vitalna pavtallrana. Leto l.f štev. 100 V Ljubljani, četrtek dne f6. decembra 1920, Izhaja ob « zjutraj* Stane celoletno . . 180 S eesečno......15 . n zased ozemlje 300 . ca inozemstvo 40f Oglasi za vsak mm riifn« •tolpea (58 mm) 2 K ■aH oglasi do 30 mm •tolpea (68 mm) ■ > . Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Uredništvo: Miklošičeva cesta ftt Iflft Telefon št 72 Uoravništvoa Sodna ulica it & Telefon it 36. Račun Icr. pošt ček. ormfe itev. 11.842. Ljubljana, 15. decembra. Nižje cene, boljši promet, urejeno finančno gospode; stvo. To so naši najobčutnejši problemi. Te naj reši zakonodajno delo državnega zbora. Predno se pa sploh more lotiti tega dela, mora konstituanta utrditi One osnove naši kraljevini, katere si je ustvaril narod sam v svoji prvi skupni revoluciji 1. 1018. Narodno pred- izogre nepotrebnim dlakocepnim j vprašanjem. Mi smo m ostanemo edinstvena jugoslovanska demokratska kraljevina, mi zahtevamo samoupravo gospodarskih in geografskih edia;c, — in s tem ono ustavno \ Razgovori med demokrati in radiiiaici. Beograd, 15. decembra. (Izv.) Da- da so se dann obrnili po pcslanrt ši-' mraku na Pašiča, da bi se informirali o položaju, zlasti o tem, ali jim je mogoče, priti v kakšno kombinacijo. Pa-šič pa je izjavil, da ni za njih nikakršnega izgleda, da bi stopili v vlado na podlagi svojega programa. V razgovorih z Davidovičem je Pašič poči naše pokrajin i nikdar več ne dot 4 " .m in" Da^dovičemse "je ugoto^ novn? naglašal da niso radikalci v v svoje roke, vkljub najnovejši dla^ilo popolm, soglasje v naziranju, da - - - ; se morata obe stranki sporazumeti, da lnuC!'®- d0.kl". ^ vPrasan)e sporazu- dovršita ustavo in izv-dfta nekatere * demokrati v enem ah drugem potrebne spremembe v dosedanjem. 5111151,1 popolnoma ne pojasni. podlago, na kateri se moremo šele j*" * i® vršil razgovor med Pašičem resno^ pobrigati za obnovno clelo JJ ^dov^adt -igjgj*; namesto dosedanjega krpanja, al- konstii ianti Pašič je izjavil, da bo, . . sne republike, v kateri H morali jc x rau ponudi sestava kabineta, stavnistvo ni iirelo sposobnosti, da i čati pod neznosnimi bremeni, p? _ sorej?i io sestavo. Danes še ni bil na izvrši to delo. Bilo je samo za to, | sivna n*3?. Slovenija noče. Klerfcaj* ^ «.:- aarveč pojde jutri tja. Med da konstatira brži ali počasnejši tok <"«" nrAraii«» r.itrlnr Vf? np rinfc. * .m in Ravidavičeni sp ip liirofn-spajanja v novo stvarno celoto in popravljanja škod, ki suio jih šele po vojni pričeli spoznavati in ocenjevati.— V narodnem predstavništvu se je 2rcalila naša preteklost. V izvoljeni konstituanti se zrcali naša trenutna ki in vkljub vsem intrigam Nova v-t1! v Beogradu bo najbrže km?Iu sestavljala in_ stvarna načrtuTrejšnje vtedTGledei Vcrifikacijski odsek bo končal svoje zasedanja ko.istituante pričenjajo po klerikalne stranke izve naš izvestitelj,! delo v enem ali dveh dneh. verifikaciji mandatov. Takrat se bo videlo, ali zmaguje prekletstvo pre- sedanjost: komunisti, odsotni Radič,, ick*DSti in ali bomo še enkrat vrženi klerikalci in par zajedničarskih in Erankovskih ostankov. Toda veliko število komunistov in Radičevcev je le izraz žalostnega dejstva, da je vojna vrgla ves narod fizično, moralno in ekonomsko v primitivnejše razmere, in da del množice išče utehe v raznih mesijanskih geslih enakosti, diktature, republike brez davkov itd. Pojav klerikalcev pa pomeni ono načelno zlo, oni element, ki skuša iz dane nezadovoljnosti množic napraviti političen kapital za svojo manjšino. Dvajset let je Remčeva, Vrstovško-va in Brejčeva stranka gospodarila v vrtinec intrig, —. ali pa moremo vendar erkrat preko njih na dnevni Giolitti ostane. ... " J , .. v. • . „ . Rim, 15. decembra. (Izv.) Predsed-Sloveniji v duhu najnujse deželne nik vlade Giolitti je izjavil, da so ve-avtonomije, gospodarila je tako, da sti, da bo vlada radi demisije predsed- Nsde v res&€5<9»3rni !n??J"*tča] razP"V0 ®sisfeir-"enf?* KI Alt 1 ^ domov. "ri glasovanju je bil fTSV^o (dvodomni sistem odklenjen s 13 proti __ _ ____ Beograd. 15. deccmbra. (Izv.) Se- 2 glasoma. Demokratki klub bo torej red." Verdrr"tor vemo: kar smo do* j daj je jasno, zakaj je Protič na vče- v parlamentu natopil za eno samo slej ustvarili, je tako močno, da bodo rajšnji seji verifikacijskcga odbora ob- zbornico. S^io^ilbŽ fiS"£ SSf WrtftA« udS Zad«Ji poskus. , ako hočejo sodelovati na vladi, mj da se mu posreči staviti reakcijonar- Beograd, 15. deccmbra (Izv.) Na potem morajo zatajiti svoja najno- ;ni blok & predno bi x prieela poga- zadnji seji ministrskega sveta je mi-veisa «nacela». Ali pa oslinejo raz- ianja z demokrati. Pripravljen bi bil nister Ta šume in rude Kovačevič sku-žaljeni in prevarani intriganti v ko- skleniti kompromis tudi z Radičevci, šal za vsako ccno izposlovati odobri-tu, — in to pomeni delavno par- j ker upa. da bi z njihovo pomočjo mo- tev pogodbe glede prodaje Steinbeisso-lamentarno večino, in hitro osigu-! gel sam priti do vlade, kar je sicer iz- vih podjetij. Ministrski svet pa je na-ranje ustave. jključeno. Na drugi strani je Pašičeva spromo cd»-.dil revizijsko postopanje, __'skupina, ki stoii odločno na stališču češ, da so kili csi-Oi ponudniki zataje- -■-■ - sporazuma z demokrati, i j ni. Sestavljena jt bili posebna komi- __sija izvedencev trgovinskega, finančne- DelO tfSriliRaCIlSKega in poljedelskega ministrstva. Zlasti ' dr. Kukovec je zahteval najenergične Beogrnd. 