« fflrtlfc                                 hmiw, i trtFtrt. a Mmii mt._________  ..... LI. Mi

.Slovenski Narod* vttfa *• *•*(: m Avitio-Ogrsko:                                      za NemSjo:
O^o Icto tkupaj naprej      .   K 36— I ćelo let© naprej   .    .   .   .   K 40--
Settlcta     Z        2    I   I    I ]9— I    " A™^*0 ln ** *»«* đeiei«: ■a mesec    I        "     I   I    I   3<— | cdo leto ntprej   .   .   .   .   K 48 —
VpraSanfem glede Inseratov te naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. OpraraUtro (tpodai, dvorišCe tevo). KasO*ra mUo« it. 9, telefoa *L iS,
■»tafta mk «•« iv«ft*r U***«« Mi«i|« U pratalk«.
Insenti se računalo  po porablfenen   prostoru  ln  sicer:  1  mm  visok,  ter
54 mm Strok prostor: enkrat  po 12 vtn.f drakrat po 11 vtn., trtkrat po  10 v.
Poslano  (enak  prostor)  33   vin.,   t»arte  tu  zahvale  (enak   prostor)   2)  vin.
Pri večjih lnserdf*»i no d»>ovoru,
Ro?i airtčilirf aaf polije ja  auoćaiaj veli*     3JT *• aikllllel.   *^H Ra saao pisnete aaroibe brci paslatre iesarja se ac ourea« sJkikor oiirati.
„ffarolas ttj*ar«*» taltfoa it •*.
.Slovenski Narod* velja ¥ Lfubltanl dostavljen na dom ali če se hodi ponj :
ćelo Teto naprej   .   .   .   .    K 32*— I Cetrt leta     „       .«.$;.    «*— pol teta        „        ...            .  16-— I  na mesec     ,.....9    2'70
Pdsmszna Stejilki valja 29 vinarjev
Dopisi naj se frankirajo. RoUopisl se ne vračajo, UreJnlUr3: naafliva aloa *jL 9 <v 1. na istr. ievo\ telefon *L 34
Posredovanje krone.
Dunaj, 27. februvarja
V seji načel-
nifcov srrank se Je vršila prav razbur-jena debata. Kako je zrna^alo mnenje, da naj parlament navzlic hudi krizi ne preneha s svojim delom, smo že po ročali. In tako se ]e popoldne zopet zbral plenum in so se vršile seje mno-goštevilnili odsekov.
Skupno zborovanje zastopnikov opozicijonalnih klubov, Poljakov. Ce-hov, Jugoslovanov in Italijanov se je vršilo pod poljskim vodstvom. Poljakom, ki so še !e pristopili oporbi, je bila priznana prednost. Poljski poslanci so govorili za najodločnejši nastop in za to, da opozicija ne sklepa nobenih kom-promisov in se niČ ne približaje vladi. Stvar vlade in Nemcev je, da situacijo urediio. Po živahni razpravi, v kateri so se upoštevale vse možnosti, je pri-blo do povsem enotnega naziranja. 2e so se raznašale v parlamentu vesti, da ie opozicija pripravljena graditi vladi in njenim strankam zlate mostove in s tak-tičnim nastopom omogočiti, da ostane volk sit in koza ćela.
2e so informirani krogi govorili, da se pojavlja pri Jugoslovansh, Cehih in Poljakih struja, ki zagovarja omiljenje opozicijonalne taktike in so vedeli po-vedati, da je ta struja že zmagala.
To je bila zmota. Navzlic temu, da se opozicija prav dobro zaveda, da ne gre lahkomisefjno podpirati tište špekulacije, ki merijo na to, da bi se z raz-pustora parlamenta in uvedbo absoluti-stienega režima nemško - nacijonalna stvar zopet spravila v klasje in zatiranim narodom odvzela vsaka možnost javnega protesta in zakonite obrambe proti nasilnostim, se ni dala oplaSiti. Opozicija je ostala trdna. In tako je zopet čez noČ nastal nov važen pre-obrat: vlada je posejrla po zadnjem svojem remediju. poklicala je na pomoč krono. Danes ob 10. dopol-dne so dobili iz cesarskega grada pred-sednik Jugoslovanskega kluba dr. Ko-rošec. predsednik Ćeškega Svaza Sta-nek in podpredsednik poštanske zbornice Tusar poziv k avdijenci. Prvi za 5. uro popoldne, oba Češka politika pa skupno za pol 5. Takoj ob 11. se je se-stal Jugoslovanski klub k posebni seji, ki je trajala do pol 2. popoldne. V seji je klub sklenil, kako stališče naj zavza-me njegov predsednik v avdijenci. Se-veda je za načelnika kluba merodajen nacionalni program naše delegacije.
Enako vabilo za avdijenco v Laxen-burg je dobil tuđi načelnik Poljskega kluba baron Gotz, katerega pozicija v Poljskem klubu je zadnje dni precej te-žavna, ker so pogajanja prevzeli đeio-ma drugi poljski politiki. Baron Gotz je zato dal svoj mandat klubu na razpo-lago, česar pa klub ni odobril.
Danes se vršijo konference in pogajanja na vseh koncih in krajih. Raz-pravam v zbornični seji ne posveča ni-kdo nobenega int-resa. Povsod živahno ugibanje   in   tuđi mnogo     razburlenja.
Popolnoma nejasno je še, kako se bodo dogodki razlivi. Nekateri pravijo, da mora odločitev pasti vsaj do tor-k a prihodnjega tedna, Trdi se tuđi, da še nikakor ni gotovo, da bo vitez Seid-ler ostal na krmilu. Nemci so mu silno zamerili, da spravlja sedaj vprašanje revizije ustave na dnevni red, ter mu pro-rokujejo skoraišnji konec. Gotovi vpliv-ni krogi baje sedaj pusirajo za Seidler-jevega naslednika podpredsednika go-sposke zbornice kr.e^a riirstenberga„ osebnega prijatelja cesarja Viljema in voditelja nemško - radikalne visoke aristokracije.
•
Dnnaj. 27. februarja. Zbornica je danes odobrila zakon o prodaji fkleiko-misov. Kot generalni erovornik je za-hteval poslanec Jare. da nai se omojit-ve vpeliane za čas voine za prodajo kipečkih po^estev, uvelia\njo tuđi za mirni čas. Nadalie \e zahteval zakon o eksproprijjaciii lovskih latifundii in reformo ajrrarne zakonodaie sploh. treba bo skrbeti, da <?e zcmlia razdoli tako, da bo res služila edinemu svoijnu na-raenu. dati živeža Brebivalst\*ri. Zbornica je na to razpraviiala o umetnih ffnojilih. Govoril je poslanec Kotlant, nakar je bila seja zaključena. PrLhod-nja seja jutri.
Go>poska zbornica.
Dunaj. 27. februarja. (Kor. urad) Podpredsednik princ Fiirstenbere je prečital numi predlosr baronov C z e-dika, Pleneria in tovarišev• Go-sposka zbornica skleni: Vzprieo poli-tičnegra položaja in velikih doerodkov izreka eosposka zbornica rrofu Czer-ninu za njegovo uspe^no politiko svoie polno saupanje. Gosposka zbornica iz-javlja. da moramo v resnem trenotlni porabiti vso svoio rooč za dosesro trajne «ra, častnesa in zasotovlieneira mira v sporazumu z >.emčiio in dnieri^ii za-vezniki. Predlosr «0 podr>isali vsi elani ustavne in prednie stranke v gosposki zbornici. Prizna se mu nujnost.
Baron Czedik ie uteraelieval s\*oj predloor. poudarjaioč za^luce Czer-ninove in izvaiaioč m^d dru eri tn. da fonnula miru brez aneksi ie še vodn^ y veljavi. ali poprave mej to ne izklju-čuje. Noben Avstrijec ne bo privoMl, da bi prišel Lovčen zopot v stare roke, tuđina italijanski meii so potrebne mejne korekture. Nikdo ei ne more misliti mirovnepra sklepa brez zasigrurane zveze z Bolga-rijo, brez pojesti B?Iee:a ffrada.
Vitez B i 1 i n s k i ie izvajal, da Poljaki ni^o nasprotni miru. ne morejio pa občutiti eistegra veselja, ker ie pogodba najmanj v enem pojrledu napravljena na hrbtu Poliakov. Govornik utemelfuie zgrodovin^ke pravice Polja-kov do Cholma, Xa vpražanie. zakai po Poljaki v opoziciji, more odsrovoriti. da ie vse prebival^tvo v opoziciji, najres-nei^e osebe. rudi ve3 poliski episkopat. Mi moramo imrti možnopf, da po dolocenih dejstvih sklepamo, da je Av-striia   za   neomejeno   teritorijalno   nedo-
takFiivost poliske države in njeno ne-odvisnost. Vlada mora računati na to,
da opozicija ne preneha ponrei. dokler ne pridemo zopot do preišniib idealnih odnosajev leta 1914. Vsi Poljaki bodo jrlasovali proti zaupnici,
V znamenje politične krize na Krvaiskem.
Zagreb. 26. febniarja. O politični oziroma banski krizi se ne govori mnosro. Ban Mihalovich ostane vsaj tako dolero. dokler ne priđe do preloma z Ogrsko radi finanćne nagodbe. Sicer se smatra yes politični položaj provižoričnim. Vemo, da Frankovci silno miniraio sedanfi režim in se priporočajo na levo in desno. Sedaj so pričeli izdajati tuđi svjio revijo >Kroatische Rundschau«, v kateri za-stopajo stališfie čistesa hrvatstva proti jjueroslovanstvu. Cisto hrvatstvo ie identično s čistim bol carstvom, ali kam f bi to nas privedlo. to vemo- Interesantno je, da so Frankovci navilic krizi papirja in pomanikanila stavcev takoj dobili papir in stavce od vojaške uprave, da se more tiskati niihov list.
Kar se tiče hrvatske volilne reforme, še do sedai nima kraljeve sankcije. Madžarska vlada je node poslati v eankciio, pa morda i5ce komoenzaciie za to. Med tem pa se radi tesra nikdo ne razburja. Vse to vedno boli raekrinkn-je demokratično politiko monarhije. Da bode vse v stila so se pri Sele na Hrvat-skem otvarjati tuđi madžarske srednje dole. Za Osjekom in Zagrebom dobi tuđi DjakoTo, stolica biskup« Strossma-yerja, madžarsko realno ^imnariio. Te sole ne nosilo te*a naslova, nero na-slov viiie liudske dola, ali imajo tanan*
lUflkO BMIČOO 0U0T0.
Madžari se pripravljajo na aneksijo Slavonije!
Zagreb, 26. februarja. Današnja seja sabora se ie pričela ob HV2. Od vlade ie navzoč pri seii tuđi ban  Anton  pl.  Mihalovich.
Predsednik dr. Bogdan M e d a k o-v i č se spominja s toplimi besedami po-kojnega poslanra drja BoerosJava Ma-žuran i ča in izvaia, da ie bil pono-sen nnnj ne samo sabor, ne^o ves narod. Vžival ie l;iu!)ozea svouh strankar-skih tovarišev in spoštovanie svojih političnih nasnrotnikov. Pokojnik ni stremil samo za ujedinjenjem in svobo-do Hrvatske, ne^o za ujedinjenjem vse-*ra našega naroda. Sedaj ko smo ea iz-pubili. vemo. kaj smo izdubili ž njim. (Poslanci  kličejo:   Slava mu!)
Nato se čitaio vioffe. med katerimi se nahaja zakonska osnova o podaljša-;   nju finančno nasrodhe z Ojrr-ko do kon-i   ca aprila 1918. torej samo za dva mese-,   ca, in zakonska osnova o začasnem pro-i  rrcunu tuđi samo za 2 meseca. do konca aprila  1918. Ra zvon tesra je nredlo-žilo   društvo   javnih   uradnikov   saboru j   obsežno    spomenico,    s    katero    prosi j  zbolisanja svojih plač. ;         Osnova zakona o finančni nacrodbi
i in o proračunu se izroči proraćunske-j mu odseku in ker ni bilo drutre^a pred-\ meta na dnevnem redu, se preide na i n-terpel"»ciio poslanca Toma J a 1 -ž a b e t i € a (kmečka etracka), ki in-terpelira vlado slede kmečkih vojaških obvezancev, ki nišo vec sposobni za frontno službo, ali nišo več dolžni služiti. On zahteva, da vlada takoj predloži skupnemu vojne-mu ministrstvu in oerrsko - hrvatskomu domohranskemu ministru to zadevo. daše p u s t i j o doomov na nedo-ločen čas vsi vojaški obvezanci, kmetie - pol'edelci iu T,o4robno stevilo kovačev in kolariev. ki so spozneni za nesposobne za vsako vDJasko službo z orožjem, Dalie. da se tskoi pustilo rlo-mov vsi vojaški obvezrnci brez razlike staleža, roieni leta 18^7. in l^BS.. dalje da se puste domov do 30. novembra 1918. vsi voiaški obvezanci. kmetje-pol:cdelci. rojoni 18GS—1876. torei sta-rejši nrd 42 let. ako nimflio doma nobe-neiza za posnodarpke posle sposobnesra raošliesra. Da naj ee v^aj 2 mesečni poletni in jesenski dopust y = em kmečkim voiaslcim obvezancem. ki so roieni od leta 1801 do leta 1901. katerim so bili dopusti z nedavno ministrsko naredbo preklicani. s poznejšo ministrsko naredbo i>a prizn.ini vsai dališi poljedel-ski doT»usti. V dru^ri interpelaciji zahteva išli poslanec kontrolo obeinskih aprovizacij, v tretii eovori proti rekviziciji žita do žitni centrali, ker so ne pazi na interese kmetiistva.
Poslanec Z a 11 u h a (Frnr.Vm-a stranka) interpelira fflede pridelovnnja ž^anin. S tem je bil dnevni red izčrpan. — Prihodnja seia jutri ob 10. dopoldne.
y9rašanja   učifsllskšh   drs-ginjskih deklad za I. 1918.
Z Dunaja nam poročajo 26. t. m.
