***•*"*' ' 5
đ	vfki^ì-
Naročnina lis	, mia
40 din., četrt	uni«; mesečno 7 din.
Izven Jugoslavije: Celo leto 140 din. Insevati ali oznanila se zaračunajo po dogovoru; pri večkratnem inseriranju primeren popust upravnlštvo sprejema naročnino, inserate in reklamacije.
Noodoisen političen list za slovenski ljudstvo
Poštnina plačana v gotovini.
STRAŽA izhaja v pondeljek, sredo in petek. Uredništvo in upravništvo je v Maribora, Koroška cesta št. 5 Z uredništvom se moie govoriti vsaki dan samo od 11. do 12. utffe.
Rokopisi se ne vračajo.
Nezaprte reklamacije so poštnine proslfc,
Telefon interurban št 113.
•• štev. * B£wi1>oi% dne 22 septembra 1924. ILetnik XVI.
Plebiscit v Mariboru končan s sijajno zmago za Slovence.
Po geslu Davidovič-Koroščeve vlade v: redu, Kakor je jasno razvidno, ima Narodni blok veli- *	Socialisti.
]
miru ter zakonitosti se je vršil včeraj dne 21. t. m. po zatrdilu Nemcev v obmejnem Mariboru plebiscit, ki je enkrat za vselej končal s sijajno ter veličastno zmago za Slovence. Nemci in nemškutarji so pri teh občinskih volitvah zastavili vse svoje agitacijske moči, da bi pod zaščito enakopravnosti manjšin utisnili Mariboru germanski pečat in razbobnali potom tiska v svet: Maribor je bilo in je ostalo tudi po prevratu nemško mesto. Nemci ter nemškutarji so se za te volitve dolgo, preračunano ter z vso vnemo in žilavostjo pripravljali. Bili so si v svesti precejšnjega uspeha, ker sicer bi ne bili razglasili, da gre tokrat za plebiscit, ki bo odločil: ali je Maribor slovenski, ali nemški? — Vočigled nemški ter nemškutarski nevarnosti se je strnil v obmejnem Mariboru iz vseh slovenskih strank takozvani Narodni blok, ki je v redu, miru ter v mejah zakonitosti storil vse, da si je priboril pri teh volitvah, ko se je bojeval nekak plebiscitni boj, tako sijajno zmago nad nemškim ter nem-škutarskim življem, da gotovo ta ne bo nikdar več v obmejnem Mariboru nastopil samostojno in pod odločno nemško firmo.
Vse slovenske stranke, združene v Narodnem bloku, so pri teh volitvah storile svojo agitacijsko dolžnost v polni meri, njihovi pristaši so dokazali včeraj brez nasilja ter kričavosti z volilnimi krogljicami, da je in bo Maribor od prevrata sem odločno slovenski in bo kot tak tudi ostal ponosni severni branik slovenstva.
Včerajšnje mariborske občinske volitve, na kojih izid je čakalo z napeto radovednostjo tudi inozemstvo, so se vršile mirno, brez najmanjšega incidenta. Vsakemu volilcu, tudi Nemcem ter nemškutarjem je bila zajamčena popolna volilna svoboda in je lahko vsak sam z volilno ki ogljico v roki odločal o izidu plebiscitne usode našega obmejnega Maribora.
Plebiscitne volitve v Mariboru, ki so se vršile 21. t. m. pod Davidovič-Koroščevo vlado, so se dobojevale tudi po geslu te vlade: v miru, redu ter zakonitosti in pokazale ter rodile te-le volilne rezultate:
Vol. okraj:	Nar. M socijalisti		Nemci Zagorski		tono. j
i. . .	. 601	124	263	6	18 1
ii.	. 421	90	137	3	6 j
m. . .	. 353	53	112	3	3 1
iv. . .	. 228	146	98	6	13 j
v. . .	. 281	176	129	8	45 ;
VI. . .	. 300	224	146	9	. 58 t
VII. .	. 221	147	109	8	47 j
	2405	960	994	43	190 j
Količnik je znašal 209.
Posameznim strankam pripade to-le število nandatov: Narodni blok 32, socialni demokrati 4, Jemci 4 in komunisti 1, Zagorski — 0!
Oddanih je bilo 4592 glasov, upravičenih vo-ilcev je bilo 6622. Udeležba je bila 69.34 odstot.
častno absolutno veličino, na katero je lahko ponosen vsak zaveden mariborski Slovenec.
¥ ¥ *
'IZ Kmalu za tem, ko se je raznesla po mestu vest o sijajni zmagi Narodnega bloka, so zaplapolale raz slovensko zavednih hiš zastave, veselo oznanjajoč slovensko zmago. Pred Narodnim domom se je zbralo nekaj tisoč navdušene slovenske omladine, ki je v dolgem sprevodu po mariborskih glavnih ulicah in trgih navdušeno vzklikala zmagi Narodnega bloka in bratski edinosti mariborskih Slovencev. Navdušene ovacije je priredila mladinska povorka nosilcu liste Narodnega bloka g. ravnatelju Cirilove tiskarne dr. Jerovšeku in pre-vzvišenemu škofu dr. Karlinu. Konečno je prispela na mariborske ulice godba katoliške omladine, ki je s koračnicami povzdignila-sijaj slovenske zmage. Po končanem obhodu so se razšli manifestanti mirno in dostojno.
* ★ ★
Mariborsko slovensko javnost bodo gotovo zanimala imena novoizvoljenih občinskih odbornikov in njih namestnikov in radi tega jih prinašamo v naslednjem.
Občinski odborniki:
Narodni blok.
1.	Dr. Jerovšek Anton (SLS).
2.	Dr. Vekoslav Kukovec.
3.	Dr. Josip Leskovar (SLS).
4.	Ivan Roglič.
5.	Ivan Lorber (SLS).
6.	Vilko Weixl.
7.	Jožef Stabej (SLS).
8.	Franc Selinšek.
9.	Ignacij Ozvatič (SLS).
10.	Ljudevit Pucelj.
11.	Dr. Juvan Alojzij (SLS).
12.	Dr. Franjo Lipold.
13.	Franc France.
14.	Rupert Pivec (SLS).
15.	Dr. Zmagoslav Kac.
16.	Franc Zmazek (SLS).
17.	Franjo Bureš.
18.	Rudolf Tumpej.
19.	Josip Nekrep (SLS).
20.	Jakob Majerič.
21.	Živortnik Pavel (SLS).
22.	Ivan Šoštarič.
23.	Ivan Majcen.
24.	Franjo Hohnjec (SLS).
25.	Alojz Kovačič.
26.	Miha Lahovič (SLS).
27.	Dr. Pavel Strmšek.
28.	Radoslav Podlesnik.
29.	Franjo Domitèr (SLS).
30.	Franc Planinšek.
31.	Vid Murko (SLS). I-
32.	Luka Kekec (SLS).
Papeštvo velesila svetovnega miru.
Na rimski stolici so v naj silne jš ih momentih sedeli možje silnega duha, pravi sloviti zgodovinar Ranke. Doba od Pija IX. do Pija XI. je doba velike renesance sv. Cerkve, njenega poslanstva. Našedobnost je ob pomanjkanju časa in smisla za bistro razsojanje prezrla velevažno dejstvo. Ko še danes tone politično življenje v korupciji in nasilju, ako je treba prevzeti oblast v državi, je prišla tem očitneje do preudarka demokratizacija Cerkve. Kolikera razlika, kjer vlada duhovnost in kjer odloča materijalnost! Na pročelju veličastne stavbe člo- j večanstva, ki jo je gradil Piji IX. heroj-trpin, Leon XIII. | učenjak, Pij X. svetnik, Benedikt XV. državnik-pacifist | in ki jo je dogradil Pij XI. v doslednem izvajanju ve-
likega programa svojih prednikov, bo na vekov vere lesketala beseda miru. Zato je stala v središču obravnavanj na letošnjem IV. mednarodnem katoliškem kongresu v Zugu (Švica), ki se je vršil od 15. do 19. avgusta razprava o temi: Papež in svetovni mir. Katoličanstvo vstaja v zavesti, da si je papeštvo od Pija IX. sem priborilo priznanje moralne velesile. In kako ne?
