NAŠ ČASOPIS IZHAJA ZA OBČINE VRHNIKA, BOROVNICA, DOBROVA-HORJUL-POLHOV GRADEC in BREZOVICA ETO XXII, ŠT. 211 bombe .^'desetimi leti po vojni, ko voh, "a 0b,as,i rdeča in ^vava ,pr c'Ja- kot se danes rado reče, \hnV v.sakdo intimno ve, da to le , ]Z*ut0 res- smo te dni Si%2l',nazmaJ-koseje e ruZ J"'a Petdesetletnica konca hlf, SVeu>vne vojne. Nekateri so J° VefC0,foživljali bolj živo in so t>rav-"J'e oitke sPel uprizoriti im foij' l)udmi in s pravim »ta ]eJ'm ter pravimi kroglami, ne lla iQjJ°' no kateri strani so tri j-, 45 končali svoj boj. Osa r ° Sm° nemara za nekaj ">o Ji?prav'1' 2 obdobjem, ko io Isoii enci omislili lepa Wopo,em živeli od UC,']e: si zgradili hiše, nakupili i- Zži*' k° kosilnka bila več i M, V, r°kah reakcije, si 2 anomobile, ki so bili ,| ev "!' resda iz tovarne orožja in ■ and"' ker je tovarna s svojimi • irn^' določala prometno ^''njih niso določale a »j, na cestah, peljali smo pa e£ ? v fičkih in obenem vsaj *fJ časa stiskali pas in jedli zelje, kakor je zapisal ce pa tega obdobja še P^o izživeli, ga nekaj časa še r?10 doživljali vsak po svoje, yot bo tako ali tako tista vojna ""'o, takrat namreč, ko bo - ker i; "°g tako dal - zmanjkalo enih udeležencev. Videti je, da mora vsak narod i "o nekakšen način izživeti in fjSe konca vojne in zamer, ki iz F izhajajo ter razočaranj, kijih fcfc °c7, ne da dol°eiti 1 («o olj nepomirljivi so Z?"Hki ravno tisti ljudje, ki stvar le,a izgorevali za našo 'isto '■ ZdaJ P" kot da oi hoteli Se ( Izgorevanje pozabiti. K sreči dol Jev ne bodo mogli več Pa?n-ami udeleževati, spoznajo kliuhJ' da nJihovi spori in spopadi ■Mb v nebo vpijočim krivicam tod nikakršna dediščina za mlade Po?le; LJ"dJe odpuščajo, tudi ,a, "otjajo, toda pri Slovencih je iao°' da Politika velikokrat iz detfjeka-naredi volka, in kljub le¡¡,arirani političnosti je v tistih doi ¿o so bile vse poti vnaprej nek ■ " Sl°vencem res manjkalo >nikJ dornačega političnega Za j"stenja, pa so zdaj zato prijeli j?'e in mlatijo naokrog. pr¡ e dn' smo se udeležili različnih 'k0letli,ev- tudi slavnostnega vrhePa 00 sedemdesetletnici Bn kega pihalnega orkestra. pl°[e lepo in ljudje so veliko Pot ■ l8ra,i s° nekaj domačih, Q¿em.Pa tudi nekaj K-frikanskih, je rekel človek, ki i.Pa tudi nekaj Tud anskih, je rekei cioven, m bjj Posluša vrhniško godbo in ji je t(inVes' tudi tedaj, ko je imela še ie» Ve s programom. Zdaj so te knJe minile, kajti naštudirali so Tnja ušesa doZPredletij,. kfP° Tržaški hodil vrhniški tega 'n °bčan- in glasno vpil, da reki\e more poslušati. Smo mu Pq ! *Fant, pa saj nefušajo!« Ta S]/0fJe dr^al za ušesa in gonil Vere-' * ^ame ruske, same ruske.« pesltn°Je imel za take nekdanje reLi bor°e in dela, kot so jim lek naradiu- Tudi zat0 so rgjgjffi na svoje prireditve včasih s0s kot domačo povabili godbo iz drUp •1(1Je znala tudi kaj £ega kot »same ruske«. tnai°!Je pri marsikateri godbi in dan a,erem pevskem društvu nahi V navadi, da zaklene •'• nekdJi Predal in pozabo Po . .-^ koračnice, se bo -a. hvafJ'Petdesetletnici, ki smo jo len!-''6, kot se reče, ki so manj dolini za današnji čas in za ePred leti je namreč gor pa Proslava petdesetletnice osvoboditve MAJ 1995 Na osrednjo proslavo 50-lelnice osvoboditve na ploščadi pred Domom Delegacija 1. tankovske brigade je položila venec na plošče s seznami vseh Karla Grabeljška je prišlo »nekoliko« premalo Vrhničanov, najbrž jih je mrtvih borcev, katere so ponovno postavili in uredili v 530. učnem centru bilo pred 50 leti več. Vrhnika. Nov asfalt Malo pred veliko nočjo so na cesti od Stranske vasi pri Dobrovi proti Bokalcem položili novih 830 metrov asfalta. Tako je zdaj ostal neasfaltiran le še kak kilometer ceste. Rekonstrukcija ceste poteka po etapah, saj ni bilo na voljo dovolj denarja, da bi jo asfaltirali