Pociodsek proračunske^a odseka se Je bavil dants z velevažnim vprasa-nk:m draginj5kih doklad za učiteljstvo. Razprava je bila zelo živahna, ker so zastopali vsak svoje stališče poslanci, na drugi strani pa finančno ministrstvo. Splošno se je povdarjalo, da nastajajo pri razdclitvi največje težave vsled po-stopanja raznih deželnih odborov. Pod-odsek je predložil natančen nacrt v ob:iki zakona, ki je precej dalekosežen. Doloćile so se načelne točke, da se zakonito zagotovi enakomerna dokluda v vseh kronovinah. K tej bode prispovala država, dežele boJo pa primorane per-centualno prispevati k izdatku. Posebno se je tuđi naglašalo. da ne smeio biti leta 1918. tako različne visine podpor. ka-kor je to bilo prej. Poročevalec iinanč-nega ministrstva je zlasti navajal Kranjsko, katera dežela je izmed vseh kronovin izplačevala skoro naj-manjše svote. Posebno se tuđi mora ozirati na penzijoniste, ki so jim razni deželni odbori nakazali beraške draginj-ske doklade. Konečno se je odsek po-godil z vlado, da predloži le-ta svoj točni nacrt, da se potem lahko premenfa stališče odseka in vlade In najde zedi-nienje. V glavnih točkah je vlada že pristala, zlasti glede enak ome mosti v vseh deželah in glede visine, ki se ima določiti analogno draginjskim dokladam državnih uradnikov od XI. do VIIL razreda (za ljudske učitelje). Po ten nače-lih bi bilo treba, da država da deželam 200 milijonov kron.
Jugoslovanski klob sastopa v tem odseki poslane dr. VrstorSck.
Zahteve  goriških  županov.
kupani sroriške dežele. zbrani dne 1-i. in 15. fehruarja v Gorici, stavijo po soglasnem sklepu na vlado sledečo
resoluclio:
2unani Goriške dežele, zbrani dne 1-i. in 15. februarja-
1.  konstatirajo, da je naše in naših zaveznikov   vojaštvo   napravilo   in   na-pravija veliko nepotrebne škode na po-slopjih   in   posestvih   slovenske^a dela dežele;
2.   nr.^kišajo,   da   se v slovenskem delu   dežele    pomladansko    delo    vrši ist^asno   kakor   v Furlaniji.  zato   iz-ražajo   žrlr-o.   naj se phun,   semena in kmetiški materijal   na sploh   dostavlja zajedno in t?koj vsej goriški  deželi;
3.  obsojajo   postopanje   z   beeninci, ki se vračajo y domovino, ker jim oblasti    po\ rrročajo   težkoee   in   neprijet-nosti ter jim ćelo branijo jemati s seboj živežn,,  ki  so  si  sa v  be^unstvu  priskrbe li-,
4 zahtevajjo, da se aprovizacija tako uredi, da bo ljudstvo v neprikraj-šani meri prejernalo vso kalrovosti živeža. ki pa dele aprovizacije; živila naj se z&srotovi, ker dru^ače bi ostala obnova samo na papir ju in v frazah;
5.  se   sklicujojo   na   najelementar-nejše    pojme    humaniteie      zahtevajo, odločno,  dn, se bejjnnci    ne    pre^anjia-jo ter pronijo domov, predno se jim za-ffotovi   strehe,   hišna   oprava,   živež   in kmetijpko    orodje,    zahtevajo,    dri    se vprasanje   za   pre?krbo  vračnjočih  se beiruncev do r>odro>:no!=ii  takoj  resi  in se nabavijo vsi predmeti, ki jih ljudstvo rabi  za ureditev družin^keira  življenja in   omouoči   takojšnji   povratek,   da   se ljustvu   dplie   jamci   stalna   be^unska podr.ora,    dokler mu   ne   zeSne   zemlja roditi   kakor  v  normalnih   časih   in   da se ta podpora prizna   besrunc^tn   vseh kateirorij, uvaževaje načelo, da ?re de-lanezmožnim  osebrm  po  4  K  na  dan, in  tuđi  da  se  pouci  o  brutalnem  ravnanju z begrunci od    strani    političnih oblastev v drucrih  kronovinah:
6.   zahtevajo   dalje,  da  vsako   sofi-stično    zavijanje   be^unskesja    zakona tokoj preneha in so vsem ljudem, ki so zsr.tistili svoie domove, brez odlosca nakaze hecruneka nodnora, ohleka in vsi zastanki.    kakor   to    določa   beirunski zakon,  dalje.da  se  ta  podpora  izplača brez     katerear^koli     pridržka.     da     se ustanove  lokalne komisije    za    odmero vzdrževalnin, ki naj   bodo   rcstavljene iz  žunana, duhovnika in vladnega za-stopnika;
7.  zahtevejo, da se ustanovi samo-stojna aproviznciia zr» Gori^ko, ki vpo-števaj.  da  ie  prebivalstvo  po  ogromni većini   slovenske   narodnosti     in     imeji zato    na čelu    slovens"ke£a    uradnika, predlanajo. da se to mesio poveri irosp. Ernesru    Klavž?rju. ki    se je    izkazal spoFobnesra  voditi  aprovizicijsko  akcijo in ki mu ljudstvo zciiDa:
8.   zahtevajo    takojšnjo   oprostitev v vojaški  službi  se nahajajočih  ffospo-darjev. ne ozirnie se na starost, klasificiranje (Befund). slažijo li v    zaledjn ali v fronti, ter da se vojake 50 let stare   takoi   vojaske   službe   oprosti   in  do-
mu požlie:
d. zahtevato tskojšnie priprave za
otvoritev   sol     in   oprostitev     učiteljev voja^ke službe;
10.  pričakujejo. da vlada, izvrševa-je svojo socijalno etičko djlžnost, takoj ukrene vse potrebno,    da se po    vojni povzročena   škoda brez   odlašanja  pre-ceni in sklene zakon, ki uredi po^olno povračilo   no   vojni   povzročene   škode na  preiničninah   in  nepremičninah  ter na pridelkih itd. •"
11.  poudarjajo z vso resnostio nnj-nost da ženijske čete naša polja, njive, travnike in vinograde srran^t in drusrih razstrelilnih    snovi,  žičnih    mrež    ter sploh   vseh   vojnih   naprav   očistijo   ter trupla pad!ih vojakov. ker so kar prek-inprek pokopana, prenesejo na urejena pokopališča.   katerih    oskrbo    sprejmi vojaška uprava;                       m
12 pozivljajo vlado, da poskrbi za skorajšnjo nopravo ce?t in prometnih sredstev sploh. tako kakor bodo predlagala posamezna  župaastva v deželi;
13.  zahtevajo, da se rekvizicija živine v Primorski pod nobenim    pokojem ne sme vršiti;
14.  zahtevajo, da se občinam. ki leže na desnem breeru. 3oce, do voli trgovina čez Idriio zato, da ne bo v slovenskem delu dežele v onih krajih ljudstvo glađu pomrlo-
15.  zahtevajo, da se zemljišča,    ki jih vojaŠka uprava da obdelati.    pred žetvijo po županstvenih za-ipnikih pre-prledaio,  pridelki  precenijo  in  tretjina pridelka lastniku zemljišča odstopi;
16.  zahtevajo. da se vsa    kraievna imena mest vaši, sel. rek, hribov, čest itd. imenuje in   nastavlja   enoiezično, kakor ljudstvo nazivlia in ne kakor do-sedaj   v  nerazumljivih   spakedrankah;
17.  zahtevajo, nai se izda županom imunitetne listine (le/iitimacije) za po-tOTADja:                                                           J
18.  hočejo. da se število uradnikoT pri Klavarstvih tako poviša, da bo od-frovarjalo   dejanskim   razmeram   in   da se županstvom nakaze državna podpora za delo v prenešenem delokrosru;
19.  zahtevajo, da   se izposluje   ta-kojšnja  sankcija deželnega stavbenega reda za Goriško;
20.  zahtevajo, da se uradno prizna in potrdi otvoritev >Pisarne slovenskih žunanstev  po  vojni     prizadetih    občin Primorske«  na podlaci  pravil  kraške >2upanske zveze«;
21.  zahtevajo, da se preskrbe obči* ne % dobro pitno vodo, napajališči, pri* pravami za namakanje in zadostno količino razkuževalnih sredstev;
22.  zahtevajo, da se    konečno   resi vprašanje glede odskodnine    županom za opravljanje    županskih    dosIov    za ves čas vojne in tuđi za nadaljno dobo, kojim naj se odškodnina nakaze iz državnih sredstev;
23.   z naj več jo enereijo    zavraČaio vsak poskus, da bi se   odstopila^ naša zemlja drusrorodcem v obdelovanje, ker smatrajo to kot nad vse krivični atentat na naše narodne in gospodarske pravi« ce, ki cea hočejo pobijati   z vsemi   po-sta^.Tiimi  sredstvi,  brezposroino  pa od-klanjajo. da bi se politično piononsira-nim   o.^ebam   zlasti   znanemu  Wieserju dopustilo katerokoli in tuđi najmanjše vmešavanje v naše   gospodarsko    življenje;
24.  konstatiralo, da je Jugoslovan-ski klub z majnisko deklaracijo napra-vil čin eminentne patrijotične važnosti ter izzval TVilsonovo izjavo, da^ se mo-rajo meje med Avstriio in Italijo zacr* tati na podlaci jasno vidnih    narodnih črt, ter da je Juejoslovanski   klub s   to deklaracijo postavil v jasno luč odloč-ne zahteve Jus;oslovanov in izjavljajo, da stoje za to deklaracijo vsi župani in za njimi vse ljudstvo, ki od te zahteve ne odneha nikoli in niti za las;
25.  župani so izrekli svojo besedo, pokazali so na potrebe, ki jih čuti Gori-ška dežola. tako hudo prizadeta po vojnih do£odkih. Gone je toliko, da se era ne da več prenašati. Stoji sedaj na vlad-nih kro^ih, da pohite na pomoč in da nr.stopi    po dobi    praznih    obljub    čas resnesra dela. Župani pričakujejo. da Be jim čim preje da točen odgovor, navodila i n pojasnila na    stavljene    zahteve,
katerih nninost naj sili izumiranje nar šesra preljivalstva v beffunstvu in hre-penenje po povratku.
V G o r i c i, dne 15. febr. 1918.
Slede podpisi.
i
Kakor je razvidno iz interpelacije dunajskesa župana \Veisskirchnerja v gospeski zbornici, so gotovi krogi silno razjarjeni/da se Avstrija ne udele-žuje takozvanega boja proti rdeči gardi v Ukrajini. Kakor poroča »Grazer Volksblatt«, vlada v gosposki zbornici posebno veliko ogorčenje, češ, vlada se je vdala sociialnodemokratićnemu pri-tivkri ter se ni udeležila rekvizicijske ekspedicije v Ukrajino, akoravno ima po pogodbi z ukrajinsko Kado pravico poslati tja naše čete. Nemci očitajo vitezu Seidlerju, da se Je vdal prepovedi drja Adlerja. Na srečo bo ta hiba, kakor vse kaže, prav kmalu popravljena. Du-j riajski oiicijozni listi že objavljajo klice Li krajinske na pomoč in povdarjajo, da so se zastopniki Rade obrnili na zuna-njega ministra, da Čim preje vkorakajo c. in kr. čete v Ukrajino ter pomagajo nemškim četam delati red. Dunaiski ve-černiki napovedujejo, da bo sedaj tuđi monarhija navzlic vsem protestom na-sprotnikov intervencije se udeležila ukrajinske ekspedicije.
Dnnaj 27. februaria. Dr. Weis-kirehner ie stavil danes v poslanski zbornici do ministrskesra predsednika vprašanje, v katerem opozarja na ne-zadostno preskrbo Dunaja z moko in kruhom. Vprašanje pra?i med drugim: Prebiva lstvo ie globo ^jo vznemirjeno, da prodirajo nemšk© čete v pokrajine Ukrajine ter zaplenjajo tam ležeče zaloge žita, dočim na* sa država do sedaj ni s*orila ničesar, da bi zagotovila tuđi nam zadostne množine žiw ta in da bi žito spravila v <ie-ž e 1 o. Ker je ministrski predsednik t poslanski zbornici izjavil, da avstro** ogrske čete ne bodo vkorakale v Ukrajino, vprašamo, kai je storila vlada si-cer, da zagotovi stradajočema prebival-stvu uvoz žita iz Ukrajine in v kolikom 5asu je pričakovati tak uvoz.
* ^**27- (ebruarja. V tukajjiiiliK podučenih kro^ih se zatrjujo. daše 1 e podolski gubernator obrnil za p o m o ča o Avstro - Ogrske, da naj ščiti zapadne, neposredno    ob    Avstro • Offrako
t      Stran 2______________________________________________________________»SLOVENSKI NAROD", dne 28. februarja 1918._____________________________________________________           49 Stev.
meječo pokrajine, pred no-tranjimi nemiri.
Krakov«, 27. febrn&ria. >Czas< po-roča, da je ukrajinska rada pod priti-ekom boli ševiških čet preložila svoj sedež iz Zitomira v Podvoločisko.
Donat 27. februarja. Nemci ▼ Ukrajini energično napreduiejo. Nem-ike čete, ki prodiraio preko Zitomira ©a veliki cesti v Kijev, so prišle skozi Košev. 50 km zapadno od Kijeva. Po-*kiiFe boljševiških oddelkov prepre^iti fjrodiranje, so nemške čete zlomile. 2 .^avzeuem Berdičeva imaio Nemci v ro-Jt&h eno najvažneiših križišč v Ukrajini in morejo torej od tam spraviti v Nemcijo žito. kar era dobe.
Hitro prodiranje Nemcev v 3meri na Cudsko (Peipusko) jezero je odre-zalo v Livlandiji stojeće boliševiške čete od Petrograda.
Mirovna pogajanja.
Pariz. 27. februarja. Listi poročajo Us Petro^rada: Ljudski komisar Stalin arzojavlja iz Kijeva, da bo maksimali-»tična rada priznala mir. ki era je me-fcčanska centralna rada sklenila s centralnim! državami.
Dnnaj. 27. februaria. (Kor. urad.) J» Bresta Litovskegra poroćaio 26. t. m.: Turska deleeaciia pod vodstvom cesar-skega osmanskesa veleposlanika v Berolinu, Haki paše. ie dospela dane3 opoldne eem. Bolgarska deleeracija bo dospela najbrže jutri. Ru?ka delegacija bo zaradi samih prometnih ovir na niskih tleh dospela sele jutri zvečer. Da-ne8 dopoldne in popoldne so se vršile večurne seje delesacij centralnih dr-lav, v katerih eo se vršila po-vetova-oja o pogodbenih načrtih. ki naj se predlože Rusiji.
Petrosrai 25 februarja Ruska delegacija obstoja iz tehle mož: Troekii, Cičerin, Skolikov. Petrovsk in Alekse-§ev. Karahan, Joffe in vojaski strokov-njaki.
