pod samolastnim vodstvom proletarijata." V gornjih besedah je komunistični načrt jasno določen in podčrtan. Torej že program sam, ki ga je Osvobodilna Fronta uradno objavila, priča, da je Osvobodilna Fronta komunistična organizacija. Zločini, ki jih je zakrivila in bomo o njih spregovorili, nam pa dokazujejo, da je utemeljena na trocki-stično-strahoviadnem temelju in da je mogla samo s pomočjo takega sestava doseči nekaj uspehov. To tudi kaže, da mora ta stranka propasti takoj, kakor hitro preneha uporabljati teror (strahovlado), kot svoje politično sredstvo. Omenim tudi to, da je zastava Osvobodilne Fronte slovenska trobojnica s srpom in kladivom, ali pa rdeče bander-ce z enakim znakom, čepica partizanov (triglavka) pa ima namesto jugoslovanske kokarde rdečo zvezdo. Kdor bi se drznil nositi pravo jugoslovansko zastavo, zapade smrti. Takoj od začetka je vodstvo Osvobodilne Fronte kazalo, da ne misli delovati po programu, na čigar podlagi je bilo ustvarjeno to združenje strank. To se pravi, da mu ni šlo za varstvo Slovencev pred Lahi in tudi ne za borbo zoper Lahe, namreč za rušenje laških vojaških naprav. O tem, da bi Osvobodilna Fronta začela borbo zoper Lahe ali pozneje zoper Nemce in da bi na ta. način škodovala vojni sili okupatorjev, ni hotela eksekutiva OF ničesar slišati. Pozneje bomo navedli dejstva, ki to jasno izpričujejo. Takoj tu hočem samo z ene strani pojasniti obnašanje eksekutive OF napram Lahu. Ko so se jugoslovanski narodnjaki z njo razgovarjali, kako naj se vrši škodovanje okupatorjem, so med drugim tudi predlagali, naj se izvaja •premišljena sabotaža (rušenje) sovražnikovih vojaških naprav. V Ljubljani je namreč že leta 1939, torej preden je bila Jugoslavija v vojni, obstajala skupina narodnjakov, ki je po navodilih angleške Intelligence Service (poizvedovalna služba) vršila sabotažna dela na železnicah in drugih prevoznih sredstvih, na vojaških skladiščih in drugih napravah, ki so naravnost služila vojaštvu. To sabotažno delovanje je imelo lepe uspehe v letih 1940 in 1941 (do aprila.) Žal, da so Nemci zvedeli za imena skoraj vseh teh ljudi, ki so to delo vršili, in so j i Ji že v aprilu 1941 poZaprli, v kolikor niso pobegnili in se pravočasno poskrili. Narodnjaki so torej predlagali eksekutivi Osvobodilne Fronte, naj se tako delo sedaj na skrivaj nadaljuje in zavzame še večji obseg, zato naj OF stopi v stike z angleško poizvedovalno službo. Eksekutiva OF je ta predlog gladko odbila. To važno ugotovitev moramo imeti vedno pred očmi, ko ocenjujemo delo Osvobodilne Fronte. Odbila je vsako tako delovanje, ker njeni nameni niso bili ne skrit boj zoper okupatorje in ne varstvo Slovencev pred njimi. Njen glavni namen je marveč bil: spraviti skupaj oboroženo silo, da bi z njeno pomočjo mogla ob času /loma, izvejevati komunistom politično oblast v Sloveniji. V mislili je imela torej ocl začetka to, da bo ob polomu, to je ob koncu vojne, prevzela vso oblast v sveje roke, poklala vso Jugoslaviji zvesto inteligenco in uvedla v deželo tako strahovlado, kakoršno je imela Rusija v prvih letih komunistične revolucije. Da so imeli slovenski komunisti samo ta cilj in da je OF vedno neprijateljica Jugoslavije in vsake demokracije — to težko obdolžitev bomo v tem poročilu točno in nepobitno dokazali. In poleg tega bomo dokazali, da so naši komunisti bili tudi smrtni sovražniki Angležev in Amerikancev. (Dalje prihodnjič.) v —-o- TO IN ONO Vladna komunikacijska komisija regulira radijske pro-rame in določa rabo brzojava in telefona; vladna trgovska komisija določa obratovanje in trgovanje industrij; vladna O PA določa, kakšna živila smete kupovati in koliko smete plačati zanje. Z eno besedo —- "frej kontra" — kje smo že slišali to besedd? Apel na narod Škofijski ordinarijat za ameriško vojaštvo (Military Ordi-nriate) me je naprosil, da pre-skrbim slovenske molitvenike in sicer za slovenske ujetnike, ki so tu v Ameriki. Koliko jih je, ne vemo, vendar pa so se trije vojaški duhovniki obrnili na vojaškega škofa Rt. Rev. McCar-tyja, da naj se čimprej to doseže. Poleg tega bi tudi radi kakšne poduči j ive knjige, kakor tudi povesti. Vse knjige pošljite na moj naslov. Molitveniki, čeprav že malo obrabljeni, so dobrodošli, vendar starih in raztrganih ne sprejmemo. Prošeni ste tudi, če morete poslati nepokvarjene ložne vence. Prosim! Za ohranitev verskega prepričanja in za razvedrilo naših slovenskih fantov vojnih-ujetni-kov, prosim slovenske časopise, da to prošnjo ponatisnejo. Rev. Pius J. Petric, OFM., (52 St. Marks Place, New York 3, N. Y. -o- Izid kegljaške tekme SŽZ v Jolietu, 111. Citala sem Ameriško Domovino z dne 1. aprila. Tu poročate o Zvezini kegljaški tekmi. Le- j po je od Vas, da poročate in da-! ste prostor za taka poročila, j Toda k temu je treba malo pri-1 pomniti, da bodo poleg Elinor j Hrovat deležnih nagrad še ne-! kaj posameznih kegljačic iz ti-! hiov, ki so prišle iz Clevelanda. j Popolen seznam bo poročan v ■ Zarji. . Dalje naj sporočim, da ni bilo v tekmi samo 18 timov, ampak jih je bilo 27»; F»*»i dve na- • gradi so dobile iz Jolieta, na tretjem mestu je So. Chicago in na četrtem pa Chicago. V