naenkrat (sredstva črpajo iz Sklada stavbnih zemljišč, nekaj pa so prispevali tudi krajani). Kdo bo priskrbel denar za preostali kilometer asfalta, pa še ni znano. Že lani jeseni je dobila kakih sto metrov asfalta tudi vaška cesta skozi vas Osredek, preostali del^ poti pa so asfaltirali letošnjo pomlad, tako daje cesta zdaj v celoti asfaltirana (v dolžini 1 kilometer). Krajani Osredka so vsa zemeljska dela opravili sami in poskrbeli za odvodnjavanje. Potreben denar pa je prispeval Mestni sekretariat za komunalno gospodarstvo, promet in zveze. B. V. SPREJET VRHNIŠKI STATUT 140 let brezovške šole Vrhničani so za Cankarja Na četrtkovi seji je vrhniški občinski svet sprejel statut občine Vrhnika, tako da imazdaj tudi ta občina urejene vse listine in začne lahko delovati kot občina. Na sami seji so morali svetniki pravzaprav glasovati posebej le o tem, kdaj naj bo vrhniški občinski praznik. Na izbiro so imeli tri različice, odločili so se, da bo poslej obveljala tista na 10. maja, ko je rojstni dan pisatelja Ivana Cankarja. Pohvalili so statutarno komisijo, ker je temeljito opravila delo. Sama seja pa je bila bolj zanimiva zaradi tega, ker so na njej odločali, kam s komunalnimi odpadki. Glede na to, da so se o tem pogovarjali vpričo delegacije iz Razorske doline in ker ni bilo poleg drugih, ki jih tudi lahko priza- Pogovor vseh, ki se bodo v prihodnje ukvarjali s smetmi z Vrhnike in okolice, pri vrhniškem županu. Odločili so se za strokovno utemeljne rešitve. dene odločitev, so menili, da bi bilo v prihodnje treba počakati še na nekatera strokovna mnenja, dotlej pa se ustavijo vse dejavnosti, ki bi kazale, kot daje odločitev že sprejeta. Vsekakor pri tem vrhniški občinski svet ne namerava delovati mimo volje ljudi, čeprav se bo nekoč o tem treba odločiti. Odločitev pa, kako se znebiti plastike, ki jo je na vrhniško smetišče navlekel Jože Stržinar oziroma podjetje Stenplast, so se svetniki odločili za tole: od lastnika plastike bodo poskušali izterjati denar za odpadke, ki so že tam, smetišče bo pod nadzorstvom, da ne bi kdo tja pripeljal še kaj takega. Ker gre za kar velik strošek, saj tudi skladiščenje te plastike na Vrhniki ne bo zastonj, so naročili, mora biti občinska uprava pri tem dosledna. Zavrnili so možnost, naj bi občina založila 30.000 DEM in tisto plastiko nekam odpeljala, potem pa od Str-žinarja izterjala ta denar. Na seji sveta je bilo namreč slišati v podkrepitev prve odločitve, da gre omenjeno podjetje prihodnji teden v stečaj. V prilogi Uradne objave objavljamo vrhniški statut in statute občine Dobrova—Horjul—Polhov Gradec in Brezovica. V tem mesecu praznuje osnovna šola na Brezovici visok jubilej, 140 let, kar so dozidali prvo šolo. Zato so se starši in učenci ob učiteljih zbrali na posebni slovesnosti, s katero so počastili visoki jubilej. Na sliki: nastopajoči na prireditvi so bili učenci. Borovničani! 19. maja ob 20. uri ste vabljeni v večnamenski prostor osnovne šole, kjer bomo s predstavitvijo knjige Most avtorice Vere Hutar in s priložnostnim kulturnim sporedom v občinskem merilu proslavili petdeseto obletnico konca druge svetovne vojne. Knjiga Most, ki je izšla te dni, opisuje vse okoliščine tako imenovanega preserskega procesa, na katerem so bili obsojeni na smrt in na dolgoletne zaporne kazni številni prebivalci borovniške doline. Srečali se boste lahko z avtorico, ki je ves čas spremljala kalvarijo po nedolžnem obtoženih in sodno umorjenih. Vabljeni! s v navadi, da zaklene v nek'dJ' Predalin pozabo Po t nJe koračnice, se bo zgodila f,vJJ Petdesetletnici, ki smo jo Velik l°su Preživeli živi in brez Petd Poledic, naravna stvar, da l "esetletnice ne bo več. Ce le ne Pred^ takih- ki se bodo še Beif s° spominjali desetletnice. TONE JANEŽIČ LAHKO POČAKA, SAJ NI ŽIVLJENJSKO OGROŽEN. LAZO KROMPIČ RADIO OGNJIŠČE Prireja v nedeljo, 4. junija, ob 20. uri v veliki dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki KONCERT Prijeten večer vam bodo pripravili IRENA VRČKOVNIK IVAN HUDNIK ansambel VESNA vokalna skupina KRILA in TRIO ljudskih pevcev, katerih imen še ne bomo imenovali. Naj ostanejo za presenečenje. Program bosta povezovala naša dobra znanca IDA BAŠ in MARJAN ŠNEBERGER Ves izkupiček je namenjen v podporo RADIU OGNJIŠČE. Vstopnice so v prodaji po enotnih cenah v župniščih: Vrhnika, Borovnica, Brezovica in v Horjulu ter v turistični agenciji PAV na Vrhniki pri Črnem orlu. VABLJENI! Občinski odbor SKD Vrhnika 2 MAJ 1995 VRHNIKA- NAŠČASO! PREDSTAVLJENA III. FAZA POSTOPKOV ZA DOLOČITEV NOVE DEPONIJE Na Vrhniki tri možne lokacije za novo komunalno deponijo Vrhniška komunalna deponija na Tojnicah se iz dneva v dan polni in kmalu bo minilo dve leti, za kolikor je po obljubah strokovnjakov še prostora za razne komunalne smeti in druge odpadke. Kaj pa po tem? Bivša skupščina občine Vrhnika je celoten postopek izbire lokacije poverila mariborskemu Inštitutu za ekološki inženiring, kije skupščino tudi sproti seznanjal o postopkih za izbor nove lokacije. Tako smo tudi prek Našega časopisa sproti seznanjali o delu Inštituta za ekološki inženiring, ki je doslej predstavil dve končni fazi celotnega postopka za izbor lokacije komunalne deponije. Sedaj je pripravljena III. faza izbora lokacije, ki bo predstavljena na prvi majski seji vrhniškega sveta. Še •pred tem pa je bila III. faza predstavljena vrhniškim strokovnjakom s področja ekologije in vsem, ki jih po strokovni strani zadeva izbor nove lokacije. Omenjenega razgovora so se udeležili tudi predstavniki KS Podlipa -* Smrečje, Drenovega Griča — Lesnega Brda in Bevk. Strokovnjaki iz Maribora so navzoče seznanili z vsemi postopki in sedanjo III. fazo, ko so se na podlagi večkriterijskih analiz izoblikovale tri možne lokacije odlagališč. Tako je postopek izbora lokacij do II. faze temeljil na analizi obstoječih pravnih in strokovnih osnov, določitvi meril in delovnih metod. Sledila je uporaba izločilnih določil, na podlagi katerih so plast za plastjo izločevali območja, ki so bila neprimerna za novo lokacijo deponije. Na podlagi vseh izločilnih meril so tako ostale tri možne lokacije za novo deponijo: 1. Razorska dolina 2. Veliki mah (območje na Barju južno od avtoceste) 3. Špičasti grič (območje severno od avtoceste pa liniji Log — Drenov Grič — V. Ligojna). Vsa navedena območja so strokovnjaki opredelili kot »primerna«, čemur bo sledila raziskava »najboljše« mikrolokacije. Lokacija mora biti vizualno naravno zakrita, upoštevati je treba najmanjšo možno prizadetost okolja s strani deponije in zaradi prometa. Upotevati je treba tudi bodoči potencial prostora, obdelovalnost površin, mikroelemente krajine... itn. Strokovnjaki Inštituta iz Maribora se bodo podali na teren, kjer bodo pregledali vse tri možne lokacije in opravili geološke, hidrološke meritve ter preverili meteorološke podatke in opravili geodetska dela. Šele na osnovi izsledkov terenskih raziskav bo mogoče zanesljivo določiti optimalno lokacijo za odlaganje in predelavo odpadkov v naši občini. Po strokovni predstavitvi III. faze je sledila burna in zanimiva razprava vseh navzočih. Predstavniki prizadetih KS so nasprotovali posebno proti trem možnim lokacijam. Vendar pa vso razpravo lako strnemo v nekaj mnenj: — kompletna tretja faza bo predstavljena na prvi seji občinskega sveta; — precej vprašanj se je izoblikovalo ob III. fazi določitve nove deponije; — v KS, kjer so predvidene možne lokacije, bo treba takoj seznanjati ljudi ter jim do podrobnosti pojasniti strokovne prednosti; — z geološkimi raziskavami je treba