Budimpešta« 27. februaria. Madžar-aki politični krogi zahtevaio brezro-gojno, da dobe pri miru z Romunsko tako ?tr»tes;ićne, k?»kor e o 9 p o ■ d a r 8 k e jr a r a n c i i e. Oni zahtevajo: Prosto Donavo do Crneea morja in izpremembo meie ob ■edmograiki meii.
Duu a i. 27. februari:-. Nem?ki posla-nec dr. Neumann je v po?lanski zbornici vprašal ministrpkeea predsednika, kdo zastopa avstriiske gospodarske interese pri mirovnih posajaniih z Ro-tnunpko, ker eo v avetro - ogrski komi-•iji skorai sami Madžari.
Kodanj, 26. februaria. Poročevalec lifta »Socialdemokratenc brzoiavlja z otoka Cskeroe Iz skupine Alandskih otokov: Od-kar leže 3 švedske vojne ladje v blizini otokov, vlada tam mir. Vesti časopisov o gro-aovitostih so močno pretirane. Ruski vojaki pravi, da raj§i dane« kot jutri zapvste Alanđske otoke in *e vrnejo domcv. h'.ed niskim! vojaki Je 200 Poljakov in Ukrajin-•ev, kl so nevtralni.
Dogodki na hoiišcih.
NASC  LRADNO POROCILO.
Duna|, 27. februvarja. (Kor. urad.) Med Adižo in Brento od časa do £asa zvišano artiljerijsko delovanje. — ltalijanski letalci so ofomctaval! z bora-baml daleč za našo fronto Iežeč2 ne-utrjene kraie Cles, Mezzolombardo in Boican — Sef generalnoga štaba.
NEMSKO URADNO POROCILO.
Berolin, 27. februvarja. (Kor. urad.)
Zapadno bojišče. Ob Y$eri ic bilo vjetih nekaf Belgncev. Na Flandrski fronti, na obeh straneh Scarpe, v Cham-pajnii in na vzfiodnem bres;u Može fe artiljerijsko delovanie zvečer nživelo.
Mnogokrat je došlo do liutih zračnih bojev. Enotni napad angleskih letalcev na naše zrakoplove med Cizo in Aisno %e Je izjalovil. Včeraf smo se^trefili 15 sovražnih leta! in 3 privezne zrakoplove. Stotnik vitez Tuschek je dosege! ivojo 24. zračno zrnato. Poddesetnik Kaffner |e strmoglavil dva privezna zrakoplova«
Vzhodno bojišče. Armadna skupina Eichhorn. Severno Dorpata smo vjell 2 ruska polka, ki sta se Tračala. — Armadna skupina Lins i n g e n. V Ukrstlni ie bil sovražnik bataljon. ki se Je pri Korostičevu (30 km Tzbodno Zitomira) postavi! na not našem a pohodu, razprŠen z izscubamu Južno Zitomira so prodrle naše čete do Berdičeva.
V Kerzemienjecu Južno Dubna snio ▼Jeli štab nekega ruskes^a generalnega poveljstva, 1 divizijski ^tab in 200 mož.
Makedonska fronta. Angleski od-đelki, ki so prodirali preko reke But-kove (ozemlie Strume) proti boigarskim pozicijam, so bili vrženi nszaj s proti-šunkom.
Italijanska fronta. Nlč novesa. — j. Lndendorff.__________
Pred   Itallftnsko   ofenzivo?
»Zuricher Tazesanzeigcrc izjavlja, da po-ticnijo zadn?! govori italijanskih državnikov pričetck italijanske ofenzive. Meina zapora ie imela gotovo namen, zakriti italijanske priprave za napad ali veliko prcmikanje čet med Italijo in Francijo.
rTALIJANSKO  LRADNO  POROCILO.
26. februaria. Na odsekti Posina-Astico Je izzvalo izređno gibanje čet na ne-katerih odsekih sovražnih jarkov učinkovit bobnajoči o«eni raSih baterii. Ob hribu Aso-lone *o alarmirale nale oatrulje sovra^nika to provzročile doljo neučinkovito artfljeri!-»ko protideJovanie. V Brenti Je na5 artilie-rffskl o^enf presenetil neko korakajočo kolono. Tmel« Je fzgrube in Je bila pri^iliena. tazkropiH se. Na ostali fronti Je bilo bojno delovanje preče) imerno.
Ascrticencf na zapadni frontL
Američko    irmidno     poro-
illo   25. februari t.    Ameriška T?atml!a
|# vdrla skupaj s francosko   patruljo   pod
^aacotJdfli povellniitvom 7 aoboto admiral
v odseku Ctiemin des Dam«t neka] sto Jar-dov v neraike crte, vjela 2 častnika in 20 mož ter vplenila eno strojno puško. V ame-rilkem frontnem odseku pri Toursu, kjer ie sovražnik ojačil svojo artiljerijo, je strelja-nje par dni sem zelo živahno.
Ententa kliče Japonsko na aoaoć. Pariz, 27. februarja. Vsi francoskl vladni listi pozivljajo Japonako, da nai po-§lje čete v Sibirijo in \Vilsona, da naj pusti Japonski prosto roko. Tuđi londonski »Daily Chroniclc* zahteva, da naj Japanska napade vzhodno Sibirijo. da na ta način prepreci, da bi po kapitulaciji Rusije Nemčija ogrožala ćelo vzhodno Sibirijo.
TLRKI   ZASEDLI   TRAPEZUNT.
Carigrad, 25. februarja. Turske čete so 24. februarja zasedle Trapezunt. Tuđi mesta Mamahatum, ki pa je po većini zgorelo, so se polastili. Trapezunt so bili Rusi zasedli dne 18. aprila 1916, Mahamatum pa dne 17. marca 1916.
»WOLFOVA« POMO2NA KRI2ARKA SE POTOPILA.
Kođanj. 26. februaria. (Koresp. urad.) Ritzanov urad poroca: ParniK »Igetz - Men-di« iz Bilbava je včeraj zvečer vzhodno od Skagenskega svetilniiia nasedel. Vodili so parnik nemški častniki z nemškim moštvom ter je bilo na parniku mnogo potnikov in posađke nekako tucata potopljenih ladij. Več ljudi je bilo že 8 mesecev na ladji t?r je preplulo Tihi in Atlantski ocean; 32 mož je bilo rešenih. Nemška posadka noče zapustiti ladje, enako tuđi španska posadka 40 mož. Dva reiilna čolna sta pripravliena. Na-ladji so imeli bolezen btriberi in škrtbut. Neki re?eni Danec pripoveduie, dn je nem-5ka pomožna križar! a »V\'olf« dne 2. juniia 1917 vplenila ameriški parnik »Vererupe«. ki je bil na poti iz Nove Želandije v San Fran-ciseo. Vplenjcr.ih in potopljenih je bilo t4 ladij, zadnja je bila norveška barka »Stor-grund*. V Tihem oceanu je »VVolf* potopil japonski poštni parnik »Hedetse Maru«, vre-den 60 milijonov kron. »fcetz Mendi«. kl Je star šcle štlri leta, ceniio na 6 mili'onov kron. Nemška pomožna križarka »Wolf« je bila panrk \i>leni!a pr?d 9 meseci In ga vodila 5eboj.
Ska^en, 2^ februarja. (Koresp. urad.) Kmalu do polnoči je bilo morje zelo vihar-no. Re?i!no moštvo ie bilo poklicano. Ob 2. je dal »Tgetz - .Mendi« signal, da hoče po-?ad<a na kopno Re^ilni čol^i $0 «e odoe-liali, vzeli vse ^pance in Vemce na krov ter jih odpel;aH k svetflnfku, kjer so )\h /dravnifko preiskali. Remene so ^^ravili v 5!:aT?n. Nemce bodo internirali, $pance pa poslali domov
Poi?tl?tm© vest?.
= Manifestacijski >hod za iugoslo-vansko deklaracijo sk^icuje Nnrodno-napredna stranka za nedeljo 10. t. :tl v Kamnik. Na shodu govori predsednik stranke deželni poslinec župan dr. Ivan T a v č a r.
= ManlfestacHski shod za Iugo-stovansko deklaracijo se vrii v nedeljo, 10. marca v Skofji Loki. Sklicujeta ga poslanca škofjeloškega okraia državni poslanez profesor Jare in deželni po-slanec dr. Triller. ki tuđi na shodu govorita o na§i narodni politiki. Shod se vrši ob 3. popoldne v dvorani Društ-venega doma.
= Minister Žolger tajni svemik. D u n a i. 27. februvarja. Cesar je po-đeli! ministrom drju vitezu 2 o 1 £ e r J u, drju Horbaczesrskemu in baronu Wies-nerju čast tajnih svetnikov.
= Eksce!enca Gross. Predsednik poslanske zbornice dr. Gustav Gross je dobil čast tajnega svetnika, ista čast je bila podeljena bivšemu predsedniku zbornice dr. Svlvestru.
= Demisija ministra Hoferja. Cesar ie sprcjel v nedelio ?:eneralmajoria H6-ferja v poslovilni avdijenci ter mu je iz-ročil red železne krone I. razreda.
= Jusos!ovanskl klub In prometne razmere na jugu, Z Dunaja nam poročajo: V Jugo'slovanskem klubu se je konstituiral poseben prometni odsek. Clsni tecra odseka so vitez Pogačnik, dr. Pogačnik. Spinjić, dr. Benkovič, dr. Vukotić in Fon. Odsek se ima posvetiti vsem vprašanjem, ki se tičejo orometa na jugu.
= Castna zadeva poslanca Pogač-nika. Včeraj se je vršila seja obojestran-skih zastopnikov v častni zadevi poslanca dna Pocačnika, ki je, kakor znano, očital poslancu dr. Schiirffu, da je »Druckeberger«. Me>to poslanca Ver-stovška, proti kateremu so Nemci dvig-nili velik krik, češ da ie v neki svoji častni aferi nekorektno postopaU je prevze! zastopstvo poslanca drja Po-gačnika poslanec dr. Pavnihar.
= Dsžslni poslanec !n profesor Jof!p Rcisncr ie naznanil predsedstvu Narodno - napredne stnnke, da o^laga svoje politične mandate. Profesor Peis-ner je član kranjske^a deželncga zbora in ljubljanskega obćinskega sveta.
=* Protestiramo. Cenzura nam ile včeraj pobrala iz uvodnika stavek, v katerem smo ožUosali. da je vlada pre-meženje Slovenske Matice Dorabila za nakup vojnega posojila. Cenzor je ta naš ugovor povsem svojevoljno in neupra-vičeno tolmačil kot omalovaževanje vojnega posojila in nas obdolžil, da s tem ogrožamo javni red. Proti takemu tolmačenju odločno protestiramo. Ugovor, da se glavnica društva ne sme smćtrati kot razpoložnina, ie nekaj tako po sebi nmevnega in upravićenega, da paČ ni treba izgubi jati besedt Cenzor nam naj povć. katero drugo kulturno ali gospodarsko društvo v AvstrUU recimo ncmško, je spremenilo svoje premoz«-nje (tuđi vrednost svoje his> n. pr.?) v zadolžnice vojnega posolila. Na5 ugovor torej ni bil naperien proti vojnemu po-sojiln, temveč proti načinu, kako se Je vojno posojilo zlorabilo, da se Matici napravio čim *ajveQt ttoancttiiiw <•-
tave. To je vlada po preklicu razpusta sama   priznala.
= Minlatra za prthraao ne bo v«č.
Cesar je ime no val dvornega svetnika Ludvika Paula za predsednika prehra-njevalnega urađa, ki ne bo več imel samostojnega delokroga, temveč bo podrejen kot posebna sekcija ministr-skemu predsedništvu. V rnak protesta proti tej rešitvi sta poslanca dr. Freiss-ler in dr. Renner, ki sta bila dosedaj v direktoriju prehranjevalnega urada, od-stopila.
= Osmo vojno posojilo. Kakor poročajo z Dunaja, bo osmo vojno posojilo razpisano najbrž v maju.
= Ko'eg'J cenzorjev Vo'nokredlt-nesa zavoda za Gcrlsko - CJradisčan-sko. Za vsako po vojni prizadetih dežel, za katere je ustanovljen Vojnokreditni zavod, bo posloval posebni kolegij cen-ZGrjev, katere imenuje tinančno mini-vojnega ozemlja pnhajaio^e prošnje zn kredit in jih bo dostavlja! ravnateljstvu zavoda. V vsakem ko^Tiiu ie pet cenzorjev, katere imenniejo fin.ično mini-strstvo za dobo treh let, in po en taj-r:1; s pravnimi študiiaini. G^ri'ko-Gra-diščanska je po dobrih dveh tretjinah 5k»ver.ska debela, ostili Jel je furlan-ski. Nad b0- oškodovanccv po vojni je slovenske narodnosti. Seđaj r-a ćuj-mo, kaj se je zgodilo! Poroča se nam, da so imenovani v kolegij cenzorjev za Goriško - Gradišćansko trije Italij ini in d v a Slovenca. To utegne imeti tuđi posledico glede oddaje tafni§ke službe, lako bi dobili v ta kolegij 2 Slovenca in 4 Italijan*. Italijanska ve-čina v kolegiju cenzorjev bi odločevala o kredit ih za go-riske Slovence, po vojni tako hu-do prizadete, končno odločbo pa bi izrekalo ravnateljstvo zavoda, ki je v nemških rokah. Kaj bos* pa dobil ti severni goriški slovenski kmet iz ita-lijansko - nemških rok, kaj smeš priča-kovati od ljudi, katerim si »Ščavo« in *Windischer«? Netaslišano, neverjet-no! Skrajno ogorčenie mora vzbuditi to, ako je res, v vsaki slovenski duši, kajti obnova Goriške ie na^a občeslovenska stvar in stojimo na stališču, da mes-ta pri vojnokreditnem zavodu so naša ob-čenarodna zadeva. Pravijo, Ja sta pred-log za imenovanje stavila upravna svetnika za Goriško - Gradišćansko conte Prandi in Slovenec Jakončič. Le tega poslednjega dolžnost je, da stvar popolnoma oojasni. Preveč smo prizanesliivi, ali ker vidimo, da nam pomanjkanje javne debate le škodi, bodo morali pasti vsi oziri. Po namenih Itali-janov in Nemcev se naša Goriška ne bo obnavliala!