15. decembra. (Izv.) Veri> ^^ pogodbe- velikanskemu pritisku, ki so ga izvajali z vsemi sredstvi, ki so jim še ostala in kljub temu, da so farovži tekmovali s komunističnimi m drugimi hujskači v demagogiji. Po volitvah se je politični položaj toliko spremenil, da so klerikalni ministerijalci začutili, da jim zmanjkuje tal. Zato so se iz včerajšnjih lovcev za ordeni prelevili v republikance, misleč, da se bo vsa Jugoslavija prr.trašila skuprrtga bMi komunistov, Radičevcev in klerikalcev. S to pretnjo so hoteli ukloniti Protiča in Vesniča, z njo so hoteli izigrati demokrate, s to taktiko si poskušajo rešiti majhno Slovenijo, da bi v njej nadaljevali svoje paše-vanje. In sedaj vidi slovenja javnost na političnem teatru, k?' o skače po odru s kraljevim ordenom pravoslavnega Save odičeni katoliški republikanec in pripoveduje o avtonomiji Slovenije. Iz te deklamacije pa zveni mila prošnja: Dojte, oh dajte nam nazaj vlado in moč vsaj v Sloveniji, če je že v Jugoslaviji nikdar ne bomo mogli dobiti! Toda preljubi kristjani nočejo več. Za enkrat se je klerikalna špekulacija ponesrečila. Kot novopeč&ni republikanci so podali demisijo v Beogradu in Ljubljani in bila je — gladko sprejeta. To jih je osupnilo. In sedaj pritiskajo po Beogradu na kljuke, konferirajo s Turki in Za-jedničarji, hodijo nazaj k Protiču, trudijo se na vse kriplje, da sestavijo reakcionarni blok, ki bi jim dal priliko, da pokopljejo republikanski program in postanejo zopet dobri monarhisti v vladi, — istočasno pa pošiljajo svoje odposlance v Zagreb k Radiču in sprejemajo njegove emi-sarje v Zagrebu in Ljubljani. To je ista politika kakor v narodnem predstavništvu, kakor prej na Dunaju in v kranjskem deželnem zboru in odboru Vuk dlaku menja, čudi nikada. Če hoče deloma večina konstitu-ante ineti stvarnih uspehov za obnovo, mora s polno paro na delo. Najprej v vsej naglici tako ustavo, ki garantira edimrfvo države in ki se fitaliie. i mandatih, tako n. %-r. o m-ndatu de- Ivan Knijevtč Josip Predavec Drago- t_ . !U ,T . , .'mokratskega poslanca Josipa Konstan- tin Kovačevič m Nikola Jakehc. V Rim, 15 decembra (Izv.) Znani ti ovjč^ jz ietovskega okraja. Glede Beogradu se opaža napram i^d:«: italijanski kirurg dr Bastianelli, ki se izpodbiianih dveh mandatov v štajer- neko koncilijantno stališče. ip mudil tp dni na rfki fip ip vmil v t1^ 1 . .. . KfiSa vojska ie mudil te dni na Reki, se je vrai v prekmun}kenl 0krc£ju, ki sta pri- Rf® «» Prosil za avdijenco pn kralju d, ^mestoini kmetski stranki in so- ViktorjU Emanuelu. Pri avdijenc, je ^ijaInini demokratom, („ ne kakor za- Bastianelh izročil kralju pismo D t . ■ • nasprotniki komunistom in Annunzia Avdnenca je trajala uro in je bilo sklenjeno, da se pol. • Vsebina pisma m razgovora je ■ predložiti originalni spisi. Italija in Radit Trst, 15. decembra. (Izv.) Vsi itali-;anski listi prinašajo obširna poročila o Radičevem zboru in soglašajo v ugotavljanju, da Radiču in njegovim izjavam ni pripisovati nobene važnosti, ker je Radičeva oseba dovolino jamstvo, da njegove akcije ni smatrati kot resne Listi svare D' Annunzia, ki je računal na Radičevo revolucijo v Jugoslaviji. dc. se ne vara, ker kljub po-javem a la Radič je opažati zadnje dni v Jugoslaviji začetek močne državne konsolidacije. Ako Demokrati proti senatu. Beograd, 15. dc.mbra. (Izv.) Ustav- j Skrajšal se bo tudi rok službovanja, ni odsek demokratskega kluba je da-' Ponesrečena komunistična revolfa na Češkem. Pr2ga, 15. decetnbia. (Izvirno). Ponesrečeni komunistični poskusi, da bi izzvali splošno stavko, so _ računa D', končali s popolnim polomom. Ne- Annunzio na neverjetne m nemogoče h ^ isti v mestih ^ ^ dežeh. v Mostu v narodnostno me-zna dobro transformatorsko nmrtrlost šanem ozemlju je pnslo včeraj zve- gospoda Radita, ne polaga na njegove eksperimente nobene važnosti. Pa tudi v slučaju, da bi se v Jugoslaviji zgodile kake izpremembe, bo ostala Italija na stališču, da izvede vse določbe rapallske pogodbe. F ^ani proti d1. -nunziju. F 'i. decembra (Izv.) „Giorna-le d' Italia" objavlja dopis svojega zaupnika z Reke, ki pravi, da vlada med prebivalstvom vedno večje neraz-položenje proti D Annunziju in njegovi diktaturi. Postopanje D* Annun-zija je popolnoma nerazumljivo večini prebivalstva, ki je sito, da si da narekovat svojo usodo in bodočnost od patološkega poeta in njegovih arditov. D Annunzio je popolnoma osamljen, vse izjave, ki prihajajo z Reke, so ali izsiljene, ali pa potvorjene._ Avstrijske nevolje. Dunaj, 15. decembra (Izv.) Tn se bo podražil kruh za 80 odstotkov. Hlebček bo stal mesto 6, 11 kron. Minister za prehrano bo skušal posredovati v tem smislu, da bi premožnejši sloji pokrili diference. čer do spopada nahujskane množi ce z vojaštvom in stražo Pet nemir-nežev je padlo, 15 jih je ranjenih. Povsod drugod po Češkem, Morav-skem in Slovaškem vlada popoln mir. Razen včeraj javljenih aretacij takozvanega revolucijskega odbora je bilo nanovo aretiranih več hujs-kačev in vodij gibanja, med njimi urednik komunistične «Rovnosti» (Jednakosti) v Brnu, Burian. Ministrski predsednik Černy je v češkem kliče vse odredbe proti zborovalo! in tiskovni svobodi. Naglaša, da je proti stavki in priporoča konqp stavke. Brno, 15. decembra. (Izvirno). Danes zjutraj je dospela semkaj vest, da je prišlo med komunisti in vlado do sporazuma. Stavkino vodstvo se je zavezalo, da pozove delavstvo v> pet na