(^JutFAi^J« isdai^J«.) 32. številka. V Trstu, v Četrtek dne 15. marca 1894. Tedaj XIX. „KDINOIT" Uzhaja po trikrat na teden ▼ šestih iz-anjih ob torkih, Aetrtklh in sobotatlt- /.jutranje isdsnjo izhaja ob H. uri ajutraj, večerno pa ob 7. uri zvečer. — Obojno izdanje »tane : *» jeden mesen . f. —.HO, izven Avstrije f. 1.40 k« tri meaeu. . „ 2.911 , „ 4,— »a pol let* . . . 5.— „ ,, „ 8.— »» vse leto • . „ 10.— . „ „ 1«.— Na naročbe brez ^■-iloiene naročnine m rs jemlje szlr. Posamične številke «e dobivajo t pro-dajalnicah tobaka r Trstu po a nvi., V Gorici po S nvi. Sobotno večerno izdanje r lmla B n«., v Goriri 4 B*. EDINOST Oglasi se račune po tarifu v petitu; za naslov z debelimi črkami se plačuje prostor, kolikor obnova . nvmluih vr*ti<\ 1'onlaoa osrnrtuiro in jsvnuzaUvalo, domači oglitHi itd. »o r tčunajo po pogodbi. Vsi dopi«i naj se pošiljajo uredništvu : ulica CaHorma it. 13. Vnuko p i * m o mora biti frankovano, k«r netrankovana so ne sprejemajo. Rokopisi ne ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravniitvo ulica Caserma 13. Odprte reklanacije so proste počtnino. Olaailo aloven sketfa političnega druitva asa Primorsko. , T rflnull J* moć I • čen korak na pota do občega volilnega prava, tako, da so ga velikim vesoljem pozdravili vai tisti, kojim dosedanji volilni red zapira vrata do političnih pravio. A to je gotovo, da je Taaffe se svojim načrtom popolnoma presenetil po*!, sbornico, eoscbno pa nemške liberalce, kateri so slutili takoj — in to po vsej pravici —, da jim gre ca kolo. 8 tem presenečenjem, ki je toliko razburilo nemške liberalce in sebične Poljake, začela se je vrsta druzih presonečenj, katere je kaj drastično naslikal nai slovenski posl. dr. O r e g o r o c. Kakor je grof Taaffe se svojim presenečenjem razveselil vse prijatelje pravice in zdravega parlamentarnega razvoja, tako nas je grof Hohenwnrt najneprijetneje iznenadi] se svojim postopanjem. Se svojim ie danes nam vsem nerazumljivim postopanjem ni le napravil veliko črto čez volilno preosnovo grofa Taaffe-a, ampak podal je roko našim in njegovim starim nasprotnikovi, da strmoglavi grofa Taaffe-a samega, kar ae mu jo tudi posrečilo. Orof Hohenwart nam je vstvaril koalicijo nemikih liberalcev, Poljakov in konservativcev in dobili smo ministerstvo VVindischgriitz-Plener, katero si je nadelo nalogo osrečiti avstrijske narode z b o I j A o volilno proosnovo, nego je bila Taaffe •ova. Vpraianje volilno preosnove nam je torej porodila ministerstvo Windischgriiti-Plener in to ministerstvo je sedaj obvezano — tako bi rekli — ■ častno besedo, izdelati in v življenje obuditi primerno volilno preosnovo, katera naj bi odpravila stare kričeče krivice. Z volilno preosnovo je torej tesno spojen obstanek koalioije. Ni čuda torej, da smo napeto radovednostjo pričakovali vladnega načrta. Pričakali smo ga, toda rasveselili se ga nismo, kajti v tem ae strinjamo vsi, da se s Taaffe-ovim niti primerjati ne da. Da označimo duh te reforme, ne treba diuztga, nego da prečitamo 1. člen, ki pravi, da se ni česa ne spremeni na d o a e daj obstoječih volilnih razredih niti glede na rasdelitev mandatov, niti gledč pogojev ta volilno pravo. Mesto da bi so pravičneje razdelilo dosedanje itevilo mandatov, ustvariti nam hočejo Ic nov volilni razred z 43 poslanci. A le v tem volilnem razredu natu ne uvedejo občega volilnega prava, ampak ostanejo izključeni celo vsi tisti izobraženi ljudje, katerim ni bila sreča mila, da bi bili popolnoma d o v r i i 1 i kako srednjo, ali tej jednako iolo, Nadalje je volilna pravica v tem novem razredu navezana na, nastopne pogoje : da mora dotičnik žo 6 m o-seoev stanovati v dotičnein volilnem okraju, ali da je že d v e I e t i zavarovan p-i b il • nitki