(Deliteo protirevimonisticno zborovanje v <3$eogradu POSVETOVANJE MALE ANTANTE V PRAGI. Pričujoča slika je bila posneta ob prihodu zunanjih ministrov držav Male antante v Pragi. Ob strani so minister g. dr. Beneš (3), ki je v spremstvu višjih uradnikov zunanjega ministrstva ter poslaništev čakal na predstavnika obeh zavezniških držav, poleg njega sta zunanja ministra g. dr. Jevtič (1) in g. Titulescu (2), zadaj pa naš poslanik V Pragi g. dr. Grisogono (4). V sredini so gospe soproge vseh treh ministrov. — Slika desno: Naš zunanji minister g. dr. Jevtič n podpisuje listino o ratifikaciji novega pakta Male antante PRHO CA Leto IX. V Ljubljani, dne 8. junija 1933. štev. 23. POGLED NA VELIKANSKO MNOŽICO, KI SE JE V NEDELJO PRED NARODNIM GLEDALIŠČEM V BEOGRADU UDELEŽILA VELIČASTNEGA ZBOROVANJA PROTI REVIZIONISTOM V SOSEDNJIH DRŽAVAH, KI HOČEJO TAKO POPRAVITI MEJE, DA BI PRIŠLO ŠE VEO JUGOSLOVENOV POD TUJCE. T Andrej Kalan UUBUANSKI VELESEJEM. Med pozdravnim govorom predsednika Bonača. Od leve na desno: zastopnik ministra vojske in mornarice general Antonije Pekiči, minister za socialno politiko Ivan Pucelj, zastopnik Nj. Vel. kralja divizijonar Vladimir Cukavac, senator dr. Gustav Gregorin, predsednik Ivan Bonač, zastopnik ministra za notranje zadeve podban dr. Otmar Pirkmajer, soproga avstrijskega konzula gospa Orsini in župan dr. Dinko Puc. Na levi Industrijalec Dragotln Hribar, ravnatelj Krejčl ln ravnatelj TPD dr. Skubic. Pogled na množico, ko je bil otvorjen XIII. ljubljanski velesejem med sviranjem državne himne PKITLJIKAV VLAK V LJUBLJANI. Najmanjša uporabna lokomotiva obratuje letos na ljubljanskem velesejmu. Lokomotiva doseže brzino 30 km na uro in vleče pri vzponu 20%0 okrog 1000 kg. Zgradil jo je Dunajčan Franz Ktibeck, izprašani vlakovodja. Tudi priklopljene tri vagončke je izdelal Kilbeck sam. Po vsem sejmišču so položili 30 cm širok tir, po katerem vozi ta pritlikava železnica posetnike velesejma. Preteklo soboto je umrl v Marijanišču v Ljubljani, zadet od kapi, stolni prošt ln generalni vikar ljubljanske škofije, prelat g. Andrej Kalan. Z njim smo izgubili blagega narodnega svečenika starejše generacije, ki mu še tako burni politični dogodki in spori nikdar niso mogli niti za-strniti, kaj šele zatreti zavesti in občutkov najlečše svečeniške dolžnosti. Ves čas svojega življenja je bil kot vzgojitelj in dobrotnik mladine največji, velik in priljubljen pa Je bil tudi kot delavec in organizator na polju splošne narodne prosvete. Plodovito se je udejstvoval tudi kot ljudski pisatelj .pomembno pa Je bilo tudi njegovo politično delovanje, ki je bilo vedno v skladu z njegovimi splošno priznanimi osebnimi vrlinami. Rodil se je 2. decembra 1858. v Pevnu pri Stari Loki, gimnazijo in teologijo pa je študiral v Ljubljani, kjer je bil posvečen leta 1882. Služboval je kot kaplan v Predosljah, Preddvoru, Cerkljah, Trnovem v Ljubljani, 1. 