teku osmih let, odkar se vr-še kegljaške tekme pri SŽZ, ,je Joliet zmagal petkrat, Sheboygan dvakrat in So. Chicago enkrat. Tekme .so se vršile v teku let v sledečih krjih: V Milwaukee dvakrat, v Jolietu dvakrat, v Sheboygan u enkrat, v La Salle enkrat, v Chicagu. enkrat in v So. Chicago enkrat. ;V letošnji kegl jaški tekmi so kegljali sledeči timi: iz Jolieta 10 timov, iz Chicaga 6, iz So. Chicaga 3, iz La Salle 2, iz Mahvaukee 2 in iz Clevelanda 2 tima. V tekmi je bilo tudi lepo število deklet v "doubles" in "singles." Prihodnja tekma bo v Sheboygan u leta 1945. Zato pa me prav veseli, da je imel tudi Cleveland priliko odnesti kakšno nagrado, kajti požrtvovalnost, katero so pokazala dekleta iz Newburga, ki pridejo tako daleč, je pač vse hvale vredna. Pri nas v Jolietu imamo svoje skupine, ki se redno zbirajo vsak pondeljek na keglišču v Rivals Parku in sicer od septembra do aprila. Teh skupin je deset skozi vso sezono. Josephine Erjavec, gl. tajnica. -o- Lokalni odbor št. 35 JPO-SS Od zadnjega poročila do sedaj so pri naši podružnici prispevali sledeči in sicer na nabiralno knjižico J. F. Durn: $2 Mary Wautar, po $5 Mr. in Mrs. A. Srebot in Mike Pod-boy. Ti so darovali mesto cvetja za pokojno Stefie Marmo-lya. Društvo Vipavski raj št. 312 SNPJ $3; Geo. Nagode $5 mesto venca za pokojno Frances " Torkar; dr. V boj št. 53 SNPJ $12.50; dr. Janeza Krst-nika.št. 71 ABZ mesečni prispevek po dva dolarja, za zadnje tri mesece $6; Mrs. Mary Gas-sar dva dolarja, dr. Vipavski r,aj .št. 312 SNPJ članarina za mesec marec $3. Skupaj $43.50. Nabiralec Fr. Vidrich: Mladinski pevski zbor SDD $5, Fr. Vidrich en dolar. Nabiralec Krist Lokar: po en dolar Jos. Kobal in Krist Lokar; Geo. Bokal in družina $5 mesto venca za pokojno Frances Tprkar. Torej je bilo skupnih prispevkov v mesecu marcu $56.50. Pri tem želim ponovno apelirati na naše rojake, da prispevate v ta blag namen v večji zavesti. Kot je razvidno iz poročila za zadnji mesec, se nismo nič kaj posebno postavili. Želel bi tudi ocl naših zastopnikov večjega sodelovanja pri nabiranju, saj zato pa imamo vsi nabiralift knjižice, da gremo na delo in nagovorimo svoje prijatelje in tudi druge, da darujejo v ta človečanski namen. Nadalje vam ponovno vsem priporočam, da še nadalje vsi zbirate prodajne znamke (sales tax) in jih prinesite tajniku. Pomnite, da naša podružnica še vedno zbira te znamke. Zadnji mesec smo jih poslali v Columbus za $84. Kljub temu, da je s tem precej dela, pa je tudi lepa vsota, ki nam pride v ta namen. Torej zbirajte te znamke in kadar jih kaj več zbere-te, tedaj jih prinesite podpisanemu, ali pa jih izročite tudi kateremu izmed zastopnikov, ki bo poskrbel, da bodo prišle na pravo mesto. Slovenci veliko kupujemo mesečno in zato pa vem, da pri tem dobimo tudi lepo število teh znamk. Vam doma ne koristijo nič, pri tej akciji pa veliko pomagajo. Ce bi se res vsi zavedali pomena teh, bi lahko zbrali samo potom teh znamk mesečno par sto dolarjev. Storite to za ubogi trpeči narod v domovini. Vsak dolar je dobrodošel. potrebe so velike in bodo še večje. Slovenski narod v domovini upravičeno pričakuje od nas pomoči. Kdo jim bo pomagal, če ne mi njih krvni bratje in sestre. Res je, da nekatere naše rojake lomi sebičnost, a to je sreča, da takih ni veliko med nami. Sicer poskušajo tu in tam ovirati naše delo ter tako ubijajo veselje do dela našim zastopnikom, ki tvorijo to podružnico oziroma gibanje JPO-SS. Taki, ki ne čutijo s tem pod-vzetim človekoljubnim delom, niso vredni, da bi se še nadalje nazivali zavedni rojaki in rojakinje. Pustimo take ob strani in pojdimo preko njih še z večjim zanimanjem na delo. Obratno pa jih bomo ohranili, v spominu, da v času resnega prizadevanja in ko v naši Sloveniji teče kri za svobodo, niso oni storili ničesar, kljub temu, da nam tukaj ni še nič hudega in ne trpimo pomanjkanja še ravno obratno, imamo vsega dovolj in tudi dolarji se sedaj prilično dobro služijo. Dalje va»s mislim še na kratko opozoriti-, sicer ho o tem še več poročano, da priredita pod pokroviteljstvom podružnice št. 35 JPO-SS pomladanski koncert tukajšnja pevska zbora Slova in Jadran in pri tem bo sodeloval tudi mladinski pevski zbor SDD. Ta koncert bo v nedeljo 30. aprila v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Vstopnice so že v predpro- daji, zato vas prosim v imenu trpeče domovine, da pridno se-žete po njih in potem gotovo pridete v nedeljo 30. aprila na koncert. Ta dva pevska zbora se vež-bata za ta koncert že več mesecev. Torej, dajmo jim priznanje za njih trud s tem, da bomo napolnili dvorano. Par ur duševnega užitka ne bo prav nikomur v#škodo. Na programu bo več pevskih in godbenih točk. V godbenih točkah bodo nastopi-godbeniki mladinskega pevskega zbora SDD. Dalje bosta nastopili tudi pevki zbora Zarje in sicer v duetu. Kratek nagovor pa bo imel naš poznani Matt Petrovich, glavni odbornik SNPJ, ki se vselej rad odzove vabilu, kadar gre za pomoč rojakom v stari domovini. Mr. Vinko Coff pa nam je tudi obljubil sodelovanje, kajti on je mojster v pripravi živih slik za naše odre. To bo tudi nekaj imenitnega. Tri dolga leta, odkar