delo. Zaradi tega je pričakovati že za danes ah jutri ko-iec stavke Praga, 15 decembra (Izvirno). Vlada je predložila danes parlamentu predlog glede naknadnega kredita v znesku ene milijarde 130 milijonov kron za obrambno ministrstvo. Kakor javljajo Narodny listi, ni izključeno, da pride zaradi davčr ne predloge do nove vladne krize. Drugi viri pa javljajo, da bo predloga gotovo sprejeta. Konference Sfsmbo* iiskega v Pragi in Varšavi. Praga, 15. decembra. (Izv.) Bolgaf«. ski ministrski predsednik Stambolisld, ki se nahaja v Pragi, odhaja za dva dni v Varšavo, odkoder se vrne v Prago, čim bo v Pragi minister zunanjih' zadev dr. Beneš, ki pride iz Ženeve, kjer se sedaj nahaja. V Pragi se je Stamboliski razgovarjal z mnogimi vodilnimi osebami in iskal ter našel važne politične stike. Zlasti se opaža, da se je mnogo časa zadrževal pri čeških' rgrarcih, s katerimi je že prej bil v ozkih zvezah in ki so tudi precej naklonjeni Radiču, na katerega imai« baje precej vpliva. Strah v Vatikanu. Za časa voine je bil v Vatikanu Sol poslanik bavarske kraljevine škof mon-signor Gerlach. Ta bavarski poslanik pa ni bil samo diplomat, ampak se je na debelo bavil s špijonažo in podpi-iral moralno in materialno defetistično propagando v Italiji. Rimska policija je prišla delovanju monsignora Ger-lacha na sled. ali ni mu mogla do živega. ker se je skrival v Vatikanu, ki mu je dal varno zavetišče. Ko je Italija leta 1916. napovedala tudi Nemčiji vojno, se ie škofu Gerlachu posrečilo. da je pobegnil v Švico. V tem času je rimsko voiaško sodišče vodilo preiskavo o atentatu na italijanski dread-nought „Leonardo Vinci", ki se je vsled eksplozije potopil v SpezijL Tekom preiskave je sodišče dognalo, da je atentat, kjer je izgubilo svoje življenje okoli 300 ljudi, aranžiral škof Gerlach, njegovi sokrivci so bili prijeti in obsojeni na smrt; tudi škof Gerlach je bil in contumaciam obsojen na smrt. nisti, obtoženci, ki jih ščiti poslan- ško{4 Gerlachu pa se ni ljubilo več na se zmanjša. Beograd, 15. decembra. V glavnem generalnem štabu se dovršuje načrt zakona o organizaciji vojske. Ta načrt predvideva zmanjšanje števila vojske v stalnem kadru v mirnem času. Nekatere edinice se bodo menda ukinile. ska imuniteta, skušajo posredovati. V Pragi je stavka že popolnoma končana, razširila pa sc je v Karvin-skem premogovnem revirju in to zaradi 'krvavih dogodkov v Mostu. V jedru zdravo češko narodno gospodarstvo bo nekaj mesecev bolehalo na posledicah sedanje stavke, predno si bo zopet opomoglo, zlasti vsled izpada premogovne produkcije. Sicer pa se je položaj že znatno izboljšal. Praga, 15. decembra. (Izvirno). Vsled strogo vojaške diktature v Pragi in po raznih drugih mestih je izključeno, da bi se komunistom posrečilo izvršiti načrte. Zaradi tega se opaža propadanje stavke in je um parlamentu obširno poročal o gi-1 pričakovati vsak trenotek njen ko-banju samem in o vseh ukrepih pro-1 nec. Borba s komunisti pa se bo ti njemu. Po debati je bilo njegovo vsekakor nadaljevala. Razposlali so ' svoje agente že po vsej državi. Dokler bodo imeli zveze s sovjetsko Rusijo ni pričakovati rešitve komunističnega vprašanja. To je vladi tudi dobro znano in se zato že sedaj skrbno pripravlja da zatre v kali tudi vsak nov poizkus komunističnega upora. Praga, 15. decembra. (Izvirno). Osrednji odbor čeških strokovnih organizacij je izdal proglas, v katerem naznanja, da sta obe stranki pripravljeni za sporazum. Osrednji poročilo sprejeto z vsemi glasi proti . glasom komunistov, Nemcev in Madžarov. Komunistični voditelji čutijo, da so zaigrali in iščejo izhoda, ki bi jim omogočil kapitulacijo. Včeraj zvečer so se v de-putaciji oglasili pri predsedniku Masaryku, ki jih je pa naslovil na ministrskega predsednika. Praga, 15. decembra. (Izvirno). Komunistično gibanje pojenjuje. Večina voditeljev je v zaporu Okoli 120 jih je obtoženih veleizdaje med njimi 96 iz Kladna. Nekateri korau- odbor pa zahteva od vlade, da pre- Nemško, ampak je odložil v Švici svojo škofovsko mitro in nadalje špijoni-ral na račun centralnih držav. V Švici se je seznanil s soprogo nekega nizozemskega trgovca in začel ž njo razmerje. Vsled tega se ie trgovec ločil od svoje žene, a škof Gerlach je odložil svojo dostojanstvo in se poročil z ločeno ženo nizozemskega trgovca. Dokler je dobival Gerlach bogate nagrade za svojo špijonažo, je novoporočeni par živel jako razkošno, po prevratu pa je usahnil bogati vir, prihranki so Kdaj ponehali in da se reši skrajne bede, se je bivši poslanik in škof Gerlach odločil, da napiše svoje spomiše iz dobe, ko je bil poslanik v Vatikanu in bil v najbolj prijateljskih zvezah s papežem Benediktom ,in Vatikanskim zunanjim uradom. Ta sklep škofa Ger-lacha pa je jako neprijetno dirnil Va-tikhn, ki se mora pač bati senzaciolnal-nih razkritij svojega diplomata, ker je takoj poslal svojega odposlanca v Švico, da se dogovori z Gerlacnom, da ne izda svojih memoarov. Italijanski listi, ki poročajo o ti zadevi, konstatirajo, da bt mogli Gerlachovi spomini razjasniti marsikatero temno točko o dela Vatikana za časa vojne, ker so že takrat vsi italijanski časopisi namigava-li, da je Vatikan leglo in gnezdo špi-jonaže v korist Avstrije in Nemčije. Ako se Vatikanu ne posreči z bogatimi nagradami pregovoriti Gerlacha, tedaj bodo njegovi spomini gotovo jako senzacionalna razkritja, ki bodo do skrajnosti kompromitirala Vatikan. DR. HENRIK