Telefon št,. 74.
Posamna številka 10 Iu
/a Hiti prejema«: ia
•»to leto naprej 26 K — b
S! leta trt » ■esec
13. 6 »50 i 2 » 20 i
V apravnlitvu prejema«:
za
•elo leto naprej 20 K — b pel leta » 10 » — »
H trt > »esec
6 n — 1
1 »70»
Sa pošiljanje na dom 20 h na mesec.
SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Naroftntno In Inserat« sprejema upravnlštva v
Katol. Tiskarni Kopitar jeve ulice St. 2.
Rokopisi se ne vra«ajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Uredništvo je v Seme-
niSkita ulicah St. ž, I., 17.
Izhaja vsak dar ,izvzem»i nedelje in praznike ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 158.
V Ljubljani, v ponedeljek, 13. julija 1903.
Letnik XXXI.
Bolezen sv. očeta.
Poročila, ki prihajajo iz Rima o bolezni sv. o čet?, si opetovano nasprotujejo. Enkrat se poroča, da je položaj sv. očeta brezupen, drugič se pa poroča, da so pričeli v Vatikanu upati, ker se je sv. očetu obrnilo na bolje. Kako naj si tolmačimo ta nasprotujoča poročila? Vsi, ki bero poročila o bolezni s?, očeta, pač soglašajo v tem, da bi smrt že davno nastopila, ako bi Leon XIII. ne bil človek izvenredne narave. Leon XIII. ima izredno moč volje, ki mu pomaga mnogo pretrpeti, kar bi marsikateri mož v krep kih moških letih ne mogel pretrpeti. Občudovanja vredna eneržija vzdržuje sv. očeta v položaju, v katerem bi se pod težo bolečin marsikateri mladenič zgrudil. Svojo jako naravo je sv. cče pokazal že pri operaciji leta 1899. Že davno bi bil Leon XIII. žrtev smrti,, ako bi v svojem življenju ne živel tako redno. Kakor je bil sv. oče občudovanja vreden v svojem življenju, tako občudovanja vreden je tudi v svoji bolezni.
Pri vsem tem seve ne smemo pozabiti, da je po naravnem teku stvari popolno ozdravljenje skoro izključeno. Umetno še vzdržujejo življenje sv. očeta in vsa ta sredstva morejo življenje sv. očeta, kakor zatrjujejo zdravniki, podaljšati le še za nekaj (a-« a. Ne smemo se torej motiti o resnosti položaja, dasi tudi iskreno želimo, da bi bilo življenje tega velikega moža na korist sv. cerkve še dolgo časa ohranjeno.
Sploino zanimanje za av. očeta.
Ruski car je poslal brzojavko, v kateri izraža željo, da bi sveti oče kmalu ozdravel. Ruski poslanik Gubastov mora vsak dan ruskemu carju poročati o bolezni sv. očeta. Laški kralj je že preložil svoje potovanje na poznejši čas. Tudi turški sultan se vsak dan informira, kako se počuti sv. oče. Brzojavke privatnikov nosijo v pletenih koših v Vatikan. Več tednov bo treba, da spravijo vse te brzojavke v red. Razume se, da more vatikanska pisarna odgovarjati le na vpra šanja najodličnejših oseb. Po Italiji obč. sveti sklepajo izjave simpatij do sv. očeta. V soboto je tako izjavo sklenil obč. svet v Nea-polju. V Rim je prišlo že na tisoče tujcev; hoteli v Rimu bo prenapolnjeni. V dunajsko nuncijaturo je došel izrazit svoje simpatije tudi kitajski poslanik Qu Tai Č a n g.
Italijanski kralj ne potuje v Pariz. Francoski zunanji minister Delcasse je imel v soboto daljši pogovor z italijanskim poslanikom grofom Tor-niellijem o razlogih, radi katerih namerava italijanski kralj odložiti potovanje v Pariz. Konečno sta se zedinila na tem, da je priporočati odložitev potovanja. Mogoče je, da se potovanje odloži le za nekaj dni, lahko pa traja ta odlog tudi več tednov. — S to zadevo se je pečal tudi ministerski svet francoski. Zunanji minister je poročal o dogovoru z italijanskim poslanikom. Čas obiska še ni natančno določen; odvisen je od ozdravljenja papežega ali pa njegove smrti.
V soboto.
V soboto ob 8. uri 45 minut zjutraj so zdravniki obiskali sv. očeta. Na vprašanje Mazzonijevo, kako se počuti, odvrnil je sv. oče: »Precej dobro, le večjo trudnost čutim, akopram sem noč precej dobro prespal«. Zdravniki so nato izjavili, da je sv. oče sicer pri boljši volji, a fizično deprimiran. Sv. oče je moral ostati v postelji, ker je ložje dihal in mu torej ni bilo treba, kakor druge dni, del dneva preživeti v naslanjaču za to, da se mu je o 1 a j -šalodihanje.
Ob 11. uri 35 minut o p o -1 u d n e je izšel list »Giornale d' Italia« v posebni izdaji, ki javlja: »Položaj kardinala Moccennija je boljši. Okolu pol 10. ure do-
poludne so prišli v Vatikan kardinali Ore-glia, Vivesy, Tuto, Samniatelli, Mathieu, Cassetta, Csali, Genarri in Cavichioni. Po ložaj sv. očeta je trajno resen. List pravi, da je odpor sv. očeta občudovanja vreden. Nevarnost preti posebno od nezadostnega delovanja ledvic, vsled česar ne more srce zadostno delovati. V zdravniških buletinih se položaj opisuje lepši, ker se zdravniki boje, da bi bv. oče hotel brati buletine. Ko so zdravniki sv. očetu priporočili popoln mir, se je sv. oče smehljal. Ostal je popolnoma miren. Tej mirnosti je včeraj zaupal sluga Centra, ter je z dr. Lapponijem za trenotek zapustil sobo. Nakrat sliši v sobi sv. očeta šum Hitro skoči nazaj v sobo in najde sv. očeta naslonjenega preko mizice pri postelji ob odprti knjigi Horacovih od. Odslej ne puste sv. očeta niti trenotka sa mega. V vseh cerkvah opravljajo molitve za sv. očeta.
Ob 12 uri 50 minut opoludne je izšla posebna izdaja „ Tribune" ki poroča, da je prišla v Vatikan deputacija občanstva iz Neapolja, ki je prinesla sv. očetu mitro sv. Januarija. Deputacijo je sprejel kardinal Rampolla, ki je mitro položil v sobo sv. očeta.
»Giornale d' Italia« poroča nadalje, da menijo zdravniki, da se pleuritični proces nadalje razvija. Zdravniki se trudijo ohraniti moči sv. očeta in bolezen premagati. A če bi tudi zdravniki premagali bolezen, bi se ne moglo preprečiti, da bi bil položaj sv. očeta tak, da se od trenutka do trenutka ne bi bilo bati hitre smrti. Da je papežu bolje, pripisovati je operaoiji in to zboljšanje ni^ nikakor kak nov pojav bolezni. Rossoni in Mazzoni sta mnenja, da je ozdravljenje nemogoče. Ledvice jako težko delujejo. Zdravnika sta baje konstatirala, da vnetje pljuč še ni odstranjeno, vendar pa je že v znatno manjši meri. Vedno množeča se tekočina v oprsju sv. očeta pomenja trajno nevarnost. Sv. oče bo težko prestal tretji v b o d 1 j a j, ki se je pokazal potrebnim. V Vatikanu so mnenja, da je zdravnikom pač mogoče katastrofo za nekaj časa preložiti, a ne preprečiti.
Kardinal V a n u t e I 1 i stanuje Bedaj v Vatikanu, da bo poleg sv. očeta ob njegovi smrtni uri.
V	soboto je sv. oče še s tresočo roko podpisal neki važen akt. Dasi je telo slabo in izmučeno, vendar očesi žarite sv. očetu jasno in svetlo, kakor v prejšnjih dneh . . . Dejal je: »Danes ne morem veliko govoriti, ker čutim veliko slabost v želodcu«.
Kardinal M a c c h i je v soboto obiskal sv. očeta ter se je izrazil, da sv. oče izgleda kot mrlič. »Žalosten prizor«, dejal je kardinal, »a tolažimo se s tem, da ga vidimo umirati kot pravičnika«.
Neki večerni sobotni rimski list poroča: Kljub prošnjam zdravnikov noče sv. oče skoro nič zavživati. Simptomi uiiimije naraščajo. Noge so do kolen zatekle. Sv. oče je jako slab in se ne more sam nič več vzdigniti v postelji. Da bi sv. oče posteljo zapustil, ni govora. Položaj je brezupen.
V	soboto ob 7. uri zvečer so izdali zdravniki naslednji buletin: Sveti oče je preživel precej miren dan. Ker je bilo zboljšanje trajno, bilo je mogoče zopet preiskati oprsjj. Množina tekočine, ki je ostala po vbodljaju v petek v oprsju, je nespre menjena. Nad to tekočino se čuje lahko hro penje. Žila 86, dihanje 28, temperatura 36'9. Subjektivni položaj boljši. Rossoni, Mazzoni, Lapponi.
Ob 10. uri 20 minut zvečer: Rossoni, Mazzoni in Lapponi so morali eno uro čakati, ker je papež spal in ga zdravniki, ki so hoteli izvršiti temeljito preiskavo, niso hoteli buditi. Sv. oče je bil ves dan v postelji. Zdravniki so našli sv. očeta bolje razpoloženega, vendar so mu svetovali, naj ne govori, da se ne utrudi. Zaspanost je manjša. Sv. oče ima naravni spanec in je zvečer brez odpora zavžil hrano. Tudi natančni zdravniški preiskavi se je voljno podvrgel. Mazzoni bode o polunoči zopet prišel v Vatikan, ako bo položaj sv. očeta potreboval injekcije z vzbujajočim sredstvom.
Zvečer, ko so zdravniki odšli, je vsprejel sv. oče kardinale: Mocennijs, Ferrata, Cre-tonija in Segna, s katerimi je govoril pet minut. Kardinal Ferrata je dejal sv. očetu: »Francija se jako zanima in moli za Vas«, na kar je sv. oče odgovoril „Felix in firmi tas". S kardinalom Cretoni je govoril sv. oče o obredih. Predno so kardinali odšli, poljubili so roko sv. očetu, ki jih je blagoslovil.