počakati, do odločitve na Predavanje o strpnosti V Cankarjevem domu na Vrhniki so krščanski demokrati pripravili predavanje teološkega profesorja dr. Draga Ocvirka na temo Bogatejši v medsebojnem spoštovanju. Predavanje je bilo dobro obiskano, saj je tema aktualna. Prof. Ocvirk je najprej razčlenil tisočere obraze nestrpnosti, med katerimi je omenil tudi objektivne, se pravi družbene, kulturne, verske, ideološke dejavnike. Tradicionalno družbo so povezovale tudi take vrednote, pri nas katoliške, pri katerih seje vedelo, kaj je prav in kaj ni. V moderni družbi je vse relativno, absolutnih vrednot in prepričanj ni, marveč je vse podvrženo nepredvidljivemu toku zgodovine. V veleblagovnici vrednot in prepričanj človek ne ve več, za kaj t>i se odločil.' »Del naših sodržavljanov, ki so bili materialno in idejno na konju v komunističnem totalitarizmu, so se z njegovim propadom znašli v taki negotovosti, kot so bili ves čas komunizma kristjani in nekomunistično misleči ljudje. Pol stoletja zatiranja in drugorazred-nosti je kristjane prekalilo in naučilo živeti v začasnih, negotovih okoliščinah, kar jim je privzgojilo veliko mero strpnosti in spoštovanja do drugače mislečih ali verujoči,« je dejal prof. Ocvirk. Končal je z ugotovitvijo, da je človeklu treba pomagati dospoz-nanja, da so drugi in drugačni za njega v najglobljih temeljih resničnosti blagoslov in obogatitev. Stropnost je dejansko ena od razsežnosti ljubezni, brez katere se nihče ne more človeško uresničiti, je dejal prof. Ocvirk. Predavanje se je nadaljevalo v nevezan in bogat pogovor. NAS ČASOPIS Naš časopis izhaja enkrat mesečno za občine Vrhnika, Borovnica, Dobrova-Horjul-Polhov Gradec in Brezovica in ga brezplačno prejemajo vsa gospodinjstva v teh občinah. Naš časopis izhaja praviloma prvi teden v mesecu. Uredništvo: Tone Janežič (v.d. odgovornega urednika), Simon Seljak (novinar in organizatorj.Naslov uredništva: Naš Časopis, Tržaška cesta 1,61360 Vrhnika. Uradne ure za stranke: ob ponedeljkih, sredah in petkih od 10. do ll.ure. Telefon uredništva: (061) 756 224 ali h.c. 755 121, int. 222. Telefax: (061) 755 158. Urednik je dosegljiv ob sredah popoldne na telefon (061) 631 567. Oglasi: 1 cm v stolpcu za ekonomske oglase po 400 SIT, na prvi ,in zadnji strani dvojno. Cena celostranskega oglasa 80.000 SIT. Zahvale so po enotni ceni 7000 SIT. Mali oglasi so brezplačno. Oglase lahKo naročite pri sodelavcu Našega časopisa, pomagali vam jih bomo tudi oblikovati. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico do jezikovnih popravkkov propagandnih sporočil. Po mnenju pristojnega organa je Naš časopis informativni proizvod, za katerega se plačuje 5-odstotni davek od prometa proizvodov. Grafična priprava in prelom: Grafika, Novo mesto, p.o. Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. svetu in z razgovori s prizadetimi krajani; — ne glede na vse težave pa je potrebno odločitev o deponiji uresničiti, saj bo staro odlagališče čez dve leti polno, kaj pa potem; — tudi z razgovori o regijski deponiji je treba nadaljevati. Ob koncu pa je treba še poudariti, da bomo prek Našega časopisa občane sproti obveščali o nadaljnjih prizadevanjih in dogajanjih glede odločitev o novi vrhniški deponiji. Odločitev bo potrebna, prav gotovo v zadovoljstvo in nezadovoljstvo nekaterih. Prenagliti se ne smemo, dogovoriti pa se moramo. Zato bo potrebnih veliko razgovorov, strpnih dialogov in tudi jeznih besed. Preseči bo treba miselnost: moje dvorišče naj bo urejeno, sosedovo pa ni pomembno. N. Č. COMING NA SEJMU ALPE — ADRIA — Na letošnjem sejmu ALPE A DRI A — SVOBODA BIVANJA v Ljubljani je na področju avdio-video tehnike vidno prednjačil PHILIPS in z njim podjetje COMING z Vrhnike. Kot največji uvoznik avdio-video tehnike so poleg