1896. pa Je postal stolni kanonik. L. 1907. je bil predlagan za stolnega dekana, deželni predsednik pa Je s svojim poročilom v nacionalnem delovanju Kalanovem dosegel, da ga cesar ni hotel imenovati. TJolitičnih razlogov ga je aunaj-sKa viada pozneje se enkrat odklonila in je bil šele po prevratu Imenovan za stolnega prošta. Ko je postal L 1900. ravnatelj Marijanišča, je v kratkem čssu prenovil in razširil gospodarska poslopja zavoda in je žrtvoval za to tudi mnogo lastnih sredstev. K prvotni stavbi na Poljanski cesti je prizidal velik konvikt za srednješolce. Po prevratu je v Marija -Dišču otvoril dijaško ln akademsko men-ko. Nekaj časa Je bil prelat Kalan predsednik Kmetijske družbe, s posebno vnemo pa se je udejstvoval kot predsednik Čebelarskega društva. Več let Je bil glavni urednik »Slovenca«, dolga leta pa tudi vodja »Domoljuba«. Udejstvoval se je močno tudi v političnem življenju. Velik ugled in spoštovanje si je pridobil tudi pri političnih nasprotnikih. V narodni vladi je bil poverjenik za kmetijstvo do pomladi leta 1920. Potem se je ponovno umaknil v politično ozadje ter posvetil vse svoje plodne moči v prvi vrsti dobrodelnosti. Karkoli Je storil, vse je bilo izraz njegove plemenite osebnosti. Pridobil si je ne glede na vse razlike političnega ln kulturnega mišljenja spflošno spoštovanje in vsakdo mora priznati, da je bilo njegovo življenje v polni meri posvečeno Bogu in narodu. Ker je vse njegovo delovanje vedno nosilo pečat njegove velikodušne osebnosti, ga bo narod ohranil v blagem ln častnem spominu. V Kastvu Je bil pretekli teden položen k Večnemu počitku veliki narodi voditelj, Učitelj in svečenik Vekoslav S p i n č i č. Ea svojo Istro Je deloval Spinčič že pred vojno od ranih dijaških let ,potem pa kot duhovnik, profesor, šolski nadzornik in parlamentarec skozi pol stoletja in si je tako že tedaj pridobil v največji meri ljubezen in spoštovanje naroda. Za mašnika ga Je posvetil o božiču 1871. škof Legat, mladi duhovnik pa je čital prvo sv. mašo ne v svojem ljubljenem Kastvu, temveč prav skromno v Trstu. Duhovniški poklic si je, kakor se vidi iz njegovega popolnoma Bogu in narodu posvečenega življenja, Izbral z namenom najintenziivnejšega dela na polju narodne vzgoje in prosvete. vse svoje življenje je z največjo častjo ln dostojanstvom nosil svoje svečeniško oblačilo. Da bi svoje poslanstvo lažje izvrševal, se Je takoj po mašniškem posvečenju podal v Prago ter se vpisal na tamošnjo univerzo kot slušatelj zgodovine ln zemljepis-ja. Leta 1885. je svoje študije dovršil in postal profesor te stroke. Kot profesor ln pozneje kot šolski nadzornik se Je ves čas boril tudi za narodne šole. Ko je leta 1891. privedel svoje istrske Hrvate na veliko razstavo v Zagrebu, se je za pozdrav zagrebškega mestnega župana zahvalil z željo uedinjenja vseh Hrvatov in vseh Ju-goslovenov, Zagreb pa je Imenoval hrvatsko prestolnico. Dolga leta je bil Spinčič Istrski poslanec v dunajskem parlamentu, po ujedinjenju pa v Jugoslovenskem. Kandidaturo pri zadnjih volitvah Je prevzel z največjim veseljem. Iz načina, kako je veliki pokojnik odgovoril na znano škofovsko potisokolsko poslanico, se najbolje vidi njegovo naziranje o vlogi cerkve v življenju naroda, katero je pač z največjo doslednostjo uveljavljal vse svoje življenje. Baš njegova zvestoba do vere ln duhovniškega poklica mu je narekovala kakor vse borbe za narodne pravice tudi ta odpor proti spomenici. Njegova izjava je bila v najpopolnejšem skladu z vsem njegovim delovanjem in z vsem njegovim, Bogu in narodu posvečenim življenjem. To življenje je bilo velik plamen najčistejše domovinske ljubezni. Svetal zgled velikega Hrvata in Jugoslovena, pravega narodnega svečenika, voditelja ln učitelja Vekoslava Spinčiča