Ob 12 uri po noči: Papež spi, vsled tega je Mazzoni opustil nameravani obisk. Predno je papež zaspal, proBil je Lap-ponija, naj tudi gre počivat.
V nedeljo.
Kardinal Rampolla je obolel na lahki mrzlici. Lapponi mu je svetoval, naj se varuje in naj ne dela prenaporno.
»Tribuna« piše : Dejstvo, da se po drugi operaciji položaj sv. očeta ni poslabšal, je ugodno znamenje. Ko je prof. Rossoni pre-iskal oprsje sv. očeta, je dejal sv. oče: »Tu me nekaj tišči«. Rossoni je dejal smehljaje: »Vaša svetost bi bila tudi dober zdravnik«, Diarhoeja je ponehala. Delovanje ledvic je boljše. Tekom dneva je sv. oče zahteval večkrat pijače. Sv. oče dobro prenese zdravila. Naprjm nekemu kardinalu je sv. oče dejal: »Bil sem v veliki nevarnosti. Čutim, da je nevarnost minila, vender Bem na vse pripravljen«.
Sv. oče hoče vsak dan govoriti z za-kristanom P i f f e r i.
»Giornale d' Italie« poroča: Razburjenje v Vatikanu je manjše, vender se nihče ne vdaja iluzijam. Zdravniki pravijo, da sv. oče lahko pri sedanjem položaju še več dni celo tednov lahko živi. Lahko pa seve nastanejo nakrat druge komplikacije.
Posebna izdaja »Tribune« poroča včeraj popoludne, da je profesor Mazzoni eno uro bil včeraj v bolniški sobi sv. očeta in je konstatiral, da se položaj sv. očeta ni poslabšal. Sv. oče je dobre volje in živahen. Pozdravil ga je z roko in dejal, da se precej dobro počuti. V pretekli noči sv. oče se prvikrat ni branil hrane, ampak je celo sam hrane zahteval. Mazzoni je konstatiral, da se bolezen popolnoma normalno razvija. Sv. oče je želel zapustiti posteljo, a Mazzoni mu je svetoval, naj nekaj ur še počaka. Na vprašanje poročevalčevo, ali je kaj upanja, odgovoril je Mazzoni: »Zakaj pa ne?«
Posebna izdaja »Giornale d' Italia« poroča, da je položaj sv. očeta še vedno resen, kar se sicer samo ob sebi razume. Takega okreta na bolje, kakeršen se opaža zadnje tri dni, pa si niti zdravniki niso upali prorokovati. Eien zdravnikov z vso rezervo pripoznava možnost ozdravljenja. Lapponi pa meni, da je upanje, da bi zdravje sv. očeta se zopet vrnilo, malenkostno z ozirom na starost sv. očeta in na njegov oslabel organizem.
Ob 10. uri 45 minut dopoludne je javljala »Agenzia Štefani«: Sv. oče ni zapustil postelje. Zdravniki so ga dobili dobre volje in precej pri moči. Profesor Mazzoni je dejal, ko je zapuščal Vatikan, da s stališčem bolezni so lahko zadovoljni. Sv. oče je kritično p e -rijodo bolezni prestal. Zdravniki izjavljajo, da neposredne nevarnosti ni. Naročili so, naj sluga okna bolniške sobe večkrat odpre, da pride v sobo svež zrak. Na bv. Petra trgu je precej ljudi.
Včerajšnje večerno poročilo javlja: Olajšanje v splošnem položaju bv. očeta še traja. Zdravniki javljajo: sv. oče je kritično perijodo bolezni prestal. Neposredne nevarnosti ni.
Ugibanja.
Precej smešno je, kako liberalni listi »postavljajo nove papeže«. »Neue Fr. Pr.« v posebnem članku grmi proti Rampolli, drugi zopet pišejo, da sta kardinala Gotti in Rampolla napravila zvezo, da bi bil s pomočjo te zveze eden od njiju gotovo izvoljen. nekateri liberalni listi pa trdijo, da sta se Gotti in Rampolla sprla, trotji pa zopet pišejo, da bo Avstrija vložila po kardinalu Gruschi Bvoj veto, ako bi bil izvoljen Ram-
polla, ker menda ne vedo, da je avstrijskim diplomatom znano, da bi se s takim korakom, katerega jim predpisuje židovsko časopisje, le osmešili, ker cerkev je prosta in ne dopušča nepoklicanim vtikati Be v svoje razmere. Dunajska »Information« se dela tudi silno modro in pravi, da bo novi papež eden izmej teh-le kardinalov: Vanutelli, Sarto, Gotti, Svampa ali Capecelatro, vsekakor pa da bo novi papež Lab.
Bazna poročila.
Rim, 18. julija. Vesti liberalnih liBtov da vlada mej kardinali ogorčenje, ker se jih ne pusti vsak trenotek k bv. očetu, so popolnoma izmišljene. Kardinali pač vedo, da se morajo pokoriti zdravniškim odredbam. Istotako so neresnične vesti, da je francosko poslaništvo b pomočjo sluge Centra organiziralo detektivno službo in da se šest tako-zvanih tajnih slug vrsti v nadzorovanju papeževih sob, ter da vsako najmanjšo stvar javljajo francoskemu poslaništvu.
R i m. Rossoni je dejal, da bi bil sv. očeta skoro gotovo rešil, ako bi bil prej poklican k njemu.
11 i m. V soboto je zahteval sv. oče, naj prideta k njemu njecrovi nečakinji grofica Canale in Morini. Obe dami vsled odredbe zdravnikov niste smeli govoriti s sv. očetom. Poljubiti sta ga smeli. Popoludne v soboto sta bila sprejeta od sv. očeta tudi kardinala Steinhuber in Ferrata. Kardinalu Steinhuberju je sv. oče dejal, da je bil v smrtni nevarnosti, sedaj je bolje, a še davno ne dobro.
Dunaj. Nedeljska »Neue Freie Presse« je vender spoznala, da prav nič ni hvaležno, že sedaj govoriti o tem, kdo bo novi papež. Končno pravi, da politične simpatije ne pridejo v poštev ter ee izrazi: »Star pregovor pravi: Kdor kot papež gre v konklave, ga zapusti kot kardinal«.
R i m. .Italie" poroča, da bo v slučaju papeževe smrti dvorni kapelan Lanza posredoval mej Vatikanom in laško vlado.
Berolin. „Germanija" poroča, da so Roesonija radi tega pritegnili kot tretjega zdravnika k bolniški postelji sv. očeta, da je tako omogočeno laški vladi zvedeti resnico o položaju Leona XIII. Rossoni je namreč zaupnik laške vlade in se po vsakem obisku pri sv. očetu poda k ministerskemu predsedniku Zanardelliju. »Germania« tudi poroča, da ni izključeno, da se bo konklave vršil zunaj Vatikana, mogoče v cerkvi sv. Petra.
Rim. Na mesto Volpinijevo bo za konklave imenovan mnsg. Marini.
R i m. Kardinal Oreglia je naročil nekemu inženirju, naj izvrši vse priprave za konklave.
R i m. Liberalni listi so pričeli srdito pisati proti Gottiju in pravijo, da je napravil zvezo b kardinali Rampolla, Sarto in Agliardi. Razni laški listi se ogrevajo za Vannu-tellija.
R i m. Listi poročajo, da je sveti oče predvčerajšnjim, ko mu še niso povedali, da je Volpini umrl, hotel govoriti z Volpinijem. Lapponi mu je dojal da je Volpini bolan in da mora biti v postelji. Sv. oče je odgovoril zamišljen : »Potsm pa moram imenovati namestnika, da konklave ne pride v zadrego. Pozneje so sv. očetu naznanili Volpinijevo smrt.
Izredna utrnjenoat.
.Berliner Tagblatt« poroča, da so uslužbenci v Vatikanu do skrajnosti izmučeni. Posebno utrujeni so časnikarji in poročevalci tujih listov, ki dan in noč stoje pred Vatikanom ter si ne upajo zapustiti svojih prostorov, da bi prvih vesti o smrti ne zamudili. Ti časnikarji kar stoje dremljejo, žo več dni niso bili v postelji. Časnikarja Bar-zini in G r i m m , ki sta bila dan in noč v službi, so težko obolela prepeljali na dom. Poročevalca nekega londonskega lista je napadla nevarna mrzlica ter so ga morali prepeljati v bolnico. Isto ee je zgodilo poročevalcu nekega milanskega lista. Nekega rimskega lokalnega reporterja, ki je pet dni in pet noči stal pred Vatikanom, je v soboto zadela kap.
Monsignor T a r o i z i, tajnik latin-•kega arhiva, je vsled utrujenosti težko obolel. Več uradnikov pri brzo-javu je tudi obolelo vsled preobilega dela. Služabniki papeževi so tudi do skrajnosti utrujeni.
Sv. oče in golob.
Sr. oče je imel navajenega nekega goloba, da je vsako jutro priletel na okno njegove spalnice Sv. oče mu je vsak dan dal hrane. Ko je te dni golob zopet priletel, nadel je zaprto okno papeževe spalnice. S kljunom je golob pričel trkati na okno. Sv. oče je slišal trkanje in zapovedal, naj se okno odpre. Golob je priletel v sobo in se vsedel na bolnikovo posteljo. Sv. očatu so prišle solze v oči in s tresočo roko je gla dil goloba. Ali ga je spominjal golob na mir, do katerega nima več daleč? . ..
Izjava Rossonijeva.
Profesor Rossoni se je izjavil, da na ozdravljenje sv. očeta ni misliti. Le izredna konstituoija sv. očeta je vzrok, da toliko časa ne nastopi agonija. Vse je počasno ginevanje. Tretjo operacijo položaj sv. očeta ne dopušča, dasi se tekočina v oprsju zopet nabira. Slabost je trajna, sv. oče vedno spi... Na vprašanje, ali more sv. oče živeti še osem dolOdni, odgovoril je Rossoni: »Ne!«
Odstop ministra ltezek a.