blagajni, ali da plačujo žq dve leti kak direktni državni davek. Dn volilnega prava no pridejo torej velika večina privatnih urad -nikov; vsi tisti delavci, ki niso že dve loti nepretrgano zavarovani pri jedni in isti bolniški blagajni in slednjič tudi taki bogataii, ki ne plačujejo davka že dve leti. Ako pomislimo, da imamo ogromno itevilo na duševnem polju vspeino delujočih mož — kot uradniki pri odvetnikih, belež-nikih, privatnih podjetjih ali v trgovinah — knteri niso dovršili popolnoma srednje iole, vendar pa po 5—6 razredov ; da je delavec mnogokrat prisiljen v teku dveh let odstopiti od jedne bt.lniike blagajne in pristopiti k drugi; da jo na tisoče delavoev zavarovanih pri privatnih društvih; ako pomislimo, da vai ti ne dube volilne pravice, potem nam je ie le jasno, kako tesno srčno je sestavljen načrt ta volilno preosnovo. Mesto da bi bili odpravili krivični zistem volitve po kurijah, mesto da bi bili odpravili takozvano zastopstvo interesov, ustvarili so nam le nov volilni raired, a šo do tega jo pot zastavljena i barikadami, preko katerih ne bodo mogli milijoni državljanov, sdihujočih po političnih pravicah. Politiške vesti. Državni zbor. Proračunski odsek končal je dne 12. t. m. razpravo o proračunu pravosodnega in domobranstvenega ministarstva. Med ruzpravo izjavil je pravosodni minister, da ne more dati podrobnih pojasnil o razpravi proti .Omladini*, ker obsodba ni ie pravomoćna. O političkih razpravah no sme se obzirati samo na kažnjiva dejstva, ampak tudi na posebne okoličine, vsled katerih se je greiilo. Kar pa se dostaje kazni, moralo se je obzirati gledć vsakega posamičnega obtoženca na subjektivne momente ; kazen pa •s je odmerila po zakonu in nekateri obtoženi bili so kaznovani cel6 pod najnižjo postavno mejo. — Ko so razpravljali o jezikovnih odnoiajih pri sodiičih, odbil je minister jako odločno očitanje, da sodiiča zapostavljajo narod čeiki ali pa katerokoli druga narodnost. — Pojasr.il je nekoliko vpraianje o sodniškem poslopju v Gorici in nadalje povdarjal posebno, da se je aahtevalo o sestavi porotnih listin na Primorskem strogo postopanje po zakonskih določbah. — Minister domobranstva j« povdarjal, da se slučajne kazenske preiskave vršijo strogo Volilna preosnova. Temeljna načela, koja je izdelala vlada Plener-Windi«chgraetz za volilno preosnovo, nadvladujejo vse nate politiiko življenje. To obče zanimanje je tudi povsem naravno iz različnih razlogov. Prvi in glavni razlog je pač ta, da se vpraianje o volilni preosnovi ne da več spraviti ras dnevni red, kajti kri« vičnoat dosedanjega volilnega reda, toliko za posamične narodnosti kolikor za posamične stanove, je toli kričeča, da si ga ne upajo očitno zagovarjati niti oni, kojim na izključno korist je bil prikrojen ta nesrečni nai volilni red. Niti nemiko-liberalna stranka, koje moč in slav«, dd: ekzistencija se opira jedino ob krivičnost dosedanjega volilnega reda, in ki so mora bati, da izgine raz povrije politič-nega življenja, ako stopi pravica na mesto krivice, niti ta sicer jako drzna stranka nima toliko poguma, da bi se kar očitno postavila po robu sploini zahtevi javnega menenja. Vpraianje volilne preosnove je toli pereče, da bode i v bodoče nadvladalo naie politično in parlamentarno življenje, dokler — ae ne reži povoljno. Toraj Še važnost tega vpraša-nja sama na sebi opravičuje dovelj veliko radovednost, s katero je vsa javnost pričakovala razkritja, kako misli nala koalioijska vlada reliti to zamotano in pereče vpraianje. A aa sedanjo vlado je vpraianje volilne pre-osnovo jako važno ie na drugo stran, kajti dokazati mora pravico do svojega obstanka s tem, da je boljio reii, nego je nameraval grof Taaffe. Ako ministerstvo Windischgraetz Plener ne