nam mora ostati dragocena za vse veke. S KONGRESA PENKLUBOV V DUBROVNIKU. Slika kaže večjo skupino udeležencev kongresa PEN-klubov (mednarodne zveze pisateljev, ki ima namen širiti med ljudmi miroljubnost ln strpnost) pred starim dvorcem v Dubrovniku. OTVORITEV POTUJOČE KMETIJSKE RAZSTAVE. Skupina odličnih gostov^ ki so prisostvovali otvoritvi 1. t. m. v Ljubljani. Od leve na desncv: načelnik kmetijskega oddelka banske uprave inž. Zidanšek, podban dr. Pirkmajer, zastopnik Nj. Vel. kralja brigadni general Popovič, ban dr. Marušič in župan dr. Puc. MANIFESTACIJA JRKD V NOVEM SADU. Pogled na ogromno množico udeležencev nedeljske manifestacije JRKD v Novem Sadu. V ospredju sprevoda so ministri gg. dr. Kramer, dr. Tomašič, dr. Srkulj in drugi, ki so govorili na tem veličastnem shodu. LEPO PROSVETNO SLAVJE V LESCAH. V Soli NJ. Vis. kraljeviča Andreja vj Lescah Je bila nedavno zaključena gospodinjska šola, ki Je znana že daleč na okrog pod imenom »Selške domačice«. Prirejena Je bila tudi pestra razstava gospodinjskih in ročnih izdelkov. Lepega slavja so se udeležili kot zastopnik bana načelnik kmetijskega oddelka g. inž. Zidanšek, referent za kmetijsko šolstvo svetnik g. Krošelj, sreski načelnik g. dr. Vrečar, kmetijski sreski referent g. inž. Rataj, župnik g. Avsec, župan g. Ažman, šolski upravitelj g. Knez, učitelj g. Rutar ter voditeljici tega tečaja gospa Jegličeva in Cibejeva. Odlični gostje so se laskavo izrazili o velikem uspehu ustanove. Kronika preteklega tedna TRACKCNA SMRT MLADEGA DELAVCA. Pretekli teden se Je pripetila velika nesreča na Drenovem griču, ki jo je povzročil neki avtomobilist Žrtvi skrajno neprevidnega avtomobilista sta postala 26-letnl Jože Smrtnik in pa 28-letni kurja« France Petrlf, oba doma a. Vrhnike. Petrlč, ki j(£iuvDil. pri tem,,težje notranje in zunanje poškodbe, je v ljubljanski bolnici umrl. Skupina fantov na kolesih je vozila mirno in počasi proti VJfKniki, ko pa: so prišli do gostilne na, Vrticl, Jiijp; je privtaiU nasproti neznan avtomobilist,. Pred tem pa so se morali ogniti tudi konju, ki. Je stal pred'hišo brez nadzorstva in še Je Jel plašiti. Komaj šo bili mimo hiše, pa je pridrvel- za fanti doigi avtomobil .in ta se,Je zaletel naravnost *v-Sg\f$Qikav. .ta, fietriča., kJL .st* vozilja zadaj za skupijo. Žalet avtomobili je bil tako silen, da odvr-gfcr¥tttrtffa kaklb' '12 rrir,; Simrtrtika pa 16 m dalje p 1», Ju izprali, kmalu 3 na, Je jprišej na Drenov grič reševalni attoflS^e ^'bblriieo:''Petričr, ki Je' imet počeno lobanjo, poškbtlba na levi, nogi, več V rajn... pod vratom in bradi ter dvakrat zlomljeno desno nogo, je bil ves čas pri zavesti in se je onesvestil šele ponoči ter nato kmalu izdihnil. Smrtnikovo stanje Je še vedno nevarno, vendar pitje' Upati; da .bo ozdravel. V zadevi nesreče Je rwd,ena stroga preiskava lh se bo ves dogodek obravnaval pred sodiščem. SMRT VRLEGA NARODNJAKA. Za vedno je pretekli četrtek zatisnil svoje trudne oči po dolgotrajni težki bolezni posestnik ln gostilničar v Sednjl vasi pri Poljanah g. Ignacij C a d e ž v 73. letu starosti. Pokojnik Je bil znamenita osebnost pred- in povojne dobe v Poljanski dolini, odločen narodnjak in vnet podpornik naprednega pokreta. Za napredno 3tvar se je vedno pri volitvah in pri vseh društvenih ustanovah in pokretih uveljavljal v prvih vratah. Sodeloval