= Pridtga nemštam poslanccm. Včeraj popoldne ravno v trenotku, ko je predsednik zaključil seio poštanske zbornice, se je zgodil v dvorani inte-santen incident Z galerije se je namreč oRlasil neki nadporočnik ter je zaklical v dvorano: »Gospodje, ali srne v ljudski zbornici priti tuđi vojak do bes^de?« Poslanci so klicali na^aj: »Le govorite!« Nadporočnik je nadaljeval: >Sem Ne-mec in se borim že tri leta v nekem srbo-hrvatskem polku. Ponosen sem na svoj nemški narod, navdaja pa me skrb za njega bodočnost. Spoznal sem, da ima srbsko - hrvatsko pleme najsijaj-nejše lastnosti. Žalosti me, da moj narod proti srbo - hrvatskemu narodu tako postopa. Treba bi bilo, da se s Srbi in Hrvati (klici v dvorani: in Slovenci), ki so danes najbolj zatirani, ravna povsem drugače. Skrajni čas je, £ospodje, da začnete realno misliti. Ne psujte, temveč pričnite, ako ste res voditelji naioda, z realno politiko.« (Živahno odobravanje v zbornici in na salerijah. SJovanski poslanci kličeja svojim nem-škim tovarišem: »Dobro Vam ie pove-ča\ in hudo Vas ie obsodil.«) Med tem je prišel na galerijo načelnik zbornične pisarne dvorni svetnik Kupka, ki je spravil nadporočnika iz dvorane. Nadporočnik se piše Edvard Wenzel, je po pokliču trgovec in služi pri 22. (dalma-tin^kem) nešpolku.
=    Germanska    pesem.   Posl. dr. Matko L a g i n j a je prečital v svojem govoru pri proračunski debati v parlamentu to - le pesem: »Germanen-Tag — Germanen-Nacht?! Was wird am Himmel dammern?! . . . Der alte Donar ist envacht Und wil!  scin VVeltreich hSmmern! ! Germanen-Tag!  Und Slaven-Nacht! Und Frankreich Tod fur immer! All-Deutschlands gold'ne Sonnenpracht Gluht auf im ersten Sc!iimmer! Mit Adlersflugeln strahlt voran Ein Kaiser stahlumflossen, Und hirrter ihm ist Mann fur Mann Ein Held aus Erz gegossen! . . . Milionen Schwerter blitzen auf! Es donnern die Kanonen! Wie BlOcher stfirmt und Bismarck
d'raut.
Ihr brausenden Schwadronen!« »Schon einmal eine V51kersch!acht Hat unser Volk gesehlacren. Nun soli aas ew'rer Volkernacht Der deutsche Himmel tagen! Die Erde bebt? Der Himmel kracht! Das Meer treibt Wrack und
Trfiinmer! . . .
Ocrmanen-Tag — Und Slaven-Nacht! Und Frankreicn Tod tur imrner!c
Lagif^a ie doda! nato v slovenskem jeziku: »Čestitam vsem tištim, ki slede š vMHi D^ocradMk caattttuB vnd uSOOm
ki so našemu prebivalstvu tam doli od Triglava do Drine tekom te usodepolne vojne dali vzgojo, kakršne bi morda ne dala stoletja rednega življenja! Država, ki se je tako pregrešila na našem narodu, naj ta živi kjerkoli; država, ki noče čuti in videti naših tožb, naših tru-dov, našega trpljenja in naših žrtev: taka država ne zaslužuje na predlog, naj bi jej dovolili državne potrebščine, »da« z naše strani! (Živahna pohvala.)«
= KrUična sJtuac'ia na Ograkcm, Z Budimpešte poročajo: Miiiistrskemu predsedniku Vekerleju se ni posrećilo pridobiti večine za voiilno reformo, o krueri redaj raspravlja volilni odsek dr-žavnesca zbora. Pri prvem načelncin glasovanju se bo pokazalo, da je većina na Tiszovi strani in s tem bo usoda We-^:c^tejevcga kabineta najbrž zapeča-tena.
= Posr^b po£lacca Jullja Lea se je vrSil v nedcijo v Krakovu z velikimi svečanostmi. Kot zastopnik Jugoslovan-skega kluba se ie udeležil pogreba po-slnncc dr. Vukotič, ki je pred inestno IiiSo ob krsti rcko;'nefra tuđi ^ovoril. Poslanec Vukotič je povdarj-il: Izguba, ki je zadola poljski narod, je tem bolest-ncj?a ker je prišla v času narodnesa trpljenja. lu.croslovani čutijo in razume-jo bolečine poljske^a naroda, vidiio ž njim, kai mu grozi in delijo njegove skrbi. Istočasno pa vemo, da navzlic vsemu nič ne more poljskega naroda zlomiti in npogniti njegove volje. Narod poljski nikdar ne bo izgubil vere v svojo bodočnost in je ne more izgubiti. Jutroslovanski narod, ki enako kakor poljski, hrepeni po ujedinjenju in svobo-di, hoče biti zvest zaveznik severnega brata. — Vukotičev govor je napravil na vse navzoče poljske politike in na množico globok utis.
= Jok v itatijanski poslanski zbornici. »Popolo d' Italia« poroča, da je pred glasovanjem zaunnice vlade imel ministrski predsednik Orlando govor, v katerem je slikal »trpljenje in apanje« prebivalstva na ozemlju, katero je za-sede! sovražnik, in pri tem ihtel, končno, ko ni mogel več govoriti, je vsklik-nil s slabotnim glasom: Evviva V Italia! Mnogo poslancev je pričelo jokati, ministri $0 objemali predsednika Orlanda. Bisolatti je zaklical: živela fronta! Z oficirske tribune so se čuli glasovi: 2i-vela Italija! Mi hočemo zmagati!
= Srbska skupščlna. Dne 26. t. m. se je na Krtu sestala srbska skupšeina. Predsednik Nikolić in prvi podpredsed-nik Lazarević sta odstopila. Skupščino je ctvoril drugi podpredsednik Brači-nac, ki je v otvoritvenem govoru po-zdravll srbsko armado ter zaveznike. Skupščina ie sprejela zakon, ki razve-ljavlja vse razlastitve, prodaje posestev ter prepiše hipotek, iz\TŠene v Srbiji tekom sovražne okupacije, ter ie raz-pravljala o zakonu glede podpore za prebivalstvo v zasedenih srbskih pokra-jinah.
= Kako dolgo bo trajal vojna? An-gleški finančni minister Bonar Law je govoreč o novem vojnem posojilu, iz-javil, da mu je popolnoma jasno, da vojne še ne bo kmalu konec. Vsaka vlada, ki bi nadaljevala vojno !e za eno uro, knkor je neobhodno potrebno za dosego ciliev, bi storila zločin. Se večji zločin pa bi bil, če bi Angliji vpadel pogam ali Če bi se ne trudila doseči zmago.
Za feMo in u poito Jugo-\\m\\w Mi
Starešinstvo občine Brezinj, zbrano v seji dne 18. februvarja t. 1„ se z navdušenjem pridružuje majniški deklaraciji Jugoslovanskega kluba ter izreka istemu popolno zaupanje, prosec ga, da zastavi vse svoje moči v dosego te opravičene naše zahteve. — 2u-panstvo Breginj, dne 24. febr:r.:\rja 1918. — A n z i 1.
Slovensko ženstvo za deklaracijo.
1^05 z^*edn?h delavk ljubljanske tobacnetovarne sez vsem srcem pridružuje oporoki dr. Kreka in toplo pozdravlja »Jugoslov. klub« in njegove poslanec
Podpisano županstvo je poslalo že meseca januvarja izjavo kobari-ških deklet in žena za majsko deklaracijo načelniku Jugoslovanskega sJuba dr. Korošcu na Dunaj. Ker pa so vse i2jave vedno objavljene, prosi podpisano županstvo, da bi tuđi to izjavo objavili. Izjavo ie podpisalo 313 deklet* in žena. — Občinski  urad  trga Ko-
b a r i đ, dne 25. februvarja 1913------Fr.
M i k 1 a v č i Č, župan.
Dopis iz Celja.
(Ođ naftega poroCevalca.)
Celje, 26. februarja.
C11ryJu teče voda v grlo. Pobrati Je dal že skoro vso živino in vso krmo. Odkod naj kmetje jemljejo gnoj, da bodo lahko dosegli dobre uspehe pri pridel-Idh, to je Claryju seveda ravnotako uganka kot nam. Tudt mu je menda aganka, odkod bo Jemal n»lcko za prebivalstvo po mestih, to se pravi, ra deco, ker za odrasle mleka že dol ko časa ni več. Uganka mu je tuđi, odkod bodo vzdi kmtti« voreino Uvino n i
obdelovanje zemlje. O vsem tem grof Clary ne prcmiiljuje ter mirno rekvirira naprej. Sedaj pa je 2,a jutri 21. t. ni. brzojavno po-klica! zastopnike vseh gospodarsKih orga-nizacij dezele na posvetovanje o vprašanju» koiiivo živine in krme se mora neobhodno še obdržati, oziroma koliko se Še sme izročiti rekvizicijskim organom. Če bodo zastopniki gaspodarskin organizacij govorili odkrito in pošteno, bodo morali Glarvju odločno v obraz zabrusiti trdo resnico, da je že izko^ pal grob naši živinoreji, ki se desetletja ve4 ne bo mogla dvigniti na prejšnjo visino. Kdor privoli še v nadaljne rekvizicije pri nas na slovenskem Stajerskem, se mu lahko v obraz zaluca cei tek, da namenoma hoče osiromašiti in potisniti v bedo naše ljudstvo se bolj kot ie že. Hadovedni smo, ali bodo zastopniki gospodarskih or^anizacij sankci-joniraii Claryievo krvosestvo.
Južna železnica — v nenw skonacljonal. političnem vozu, Da so bili v upravni svet južne železnice te dni izvoljeni nemški alpski poslanci Dober-1112, Krah in Pantz, ste že poročali. Za nas, ki poznamo razmere pri Južni železnicu ki veino, da je Južna železnica že dozdaj bila v odlični meri eksponent nemškonacijonalne politike, ni bila ta izvolitev nikako piesene-ćciije. Kvečjeniu nas je prepričala, da bo to odslej v še večji meri in da borno morali razmeram pri njei odslej posvečati še več pozornosti. Zanimivo pa je, kar pisejo k temu češki »Narodni Listv«: »Poslanci Dober-nig, Krait in Pantz so bili izvoljeni v upravni svet južne železnice, ki teče z velikim de~ lom prog po slovenski zemlji. V interpelaciji Jusoslovanskesa kluba v državnem zboru in iz dnevne kronike slovenskih in hrvaških listov je splošno znano, da je Južna železnica bojni eksponent germanizacij-ske politike in da do skrajnosti izvaja po-nemčsvalno delo na slovanskem jugu. Ali gotovo je bilo dozdajno ponemčujoče delo južne železnice še slabo, kajti le tako je mo-goče razlagati izvolitev voditeljev štajerskih in koroških Nemcev v upravni svet. Da bi o tem nihče ne dvoir.il, je poskrbel posl. Dobernig v nastopnem govoru po izvolitvi. Proglasil je, da ima izvolitev aktivnih poli-tikov v upravni svet Južne železnice namen gojiti ozki stik železnice z alpskim (=nemškim) prebivalstvom. Kaj pomenl -ožji stik« železnice z nemštvom, ni treba razmotrivati. Samo da bo danes germaniza-cijsko delo Južne železnice, katere gospodarska stran že delj čas vzbuja najresnejse pomisleke, naletelo na neupogljivo voljo Slovencev, braniti svoje pravice in svojo zemljoc.
Iz mesta. Z ozirom na silni nara-stek mesnih cen so zadnji čas tuđi po go-stilnah cene za mesne jedi izvanredno po* skočile. Golaž, ki je dozdaj stal po 1 K 80 v, stane sedaj že 2 K 80 v. Tuđi cene vina po gostilnah so take, da si ga mali uradnik ne more več privoščiti. — Na krompir še vedno zastonj čakamo in borno menda dc — jeseni. Fižola že ćelo leto nismo videli. — »Matija, ki led razbija«, je letos svojo na-logo v polni meri lzpoinil, zakaj po hudl zimi, ki je pritisnila po pustu, je zdaj od 24 t m. naprej zopet prijetno, toplo vreme.
Umri je dne 24. t. m. ob 2. uri ponoći nenadoma g. Maks B e r 1 i s z, posestnik, trgovec in poštar v Žetalah pri Rogatcu. Bil je predsednik,tamošnje posojilnice, občinski odbornik ter Član okrajnega zastopa, eden najuglednej5ih in najbolj spoštovanih mož v cei em okraju. S pridnostjo si je pridobfi lepo premoženje, s prijaznostjo, s katero ja vsakemu šel z nasveti na roko, pa spošto-vanje pri ljudstvu. Kot zavednega narodnjaka, ga je narodna stranka pri deželnozbor-skih volitvah 1. 1909 kandidirala v deželni zbor v volilnem okraju Smarje—Rogatec Združil je naše veliko število glasov, znamenje, kako ga je čislalo za vedno ljudstvo. Blag mu spomin!
Glose k občnemu zboru mo-ške podružnice CMD v Celju. Velezanimive so bile na občnem zboru od blagajnika g. VVutta podane Številke članov podružnice, katerih je bilo vsako leto na pa-pirju trikrat toliko nego jih je plaćalo. Je to žalostno znamenje za indolenco marsikate-rega celjskega Slovenca. Vendar pustimo rekrimiranje in izrazimo trdno nado, da bo tekom letošnjega leta pristopilo in tuđi pla-čalo članarino vsaj 150 Celjanov. — Spo-minjam se, s kako požrtvovalnostjo Je naš nepozabni dr. Janko Sernec zbiral med ta-rckisti prispevke za »Obrambni kamen« in kak ponos ga je vedno navdajal, ko je mogel zopet poslati 200 K kot nov kamen. Se-da] že leta sem ne čujemo 0 kakih zbirkah tarokistov nič več, dasi bi se brezdvomno dalo po dr. Sernečevem načinu nabrati lepe zneske. Hvaležno narodno delo bi bilo, ko bi eden Izmed tarokistov v Narodnem domu prevzel tozadevno dedščino vrlega pokof* nika naši družbi v korist.