STESKA: O samoupravi. Država prepusti nekatere javne upravne naloge določenim udruženjem ali korporaciiam v samostojno izvrševanje, t j. v samoupravo. Ta udruženja, ki jih vsled teb svojih nalog imenujemo ia^korporacije in ki so prisilna. izvrši jej o izročene jim naloge za svoje člane-zJ'lastnimi organi in z uporabo lastnih gospodarskih sredstev kot svojo »objektivno pravico, a pod nadzorstvom države. Troje vrst takih prisilnih korporadj poznamo, namreč teritorialna, stanovska in skrbstvena udruženja K teritorialnim udruženjem štejemo n. pr. občine. samoupravna okrožja in pokrajine, k stanovskim udruženjem zbornice obrtnikov, induslrialcev, trgovcev in prometnih podjetnikov, prisiine obrtne zadruge in njih zveze, zbornice avfori-ziranih pravniških, inženjerskib in zdravstvenih poklicev (odvetnikov, notarjev. fttženjeriev, zdravnikov, živino-zdravnikov. lekarnarjev), zbornice kme tovalcev, delavske zbornice in zbornice zasebnih uradnikov. Pri socialnem za varovanju poznamo posebno samoupravne bolniške blagajnice, delavske zavarovalnice zoper nezgode in pokojninske zavarovalnice nameščencev. Razlog za to samoupravo je orloma zgodovinski, saj se država za nekatere naloge prvotno sploh ni brigala in jih je šele pozneje spoznala za državne naloge, deloma pa smotreno spoznavanje, da morejo gotove interese in koristi neposredno prizadeti krogi najbolj spoznavati in zastopati. V interesu zboljšanja uprave je, ako se javne naloge, ki imajo svoj izvir v skupnem sožitju na določenem terito riju ali v enakem poklicu, prepustijo zastopnikom teh socialnih skupin samim. Te skupine morajo seveda na taksni kulturni stopnji biti, da so zmožne te posle res bolje opravljali kakor država sama. Take skupine lažje spoznajo, kako naj se pospešujejo njih lastne koristi, poleg tega imajo pregled o potrebah in težnjah določenega tertorija ali določenega socialne ga sloja. V manjšem okolišu ali v ožjem stvarnem področju je pregled Čez finančno gospodarstvo izdatno lažji. Vzročna zveza med višjimi davščinami in izdatki za kritje zaželjenih višjih potrebščin je preočividna Ravno vsled lažjega pregleda opažamo v prizadetih krogih tudi pogostokrat veiiko veselje do dela v korist teh njihovih interesov. Seveda mora biti tudi teri torialni obseg in možnost lastnih dohodkov pri teh samoupravnih korpo radjah primeren njihovim nalogam. Posebno teritorialne samouprava; koiporadje lahko v izdatni meri vpe-števajo različni zgodovinski razvoj in do gotove meje moramo vendar računati s konservativnostjo širokih ljudskih slojev in raznih zelo vplivnih manjših skupin. V naši širni državi imamo mnogo naprav in institucij, Naloga konstihiante si d« bi «e pečala s temi problemi, njena naloga je, da dela stvarno. Zanimiv je vsekakor ta sti iz tabora SLS? Zaiti tu« opazovati; feko bddi kričači SLS pravpSi ta sledeč novi taktiki prirv. -^ sije. i r \ •;•».-. < ir Ru- mo enkrat pred vsem predniačiti da uaf; vemo identificiranje Vere 8 politiko'ui strankarsiTOm. 7 Na ta načirt pokažemo šteto, da smo versko vpraferife^rtšfli na rijnofeo pri-mitivnejši nafti »"-- — ,J$aši zapiski1 se pod novo red-akdjo lepo razvijajo Deveta številka obsega razne zanimive članke, ki obravnavajo sočasna vprašanja. Dr. Lončar piše: Ob koroškem piebisdtu — kjer pravi: da ie to vprašanje za nas narodno, za Jugoslavijo pa državno — pisatelj razvija o tem lepe misli. Abdi-tus piše: Načelno o avtonomiji — Stan Roszkowski: O poljskem delavstvu v zadnj- vojni Dr. Rosiohar razlaga psihologijo narodnosti — važno I vprašanje naše dobe Dr.Goršič piše: resnično izražena v besedah: vere če nam u krv zaplivati, biče bolia koja ne potone. Ako že ne moremo edinstvene vere, tedaj vsaj ne dopustimo, da nas te vere dele v tri narode, da se naš narod po veri deli v političnih strankah, gospodarskih, kulturnih in družabnih or-ganizadjah. naval župnijskega upravitelj*. O ime- 0" rodbinski zadrugi kot juridični osebi, novaniu je obvestil velikega župana v, dr< krivic o Mssarvkovem naziranju Subotid. ki je odstopil akt ministrstv-i na 50cializaciio. Dr. Dereani obravna-za vere. To min^trstvoje razveljavilo va prostitucijo in spolne bolezni, dok-lmenovanie kaločkega škofa ker ta ni tor gegadin pa socialno zavarovanje v Jugoslaviji. Vidi se torej, da je revija „Naši zapiski" nastopila pravo pot da kompetenten. da na teritoriju naše države imenuje duhovnike. _____ 4____________________ -f Mednarodno sodišče. Danes na zbo- J^jasnjuie važna sedobna "vprašanja rovanju zveze narodov oredlrzeni sta-. Dolžnost s1-)-,-nske inteligence je, da tut za mednarodno sodeče je uteme-1^ združi rloli te revije. .. . _ .... ljen na členu XIV pogodbe in pomenja j _ ,JLiub!janski Zvon1' (10. štev.1) Je Ako jo ustavno onemogočimo, kakor. kompromis. Sodišče hna svoj sedež v izše1 Vsled obilega dela v tiskarni se Je bil ze v srbski ustavi ustavno pre- j Haagu. Sestoji iz 15 članov, ki jih iz-, ie Ljui). Zvon" zakrsnel. Tik pred povedan vsak proselitizem, napravimo volita svet in zborovanje zveze naro- j Božičem smo dobili 10 številko, polno s tem naivecu korak k popolnemu na-|dov za devet let Tudi razsodišče vilepe vsebine. Zadnji dve številki sledi- :kcvne razmere ga lahko po-Njegova vsebina zanimiva. Šorlijev romar „Gospa Silvija" se bliža konca. Pretresljiva je sodalna in narodopisna slika s Koroške „Tomijeve Tine mlada leta". — Naša pota. Lepa zbirka drobnih novelic in slik