Že takrat, ko je vihar rimske vojne (1853-56) ogrožal evropski mir, je energično zaklical toli klevetani in občudovani Pij IX.: »Vojska mora izginiti z zemlje.« In zakaj je ostala neuvaževiana želja tega starčka, ki jo je pismeno izrazil pred usodepolno nemško-francosko vojno 1870-71 nemškemu cesarju Viljemu I.: »Kako rad bi doživel, da bi izginilo oboroževanje in vojska ter vse strašno gorje, ki prihaja odtod.« Bismarck, ki se je takrat smejal, ni, vedel, da bo ravno ta vojska v svojih nujnih revanžnih posledicah prinesla nemštvu najhujše ponižanje leta 1918. Zasmehovana dalekovidnost
33.	Ivan Favaj, profesor.
34.	Andrej Bahun.
35.	Josip Ošlak.
36.	Ivan Klančnik.
Nemci.
37.	Dr. Lothar Mühleisen.
38.	Julij Glaser.
39.	Julij Pfrimer.
40.	Ivan Sirak.
Komunisti.
41.	Ciril Razboršek.
Namestniki odbornikov:
Narodni blok. 1. Ferdo Dobravc (SLS). 2. Stanko Detela. 3. Ivan Macher. 4. Dr. Rihard Fa-ninger. 5. Ivan Lorbek (SLS). 6. Franjo Špes. 7. Anton Polše (SLS). 8. Ivan Dekleva. 9. Zdravko Deleja. 10. Miroslav Ferjančič. 11. Josip Lah. 12. Anton Viher (SLS). 13. Alojzij Cesaree. 14. Jožef Kukovič (SLS). 15. Ferdo Pinter. 16. Alojzij Uranjek (SLS). 17. Andrej Rudež. 18. Martin Ko-res (SLS). 19. Josip Jurca. 20. Ivan Sojč (SLS). 21. Otmar Meglič. 22. Anton Petek. 23. Anton Kostanjšek (SLS). 24. Jože Malenšek. 25. Miha Kočevar (SLS). 26. Jože Volčič. 27. Simon Šan-tel. 28. Slavko Lešnik (SLS). 29. Jože Princ. 30. Franc Grobelšek (SLS). 31. Ivan Kravos. 32. Franc Vidic. — Socialisti: 33. Josip Petejan. 34. Viktor Eržen. 35. Viljem Močnik. 36. Martin Bibič. — Nemci. 37. Josip Beranič. 38. Dr. Herman Wies-thaler. 39. Rudolf Kiffmann. 40. Karol Robaus. — Komunist. 41. Andrej Čanžek.
* * *
Obmejnim Slovencem naj bi zapustile te občinske volitve v Mariboru trajen spomin na bratsko slogo, ko je šlo za na zunaj odločilne nacionalne interese ter opomin: Slovenci, oklepajte se tudi drugič v sličnih slučajih — bratske sloge ter edinosti!
NAŠIM VOLILCEM!
Občinske volitve v Mariboru so včeraj končale s sijajno zmago Narodnega bloka. Maribor je in ostane slovenski. Nd tej zmagi imajo zaslugo edino naši zavedni volilci, ki so z vso odločnostjo včeraj stopili na volišče. Velike zasluge za zmago pa so si pridobili tudi vsi požrtvovalni agitatorji. V imenu izvoljenih občinskih svetnikov Slovenske ljudske stranke izrekata s tem podpisana vsem cenjenim volilcem, pa tudi vsem agitatorjem naj-prisrčnejšo zahvalo.
V Mariboru, dne 22. septembra 1924.
ZA OBČINSKE SVETNIKE SLS:
Dr. Josip Leskovar.	Dr. Anton Jerovšek.
se je nad zasmehovale! kruto obistinitila.
In Leon XIII.? Že leta 1895 je razodel najbolj vroče utripe očetovskega srca dopisniku »Novoje Vremja«, oficijelnega glasila caristične Rusije: »Kako veličastna prikazen bi bila, če bi napočila doba resničnega miru, ko bi zavrgli kanone in puške in odločevali mednarodna vprašanja v svobodnem posvetu vladarjev in papeža.« In s toliko vnemo se je Leon XIII. lotil dela ob sklicanju haaške mirovne konference. Gorel je za stvar, delal in si prizadeval tudi potem, ko je prvič padel na italijansko politiko madež brezsramnega zločina, ker je Leona XIII. proti volji pravoslavne Rusije izrinila iz zbora delegacij.
Človeštvo je pred desetletjem, ko so temni oblaki zaobjeli Evropo, v upapolnem pričakovanju doletelo silno razočaranje. Troje velesil mednarodne organizacije je stalo v ospredju: prostozidarska loža, socialna demokracija, papeštvo.
\
Loža framazonslva, ki se je preobličila v izrazito predstavnico mednarodnega kartelstva in trustovstva ter računajočega židovstva, je po predstavnikih vodilnih držav kot svojega orodja propagirala obojestranski obračun s krvjo. Saj so bili HohenzoIIernci člani lože. In tajni arhivi”bodo prinesli več jasnosti nego si moremo predstavljati. Vse lepe besede prostozidarska so bile ob grozoti dogodkov postavljene na laž.
Veliko upanja so stavili v organizirane sile soc. demokracije, ki je osobito v Nemčiji bila tako čvrsta, da bi lahko preprečila s pametno taktiko vsak spopad. In kaj se je zgodilo? Zagovorniki miru, bratstva irr mednarodnega sporazuma so šli v tabor vojnih kričačev. — Naj govore dokumenti: Soc. demokratsko glasilo na Nemškem »Volksfreund« je prineslo 1. avgusta 1914 v popolnoma junkerskem duhu sestavljen apel: »Mi soc. deinokratje se čutimo v tej resni uri edine z vsem nemškim narodom brez razlike političnega in verskega prepričanja, da sprejmemo od ruskega barbarstva nam vsiljeni boj in zastavimo zadnjo kapljo krvi za narodno neodvisnost, za slavo in veličino Nemčije!«
Mannheimska »Volksslimme« piše 31. VII. 1914 o ljudstvu, ki je pripravljeno, da brani z zadnjo, kaplljo krvi proti sovražniku neodvisnost in veličino Nemčije.« Prvo odliko pa s'i je pripela na svoje grešne prsi »Münchener Post« z cine 6. avgusta 1914:	»Deutschland,
Deutschland über alles! To hoče tudi socialna demokracija .... «
In ko se je 4. avgusta 1914 sestal nemški državni zbor in ko je vse pričakovalo od strani soc. demokratskih zastopnikov odpora, so ob veselem vzhičenju nemških junkerjev »rdeči« poslanci glasovali za vojne kredite ter tako omogočili svetovni pokolj. In ni jih bilo sram storiti isto tudi 2. decembra 1914. Liebknechta, ki ni glasoval, so izločili. Iskrenost in kredit soc. demokracije je bankrotiral. Danes pa prirejajo protivojne ] dneve, ko nikdo na vojno ne misli in ko so jih drugi prisilili k temu mišljenju. Pred desetletjem so dejstva vpila k dejanjem, danes pa so tudi govori in ponesrečeni sprevodi odveč.