V soboto je dobil minister Rezek iz lila odgovor na podano ostavko. Rezkovi prošnji je oeaar ugodil z naslednjim pismom: »Ljubi dr. Rezek! Ko ustrezam Vaši prošnji za odstop iz Blužbe mojega ministra in si pridržujem Vaše zopetno imenovanje v drugo službo, Vam izrekam za Vašo z zvesto udano-Btjo in neumornim trudom izvršujoče patriotsko delovanje svoje popolno priznanje in svojo zahvalo.« — S tem je torej rešena tudi ta formalnost V soboto je bil Rezek zadnjič v svoji pisarni, kjer je uradoval od 18. jan. 1900. Dr. Rezek se poda sedaj na daljši oddih. Kaj se pozneje z njim zgodi, doslej še ni dognano. Cesar Bi je pridržal njegovo zopetno imenovanje v državni službi, mogoče pa je tudi, da stopi zopet na poli-tiško polje in ae pobrine za kak poslaniški mandat. V tem slučaju, pravi praška »Politik«, bo dr. R«zek stavil pogoje, ki bi mu omogočili vstopiti v vrsto češke delegacije.
Seveda z demisijo ministra Rezka niso odstranjeni razlogi, ki so ga prisilili k od stopu in ki jih je brezdvomno navedel v prošnji. Razmerje mej vlado in Čehi je tako, da je mirno delo nemogoče in so tudi pretrgane vse niti za nadaljnje obravnave. Z vsprejemom Rezkove demisije so odklonjene, rekli bi, na najvišjem mestu vse zahteve češkega naroda, ki so bile itak reducirane na minimum. Posledice bo seve bolj čutila Koerberjeva vlada kot pa češki narod, kajti že njegov ponos mu ne sme dopustiti, da bi mirno prenesel tako preziranje.
Brez Avstro-Ogrske ?
Veliko pozornost vzbuja poročilo novo osnovanega glasila opozicije v ogrski neodvisni stranki »Fiigetlen Magyar-Orszag - u«, ki po zanesljivih informacijah piše, da sta Nemčija in Italija za hrbtom naše države pričeli razgovore o obnovitvi trgovinskih p o -g o d e b. List pravi, da bodo dogovori, če že niso završeni na celi črti, zaključeni v bližnjih dneh. Avstro-ogrski vladni krogi o tem doslej nočejo še ničesar sporočiti!. — Odgovornost za resničnost tega poročila moramo seveda prepuščati popolno temu ogrskemu opozicionalnemu listu, vendar je vse radovedno, kaj nato odgovori glasilo našega zunanjega urada.
Kriza na < irskem rešena.
Bivši predsednik grške zbornice R a 11 i je pri sestavi novega kabineta zadel ob velike ovire, ker mu je znano, da imajo somišljeniki Teotokisa v zbornici znatno moč in da bodo posebno nasprotovali njegovemu finančnemu programu. Vsled tega je izjavil kralju, da prevzame sestavo kabineta le pod pogojem, da predloži zbornici finančni, gospodarski in vojaški program bivše dely-annistične večine ter da v slučaju, da za ta program ne dobi potrebne večine, razpusti sedanjo zbornico. Kralj je vse Btavljene pogoje »prejel, mej temi tudi načrt zakona o premembi v vrhovnem armadnem poveljni-štvu. Takoj nato Bta z Delyannisem pričela z delom in sestavila naslednji kabinet: R a 1 1 i predsedstvo, zunanje in začasno finančne zadeve, Mavromichalis notranje zadeve, polkovnik Constandini vojno in začasno mornarico, M e r 1 o p u 1 o pravosodje, Pharmakopulo, nečak Delyannisev, nauk. Novi ministri Be že v soboto položili prisego.
Zadiiji Combesov poskus.
Francoski ministerski predsednik Com-bes je iznašel baje nek nov načrt, po katerem meni, da se mu bo mogoče izmotati iz zagate. Načrt obstoji po poročilu francoskih listov v naslednjem: Odkriti namerava neko, seve povsem izmišljeno zaroto in članom te
zarote obesiti na vrat pravdo radi veleizdaje pred sodiščem. Kajpada bodo v to »zaroto« zapleteni vsi neljubi politiki bodisi vojaške ga in civilnega stanu, morda pridejo vmes tudi duhovniki. Cassagnac meni o tej zaroti, da je njena izvedba odvisna od volitve novega papeža (!) Ce bo naslednik Leonov, pravi ta list, republiki neprijazen, bo Com-bes posegel po tem sredstvu da ustraši francoske katolike in zlomi njih moč. Seveda, pravi Cassagnac, mu bodo šla na roko vsa sodišča. Ta mož svetuje svojim somišljenikom, naj bodo pripravljeni na hišne preiskave ter naj posebno pazijo, da ne bo do biti pri njih nič kompromitujočega. — Combes bo morda res posegel po kakem takem obupnem sredstvu, a prepričan sme biti, da si tem načinom ne bo prav nič utr dil svojega omajanega stališča.
Iz brzojavk.
Ogrski vojni odsek je sprejel v soboto nepremenjeno vladno predlogo o vojaških novincih. — Razbit d r. D v o-rakov shod. Državni poslanec dr. Dvorak je priredil v Klatovi volivski shod, ki so se ga v velikem številu udeležili nacionalno -Bocialni in radikalni delavci pod vodstvom državnega poslanca Fresla. Pri volitvi predsedstva so vprizorili tak vrišč, da je vladni zastopnik razpustil shod. Mladočehi so nato zborovali pri zaprtih durih. — Ogrska poslanska zbornica je bila v soboto dolgo časa nesklepčna. Pozneje se je nadaljevala razprava o vladnem programu; govoril je samo Košutovec Ve-res. — Bolgarsko-turški r a z -por. Uradni »Novi vek« javlja, da je bolgarska vlada z zadovoljstvom vzela nazna-nje izjavo turške vlade, da nima nikakega agresivnega namena in da je voljna odpo-zvati pomnožene vojne čete c bolgarske meje. — Španski kralj na potovanju. Tekom poletja namerava kralj Alfonz prepotovati vse severne pokrajine dr žave.
Dnevne novice.
V Ljubljani. 13 julija.
Kaj je ■ četrtim notarskim mestom v Ljubljani ? Ob smrti notarja dr. 11. Bežeka se je izpraznilo notarsko mesto ki je — slovenska posest. Pri tej priliki sta se pojavili dve stranki: ena, ki je zato, da se to mesto opusti, češ, da ostali trije zadostujejo in da četrti notar ne bi imel kaj prida dohodkov, druga pa je trdila, da je obilo kandidatov za to mesto, ki bi radi v Ljubljano prišli in bi bili zadovoljni. To notarsko mesto je v Ljubljani — slovenska posest! Pa med tem, ko se Nemci potegujejo za najneznatnejšo tako pridobitev v narodnem oziru ali segajo celo po tuji posesti, se pri nas prepušča stvar usodi, ker ni nekaterim ljudem pri nas prav nič za narodno politični interes, marveč le za osebno korist. Ali bi ne bil to škandal, ko bi Slovenci imeli v Ljubljani le enega notarja, Nemci pa dva!
Posvečenje novomašnikov v Gorici. Prevzvišeni knez nadškof podelil bode letošnjim četrtoletnikom dne 25. julija sub-dijakonat, 26. julija dijakonat in 2. avgusta presbiterat. Posvečenih bode 10 absolviranih bogoslovcev, 7 Slovencev in trije Italijani.
—	Čitalnica v Šiški je izdala poročilo o svoji petindvajsetletnici, katero praznuje letos. Društveno kroniko je jako spretno in pregledno sestavil zaslužni društveni predsednik gospod Fr. D r e n i k.
—	Sklep šolskega leta bo na idrijski realki dne 15. t. m.
—	Neznan gluhonem deček je prišel v Mošnje v radovljiški okolici.
—	Is Kamnegorlce nam pišejo: Slo veči dvorni operni pevec gospod Holsapfel je dne 10. t. m. ogledal in poskušal nove Zupanove pnevmatične orgije v Kaaanigo-rici. Zelo se je zanimal za notranjost in in-tonacijo ter se o vsem vpričo navzoče gospode zelo laskavo israzil in mojstru časti-tal. Vidi se, da je zelo spreten igralec tudi na orgijah; izjavil je, da pozna dobro dela vseh slovečih mojstrov. Omenjal je Wal-cker-ja, Schlag-a in druge in tudi Maura-cher-jeva dela so mu snana. To kaže, da se slavni mož zelo zanima aa lepo glasbo vsepovsod. Dobro pa pozna tudi vse »muhe« pnevmatičnih sistemov in je posebno poskušal, kako se dajo izvajati hitre pasaže. Čudil se je in pohvalil, ker so mu izpod brzih prstov tako hitro žgoleli trilčeki bodisi na fhvtah ali na principalih. Znano je, da pnevmatični sistemi nekateri zelo počasi od govarjajo. Glej »Gregorianische Rundschau« graški št. 6, str. 93—94 pod notico »Ueber Orgeln«.
—	Prekolekovanje obligacij. Opozarja se čast. župne urade, da ie čas za prekolekovanje obligacij samo do 15. jul. excl.; do tedaj se izvrši prekolekovanje pri davč-
nih uradih, pozneje je treba obveznice pošiljati na Dunaj.
—	Na dunajski tehniki napravila
sta dva Slovenca praktični in teoretični in-ženerski izpit, in sicer absolvirana tehnika gg. M a t k o Prelovšek in Viktor bkaberne. Čestitamo !
—	Iiletl »Sokolov«. Postojinski »Sokol« je napravil izlet v Planino, ljubljanski in kranjski »Sokol« sta pa napravila izlet v Cerklje, kjer sta hotela delati politiko. Dokler bo »Sokol« to nameraval, našel bo vedno krepak odpor.
—	Jesen pe leti. Iz Gorice se piše: V sredo in v četrtek padla je temperatura pri nas čudovito. Bilo je kakor v jeseni.
—	Nagle smrti je v Gorici umrl zobozdravnik Ivan Sticsa.
—	Matura na ženskem izobraže-vališču v Gorici. Izmed 37 gojenk četrtega tečaja (slovenski oddelek) jih je 7 naredilo maturo z odliko, 25 z dobrim uspehom, dve morati iz enega predmeta ponavljati čez dva meseca, dve sta padli za eno leta in ena je morala vsled bolezni ostati doma. Z odliko so naredile gospodične: Jandl, Kovačič, Lavrenčič, Pavliček, Vardjan, Vodopivec in Živec.