bi moglo dognati tega dokaaa, pripoznalo bi s tem, da ni kos svoji nalogi, da ni kos izvesti prve in poglavitne točke svojega programa. Zauiialimo se le malo v dogodke iz me-seča oktobra minolega leta! — Pri vsej svoji politiški lehkoživosti je grof Taaffo dobro razumel znamenja časa in priiel je do prepričanja, da ni smeti več prezirati klioev siriih mas po volilni preosnovi. In v posebno čast in primanje bodi tu konstatirano, da je redko odločnostjo in eneržijo izvel posledice, izvirajoče is tega spoznanja. Dan 10. oktobra minolega leta je bil veleznamenit, ker :iam je prinesel najčastnejši in najznameni-tejii čin bivšega ministorskoga predsednika : tega dnu predložil je grof Taaffe poslanski zbornici avoj načrt za volilno preosnovo. Ta načrt nikakor ie ni bil jednak občemu volilnemu pravu, kakorinega imajo v Franciji, na Angležkem in drugod, kajti po Taaffeje-vem načrtu bilo je volilno pravo navozano na rame pogoje; vendar pa je značil odlo- PODLISTEK. Lepa Anka. <"> Hrvatski spisal Avgust Šenoa. i'osloremt Peter Med ve Mek. (Dalje.) Molče sta izišla iz cerkve. Pred vratmi pa se objameta, poljubita. Oh kako krasen svet, kako jasen avet se jima je odprl, kakor da bi ae bila spremenila vsa narava. Saj so mlada leta raj tega sveta, saj je ljubezen tiato sulnee, ki ogrevu srce. Materi gledati srečna svoja otroka, a stari duhovnik je stal malo oddaljeu in pridno zajemal iz tobačnice. Solza radosti mu trepeče v očeh. „Mati!" — vpraia Anka boječe, „kje je oče, zakaj ni pri nas P" »Potrpite, mlada gospa" — govori pri-stopivii prebendar — „oče ne bo ugovarjal, celo ljubo mu bo; to bo moja briga." Povrnivii bo društvo v župni dvorec, po-si'de za mizo, da se okrepča. Stari prebendar govori svečan govor počoiiši od Adama in Eve. Srečna, blažena ga poslušata mlada dva; tako sta bila srečna, da se nista smela niti pogledati. Vse se jima je zdelo kakor megla, iz katere miglja zlata zvezda — resnica, da sta mož in žena. aAnka draga," govori mod drugim starček, — „Vi sto — rosnico govoreč — velika tatica, v resnici tatica, Vi ste iz hleva svete cerkve ukradla eno ovčico. A ti, Milan, poredne*, ti neubogljiva ovčea, pusti ho striči od nove pasterice in ako ne boš dober, bi bil vreden, da bi do groba jedel le seme-niško juhol Varuj se, pokaži, da je kakšen-krat nesrečna stara govorica, da je iz semenišča ubežni Človek hujii kot vrag. A kaj govorim, ti nisi mogel postati duhovnik, ti si, moj Milan, žid. Si v resnici. Ti si žel v Kanaan, kakor nekdaj Izraelci in si sebi prinesel velik, sladak grozd. Varuj ta dar božji, pazi, da se ti ne pokaži, dn —" Goste vznemiri velik ropot. Pred hišo se ustavi voz, V sobo lopulne bled, blaten, upehan — baron Otmar Lilienfeld. Anka prestrašena se stisne k Milanu, gostjo so čudijo, prebendar etoji molčeč, v desnici drži kupico, a baron, kakor bi bil okamenel na progu. „Vi — Vi -» Vi tukaj baron P" vpraia prebendar. „Kakor ine vidite, sem jaz, velceestiti," komaj odgovori jezni Otmar. „Kaj niste bili v Zagrebu P" „Nisem." „A ono pismo P" „Dal sem jo gospodu Lackoviču, da je izroči prijorju. V Repincu sem zvedel, da se jo odpeljala moja zaručnica proti tej strani. Povprašujoč po poti, sem zvedel, da so tukaj neki svatje, kar se mi vidi čudno, ker no vidim neveste." „Ecce, haacce t* pokaže prebendar na Anko. „Moja zaročnioa ! To ni mogoče I To je sleparstvo, proti očetovej volji* — razsaja Otmar trosoč so od jeze, „Prosim, gospod baron 1" vstane Lac-kovička, „tukaj je pismeno dovoljenje mojega moža." „Jaz pa pravim vnovič, da je to slepar-stvo, neolikannst! Vaš Lnckovič, Vaš svilar, Vai oetar, ni le norec, marveč slepar !