Edino iz Rima je prišlo oznanilo miru in sprave in bratstva. Ne bomo se zaustavljali ob okrožnici »Ad i beatissimi Apostolorum Principis« z dne 1. novembra j 1914, ki končuje s prošnjo: »Daj nam miru, Gospod, v j naših dneh. Priprošnjica pa nam bodi Ona, ki je ludila kralja miru.« Bilo bi odveč poudariti, da je grozila .Benediktu XV. italijanska maščevalnost, ko je ob obletnici vojske kriknilo njegovo očetovsko srce: »Naj bi že prenehalo to klanje, ki že leto dni onečasčuje Evropo. Bratovska kri je, ki se preliva po suhem in po morju. Naj se ne reče, da ni mogoče .poravnati strašnega razprtja brez orožja«, da bi nagnilo vladarje in narode k mislim miru. Kdo si je še drznil dvigniti besede miru, ko so tisoči in tisoči padajočih preklinjali vojsko?
In še so generali gnali v klavnice, ko je Benedikt XV. izdal 1. avgusta 1917 mirovno noto poglavarjem bojujočih se držav, ki vsebuje popolnoma konkretne in praktične predloge za mir. Najvažnejše točke so:
1.	Materialno silo orožja naj nadomesti nravna moč pravice. Določi naj se sankcija proti državi, ki ne bi hotela v mednarodnih vprašanjih podvreči se razsodišču ali ne sprejeti njegovih razsodb.
2.	Glede poravnave škode in vojnih stroškov ni druge rešitve, kakor popoln in vzajemen odpust.
3.	Vrnitev zasedenih ozemelj.
Vodilne misli te note so indentične z Wilsonovimi; zahteva miru brez aneksij in kontribuciji je skupna z zahtevami boljševikov leta 1917-18. Podrobna vprašanja v okvirju teh točk dajejo še danes misliti izbranemu cvetu evropskih državnikov v Ženevi. Iz globoke zahvalnosti so postavili Benediktu XV. velik spomenik v Carigradu — mohamedanci! Krščanska Evropa pa brusi nože, izvršuje škandale v pozabljenju na svojega največjega dobrotnika.
Iz zasede pa so pripravljali Italijani napad na suverenost papeštva. V londonskem paktu aprila 1915 so od Anglije in Rusije izsilili točko, ki izključuje papeževo sodelovanje pri mirovni konferenci. Prostozidarstvo laške politike se je zbralo pred restavracijo odločujoče sile papeštva, v nemoči pred njegovo moralno velesilo. Drugič je padel na italijansko politiko madež hinavskega zločina.
Sedaj sklepajo v Ženevi zastopniki narodov o mirovni politiki. Ali kako je mogoče, da ni v ženevski zbo-rovalnici zastopnika Pija XI., ki je že v svoji prvi encikliki od 23. decembra 1922 dokazal, da sledi pacifistični politiki svojega velikega prednika, ki je ob agravaciji položaja v Poruhrju naročil kardinalu Pompili, da se naj vrše po rimskih cerkvah javne molitve za pomir-jenje narodov, ki je v konzistoriju 23. maja 1923 govoreč kardinalom naslovil na vladarje in narode apel k miru in slogi. 1. julija 1923 je po De Gasparriju ter apostolskemu nunciju v Berlinu ter Monakovem sporočil oficijelnim nemškim krogom, da zavrača nemško sabotažo, pasivno rezistenco ter presilni nacionalizem. Na drugi strani pa je odsvetoval zasedbo Poruhrja, opozarjajoč na brezuspešnost tega početja! Čudno! Prodrl je s svojim nazorom, da je treba izvršiti moralno reformo narodov ter posameznikov in da mora v mednarodnem državnem redu zavladati pravica. Narodi so po svojih zastopnikih v spokornosti spoznali svoje politične zmote; akceptirali so via facti papežev program, do danes pa ga še niso povabili k ženevskemu zasedanju. Mi pa vemo, da mora prej ali slej pasti zadnja ločilna stena; intrige laške diplomacije ne morejo zrasti do neba; plehkoba svobodomiselnega žurnalizma se v svoji moralni pritlikavosti ne bo mogla ustavljati silnemu koraku velikana.

i Politične beležke.
Intrige proti vstopu HRSS v vlado. Dopolnitev vlade s hrvatskim! ministri so pretečeni teden zavlačevale najrazličnejše radikalske intrige. Pašič je skušal, .kakor po navadi vplivati na krono. Njegova intrigantska sredstva so pa že tako izrabljena in tako zastarela, da ni mogoče, da bi imela uspeha. Da v monarhiji člani republikanskih strank ne bi megli sodelovati v vladi, to je pač naziranje, ki ga je Evropa že davno vrgla med staro šaro. V raznih preostalih monarhijah (n. pr. Anglija) so izraziti republi-; kand celo vladni predsedniki. Sicer pa ni treba gledati s okrog po svetu, ker smo tudi že v Jugoslaviji imeli repu-j blikance in sicer socijaliste Korača, Bukšega in Kristana j za ministre. Pričakuje se, da še v teku tega tedna člani j HRSS prevzamejo ministrska mesta.
O predstojeći spremembi ministrskega kabineta pi-I še zagrebški »Morgen« med drugim tudi to le: Imeno-* vanje štirih Radičevih ministrov se bo izvršilo te dni. Z vstopom Radičevcev v vlado bo tudi potrjeno, da so smeri ter cilji Davidovičeve vlade čisto drugi, kakor pa bivšega P. P. režima. Ime »kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev« od sedaj zanaprej ne bo samo naslov, ampak to ime bo dobilo tudi vsebino. Zgodovinsko pravo, ki pripada SHS narodom, se bo sedaj tudi priznalo. Ime kraljevina Srbov Hrvatov in Slovencev ne bo več prazen pojm, ne bo več pomenjalo hegemonije radikalnih centralistov, ampak bo označevalo enakopravnost vseh treh plemen z ozirom na razliko v kulturnem in gospodarskem oziru. Davidovičeva vlada je morala priti, kajti brez te bi bila Jugoslavija brzela v naročje notranjim potresom, ki bi bili rodili nepregledno škodljive politične in gospodarske posledice. Pri enakopravnosti vseh treh narodov, se čuti vsak član teh narodov poklicanega,
: da je dolžan delati, da bo koristil splošnosti. In ravno v ' tem, da so Srbi spoznali, da je sporazum nekaj neizogibno potrebnega, leži ozdravljenje položaja in jamstvo za konsolidacijo. Vstop Radičevcev v vlado je dokazal, da Radičeve stranke ne vodijo fantasti in vse dosedanje delo razdirajoči elementi, ampak ljudje, ki so za realno politiko, za pošteno in državo na znotraj in zunaj dvigajoče delo.
Hrvati povabljeni v Šumadijo. Demokratski poslanec Djoka Popovič je po shodu Radičeve stranke v Za-I grebu, kateremu je prisostoval, povabil, naj pride nekaj : hrvatskih poslancev v njegov volilni okraji v Šumadijo, da se sami prepričajo, kako iskreno srbski seljaki pozdravljajo sporazum in odobravajo politiko na njegovem temelju. Hrvatski poslanci so zagotovili svoj prihod in poslanec Popovič se je že pedal v domače kraje, da vse uredi za sprejem. To zbližanje in prisrčno spo-1 razumevanje bo zopet dober odgovor na.divjanje Pašič-Pribičevičevili pristašev proti sedanji vladi in posebej še proti Hrvatom. Pašič-Pribičevičev tabor je napovedoval in še napoveduje proti sedanji vladi sporazuma — »kurjo iz Šumadije«. Ta »burja« se pa čisto drugače kaže, kot je od prejšnjih režimovcev napovedana in pričakovana. Kaže se v tem, da je srbski poslanec iz Šumadije navdušeno pozdravljen govoril na hrvatskom shodu v Zagrebu, ki se je ob velikanski udeležbi vršil pod geslom: Proč s Hrvati, ki sovražijo Srbe, in proč s Srbi, ki sovražijo Hrvate, — kaže se nadalje v tem, da bodo hrvatski poslanci v Šumadiji iskreno sprejeti in pozdravljeni in pa v tem, da danes Srbi Pašič-Pri-bičevičevo politiko ravno tako spoznavajo za proti-ljudsko in za državi nevarno, kot jo že davno poznajo Slovenci in Hrvati.