našega priljubljenega pisatelja M. Puglja ie izšla v samozaložbi. Tudi ta knjiga ie lep božičen dar. S.ane 28 K. Priporočamo! Mi samo želimo, da vsa naša fav- gi poslala sovjetski vladi noto, v ka- nost, vsi njeni odgovora] faktorji po-.teri ugotavlia da se sovjetska armada svete temu vprašanju največjo skrb, da! prepostavlia namesto da bi se demebi-stre vse. da pravilno razumevanje tega [ lizirala Nadalje se vpraša sovjetska vprašania prodre prepričevalno v našo vlada proti kemu je naperjena ta pre-javnost, v našo konstituanto in našo |"grupadja, ker <;o vsi dosedanji nasprot-novo ustavo. jniki Rusije uk: vojno stanje^ Zmeda na?el SiS Proti klerikalni demagogiji se je Prosvefa. Kalamandariia« .Verske razlike", pravi člankar, so glavni činitelji da nismo še dane* dosegli popolnega narodnega edinstva. Poglejte le medsebojne odnošaje isto-krvnih bratov, ki so treh ver, poglejte medsebojna sovraštva in preganjanja, ki se prenašajo iz verske mržnje na strankarsko in politično polje, pa se morate takoj prepričati, da bi bila naša prošlost pa tudi sedanjost, popolnoma drugačna in mnogo lepša, da nam niso te tri vere zastrupljevale na- šega dela Niti Turki, Nemci Madžari dv{ ?1 ^ ^tnih "vžtah SLŠ. VT m Italijani bi nam ne mogli zadati. pr^;r seveda zato kaj le v seda- Naši malčki so dobili za Božič lepo toliko težkih udarcev, da niso Imeli njih časih taktično koristno in kai mo-l^i^o, ki naj bi prišla v roke vsem na-nassni narodu tako močnega zavezm-»re Henkalno stranko po volilnem po-lšira otrokom, ki ljubijo lepo slovensko ka, kakor je rarao verska razlika. Te r£2U še globlj; pofe^ti. Poro&li | P^- SAski pesnik Zmaj-Jovanovič, verske razlike so naš istokrvm narod'ffiao ^^ ^ ^ ^ zadaii seii načel-'P11 °troah znan kot Cika-Jova (siric tako medsebojno odtujile, da smo se„tva SLS protiviIi spremembi klerikal- J<»a) je znan v jugcslovenski literatu-po verah razdelili na tn narode, da so ne tajnike. Podlegli so in mariborska " kot edcn najboljših mladinskih pes-nam bile vere obeležje In dokaz nsše straža" je napisala znameniti salvavinifcov. Oa pozna otroško dušo in zna narodnosti; te verske razlike so nas anin!ain ^m Ko ao potem Ijubljan-1 prepevati priprosto, domače, naravno, dovedle do tega da smo se medseboj- ska g]asiIa SI;S ndarjirna veliki bo-i da pesem otroku na mah v spominu no sovražili m ubijali; te verske raz-^ % ra2prcdla prograni nekakega ostane. Nas pesnik Gradnik je prevel h-,1«* ri« — ... r, ~ -- - - nekaj njegovih najlepših pesmi v slo- venSčino. V kratkem predgovoru pravi nih klerikalnih strani živahne ugovore, pričakovali pa nismo, da bo prišlo do glasnih protestov. To se je sedaj zgodilo. Mariborska "r. ~ w'x'Tx "1"; "rr Ioen ra razpreaia program netaKega like so .šle tako <^č,da jeimel pra-klerikalneg/ komtra^ komuSi- voslavni- Srb v stoletni borbi za csvo- sHčnega I?jerika!izma, smo čuli od raz- bojaaie kot svojega najžilavejšega sovražnika brata mchamcdanca in brata katolika. Res je sicer da se pojavljajo verske razlike pri vseh narodih, toda ravno to nas sili, da opomnimo merodajne faktorje, da v bodočnosti preprečijo, da bi verske razlike mogle imdi kakršenkoli škodljiv vpliv na naše javno življenje. Da se pa to doseže, je absolutno potrebno, da se zakonitim jjotom, a v prvi vrsti v ustavi sami onemogoči vsak vpliv vere, oziroma vsako škodljivo vplivanje verskih razlik na politično življenje, da se verska vprašanja izločijo iz družabnih odnošajev, ako hočemo obvarovati državno avtoriteto in doseči popolno narodno in državno edinstvo. »Straža" je objavil 13. t m. članek »Konstituanta", ki je od prve do zadnje vrste najostrejša kritika postopanja vodstva SLS in njegovih ljubljanskih glasil. Proti ljubljanskemu kriku o suverenosti konstituante postavlja »Straža" hladno konstatadjo: Njena naloga je, da sezida kar je podrla revolucija; ako pa bi hotela podirali tudi ono, kar je revo ledja pustila, bi ne bila konstituanta temveč nova revoludja Njen delokrog tong ni obsoluten, ampak natančni- določen. Oreh je, preveč I poveličevati ta zbor in tako ljudstvu Pravi in čisti verski Interesi ne za- vzbujati pričakovanja ki morajo do- Gradnik: „Videl sem to knjigo v rokah dece naših bratov in sem mislil, da kar imajo oni, mora biti zdaj vse tudi naše, ker samo tako boste tudi kot SpaFt in \m\M. st Zimski spori v Bohinju. Poročajo nam: Veliko športno in zabavno sankališče v Bohinju jc pravkar popravljeno, razširje« o iu izborno izpopolnjeno ter nudi predvsem spodnja nad 1 km dolga gladka proga letos prvovrstno in najlepše sankališče. Istoiako jc bila pretečeni teden izgotovljena prva umetno zgrajena srr.uška skakalnica vrh smiiške-ga vežbališča, tik nad sankališčem, ter so se vršili dne 12. t ra. že prvi poskusni skoki. Skakalnica — prva v Jugoslaviji — bo omogočala skoke na 25 do 30 m v daljavo. Toč- mladeniči in možje c svojimi brati ho-|nejša poročila, načrti v prihodnjih teli tn ljubili samo eno". Tako naj že decemberskih številkah «Sporta». mladinske kn|ige združujejo srca na- ših otrok. Skupna šola bo morala ustvarjati skupen zarod bodočnosti in dobra mladinska knjiga mora podpirati st Smučarski tečaji v Ljubljani. V svrho teoretičnega iu praktičnega izvežbanja novega smučarskega na- to vzgojo. „Kalamandarija" je prvi ko- rsščaja priredi «Smučarski klub rak na tej poti. To so pa tudi v resnid i Ljubljana* redni brezplačni smu- htevajo nikdar in nikjer, da