—	Grozen krvav čin v Gorici. O tem se še peroča iz Gorice: V četrtek ziutraj ustrelil je kovač Primosig Josip, star 39 let, iz Gorice, na 31-letnega mizarja Sossou Ivana, svojega bratranca, ter ga zadel z eno kroglo za levim ušesom, z drugo pa v desno sence. Ze rana, katero je provzročila prva krogla, je težka. Smrtno nevarna pa je druga rana >na desnem sencu, kajti krogla prodrla je v lobanjo, in ranjeni so tudi možgani. Napadalec, kakor tudi ranjeneo, sta oženjens. Prvi živi ločen od svoje žene, drugi pa je živel, tako pripovedujejo, s svojo družino v najlepši slogi. Pri vsem tem zdi se pa, da je bil Primosig ljubosumen na svojega bratranca. V Bredo zvečer prišel je Primosig v ulico Coronini, kjer je prebivala s svojim dvema otrokoma njegova žena Katarina z namenom, da bi jo pretepel. Ali do tega ni prišlo, ker so ljudje poklicali redarje, ki so Primosiga odstranili, bossou stanoval je istotako v ulici Coronini. Ko je v četrtek zjutraj stopil na ulico, približala se mu je Primosigova žena ter mu začela pripovedovati, kako je Primosig prejšnjo noč razsajal. V istem trenutku pa je priskočil k njima, ne ve se od kje Primosig. in je dvakrat ustrelil na Sossoua ter ga smrtno ranil, kakor smo ie zgoraj povedali. Potem pa se je spravil na ženo, katero se je lotil grdo klofutati, dokler ji niso prišli na pomoč sosedje. Redarji bo Primosiga aretirali, ranjenega Sossoua pa bo odpeljali v bolnišnico usmiljenih bratov, dočim so ženo Pri-mosigevo težkoranjeno prinesli k njeni materi.
—	Samomor starca. V Mariboru se je obesil 7Ž let stari uslužbenec južne železnice R e i c h 1.
—	V morje skočil je v Trstu trgovski potnik Franc H o r a k iz Prage, ker ni dobil dela. Rošili so ga iz vode.
Novice iz Amerike.
§ Umor pred sodiščem. Zamorec W. Spencer je v sodnijski dvorani v New Yorku ustrelil nekega C. McFarlanda, ker ga je ta pripravil pred sodnijo.
§ Otroci nabili učitelje. V Cantonu, O., so se v tamošnjih Hgh School otroci stepli. Učitelje, ki so skušali pomiriti nade-polno mladino, so otrooi natepli.
Ljubljanske novice.
Predsednik »Save« od Nemcev napaden. Časih je usoda res kruta! Akademično dru štvo »Sava« na Dunaju je bilo ustanovljeno, da brani nasore očeta nemško-slovenske zveze dr. Tavčarja in sedaj je ravno predsednik te »Save« skusil na lastnem telesu sad te zveze z Nemci, ki postajajo vsled te zveze vedno predrznejši m ošabnejši. Nasprotnik mladih slovenskih radikalcev Hočevar je prišel v dotiko z nemško radikalnostjo. To je pač kruto, da se je predsedniku »Save0 od Nemcev dal tak nauk o opravičenosti slovenskega radikalizma ! Stvar je bila taka-le: G. Gabriel Hočevar je šel z g. Udovičem po Dunajski cesti. Za njima je pridrvil znani nemškutarski kričač Verhouc, ki se je zadel v g. Hočevarja. Le ta mu je dejal, naj po sredi vozi. »Liusbub« je odvrnil Verhouc Hočevarju in počakal, da so za njim prišli neki nemški kolesarji. Prepir, ki je tu nastal, je skoro pomiril policaj, pred kazino je pa okolu 30 Nemcev napadlo g. Hočevarja, vrgli bo ga na tla in bili po njem. Žena lakirarja Pirkerja je glasno upila »Hauts ihn nieder!« G. Hočevar je ranjen na roki in glavi. Upitje je privabilo večjo slovensko družbo, ki je Nemce naklestila. Po tleh je ležalo vse polno zlomljenih palic. Nemci so bili hudo tepeni. V tej nemški družbi so bili tudi sin profesorja Klimescha, dalje zi ani Kriiger, — lakirer Pirker in sin Luckmannov. — Tudi v Dalmatinskih ulicah je Pirker provzročil izgred. Pozval je
nekaj mladih Slovencev, naj gredo žnjira v kazino, a ker so rekli, da so Slovenoi, pričeli so Nemci tepež. Res v prijetnih razmerah živimo v Ljubljani! Nemška predrznost je do skrajnosti narastla.
Občni zbor »Glasbene Matice" se je vršil preteklo soboto. Predsedoval je zborovanju društveni predsednik gospod Svetek, ki se je v svojem govoru mej drugimi zahvalil stolnemu kapitelju in uršulioskemu samostanu za prepustitev cerkva povodom Hartmanovega oratorija. O društvenem delovanju je poročal dr. Orel. Na društveni šoli poučuje pet učiteljskih moči 236 gojencev. Sola društvene podružnice v Novem mestu ima tri učne moči in 40 gojencev. Pevski zbor .Glasbene Matice" šteje 86 dam in 66 gospodov. Nastopil je v treh koncertih. Društvo šteje 10 častnih članov, 72 ustanovnikov in 580 rednih članov. Gospod Pavel L o z a r je poročal, da je društvo imelo 66.877 K 34 h dohodkov (mei tem koncerti 16.568 K 68 b), stroškov 65 390 K 33 h (mej temi konoerti 12.56ž K 30 h. Dolga ima društvo 52.220 K 36 h. V od-odbor so bili isvoljeni gg.: načelnikom Anton Svetek, odborniki pa Fran Koblar, Ivan Kruleč, Pavel Lozar, Fran Mil-činski, dr. Josip Oblak, dr. Jos. Orel, Anton Petrovčič, dr. Vlad. Ravnikar, Anton R e i c h, dr. Vlad. R u d e ž, dr. Ivan Rupnik, Albert Sič in Anton Stritof.— Častnim članom »Glasbene Matice« je bil na predlog ravnatelja Hubada soglasno imenovan komorni virtuoz Franc Ondriček.
Občni zbor šentjakobske-tr-novske podružnice sv. Cirila in Metoda v Ljubljani bo dne 20. julija t I. ob 7. uri zvečer v »Narodnem domu« v sobi družbe sv. Cirila in Metoda odnosno v tamošnji restavraciji z navadnim dnevnim redom in bo tudi volitev odbora.
Ruski visokošolci v Ljubljani. Sinoči ob
pol 12 uri so se pripeljali v Ljubljano iz Trsta ruski visokošolci iz Kijeva. Na kolodvoru jih je sprejela velika množica gospej in gospodov. Goep. dr. L. Jenko jih je s prisrčnim govorom pozdravil v ruskem jeziku; množica pa jih je navdušeno po zdravljala z burnimi živijo klici in tudi zapela »Liepa naša domovina« in »Hej Slo^ vani.« Rusi so bili do src ganjeni in se prisrčno zahvaljevali za presrčen vsprejem. Danes dopoldne so si bratje Rusi ogledali naše meBto in vse njegove znamenite stavbe in druge znamenitosti. V mestni posvetovalni dvorani jih je gosp. župan Ivan Hribar pozdravil s prav prijaznimi besedami. Popoldan imajo banket v Svicariji; za zvečer ob osmi uri pa so jih členi ruskega krožka povabili na čajni večer v „Narodni dom". — Ruski visokošolci, med katerimi so vseučilišni kandidati in šest gimnazijcev, so že mesec dni na potovanju. Visokošolce vodi sam direktor g. Peter in ž njimi je tudi zdravnik za vsak s'učaj. Presrčen vsprejem se jim je priredil v K r a -kovu; vsprejela jih je na kolodvoru velika množica ljudij; pozdravil jih je gimnazijski direktor s svojimi učenci, ki so prišli na kolodvor s svojo godbo. Eaak veličasten vsprejem se jim je priredil tudi v Pragi. Ganljiv jim je bil tudi vsprejem na daljnjem jugu v Ljubljani — in Rusi so sa nemalo čudili, ko so naenkrat čuli v Ljubljani svojo govorico; člani ruskega krožka so jih presenetili, in izjavili so se, da noben narod ne izgovarja tako lepo rusko, kakor Slovenci. Hodili bo po severoslovan-skih in po jugoslovanskih deželah, pa niBo čuli ruske govorice — v Sloveniji pa morejo občevati v svojem jeziku. In Rusi se čudijo in so veseli ...Ganljivo in posnemanja vredno je, kako v Resih s k r b e z a svojo mladino. Direktorji in protesorji gredo 8 svojimi učenci vtujino, dasiondi njih učenci razširijo duševni horizont in si okrepe duha z novimi utisi, ki jim jih nudi tujina. Tako odgajajo vRusih mladino! — Danes popoludne so imeli ruski dijaki banket v Svicariji. Imenom magistrata sta bila navzoča tajnik g. Lah in arhivar g. Aškerc, ki je prvi govoril ter napil Rusom. Zahvalil se mu je rueki ravnatelj, ki je dejal, da Rusi že dobro vedo za Slovence, ter je napil Slovencem. Napival je pozneje tudi g. dr. Jenko, imenom slovenskih dijakov je pa govoril visokošolec trosn Bala nt.
Po Prešernovi slavnosti. »Narod« je Prešernovo slavnost iirabljal za to, da je kričal, da preogromna večina Ljubljančanov pripada narodno-napredni stranki. Izvestno so tudi to mnenje povzročili nasledki nedeljskega šampanjca. Kake so slavnosti, katerih se udeležujejo odločni pristaši »Narodove« klike sami, priča dolgčas na njihovih veselicah v »Narodnem Domu«. Strankarsko izrabljati Prešernovo slavnost ni prav, ker je bila to združena manifestacija slovenske Ljubljane, ki pri volitvi vpeti skupini vedno pokaže, da ni »Narodova«, ki bo tudi že še o priliki pokazala, da tudi ne mara za slovensko nemško zvezo in katere
•nositelji bo vsekakor malo čudni nositelji »narodne ideje«.
Oranje paglavcev. V soboto zvečer sta na sv. Petra nasipu ob bregu Ljubljanice dva paglavca podžgala suho seno, da je nastal precej velik ogenj, ki je provzročil mnogo dima in smrada.