Todor Aleksandrov—Cankov in naš prejšnji režim.
Makedonski komiti se še vedno pobijajo med seboj in okrog Džumaje je padlo že nad 150 ljudi. Povodom medsebojnega komitskega pokolja daje bolgarska vlada razne izjave in oglasil se je sam vladni predsednik Cankov ter razlagal, da je bil ubit Todor Aleksandrov od onih makedonskih komitov, ki imajo zvezo s sovjetsko Rusijo. Cankov in njegovi vladni krogi trdijo, da se je eden del komitskih voditeljev nastanil na Dunaju ter dobival tam navodila in denar od sovjetskih komisarjev. Ko je Todor Aleksandrov to zvedel, je baje takoj odposlal na Dunaj: svojega odposlanca, ki je povabil v njegovem imenu dunajske makedonske emigrante, naj se vrnejo in odrečejo vplivu iz Moskve, ker jim hoče Aleksandrov tudi toliko plačati, kolikor jim dajejo in obljubljajo ruski komisarji. Bolgarska vladna bajka seveda ne razloži, kako so ta pogajanja končala in odkod je imel Aleksandrov denar, da je lahko tržil pri svojem komitaštvu. Z rusko agitacijo in nevarnostjo sedanja bolgarska vlada že dolgo časa operira, samo da je pri tem tako nedosledna in nerodna, da se njena pripovedovanja takoj spoznajo kot bajka. Ko je bil na pri-j mer Pašič na koncu svojega vladanja, se je naenkrat j razvilo čudno prijateljstvo med njegovo in Cankovo j vlado pod naslovom skupnega interesa in skupne ob-: rambe pred boljševiško nevarnostjo. Prikazovanje te I nevarnosti se je prav kmalu pokazalo kot navadno in-I trigiranje. Bolgarski vladni krogi so zato lagali o taki
nevarnosti, da bi podprli pred zavezniki svojo prošnjo po zvišanju stalne vojske in da bi pred svetom upravičili svoje krivice in grozodejstva proti opoziciji. Prostor za slikanje boijševiške nevarnost na Balkanu so pa dobili v nekem angleškem listu, ki je v interesu gotovih velekapitališčnih družb prinašal vse alarm«, da bi odvrnil druge družbe od nameravanih kupčijskih poslov na Balkanu. Če se omenimo da je pri slikanju boijševiške nevarnosti na Balkanu prav pridno sodeloval bivši minister Laziča Markovič s pomočjo neke caristično-ruske Židinje, je jasno, koliko je. na vseh teh strašilih. Ko sedanji predsednik bolgarskega okrutnega režima predstavlja Tod ora Aleksandrova kot žrtev rusko-sov-jelske agitacije, se da sklepati, da so predstavniki našega prejšnjega režima, ki so se s Cankovom spoprijaznili proti ruski nevarnost, pravzaprav tudi zavezniki in prijatelji ubitega komitskega vojvode in ne Radič, kateremu so v eni in isti sapi podtikali zavezništvo z boljše vi ki in zavezništvo s komitom Todorom Aleksandrov.
Nevarnost lakote v Bolgariji. Bolgariji, ki je v ogromni večini prvovrstna poljedelska država, preti letos velika nevarnost lakote, za katero se še točno ne vev kake dimenzije'bo zavzela. Vlada se dosedaj' dela proti tej nevarnosti povsem indiferentno ter meni, da je že dovolj učinila, ko je osnovala komisarijat za prehrano. Letošnja žetev je za 60—70 odstot. slabša, nego običajno. V gotovih krajih so setve popolnoma uničene. Cene živilom neprestano rastejo in mestno prebivalstva že danes komaj; zmaguje silno visoke cene najpotrebnejših živil, proti katerim niso dosedanje plače v nobenem razmerju. Katastrofa je neizogibna. Sofijski organ zemljoradnikov pobija lažnjivo vladno statistiko V pogledu želve in napada vlado, ker se ne poslužuje najboljšega sredstva za pobijanje lakote — zagotovilo za mirni razvoj poljedelstva. Ravno sedanja Cankovo vlada je s sistematično gonjo proti kmetom povzročila lakoto.
Pred vstopom Nemčije v Društvo narodov. Londonski listi’menijo, da bo že te dni sklenjen vstop Nemčije v Društvo narodov. Nemčija ho stavila za pogoj politično enakopravnost in zagotovilo stalnega sedeža v svetu Društva narodov.
Vzpostava diplomatskih odhošajev med Madžarsko in Rusijo. Ko je ogrska vlada sklenila stopiti v diplomatske stike z Rusijo, je ta sklep naletel na veliko od-obijavanje ogrskih gospodarskih krogov in na velik protest šovinistov in fašistov. Šovinistični listi pišejo,, da bo Rusija pod varstvom.svojega poslaništva preplavila ogrsko državo z boljševiško agitacijo. Eden od nacij onalističn ih listov »Vilag« celo pravi, da bi se dalo le tedaj stopiti v stike z Rusijo, če bi Ogrska dobila jamstvo, da je na Ruskem odpravljen vsak teror. To zahtevanje je več kot smešno-drzno, ker je madžarski teror eden naj večjih na svetu.
Španjolci v Maroku. Kljub vrhovnemu poveljstvu španskega vladnega diktatorja generala de Rivera ni imela španska vojska nobenih uspehov in stvar je že tako daleč, da se bo moral začeti španski direktorij: pogajati s plemenom Rifa, ki je najuplivnejše v Maroku. Španjolci bodo seveda predlagali marokanskemu voditelju zopet kake dostojanstvene naslove kot leta 1923,, pleme Rifa pa bo gotovo zahtevalo, da Španci izpraznijo ves teritorij, ki so ga zasedli pred' francosko-španskim dogovorom leta 1912 in da priznajo njegovo popolno samostojnost. V najugodnejšem slučaju se bodo morali Španci odreči Cente Melije z otoki in ozadjem, ki je že več vekov v španski posesti.
Divjanje oproščenega morilca. V Ženevi so aretirali bivšega rusko-carističnega oficirja Conrada, ker je v nekem nočnem baru z revolverjem ogrožal neko plesalko in se je potem silno rabijatno obnašal proti policiji, ko je prispela v lokal vsled izgreda. Morie Conrad, nekdanji ruski priseljenec in carski oficir, je na lozanski konferenci ubil rusko sovjetskega zastopnika Vorovskega in je bil pred poroto oproščen, ker je utemeljeval svoj zločin z nepremagljivo maščevalnostjo napram predstavniku sile, ki je uničila njegovo eksistenco. Morie Conrad si je pod carizmom s svojo rodbino pridobil veliko premoženje in še dobro karijero kot carski oficir. Vse to je z revolucijo propadlo in Morie si je prilastil pravico, ubijati važnejše zastopnike in predstavnike nove Rusije. V Lozani je naletel _ na Vorovskega, ki je seveda čisto nedolžen nad Moricovo usodo in njegovimi izgubami, ter ga je kratkomalo ustrelit. Na razpravi je morilec patetično utemeljeval svojo maščevalnosti, porotniki so ga oprostili in lahkomišljen in pokvarjen svet mu je še delal ovacije. To nezaslišno toleriranje zločina je čisto naravno oproščenega morilca tako zdivjalo, da je ob vsaki priliki grozil z orožjem ter se najsilnejše obnašal. Radi izgreda v baru so ga sedaj: zaprli in ga bodo gotovo tudi obsodili, a to ga gotovo ne bo umirilo, ker je ravno v Švici lahko nekaznovano, umoril človeka.
Schitht-OTO mila z znamko „Jgl8n“
je najboljše in v nporabi najcenejše milo na svetu. Pri nakupu pazite na ime „S c h i c h t“ in na znamko „Jele n“ !