Je pri ustanovitvi prvega sokolskega društva v dolini, v žireh, z enako vnemo pa. se je udejstvoval tudi pri domačem Sokolu, ki Je bil ustanovljen po vojni; s posebno vnfemo pa tudi pri zgradbi Sokolskega doma v Gorenji vasi. Z njim lega v grob velik kronist važnih dogodkov v Poljanski dolini tekom zadnjega pol stoletja. Večkrat je bil poljanski župan, član tn tiačelnik cestnega odbora ter zaupnik :v raznih ustanovah. Poljanski župan pa Je apdaj njegov sin Anton. Njegovo, gospodarstvo Je bilo ižborrio, bil pa Je. tudi znan kot dober Čebelar; Anžovčeva hiša — njegov dom, je bila znana daleč na okrog, kajti pokojnik Je bil zelo dobrega srca in Je marsikaterega potrebnega potnika pod-pi za nadaljevanje poti, posebno pa je bil naklonjen siromašnim dijakom. Možu odločnega značaja časten spomin. PETDESETLETNICA CELJSKE OBRTNE NADALJEVALNE SOLE. šola je ena najboljših v banovini ln sq;;ji izrekle priznanje tudi nadrejene oblasti ter Javnost.. Danes prinašamo tudi sliko učiteljstva ob zlatem jubilfeju zavoda, ln sicer so po vrsti od desne na levot Jurjevčič Marija, učit., Zupančič Ivana, šolska uprav, Bizjak Jožko, vodja obrt, nad, šole, dr. Alojz Goričan, mastni župan celjski ln predsednik šolskega odbora, Pestevšek Rihard, sreski šolski referent, Zupanek Bar-baftik, "učiteljica, Piano Ana, učit.; v drugi vrsti: Golob Karel,- mizarski mojster, Vehovar Franjo, tovarnar, Beg Dušan, profesor, inž. Sajovic Srečko, ravnatelj mestne elektrarne, dr. Fischer Josip, zdravnik, 2ohar Franc, poslovodja pri Westnu, Grašel Josip, učitelj, Hojkar Izifljor, prikrojevalec; v tretji vrsti: učitelji: Kramer Jap, Baša Anton, Zdolšek Mirko, Valenčič Josip, GobeO Vekoslav, Zemljič Branko in Likar Franjo; v četrti vrati < pa učitelji: Prelog Miloš, Jerše Josip, Srabotnik r; v Gvidon ln Pogačnik Janko. S M ■■-■ ..v.: — ; ZADNJA POT ODLIČNEGA VZGOJITELJA. Uglednemu vzgojitelju, Javnemu delavcu ln zvestemu Sokolu, upokojenemu nadučitelju g. Tomu Pet r o v c u, ki Je umrl prejšnji torek, je izkazala velika množica prijateljev, tovarišev in znancev zadnjo čast. Tako so se udeležili pogreba številni Sokoli v kroju ter člani pevskega društva iz Domžal, ki so položili na grob dva lepa venca, mnogi učitelji iz kamniškega okraja, župana ia Jarš in' Domžal, za UJU predsednik g. Dimnik, za Društvo upokojenih učiteljev g. Gaberšek, za sokolsko župo br. Krapež in br. Kajzelj ter mno-goštevUni prijatelji, ki si jih je pridobil blagi pokojnik med svojim dolgoletnim službovanjem in javnim delom. Posebne zasluge sil je pridobil za domžalsko Sbkolsko društvo, katerega član je bil od leta 1906., ko je prišel službovat v Jarše, do svoje smrti. Tajniške posle je opravljal 7 let,: po več let je bil starosta in podstarosta, ves čas pa član Upravnega odbora. Zaslužno se je udejstvoval tudi vodboru za zgradbo Sokolskega doma, ki-je J>il otvorjen L laiL.V trajnem, hvalež-. nem spominu bo ostal tudi učiteljstvu kamniškega okraja, kjer Je 15 let, in tb v najtežjih Časih deloval v učiteljski organzaciji ter zastopal interes učiteljstva in šole tudi v okrajnem šolskem svetu. O njegovem zaslužnem delovanju v Jaršah pri Domžalah je spregovoril tudi domžalski šolski upravitelj g. Stenovec, ko se Je na grobu poslovil od zaslužnega pokojnika, ki bo od vseh, ki so ga poznali, ohranjen v častnem spominu.