Policaji in vojaki V noči od sobote na nedeljo so na Starem trgu trije civilisti in trije vojaki tako vpili in razgrajali, da so ljudje odpirali okna in se glasno pritoževali nad razgrajači. Vpitje privabilo je tudi policaja na Stari trg, kateri je razgrajače opominjal in ker le niso utihnili, jih je aretoval. Vojaki so hoteli aretovane civiliste oprostiti, so obstopili policaja in jeden, korporal — godec je celo potegnil sabljo. Še le, ko sta pridla še dva stražnika na lice mesta, je bilo mogoče aretovanje izvršiti. Vojaki so policajem napovedali neprava imena, ker «o mislili, da bodejo izpuščeni, in so Be za-rotili. Policaji so poslali po vojaško patruljo in so tej izročili aretovane vojake.
Tat sadja. Marija Zajčeva, branjevka, stanujoča na Zabjaku št. 12, zasačila je dne 11. t. m. okoli 9 ure zvečer v svoji kleti v hiši meščanske imovine, kjer ima spravljeno sadje, tata, ko si je ravno nabral hruške in črešnje. Tat, ki je bil kletna vrata odprl s silo, je zbežal, ne da bi ga bila Zajčeva spoznala.
Župan Hribar je šel danes za mesec dni na odpust.
Cirkus opic in psov se nahaja v Lat-termannovem drevoredu.
Tlakovanje dunajske ceste. Prihodnji leden pričelo se bode z nadaljnjim tlako vanje Dunajske ceste. Vsled tega mestni magistrat odreja, da je za čas vršečega se tlakovanja po tem delu Dunajske ceste dovoljeno voziti le prevoznikom v smeri proti kolodvoru, in sicer po tlakovani progi električne cestne železnice, ne da bi bil njen promet moten. Vožnja s težkimi vozovi se sme vršiti le po Marije Terezije, po Blei-weisovi in po Franca Jožefa cesti, vožnja z lahkimi vozovi pa po Sndnijskih ulicah in po Miklošičevi cesti, oziroma Kolodvorskih ulicah. Ta odreba se ne razteza na vozove, kateri morajo do hiš na Dunajski cesti voziti.
V Ljubljanico padel. Josip Marn, 3 leta atar, sin branjevke Jožefe Marnove na Žab-jaku št. 2 se je igral 11. t. m. okoli 8. ure zvečer Pred Prulami ob bregu Ljubljanice in je padel v vodo. Neki drugi deček je to yidel in mu je prišel na pomoč. Potegnil ga je iz vode in spremil domov.
Najdeno truplo. Ifan Zorko, tapetnik in delavca Franc Bezlaj in Avgust Bezlaj so našli včeraj popoludne v Malem grabnu truplo dne 6. t. m. utopljenega Andreja Ukmarja, krojaškega vajenca pri Pečku. v Malih čolnarskih ulicah št 2. Truplo so prenesli v mrtvašnico pri sv. Krištofu.
Begunec iz iustične palače prijet. Tat Ivan Žvokelj, ki je v noči od 7. na 8. t. m. v družbi Franceta Smoleja in Anton Šiške pobegnil iz zapora pri deželnem sodišču v Ljubljani, je v noči od sobote na nedeljo vlomil v pi8arno zaloge Reininghauso-vega piva v Šiški in ukradel nabasan revolver in Klopčiču d?lav. knjižico. Tudi pri Zor-manu v Spodnji Šiški je ulomil in ukradel obleko. Žvokelj je iskal denarja, da bo mogel pobegniti v Ameriko, pa ga ni dobil. Danes ponoči okoli pol 12. ure je bil Žvokelj na poti za Kozlerjevim zidom prijet Kakor rečeno, hotel je Žvokelj pobegniti v Ameriko in je iskal povsod denarja. Njegova ljuba naprosila je svo in prijateljico, da bi njej posodila denar za Žvokeljna in da bi mu ga ona prinesla v nedeljo ob 12. uri ponoči na prostor za Kozlerjevim vrtom. La ta prijateljica Žvokeljnove ljube pa je to vse naznanila oblasti, na kar sta šla danes ponoči dva š;šenska policaja na dogovorjeni proBtor iskat Žvokeljna. Ta je že ležal na travniku za Kozlerjevim vrtom, ko sta prišla policaja tako, da ju je naravnost videl. Policaja sta ga takoj spoznala in sta šla mirno mimo njega, ker sta videla, da drži v roki revolver. Prišedša mimo njega, pa sta se urno obrnila in planila na Žvokeljna in mu takoj odvzela revolver, da ni mogel streljati, na kar sta ga vklenila in odvedla v zapor. Žvokelj je pripovedal, da so on, Smolej in Šiška ušli iz zapora v noči od 7. na 8. t. m. že predpol-nočjo in da sta ob Miklošičevi cesti poska-kala pri oknu iz sodnega poslopja, na kar so zbežali v Tivolski gozd.
Nesreča, v kuhinji. V soboto zvečer prišla je v Sarčevo gostilno na Karlovski cesti 7 letna deklica BoženaVik, hčerka in-ženerja Franca Vika na Dolenjski cesti št. 2 v kuhinjo in se zaletela v kuharico Terezijo Sadar, ki je držala v roki ponev z razbeljeno mastjo. Vroča mast je pljusknila deklici v obraz in na vrat in je hudo opekla.
Življenje rešil. Anton Kocmur, delavec v predilnici, stanujoč na Gruberjevi cesti št. 3 prišel je včeraj okoli 7. ure zvečer na Prule, se slekel in šel v Ljubljanico, češ, da jo bode preplaval. Kocmur je bil nekoliko vinjen, in se je res spustil v vodo in plaval proti bregu na drugi strani. V sredi Ljubljanice pa je opešal in se začel potapljati ter klicati na pomoč. Čevljar in hišni posestnik
Anton Kozamernik na Trnovskem pristanu št. 36 je videl nevarnost, v kateri se nahaja Kocmur in je hitro odpel čoln ob bregu Ljubljanice in vsedel v njega. Potegnil ga je v čoln in mu tako rešil življenje. Ljubljanica je na mestu, kjer ao je Kocmur začel potapljati, okoli tri metre globoka.
Razglas. Mestni magistrat naznanja, da ie občinBHi svet deželnega stolnega mesta Ljubljane o svoji seji dne 9. junija 1903 obstoječi del stare Jožefi Meyrja hiše na bv. Petra cesti in k njej spadajoči svet pred novo hišo St 2 na Sv. Petra cesti v zmislu § 12 stavbnega reda za deželno stolno mesto Ljubliano dal pod stavbno prepoved.
Zgubljeno in najdeno. 01 dne 4. do 11. t. m. so bile na južnem kolodvoru najdene sledeče reči: 1 dežnik z jermenom, 1 dežnik s košienim držajem, 1 nov ovratnik, 1 rudeča torbica z drema rutama in i enim molitvenikom, 1 star dežnik, 1 dainik z rujavim držajem, 1 črn ročni kovčeg s staro obleko, 1 dežnik s koščenim držajem, ena vreča s staro obleko, 1 paket s pletenino in volno, 1 siv plet in 1 star dežnik z ravnim držajem.
M rozov. Društvena godba priredi jutri v torek dne 14. t m. ob 8. uri zvečer po mestu mirozov, ki se bo pomikat po naslednjih ulicah in cestah: Od magistrata mimo škofije, po Vodnikovem trgu, Poljan-ski cesti, šentpeterskem mostu, Skofjih ulicah, sv. Petra cesti, Marijinem trgu. Prešernovih ulicah, Šelenburgovih ulicah, Kongresnem trgu, Gospodskih ulicah, Turjaškem trgu, po Bregu čez šentjakobski most, po Starem in Mestnem trgu nazaj v društvene prostore. — Ob neugodnem vremenu vrši se mirozov prihodnji petek 17. t. mes. ob istem času in redu.
Na oklicih so: Gospod Gratzer A d., »možni uradnik tobačne tovarne, z gdč. Ema Siegl; g. Jožel Lukežič, železnični sprevodnik, z gdč. Marjeto Orale m; g. Vincenc Wisjak, deželni računski svetnik, z gdč. Jerico Sovine c; g. Ivan Iludžar, slikarski pomočnik, z gdč. Amalijo Altman.
Ustni zrelostni izpit na c. kr. I. državni gimnaziji v Ljubljani je bil za oddelek A v soboto 11. t m. dovršen. Izmed 29 abituri-entov, ki so prišli k ustnemu izpitu, jih je dobilo v nedeljo 12. * m. 18 zrelostna izpričevala, med temi 1 z odliko; 10 jih bo moralo po počitnicah poni vljati izpit iz ene tvarine; 1 je padel za eelo leto. V ponedeljek 13. t. m. se je začel ustni izpit za oddelek B.
Silovit popotnik. Mesarski pomočnik Leopold Štrukelj iz Doline v Iatriji peljal se je dne 11. t. m. po noči s poštnim vlakom iz Postojine v Ljubljano, dasi je imel vozni listek le do Logatca. Takoj, ko je VBtopil v vlak, se je vlegel na klop in ni hotel sprevodniku Jošefu Hešeku na opetovano zahte-vanje pokazati voznega listka. Na postajališču v Preserjih pozval je sprevodnik Hešek še enkrat Štruklja, naj mu pokaže vozni Ii-Btek, na kar je ta skočil s klopi, potegnil iz žepa nabasan revolver in ga pomolil sprevodniku pod nos. Sprevodnik se je tega tako ustrašil, da je zbežal. Na južnem kolodvoru v Ljubljani so Štruklja prijeli in ga izročili policiji.
Utonil. Na Kodelijevem je v soboto popoludne okoli 3. ure utonil v ribniku 11« letni deček Franc Malinovsky, sin delavke Ane Malinovsky, stanujoče na Poljanski cesti št. 64. Pri nabiranju drv ob bregu ribnika je spodrsnil in padel v vodo. V njegovi družbi je bil 12Ietni učenec Pavel Czechak. Le ta je po nesreči tekel v mesto in naznanil starišem, da je sin utonil. Delavci so šli takoj truplo iskat in ga je delavec Franc Jakopič potegnil iz vode. Truplo so prenesli v mrtvašnico k sv. Krištofu.
Tatvina. Blumauerjevemu hlapcu Jak. Klopčarju v Kolodvorskih ulicah štev. 25 je tat pobral iz kovčega v sobi na dvorišču srebrno uro in okoli 30 kron denarja. Tat je moral razmere v hiši dobro poznati.