prenaša strašno gorje naš narod v domovini, so že za nami. Še vedno se bije boj za osvoboditev izpod tiranstva. Narod umira za in napaja domačo grudo s svojo srčno krvjo. Koliko jih bo še ostalo, je vprašanje. Mi tukaj v naši demokratični novi domovini, ki še ne vemo kaj je groje in pomanjkanje, smo dolžni in jim moramo biti pripravljeni pomagati. To svojo pomoč pa jim najlažje damo s tem, da vsak po svoji moči prispeva v sklad, ki ga zbira Jugoslovanski pomožni odbor-slovenska sekcija. Del tega pomožnega odbora je tudi naša podružnica št. 35, ki si je zadala nalogo, da zbira denarne prispevke. Zatorej rojaki, prispevajmo, da bomo vsaj delno pripravljeni nuditi pomoč, ko bo prišel čas za to. Kot razvidno, ni več daleč ta dana, kajti slava tiranstva in barbarstva že gre k zatonu. Nacifašizmu že bije zadnja ura. Imejmo vsi zavest in zaupanje, da bo tudi našemu trpečemu narodu v domovini že skoro zasijalo sonce svobode; da bo po tej krvavi Gol-goti zadobil tudi naš mali slovenski narod svoje narodne in socialne pravice, katere mu gredo kot narodu po vseh člove-čanskih postavah in pravicah. Nedelja, 30. aprila, naj bo torej posvečena spominu trpljenja našega trpečega naroda in zato pohitimo vsi na koncert, katerega nam bodo podali pevci Slovana in Jadrana. Za podružnico št. 35 JPO-SS. J. F. Durn, tajnik. -o-- Kandidat za okrajnega komisarja Kupujte vojne bonde! ROSE BČMPTON Najslavnejši operni pevci današnjih dni bodo gotovo pritegnili v Cleveland največje število ljubiteljev opere v tednu od 1. do 6. maja, ko bo podanih osem opernih predstav v Publuravditoriju po Metropolitan operni družbi iz NewYorka. Seznam opernih predstav je bil skrbno izbran, da bo gotovo ugajal večini ljubiteljev opere. Nastopile bodo nove operne zvezde, katerih pa nismo slišali že precej qisa. Opere kot je Mignon, La Traviata, Mozartova The Marriage of Figaro in Wagner jeva Tannhaeu-se, so dela, ki nikdar ne izgube svoje privlačne sile in te štiri opere bodo tudi letos na oper- ETX./0 -FlMZ-A nem programu v Clevelandu. Med številnimi pevci in pevkami so: Helen Jepson, Ezio Pinza, John Brownlee, Raoul Jobin, Bidu Sayao, Patrice Munsel, Charles Kullman, Lawrence Tibbett, Irra Petina, James Melton, Lily Pons, Jan Peerce, Leonard Warren, Mar-jorie Lawrence, Laurtitz Mel-choiV, Licia Albanese, Rose Bampton, Alevander Kipriis, Thehna Votipka, Lily Djanel in drugi. Opere bodo po sledečem redu: 1. maja "The Tales of Hoffman"; 2. maja "La Traviata" ; 3. maju "The Marriage of Figaro"; 4, maja "Mignon"; 5. maja popoldne "Tannhafeu- Uki 7)janel ser"; 5. maja zvečer "Lucia de Lammermoor"; 6. maja popoldne "Carmen" in 6. maja zvečer "Rigoletto." Vstopnice si lahko že vnaprej rezervirate po pošti od: Northern Ohio Opera Association, Union Bank of Commerce, Cleveland. Cena vstopnicam je: $1.20, $2.40, $3.60, $4.80, $6 in $7.20 vključno federalni davek. Ne bo pa mogoče dobiti enakih cen vstopnic za vse opere, zato pri naročilu povejte drugo in tretjo ceno vstopnice, če bi slučaj-np ne bilo na razpolago tiste, katero vi želite. i —-o- Kupujte vojne bonde! Samuel F. David Direktor javne postrežbe Samuel F. David j a naznani svojo kandidaturo za okrajnega komisarja in bo na volivnem listku v primarnih volitvah, ki se bodo vršile 9. maja. Dolga leta v javnem življenju se je Mr. David udejstvoval v raznih javnih uradih. Tako je bil dve leti inženir v državnem cestnem oddelku; pomožnii okrajni inženir tri leta; okrajni zdravstveni inženir šest let in zadnji dve leti je ravnatelj javne postrežbe v Olevelandu v administraciji župana Frank J. Lauscheta. Predno je nastopil te službe, pa je bil sedem let pomožni in-» ženir pri F. A. Pease Engineering Co. Kot ravnatelj javne postrežbe, je imel v svojem področju upravo popravljanja cest, pobiranje odpadkov in sežiganje istih, upravo mostov, rek in pristanišč, motornih vozil ter oskrbo odvodnih kanalov. Iz tega je razvideti, da ima veliko izkušnje v gospodarskem pogledu, kar vse ga še toliko bolj usposablja za urad okrajnega'komisarja. jI!"1"" ||( $ ^jH M iiini|tFf! Treskanje, ki me Je X so bile ročne granatev I. škarpov, vajšnic in tega pripravnega or# stvari v red, smo s ^ tfM še dolgo pretezalj' jm po hrbtu in povsod M hali in si v potu sv«^ 1 obrazov obuvali "Kdo nam bo Pa M je prišlo meni na-,injžl' misel. "To v p i"a *VJj zdaj prvo priti na j s ■ ter ga je treba J /1 konkretnim pre(l ^ 'm "Prosim za bes ^ -i® oglasil sobrat iskal po ledenici, ^'I! mazalo razdrap*110 noči. . ^ );;•• §' "Vsi vemo," ^ l)i |f'E Jim, ki ni čakal. /f dal ali.dovolil dar ^ ^ W kp slabo se je ^Jjj ce sinoči z veČeVaj)e 'ji podstopil Jack.tu; delom v kuhinji, J jedel, jaz se na #1' karije ne raZUf!,o * ■ nam preostaja vsil!'tu, bi bil mož na n^ jn (> I postavili v kuhinJ0 „ A nihče drugi, kot ■ >i "Leo!" sva zaVl i Francetom. 