Ljudskošolske počitnice na deželi. Tajništvo SLS v Mariboru se je takoj ob nastopu nove vlade obrnilo na g. prosvetnega ministra dr. Korošca glede ljudškošolskih počitnic na deželi. Gospod minister je na to takoj dne
26.	avgusta izdal odlok št. 43109: da smojo na ljudskih šolah po deželi, kjer morajo otroci pomagati pri sprav-ljanju poljskih in drugih pridelkov, ob času najnujne-šega dela šolska upravitelj siva sporazumno s krajnimi šolskimi sveti, največ v izmeri sedem dni, prekiniti redni šolski pouk. Izpadle šolske dni je nadomestiti ob šole prostih četrtkih, pri nerazdeljenem, dopoldanskem pouku pa po posameznih urah. O prekinitvi pouka, ki se dovoljuje le v dobi od 1. septembra do 31. oktobra, je obvestiti vsaj tri dni prej okrajni šolski svet, ki mu je označiti tudi način nadomeščanja. Za daljše prekinitve je pravočasno prositi okrajni šolski svet, ki sme rok podaljšali v izmeri do 15. dni.
Spremembe v ilirski kapucinski provinciji. Dne 16. septembra so se volitve vršile o kap. samostanu v Celju. Izid je sledeči: Provincijal pater Lin Prah od Sv. Križa, dolgoleten gvardijan v Gorici, na zadnje superior v Studencih pri Mariboru. Definitori j: p. Vincenc, predstojnik v Dubrovniku, p. Oton, dosedaj gvardijan v Škofji loki, p. Angel v Varaždinu, p. Rafael, dosedaj gvardijan v Krškem. Novi predstojniki, ozir. gvardijani so: v Studencih pri Mariboru: p. Kamil Požar, v Celju p. Jožef Lapuh, v Krškem p. Lovrenc Novak, v Škofji Loki p. Marvricij Teras, v Varaždinu p. Angel iz Hrvat-skega, v Osijeku p. Janez Reberc.
Konjiški društveni dom. Naši vrli pristaši v Kcnjicah so si zgradili; prav lep društveni dom. Zgrajen je s prispevki in z delom vseh. Zato je bila včerajšnja 'blagoslovitev in otvoritev tega doma prava ljudska svečanost. Cerkveni govor je imel vseučilišfci profesor dr. Slavič o glavnih načelih in smernicah krščanskega življenja. Slovesno sv. mašo je ob veliki asistenci služil mil. g. arhidijakon Hrastelj, kateri je potem tudi blagoslovil katoliški društveni dom in prostore posojilnice. Po blagoslovitvi je mil. g. arhidijakon pozdravil vse goste, zlasti familijo Win-dischgräteovo, ter sporočil vsem, kateri so na ta ali drug način prispevali in sodelovali pri zgradbi doma, iskreno zahvalo. Otvoritvenemu zborovanju je predsedoval Matija Napotnik, predsednik izobraževalnega društva. Govorila sta poslanec dr. H o ih n j e c in načelnik Orlovske p-od-zveze dr. Basaj. Popoldne je bila akademija, na kateri so konjiški Orli in Orlice prav precizno in slikovito' izvajali proste vaje. Moški in mešani pevski zbor je z izbornim petjem skrbel za lepo zabavo.
o!dično miaroderstvK» imenuje »Demokratija« neprestano pozivanje velesrbskih političnih špekulantov na grobove padlih junakov. »Demokratija« pravi: »Pro-tivniki miroljubne politike g. Ljube Davidoviča se vrlo često v časopisju in na zborovanjih pozivajo na naše grobove, kadar hočejo braniti politični sistem, ki je bolj privlačen za grobove, nego za mirno življenje. — Oni se ne morejo oddvojiti od grobov, kot da so ti edini in pravi smisel vsega državnega in narodnega življenja. Naših mrtvih herojev in mučenikov se neokusno poslužujejo kot onih argumentov, ki zabranjujejo vsako napredno misel o ureditvi države in družbe. Po tem izgleda, da bi bili naši mrtvi, padli na bojiščih, strahovito ljubosumni na vsak miren razvoj, socijalni napredek in blagostanje živih sodobnikov in bodočih generacij. Potem izgleda, da so nam samo zato poginili, da s svojim spominom ovirajo življenje živin. — Mi o grobovih in mrtvih dosedaj govorimo tako samo pod pogojem, da to pozivanje na njihove grobove ob vsaki priliki nima dragega namena, nego psihično evokacijo preteklosti. — Vendar — na žalost ima tudi drug namen in baš'ta je pravi. Pašič—Pribičevičevim »nacionalistom« služijo mrtvi heroji kot izborno partizansko sredstvo za politiko in materijelno eksploatacijo živih državljanov. Tako ruvanje po grobnicah in pretnje v imenu herojev siičijo v največ slučajih na ropanje mrtvih in na maroderstvo ideje, za katero so dali življenje. Po držanju teh »nacionalistov« bi človek sodil, da nista imela Kumanovo in Kajmakčalan dragega namena, nega da se v njunem imenu gladi pot političnemu sistemu nasilja in ropa ter da tvorita nepremostljivi jez v sporazumu Srbov in Hrvatov. Zato danes pretijo s Kajmakčalanom in Kumanovom vsakemu, ki dela na to da bodeta ti dve bojišči', simbol duševnega sporazuma, ne pa prepada med Srbi in Hrvati.
Škandal po zaslugi nesposobnih upravnih organov. Te dni je dopoval iz Beograda v Osijek ravnatelj političnega oddelka. za Srednjo Evropo v arfgleškem zunanjem uradu g. Lompsom s svojo soprogo in v spremstvu tajnika angleškega poslaništva v Beogradu g. Havy-ja in tajnika našega ministrstva zunanjih zadev g. Gavriloviča. Gospoda je prenočila v salonskem vozu. Naslednjega dne bi se bili imeli odpeljati v Beli Manastir kot kraljevi gostje. Gospod Lompson pa je doživel v Belovaru neprijetno stvar. Vozil se je z avtomobilom. Ker šofer ni znal pota v Djurdjevac, je vprašal za pot stražnika. Ta pa je zahteval potne liste. Potni listj so bili pisani v angleškem jeziku, ki jih stražnik seveda hi razumel. Zato je oba Angleža enostavno odpeljal v zapor kot —- boljševika! Angleški, potniki so dali poklicati na pomoč občinskega tajnika in končno samega župana, a ti vsi so bili pijani im so pridržali Angleže v zaporu, dokler ni jetniški nadzornik isprevidel napako in Angležev izpustil. Angleži so. se pritožili na poslaništvo: v Beogradu, nakar je dobila beograjska vlada od Macdonal-da lastnoročno podpisano pritožbo, kjer stoji, da angleška vlada z gnusom jemlje na znanje postopanje proti g. Lomp sonu in zahteva, da se krivci strogo'' kaznujejo. Beograjska vlada je takoj krivce odpustila iz službe in o tem obvestila angleško vlado.
Afera bivšega vojnega ministra. Bo porGČilu beograjskih »Novosti« je bivši minister vojne general Pašič nabavljal veliko množino revolverjev na ta način, da je sprejel liferacijo od 60.000 revolverjev po višji ceni, kot je bila leto dni poprej. Pa cena se je še zvišala, ker : se je v stvar vmešal Rade Pašič in ko se je nabava konč-1 no zaključila, je država plačala za vsak revolver. po pet
•	frankov več, kot ji je prvotno ponudila in cenila tovarna. Država je bila na tà način oškodovana za 300.000 frankov, ali za 1,200.000 dinarjev. Neka komisija je sedaj še
: ugotovila, da leži tudi v skladišču v Kragujevcu velika zaloga revolverjev, ki so v zelo slabem stanju. Pod neka-' terimi prejšnjimi vojnimi ministri se je sploh vedno tako kupovalo za vojsko, da je pri tem Bašičev sin zaslužil veli-kanske svote.