Skandal v Gradca zavzema vedno večje dimenzije. Dne 23. t m. je v seji občinskega gospodarskega sveta podžupan Ausobsky (socijalist) podal «en-začna razkritja: v c. kr. nadzorovalnem uradu za živila je izvedel, da sta pri seji mestnega prehranjevalnega tirada dne 14. t m. dva mestna uradnika, vižjl svetnik Spohn in ravnatelj Angel prekajevalcem priporo-ročala, naj plačajo prostovoljno 20.000 K globe, in s tem da se bo zadeva slede onih 40 vagonov prekajenega mesa, katero so sleparskim potom prodali v Trst in Reko, spravila s sveta. Ausobsky je izjavil, da odloži mesto poročevalca v gospodarskem svetu. 2upan Fizia Je izjavil, da mu o vsem tem nič ni znano, In če mestni uradniki misli jo, da bodo take važne zadeve reševali preko njegove glave, bodo videli, da se mo-tijo. On si takih stvari ne bo pustil dooastl in bo napravil red, ali pa — odstopil. Proti obema uradnikoma Je uvedena disciDlinarna preiskava, ki bo še ta teden končana. — Govori se, da je vložena proti nadaljnlm 12 prekajevalcem ovadba zaradi enaklh slepar-stev. — Vest, da je društvo grašidh preka-ievalcev na zborovanju sklenllo plačatl roH navedenih 20.000 K globe, se ne potrjuje, ker se prekajevalci, ki pri sleparijah nišo bili ud^leženi, odločno branijo, za druge pose-gati v svoje žepe.
Umrla je v Laporju pri Slov. Bistrici dne 24. t m. gospa Frančiška L a h, nadnčiteljeva soproga, stara 55 let. — V Celju je sinoči 25. t m. umri sodni višjl ofl-cijal g. Jakob Mcsarcc. Bolehaf je že 2 meseca, baie na raku v jjrlu. Pokojnik Je bil rojen Slovenac, rodbino i>a vzgojil ▼ nemškem dnhu Osebno je bil mirnega, ti-hega značaja.
f wio'a;ie ™ nfi u\\\\Mt
JftvAifnninnrn'il  ^rispevki na nas'ov dr.
"?2Pfl ODlB*    Viktt>rSu§nik, Ljubljana
a * Tt.i               Dalaialinova ul., plMma 1 ^mot* lriliera,
49• itev.                                                                                                    .SLOVENSKI NAROD*, dne 28. februarji 1915.                                                                                                  stran a.
Vesti iz iriionHI toi.    I
Zupanstvo Vrtojba, sedaj na Verdu j ft 105 pri Vrhniki, opozarja svoje ob- j činarje, da mu ne pošiljajo ekspresnih j pišem, kajti za vsako tako pismo  ima zupanstvo 1 K 20 vin. stroškov. Niitar ne se siliti domov s celimi družinami, ker v Vrtojbah ni bivališć in ni živeža. Delazmožne osebe naj se vrnejo, ali za prvo silo treba, da si prinesejo živeža s se boj, Bukovčani, ki imajo svoja stanovanja dobra, se lahko vrnejo, seveda živeža si treba preskrbeti.   Kdor hoće domov, mora imeti dovoljenje svojega Županstva in glavarstva.
Zupanstvo občine Avče 5e preseli začetkom marca domov. Dopise je nasloviti: 2upanstvo Avće, po^ta Sv. Lu-cija. Ekspresnih pišem ne pošiljeti. Župan Karei Kovači^ poroća j;lede vrnit-ve: Na merodajnem mestu sem poizve-dei, da za sedaj vrnitev v Avčc ni do-voljena. Skrbelo pa se bode, aa se to vprašanje čim prej uredi. ApruvizacijC pa ni še nobene. Kdor še ni napravil popisa škode na premićninah, naj stori to čim prej. Mnogi ne vedo, kako ie v Av-čah, da ni niti ene niše, ki bi se daia x malim delam urediti za stanovanja. Većina hiš sploh ni za popravo. Muni- ! čije leži še polno okoli.
Veiiko Frekovo slavje v Trstu. V Trstu prirede dne 10. marca 191S veliko proslavo Krekove^a spomina. Kcr bi za to proslavo »Narodni dom« ne zado-Ščal, se bo vršiJo slavie v gledališeu »Fenice?.
Vojaškobolniška strežnica pred §odnijo v Trstu. Radi tatvine skoro 300.000 kron v vojaški bolnišnici v Ro-colu, o kateri smo svoj Čas poročali. so se vršile hišne preiskave pri vojakih in tuđi pri bolniških strežnicah. Ob tej pri-liki je videl poveljnik bolnišnice dr. \1. ManoŠek v sobi 301etne strežnice Linč Vetter iz Prtisije, 7 ode], 3 riuhe, 12 bri- i salk in 10 termometrov, ene operacij- j ske škarje in drugo, radi česar je Lino I Vetter ovadil, Češ\ da je to nkradla. Mesec dni je bila postrežnica v zaporu. Pri raspravi je povećala, da je drugi dan po preiskavi imela oditi v Videm in je oni dan spravljala skupaj svoje reci. On€ reci, razven termometrov, je Imela še oddati upravi v Rocolu. Glede termometrov pravi, da jih je potrebo-vala toliko, da se more hitrejše zmeriti mrzlica številnim dohajajočim bolni-kom. Sodni dvor jo je oprostil obtožbe. Strežnfea je bridko jokala.
Smrt med begunci. Na Brezu pri Borovnici je umrla 771etna Marija K r-ševan, posestnica z Gradišća v rcn-Ški občini. Za n]o žahijejo hči in sinodi, kl se nahajajo v vojni. Pokopali so jo danes.
Ovaden Je bil Mihad Furlan, mizar iz Pevme pri Gorici, ki stanuje v Ljubljani, Ccrkvena ulica, da ima v svojem stanovanju reci, ki bi ne bile njegova last. Policija je preiskala njegovo stanovanje, zaplenila nekatere reci in Fur-lan Je bil izprašan, kje je dobi! vse to. Ko je dokazah da je vse pošteno kupljeno, so mu vrnili na sodniji in policiji odvzete reci.
Izgubll se Je 221 etm nekoliko sla-boumni Josip Ćeperli iz Števeriana v Brdih. Govori težko. OdšeI je iz Dra-velj pri Ljubljani pretekli teden skozi Notranisko proti Gorici, pa *:a ni ne v Gorici, ne v Steverjanu. Kdor bi kaj vedel o niem. naj snoroči nesrecni materi Jo«tD!nI Čeperli v Dravljah št. 36 pri Ljubljani.
Dnevne vesti.
—  Ljubljansko   slovensko   ženstvo prav mimo onozariam   na   predavanje gospodične  Minke  Skabernetove,  ki   se vrsi v petek 1. marca ob   Hl. uri   zve-?er v fizikalni dvorani f. kr. nčitelii«ča na Rcsifevi cesti. Gdč. Skabernctova bo poroeala o nalosrah in o    nacrtu    trite-denskeera tečajja sa Driučitpv brania in pisanja do Braillovi metodi    za   f>lepc© in o nrireditvi slovenske knjižnice za oslepele.    Gđč. Skabernetova, ki te nedavno  obiskala  naže  dra^e    slovenske alepee  ▼  ffraSkem   Odilienheimn.   se   je požrtvoralno odložila, da vodi poseban tečaj, ki se bo pričel 4. marca in bo rra-ial 3  tedne.  Mnosro  pretresli ivin  po roči I smo ie čitali o živlieniti onih dragih sinov slovenskftca    naroda,    ki iih    je vojna poznala v strasno temo o?ler>elo^ eti. Mnosra izmed    nas i© že nad   njinii zaplakala.    Toda naže    sočut;e lim   ne pomajia, ako se ne pokaže v   deianjih. Slovenski slepci hrepeniio.    da bi    jira kdo odprl zopet dok led v svet.    To   ie mogoče Ie. ako Jim napravimo pristop-no slovensko kniisro, ako iim omosroči-mo, da so bodo v svoiem hnđem trt)ljenju nas lajali na lepih mislih naših pes« nikov in pisateljev. Slovenci nimamo 5e knjižnice za slepce.    Naša dolžnost    Je, da pomairamo pri seetavi take knjižnice. G^'. Skabernetora nas kliče na de-lo. Nai bi se odzvalo temu plemenitemu klicu čim naiveč ljnblianskih ffospe in KospodiČen ter posvetilo nekaj svoleara proste^a časa slovenskim oslepelim vo-1akom.  Ke  morem  si   predstavljati  lep~ ^eea in z&elužnejsecra dela, k&kor ie to. na« katero nas pozivlja ed^. Skabernetova, — Frania dr. TavjSarieta,
—   Odlikovanje   pri   17.   peSpoIlni. 2a hrabro obnašanie pred sovražnikom so odlikovani    s    srebrno    hrabro«=tno svetinjo  II. razreda:    narednika Ciril Haner in Josip Moćnik, četovodji Ivan Androna in Jakob KorenČan. desetnik! Josip Adamič. Fran Kržič, Peter &vaj|-rer in Tvan Zonta. Fran   Radi.    Fran Stare, Dominik  JavorSek. Alojn'i  Jnr-kovič. Pavel    Kokalj,    Stefan    Konac, Rtanko Vodišek. Mafija Zabukovič. Ku-dolf Peterlin. Jurii Lipovšek. Karl Zu-pančič, poddesetniki Jo«io Lindič, Ivan Koro^ec,  Av«mst Bernik.  Jakob    Koz-jek. Jernei Novak. Anton Tavčar. Ciril Župan. peŠei Fran    Jelovcan.    Nikolai MaruSič, Alojfjii    Cirar.    Jurll    Drolcv Aloizij Kovačič,  Avsrast Marolt,  AioJ-tfj ^onikvmc, Jodp AluA^ VU|«b Am-
|broii& Marttn Banovič, Josip Berdavm, Fran Đer^ant, Fran Biejak, Ivan Blat-nik, Jakob Bre^ar. Ismac Brezo var. Mi* , hael Bricelj Peter Bur^ar, Josip Cvel-j bar, Pavel Cerne, Karl Debenjak, Ivan ! Deiak, Fran Galin, Alojzij Germ, Peter i Jerie, Aleksander Kemperle, Jakob Klemane, Josip Kond^, Josip KoroSec, Josip Kos, Ivan Kotar. Martin Kožar. Lovrp LuAinax Dimo Mihajhovič, Sime Miletič, Fran Mer£e. Ivan Mulei. Fran Pančtir, Anton Perme, Fran Penna, Anton Pirs, Martin Regamundel, Anton Fozman, Jakob Ruparćič. Liubo Savič, Ferdinand Saks, Matei Šneider, Lovro Selak, Peter Snedie, Ivan Somrak, Jisip fitirn, Josip Strah, Karl SusteršJ?. Ivan Terlep, Rudolf Tom^ic, i van Idnvić, Jakob Umk, Mihaei V'erbič. Ivan Volt Ivan Zaleiel. Josin Zaiiner. Ludvik Za-vašnik in Damiian Želi
—  Za prapon«čaka ie bil imenovan kadet težke^a havbičnesra    polka    Teo V o d u š e k .  sin  trboveliskeea  župana ravnatelja G. \ odu^ka.
—   Peta žtevilka    >-Domovine«    iz-;ii3 iutri    s    prav    zaniraivo    vsebino. i vodnik seoveri o temeliih Jus:oslovaii--ke demokratske stranke.    Na  druarem li^esiu   prinaša    iĐomovina«     odlomek prvesra  o-nu.ka  organizaciiskeea   reda J. D. S. Ze-o zf.nimiv in poučen je co-:podaxski  članek  >iz  zgodo vine  papirnoga ćenaT-ia< ter članek >Pozakonitev pi*ccizakonskih oirok<.  Podlistek bivšega rub'.i:mr':rara župani Irana Hribar-ja >iz b!>oirinov na    polrailulo    dobo« je po3net 16 čeJkem izvirniku. >Domo-vinac ima v tej stevilki razven tega ze-lo veiiko drobnih političnih, gospodarskih in teđenskifi vesti.
—   Nezaslišno   izzivan^e.     Poročajo n^m: Snoči  ie scdela v restavraciii  pri »Novem  sveLuc   veoja  slovenska  družba. V isti sobi je bilo tuđi omizie nem-ških riTiliftov. V restavraciii igraio rigani. Nemško omizie ie nalaze naročilo cimanom igrati >Warht am Rheinc, kar je povzroćilo  med    slovenskimi     eo.^ii uprcvičeno  orror^en.ie.  Nemci,  med  ka-t eri mi  se  ie  nafboli     sirokoustil     mlad fant, ki    hodi po    Liabliani    enkrat    v kratkih irhastih hlačah. drusrič zonet v vo.iaški uniformi, in v katerih družbi se je nahaial tuđi pomor-riik pu^karia Kai-serja,   so   pričeli   obkladati   Slovence   z raznimi priimki in psovkami in 50 zba-đali cipRne. ela so še enkrat morali za-isrrrti >Warht am Rhein«. Prenir ie portal vedno hniši in prišlo bi bilo do pre-^epa,  ako bi  slovenski  gosue v nara-v-nost pretirani mirol.iu'Hnosti ne bili za-pn^tili  slovensko  go?tilno,  v kateri  je dovolieno  igrati   vsenem^k©  pesmi.  ter se podali domov.    Pa niti ta   miroliub-nost ni ukrotila vsenemškihprovokater-iev, ki so Slovencem sledili na ulici ter jih tam d^iansko napađli. Nečuveno je. da se ^Tcejo v LjuMjaii vršiti Tiekazno-
vano take ne«ramr.e tsrovokafije.
—  Po$tni   pakerni   promet  nstnv-I.ien. Gra^ki  listi  poročaio:   Pošrni uradi  do  nadaljne  odredbe ne  smelo «pre-jemati postnih paketov, izvz^Tr^ki nuj-ne pakeie. vojnopoštne pakete in poši-ljatve drož.
—   Omeiifev Selezniškeera prometa. Graski listi in po njih >Laibacher Zei-hinsc«  noročajo,  da bo  traiai«  omejitev železniškega prometa osem dni. Mi smo javili to že voerai, pa smo    oili    zaple-njeni.
—  Zama^ki o pripafTnikih priđob-nin*ke£a davka za lete 1917 50 v   eks-peditn mesrnecra m*rristrata CMestni trg st. 27. III. nadstropje) od 1. do vštetega 14. marea  I91S    v    nivadnih    uradnih urah javnosti na oe'ed.