Brambovski reservlsti, ki so odslužili 28dnevne vaje, odšli so včeraj domu.
Pevski zbor »Glasbene Matice" iz koncertne sezone 1902—3 razstavljen je v Spi-taiski ulici na steni Kleinove hiše. Fotogra-lično sliko je krasno napravil spretni do mači fotograf g. R o v š e k.
Kopališka sezona se je odprla pretekli teden in sicer v mestni prenovljeni Koleziji in v vojaški plavalnici ob Trnovskem pristanu.
Delovanje mestne posredovalnice za delo in službe, Mestni trg št. 27. Telefon št. 99. Od 3. do 10 julija je dela iskalo 15 moških in 40 ženskih delavcev. Delo je bilo ponudeno 15 moškim in 28 ženskim delavcem, v 34 slučajih se je delo sprejelo. — Od 1. januvarija do 10. julija je došlo 1502 prošnji za delo in 1414 deloponudeb, v 890 slučajih je bilo delo sprejeto. — Delo dobe takoj: moški: 2 sobna slikarja, 1 mizar, 1 vrtnar, 2 trgovski slugi, 2 gostilniška hlapca, 1 skladiščni delavec, 4 dobri kočijaži, 1 postiljon, 6 konjskih hlapcev, 1 trgovski vajenec; ženske: 1 trafikan-tinja, 5 natakaric, 3 gostiniške deklice, 4 kuharice, več deklic za vBako delo in k
otrokom. — Službe iščejo: moški: 1 trgovski pomočnik, 1 mašinist, 1 kletar, 1 graščinski oskrbnik, 1 hotelski vratar, 1 graščinski slugs, 1 mizarski vajenec; ženske: več prodajalk in blsgajničark, 2 gospodinji. — Oddati je stanovanja s 3 in 4 sobami, več mesečnih sob, 1 klet, 1 delavnica ter pisarniški prostori. — Posredovanje letoviščnih in dijaških stanovanj.
Zidarska dela v Ljubljani. Pri vojaškem Btrelišču ob Dolenjski cesti je izkopavanje temelja za razširjenje poslopja malodane končano in so delomB pričeli že z zgradbo temeljnega zidovja. Zidarska dela pri novi F. Supančičevi hiši ob Bleiweisovi cesti so dospela do parternih prostorov, Ostali svet bo moral pa ta posestnik s primerno ograjo za-graditi. Sneženje Mayerjeve vile v Levstikovih ulicah bo v kratkem dovršeno; tudi bo kmalu kamenita podlaga za železno ograjo dodelana. Novi del oeste v teh ulicah so nasuti in uredili za vožnjo. Fasadiranje hiše »Kmetske posojilnice" na Dunajski cesti je dovršeno do pritličnih prostorov. Urbančevo hišo na sv. Petra cesti od znotraj snažijo, znnaj pa postavljajo strešne nastavke. V šolskem poslopju uršulinskega samostana izvršujejo se slikarska dela io zidovje zunaj završuje. Pri Cacakovi hiši na RimBki ceBti je snaženje zunaj in znotraj končano. V bivšem porotnem poslopju izvršujejo se adapcijska dela za uradne prostore okr. glavarstva, ki se meseca avgusta tjekaj preseli. Na starem «Žabjeku" nastanjene so privatne stranke, v kolikor bo prostori v to svrho prirejeni. V »visoki šoli« za neprostovoljne enoletnike pa so prostori ostali še „rezervi« rani«, baje Čakajo na porabo, če bi na .novem Zabjeku" zmanjkalo vsled nepraktično razdelitve — prostora. Trije ljubljanski zakotni adut — doktorji, vsaj so šli oni dan o mraku mimo »rumene hiše" na Žabjeku in polglasno peli: »Du liebe Heimat meiner Jugend, da war ich ja auch schon 5fter's drinl... Zidarski mojster Simon Treo prične prihodnji mesec z zgradbo svoje hiše v olomškovih ulicah. Novo stabano dovoljenje so dobili v zadnjem času: Jože in Antonija Koutny za zgradbo enonadstropne hiše na Dunajski cesti, ozir. Vodovodni cesti; Franc in Josip Zupančič za dve pritlični hiši ob občinski poti pod Rakovnikom, ki vodi z Dolenjske ce«te proti Dolenjski železnici. Hiša Franca Št/iglja na Dolenjski cesti bo ta mesec osnažena. Poslopje »Narodne tiskarne« ob Knaffl vvih ulicah so dogradili že blizu strehe. Hiši št. 3 in 5 v Ulicah na Grad so olepšali z novim barvilom. Po Mestnem trgu in Gospodskih ulicah so še nekatere zelo umazane. Prejšnjo Iv. Grajžarjevo hišo z gospodarskim poslopjem bodo to jesen podrli in izvršili potrebno re« gulacijo Vegovih ulic in Valvazorjevega trga. V pritličnih prostorih Mahrove in To-maschitzeve hiše v Kolodvorskih ulicah se izvršujejo zdaj mizarska dola. Dvorišče nekdanje Czernyjeve hiše bo dal trgovec Lilleg urediti, ondotno glavno steno sosedne hiše pa nekaj olepšati. V Ljubljano je prišlo zadnje dni k dvema tvrdkama okolu 40 novih delavcev. Zunanjih zidarjev in dninarjev v obče zdaj manjka pri zgradbah. Tudi kaznjencev in prisiljencev ni kaj prida, a potrebovalo bi te prvih kot zadnjih blizu 300.
Dogodki na Hrvatskem.
Novo centralno glasilo.
Z ozirom na poročilo, da se bo zagrebški »Katoliški list« spremenil v velik katoliški dnevnik, se poroča, da ostane »Katoliški List« še nadalje v sedanji obliki, pač pa se namerava ustanoviti neodvisno od njega veliko centralno glasilo za katoliško narodno gibanje ne samo na Hrvatskem, ampak tudi v Dalmaciji, lstriji, Bosni. Tudi Slovenci bi sodelovali pri takem osrednjem hrvatskem listu.
Zanimiva brošura.
V drugi izdaji po zaplembi je izšla brošura: »Avstro-Magjarija i naša ekonomska podrejenost.u Napisao M. pl. P. O priliki se na zanimivo vsebino te knjige še ozremo.
le hrvatskega Zagorja
smo dobili danes naslednje pismo:
Nemiri se opetuju dan na dan. Dne 10. o. mj. došlo je do krvavog sukoba v Bednji kotar Ivanec.
Oko 4. sata poslie podne skupilo se oko 300 ljudi pred crkvom, te je sa sobom do-velo madjarone, koji bi imali prisizati, da više neče za vladu glasovati.
Pošto nisu imali propela, htjeli so uniči u crkvu, da uzmu propelo na koje če po-kršteni madjaroni prisizati.
Medjutim je več stiglo pred crkvu pet eružnika, te bu pozvali narod, da se razidje, jer u crkvu nece ičt nitko po propelo. Se ljaci toga nisu htjeli vjerovati, vec su kre-nuli napred, našto su oružnici stali pucati. Namjestu ostadoše ležati tri teško ranjena seljaka od kojih je jedanveč umro, dok ih je inačeSlahko ranjenih.
Težko ranjeni dovezeni su danas u grad« sku varaždinsku bolniou.
Dne 12. o. mj. došlo je do formalne pobune u Ivancu, Bedenici i Jerovcu. Potenje viesti manjkaju. Narod naime želi da se svi seljaci moraju potpisati na poznate rezoluoije zagrebačke, što mu oblasti priefie. Gdjegod je narod sakupio podpise kao u Voci, Višnjici, Klenovniku, Kamenici i. t. d. tamo je buna.
U Keiemenu kotar Varaždin su jučer poslie podne nabavili seljaci dvije hrvatske zastave, koje je danas imao jedan stranjski svečenik posvetiti, jer je domači župnik madjaron.
Na te zastave morali bi danas madjaroni prisizati, ali nam potanje viesti manjkaju. Bit če valjda njihov naum osuječen, jer je tamo vojničtvo poslano.
U Belcu kotar Zlatar su nolas seljaci navalili na kudu varaždinskog posjed-nlka Aleksandra Plachtea, te su ju podpuno demolirali.
Narod je u opčs ogorčen na magjarone te ih ne može oteti ni vojska biesu naroda.
Ovaj čas čuli smo iz n a j p o -uzdanijeg vrela, da je v Keiemenu pucalo vojničtvo — ciela k u m p a n i j a.
Ne ma ne kolikojemrtvih i ranjenih — za sada. Čim budu stigle pouzdane viesti javit č e m o.
Svemu je kriva podpuna nesposobnost upravnih činovnika, a na čelu veliki župan Rubido. Tako n. p. su iz Vcče morali pro-tjerati više oblasti dr. Križana, te onamo na-mjestiti opc upravitelja Krkleca, čovjeka sa 4. normalke.
Pod konac saznajemo još s 1 i e d e c e iz B e d n j e. Tri su teško ranjena, a to su Ivan B o s a k iz Saša kbr. 10., Gjuro C a p e k iz Veliki Gorenci i August H r a n i c iz Bednje.
Umro je na mjestu Stef S e -dlaric Lako ranjenih je oko 1 5. Pobliže vjesti sliede, kad što saznamo.
Te dni so izpustili iz preiskovalnega zapora več žrtev zadnjega pokreta, med njimi tudi dr. Heimerla. Zanimivo je, da je mažaronski poluradni list omenil glede dr. Heimerla, da je bil zaprt in da se še vodi proti njemu preiskava radi hude agitacije za financijelno samostalnost Hrvatske. Dr. Hei-merl je pravnik, a on je gotovo vedel, kakšna sme biti agitacija; protizakonita gotovo ni bila, ker jo mažaroni imenujejo le hudo, sicer bi jo imenovali uporno. In vendar je moral radi tega sedeti dr. Ileimerl dva meseca v zaporu, a da se mu ni moglo nič protipostavnega dokazati. Pravijo, da bodo ta teden izpustili tudi bivšega urednika »Obzora« prof. Pasariča, ki je zaprt radi iste stvari. Najpravičneje bi bilo, ko bi novi ban izposloval splošno amnestijo za celo Hrvatsko, kakor sem že omenil v svojem dopisu o programu novega bana. Narod je treba najprej pomiriti, če se hoče nova vlada narodu prikupiti, a to je najpotrebneje za uspešno delovanje.