3 o^1!.! "Torej Leo,"/e VJJ zdaj Jim z važnii"> ^ 1 šal si soglasno m zbornice, zato te ^ A ravnošt in brez ^ „rrA sprejmeš ta vaze lutil mar posel, amPaK ^jl čast, da nam b°s jI ?tek?" na. vsiifj| se v zboru 0M si sva midva * besedah hkrati vr*^ i« m poglede na Fra^ji '"M ga v mislih že lZ 0)flif f sko kraljevega v sode. Osem oper, najslavnejši pevci bodo v Clevelandu od 1. do 6. maja Mr an pragozda JAMES OLIVER CURWOOD: f> "Kjerkoli—samo da je s teboj." "Pa pojdiva torej," je dejal, trudeč 'se govoriti mino vzlic vsej radosti, ki ga je navdajala. In skoraj hladno je do^al: "Toda to pomen j a, Nada, da se hočeš odpovedati vsega, kar imaš rada, teh gozdov tu, o. Jana, Žolte ptičke, Solčnega oblaka »i "Imam samo en sen," ga je prekinila. "In pet let mine hitro," je nadaljeval. "Morda bi to ne bilo najhujše in potem bi bila vsa dežela, vsa zemlja, ki jo imava tako rada, tudi nama svobodna in odprta za vselej. Rad ostanem tukaj in prestranem kazen, da bova srečnejša potem, Nada." "Kamorkoli me odvedeš, Roger, bom najbolj srečna žena na svetu." "Žena," se je nasmehnil. "In vendar ostaneš vedno dekletce izpod Craggovega hrbta," je vzkliknil strastno ter jo stisnil k sebi. "Rajši bi izgubil življenje. Nada, nego tisto dekletce — tisto dekelce s plapolajo-čimi lasmi in pegami po rdečih jagodah na nosu, tisto punčko, ki je verjelo možu v mesecu. Oboževal jo bom večno kakor boginje, ki je prišla k meni sem doli odnekod z nebes!" Ves dan sta čakala, da se vrne o. Jan in Roger je videl čim dalje jasneje, kolik čudež se je zgodil ž njo in-ž njim. Nada ni bila več malo, nesamostalno bitje, ki ga je imela rada, ker je velik in silen; on, Roger, sam nasprotno pa je začel podlegati njenemu mirnemu in zdrave- Blažev Štefan Črtica. Spisal J. Č. Blažev, Štefan je stopal po vasi. Nerodno in počasi je prestavljal svoje debele noge in se zibal z junaškim telesom se-mintja. Ha, to junaško telo— to je bilo Štefanov ponos — v čast in korist mu je služilo. V mladosti si je upal vzdigniti za dva korenjaka, in še zdaj v starosti se ne ustraši nobenega močnega pretepača. Jake roke te premikastijo, da boš pomnil. "Sakrabavs! Dober dan vam Bog daj, g. učitelj! Kam pa tako hitro? To ste urni!" je kričal v svoji gostobesednosti nad učiteljem ter ga obsul s celo kopo vprašanj. Ko se ta ni zmeni za njegov privzdignjen, majhen klobuček, ki je tvoril bistven del našega junaka, je Štefan mrmral sam s seboj. "Sakrabavs! Ti kozja brada, to si bom pa zapomnil. Še rad boš morda videl, da bi s teboj govoril, a ne bom hotel. Misliš, da sem taka prismoda — nu saj pravim — kakor domnevaš. O ne, sakrabavs! Vsakovrstne stvari sem kecinal ... V vojski sem bil, dragonec sem bil, deset let sem služil cesarja. Zoper Pruse sem se bojeval, mnogo sem trpel. Sakrabavs, nu saj pravim! Eden trpi na ta način, drugi na kak drugi, je- den zase, drugi za druge. Bog Sin je za vse trpel. E, jaz sem tudi trpel, konji so me mnogo-kaj izučili. Ali bi jih te mrhe, tako bi rekel ... E, ti kozja brada, saj tudi jaz nekaj znam. Nemški, laški in ogerski sem se naučil govoriti in še zdaj tol-čem nekaj za silo. A, sakrabavs, nisem neumen ne, kakor j bi si kdo mislil. Nu, tako rečem, gospod bi bil utegnil biti in danes ne bi lazil po vasi, temveč svojega g. majorja bi vozil, e sakrabavs, g. Štefan bi mi rekli." • Tako se je rad večkrat bahal s svojim znanjem in vojaštvom. Govoril je dolgo, po cele ure mu je tekel jezik. Nazadnje te je privel tja, kjer*si bli v začetku. Vedel nisi, kaj ti pravi, ker je jemal vedno nove dogod-laje v svojo pripoved, povedal zdajinzdaj kaj iz sv. pisma in večkrat tlačil tobak v pipo. Pri tem delu je pa bil vedno počasen. Pet minut si ga moral najmanj čakati. Mladi svet je zbijal šale s Štefanom in ga rad izpraše-val: "Sakrabavs, Štefan, ali ste bili danes že na Ogerskem?" "Kaj se bodete norčevali z menoj, sakrabavs. Kadar boste vi toliko izkusili, ko sem jaz, potem se pa le norčujte! Vi ste mladi, jaz pa star. E, nu rekel bi če bi se mi ljubilo, da ste neumni. Sakrabavs, tiho mi bodite! Moje pesti so močne, veste. i mu razsodku ter je črpal iz nje-! ne ljubezni nove sile in nove radosti srca. Zroč na njene mehke baržunaste kite, ki se jih je tako ženski priredila na svoji "Ako imaš lase tako, si moja Margareta Anžuska, — ako pa jih imaš drugače, si moja mala Nada izpod Craggovega hrbta. In jaz — jaz resnično ne vem, zakaj je Bog do mene tako milostliv." In tega dne se je tudi Pik trudil po pasje analizirati to premembo. Dotik Nadine roke ga je še vedno elektriziral kakor poprej in vendar je čutil | razloček. Njen glas je bil še mi-i lejši in slajši, kadar je pritiska-| la svoj obraz k njegovi kosmati ' glavi in je govorila ž njim; ven-' dar je pogrešal v njem nečesa; njenega otroškega kameradstva i k njemu. I Vzlic temu jo. je začel zopet 'oboževati, a viharne je, nego je ' kdaj ljubil bivšo Nado. Zdaj se je zadovoljil s tem, da je mogel ležati, dotikajoč se z nosom njenih nog ali njene obleke; ko pa je po zapadu solnca zgodaj zvečer odšla v svojo izbo ter je nato prišla s kodri, razpuščenimi ji preko ramen in prsi kakor mrak, je plesal okoli nje, veselo lajajoč in ona ga je nagradila z divjim tekom . po planoti. i Zasopljena in zardela je kon-, čno pritekla k Roger ju in se je i odpočila v njegovem naročju, i In McKay je z obrazom, na-i pol skritim v zaplavi njenih las, i prvi opazil, da se je iz pralesa ) pojavila na koncu laza neka postava. 