se vzame vera kot temeli politične stranke, prosvetnih, gospodarskih organizadj, denarnih zavodih, dobrodelnih društev itd. Nasprotno, s takim vmešavanjem vere v posvetne 6tvari se samo pro-fanira pojem pobožnoeti in religije; krepi se verski ekskluzivizem in nestrp-Ijlvost v narodu, iz vere, ki je po svojih idejnih motivih Činitelj ljubezni, usmiljenja in miru med človeštvom ustvarja se faktor sovraštva^ surovosti in večne borbe. Koliko nasprotstev in neenakosti je še v javnem življenju, ali med vsemi temi nasprotstvi in neenakostimi so mogoče pogodbe, kompromisi in pomir-ienia samo med posameznimi verami in cerkvami je tak kompromis nemogoč, preostaja samo prestop iz ene v drugo i« -živeti razočaranje. Konstituanta nima prava prodreti monarhije tsdi v SAiji. Umevamo, pravi „Straža", da oni ki so bili že prej republikanci ae bodo zatajili tegk svojega starega načela Toda tudi oni morajo upoštevati dejansko stanje v Srbiji kjer ao volitve pokazale ogromno mooarhi&o večino? Monarhija Karadjordjevičev je demokratična. Republika ne daje jamstva za • demokracijo. SLS je bila vedno monarhična Shoda zaupnikov 1018 v resnid ni bilo. Tudi oe bi bli ne bi mogel -čez noč odpraviti načel, ki ao 50 let vlada'a v stranki. Nemški centrala ia lašld partito popolare so ^ledi ravno za nasprotje tega. za kar jih navaja »Slovenec". Imperializma pri nas ni vojske rabimo n obrambo proti zunanjim sovražnikom. lepe pesmi. Takoj prva: Nina nina. nena, veja je zelena a na veji iaboOca, jabolka rumena Priletela ptičica. vejo zazibala, pa ie pala jabolka Anka jo pobrala čarski tečaj pod strokovnim vodstvom, ki bo trajal ob ugodnih popoldnevih približno do novega leta. Prijave, pismeno ali ustno, na Smučarski klub Ljubljana, Narodni dom (prostori Športne Zveze, od 15. do 18. ure). Ljubljana 15. decembra. pa se slučajno sam ne U naročil na naš list, ga prosimo, da odda položnico kakemu prijatelju, ali znancu, da postane naročnik on. O prvovrstno-sti porečil in sploh vsebine „Jutraa se iz lista samega vsakdo sam najlažje prepriča. Radi tega in radi cenenosti lista — skoraj že vsi drugi dnevniki so dvignili naročnino za 1 stati tudi Se po novem letu pri dose-' mesec na 25 K, dočim stane .Jutro" danji nizki naročnini, vsled česar je; le 15 K — smo prepričani da osta-omogočeno vsakomur stopiti v vrste, nejo »Jutru,, nele vsi dosedanji nje. naročnikov našega lista Kdor prej-J govi naročniki zvesti marveč, da se me današnje »Jutro" in položnico, njhn zanesljivo pridružijo tudi še * Položnice smo priložili današnji števflld .Jutra", da ž njimi obnove naročnino za prihodnje mesece, ali prihodfaje leto naši stari naročniki. Ker smo današnjo številko .Jutra" poslali tudi naročnikom „Domovine", jih prosimo, da tudi oni nakažejo po položniti naročnino za prihodnje leto. Uprava ,Jutra" se je odločila o- val on! naši somišljeniki, ki so doše- Kopališče. KamenRe spomenflce so !z ig, Črn VruH 0* zaSnfe p&nifae daj bili naročniki, „Dooiovine" in jo ruvali iz zemlje, železne križe pa po- ke) 10 K. ržen kruh (% Žene; % pfe- prejemali ..Domovino" trikrat na lomili in' razmetali vse križem. Zli i?®**! 12 K. »avadne žemlje leden? • Rojstni dan , genta V petek dne praznuje rojstni dan Njegovega Viso čanstva prestolonaslednika - regenta Aleksandra. Vabim vse hišne posestnike ln vse meščanstvo, ljubljansko, da naj ta' praznični dan okrase svoje hiše in svoja stanovanja z narodnimi in državnimi zastavami. — Zupan: dr. Ivan Taviar 1 r. * Nova deželna vlsda za Slovcni- jih j^si&IbnBEedi::®>stjbio.r: Yc Metliki-4&dfl radi itga vandafetva velika razburjenost i« razpisana^ie nagrada 1000 krcn za onega, ki bi izsledil krivce, ali vsajjodal znake, na pcdlagi katerinTTS"5iv]'aS?m5§-Io izsledili in izročiti VoJa pravice, u nrj bo trda in neizprosna. dnevnik, postati n-varri celo ljsdan Da se bo sivar prav rur—bedi povedano to-Ie: je v Vcč-V3kih in ribniških ga»dcY;h ftab-i divjačina ščine se jih je bilo nekaj ohranilo. Med vojno se jc ta zver, ker je moraia večina lovccv k vojakom, zelo zaplodila in dela že nekaj let sem v kočevskih, ribniških in ložkih loviščih pri divjačini pa tudi pri čredah ogromno škodo. Največ jih je slediti okrog Drage in Trave ter Loškega potoka, dalje okrog Gotcnice in Grčaric, seveda tudi po Veliki gori med Ribnico in Scdražico. Klatijo se pa tudi že po Krimu in po gozdovih okrog Rakitne, da celo na Gorenjskem so se pojavili. Okrajno glavarstvo v Kočevju je lansko leto za-počelc široko zasnovano akcijo, da bi se ta zver zatrla. Zal, da smo imeli tako milo zimo, da jim ni bilo mogoče priti do živega. Vendar jih je bilo ustreljenih kakih deset. Človeka se bo-jita cba, volk in medved, in bežita pred njim. — »Slovensko lovsko društvo" * Izročitev trgovskih ladij Jugoslaviji. Iz JJeograda nam poročajo-da se bo te dni na slavnosten način izročila Jugoslaviji prva partija trgovskih ladij, katere nam mora Italija prepustiti v zmislu londonske pogodbe. * Kongres za meteorologijo. Po predlogu vseučiliščnega sveta je minister prosvete odredil, da odpošlje naša država delegate, ki jo boao zastopali na mednarodnem kongresu za meteorologijo. * Mariborski mestni sosvet je na svoji zadnji seji sklenil, da se plače mestnih uslužbencev povišajo na višino plač državnih uradnikov. * Obrtniški večeri v Maribora. Slov. obrtniško društvo je sklenilo Erejati vsak teden obrtniške sestan-Prvi bo danes 16 t m. ob 20. uri v restavraciji «Maribor». * dobe na željo ponatis vsega dotlej izišlega natega velczanimivcga romana: »Prigode gospoda CoIlina>, tako da dobe novi naročniki na ta način kompleten roman v roke. Ker vlada za ta roman ve'iko zanimanje, bo novim gg. naročnikom s fc~i go!o-vo zelo ustreženo. Nova uredba o de- . = s°,v!ei,. obl pad S« Inomostt tam —40 o>U ••« Imate bolečine? V obrazu? V celem telesu? Vaše mišice in živci Vam odpovedujejo? Poizkusite pravi Fellejev ElzaFIužd! Boste se čudili! 