• „Oho I" zavpije prebendar, „a Vi ste hoteli krpati zanemarjeno husarsko gospodarstvo s tim norcem !a objektivno, kajti ne omejujejo se le na vojake, ampak zaslišujejo so tudi civilisti. Vojno vodstvo samo ima največi interes na tem, dn se popravijo slučajni nedostatki. V večerni seji dne 13. t. m. predi žil je finančni minister dr. Plener dodatno predlogo k proračunu, po kateri naj so poviša glavnica za podporo državnih uradnikov od 1 na 1V> milijona. — Zbor je odklonil z veliko večino glasov Biankinijev predlog, da naj prične seja z razpravo o Windischgriitzovem odgovoru na Biankinijevo interpelacijo o na-miiljeneiu zbiranju vojnih vdjev ob srbski meji. — Na to se jo nadaljevala podrobna razprava o zakonskem načrtu gledć kupčije na obroko. Daljša debata vnela se je o 7, kateri govori o kazenskih določbah. Ta paragraf je posebno toplo zagovarjal justični minister in res ga je zbor vsprejel nespremenjenega in prav tako tudi § 8. Seja se je pretrgala o poluuoči pri g 0. Podržavljanje železnic. Iz programa, katerega je minister za trgovino, grof Wurm-brand, razvil v železniškem odseku, jo raz-videti, da vlada no misli podržaviti južne železnice. Se stališča naiih tržaških interesov, kolikor se stališča državnih interesov, moramo to le obžalovati. Kajti, dokler vlada ne dobi v roke železniške zveze od morja adrijanskoga v središčo države, dotlej nam ui upati primernih voznih tarifov, kakoršnih trebamo absolutno v povzdigo naše trgovine. In brez dobrih zvez je in ostane geslo „Pomoč Trstu" — prašna buseda. Čudno zares ! Ako zahtevamo, da se zgradi železnica Loka-Diva-ča, nas tolažiju a podržavljanjem južne železnica ; potem pa izvemo iz ust g. ministra za trgovino, da so na podržavljonje južne železnice niti no misli. Nepotrjena Izvolitev. Kakor javljajo „NA-rodni Lisiy" zdno 13. t. iu., Nj, Vol, cesar ni potrdil izvolitve dež, poslanca .laiido načelnikom češko sokejo deželnega kulturnega svćta. Vojna uprava rueka namenijo baje osnovati ie 200 novih baterij, pomnožiti torej itevilo svojih topov za 1600. Nemikl državni zbor odobril je v svoji seji dne 13. t. m. cćlo trgovinsko pogodbo z Rusijo. Viharno zborovanje v Bukareiti. Dno 11. t. m. zborovala je v Bukarešti liberalna stranka, nastal pa jo radi različnih nazorov splošen pretep. Dva policijska koinUarja hotela sta pomiriti razburjene „zhorovalce*, toda v zshvalo bila sta tepena; 2 uietčmia sta težko runjona. Potem so hoteli „zboro- Pn buudar zažvižga in nn vratih se po-kažeta dva hlapca, dva hrusta. „Kaj nameravate P" zavpijo Otmar bojen. „Vrzite tega huzarja", — zagrmi prebendar, — „v vnanjo tmine, kjor je jok in škripanje z zobmi. Eden, dva, trii* Kakor strela zagrabita hlapca Lilienfolda, kakor strela zleti ubogi revež iz hišo in med gromovitim BUiehom doilih kuu-tov <>d-drdra na vozu. „Amen,* reče prebendar, „ta dogodek izbije huzarju ves ucet in vso ^vilo iz glave. Ali" — udari se z roko ob čelo — „ros! Moram zapreči! Z Bogom! Jutri se zopet vidimo 1" Brez klobuka hiti po stopnicsh, sko'i na voz in kakor blisk zdirjajo konjiči proti Zagrebu. B>lo jo poludne. Voz se ustavi prod hišo milosrčnih bratov. „Ali je gospod prijor doma P" „Je, admodum rcvereitdo !" „Peljite mo k njemu," Juuković vos potun stopi v prijorjevo sobo. — „Al* sname prijor kapico, „admodum reverende I" Dalje prih.) ▼alci* deiaonstrovati na ulici, tod« raignala jih je polieijs. Različne vesti. Nemška cesarica v Opatiji. Kakor mo bili že prijavili, prišla j« nomška cesarica a posebnim Tlakom dno 13. t. m. ob 2. uri pnpoludnp ▼ Opatijo, Žolezniškn poslopje bilo jp odićeno s zelenjem, * nemškimi, «vetrij-sitimi in drugimi zastavami ter i rasnimi grbi. Prvi je isstopil is vlaka dvorni maršal baron Lvnker, za njim najviftji dvornik baron Mirbach. Valed posebnega porcija Nj. Vel. cesarja prijati! se je ces. namestnik