32.	artilerijski polk bo dne 1. in 2. oktobra t. 1. streljal iz topov na pašnikih med Pragerskem in Ptujsko goTO,
, Ogrožen prostor bo obdan in zatvorjen od vojakovstra-I žarjev. Streljalo se bo vsakokrat celi dan. Dokler bo trajalo vsakodnevno streljanje, bo raizobešena na zvoniku na Ptujski gori bela zastava. Stanovništvo se opozarja, da ne prekorači meje ogroženega prostora, da se pokorava toza-: devnim navodilom vojakov-stražarjev in da se ne dotika eventualno najdenih neeksplodiranih granat. Ako kdo ! vidi kako tako. granato, naj mesto, kjer leži, javi najbliž-! njemu mu županstvu ali žandarmeriji.
Orlovska telovadna prireditev na 'Peharjih. Dne 14.
; septembra je bila na Teharjih telovadna prireditev do-I niačega orlovskega odseka, združena z javno telovadbo . celjske orlovske srenje. Lep dan, primeren telovadni ; prostor, pestro različen in zanimiv telovadni spored,
I ogromna množica mestnega, kmečkega in delavskega I občinstva je tako vplivala na gledalce, da je ves čas prireditve vladalo veselo —praznično razpoloženje. In brez j hvale: celjska orlovska srenja je na tej; prireditvi do-: kazala, da je pod ugodnimi ckolšeinami zmožna, sko-i raj lahko rečemo — vzornega nastopa. Vse točke spo-I reda od prostih vaj članov, članic, naraščaja, mladenk,
} gojenk do lepih, slikovitih, učinkovitih skupin članov in I naraščaja so bile eksaktno podane. Pač pa naj vodstvo j forsira še strožjo disciplino. Višek zanimanja je seveda I bil v uvodni* telovadbi in labkoatletičnih vajah, kjer se i celjiska srenja res lahko postavlja. Teherčani na drogu, j Celjani na bradlji so želi veliko priznanje pri navduše-I nem občinstvu in so pokazali, da je med njimi veliko i dobrega materijala. Vzorna vrsta je nastopila v skoku s ! palico, na drogu in krogih s tako eleganco, elasticiteto in obvladala mestoma zelo drzne vaje in skoke tako \ lahkotno, da jim je posebno z ozirom na mladost posa-; meznih — pri vztrajni in primerni trenaži zagotovljena j velika dovršenost v orodni telovadbi in v gotovih lahko-I atletičnih panogah. Osvežujoče je vplival na gledalce : hiter tempo, v katerem je ena točka sporeda sledila dru-i gi brez običajnih, dolgočasnih odmorov in nazadnje tu-; di pestromešan spored telovadnih točk s prostimi, j boksnimi, lahkoatletičnimi, orodnimi in skupinskimi j vajami. In tako je ta telovadni nastop v Teharjih — i kakor tudi že prejšnje naše orlovske prireditve v Žalcu, j Vojniku, Št. Jurju ob juž. žel in Gor. Ponikvi — poka-‘i zal, da je izginila sterilnost, ki je v gotovih ozirih že i nekaj let sem ležala kakor mora nad nekaterimi odseki } celjskega okrožja. Samo vztrajno naprej! Teherčani so ' i pa ponovno, kakor že večkrat podali dokaz, da so — j ako je treba — zmožni smotrenega, celega in požrtvoval-f nega dela. Prireditve se je udeležil tudi minister Vesen-f jak s svojo soprogo, katerega je pozdravil akademik ; Tratnik, ki je imel tudi kratek, jedrnat pozdravni govor.
Ga bo treba podučiti z višjega mesta. Iz Podčetrtka nam poročajo: V našem trgu smo še na žalost tako reaik-1 cijonarni, da še večkrat dvigne kak pijan Žerjavovec svo-’ jo v alkoholu napredna glavo, hvali, kulturnost batinaške-I ga Pribičevič-Žerjavovega režima in v svoji omejenosti za-j bavlja čez sedanjo vlado in osobito še čez g. prosvetnega ! ministra dr. Korošca. Med te dr. Žerjavove nekulturne za-
•	ibavljače spada v prvi vrsti šolnik Kobale. Nikda bi ne za-j meril Kobaletu zabavljanja čez vlado in dr. Korošca, ako j bi ta šolnik imel povod za zmerjanje in bil sam res na i višku izvrševanja učiteljskih dolžnosti ter poklica, pa je I ravno nasprotno res. Učitelj Kobale je navaden pijanec,
‘ kot tak Žerjavovega orjunaša vrednega obnašanja in seve ; šola ter pouk sta mu deveta briga. Kobaletov razred je v i Podčetrtku že od nekdaj v vsakem oziru najslabši, a po-
polnoma je pa zanemaril ta gospod šolnikovanje pod zaščito dr. Žerjavovega paševanja, ko mu je postala krčma ! učna soba. Sedaj pa, ko je že vendar enkrat konec Žerja-I vovega protektorata nad brezdeljem URI učiteljstva, sl j daje tudi naš Žerjavovec Kobale dušika v zmerjanju orez j sedanjo vlado in dr. Korošca, ki bo zahteval tudi od Ko-haleta, da si bo služil kruh iz državne blagajne v š cisti ; sobi, ne pa v gostilni med pijanci in brezposelnimi zabav-’ ljači. G. Kobaleta bodo iz višjega mesta podučili, kje in ; kako naj govori učitelj čez najvišje predstojnike, ki zah-; tevajo delo ter red od državnih nameščencev. G. Koba-letu povemo, da smo mi Podčetrfkani, ki ne trobimo v njegov in Sokolov rog, poskrbeli pri poslancih Jugoslov. kluba in pri višjem šolskem svetu, da bo odslej zanaprej ; tudi dr. Žerjavov oproda g. Kobale dalje in bolj vestno v ' šolski sobi kot doslej in da bo našo deco vzgajal ter učil,
; ne pa samo popival, bedasto Surovo zabavljal ter politizi-. ral. Kako bo na g. Kobaleta vplival tuš z višjega mesta,
.. o tem bomo poročali natanko.
Čudne šolske razmere v Koprivnici pri Rajhenfeurgu. Primer, kakšna naj ne bo šola, je koprivnička šola. Slabše menda ni ali pa sploh ne more biti na celem Slovenskem.
; Šola je dvorazrednica, z dvema majhnima razredoma, šolo obveznih otrok pa je okoli 300. Jasno je, da dve učni moči ne morata opraviti mnogo. Zato si šolski voditelji j prizadevajo, pridobiti šolske očete za razširjanje v troraz-rednico, toda vse prigovarjanje je koprivniškemu šolske-! mu svetu samo metanje boba ob steno. Jasno je, da se
šolski voditelji ob strani takih svetovalcev in zakrknjencev ne morejo, počutiti dobro; zato odhajajo kar zaporedoma, tako da imamo sedaj tekom šestih let že petega! Pa ni samo to zlo v Koprivnici, da šolski možje ne morejo uvideti potrebe po razširjenju šole, temveč tudi sicer so naravnost skopi pri vsaki svotici, ki jo je treba izdati za šolo. Skoro po kolenih jih je treba, tako pravijo, prositi, da dovolijo najnujnejše kredite. Izgvarjajo se nekateri s tem, da so sami se čisto dosti naučili, da se bedo torej tudi otroci. Ali je mogoče biti še bolj nazadnjaški-? Višje šolske oblasti že uvidevajo, da tako ne bo smelo iti dalje. Zato že z neke strani namigujejo, da bo odstavljen krajni šolski svet in postavljen gerent. Četudi je gerentstvo v splošnem žalostna prikazen za šolo, bo vendar gotovo mnogo boljše in bolj uvidevno, kakor so bili zadnja leta šolski očetje.