celotnega programa PHILIPS predstavili še svetovno znane firme GRUNDIG, TELEFUN-KEN IN KENWOOD. Predstavitev več kot trideset vrst različnih televizorjev je bila res enkratna, saj kupci v Sloveniji le redko naletimo na trgovino s takšno izbiro. Vsi razstavljeni izdelki so že naprodaj v vseh treh Comingovih trgovinah v Ljubljani pa tudi na Vrhniki, v Kopru, Novi Gorici in Mariboru. Kar kupce privablja v Comingove trgovine pa so poleg res izrednega izbora še konkurenčne cene, dodatno leto garancije (skupaj 2 leti), brezplačna dostava in montaža na domu, vsi kupci 2-krat na leto sodelujejo v nagradnem žrebanju res lepih nagrad (npr. I-tedenski dopust za dve osebi v slovenskem zdravilišču) in še bi lahko naštevali. Glede na število obiskovalcev na njihovem razstavnem prostoru smo prepričani, da so našli pravo pot do slovenskega kupca. (S. S.) Janko Deželak predaval na Vrhniki Minister Janko Deželak in predsednik OO SKD Vrhnika Jože Rus med predavanjem. Zadnji petek v aprilu je minister za ekonomske odnose in razvoj Janko Deželak (SKD) v okviru stalnega programa predavanj, ki jih organizira tukajšnji občinski odbor SKD, predaval o ekonomski politiki vlade do konca letošnjega leta. Predvsem je poudaril tisti dan svežo novico, daje prvič v zgodovini samostojne Slovenije stopnja inflacije v aprilu negativna, kar utegne glede na to, daje bil indeks od začetka leta dotlej 102,4, resnično pripeljati do tega, da bo Slovenija leto končala z de-setoodstotno inflacijo. Iz tega izhaja sklep, je rekel Deželak, da bo v prihodnje mogoče cene oblikovati brez inflacijskih pričakovanj. Država bo po svojih močeh skozi podjetja, kjer je izključen ali večinski lastnik, poskušala še naprej omejevati cene. Deželak je tudi pripomnil, da nas negativna inflacijska stopnja zdaj tudi na način prvič odceplja od države, v kateri smo bili dolga leta in nas vključuje v naše naravno okolje evropskih držav. Glede slovenskega vstopa v Evropo oziroma v Evropsko unijo je Janko Deželak zbranim ljudem v mali dvorani Cankarjevega doma, med katerimi smo videli tudi nekatere vodilne iz vrhniških in borovniških podjetij, dejal, da je zdaj čutiti na Slovenskem prepir o tem, ali naj Slovenija vstopi v evropske povezave in to povezovanje jemlje kot prednostno prizadevanje, saj nekateri trdijo, da to ne .more biti prednost. Glede tega je Deželak rekel, da bo v svetu, ki se bo povezoval, odločitev za to, da ostaneš Robinson Cru-soe (brodolomec na samotnem otoku) lahko celo komu všeč, vendar to še ne zagotavlja, da bomo sami gospodarji na svojem. Vprašal se je: ali so Nemci danes kaj manj Nemci, če so povezani v Evropski uniji. Opozoril je tudi na prevladujoče razmišljanje, da podjetje, v katerem imajo tujci svoj delež, ni več slovensko podjetje. Deželak je prepričan, da se da z ustrezno za- konodajo zavarovati slovensko imetje in slovenski interes v njem. Opozoril je tudi na strategijo gospodarskega razvoja Slovenije, ki je pripravljena in je začela krožiti med gospodarstveniki in v političnih krogih. Ta kaže, da bo naša država veliko večino blaga izmenjavala z evropskimi in drugimi razvitimi državami, zelo malo pa z državami nekdanje Jugoslavije. S slednjimi državami bi bilo mogoče doseči le kako sedmino ali osmino vse trgovine, ki jo bo imela Slovenija s svetom. S svoje strani je obljubil, da naj bi se privatizacija v letošnjem letu končala, čeprav so težnje, da bi se proces zavlekel tudi še v naslednje leto. Glede plač je na stališču vladnih ekonomistov, ki trdijo, da so te previsoke, vendar je treba to vprašanje obravnavati glede na stopnjo produktivnosti naših podjetij. Kar se tiče socialne politike in politike zaposlovanja, je čutiti pri nekaj nad 13 odstotni stopnji brezposelnosti tudi anomalije. Po eni strani država