Novi ban pride v Zagreb šele koncem tega tedna. O spremembah pri vladi se širijo razne govorice. Nekaj sem jih že sporočil, a danes sem čul, da kani novi ban poveriti stolice za bogočastje in uk dr. Vr-baniču, da tako pridobi zase opozicijo. To je po našem mnenju vrlo slaba kombinacija. Čisto neverjetno je, da bi novi ban sploh kaj hotel spremeniti v starem sistemu, a najmanje, da bi mažaronske stebre odstranil. Gotovo je pa tudi, da za zdaj ne bi hotel nobeden opozicionalec sprejeti kakšne službe pri sedanji vladi, saj je poznato, da so mažaronski časopisi neprenehoma oponašali opoziciji, da se bori le za službe ne pa za koristi hrvatskega naroda. Istina je, da ravno dr. Vrbanič ni nič kaj rad pristal na fuzijo obzoraške in pravaške stranke, a posebno je bil proti zajedniškemu imenu hrvatske stranke pravi, vendar pa je on pri vsem tem ostal v zedi-njeni opoziciji ter je eden najboljih in naj-odločnejih njenih pobornikov. Če računa tedaj mažaronski zistem, da bi morda s povabilom dr. Vrbaniča za pristop k novi vladi mogel izvesti kakšno razprtijo v zedinjeni opoziciji, Be silno vara. Zedinjena opozicija bode zdaj iznovič razvila svoje odločno delovanje. Za 15. avgust je sklenila sklicati skupščine v vseh volivnih kotarih po celi Hrvatski. Na teh skupščinah se bode določil dan in pa način, kako bi se meseca septembra zbral v Zagrebu opozicionalni narodni zbor, na katerem bi se dogovorilo, kako bode opozicija svoje delovanje uravnavala naproti promenjenim političnim od-nošajem. Do tedaj se z novo vlado opozicija gotovo ne bode dogovarjala in noben njen član ne bode sprejel kakšne službe. Po našem mnenju je pa tudi gotova stvar, da se bode morala borba nadaljevati, kajti zistem ostane isti, a z dosedanjim zistemom Hrvatska nima obstanka. Le način borbe se mora spremeniti, postaviti se mora namreč na postavni temelj, a izgredi naj bi prenehali. In tako se bode seveda tudi zgodilo.
V zadnjih dneh se je narod v Zagorju nekoliko pomiril, vendar je položaj
ie vedno telo reten in se sem ter tje še ponavljajo nemiri. Mej drugim se kmetje v oetek napadli židovskega trgovca K o h n a v Mariji Bistrici. Izpustili so mu vso zalogo vina in žganja. Kohn je vladioovec. V Stubico je radi novih nemirov odšla iz Zagreba stotnija vojakov.
»Obzor« in »Hrvatsko Pravo« sta bila zaplenjena, ker sta ožigosala izobešanje ogrskih zpstav na kolodvorih povodom banove vožnje iz Oseka v Našice. Narodni krogi so proti takemu kr -šenju jasnih postav odločno protestirali. Konfiskacija kaže, da se sistem ni spremenil.
Vseobčo pozornost vzbuja v soboto po dana d e m i s i j a sekcijskega načelnika v notranjem oddelku Krajuovicaa. Njegov naslednik bo bržkone srbski poslanec 8 u -m a n o v i č
Iz krogov hrvatske opozicije nam pišejo, da so povsem neosnovane vesti, da bi se opozicija približala novemu banu, marveč cstane i nadalje trdna falanga v boju za narcdove pravice. Približanje je nemcgoče ie vsled tega, ker je ogrski ministerski predsednik grof K h u e n in je grofa Pejačeviča predlagal za hrvatskega bana. Premembe v sistemu nikakor ni pričakovati, pač pa je mogoče, da bo novi ban bolj spoštoval nagodbo iz leta 1868 in jo branil tudi napram Madjarom.
Pri varaždinskem sodišču se že več dni vrši obravnava proti 32 kmetom, ki so ob toženi radi soudeležbe pri nemirih v Gornji Reki, kjer je imel posestvo nadiupan Rubido. Vspeh razsodbe še ni znan. Obtožujejo jih ropa, razdejanja in hujskanja. Tekom razprave so se dognale stvari, o ka koršnih v kulturni državi ne bi smeli imeti pojma.
Okrajni načelnik T r n s k i je bil v soboto izpuščen iz zapora. Prijeli so ga namreč radi v križevačkem okraju na-vstalih nemirov ter odvedli v belovarski preiskovalni zapor.
Hrvatska domoljubna duhovščina kajpada i dalje krepko podpira gibanje za finan-cielno in gospodarsko samostalaost Hrvatske. V najnovejšem času so župljani v Bi-sagu oddali izjavo s 375 podpisi, s katero soglašajo s znanim zagrebškim metingom.
Izpred sodišča.
hepred deželnega sodišča.
Berač tat. Tine Podolnik iz Ledin je že imel večkrat s sodiščem posla, dvakrat se je moral zaradi tatvine zagovarjati, a vendar se sodaj zagovarja, da še ni nikoli kral. Dne 16 junija t. 1. popoludne, so bili vsi Jarčevi iz Dragomera na polji in tudi ori Bosedu ni bilo razun gostije Marije Remškar nikogar doma. Okoli 3. ure je čula Remškar pri Jarčevih neki sumljivi ropot, in ker je dobro vedela, da so vsi Jarčevi 2unaj pri delu, šla je gledat, kdo da se tam mudi, a kako se začudi, ko vidi znanega barača Tineta Podobnika pri odprti omari stati in po nji brskati, pod pazduho je pa imel črno kokoš. Na njene besede: »Ali vam hočem pomagati«, skočil je Podobnik z nožem v roki za njo, kričeč: »Kaj pa imaš tukaj za opraviti«. Na očitanje, zakaj da krade, zakričal je obdolženec: »čakaj h...č, tcar zaklal te bom«, šele ko mu je zagrozila, da gre očeta klicat, je zbežal ter vrgel ukra deno kokoš od sebe. Vrhu prej omenjenega zagovora pravi Podobnik, da je bil tako pijan, da ne ve, kako da je tje zašel; sodni dvor mu tega ni hotel nikakor verjeti ter ara je obsodil na eno leto težke ječe. — Svoji ženi grozil je Janez Sillinger posestnik in konjederc na Perovem, znan *ot silovitež, kateri je bil nič manj kot 13 krat kaznovan. Zadnjikrat meseca decembra lanskega leta zaradi jednaoega hudodelstva na 4 mesece težke ječe obsojen. S svojo ženo je Blabo ravnal, pisal ji je iz zapora grozilna pisma, žugal ]i da ji bo požgal in Ja jo bo, kader iz zapora pride ustrelil ali pa zaklal da ga naj nikar doma ne čaka. Sillinger neče ničesar priznati; sodni dvor ga je obsodil na 1 leto težke ječe. — Kamen zagnal. Miha Ropret hlapec in France Kropar bajtarja sin oba iz Velesovega, zapustila sta zvečer 8. marca t. leta v družbi drugih fantov Stamcerjevo gostilno v Ader-gasu. Kmalo za njim pride Janez Goričnik * svojim tovarišem ter ukaže Kroparju, da nnora iti spat. Vsled tega izziva sta se spoprijela a v tem hipu priletelo je kamenje in Goričniku je bila prebita lobanja. Ropret priznava da je zagnal proti Goričniku par •lamnov, Kropar pa odločno zanika, da bi bil )n Goričnika udaril ali sploh kaj proti njemu nagnal; in res ga je sodišče oprostilo, na-iproti je pa obsodilo Ropreta na 3 mesece ,eče.
Razne stvari.
Najnovejše od rasnih strani
En milijon kron škode je napravil požar v trgu Mavten na Koroškem. Pravijo, da je nekdo nalašč zažgal. — Tri dni po poroki se je ustrelil na Dunaju ritmojster orožništva v Sarajevem Julij LasBtnann Pred tremi dnevi se je ooročil s hčerko generala P f e i i I e r pl. Ehrenstein. —< Umorjeni kristijani. V Pinglohsiji, pokrajina uensi na Kitajskem, bo bili umorjeni trije kristijani. — Najstarejši duhovnik naše monarhije Ernst A x-mann umrl je v Gurschdorfu pri Frei-waldau. Rojen je bil 1. 1806. — Velikanska vročina je v Londonu (30 stopinj) in v Ne\v Yorku (100 stopinj Fahrenheita). Več oseb je radi vročine že umrlo. — Velike povodnji so bile te dni tudi v Galiciji. Več zgradb je podrtih, voda je udrla v kleti. Na mnogih krajih na Ogrskem je bil vsled povodnji ustavljen železniški promet. Tudi iz S I e z i j e se poroča o velikih povodnjih. V O p a v i je voda Bpodnji del m^ta poplavila. V vasi Niklas se je podrlo 17 hiš. tudi v Freivvaldau je porušenih več hiš. Reka teče skozi mesto. Mnogo mestov je voda odnesla. Isto se je zgodilo na mnogih krajih na Moravskem, Solnograškem, Nižjeavstrijskem in Gorenjem Avstrijskem. Na Gorenjem Štajerskem je voda razdrla železniško progo pri Hi fUu in tudi drugod napravila mnogo škode.
Koliko stane kardinal? »Germani«"
piše: Vsi stroški, ki jih mora plačati n* novo umeščeni kardinal, znašajo 11 768 frankov 64 centimov Imenovanje samo stane 7213 frankov 18 centimov; izročitev bareta 489 frankov 10 centimov; izročitev rudečega kardinalskega klobuka 139 frankov 74 centimov; kardinalaki naslov ter uvrstitev v kongregacije 233 frankov 14 centimov. Kardinali, ki jim baret in čepico izroče ablegati in nobelgardisti, plafaio mesto 489 frankov in 14 centimov, 3721 frankov 64 centimov. Od imenovane svote prejmejo največji del: kongregaciia prooagandae lidei za kardinalski prstan 3225 frankov, tajni komorniki 6181 frankov 25 centimov, pape ževi ceremonijah 1075 frankov. Oitala svota se razdeli mej nič manj kakor 90 vrst raznih obdarovancev. Mej temi so: Buzo lantje, strežniki papeževi, tajni pometači. nosici, tajni kubar, papežev kletar, papeževi kočijaii, uradniki višjega komorniškega urada, služabniki državnega tajnika, prodatarja, prelekta palače, tajnika breve-aktov, major-dom, nižjega državnega tajnika, papeževega avditorja, prefekta ceremonij, vojaških ordo-nanc, potem ubogi cerkve sv. Petra, nobelgardisti, švicarski oardisti, palatinska častna straža itd. Najmanj dobe garderobe nlažab-niki in računar, namreč: 1 frank 61 centimov.