vite* Rinaldini pri prvem, kateri ga jo predstavil cesarici, potem se ji je poklonil zapovednik nemško vojne Indije .Moltke*. Na kolodvoru pričakovala jo cesarico posebna deputacija nemških podanikov z Reko. Po obićnib pozdravih pojedla je visoka gospfida v vozove; v prvi voz je stopil vitez Rinaldini « okrajnim glavarjem in predsedniškim tajnikom, v drugi cesarica z najvišjo dvorno damo gro-finjo Rdckdorif, potem cesarski otroci in ta njim bila je dolga vrsta vozov a spremstvom in služabniki. Ob 2 in 40 min. pop. doapeli so vozovi v Opatijo. Ob cesti na holmcih stalo jo mnogo preprostega ljudstva. Takoj o prihodu oglodala si jo cesarica vse >nbe tetovira „Amalia1, katero je pripravljeno la njo in zu cesarja Viljolma, zatem pa letovišča „Angiolina", v katerem bodo stanovali cesarski otroci s svojimi u£ telji in služabniki. Cesarica divila se je krasnemu razgledu. — Dvorni vlak vrnil se je takoj v Bcr.-lin, od koder pripelje v kratkem cesarja. Nemftki ceear v Trstu7 Is Opatije po. ročajo, da ostane nemški cesar tam nekoliko tednov ; obišče tudi Reko, Pulj in Trst. V Pulju ostane 2 dnij. Na4 cesar stavil mu jn na razpolngo neko torpedovko, katera pride v kratkem iz Pulja pred Opatijo. Dr. Mihovil KlaIĆ, vodja dalmatinskih Hrvatov, obolel je na očesih tako, da se je moral podvreči operaciji, kojo ao srečno izvršili nu Dunaju. Nadejamo se toraj, da skoro ozdravi popolnoma. Z Dunaja ae nam poroča, da je na9 rojak, g. dr. Danilo Majaron, pri tamkajšnjem višjem deželnem aodišču te dni pologi] odvetniški izpit izvrstnim vspehom. Čestitamo t Mestni svet triaftkl ima nocoj svojo IV. javno sejo. Na dnevnem redu je 10 točk, izmed katerih omenjamo kot nsjvašnejle te-le: 5.) Predlog šolskega odbora glodć razširjenja ljudske šole v Skednju ; 6.) Predlog finančnega odbora o pokritju primanjkljaja v občinskem proračunu za leto 1894; 10.—19.) Predlogi šolskega odseka, mod katerimi so tudi predlogi v rešitev prošenj ljudskih učiteljev v Darkovljnh, Rojanu in Škednju, da ae jim odmeri jednaka plača, kakor mestnim učiteljem. Za proslava SOletnice vladanja NJ. Vel. ceearja. Dne 17. t. m. zborovali bodo LI07-dovi kapotuui v tvojih drultvenih prostorih, da ao posvetujejo o tem, kak6 naj bi proslavljali 501ctnico vladanja Nj. Vel. cesarja. Na Greti ali na Belvederju? Iz spodnjo okolico so nam piše: Na mojo notico, katero sto prijavili v 27. štev. svojega liata (Zju-tranjo izdanje), oglasil so je uprav strastno noki drugi Vaš dopisnik v večernem izdanju v 30. štov. .Edinosti". Mož jo strasten, zelo strasten, kajti očita mi zaporedoma neresničnost in laži. Moj namen pa ni srdito zegunjati so v gospodu zapisnika, niti mu očitati „laži", kajti mialim, da tako očitanja niso na Bvojem mestu — mej prijatelji. Namen mi je jedino ta, stvarno dokazati, kako zi 16 so jo motil, ko jo tako srdito naperil svoje pušico — name. In zato nočem preiskovati, ali gleda skozi rojanske uli kake drugo naočnike, Čeravno bi moral misliti, da 1« prerad gleda lo skozi svoje naočnike. HoteČ dokazati, da .otroški vrt na Greti" ni dosegel svojega namena, trdi, da omenjeni otroški vrt obiskuje lo 40 otročičov ter da je gola laž moja trditov, da jih jo upisanih &0' Jaz tudi niaeui trdil, kar mi podtika g. dopisnik, da zulinja sleherni dan 50 otroOicuv v otroški vrt nu Greti, ampak rekel sem oamo, da v občo toliko otrok obiskuje omenjeni vrt. Da pu jo bila umja trditov resnična, in no la*, ovo Ti brate, statističnih dokazov ! V otroški vrt na Greti je upisanih 52 otro-čičev. 