rešuje delovna mesta v starih industrijskih panogah, stroški prehajajo na pleča davkoplačevalcev, po drugi strani pa je med 120.000 brezposelnimi, od katerih je zagotovo 60.000 moških, težko dobiti 2000 delavcev za izvedbo avtocestnega programa. V glavnem pa je minister Deželak prepričan, da ima Slovenija resnične možnosti za gospodarski uspeh, se pravi, da lahko na prihodnost gleda z zmernim optimizmom. T. J. MEDOBČINSKI POSVET Kako naprej v kmetijstvu? V občini Brezovica smo se sestali člani Odbora za kmetijstvo na prvi seji in razpravljali o pereči problematiki kmetijstva v naši občini. Sestanka so se udeležili tudi predstavniki sosednjih občin, saj je problematika v kmetijstvu podobna, z združenimi močmi pa si obetamo večji uspeh. Kmetijska pridelava na Barju je zelo otežena, kar odločilno vpliva na ekonomiko kmetij. Da pa bomo sledili ekosocialni usmeritvi kmetijstva, bomo pripravili predlog prerazporeditve kategorij za intervencije v kmetijstvu na Kmetijskem ministrstvu. Občine, ki mejijo na mestno občino Ljubljana, si bodo še naprej prizadevale za obojestransko sodelovanje z mestom Ljubljana. Preskrba mesta Ljubljana, urejena krajina okoli mesta in sredstva za ohranjanje ter razvoj kmetijstva na tem območju so po našem mnenju v tesni povezavi. Pripravili bomo program intervencij v kmetijstvu glede proračunskih sredstev občine Brezovica. Predlagamo vsaj izenačitev višine teh sredstev skladno s sosednjimi občinami, da bodo za kmeta veljali pogoji pridelave. Obravnavali smomožnost koriščenja sredstev za intervencije v kmetijstvu s strani republike. Vključujemo pa se tudi v vzdr- ževanje gozdnih in poljskih poti, ki jih urejamo pretežno kmetijci. Pereča je tudi problematika škode, ki jo povzroča divjad. Odbor bo opozarjal in spremljal delo strokovnih služb, ki so odgovorne za to področje. Na sestanku smo se problematike kmetijstva šele dotaknili. Ker pa se zavedamo, da je narava za Človeštvo največja dobrina, nas vse čaka še zelo veliko dela. kmetijski svetovalec inž. agr. ANTON ZA VODNIK OBVESTILO Društvo invalidov Vrhnika obvešča svoje člane, da je načrtovani izlet Grossglock-ner-Cortina D'Ampezzo zaradi prezasedenosti prenočitvenih zmogljivosti v avgustu prestavljen na 28. in 29. junij 1995. Zainteresirani naj se čim prej oglasijo v društveni pisarni, kjer bodo dobili program izleta in vse ostale inforamcije. Člane tudi obveščamo, da smo nabavili vibroser in aku-stimulatorje za odpravo bolečin, kar si lahko po nizki ceni vsako sredo izposodite v društveni pisarni. DRUŠTVO INVALIDOV VRHNIKA Krogla in medalja nikdar ne zadene tapravega Spoštovani bralci, dragi' rani vojne za samostojno Slo1 jo, verjamem, da tudi sami*1, da rek v naslovu ne moje p°* veljati, saj tisti, ki so na Vt" prejeli priznanja MORS, jjjfl gotovo zaslužijo. Seveda ob* vprašanje upoštevanja enaktf1! ril po vsej Sloveniji in ali ne Vrhniki zaslužili tudi kakšno priznanje in kakšno več tudi menim, daje rek v naslovu za tolaženje tistih zaslužnih, v množici ostali praznih rol za moralno očiščenje organi' jev priznanj in predlagalcev. jaz ta rek nerad uporablja1 težje ga slišim in se raje po s' močeh potrudim, da pravoi in tudi kasneje storim vse, priznanje dobili zaslužni, dam se, da kdor dela, dela nal in so možne tudi pri podeljen priznanj na Vrhniki. Pod1 priznanj je bila javno objavlj' Našem časopisu in neznanki' ' tega ne more biti; nič ni skril* nič pri tem ne more biti nemc c če, če se na to temo v naših ^ ! ranskih vrstah pogovorimo J' , skladu z našimi usmeritvami: t skušamo popraviti. Ob teflj, opozoril, da se nekateri vabv , niso uspeli udeležiti podeljev^, priznanj, morda celo niso do ( vabila, pa se čutijo prizadete; Za splošno informacijo najt vem, da so medalje generala M' I tra prevzeli