1 Bil je o. Jan. Videl je, kako je obstal in se 2 nato opotekal dalje k njima, - omahujoč, kakor bi že omago-val. Tedaj ga je opazila tudi Nada. S krikom se je iztrgala Roger jevemu objemu ter je stekla k misijonarju. O. Jan se je težko opiral na " njo, ko je prišel tudi Roger. - Obraz je bil starciTnapet in dih H mu je zastajal. A skušal se je o nasmejati, pritiskajoč si roke k prsom. "Hitel sem," je dejal in se u silil, da bi govoil mirno, "pa — jI pa — sem se — nekoliko zasopel." Balkanska smodnišnica Mountain Barriers Form Bar to Nazi Retreat and' Shape Strategy of Allies. Ali bo mogoče silen pohod ruskih armad v Rumunijo, kjer potiska Neyjice proti Karpatom, sedaj zažgal balkansko smodni-šnico? Nemci imajo še prav dobro v spominu, da je njih polom v prvi svetovni vojni prišel ravno preko Balkana ko so Bolgari položili orožje pred zavezniki. Drzne in obupne obrambne priprave vrše Nemci na Balkanu. Najhujša izuba za Hitlerja pa bodo gotovo oljni vrelci in rafinerije v Ploesti v Rumuniji/odkjer dobiva Nemčija glavne zaloge vsega potrebnega olja in gazolina. Rdeča armada se poslužuje za prehod preko rek velikanskih čolnov, da so mostovi na razpolago mehaniziranim četam. ' Še medveda se ne ustrašim, pa bi se vas? Po tri mrhe sem moral krotiti tam okrog Kraljevega Gradca na Češkem. E, nu seveda, ko sem jih peljal, črez jarek je ena skočila in se odtrgala, druga me je pa potegnila s seboj v jarek, kjer sem ležal, dokler se nisem skobacal na tretjo. Sakrabavs, kdor česa hoče, kar približa naj se mi!" In "jezen je bil v takih slučajih naš Štefan, stiskal je pesti in včasih tudi z zobmi zaškripal. "Ali se vam je žolč razlil tam na Ogerskem?" so ga zba-dali. "Sakrabavs, ali hočete, da vam pokažem svojo moč? Tam po Ogerskem sem hodil in kupoval konje, pa se ni nihče iz1 mene norčeval." Razjarjen je vstal. Mladina j se je razkropila na vse strani, on se ji je pa smejal. * Blažev Štefan je bil samec. Kako si moremo tudi misliti našega Štefana oženjenega? Pomislite: Štefan oženjen! Kako bi se pač držal pri svoji ženi, in kdo bi prenašal dan na dan njegovo sitnost in neukro-čeno zgovornost? Žena, mislim, da bi šla kmalu v pustiv, njega bi pa pustila samega. Štefan je nekdaj gledal za Petračevo Katrico, ki ga je pa speljala na limanice. In od tedaj so mu ženske peto kolo pri vozu. "Katrica me je pustila na ce-i dilu in vzela drugega, druga bi ravnala prav tako. In Blažev j Štefan se ne pusti imeti dvakrat za osla, sakrabavs, seveda ne!" Imel je svojo hišo v gornjem koncu vasi. Redil je kozo in konja. Koza mu je dajala mleka, kolikor ga je potreboval, s konjem je pa vozil maslo,'jajca in enako drobnjavo v Trst. Tudi nekaj. posestva je imel, ali to je bilo bore malo. Par njivic za krompir in par travnikov, pa smo pri kraju. Čeravno je živel ubožno, je bil vendar vesel in zadovoljen, kakor nihče'v vasi. Skoro nikdar ga nisi videl žalostnega lica, vedno se je veselil življenja, v katerem same cvetke rastejo in duhte. "E, saj živeti je tako prijetno, jaz bi živel tudi do sodnega dne, če bi bilo treba. Sakrabavs, kislo zelje in krompir jem, pa sem zadovoljnejši ko cesar, ha ha." Ali pil je 'naš Štefan rad, pil. Nisi mu mogel ustreči bolj, kakor če si mu ponudil kapljico vina. "Le pijmo ga, saj ga je Bog ustvaril. Bog Sin je v Kani na Galilejskem celo vodo v vino izpremenil, ker jim je vina zmanjkalo. Ne vem, kaj bi počel na svetu, da ni te božje kapljice! Sakrabavs, le dajmo ga! Dobro zdravje! — E, dobra kapljica; hvala Bogu, ki nam jo da. Le pijmo, saj pije tudi gospoda, pa bi mi ne? Vino je vsaj ona stvar, ki jo moremo uživati ko oni, sakrabavs." (Dalje prihodnjič) DEL0 D0BU0 DELO DOBIJO TAFCO IMA DELO ZA Za nakladanje fornezov v kovačnici Bar Stock — Nobenih težkih komadov za dvigniti Učite se na delu Izborna ventilacija — čista, moderna tovarna— prijazna okolica Dobra plača od ure poleg visokega bonusa Stalno delo Zglasite se dnevno 8:00 zjutraj do 5:00 pop. ob sobotah do poldne Prosta vožnja z busom od konca Euclid Ave. poulične do Employment urada THOMPSON AIRCRAFT PRODUCTS C0. 23555 EUCLID AVE. Dekleta ali žene .PREGLEDOVANJE KOŽU-. HASTIH SUKENJ ROČNE ŠIVILJE ZA IZGOTOVITEV KOŽUHOVINE PISARNIŠKA DELA Predznanje ni potrebno Dobra plača od specielnega dela. Engel-Fefzers Huron Rd. pri Euclidu. (85) Sprejme se kuharico Jako lepa služba, dobra plača, majhna družina; ob ulični železnici. Pokličite FA 1783. (84) Lahko hišno delo Išče se žensko za lahka hišna dela, navadna kuha, nič težkega dela, perilo se daje ven, v sredo . prosta, boljša družina, dobra'plača. 