—  Inf ormari i© pri trrov«ki in obrt-niški ebornici. Intercsentje debe pri tr-govski in obrtniski  zbornici  v Liublia-ni   poiaenila:   o  oerr.skem   asakoDU   zado-rajočem davek od pridelovanja vina ter 0 dok>čbah, najvažneiših  za avstrijske vinotržee;  o vinski    kupčiji  na    3ved-«kem  in  o   izvozu  vina  iz  Avstrije  na Švedsko: o ureditvi izvoza    obleke    in čevljev y zajedeno ozemlje: o obnovit-vi trgovinskih zvez z Rusijo; o ureditvi uvoza v Rigo, o usuehu tekme, raz-pisane po nemšketn deželnem uradu za pospeševanje obrta v Brnu za sredstva v prihrsniiev premoga: o >npmški rsz-stavi  vlakninc   (>Deutsche   Faseratoff-Ausstellung«") v Berlinu, ki se svoi čas namerava prenestl rudi na Dunai in ki ji je namen, predočiti pridobivanjs    in plemenitenie  domaćih  vlaknin   (stanič-nine, konoplje, lanu.    koprive itd 1    in tehnične  pridobitve   za  niih  pr^delova-nje ter vzbuditi in    zvišati     zanimanie prebivalstva xa pridelovanie in mnoco-stransko porabo teh vlaknin. Informacije je Ie pri krajših poroci Iih moči dati rudi pismeno.
—   Društvo  slovenskih  proi^orjev v Ljnbliani viju dno vabi svoje člane k sestanku. ki bo v so b o to . t. j. 2. sup-ca t  L ob 8.  uri   zvečer v restavraciji >pri    Miknžn«     (Kolodvorska      ulir«). Predmet: poročilo o    zadniem    občnem zboru >Državne  Zvezec na Dunajn    z dne 2. svečana, t. 1.
—  Uradništvo »Liobljanske kredH-ne banke« naproša naR  d* priobeimo. z ozirom  na  notico  v  >Slovencuc   z  dne 26. t. m.    pod    naslovom    >Liublian^ka kreditna banka in drasriniska doklada<. da navedeni podntki ni.co to fini    in    ne odgovariajo resnici.    V ostalern pa    «»e nradništvo    proti   takim    neosnovanim vestern   od   strani   nepoklicanih  fakfor-jev odi o^-no za varu je.
—  Obrtnik! vseh strok trpe že   sedaj vsled  pomanjkania delavskih  močf, to nomanikanje    bo še    ob^utneiše    po sklepu miru   ki bo prinesel nepregledno množino novih naročil in dela. Nad vse važno ie zato. da pkrbe že obrtnik! sedaj sa delavske moći in potrebni na-rašiai.    Dočim, kakor se te    ftimdalje bolj izkrznje, vajencev ne bo    mogoce dobiti rl#voli iz šolskega narašcaia, ob-etoja na    drugi    strani    priložnost    in skupna človeška dolžnost,    da se    pri-tecmejo rlasti invalidi    v obrtno    delo, kakor so ara ravno po svoji poškođbi še v nezmanišani meri  zmožni.    Invalidi, ki se hočeio izučiti kakega obrta bodo gotovo hitro dosegli svoje učne name-ne in se nudi   mojstrom   zlasti   seda] ugodna prilika, da iih vzameio   v   uk, ker bo pristojne oblasti uredile sađevo tako. da zamore invalid stopiti v obrtni nk in ga ves čas pouka vzdržuie vo-jaška uprava,  oziroma Dfzelnn komisija za vračajoče se invalide. ZTasti ie za to dana prilika v vseh  krajih.  kjer se nahajajo vojnik© rosadke. ali bolnice, ker »amorpio dobivati invalidi tam vso oskrbo.    Zavod    za   pospeievanje otetf t I4ubUaoi |«   pj»vwl   aaloffo 1
posredovati invalidom oćna meeta, ka-kor urediti vsa druga vpraAanja v «ve-ai s pravilno Uucitviio. Obrtni moistri vseh strok. ki žele preleti kakega invalida v svojo delavnico kot vajenca naj zato sporočajo svoje želje pismeno al ustmeno Zavodu za pospeševanie obrti v Liubliani, Dunaiska cesta st 22.
—  TrmDsmisiiska leraena ii wsb\* sa obrtnike in poliedelska obrate se zamore kupiti samo na podlajri dobavne-ga dovoijenia   od   Družbo za   dobavo uan.,a na Dtinaju. Za obrtne obrate mora potrebo potrditi pristojni obrtni nadzornik, za poliedelske zupanstvo ali pa c kr. okraino feiavarstvn.    Obrmiki.  kl rc3 nuino rabijo jermenj«, nai sporome >Z.a\ouu za uuspeševanie obrti v Ljubljani. Dunojska resta 22< natančno dol-Itno in sir javo potrebneera iermena, naslov in popis    obrata, za    katerpga    se jermen rabi ter event. ime tvrdke,   pri kateri   nai   se   jermeu   kupi,   nakar   bo ukrenil  zavod  sam nadaljne korake za nabavno  duvoljenje.   Dobi  se  pa  Ie  za ze'o nuine ouraie slasti take, ki delajo v javne a ali voic: :^rn inir t» v1
—  Prefrigan scolmt.    Dne 26   t. m. je prišel v kavarno >ivaslno< neki nad-poroč-nik  ter  je   ponuiii)  markeriu   2"»0 škatelj   egipovskih  cigaret.   Marker  je bil  pripravljen  skleniti   kuočiio.    Nad-poroćnik ie prisel    drugi dan zopet in povedal.  da  inaa cigarete    shranjene v neki hiši na Bregu. Po kratkem baran-tanja je marker    plačal   nadporočniku 1G<3O K ter se je na to v fijaker ja odpe-Ijal na Brog po    cigarete.    Tam je bil zaboj  za njega  že  pripravljen.  Marker ga je epravil domov. Ko pa gn Je odprL ni bilo v zaboju ni^ drugega, kskor neka j drv in slame. Nadporočnik je aeve-da izirinil
—  Ođdaia tobafne trafike v Selen-bnrrovi ulici.    Razuisana ie oddaja to-baćn© trafike v Selenburgovi    ulici     v Ljubljani. Ponudbe do 26. marca t. L na finnnrno ravnateljstvo v Liubljani. Tn-validi in vdove in sirote v voini pad Iih ali umrlih vojakov imajo prednost pred drueimi   prosilci.    Več  v    razglasu    v uradnem listu
—  V Vejrovi »lici se   nišo   včeral ssje vnele. kakor smo bili napačno ob-veščeni. Slo ie Ie za napačni alarm, ker je bil veter zaneee-1 in potlačil dim na bližnje hiše.
—  Zdravstveno stanje   mestne   ob-fine ljubljanske. V času od 3. do 16. fe-bruarja t. 1. se je rodilo v Ljubljani 28 otrok. mrtvorojen je bU 1, umrlo pa je 43 oseb. med njimi 26 domaći nov. Umrli so: Za vratico 1 tujec za jetiko 12 oseb, med  njimi  5  tujcev,  vsled  mrtvouda 2 osebi in vsled samomora 1 vojak. Obo-leli so za vratico 2 domaćina in 4 tuid ter za trahomo 10 tujcev.
Is gorente Saviojjske   doline    nam
pišefo: V poboto ste objavili v dopisu iz Celja eanimiTa rajckritia o Raku-schevih kravah. Poadariati bi bilo. da so lokalni upravni faktorji v tem oziru povsem brez krivde, ker se morajo ravnati seveda po nkazih. ki jih dobijo iz Gradca. V tej zvezi bodi spopolnjena tuđi vest o razmerah pri mozirski Doli-tični ekspozituri. Omenieni gospodični ste rodom Slovenld. Ako radi nemško govorite, zari ene krivda ▼ odlični meri tndi naše ljudi, ki se pri ooravkih na ekspozituri če Ie morejo boslužnjjelo nemškega iezika iz same obzirnosti do voditelja eKspoziture, ki v ostalem dobro slovensko govori. ReČi moramo to-rej predvsem nostra culpa in narodni ponos moramo pokazati najjprej pri Bebi, potem pa lahko zahtevamo od drugih, da reppektlrajo naš iezik. V dopisu navedem Struc je bil begunec Rnsin iz Galicije. Opravljal je službo piaarja in torej ni bil nolitičen uradnik. Za to pa. je postal s časom tem hniši nemskutar. Ali zadene voditelia ekspoziture krivda, da je spreiel begunca Kasina ¥ službo, ki se je potem izkazal kot nemčur in goljuf, se nam zdi dvomliivo. — Z druge strani nam pifiejo: Napad na vodjo ekspoziture ni opravičen. Dr. MihI je y birokraciji redka izjema, ter skuša biti res objektiven. Tuđi nikdo ne more zanikati. da je vesten uradnik in da sočustvuje s prebivalstvom.
Koze v Zagrebn in na Hrvatskem se vedno boli širijo. Epidemija postaja or>asna in oblasti so odredile najstrožie ukrepe. da zajezijo razširienje te ne-vame bolezni.
Naimogo^nejši kulturni In mnetni-šlcj film »Mučenik svoieca srca«, ki je ravnokar izšel na Dunaju. bo že jutri v petek prvikrat predstavljen v Ljubljani. Predstave trajalo dve uri. Zače-tek ob H5.. H7., X9. zvečer. V Ljubljani samo štiri dni! Splošno občudova-nje. ki ie predstave tega velikega dela fpretresljivi Boothovnov življenski roman), spremilalo na Dunaju, mu iamči ponoln uspeh tuđi v Ljubljani. Vsled ogromnih nabavnih stroSkov Ie za te predstave Ie neznatno zvišanje vstop-nine. Vec v inseratnem delu našega lista.
Najdena srebrna verižica. Naidena 1e bila srebrna verižica z ^eč obeaki. t)obi se: Tabor št. 5., IL nadatropje, desno.
Aorovizacija.
t Krušne komisije bodo aradovale
v petek, dne 1. marca od 8. do 1. ure popoldne. Izdajale se bodo Izkaznicc ra kruh in maščobo.
t §peh sa IV. okraj St 801 do konca. Stranke IV. okraja z nakazili za mast It. 801 do konca prejmejo špeh v petek. dne 1. marca na Poljanski cesti St 15. Določen Je ta - lc red: Od 12. do 1. §t. 801—1025; od I. do 2. št 1026 do 1250; od 2. do 3. št 1251—1475; od 3. do 4. št 1476 do konca. Vsaka oseba dobi V4 kg. Kilogram stane 16 K. Speh je importiran In ni od ojrrskih prašičev.
t Pekatete na zelene izkaznlce črke A se nakarufejo in plačajo v mestni posvetovalnid, in sicer: za stranke s St 1—100 dne 4. marca tn s št od 100 naprej dne 5. marca 1918. Na te nakaznjce se dobe pekatete v cerkvi Sv. Jo?efa, Hiofrram do 1 K.
t Rđeče Iziramice za đojece In »Ofe5e malere. S temi izkaznfcami se ^dtifi Ča% nrav mwrn srreši. Nekatere jih med %^hn] iznnsorj'eio; matere prl-đefo 00 večlcrnt iskat najprcl rase, no-tem pa še za dnt!fire: nekatere pa delajo cek> trgovino s temi kartant 4n proda* J
jajo tako svoje doječe in noseče stanje. Kako pridejo druge stranke do teza, da morajo čak a ti po ćele ure, druže pa iih na tak način goljufajo. Naj se vsako tako stranko, ki bo še na kak način skušala goljufati, brezobzirno naznani. Izdubila bo karto in zraven bo še kaz-novana.
f Kruh na Izkaznice št 2, 15 In 38 se bo prodaj al o vštete nedelje, dne 3. marca naprej v sledečih pekarnah: na št 2 pri gosp. Bizjaku, Poljanska cesta; na št 15 pri gosp. Trčku, Breg in na št 38 pri gosp. Žužku, Moste. Moka na te številke se dobi v istih prodajal-Dah kakor dosedai.
f Ćlanj vojne zveze se zadnjič opozarjajo, da oddajo krušne karte ta-koj v konsumu, ker sicer povzročajo osobju v konsumih Ie nepotrebna pota, aprovizaciji pa zmedo radi vedno no-vega nakazovanja blaga. Če kdo radi malomarnosti ne bo dobil kruha in moke, naj pripiše posledice sam sebi.
Dobro jo je skupil. Jakob Nachtisal, 30 let star, v Smartno pristojen, delavec brez stalnega bivaiišča, je komaj prestal svojo kazen radi tatvuie, pa je že krenil zopet na stara pota. Kot nckdajni hlapec lesnega trgovca Zadnika v Ljubljani, je s sekiro vlo-mil v njegovo pisarno in odnesel zimsko suknjo, pelerino. 25 zavojev cigaretnega to-baka in druge reci. Poskušal je z raznimi klJuči tuđi odpreti wertheimerico, v kateri se je nahajalo Ćez 1500 K gotovine, a se mu ni posrećilo. Nahtisral se je potikal po Ijub-ljanskem In kamniSkem okraju, ter kradel, kar mu je prišlo pod roko. Ukradel je 3 ko-štrune in sicer enega v Zg. Gameljnih, dru-geea v Dravljah in tretjeza na Šmarni gori, v St. Vidu pa ovco V Uranšici je odnesel 100 kg pšenice, v Dobernem pa 4 kokoši. Za zabelo je vzel 5e 2 kg masla, nekaj slanine, smetane, pol hlebca kruha in 40 K denarja. Ravno v tej vaši je ukradel prešiča in več kilogramov medu, v Toškem čelu pa neki posestnici, ki ga je najela za dnlno vrečo moke, več kosov prešičevega mesa, 3 kg slanine, več litrov pšena in ješprena, hleb kruha, uro z verižico in Se druge reci. V tej vas! je poskusil izvršiti Se dve tatvini, a je bil odpoden. Konečno je priSel v roke pravice. Pred sodiščem je prlznal vse tatvine, v svoj rtgovor pa ni vedel ničesar navesti. Sodišče gt )e obsodilo na poldrugo leto težkt Ječe, potem sa bodo pa od dali v prisilno   delavnico.
NepoboIJŠljiTa Tlačuga. Marija Repan-Šek, 20 let stara dnlnarica, pristojna v Pod-hruško, I© delomržna in skrivnl prostituciji udana ženska. Od dan a. je bila v prisilno delavnico v Lankovlc a je lansko leto meseca Juli ja Dobesrnila. Od tega časa se ie ootepa-la in se udalala skrivnl prostituciji. Le kra~ tek čas je služila pri Lovrencu Kovtercu v Mostah, kateremu je ukTadla sviniske masti, moke, ka5e in drugih reci v vrednosti 22% K 60 v. Pred sodiSčem Je vse odkrito priznala. Za kazen se Ji je naložilo 8 mesecev te ž k e Ječe ter se bode zopet oddala v prisilno   delavnico.