04 teh je jeden umrl, a drugi je isoatal dn« 10. t. m. Torfij j h jo res 50 in ae 40, kak or trdi dopianik. Ob lepem vremenu zahaja v vrt sleherni dan 36—47 otmčičev, ob slabem pa 18—24. Pri izredno slabem vremenu so pa saprte tudi ljudske šole. Ti podatki naj pouče g. dopisnika, kako so je motil (in ne lagal) v svojem dopisu. Sicer pa je pisec teh vrstie došel često med poukom v omenjeni otroški vrt, da se prepriča o vspe-hih, in tedaj sem imel priliko iteti otročiče. Gospod dopisnik se pa o tem ni nikoli prepričal esebno, dasi bi lahko to storil. Če nima časa mej poukom, pa naj bi svečer Stopil tja gori, če je žo hotel dokazovati s številkami. Kolikor mi jo snano, si je g. dopisnik priredil svoje .podatke" na podlagi poročila nekega rodoljuba poštenjaka, kateri jo jedenkrat obiskal vrt, ko je bilo slučajno le malo otrok navzočih. Radi takega slučaja pa ni snaeti poročati v lista namišljene podatke. Da so moji dokaai o obiskovanju oirol-koga vrta istiniti, prepriča se lahko vsakdo pri tržaškem vodstvu zavodov družbo sv. Cirila in Metoda. (Konec pride). Pri ob6nem zboru Barkovljanskega pev-akega druitva „Adrlja", kateri se je vršil na Greti dno 11. t. m., nabralo se je v namen, da postane Barkovljanska župnija pokrovi-teljiea družbe sv. Cirila In Metoda, in sicer pri podružnici na Greti, 3 krone in 52 stot. Udje-pevci so nabrali še posebe 2 kroni v podporo .Adriji.- — „Adrijaš* Jernej Pipan plačal jo 1 krono globe, ker je priiel pre-po*no k občnemu aboru. Vsled lastno njega želje odmeri ae od omenjene svote 60 stot. aa .Adrijo«, 40 stntink pa za pokroviteljino Barkovljanske župnije. Za podružnico drufbe sv. Cirila in Metoda na Brati nabralo se je po gospej Mi-kelič v Rojanski zadružni krčmi 1 gld. 6 nč. Za podružnico družbe sv. Cirila In Metoda V Selanl se jo nabralo v Sežani: v pušici gostilne Štolfove 6 gld. 30 nvč., v pusici gostilne Mahorčičeve 3 glr. 38 nvč. in v gostilni kavarne Dolenčeve 3 gld. 71 nvč. Za pomorske gojence. Z dnem 16. septembra t. I. to je a pričetkom prihodnjega Šolskega leta na c. in kr. moinaski akademiji na Reki izpraanjenih je več popolnoma ali »a pol prostih mest. Novi gojenci vsprejemali se bedo samo v prva dva raareda. Prošnje do 31. julija t. I. o. in kr. vojnemu minister-»tvu na Dunaju (mornarski oddelek). ,11 Slgnor". Iz Inomosta poročajo, daje pri tamošnjem porotnem sodišču bil obsojen na 10 mesecev ječe in 25 gld. globe nek Erminio Niederkorn radi žaljenja Njeg. Ve-ličanstva, vznemirjenja javnega miru in razširjenja hujskajočih tiskovin. Poročajoč to vest, pišejo tržaški laški časopisi nekako po-milovalno o tem mladeniču — di una nobile famiglia; naaivajo ga poleg toga s Častnim naslovom .Bignor", kakor so nekdaj Ober-danka. No vemo po, če gs bodo tudi v ječi jetničarji klicali z „gospodom N.", kadar mu prinesejo navadna jedi! .... Taki .muče-niki", kakor Niedorkorn, veljajo naši gospftdi kot nttjveči gospodje: saj so vsi jednih misli. C. kr. 1lnan6no ravnateljstvo prepovedalo jo, da se od 12. t. m. naprej dotaknejo parniki parobrodne družbo „Istria-Trieste" pri Stan igra v Salvoru. Vzrokov svoji naredbi finančno ravnateljstvo ni objavilo. Posebna zabavna vlaka v Ricmanje. Na praznik sv. Jožefa (dno 19. t. m.) odideta poleg navadnih nedoljskih in prazničkih osebnih vlakov od postaje Trst-Sv. Andrej Se poseben vlak ob 3. uri 1 min. in ob 4. uri 19 min. pop. do Birsta (Ricmanj). I« BorŠta vrno se posebni vlak ob 3. uri 38 min. pop. in ob 6. uri pop. Poslednji vlak ustavi so tudi na Ricmanjski postaji. Električna luč na Reki. Reški mestni svet sklenil je v zadnji svoji seji, da upelj« v mestu električno raisvetljavo ter da poveri potrebne naprave v ta namen ogrski družbi za elektriko. bpred porotnega sodliSa. Dne 13. t. m. pričela jo razprava proti 271etnemu kmetu Ivanu Bogfltcu iz sv. Križa, obtoženemu ubojstva in težkega telesnega poškodovanja. Zatožoni in njegov brat Anton sprlu btu se dnu 26. decembru min, lota v neki gostilni v Sv. Križu z brutoutu Jakobom in Jernejem Švabom, ker je jeden od njiju pil po pomoti BogatČnvo vino. Ko ja šel po noči Jernej Avab iz gostilne, nspadla sta ga brata Bogateč na cesti ; Ivnn Bogatrc udaril ga je s velikim žebljem po sencih in ga težko ranil, ko pa je prihitel Jakob Švab svojemu bratu v pomoč, zabil mu je Ivan Bogateč Žebelj v glavo. 