41 E. 214. St. ali pokličite pred 11 dopoldne KE 2225. (x) Moške in ženske splošna tovarniška dela ae potrebuje za 6 dni v tednu 48 ur dela na teden Plača za ZAČETEK Moški 77V2c na uro 2enske 62Vžc na uro Morate imeti izkazilo držav-(ajnstva. Nobena starost ni omejena, ako ste fizično sposobni opravljati delo, ki ga nudimo. Zglasite se n« "i " Employment Office 1256 W. 74. St. National Carbon Co., Inc. __(85) MALI OGLASI Stanovanje v najem Odda se v najem 4 sobe s kopalnico. Odda se mirni družini. Nahaja se na 643 E. 160. St. Pokličite KE 5135. (x) Tri sobe v najem Oddajo se tri opremljene sobe; na razpolago plin, gorkota, elektrika in ledenica. Sprejme se samo odrasle brez otrok. Pokličite HE 2784. ' (85) Moški in ženske 16 do 60 let Za poln ali delni čas Dobra plača od ure in delo od kosa. The F. Zimmerman Co. W. 110th St. in Berea Rd. (87) OSKRBNICE Stanovanje v najem Odda se 3 velike čedne sobe, zgorej, furnez, kopalnica; odda se mirni družini. Poizve se na 1140 Norwood Rd. (84) Iščem stanovanje Dovolj veliko za eno osebo; dovolj je tudi ena soba, če si lahko kuha. Kdor ima kaj primernega v okolici St. Clair in Superior med 24. in 68. cesto, naj priglasi svoj naslov pri I. H. 4322 St. Clair Ave. Cleveland 3, O. (Apr. 4, 8, 10) Prijatel's Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescription Specialists Vogal St. Clair Ave. in E. 68th ENdicott 4212 i Nov način gradnje cest. — Vojaki se pri gradnji cest v divjinah na otokih v Pacifiku poslužujejo 7 5 mm topov pri razsireljevan ju ogromnih vulkanskih skal, katere potem še z dinamitom razdrobijo. Izstrelki napravijo do 10 čevljev globoke in 10 palcev v pre-miru luknjej v katere potem založe dinamita, ki opravi končno delo. Vojaki pa imajo pri tem tudi dobre vežbe in tarčo pri streljanju s topovi. Poln čas 5:10 Dopoldne do 1:40 ajutraj Šest noč.l v tednu. Vmes tu— 750 Huron Rd. ali 700 Prospect Ave , Plafia S31.20 na teden Delni čas— 1588 Wagar Rd.. Rocky Rlver. Tri ure ua dan. 6 dni v tednu. Plača $9.00 na teden. A.ko ste zdaj zaposleni pri vojnem delu. se ne priglasite. Employment Office oaprt od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dap, | razen v nedeljo. Zahteva se dokaz o državljaiuavu The Ohio Bell Telephone Co 700 Prospect Ave.. Soba 801 (x) ženske za čiščenje uradov Nočno delo Dobra plača; stalno delo Vprašajte Mr. Stocker, od 9 zjutraj do 5 popoldne 10515 Carnegie Ave. (Apr. 21) fiiJaZ veru3em to," je. f Zroč za Nado- Ljjo b°lje, ako ostane-tča,VehoH da sledi kaz- \ l • DH.J|se je odrekel zdaj, ^ka]i* Breault še nekoli-o' ' A bliža se — že t jeJe odhajal k jelkam— j Nac*a izginila s Pi- ^ Da ■ Je zrl za njim in Km. mu je pojavil iij^ ; ko je bil zdaj sam. f Petnih.je vede1' da je lzdajalec svojih is " • "iefrn, k Se SUVo mirno in smeh-»,k0IliČje ni izdajalo ter vri f Se Čez uro Nada ^ J v hišo> s polnim \ ** ^'te in zgod-(fti'Nadina lica so rde-^ik?et°Vi in oči s0 Ji H kor vijolice, ki it C na Prsih, tse videl tajnostno Jil • Zg°dila zgodaj za-njem soditi jeje ZoPet nekdanja lHlavPeStovala njegovo 1 4>U s 0 v svojem naroč- i iHiw?etala razburjeno, . s2jdneh- % s se mu je poj a- I li fmin na neko cu- 1 V tiho je Nada ! Ve^.veS reči, jih po-io p m jo skrila pod j kfijV tako, kakor je , ' Ni-u cul° v smre" : ■ \ cku pod Craggo- 1 " je ' ' ' t jij^šel zgodaj v po- ^ •J na Breaulta. , 1 !O0Jlskef?a zaliva je i y ^t milj odtod in L W OVo ustavi ondi j !4ov!skal svojo žrtev , 4 i Koce , < se io 1 V! "godil°.je o. i ■j ^ sv 0 polu°či vstal in 1 ^CT naPisal Nadi : tega dne oprav-■°&a ter J'e> "e da bi ; !H)a' na Vse zgodaj od- 1 M***®* listek Ro- : ^ Sedela skupaj pri Sai a Cesto>" je Na" Vj a" "Rad ima pra- j ■ ni^ v mesečini." Vf Svetil mesec," jet 'f v' ' 9 Ho t i ! 1 odhaJai> -le 1 ^o in bila je te- j JKa , M\ vid«i odhajati?" 1 |Nn sem ga. Imel je ! iS taz' ko J'e pri' ^f hoHstek." 1 Ji. S reči s tem, Ro- rft ^llT Ženku' reči h0" Jb' kftr Jan zdajle na ^Sko^1' ka-' zvedeti o tfifcHa je mogoče. V glo-želi, da se '•J/ tlu /isvetu Žolte ptič- Wve v a- Kajti uver" 'JC s't ije žolta Pti(i-N. ^ 1§tim krajem na JjS ^ Je veliki, veliki :'lSeiiktemi pragozdi, IH .Vda dospeva, če ) i Vr p°liciie- In if 8a -ie snala; da > la postajo po " t ''i t! C** i* , J. °koli vratu m oNio , . N>iiku imam ze t: W V7 • , ^f ^ jj z menoj — ka- f tudi o. Jana?" 'l> SjJ pa, cla pri- ■MiJ'ii za nama." Po-Jlt;ltr°bl"az- "Gotovo so ;fl!;\,5°2ai, veliki, kras- »X. " ^ ; kjer bi naju , nikoli ne mogel HkeCen zašmfiial. ,V ponos stare zdravnice pa so medtem vsi postali "značaji," kakor se je po navadi izražala. Teta se je veselila strastnega trenja njih nazorov, katerega priča je bila pri vsakem obisku v vili ob Witte Sin-gelu. Prva leta svojega zakona sta se Steven in njegova žena večkrat in rada zatekala k "teti doktor," ki jima ni nikdar odrekla pomoči. Poklicala sta jo pri oslovskem kaši ju in ošpicah, pa tudi da bi^pripravila k pameti Lodyja, ki je kot sti- Ameriški marini, ki so prodirali s svojim gozdni poti preko džungle, so ustavili tank, da žili preko mrtvih Japoncev pri rtu Gloucester, Nove Britanije. Ti Japonci so bili pobiti v štiri ki. V mnogih krajih so morali naši najprej mrtva trupla s poti, da so lahko nadaljevali SvVj Vas muči naduha? Pri nas si lahko nabavite najboljšo olajšavo za to mučno bolezen. Zdravilo je jamčeno ali pa dobite denar nazaj. Mandel Drug Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C. SLOVENSKI LEKARNAR 15702 Waterloo Rd. Cleveland 10, Ohio Lekarna odprta: Vsak dan od 9:30 rionoidne dn 10 zvečer. Levi na sliki je senator Scott W. Lucas * senator Theodore F. Green iz Rhode Island, ki vojaško volivno predlogo, katero je potem se* m.isno sprejel. Med nasprotniki Lucas-Green v' loge so bili tudi