ĐoJeTtt tarafkL Jožef Štibel), 32 let itar, čevliar v Sp. Suši. Je JaKo nasilneza značaja. Neki večer je bil v FoikarjevI hiši, ter začel navzoče zbadati. če5, da ne dobiva pravočasno mvaHdne podpore. NavzoČ Je bfl radi posesrnik Jane« KankelJ, ki Je na Sufi poplsoval mleko. Temu je predbacivah naf mu raj??e Dreskrbi podporo, nego se bavi » tako rečjo. Ko sta KankelJ in Foficer zapustila sro?tflno. Je pri?el ta njima štlbelj, ter % nožem od zadaf ostival Kankeljna Xn mti prirađfial več lahfrlh in eno smrtnonevarno pofVnđbo, ker so bila ranjena pljnča. Pred *«d!Š*č>m se fe raeovarjal, đa Je mfslfl da se TCtnkelf fn Fojkar tepeta, zato Je prvesra drefmfl t nožem v hrbet 5od!?5če ga ie obsodilo na 15 mesecev tefke  Ječe.
Kazne stuarl
*    Mintarlzacfla  budimpeštanskih  Čev-IJarJev.    Poročajo, da bodo v kratkem vsi budimpeštanski Čevljarji In njihovi pomoč-mki, ki sedaj ne vrše vojaške službe, ali so je oproščenl, pa ne delajo za vojaštvo. mili-tarizlrani In zaeno se bodo rekvirirale vse čevljarske delavnlce.
*   Hlndenburf  ŽTižga. »Kdlnlsche Zei-tung^ poroča: Nemški cesar je nekoč vpra-šal   Hlndenburga,   kaj stori,   ako   je razbur-jen. Hlndenburg je odgovorfl: žvlžgam. Ce-sar: Pa vas le nlsem nlkdar slišal žvižgatl. Hindenburg: Pa tuđi ie nlkdar nisem   bil raxburjen.
*   Polenta mesto kraha.    Magistrat  v Inotnostu razglaSa, da peki ne morejo peči kruha, ker dohafa samo koruzna moka. Zato se bo dobivalo pri peklh na odrezke po 50 gramov koruzne moke in svetuje se zlasti družfnam z več otroci,    naj    fedo    polento mesto kruha.
Darila.
Darovi za dr. Krekov spomenik. X. iz-kaz. Od 20. januar ja do 7. februar ja 1918. 800 K 25 vin.: Darilo iz »Slov. Naroda) (»Slov. Narod« 26. Januarja 1918). 712 K 70 vin.: Uprava »Hrvatskega Lista«, Pulj (od tega Je darovalo c. kr. redarstvo v Pu-Iju 174 K, pučanstvo grada Pazin pa 500 K). 500 K: K. Širok za Narodno mladinsko organizacijo v Trsta (nova zbirka). 477 K: Darilo Iz »Slov. Naroda« (gi. »Slor. Narod« 19. januarja 1918). Po 400 K: Županstvo i Naklo nt OorlŠkem tn Sentpetrsko prosvet-i no društvo, 370 K: Marija Ropret (nabra-la). 305 K: Zbirka \z Mokronoga; poslal dr. , CeŠarek. 253 K: Nabrale žene in dekleta med občanl na Rakeku. 222 K: Darito »Slov. Naroda« (»Slov. Narod« 30. januarja 1918). 211 K 80 vin.: Darilo »Slov. Naroda« (glej »Sloven. Narod« 24 januarja 1918). Po 200 kron: Hranilnlca In posojilnica. Trnovo, No-tranjsko in Sentpetrsko prosvetno društvo. 1S2 K: Marica Neudauer, tajnikova soproga, Gtor. Radcona, Štajersko (zbirka). 180 K: Karla Dužnik In Zorka Dolenc, Mrenovice (zbirka). 146 K: Zbirka Iz Šempnlala pri Nabrežinl (nosla! Janko Purlan). 125 K: Da-rflo »51ov. Naroda« (»Slov. Nar.« 1. februar-1a 191«>. 122 K 80 vin.: Neža Hebama in Trančiška Lavtižar (zbfrka). 121 K: Slovenski častntVi na romun«Vi meli (110 1ejev>. 120 K: Nabrane o prllikl podnisovanja Žen
Im dcVlet za Jo^orfovansko deklaracifo v ob-flnl Krka. Dolenjsico. 114 K: Rodoljubno omizje pri Treliba v St Rupertu, Dolenjsko.
Po 110 K: Janoš Golec, vojni kurat, Polie, ^ Št Peter pod Svetimi gorarni; občinski od-borniki, župnik in šolski vodja v Banjaloki. 107 K 76 vin.: Lojzka Kranc, nabrala od di-jakov - nabomikov v gostilni Cešnovar. Po 100 K: Jo2e Oražem, župan, Moste pri Ljubljani; občiua Banjaloka; zupanstvo Se-žana; žene in dekleta v Slavini, Notranj-sko. 95 K: 2ene in dekleta iz Oorij. 80 K: Begunci s Primorskcga, sedaj na Jesenicah. 74 K: Andrej rurlan, župnik, Sv. Križ« Primorsko (zbirka), 65 K: Nabrano na svatbl Joškota Kos, Urašca pri Borovnici. 62 K: Josip Pečnak, Brezice ob Savi (zbirka). 60 kron: Avgust Cadež, Ormož, zbirka. Po 60 K: Mladi Jusoslovani v Ljubljani po J. D.; aprovizacijska komisija v občini Lokev na Krasu. 51 K 64 vin.: Ivan Lapajne, enol. prostovoljec (zbirka). Po 50 K: Clani ge-rentstva občine Lož; Ivan Milač, rezervni nadporočnik; zbirka v občini Gornje Vre-me (po kaplanu Franu Frakelj): begunci it Dornberga t. č. v Medvodah; Ivan Kogov-šek, vojni kurat, Feldspital 211, voj. pošta 49$; Franc Pestotnik, praporščak, Penonal-Reserv., Pergine* Rudolf Potočnlk, vojni kurat, Đeljak; dr. Anton Žitek, Ormož, na( • brano ■© priliki poroke Jožice Hladnik, De-vica Mar. v Polju. 45 K: Omizje pri Aleksandru Mafcen v Mokronogu« Po 40 kron: Zbirka iz Cmuč (po g. N.); Ivan 2agar (zbirka); Josip Schulz, Gesch. 2/1 Komp., voj. pošta 646; Jožef Pavletič, goriški kanonik t č. v Zatični. Po 30 K: Mladi Jugo-slovari v Ljubljani po J. D.; Leopold Reja, učitelj, škrilje, nabrano med somišljeniki Jugoslavije pri županu Fr. Bratini pri Sv. Tomažu, Goriško. Po 25 K: Andrej Murnik, Cerklje pri Kranju; Anton Kuhar, kaplan, Rečica na Paki, Štajersko; Ivanka Žižek, Orrnož. Po 20 K: Mladi Ju^oslovani v Ljub« ljani po B. R.; Fran Verbič, profesor, Ljubljana; J. T., Sočerga, Istra; Neimenovan v Ćrnučah; Ivan Koruza, župnik, Klana; MH-ka Šašelj, župnik, Klanec, Istra; Avgust Jenko, Ljubljana; Fran Habe, posestnik, Goče pri Vioavi; Josip Vintar, župnik, Šmi-hel nad Pliberkom: Val. Bačič, vikar, P«-čine pri Slapu ob Idriji; Vekoslav Krajne, notar, Šmarje; A. Podhostnik, župnik, Rečica ob Savinji, Štajersko; Stanko PremrU stolni kapelnik. Ljubljana; Alojzija Tarman, posestnica v Rutah, po župniku Andreju Sadjan, Št. Lenart pri Sedmih studencih, Koroško. 17 K: Marija Ropret, Bohinjska Bela (po »SIovč«). Po 16 K: Begunci v St Georgen im Attergau na Zgor. Avstrijskem; Ivan Kerbavac nabral pri slovenskih topnf-čarjih jrorižkega poliskotopničarskejca polka $t. 28. 5. bat., voj. pošta 646. Po 15 K: V. Turk, kaplan, Gorje; Adolf Simonič, kaplan, TomaJ pri SeŽani; Jožef Topolec nabral med delavei južne železnice, skupina Trnovo - Kilovče, Notranjsko. 12 K: Probudi-telju velikemu Jugo«Iovanu pet deklet Sta-» re Vrhnike. Po 10 K: Jurist Bežek v Ljubljani; Ivan Zwfi1f. Postojna; Ivan Bohlnc, lesni treovec. Medvode: Jan. Kunatier, župnik, Golo pri teu; Jernej Bohinc, Trboje pii Smledniku; Pavlina Vihernik, Loka pri Zlda-nem mostu; Fran Šenk, Gornja Greta. Trstj Ferdo Lavrinc, PadoviJlca: Jožefa Lah, be-jrunka, ISka vas pri Ljubljani; Peter Režek, župnik v p., Ljubljana: 2lrko, Pođbrežje pri Mariboru, nabrano v družblci v Pođbrežju; Štefan Jenko, župnik, Podgraie, Istra: Josip Vldmar, duhovnik v p., Kandlja nri Novem mestu, 8 K: Ivanka Jurca, hotellrka v Po-stojni (mesto venca). 6 K 40 vin.: Vas Letenje pn Bohinlskl Bistrici. Po 6 K: Anđr«f Češeri, župnik. Podsrad pri Novem mestu: Marija MaruSIč. be^unka, Planina pri Rakeku. Po 5 K: Franc Hlmmelrelch, kroJasTri moister v Ljubljani. sed?i v Pulju; Andref Jare. St. Prtlten; Franc StefanurH, Trebl€ pri Ončini. Rončno eden 4 K. eden 3 K ta' eden Ž K. SkrcpaJ 8P55 K 3S vfn. Glasom pref^njfri izkazov 65.954 K °5 vfn. Dosedaf nos'Tanih darov 74.810 K 30 vin. — Ljubljana, 7. febmarfa 1918. — Odbor za dr. Krekov   spomenik.
Darila. Dr£. in dež. poslanec sosp. Josip Fon je poslal v imenu gosp. poslan ca: Demšarja 50 K za goriške begunce. Neimenovani gospod je daroval 20 K za primorske reveže. Ga. Kemperle v Hudijužni je poklonila »Posredovalnici« 20 K. Katol. slov. izobraževalno društvo v Šmartnem pri Kranju ie priredilo veselico v prid goriškim be-guncem. Cisti dobiček v znesku 114 K 20 v so poslali »Posredovalnici za goriške begunce«, za kar se vsem gg. prireditel>e«n najtopleje zahvaljuje.
m                      '*
Upravništvu naših Kstov so poslali:
Za Ciril - Metodovo družbo: Slovenski drugošclci Iz Cei Ja 6 K; Avgust Kraigher iz Dol. Logatca 47 K. zbrala vesela družba pri Korenčanu; Janko 2ivko, učitelj iz Studenic pri Pcljčanah, 20 K, nabrala vesela družba v Studenicah; Vilim Apih, Lana a, d. Etsch« 100 K. nabral dne 2. februarja med češkim! in jugoslovanskimi sodrugi; Vekoslav Ful-gosi iz Splita 10 K, mesto venca na krsto blagopokojne ge. Amalije Kajzelj; rodbina Nagode iz Ljubljane, 20 K, mesto cvetja na krsto blag: ge Alf. dr. Dereanijeve in Jo-sfp Lavrenčič iz Postojne, 30 K, mesto venca na krsto brata Maksa Lavrenčiča. Skupa> 233 kron.
Za dr. Krekov spomenik: Zinka Vise-njak, učiteljica, Sv. Barbara v Halozah, 6 Kj dr. Fran Zavrnik, dipl. živinozdravnik, z bo-jišča, 5 K; Josip Vales, prozni mojster drž, žel., z Jesenic, 79 K 50 vin., darovalo 51 že-lerničarjev na postaji Jesenice ob priliki podpisovanja za jugoslovansko deklaracijo; Ina Puppisova Iz KoSane na Notranjskem, 85 K 24 vin^ nabrano ob priliki pobiranja podpisov za jugoslovansko deklaracijo: Mihail Verbič, nadučltelj iz SodraJIce, 19 K 30 vin, nabrale učenke višjih razredov po-navljalne Sole ob prireditvi otroSke Igre hi deklamacije za dr. Krekov spomenik po učenkl Ivanki Štrbenk; Anton Ravnikar. enol. prostovoljec, z boJISča. 15 K; Clrll Reich, račun, podčastnik. Han Jusuf pri Ipeku v Crni gori, 17 K 0. s. Relch T K, Lorber J. 10 K); Vladimir šarić iz Zagreba, sedaj v Zatični, 20 K, z geslom »Svoj k svomu«; Rajko Kotnlk iz Judenburga. 65 K 04 V!n., nabral med tovarišl voj akt 17. pe$-Do*$a; Jerica Kožuh z OrosuDlTa, 52 K, na-b ¥Ja v veseli dnt3Tbi ob odhodnlcl vojaške j tvnice \% Grosuplfa: Vilmf Apih, Lana a. d. Ltsch, 50 K, nabral dne 2. februarja med če-Skfmi in jniroslovanskin?! sodrugi, In v fo-stilnl Fr. Kavčiča na Prfvozn zbrall P. T. A. O. «rff. AnžiS. Kral in šlibar 320 K. Sku» pa! 734 K 0K vin.
Za n*ienele*a st^rffka Dajfarina fn feno H IforJ^a ori LWHI: OmizJe pri Francu Peharifu v ZužemberVu 77 K.
Za »5'ovensVo Matico«: Vlllm Apih. Lana a. d. Ftsch, 50 K, nabral dne 1. febni-arja med češkim! In Jugcslova^skiirt sodrugi.
Srčna hvala!
Stran 4                                                                                                         „SLOVENSKI NAROD*. đ*»e 21. februar ja  W\H.                                                                                                       49 Stev.
•e takoj ©dda. fcdovs^a stesa 4. M.
T#*tr3e In aalzar-e
profl i»brvmu plač.lu frt hrano 'ifljz
fiovtnie skrbimo) spreme   AOTOJf
STSIIIEB,   LJmbMaa«*   Jeraaova
ttUc« St i!.________175
79T PRODA JALU
?eli slažbe v mestu ali na defeli. Ore tuđi kot blag« i ^ i čarka. — Naslov pove upravništvo .Slovcnskcga Ntroda".  951
Dve gospodični,
slovenščine in nekaj nemštfae zmoiaJ, kl imate veselja do poiovanja, se spre -mete proti dobri plači. Predstaviti se Je v kofein Tratmlk, »oba t.         937
Vsaka dama naj čita
[    mojo velezanimivo navodilo o
'        modera«* negovaiijii građi;.