8 početka sicer ni bilo vidtti, da je rana težka, toda ko so ga prepeljali v tržaško bolnico, umrl je za rr.no v nekoliko dneh. Mrtvo trupi« ielesn. uradnika Wascheka, ki je izginil že v mesecu januvarju, kakor »mo bili poročali tudi mi, našli so predrče-ranjem v gozdiču blisu Opčin. Močno segnito truplo so prepeljali na pokopališče opensko. Waschck je zapustil ženo in sedmero otrok. Nezgoda. 4l«tna GizeU Lavrenflič, stanujoča v Rocolu hit. 428, padla je včeraj raz nek hodnik okolo 3 m visoko. Zlomila si je desno nožico in pobila ae nekoliko na glavi. Odpeljali so jo v bolnico. Pretep. 231«tnega kmeta Ivana Limpeta, stanujooega pri sv. Ani hšt. 26, sbodel je včeraj nekdo v pretepu trikrat v desno roko. Ranjeni moral je v bolnico. Tržačan morilec v Parizu. Dne 10. t. m. ustrelil jo 31 letni mehanik Karol Bauer iz Trsta neko prodajalko t Parizu in aatem usmrtil samega sebe. Trdijo, da je Bauer storil to hudodelstvo iz nesrečne ljubezni, kajti ljubil je nesrečno prodaj.ilko, ona pa ni marala zanj. Stotnik eamomorl ec. V Brnu vrgel se je dne 12 t. m. upokojeni stotnik železniškega polka Konečni, na postaji v Prerovo na ieleanični tir. Stri ga je prttedii tovorni vlak. da je obležal mrtev iu grozno razmesarjen. Ne ve se, kaj je gnalo atotnika v smrt. Italijanski drobil Iz Rima javljajo, da ja naročilu italijanska vlada sa 10 milijonov lir drobiža iz nikla. Drobiž se bode koval v R uni in v Milanu. Italijanska renta v Trstu. Is Trsta se nam piše : Vse je res, kar ste pisali o nevarnosti za tržaške , patrijotične" bogataše, ako bi priilo v Italiji do državnega poloma. Le to moram pripomniti, da je položaj ie veliko bolj kritičen, nego ate ga nariaali vi. Kajti vedite, da sta veliko prenisko posegli, navajajoč avoto italijanake rente, nahajajoče se v Trstu. Is povsem verodostojnega vira sem iavedel namreč, da imajo v Trstu samo »kolokovane* italijanske rente aa 150 milijonov; koliko pa je je vse vkupno, to pa sam Bog ana. — Da, da: naii bogataši imajo veliko denarja — za italijansko rento. Grozen čin zblaznelega. Kakor poročajo iz Amsterdama, zapali! jo jeden blaineže? noriinico Snoek pri Leenwardenu. Pogorela je vsa norišnica do tal. Kakih 100 noreev jo zbežalo in si rešilo tak6 življenje, 13 jih pa pogrešajo. Najbrže ao sgoreli. Pat In mačko - mrtvaikl čuvaji. Kakor poročajo ia Genove, umrla je to dni v bližnji vaai neka priletna gospa, bivša gledaliična plesalka. Stanovala je v neki hišioi sredi goada in jed na nje družba bilo jo 12 psov, 12 mačk in 12 kokoži. Dotična gospa je šla ia hiie samo tedaj, kadar jej je bilo treba nakupovati živeža; kor pa je ni bito videti ie več dnij, odredila je oblast, da se ulomijo vrata njo stanovanja. Dotična komisija ugle-dala je grozen prisor. Gospa je umrla menda že pred kakimi 10 dnevi in lačne živali lotilo ao ae njo trupla, katero so trgale, kiju-vale, griale, kolikor so le mogle. Truplo bilo je žo pol gnilo. Žtvali so iztrgale in pojedle levo stran lica, prsa, aroe in drob. Koledar. Danes (15.): Longin, m.; Peli-oita, d. m. — Jutri (16.): Mar. Dev. 7 žalosti ; Heribert, šk. — Prvi krajeo. — Solnce izid« ob 6. uri 19. min., zatoni ob 6 uri. — Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 9 stop., ob 2 pop. 15 stop. Najnovejše vesti. Dunaj 14. Imunitetni odsek je odklonil danea prošnjo okrajnega sodišča tržaškega za dovoljenj«, da bi se smelo aodnijskim