Kača ki zajeli srezkega načelnika. V bližini Peči je grupa kačakov ujela srezkega načelnika iz Djakovice, njegovega pisarja in enega voznika. Kačaki so ujetnike razorožili in jih odvedli v svoje skrivališče od koder so nato izpustili načelnikovega pisarja, da sporoči oblastem njihove zahteve. Zahtevajo namreč za izpustitev načelnika 500 din. v zlatu. Denar jim mora neoborožena I oseba prinesti na določeno mesto, drugače bodo ujetni-I ke ubili. Za kačaki so bili poslani močni oddelki orož-; nikov, ki pa dosedaj še niso našli njihovega skriva-j lišča.
Štirikrat se poskušal obesiti. Te dni se je obesil pri i Daruvaru v Slavoniji kmet Jovo Jeftinič, ki je bil znan j po celi okolici kot trdovraten samomorilec. Jovo se je j bil že preje skušal trikrat obesiti, pa so ga še vedno j pravočasno rešili, četrtič se mu je njegova namera le i posrečila. T)besu se je na isto bukev, kjer je preje že ‘ dvakrat poskusil svojo srečo. Z ženo sta obračala na travniku seno. Ko je Jovo ženo poslal domov po voz, se je od nje lepo poslovil, nato pa izvršil samomor. Zanimivo je, da je bila ta manija pri njem najbrž podedovana. Ko je bil še deček, sta se mu obesila oče in mati, ljudje pa vedo povedati, da ste se obesila tudi njegov ded in praded.
Si Maribora.
ORJUNA ÌN OBČINSKE VOLITVE.
Naši somišljeniki zahtevajo, da označimo naše stališče glede sodelovanja Orjune pri agitaciji za občinske volitve v Mariboru. Glede tega konstatiramo naslednje:
1.	Mi smo bili odločno proti temu — smo Orjuni tudi povedali — da se Orjuna kot taka ne sme udejstvovati pri agitaciji, ker agitacija od strani Orjune naše volilce le odbija. Orjuna nam je na to pismeno izjavila, da se kot taka odreče agitaciji, žal pa so vkljub temu v zadnjem trenutku nastopil orjunaši v uniformi kot agitatorji.
2.	Nastop Orjune v uniformi v soboto in nedeljo je stal Narodni blok najmanj 400 glasov, kar izrecno povdarjamo, ker Orjuna s svojim nastopom resne volilce odbija.
3.	Postopanje Orjune na magistratu proti sedanju županu g. Grčarju odločno obsojamo, ker smo načelni nasprotniki vsakega terorja in nasilja.
To pribijemo tukaj jasno in odločno, da naši somišljenki v tej zadevi spoznajo naše stališče.
RAZOBEŠANJE ZASTAVE NA MAGISTRATU.
Ko se je'izvedel izid volitev po mestu, je prišla Orjuna na magistrat in zahtevala od župana Grčarja, da razobesi zastavo. Župan Grčar je čisto pravilno izjavil, da nima nič proti izobešanju zastave, a Orjuni se ne uda, pač pa je pripravljen zastavo razobesiti, ako zastopniki Narodnega bloka to želijo. Zastopniki Narodnega bloka so županu to željo res izrazili, na kar je župan pustil zastavo vihrati iz magistrata. Pribijemo tudi tukaj, da tako postopanje Orjune dobri stvari le škoduje in se da isti uspeh doseči na drug način brez nasilja in terorja.
Kako je volil Maribor pri občinskih volitvah 1. 1921? Na prvi strani prinašamo izid občinskih volitev letos, tukaj pa izid leta 1921. Leta 1921 je bilo v Mariboru 4183 upravičenih votilcev. Volilo je takrat le 2939 volilcev. Pri teh volitvah je dobila: SLS 496 glasov, JDS 499, narodni socijalisti 679, socijalni demokrati 940 in delavska skupina 325 glasov.
Himen. Včeraj ob pol 5. uri popoldne se je poročil v mariborski stolnici gosp. sodnik Emil Kramer z gdč. Pavlo Opelka. Novoporočencema iskreno čestitamo!
Cercle francais. Francoski krožek v Maribora otvori 3. oktobra zopet svoje francoske kurze in sicer: 1. začetniški, nadaljevalni in konverzacijski kurz za odrasle, 2. večerni kurz za bančne in komercijelne uradnike, 3. dva ponavljalna kurza za bančne in komercijelne uradnike, 3. dva ponavljalna kurza za učence srednjih šol in 4. popoldanski kurz za otroke od 6. do 10. leta. Pouk v kurzih pod točkama 1 in 3 se bo vršil na moškem učiteljišču, II. nadstropje, ob torkih in petkih od 18. do
19.	ure, večerni kurz pa"od 20. do 21. ure v društveni čitalnici ob pondeljik, sredah in petkih od 17. do 19. ure,
od 3. oktobra naprej pa tudi v kurzih samih. Šolnina za otroški kurz je 30 D, za večerni kurz po dogovoru, za vse druge pa po 20 D mesečno. — Odbor prosi stare člane, da poravnajo članarino za leto 1924 in vabi vse, ki se zanimajo za francoski jezik in francosko slovstvo, da vstopijo kot novi člani. Za leto 1924 veljata še stara vpisnina 6, in članarina 12 D, za leto 1925 pa sla zvišani na 10, oziroma 25 D.
Otvoritev plesnega tečaja. Pečnik Jacky, le prof. de danse otvori s 1. oktobrom svoj vsakoletni plesni kurz. Posrečilo se mu je najeti v to svrho novo dvorano v Zadružni gospodarski banki, kar bo gotovo vsakdo simpatično pozdravil. Poučevali se bodo najmodernejši in najnovejši plesi. Gospod Pečnik se je udeležil dne 10. in 11. septembra kongresa »Association générale des maitres de danse du Rayaume de Serbes, Croates et Slovénes — Siége a Belgrade« v Beogradu, kjer je bil določen za delegata za internacionalni kongres, ki se vrši v Parizu. Na potu na kongres se bo g. Pečnik ustavil tudi v Milanu, Zürichu in Wienu, da študira najnovejše plese. — Vsled velikih uspehov se je posrečilo g. Pečniku, doseči koncesijo za otvoritev plesnega instituta v Zagrebu in v bodoče bo poučeval v Zagrebu (centrala) v Osjeku in v Mariboru. Po vrnitvi iz Pariza priredi v vseh teh mestih g. Pečnik s svojo sestro plesne večere, na katerih bo predvajal najmodernejše družabne plese. Prijave za novi kurz se sprejemajo do 28. t. m., na poznejše se ne bo mogoče ozirati, ker se pouk vrši tudi v drugih mestih. Prijave dnevno od 11. do 12. ure predpoldan in od 17. do 18. ure popoldan, Krekova ulica 8. Pritličje.
Obrtno-nadaljevalna šola. Rok za vpisovanje je potekel z dnem 15. t. m. Manjka še nad 200 vajencev in vajenk. Vodstvo o.-n. šole poziva vse delodajalce in delodajalke, da pošljejo svoje vajence in vajenke takoj k vpisovanju, ker drugače ni misliti na redni pričetek pouka in bi bilo vodstvo primorano, neopravičene zakasnitve naznaniti obrtni oblasti.
Novi tečaji za strojepisje, stenografijo in knjigo- j vodstvo (posamezni pouk) začnejo na Ant. Rud. Le- j gatovi šoli v Mariboru dne 1. oktobra in trajajo šari j mesece. Pojasnila in vpisovanja v trgovini s pisalnimi j stroji Ant. Rud. Legat, Maribor, Slovenska ulica 7, te- ! lefon 100.
Srbohrvaščino poučuje prvovrsten strokovnjak po- | samezne in v skupinah po Berlitzovi metodi tudi cirili- ; co, čitanje in pisanje. Vpisovanja in pojasnila dnevno v trgovini s pisarnisKimi stroji Ant. Rud. Legat, Marmor samo Slovenska ulica 7, telefon 100.
Dušica.