6 dvoj-natih ali 2 veliki Specialni steklenici 42 K. Država* trošarina posebej. Ali trpite na počasni prebavi? Na ________________________slabem apetitu? Zaprtju? Proti tema Drva instanca kateri sledi kot dru^a' pomagajo prave FePerjcve Elza-krog-kasadjsko sodišče pri sredtšnjem uredu.1 ljice! 6 škatbic 18 K. Prava želodce Načrt govori dalje o državni kompe- krepčujoča švedska tinkfura 1 stekleni-tenci, o delokroga središnjega uredain ca 2C» K. Omot in poštnina posebe, a vsAeje ie nekatera prehodna določila. nafcr«?e tvzen V. Felter, Si ah;ca --'dorja, Elzatrg št 351. 436 A iia a : Hfi (OBV sjun snlia 3 £5 ioqn )o i ibficr iT -aoq ilsn ihco noiq lbss SlliS 3£XEi sibs BVOt 38BS 370 1501 2C9 19.0 630 1000 63C 90 0 foa 733 f>26 Ministrstvo za socijalno poliliko je na inirijativo dr. Kukovca sedaj izde- siavon ia...... l 60 1175 lalo načrt o zavarovanju za slučaj bo- outman...... i50i» 1700 lezni m obratnih nezgod. Načrt ima Narocjna šumska ind. . . 790 w»5 namen unificirati socijalno zavarova- Dubrovačko parobr. dr. evw 7(01 nje v državi ki j«r do sedaj slonelo na, B ad valaie: doIal1i 37.40 do vsebinsko zelo gfcft ^if,Joh! 37.60 franc franki 222 do 225, lire samezni deh države pa so bili sploh nQ ^ 132 Wj 5, do 51 50 ,cvi 41 brez takih zakonov. J do 42 marke 51 50 do 52, češke krone Danes se omejimo samo na kratek: 43 do 44 avstrijske krone 7 do 7.20, izvleček iz tega velevažnega zakonske-1 napoleondorii 123 do 123.50. Devize: London 133 do 134. Pariz 224 do 225, Ženeva 590 do 600, Solun 260, Pra;a 44 do 45, Dunaj 6.20 do 6.25. Berlin 52 do 52.50. Milan 133 do 133.50. Dunaj, devize: Zagreb 412 do 416, Berlin 903 50 do 909.50. Bud mošta 99.57 do 101.75, London 2315 do 2335, Milan 2315 do 2335. Nevvvork 673 do 677. Pariz 3910 do 3910, Praga 762 50 do 767.50, Zurieh 10400 do 10450 Va'uU: dinarji 1625 do 1645, c*oiarji 665 do 669. franc. franki 3895 rede. na podlagi katerih se določajo I do 3qq5 švicarski franki 10375 do ---------—;-...r --------J0425. ečške krene 772.50 do 777.50, ogrske krone 107 do 109, leji 865 do 875 lire 2310 do 2330, marke 903.59 do 909.50. funti 2315 do 2335, rublji 332 do 338 Praga, devize: Berlin 119.25 do 120 75, Beograd 220 do 222, Dunaj 12.325 do 13.325, Budimpešta 12.325 do 13.325, Sofija 99 do 101.25. Zagreb 54 do 55. iuics*"v-nske note 211 do 213 Bukarešta 119.75 do 121.75, Ncwyork 89 do 90, London 310 do 312 Pariz 521 50 do 524 50. Mi!ati 309 do 311, Ziirich 1393.50 do 1396.50. Berlin, devize: Newyork 73.92 do 74.06. Londnn 257 45 do 25S.05. Pariz 435 05 do 435 95 Mi'an 255 70 do 256 30 Dunaj 18 73 do 18.77, Praga 82 40 do 82 60. Rnclitnp?"H 13 73 do 13.77, Švica 1142.35 do 1144 65. Zurhh devize: Berlin 8.75, Ncw-yrrk 650 London 22 25. Pariz 38.15, Mi'an 22.50. Zagreb 4.40. Pra-^a 715, BvkareHa 8 60, Btvl:«rn-?ta 1.20 Dunaj 1.65, žigosane 1.10, Varšava 1. jii. o.'.j u iij. ..•ia sirr m ioq itt 01 rmwmim 13 to 5? .3 (t It S3 o: -•O' (c U Prigode gospoda Roman. (Prerod'rešvedščine. i- j: (Dalje.) Lavertissova trgovina je zavze maMa Hrioc;pritličje stare trinadstrop-ne MSe.1 - ralbžbe so bile^nmetništo prirejene. Videl >si v njih šareno zbirko raznih. knripziift,. jife moreš le misliti. Indski porcelan, Stare lesoreze od Creikshanka, šeri-10 perorisb od Aubrey Beardsleya, bakropise po slikah Lancreta in Pouchera, kovane arabske predmete, serijo grotesknih jedilnih listov onih dinerjev, ki jih je prirejal svojim gostom znani markiz de Anglesea; taktirka Leoncavallova, zvezek not s podpisom Bizetovim, note s podpisom Snllvvanovim, — takšne in slič-ne stvari so polnile izložbe v preračunanem in umetniško prirejenem neredu. Nad vhodom ,ce je blestel napis: „Ali zbirate?" In pod njim ponosni Odgovor: ,,Ničesar ni na svetu, česar Vam mi ne bi mogli preskrbeti!" . „Gospod Lavertisse očevidno ra-Cume svoj posel!" je zamrmral Kenyon in vstopil v trgovino, ki je bila baš ta hip pra^> i. Iz prostora za prodajalnim lokalom pa sta se čula dva glasa. Kaj se razgovarjata, !Ken; on ni mogel razločiti, zdelo se mu je pa, da je razgovor francoski. Glasova sta bila energična, toda zamolkla, in razgovarjajoča se možakarja sta bila po vsem videzu raz- Surjen3. flamEST Sfc fe prislužijo čemu Kenyonu zazdelo, da je razumel besedo, ki ga je zanimala, namreč besedo „police" (policija). Glasova sta se potem približala in za trenutek sta stopila izpod drape-rije v trgovino dva moža, oba nekako istega stasa, oba črnih oči. Toda jedrn njiju je bil gladko obrit in je nosil korektno prcčkane črne lase, drugemu je pa obkrožala obraz bujna rdečkasta griva in iz obraza so mujirlg&idečkaste, goste muštače. „ Rdečkast Francoz? Takšnega pa zares ^itfra^ftj", si Omislil Kenyon. „Ire"c,"w^rTpda Tfaricoz mora biti po vseh * tako je že usoda " Gospoda sta se poslavljala, čelaa fe bir očevidno lastnik vine. Med jjesJavljanjan je Befl^on ujel besedo ^profs or", ki jojt crno- lasi izgovoril n-r adrer-o