mnogi pristaši novega dealn. Ako iščete delo v kaki tovarni, ki izdeluje vojne potrebščine NE POZABITE NAJPREJ POGLEDATI V KOLONO NAŠIH MALIH OGLASOV! SKORO VSAK DAN IŠČE KAKA VOJNA INDUSTRIJA TE ALI ONE VRSTE DELAVCEV ★ ★ ★ VOJNE INDUSTRIJE, KI OGLAŠAJO V TEM DNEVNIKU IŠČEJO ... POMOČ! Nada slovenska unij ska tiskarna vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. Kadar vprašate za delo, ne pozabite omeniti, da ste videli tozadevni oglas v Ameriški Domovini Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave. lomo "Da, toda jaz pač ne ljubim svojega študija, teta doktor. Ljubi Bog koliko deklet pa študira danes še iz ljubezni do znanosti ali iz žeje po znanju? Večina študira, ker se pač tako spodobi in ker jim omogoča neko mero svobode in neodvisnosti; seveda je to bolje, kakor pa pomagati doma materi pri pomivanju in krpanju nogavic. Jaz nisem navdušena za študij, teta, jaz sem le za eno stvar na svetu navdušena in to je moje telo. Vem, da je v redki meri popolno in lepo oblikovano, da se kreta v vitki liniji in da ima marsikak čar. In ker imam to lepo telo, razen tega pa nobene prave nadarjenosti, ga hočem prav porabiti, ga uriti in razviti, do popolnosti . . . Toda s tem stališčem se moj stari gospod nikakor no^e sprijazniti." "Ali misliš ..." je obotav-ljaje se vprašala zdravnica in malce nemirna šla z rokami po naslonu, "da ima tvoj oče kaj zoper gimnastične vaje . . . ali ti morda ne dovoli kakega športa? Iskreno povedano, nisem še nikdar čula, da bi mlada deklica smatrala za svoj študij razvitje telesa do skrajne popolnosti, toda, kakor veš, se zla-vimam za vse, kar je novega, in se dam rada poučiti." "Mislim namreč ples," je vzkliknila Kitty, ki je postajala že nestrpna. "Ples kot umet- nina, za kar je v prvi vrsti potreben talent, potem pa neskončna vrsta vaj. Gotovo si že videla kdaj Edith pH Schrenck ali Mary Wigman ali pa Pa-lucco?" "Ne, za te stvari nisem nikdar imela časa," je odvrnila stara gospa z rahlim posmehom, "toda zdolaj v sobi sem videla mlade ljudi plesati in pri tem spoznala tudi vnukinjo Zofije Immerzeelove, ki je neki imenitna plesalka, vsaj kakor [mi je Puck pravila." "Toda teta!" Deklica je ogorčena plariila z divana in je s svojimi dolgimi, ljubkimi rokami napravila malce teatralično kretnjo: "Daj si, prosim, enkrat za vselej dopovedati, da nima to plesanje s tem, kar jaz hočem, prav nič skupnega. O čemer jaz govorim, je umetnost visoka duha! Seveda pa je oče, čeprav se samemu sebi zdi tako strašno moderen, obremenjen z raznimi omejenimi predsodki in zaradi tega noče niti slišati, da bi se šla izobrazit na Dunaj ali v Muenchen." "Zdi se mi, da zdaj že malo razumem, kaj misliš," je dejala Eliza Wijsman in bolestno namrščila čelo. Mahoma se je začutila trudno, tako trudno, da se ji je nujno zahotelo miru in samote, da bi uredila svoje misli. "V časopisih, ki sem jih dobila iz bralnega krožka, sem pač pa že videla take podobe. Ti imaš bržkone v mislih plese, kjer ima plesalka le pajčolan ali pa prav kratko krilce okrog bokov na sebi, vse drugo, noge, roke itd. ... pa razkazuje ljudem?" "Ljuba teta doktor," je vzkliknila Kitty Coornvelt porogljivo očitajoče; na zobločenih obr-vih se je odražala njena naraščajoča nejevolja. "Zdaj mi prav tako prazno in omejeno ugovarjaš kakor oče, jaz sem bila pa prepričana, da boš na moji strani; ti si bila sicer zmeraj za žensko svobodo in si se vse življenje borila za to, da mora dekle prav tako kakor mož slediti svojemu notranjemu poklicu." Zdravnici je stopila kri v sence. Zopet se je spomnila besed svojega prijatelja o nespametni procesiji norcev, v katero se je izrodilo življenje. Ta napol godni otrok je računal, da ga bo podpirala pri njegovem načrtu . . . ? "O priliki morave govoriti o tej stvari še bolj podrobno in zelo temeljito, Kitty," je odločila po daljšem preudarku. "Ce me boš potem prepričala, da ima to, kar ti želiš, visoko duhovno in nravno vrednost, potem se rada zavzamem pri očetu za tvoje želje ..." Ne brez neke tuje bojazni je gledala deklico, ki je stala zdaj pred zrcalom in všečno ogledovala, kako se je upogibalo in nategovalo njeno dolgo, sloko telo. "Toda teta!" je vzkliknila Kitty z zaskrbljeno ogorčenim izrazom; "visoko duhovno in nravno vrednost ... to so vendar tako strašno staroverski' pojmi . . ." STARŠI Doroteja Coornvelt je sedela zravnana v svoji ozki angleški postelji, katere zglavje se je dotikalo zadnje stene velike, mračno temne sprednje sobe v zgornjem nadstropju. Na kolenih je imela pisalni stroj. Tik nad njenimi bujno kodrastimi, osivelimi lasmi, ki so prejšnja leta globoko črnino oglavnega okrasja njene najmlajše hčere, je visela električna svetilka z rdečim senčnikom, ki je me- tala močne sence na njen še lepi, toda bogate sledove utru: jenosti očitujoči obraz. Pleča si je ogrnila s svetlo rdečo, sijočo svileno ruto. Poleg postelje so ležali na nizki mizici kupi časopisov in dnevnikov. Svoje urno drveče udrihanje po stroju je prekinila šele tedaj, ko je zdravnica zaprla vrata spalnice za seboj. Smehljaj, ki je zdaj pomlajujoče razvedril njen obraz, je okrepil podobnost, ki jo je družila