Pogledala je Renato.
Ob njeni strani je stala, otožna, zamišljena, za- ; čudena.
En sam pogled je Margareti zadostoval.
Ne, to dekle ni ničesar vedelo o dogodkih, ki je o njih govoril Chauvelin, nobene zveze ni bilo med njo in med Chauvelinom. Njen obraz je bil neveden nedolžen, prazen —.
Obljubila ji je, da ji bo pomagala. Preponosna je bila, da bi snedla besedo. In še celo ne samo zaradi nerazumljive slutnje, zaradi neosnovanega strahu! Obljubila ji je, da sprejme Chauvelina kot njenega zaščitnika, ni se pa obvezala, da ga sprejme kot svojega gosta —.
Dobro! Vzela bo ponujeno roko, pokazala mu bo, da mu odpušča. Več pa ne.
Šel bo iz njenega življenja, nič več se jima ni treba srečati.
Pozabila ga bo. On pa vsaj ne bo mogel reči, da mu ni hotela odpustiti, njemu, svojemu sovražniku —.
Par trenutkov je trajal boj v plemeniti duši Mar-garetini. Še je stal Chauvelin pred njo s ponižnim, pro-
se pripravila, da mu pove zadnje besede v življenju, ki bi ga naj odslovile za sedaj in za vedno —.
Tedaj pa udari dobro znan smeh na njeno uho in dremav nosljajoč glas je povedal:
»E-hm —, povem vam, Visočanstvo, zrak v tehle šatorih je slabši ko v peklu! Čemu iskati peklenske muke že na tem svetu —? Rajši obrniva hrbet temu nesrečnemu kraju, kjer bivajo le izgubljene duše!«
Trenutek pozneje je stopil v šator princ waleski in trdo za njim se je pojavil Percy Blakeney.
Groben molk je za hip zavladal v šatoru. Nihče se ni genii.
Percy je držat zaveso še v roki in dnevna svetloba je ostro osvetljevala čudno, tako neenako sestavljeno dručo. Z nepopisljivim izrazom so obstale Percyjeve sive oči na drobni, suhljati postavi Chauvelinovi. Princ waleški je pričakovaje gledal od enega do drugega in se muzal.
Chauvelin se je menda počutil skrajno nesrečnega in nemirnega. Cisto v tla je zlezla njegova že itak majhna postava.
Renata Candaeille _je z velikimi očmi strmela v prišleca. Margareti so obtičale v grlu besede, s katerimi je mislila odsloviti neljubega Chauvelina.
Prizor je bil za vse skrajno čuden in napet.
Prva se je zgenila Margareta. Kot dama iz visokih plemskih krogov se je tudi v takem nenavadnem položaju brž zavedla svoje dolžnosti. Globoko in molče'se je poklonila princu waleskemu.
Ta pa, se je zdelo, topot ni opazil niti njenega poklona. Z napeto radovednostjo je gledal sedaji Chauvelina, sedaj Percyja in bolj ko vse drugo na svetu ga je v tem trenutku zanimalo, kaj bodeta storila oba velika, nasprotnika, ki sta se tako nepričakovano srečala, zanimalo ga je, kaj se godi za širokim čelom neprekoslji-vega Percyja, kaj se skriva za njegovim bebastim smehljajem in za njegovimi zaspanimi očmi.
Med vsemi petimi osebami, ki so stale v tesnem, zatohlem šatoru, je bil Percy še najmanj razburjen. Margareta ga je napeto opazovala.
Po trenutnem molku je lahno skomignil z rameni,-stopil pred nekdanjega pooblaščenega poverjenika republikanske vlade in mu ponudil roko z najspodbudlji-vejšim smehljajem, ki ga je svet kedaj videl.
»E-hm —, he he he«, je naredil plaho in bebasto, kaj vidijo moje oči .—! Mojega podjetnega prijatelja ie: Francije —? Upam, gospod da se prav dobro počutite v temle našem preklicano vročem ozračju, kaj —?«
Sodi, 3, 4, 5, 6, polovnjakov držeči, mala stiskalnica in žrmlje na prodaj. Naslov v upravništvu. 572 3—1
Učenca poštenih starišev iščem za slikarsko obrt. Vsa oskrba pri mojstru, učna doba 4 leta. Franc Ambrožič, Grajska ulica 2, Maribor.	5& t
Če greste v Maribor, oglasite se v Narodnem domu pri novem gostilničarju Osetu.	571 6—1
Premog iz svojega premogokop« pri Veliki Nedelji prodaja Slovenska premogokopna družba z o. z. v Ljubljani, Wolfova ulica	št. 1—L	107
Privatni pouk	za posameznike
za strojepisje, stenografijo, računstvo (nauk o menicah in devizah, kalkulacijah, kontnkorentih), enostavnem, dvostavnem in amerikanskem knjigovodstvu z bilanco, korespondenci in registraturi. Začetek dnevno. Traja 3—6 mesecev. Metoda Kovač: samo praktično, temeljito, lahko umljivo.	KOVAČ,	MARIBOR,	KREKOVA ULICA 6.	566
kupim vsako množino po naj višji ceni. Ponudbe z navedbo cene in vzorcem na
I1TÄN SEYER, VELENJE
CUNJE
krojaške, suknjena In platna« na odpadke, staro železje, iovano in vlito, glaževino, kakor odpadke vsake vrsta
kupujem po nsjvižjife senato
A. Arbeiter,
Raritoor, Dravska «lica 15. Zamenjam tudi staro Selezfc katero je za vporabo, s kos vaškimi odpadki in villino,
Nainanne prasalttva.
Čast nam je našim cenjenim odjemalcem vljudno naznaniti, da smo se z našo tvrdko preselili in sicer od Slomškega trga 11 v
Aleksandrov® cest® it. 19.
■ Zahvaljujemo se za Vašo dosedajno naklonjenost in zaupanje ter Vas prosimo da nam isto tudi v naših novih prostorih prihranite.
iß	'Jf	‘J
Eksportna hiša „LUNA" Maribor
Aleksandrova cesta It. 19.
Veleirgovtea galanterija, pletenine in Mnarije.
sečim obrazom in s stegnjeno roko.
Odločno je stresla Margareta glavo, stopila bliže in
Trgovina i
Martin Šumer
s Koniice ~
priporoča veliko izbiro raz« ! nega manufaktumega ter drugega blaga po jako ugodnih cenah ter je za došk> se» zijo vsakemu dana priložnost, da si pri nakupu oblačila dosti prihrani	737, 50—1
Kdor v „Straži“ oglašuje,
uspeha gotovo se radnje!
Gospa Cana dr. K., odvetnikova soproga v Ljubljani, Nunska ulica, nam piše:
Ker sem »Juhan« po Vaših navodilih preizkusila, Vam lahko potrdim z veseljem, da pridobi jejo juhe in prikuhe z dodatkom »Juhana« toliko na okusnosti, tekovi-tosti, redilnosti in prebavljivosti, da se hrana brez »Juhana« hrani z »Johanom« sploh ne da primerjati. »Juhan« je velika dobrota za okusnost in zdravost prehrane.
Gospodična Polonca Z. v Št. Vidu nad Ljubljano nam piše:
Vsakdanja poraba Vašega izdelka »Juhana« me je prepričala o njegovi izborni kakovosti in pa o tem, da Vaša priporočila njso prav nič pretirana.	51Ič
M&l:
Zadružna gospodarska banka d. d
podružnica v Mariboru.
Igpfffi55 V lastni, novozgrajeni palači, Aleksandrova cesta 6, pred frančiškansko cerkvijo. Izvršuje vse bančne posle najkulantneje! — Najvišje obrestovanje vlog na knjižice in v tek» računu«
Pooblaščeni prodajalec srečk državne mr. loterije.
.."1.............—----------—--www’
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.
Odgovorni urednik: Vlado Pušenjak.
izdaja konzorcij «Straže.«