potem postopati proti posl. Nabergoju. Opatija 14. Cesar V i I j o I m dospe sem-ksj dno 19. t. m. Ogleda si tudi Reko, kjer ga vBprojmetu guverner Bathiany in župau Ciotta. Dunaj 14. Gosposka zbornica je vspro-jala nespremenjeno vladno predlogo o prorj-zorični uredbi trgovinskih odnošnjov t Rusijo, potem postavo o uvrščenju jednega dela okrajnih sodnikuv v sedmi plačilni razred in slednjič zakon o odcepljenju zemljišč za javne namene. Dunaj 14. (Poslanska zbornica). Poroča vanje o vladni predlogi gledl p o d r ž a v-Ijenja tržaških skladišč se je odložilo do po Velikonoči. Poročovalcom je izvoljen poel. Stalit*. Dunaj 14. Dunajskim županom je bil danes izvoljen dosedanji drugi podžupan dr. GrUbl z 88 proti 43 glasom, katere jc dobil dr. Luegcr. Trgovinski bnojavl. Buiimpsšt*. Pšnnt''« KR upornimi 7 31-7-93 sa ,je . 9810 , . 119 95 . . 97-70 . »68 25 . 124.86 . 991 , . 61 •08'/. , . 4325 Državni dolg v papirju . . „v srebru Avstrijska renta v zlatu „ „V krotiih Kreditno akcije . . . . London lo Lst. . . . . Napoleoni...... 100 mark...... 100 italj. lir..... včeraj P815 98 5 120--87 70 386 «0 124.75 9 91'/, 80-97 •/, 48 26 SVOJI K SVOJIMI Gostilna „Stoka", iT'".'«" SJJS; polog kavurno „FabrU", priporoča se Slovencem r mestu in na doiuli. Točijo ie taborna vinr istotako je kuhinja iavrstna. Prodaj« tndl vino ,.„ debelo, tako meščanom, kakor na dašelo. Cl. Gostilna Josipa Katalana v Rojanu, »PH dvanajatth murvah1*, priporoča sh .lavnemu slovenskemu občln.tvu ia obilen obisk. — Točila se bodo SAmo do> an»6aa lavratn« vin«. 104 83 Mlekarna Frana Griine fcJi na Notranj.kem (Via Campnnille v hiii Jakoba Brunneria At. 5 (Piazsa Ponterouo). Po dvakrst na dan friAno opremio mleko po 14 kr. liter ne-dosredno ii St. Petra, sveta (friina) smetana. Martin lfi*9n Oiovanni it. 1. mai lili IVI £t), imft trgovino z mnogovrst- nim 1'tgoi.iin, želtanim in lončenim kuhinjskim orodjem, pletenino itd. Cl. Pozah! NaznanjAm si. občinstvu, da .. , 77* * aom °'»prl Via L iiarstto vseoblo št. 12 prod^jalnloo aaadjaa 1*1 salanjkv«. Prodajam tudi vtno v st«kl«n'o»h, mlako, ama-*aano i, t. d. Obetam dobro poitreibo, ker imam veliko zalogo blaga I. vr.te. Priporočam si. občinstvu za obilen obisk. Z vslepoitovanj»m 52-27 Matov* Furlan. jedilnih »tvari po jako nizki osni. Prodaja ?*Pn* della Casenaa št. 1 (uhod Via 8hsga). ci ,Commavoio' ln »Tadasoo* v ulici Casermn, glavni shajališči tržuikih Slo-voiioov vseh stanov. N* razpolago so časopisi v ravnili si..vaTirflti!i jozikih, Oobra postrežba. — /m obileu obiak so priporoča Anton Šorli, C kavarnar. B. Modic in Grebene, n8V0S!.uvv.l; in Via Nuova, opozarjata zasebnika, krčmarje ia t. duhovSčlno na svojo zalogo poreotanskogn, xte-klum-gn, lončenega in ioleziiHgu blaga, podob ia kipov v okrnfioiijo grobnih spoinonikov. Cl. IN vpUnna zadruga s omejenim poroitvoin v Hojanu pri Trstu priporoča slavnemu občinstvu tvojo bogato pre-KKrbljeno (prodnjetolD© josftvSrc (v ulici Belvedere it. 8) pristopno zadružnikom in nezadruinlkoni, koji prvi so deležni lotnoga čistoga dobička. Priporoča tudi svojo društveno krčmo v Rojanu (poprej Peiiotovo) 10 minut oddaljeno od manta, z obširnim Kenčuatim vrtom in dvomi dvoranami, kjer so t čijo izborna domsć» vin«, teran, pivo v Stekl«nlo«h itd. Točna postroiba z gor-kimi in mrzlimi jedili. Priporoča tudi svojo v Rojauu (poprej Pevtotova) kjor »o prodaja goveja in telečje nwso, po najnižjih tržnih cunali Priporoča so slavnemu ob' činstvu in udom. If" Novi člani m w fto vodno sprejemajo ob uradnih urah v.ak četrtek ud 0—7 uro zvečer in ob nodeljali od 9 — 10 ure predp. liM—5 Lastnik politično društvo .Edinost*. — Izdavatelj in odgovorni uradnik : Maks Cotič. — Tiska Tiekarr.a Dolenc v Trstu.