z vsto-pivšim obiskom; podobnost, ki si jo opazil pri obeh tudi v zvoku glasu, v načinu, kako sta o priliki skoraj brez ostrega poudarka zasolili primeren dov-tip, pa tudi v navadi, kako sta v zadregi ali nemiru mežikali s svojimi ostrimi, jasnimi očmi. Doroteja Wisdom, hčerka windschotenskega žtipana. in vnukinja starega doktorja Wijsmana, je bila že kot mlada deklica občudujoča učenka svoje tete Liže. S pomočjo takrat še z mladostno vnemo za žensko stvar se boreče zdravnice je pri svojih starših dosegla, da je v času, ko so bile deklice v gimnazijskih klopeh še zelo nenavadna prikazen, smela v latinsko šolo in pozneje študirat pravo v Groningen. V posesti časti polne doktorske diplome severne univerze se je počasi izobrazila za neke vrste pomočnico svoji teti. Z dozorevajočo starostjo je bila Liza Wijsman prisiljena, da se je bolj in bolj omejevala na svoje znanstveno delo in na neštete dolžnosti, ki so bile v zvezi z njenim položajem ravnateljice velike amsterdamske bolnišnjce, dočim se je njena nečakinja polagoma pomaknila na predsedniška mesta, katera je teta odložila, in kmalu postala ugleden član v vojski boriteljic za ženske pravice in žensko svobodo. Na veliko začudenje skoraj vseh njenih prijateljev in prijateljic se je Doortje v pet in dvajsetem letu naročila. Najbolj čudno je pa bilo, da njen zaročenec ni bil nikak tovariš njenih stremljenj, pač pa vesel in svetski oddaljen sorodnik Steven Coornvelt, ki je dosegel doktorat iz kemije, toda po smrti svojega očeta prevzel vodstvo obširnih tovarn firme Coornvelt. Seveda je moral veliki, zaradi svoje dobre volje priljubljeni tovarnar preslišati marsikateri posmfeh > svojih klubskih prijateljev, če je preveč navdušeno dajal duška občudovanju, katerega je gojil do sijajnih duševnih lastnosti in ogromne delovne sposobnosti svoje izvoljenke. Doortje in on, to je Steven razglašal povsod kot neke vrste življenjski program, sta hotela moderne nazore presaditi v življenje. Njun zakon naj bi bil dokaz, da ni potrebno, da bi še duhovna premoč in gospodinjske čednosti pri ženi izključevale. Njuni potomci, ki sta se jih nadejala, bodo svetu pokazali, da zna tudi žena z akade-mično diplomo ustvariti svojim otrokom srečno mladost in jim dati dobro vzgojo. Prvih deset let je bilo videti, da se ta program sijajno uresničuje. Zaželeni otroci so se rodili m bili pravi čudež zdravja in prirodnih, dobrih manir; ker so zahajali v gostoljubno hišo tudi številni inozemski pristaši ženske volilne pravice, je bila družina Coornvelt kmalu tudi onstran holandskih mej znana kot vzor na načelih dvajsetega stoletja zgrajene srečne družine in so jo pristaši ženskega gibanja v mnogih volilnih govorih omenjali ter slavili. Po Pimovem rojstvu, po šestem otroku, si Doroteja dolgo ni mogla prav opomoči; morala je znatno omejiti število skupščin, kjer je morala govoriti, in neprestana prisotnost hišne gospodinje) ki je zaradi nepovoljnega zdravja postala zelo razdražljiva, je povzročala često prepire z nameščenci, ki so bili vajeni, da so videli milosti jivo gospo le nekaj ur na dan v hiši. Stara pestunja, ki je že dva rodova negovala vse mlade Coornvelte, je pokazala hiši hrbet; prav tako se je čutila gospodična, ki je že dolga leta vodila obširno gospodinjstvo in je imela tudi v otroški sobi prvo besedo, premalo priznano in je odpovedala službo. Mladi Coornvelti so medtem dorasli v glasne šolske otroke; zaradi tega se niso mogli tako zlagati z novo gospodično in pestunjo in niso — manj lepo vzgojeni in prisrčni — nič več tako očarali druge otroke, čemur so se poprej prav za prav imeli zahvaliti micnim in dobro izbranim oblekcam. Razvili so se v zelo samostojne in samozavestne mlade ljudi, ki so se že z dvajsetimi leti zanimali za velika dnevna vprašanja in so natanko vedeli, kaj bi radi nekoč pomenili v velikem svetu; do svojih staršev so čutili le neko tovariško naklonjenost, ki se je pa utegnila takoj, čim se je pojavilo nasprotje "v mišljenju in željah, izprevreči v silovito, trdovratno upornost. rinajstleten fant hotel v samostan, i" žgala k večji P"dn0SJ katero so že trikrat ^ ma poslali iz šole do»®" (Dalje DrilioW Jo Van Ammers-Kullert UPORNICE ROMAN V BLAG SPOMIN PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA NEPOZABNEGA SOPROGA IN OČETA Andrew Knanss ki nas je za vedno zapustil dne 10. aprila 1943. Eno leto že počivaš v grobu, v kraju večnega miru, tu na zemlji vse težave, zemske si prestal. V višave rajske si odšel, kjer ni solz ne bolečin, duša Tvoja naj uživa, zdaj plačilo pri Bogu. žalujoči ostali. JULIA KNAUSS, soproga; ANDREW JR., LOUIS, AUGUST, sinovi; MARY por. No- i vak, JULIA por. Kompes, hčere, in 11 vnukov. Cleveland, Cf., 10. aprila, 1944. Ali iščete delo? V BLAG SPOMIN PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA NEPOZABNEGA SOPROGA IN OČETA Anton Zaman Leto dni je že minilo, kar Tebe več med. nami ni, a nismo Te še pozabili, v srcih živi blag spomin. Zbogom, Ti seda j želimo, na grob Tvoj spomini hite, počivaj m'mio, soprog in oče, in plačilo božje vživaj. Žalujoči ostali: SOPROGA IN OTROCI. Cleveland, O., 10. aprila, 1944. ŽENINI IN NEVEŠČ