vsi, da pa sporni1* \ znak »ubranili domovino« _ prevzelo 32 veteranov, in sicef • Borovniške čete, 7 iz zaščiti6 voda, 8 iz protioklepnega voda iz 531. čete, 7 iz diverzants^ voda in 7 iz protidiverzantsk" voda. Ta spominski znak lahko f, vzamejo v 53. območnem pov' stvu SV s poprejšnjo najavo Jo' tu Molku po tel. 741-522 741-600 ali 741-425 in doma'; 512. Pri gospe Stanki Drenu' izpostavi za obrambo Vrhnü? Črnem orlu paje na pogled sp* občanov, ki jih ta spominski $ še čaka. Drugo področje so zahval«' podporo odporu za samost") Slovenijo, kijih posamezniki/ ganizacije in skupnosti niso P vzele ob podelitvi. Te zahv> bomo poskušali na primerent čin vročiti ob obletnici naj? membnejših dogodkov za " venijo. Tretje področje je sporni^ znak Logatec, Vrhnika 1991,,* terega ustanovitev je tudi bila J' no objavljena in menim, daje'' nes že znan vsem, ki jim popa" Le-ta namreč pripada vsem, k' cer imajo pravico včlanitve ZVVS z območja Vrhnike, * rovnice in Logatca. Tudi priie bomo s sodelovanjem našli koí» ki je v spiskih izpuščen, spref? dan. Toda najprej bi bilo do" podeliti, prevzeti znake, ki so PÍ imensko namenjeni od formira"' naprej. Trudimo se, da vsako f ložnost izkoristimo za podeli'' in načrtujemo, da bomo letos' tudi dokončali. S področja Tej torialne obrambe nekdanje ob* ne Vrhnika tega spominske? znaka še ni prevzelo skoraj ^ občanov, s področja civilne rambe ter oviranja pa tudi kal"1 150. S področja policije mi pod* ki niso znani, saj za podelitev $* bita policijski postaji samostoj'" Spoštovani občani, verjetno*' ste, da v vojašnici Logatec obsta) muzejska zbirka na temo Slov' nec-vojak. Zbirko, ki že vsebuj, tudi elemente vojne za samostoj no Slovenijo, nameravamo raV v tem delu razširiti v zbirko d" kumentov, pričevanj in materi* nih dokazov vojne 1991 na naše' območju. Potrebujemo vaše sodf lovanje in vas prosimo za vs* pomemben dokument, materia'11, dokaz ali pričevanje o dogodku,1' te vojne, kateremu ste morda b1 vi najbližji. Veterani, spoštujmo svoje odK čitve in častna dejanja, sicer jih tU* drugi ne bojo! Lep pozdrav in brez zamere! JOŽE MOl> OINAŠ ČASOPIS - VRHNIKA MAJ 1995 3 Vrhnika v ozračju praznovanj igi' Slo' ni *; po1 Vrt jih; obs' ikit ne t no1 idi jiu h,» rok-lizai v. t i ai" I sv i D ia? cvs del lje< ti ril' n« ,* ,ti nI ;rJ bij vs; vin Konec aprila in v začetku maja so se na Vrhniki vrstile številne prireditve. Vse prireditve in dogodki so bili posvečeni 50-letnici osvoboditve Vrhnike izpod fašizma in nacizma. Vsi praznični dnevi so bili povezani s 27. aprilom, dnevom boja proti okupatorju, 1. majem, praznikom dela, 6- majem, občinskim praznikom in vsakoletnimi Cankarjevimi dnevi- V sliki in besedi poglejmo vse Prireditve in dogodke. 25. 4.1995 — praznovanje na Raskovcu Vojašnica Ivana Cankarja v Raskovcu je tega dne pripravila odprtje razstave slik Po poteh I. tankovske brigade, ki je leta 1945 osvobodila tudi Vrhniko. Razstavo je pripravil pokrajinski muzej iz Kopra. Odprtja so se udeležili Številni še živeči borci I. tankovske brigade iz Slovenije ter številni gosti, člani ZB NOV Vrhnika in vojni veterani ZVVS z območja Vrhnike in Borovnice. Gostitelji, "tankisti« vojašnice v Raskovcu, so nato vsem gostom pokazali mehanizirana sredstva in oborožitev sedanje tankovske brigade. Nekdanji borci so si z zanimanjem ogledali sodobno oborožitev, predvsem pa najsodobnejši tank T - 84. 27.4.1995 — razstava 27. 4. 