r-nprejenih zlatnikov. Toda gospod Lavertisse ni bil zelo udvorljiv. Da, obesili so mu nekaj ponarejenih zlatov, toda najti ni mogel, kdo bi bil zlikovec. „To se lahko zgodi dandanašnji vsakemu trgovcu, da dobi ponarejen der;ar v blagajno" je odgovoril na kratko. „Policija je brez moči napram tej bandi in o onem mladem gospodu, ki se je šopiril v „DaiIy Mail", tudi ne slišimo ničesar več." Kenyon je zarudel in hitro menjal predmet razgovora. V kotu izložbe- nega ofcfa je MpazIT dira lepa ja ponska lesoreza in je izrekel željo, da bi jih videl. Bil je strast«*] zbSJh lec redkosti in po kratkem premišlja vanju se je odločil, da kupi celo serijo teh lesorezov, devet kosov. „Ko-liko stanejo?" je vprašal. — „Osenj« najst funtov, gospicd, po dva funta, kos." — „Hm, to je precej drago." „Ne, oprostite, gospod, to ni drago. Razven tegjp rastejo te redkosti ne-čuveno v ceni od dne do dne. Mi tnamo le prvovrstno blago." Čeprav je Kenyon bil še nekoliko užaljen radi opazke o „Daily Mail", je v svoji notranjosti vendar moral priznati, da ima rdečelasec prav. 'dilŽjfetato iz žepa dva bankovca po. deset funtov, vtaknil v telovnikov žep dva funtska zlatnika, ki mu jih je prodajalec vrnil, in dal je adreso, kanlor se mir 'haj prineso kupljeni lesorezi." Tacaš' ste prispela, v- trgovino dva mlajša biožafetfjbf^ sta izgledala, kakor! dva navadna kon-, torsta, pokimala sta lastniku proti: alne in, se podala v zadnjo sobo. Z naglim „opr^stite gospod!" je odšel gospod Lavertisse za njima. Kenyon je pa med tem še nekoliko oprezoval po trgovini, ne da bi zapazil kaj sumljivega. Potem je naglo pokukal skozi vrzel v draperiji, da vidi, kaj se godi v sosednji sobi. Mlada možakarja sta nakopičila pred Lavertissom kupčke srebrnega in zlatega novca in Lavertisse je vpisoval zneske v trgovsko knjigo. „Tu izgleda vse v redu", je vzdihnil Kenyon, zaklical je še: ,.Ne pozabile mi poslati mojih stvari!" in je zapustil trgovino. Zunaj v ŠbuffiampTon Eoadu je postal in razmišljal. Seveda ni bilo pri LaverUssa nič najti« to je lasno, saj se<>v tej prekleti zadevi sploh ne da nikjer nič najUlittlLrfaj stojj sedaj ? na KHjjzpo ne brzwQŽB ni moHHBčak Proda m krasna oprava za spalno sobo, bivša lastnina bančnega ravnatelja Klimpelna. Oprava je iz medi ter obstoji iz postelje, umivalnika, nočne in toaletne mizice, dalje iz dveh omar, od katerih ima ena omara veliko zrcalo, ter mize fn stolov. Ogleda se lahko vsak delavnik od 10. do 12. tire in od 15. do 16. are v de-Sebi prisilili delavnici pri gosp. Smrečniku. 5?! I-I Elehtromofo m vrtilni tok, SOO voltov, 10 H. P. se ceno prod&, Haslov pove uprava list« « Jutro*. 691 Tndi se v Ljubljani v bližini deželne vlade trinadstropna hiša v dobrem stinju. Besni reflektanti naj sS oglasijo pod naslovom ,.dediči" na opravo «Ju trav 593 3-1 100 vagonov bukovih drv lepih, franke vagon gorenjskih postaj, 887 takoj na prodaj. 8-2 Rudolf Zore & Komp., Ljubljana. Sprejmete 698 3-1 vajeiec za mM olrL Jos« Slejko ploino mizarstvo, Zg. Slika it. 82. U je najboljši in najbolj informiran slovenski dnevnik! ISSSSSSISSBI flmsrihansho strojno i • s olje S Olja, lahko, sa vretena; a S olje za transmisije; sc V olje, strojno za poljedelske stroje; ■ 8 olje, strojno za teike stroje; | 5 olje za avtomobile, lahko; m B olje , „ , izredno težko; ■ fi olje za rilindre; 2 fi olje proti praha. .57 104—31 ■ Slavna zalogai ■ Rakove 5 Zookl, l i o. i S prej A. Zanki^ sinovi. S Lepo božično darilo! Skoro nov daljnogled, tvrdke Oppeoheimer, sistem Pom», Pariš, Jamele a prismes, se osno prodi. Naslov: Anončni in infor. zavod Srago Beseljak, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5. 686 3—3 1—172 milijona kron privatnega kapitala se potrebuje «ar»riirjen;e izvrstno nspevajočeg* industrijskega podjetja na Štajerskem, ki je na najboljšem glasu. Pogoji ugodni, varnost popolna. Za 3 leta. Ponudbe pod lifro „0. d. C." na tajuiitvo JDS. Ljubljana (Narodni dom). 668 8 '9 ig j«>da.i> elep?.nlt u novi zatvo-'» reni flJakAv sa četiri sedeža jedan brek pokriven i j-dnn polovuo lako sedlo sa priborom. Upittti uprava < ntra> Sapi so hiša x gostilno ali najame boljša gostilna ▼ LJubljani. Naslov pove Anončni in infonn. zavod Drago Beseljak, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 6. 594 Goklje trpežno izdelane, gornji del iz dobrega usnja, izdeluje Čevljarska zadruga Vrbovee pri Mozirju. Zahtevajte ceniki 638 6-6 Krasne prostore na najbolj prometnem mesta tr Ljubljani, pripravni za kavarno, veletrgovine, bazare itd. ▼ nori palači, ki bo dogotovljena v leta 1922, odda Ljiljaisia MU taMjlJaiii Besnim reflektantom so načrti in podrobnosti na razpolago. 680 8-8 ^ b—g b—a p—g b—a p—fl t b—a i b—g p—a b—g b—g 21 104-33 99 d. z o« Liubiiana, Dunajska cesta Sft. 9 ima v skladišča in oddaja po najnižjih cenah: Pienično moko, bana&ko in lastne mletve, koruzo, oves, pienične otrobe, proseno kaio, jeiprenj, sladkor čeiki v kockah, amerikanski, Java kristal beli, kavo, naj-fine j še namizno jedilno olje, testenine, rii. Ceylon-čaj, ooper v zrnju, sol, morsko m nemiko-belo, petrolej, belo ŠUieni, bosanske slive vseh vrst, čebulo makovsko, orehe, krompir in rasliSno drugo blago, tudi sukneno in manufakturao perilno blago, čevlje moške, ženske in dežke, izborno blago v vseh itevilkah, oddaja se le v večjih množinah. S em... ivs^se raz-zagledal namkrat dve osebi. Pri tej priči se je odločil za na