IskcŠcn   svrt    pri    vpađlfJStt     ia    pozUfUlJ-kan|n  ta'noiti« —  Pišite zaupno na
Ido Krause, Požun, Pressburg Ogrsko
S<tta>r»zstra«se 2. ockf.'4t*

jg|^#     V pari prano in breskalno
££* posteljno perje in puh
pHperoCa trgovina s postofffiSm perjem ht pufeom
C. J. HAMAilii
Ljubljana, Mestni trg Sfiev. 8
ITsteotrrllena 1866.                               Ustanovljena 1386.
POZOR 1 Ffereelna konfe*sr&nca priuaSm sa trg ma nizko cei© naool ali n!ć o^ićeiv? K'ago. T*ga peria se drie *o^isfo ostinlti mesa lanainagA, Ki zrišAie ieia ter '4ist73T0 ^ri]?3jaj-j; da sa n t7ije,o
ličinko in molit.
HT IfIMA   fCMTDfll   vesezetnem  ^ 1
■ I      IVIllU   ^CIV I rC^lfe :; aiedatišSu       1
I       gggr Sijafne dve uri trajaioša predstava.       I
I         Petek 1. in sobota 2. rnarca ob pol 5.. pol 7. in pol 9. zvečer. ne-         8
■           delja 3. marca ob pol 11. đopoldne,  3., 5., 7. in 9. zvečer,  pone-        I
■                        deljek 4. marca ob pol 5., pol 7. In pol 9   zvečer.                     9
I        NajmogočnejŠi kulturni in umet. film Avstro-Ogrske.       3 I                N«|v«Cj« minsko d%#© dotnatega izvora«                9
I   Mučenik svof e&a ires.   1
I                       Batthovnov Svfjoftskl roman.             947         I
I                Pretresljiva  drama   umetnika  v   petih   dejanjih.             II
■          9 MK#ftAtfAm hvaU •■'.X!,..    Veličastni f.lrn nedcseŽne       I ■
■         L naSKOKOm YZ8I3 VlS^na. lepote. Iz bojev pri arrnadi       { 1
■           fml. Conrada pl. Hstzenđorfa. — ?,-« predstave ?nsta?na tuđi m^dinf.       I 9
9 I         PaV Tale«1 »gromnlh itabtTaDi stroikov ori teh prei«tivah crlisiui T»toy-        S 3 9 I         ■!■• wprtmr\m in na gaierl;i sa 10 tih-, pri ostalih seđeife za 23 »ia. "^Btl         I 9
S I       Predprodaja v delavnfkih od 11. do 12. dopoldne in od 3. Dopoldne       I 9 9 ^^   dalje, v neddjo  od 10. do 12. dopoldne,   in od 2 popoidne dalje.   j& 9
n^p^ Zapiraite!         Zapirajte!
■a^K^* ve^ 1G00 dvanajstoric visećih ključavnic
.__«^    ««■ papirnatih serviiatov, ^**«^ »•
^^HH^^"^                   prav po niski c«fN prodalo.             738
L^^^r      Ljubljana, Gradile 7 g^r HmkM Cernak.
L w Rf«iffin tila
I n takoj, ki M pieTsela v o^rbe mlado I ff»P» P*«*« •• dobro. — Ponudbc pod .   ..Mla4a goapo1* na uprav. list*.     M2
farULADENICajl
; »oiaiflne prt<»t z Mahrevo trgvvsko loto » iice primerne atulbe. Pismen« ponodbe ■  na gpf. .Stov. Nar.' ped amlilfli t4t»
Knpim teSe posestro
če mogoče im Spodnjem Stajerakem. — Pmtndbc na Pram tanjar, ftaalofo«
Zi€SaMi aao)ai«                                      9O7
'   P AMHAilf Saiia ve3P" Ipecerijakr IlllFiinniril3 m P«P^n«te atro-
UUll|IUUUIII Bi« AMfco. Naslov puve uprav. »Slov Naroda«   924
Išče se zanesljiv    falovana^ starejši    BaV    ■U«|alWUj
ki Je vajen ctrknlarne zape. Plača po dogovoru, eventneln^ tuđi s hrana Ponadbe na poi4ni pretfai 194.              950
Moška kelo "SE'
Panudbc na Fr. 1OIC, trgovina pa-pirja, Livalfaia«, Saatei  traj at. lt.
100 iaic
dobi  kdor mi preskrbi Stattovafifo i
eno, dve ma al! tremi sohamf v ŠilM. Ponudbe pod „&Šfca 94f>** na uprav-
ništ\ro .Slovenskega Naroda •.
PRODAJA
se po zmetnih cermh v večjt   množini
o*Ve, vermut  vino, Balgar-
ski  mandal|Biv »ilo „DOB"
ta đofcro milo xa praa|« v tcč-
lih kosih pri tvrdki
A. Kttilaa,   LfaHl!aoaf Karlovska   eaata   stav.   15.
**a as I« I I  91 Pi          *^ *J»
Inteligenten delavec, lep* in močne i postave, 28 let star, z mesečnim J ztsiužkom od 400 do 550 kron, ; želi se s dekletom ali mlado vdovo i do 35 let staro na manjše posestvo | omožiti. Naslov pove  upr. lista.
FiimplI
pokrajinske
j                      se dobe v veliki
:                             izbiri v
Jaftlii kHiisani"
Prefemo^a n!. 7.
al                                    V
tajnika sS-sS
pana. načilo pa dofjovont. — fC|e pove uptavalUvo .S oventkega Narodi*. 881
Trvovskl pomotnik,
voMIne prost, 2e1f tako) na stop I ti službo r apeccr1|a1cl In fetezninski orff. mešani trforinl, pa aamo v takem kraju, kjer se doM atanovanje in hrana. Ponnđbe pod • MaHtlv41 poitnoleleče Sv. Duh-Lote (Sttijcraho).                                           940
•■a^   Uto sa Čvrsta)   *^aW
::sluikinja::
najrafe forflka begunka kincfkega stftnu. Služba iahka pri alovenaki družini v Dalmaciji.  Natiov pove apr. .SI. Nar.« 94S
EKONOM INVAUD
ae sprejm« tako), ako je strokovnjak v vinogradniStvu in lnhko eeli dan nadzoru je delavee ter vodi delo. Plača po dogovoru. Ponudbe na upravništvo .Slov. Naroda« pod na*oaoaa-UivalJ« NI".
Blagajničarka! •• tatkoj sprejano. Prednost imajo  iste, k\  stanu-;ejo v Ljubljani   Ponudbe pod « F#*ta-aoai aoaa >žatt na upr. »Slov. Nar.«
PRODAJALKA
z večletno prakso v večji trgovini z me-ianim blagom želi prerneniti avoje mesto Ni stopi tuđi meato blagajni čarke. Nara je v mesta. — Cenjene ponudbe pod nMarl|lveat I6i87t* na upravništvo .Slovenskcga Naroda'.
HaaaVaV a#^ &Jm    ^^
kurim  vsako množino. Ponudbe z na-
vedbo   cene   in  teže,   event   vzorec  na
trgovino                     767
SBBČKO TBEAUG, gAOBBS.
isar  Rabliene  "Vi
STEKLENICE
mineralnih voda, vina,  konjska in Šampanjca od s 8 1 do l«/ie 1 kupi na vagone od 10.000 K naprej            790
A, KONN, P»9«t Karflft, Roliycan uf, 19«
jaV' Nakupovald se sprejmejo.  "VS
p9Kuba-Kava<c
„Mlika".
^opuKn" ujHi jrtaai bi
Poper, dmet, paprika, žafran, klinčki, vanilin - sladkor, praSek za peko, milo z» raziranje, toaletno milo in vsi ostali špecerijsko - kolonijalni predmeti dobijo se edino pri
Gjorgje Vučković-u.
Prva  zagrebška   importna   in  eksportna
agentura  in  kotnisijonalna   trgovina   in
sklad išče na debelo.
Zagreb,  Nikolićeva nlica št. 9.
Gospodinjo
tb vodstvo malega gospodinjstva, starejžo gospodično ali vdovo prijetne zunjanosti išče starejši samcat gospod. Ponudbe s sliko pod „&» O« 901M na uprav. „Slov. Naroda".
Parna tiaja a   aolnlari   faraal s
• ektr. obrata-n  v gorski vaši tftće
ki ima vcčletno prakso na parni žaai; nastop službe t -koj ali koncem marca Ponudr-e na tvrdko          788
OERfflCM & KiUSStCH. Reka.
<a K n rp \ n ?i n li p n 11 n i fi **
slov. in n*»m. korespondence pop^;:c:na zmožn.i se sprejme pri tvrdki Fr, Stupica, tf£jov. s Selessiino v L|rji>«
Ij9ni* Oziralo se bede "samo na one, kl so že delovale v icdii.ikl l.istnosti.    965
Kđor nsmerava prodati Se kaj
!   KOST&NJEVEGA LESA  !
«ai ga ponudi tako] tvrdki
i. Po&atniH* Uubliana, Mariie Terezije cesta 13.
na kateri se bode prodajala hišna, gostilni5ka in trgovinska oprema, obleka,    ^B poriobe, ^ivalni stroji In razIIČne druge stvari, se bode vršila dne 4. marca    B|
od 9—12 1» pol 2-6 v Sp. Siski« Kolodvorska ul. SU 150.   g|
&L/ mTM JI JL JL $l3Bl ^^ Mr<z^ ^w?©
Stare nezlomnjene, ne umetno delane    ..........K 20*— kg
Nove          „            n       „          „        ..........K 4O*- k9
prevzamem tuđi po povzetju.
Pavel Birnbfln»n, Dunaj II, Darwinggasse 39. pri sev. žel. 5 ^8aaaaVBE£§9SH9L^^
(Srbecica, hraste, izpušiail     1 Izginejo kar najhitrej5e ro uporabi „Dr. Flescha original-           ^9
nega rujavega mazila1*. Brez duha in ne omaže. Mali Ion-     532 &fl Ček K 2-30, veliki K 4—,družnska poroja K 11'—.               j|j
Or. C. Fleschs Kroncn-^potheke (Gy5r)f Raab Ogrsko.       %m
ss   Sijajno lepo lice    ss        ||
in mladostno   svezo,  rožnato   polt do pozne starosti ohraniio Žene in   |j|l
dekleta, če  vporabljajo moj tisočkrat preisku§eni in od zdravnikov-stro-   Jl5
kovnjakov dobro priporočeni recept (p> dr. Idelsonu). Tisoči zahvalnih   ^9
pišem. Mozoli,   pege,   ogrci,  lišajt,   gube,   rdečica   obraza  garantirano  fljj
sigurno   izginejo.   Pošljem   prepis   recepta   vsakomur   zastonj.   Pišite   Ej9
Fr. Biecscliiki  Đaaa| 82.9  predal  1.  oddelol 7. h
Želi se znamke za odeov^r.                              720  j^B
I      ^" OSVEST8LO "^i     I
l                         mojim conjeitlm odjoroalcem*                         i
• Vslcd ugodno kupljenih surovin naznanjam svojim cen}. odjemal- g>» ^ cera. da sem ceno svojemu priznano dobremu ter mnogo hvalje- JS %g     nemu kavnerau nadomestku s sladkorjem pod sedanjim imenom    ^
§        „ADRIA"        I
|_     znatno rnižal. — Nadalje nadim:                              '                      g
^           „ADRIA** pralni prašek I« (snežno beli) v zavitklh.                  ^
Q             9yADftlAM milo za brivce, dobro in lepo etikirano.                       <•%
JaJ            MAORIAM nadomestek škroba v kart po 100 zav.                      *^
U|           „AORiA" pravi ruski čaj.                                                       ^
9            „ADRIA«« vaniljin sladkor.                                            926     2
III     DfSave vtc vrsto kakor  vso drugo  ipecorlfsko In     « ^     kolonijalno   blago   na   debeSo   po  najnifjlh  cenali.    S|
O          BV Zahtevaifte cenik tako], ""^g          ^
SS    Trgovcem vzorci gratis   pi|j9   Slbetliki   ^ in franko.                     ^OROA^-Udeiki
B                Baa                     Zagreb,        4
m   Zattopniki te %prejemajo. svouoiiitni tr9 it. i.   m
ipecilallteta I -«aa                     IV Specijaliteta!
Čajni-rum-nadomestilo 9fRUNODOR$i
Nadomestek sa citrono „HELZITERIN"  naravnost pri izdelovalcu
■ar signunou altbachu, dunaj vi.
Kascrnengaaso 22. Odd. 20, brzojav 4135.              743
Cecik na zahtevo. : Naslov za brzojavke: LlkSrfalnrlk, Wien VI.
Kmetska pssolllnlcn ljubljanske okolice v Ljubljani. I
obrestuje hranilne vloge po čistih        jg <|/   q/               brez odbitka rentnega davka.
Rezervni zaklad nad K 1000.000.       4 '4   '°         Ustanovljena 1.1881.
Podružnica Ljubljana. JADRANSKA    RANKA Podružnica Ljubljana.
Dotniilca glavnka: K 12,000.000. ^^^*^1^^*1^1^1^^*      »^ZmAlM^/i Rexerwes okrog K 1,000,000.-.
anUUBMAl Vtog* Ml k\Uie« in {ih abrestaiie p. čistih 4*/..           I             n^-^.iai           I   ■■■*■»■■    h..jm   <t.«i»   mii,^M «-_»-•     u
Vtoff« ■• b\« te ttrm rata p^ aajiifođaeiie«                  ltorS2"1              ■«MBmBa: Menfce, devire, nednostne papine itđ.
obrestovanjn. l*   ' se lahk. »sak 4aa brei mira na nwra-                Fati ■■■!■■ i            IHAJA: Čeke, nakaniice io akreditive na rsa tu- in inozemska mesta.
___________torii- »«■*■• ^' '•**• taak* fa »•!««*•      '■   __„.        aUJT""1      ftS2^       »•« FB8MMMBJ aa blago, ležeče v larnih skladiščih.
ISPM V raOBaJAt Đefiit, »alate, vredaostae papirje M. h srette       SS2?             pSSSk       ■■■■■■■■■   n^«, .,rft?;i, ,„ :;u ;    x •      m. ,   .   •                      !
c. kr. ruredae Cerile._______________________________»t»i—**         —*»r         fillUMi Borzaa earočila in jih imluje najkulantneje.
Brzojavni naslovi JADRANSKA.                                                  •         7                                              Talaffon **- 287.