Vraga je izganjal v ffrnolulu, kakor poroča »D»ily Express". neki mazač na jako čuden način. Pograbil je debelo sv. pismo ter bil bolnika po glavi, da ran je omagala roka. Isto je po njegovem naročilu nadalje vala bolnikova žena. Ker pa bolnik slučajno ni imel železnega oklopa na glavi, ga je zapustil hudič, bolnik je — umrl. Ta je šel v grob, »idravnik« pa po ričet v luknjo.
Društva.
(Društvo zdravnikov na Kranjskem) Prihodnja redna mesečna seja vrši se v srede, dne 15. t. m. ob 6. uri zvečer v deželni bolnici. Dnevni red: 1. Naznanila predsedstva. 2 Demonstracije. 3. Slučajnosti. V Ljubljani, dne 12. julija 1903 Dr. Ko priwa, t. č. predsednik.
Telefonska In brzojavna poročila.
Bolezen sv. očeta.
Rim, 13. julija. (C. B.) /.jutranji buletin: Pred polnočjo je bil sv. oče miren, pozneje se je pojavila od časa do časa vznemirjenost. Preiskava oprsja ni pokazala nikake premembe predvčerajšnjega stanja. Delovanje ledvic pomanjkljivo. Splošni počutek nekoliko depremiran. Žila 82, dihanje 32, temperatura 36 '2
Rim, 13. julija. Danes sv. očeta nekoliko kuha vročina. Zdravniki pravijo, da je to pri njegovi starosti jako dobro znamenje.
Rim, 13. julija. Tudi danes po noči je sv. oče nekaj ur spal. Zdrav-
stveni položaj nespremenjen. Včeraj zvečer se je vršila slovesnost prenosa ja-nuvarijeve mitre z velikimi slovesnostmi. Sv. oče jo je poljubil. Dali so mu tudi čudodelno Januvarijevo čepico, ki je že v tisoč slučajih izkazala svojo čudodelno moč. S?, oče jo je poljubil in dal na glavo. Sv. oče je včeraj zvečer zopet sprejel kardinala Agliardi in Stein-huber. Francoskemu kardinalu Mathieu je izrazil upanje, da preganjanje katoličanov na Francoskem skoro preneha. „To je moja oporoka", je pristavil sv. oče.
Rim, 12. julija. Danes so parkrat odprli okna papeževe sobe in jih skoro nato zopet zaprli. Po noči je bil v Vatikanu mir. Poveljnika nobel-garde in garde Švicarjev sta lahko počivala. Sv. oče je po polnoči zaspal. Sv. oče je zjutraj poskušal msgr. Angelliju diktirati nekaj pismo v, a je izrekel samo dve do tri besede. Žila 82, nekoliko krepkejša, dihanje 30, temperatura 464.
Rim, 12. julija. Današnji dan je bil dan miru za sv. očeta. Sv. oče ni napravljal skrbi ne svoji okolici, ne zdravnikom. Spal je po noči pet in pol ur. Zjutraj je hotel na vsak način vstati in treba je bilo zdravnikom nastopiti z vso resnostjo, da so ga obdržali v postelji. Lapponi mu je dejal: „Vsako ponavljanje bolezni ima vzrok v tem, ker ne ubogate naših navodil." Papež je na to želel, naj odpro okna, kar se je zgodilo. Delovanje srca je krepkejše.
Rim, 13. julija. „Berliner Tagblatt" pravi, da je Rusija za Rampollo. Tudi kardinala Macchie in Steinhuber sta odločno za kardinala Rampollo, ali pa za onega, za katerega bo Rampolla. Kombinacije listov so seve brez podlage. ker konklave ni nobena akcijska družba.
Rim, „Italie" pravi, da je obolel kardinal Ramppolla na mrzlici radi prenapornega dela.
Maribor, 13. Sestanek mladeničev iz Slovenskih goric pri Sv. Lenartu bil sijajen. Navzočih nad 1 5 00 mladeničev. Cerkveno opravilo pri Sveti Trojici se je izvršilo po programu. Slavnostno zborovanje se je moralo vršiti pri Sv. Trojici, ker so nemškutarji v Št. Lenartu vse storili, da nismo dobili lokala. V Št. Lenartu so bili vsi nemčurji na nogah in pokazali, da še ni izginila iz njegovih vrst predrznost goljufa Mravlaga. Policaji so mladeničem zaplenili slovensko zastavo. Mladeniči so burno zahtevali nazaj slovensko trobojnico. Bati se je bilo najhujšega. Policaji so morali mladeničem izročiti nazaj slovensko zastavo, katero so mladeniči z velikanskim navdušenjem nesli na zborovališče. Na shodu je govoril tudi deželni poslanec Roškar, ki je z gladko besedo vnel mej mladeniči ogenj narodnega navdušenja, Nemškutarji so prišli pred zborovališče izzivat, mej njimi je bil tudi sodni adjunkt dr, Rostock, ki se je jako izzivalno vedel. Ogorčenje je bilo radi tega veliko. Policija proti izzivačem ni storila prav ničesar. Nastala je opasna situvacija. Voditeljem mladeničev se je posrečilo, da ni prišlo do hujšega, kar so nemškutarji iskali. Na izzivanja nemškutar-jev dejalo se je mladeničem: „ Držite se gesla: svoji k svojim!" Shod je sijajno vspel, nastop nemškutarjev je le koristil slovenski stvari.
Videm, 13. julija. Kanonična vizi-tacija se je danes na Vidmu kakor včeraj v Rajhenburgu izborno dobro obnesla. Premilostljivi knezoškof mariborski in ljubljanski sta se po odposlancih pozdravila. Vsprejem povsod dostojen in ganijiv.
e i Cai epa-fi f so Tanja	Stanje barometra. t mm.	Temperatura po ; Vetrerl. Celsija '		Neko	iH "S S „ «►
ll| 9. zveč. 1 736 0 | 18-2 | sl. jzah. | del. obl.					0-0
12 7. zjutr. 2. Dopol.	735-5 73 i 5	164 29-2	brezv. al. jzah.	del. obl. sk. jasno	
12| n. J.ve.	732-4	l»-5 | sl. jzah		jasno	0 0
. J 7. zjutr. la|2 popol	781*1 730 3	16-3 258	sl. svzh. p. m. jzah.	jasno de., jasno	
Dunaj, 13. julija. Včeraj je bivši češki minister Rezek došel v Išel ter je bil sprejet od cesarja. Z dnem 18. avgusta bo vlada zopet pričela pogajanja s Čehi in če bodo vspela, sklicala bo začetkom septembra državni zbor.
Dunaj, 13. julija. (0. B.) Državni finančni minister K a 11 a y je danes po kratki bolezni umrl. Ministroval je 24 let. Zapušča vdovo, sina in dve hčeri.
Zagreb, Zedinjena opozicija sklicuje na 15. avgusta v 80 okrajih volivske shode za finan-cialno samostalnost Hrvatske. Pri tej priliki se bodo osnovali tudi v vseh okrajih opozicionalni lokalni odbori, ki bodo tvorili podlago novi trdni organizaciji. Vse je radovedno, kako stališče zavzema napram temu gibanju hrvatski ban. V s e p t e m b r u se namerava v Zagrebu prirediti velik hrvatski narodni zbor.
Meteorologično porodilo.
Vifiina nad morjem 306.2 m, srednji zračni tlak Y46'0 mm
Srednja temperatura sobote 81.6°, normale 19-7. Srednja temperatura nedelje 20 7°, normale, 19 7.
Dunajska borza
dnč 13. julija.
Skupni državni dolg v notah.....100-&5
Skupni državni dolg v srebru.....100-40
Avstrijska zlata renta 4% .....121-25
Avstrijska kronska renta 4%.....100-70
Avstrijska inv. renta 3l/, % .....92 76
Ogrska zlata renta 4>.......120>0
Ogrska kronska renta 4%......99 40
Ogrska inv. renta 3'/»>.......—
Avstro-ogrske bančne delnice.....16 04
Kreditne delnice..........662 76
London vista......................239 35
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. v.	J17'32l/»
20 mark ............23-48
20 frankov...........19*0?
Italijanski bankovci........95-25
C. k r. cekini...........1128
Žitne cene
dnč 13. julija 1903. (Termin.)
Na budimpeštanski borzi:
PSenica za oktober ... . . K	7 .32	do 7-33
Rž za oktober................6 27	» 6 28
Oves za oktober ......»	536	„ 5-37
Koruza za julij......• »	6*3	» 6-34
„ za avgust......»	6-142	» 6 33
„ za september.....»	6-35	» 6-36
, za maj 1904 .....»	5-18	» 519
(Efektiv). Dunajski trg
PSenica banaSka.......K	—	do —
Rž južne železnice .....,	—	, —
Rž....................»	6 55
Ječmen , .......*	—	„	—
„ ob Tisi.........—_	►	—
Koruza ogrska.........6 65	,	6-80
Cinkvant.........„	7 60	„	8 —
Oves srednji........„	5-85	„	6-05
Fižol .........»	11—	» 12 —
firkmiČP za aUkarJe> pleskarje, zidarje in KjUJJttC za domačo porabo ima v veliki izberi v zalogi tvrdka BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanskulice.	524 16 11—11 Vnanja naročila proti povzetju.
ALOJZIJ LUZNIK na Vrhniki pri Ljubljani preskrouje dobre
littjrmoiiije
domačega in amerikanskega sestnva., glasovlrje in planine.	264 86
J)aJ6 se tutU na obrokeI Na nahtevanje no ]>iiSilJuJo ceniki brezplačno.
Hiša
904 3—3
na Vidmu, posebno pripravna za kakega duhovnika v pokoju, in
lepe po5e$tu©
(čez BO oralov) z vsemi potrebnimi poslopji v Sremiču, prodajo se takoj skupno, ali tudi razdeljeno, po nizki ceni. Podrobna iz-vestja daje A. Susteršič, lekarnar v Krškem