1941 so sredi Rožne doline v Ljubljani ustanovili Osvobo- dilno fronto, ki je Slovence popeljala v zmagovit boj proti svetovni nacistično-fašistični koaliciji, kije hotela podjarmiti Evropo in svet. Po štiriletnem boju za osvoboditev Slovenije seje natanko pred 50 leti, 6. maja, tudi Vrhnika prebudila v svobodi in takratne borce Hercegovske divizije prisrčno pozdravila kot osvoboditelje. V spomin na vse dogodke je občinski odbor Zveze združenj borcev in udeležencev narodnoosvobodilne vojne Vrhnika pripravil razstavo fotografij iz spominskih albumov svojih članov ter tudi pot I. tankovske brigade in nenazadnje tudi prodiranje hercegovskih borcev, ki so osvobodili Vrhniko. Ob samem odprtju razstave, 27. 4. 1995 v dvorani kulturnega centra PAVZA, se je zbralo veliko nekdanjih borcev in drugih občanov. Za kulturni program so poskrbeli Mešani pevski zbor Dragomer, harmonikar Dejan Mesec in povezovalka Mirjam Suhadolnik. Razstavo je odprl župan Vinko Tomšič, samo razstavo pa je predstavila Valentina Fefer, kije med drugim poudarila. »Pripravili smo to skromno razstavo za starejše generacije, da se spomni dogodkov pred več kot 50 leti, mlajšim pa, da bodo sopz-nali del trpljenja v tistem krutem času ter zanosa in radosti, ki je prevevala veliko večino Vrhniča-nov ob koncu štiriletne morije 5. maja pred 50 leti.« JUBILEJ PIHALNEGA ORKESTRA VRHNIKA Sedemdeset let igranja Slovesnostim ob občinskem Prazniku in Cankarjevih dnevih se Je priključil tudi Pihalni orkester Vrhnika, ki v letošnjem mesecu maju praznuje 70-letnico deloma. Gotovo je za vrhniške glasbenike to zelo velik in veliča-s*er> jubilej, saj so se vrhniški godbeniki vsa ta leta držali skupaj ne-8'ede na razne težave in tudi Politične spremembe. Vseskozi Jlrn Je bilo vodilo — ljubezen do glasbe in igranje na inštrumente. V četrtek, 4. maja 1995 so imeli slavnostno sejo sedanjih in bivših članov godbe v svoji godbeni sobi v Domu KS. Tu so pripravili tudi Priložnostno razstavo slik zadnjih deset let delovanja in igranja. RudVnvSfni trenutek'ko Praporščak Dra ' kavrn prejema novo razviti ^apor pihalnega orkestra Vrhnika. V petek, 5. maja 1995, pa je bil v veliki dvorani Cankarjevega doma slavnostni koncert, katerega je povezovala gostja večera Barbara Novljan. Najbolj slavnostni del večera je bil prav gotovo trenutek, ko je župan Vrhnike Vinko Tomšič razvil nov prapor Pihalnega orkestra Vrhnika in ga predal praporščaku Rudiju Velkavrhu, tudi nekdanjemu članu orkestra. Podeljene so bile tudi tri bronaste Gallusove značke za petletno igranje v godbi, prejeli pa so jih Toni Spec, Aleš Babnik in Marko Voljč. Zveza kulturnih organizacij Vrhnika pa je Jožetu Leskov-cu, Tonetu Rožmancu in Francu Kavčiču za dolgoletno delo pri vrhniški godbi podelila priložnostna darila. Darila pa sta prejela tudi Janez Habe in Kari Verbič, kot najstarejša še živeča godbenika izpred 70 let. Sedanji Pihalni orkester ima trenutno na seznamu 36 čalnov, od tega jih redno obiskuje približno 25—30 godbenikov. Orkester vodi dirigent Ludvik Velikonja, že od leta 1989. Svoj jubilej so vrhniški godbeniki nadaljevali v soboto, 6. maja, ko so v svojo sredino povabili še tri godbe iz Logatca, Loža in Cerknega. Po vrhniških ulicah je vsaka godba s koračnicami iz svoje smeri prišla na ploščad pred Domom Karla Grabeljška, kjer je vsaka še izvedla po tri skladbe. Na koncu pa so vse štiri godbe zaigrale še dve skladbi, kar so številni gledalci z velikim aplavzom pozdravili. S. S. Glasbena šola Vrhnika vabi k vpisu v glasbeno šolo za šolsko leto 1995/96. Sprejemni preizkusi bodo dne 26. 5. 1995 J» 2. 6. 1995 od 16. - 18. ure v prostorih Glasbene iole Vrhnika, Trg Karla Grabeljška 3. Vabimo k vpisu naslednjih instrumentov: ~~ klarinet, blokflavta, flavta, oboa, fagot, saksofon trobenta, rog, pozavna — harmonika ~~ violina, čelo — solopetje ~~ klavir — kitara Vpis k solopetju, klavirju bo omejen (določeno število učencev). K pouku solopetja kandidati ne smejo biti ["'ajsi od 17. let (končana mutacija), laht -at' za VP'S učencev v Malo glasbeno šolo pa onko izpolnijo prijavnice v tajništvu Glasbene šole Jjak dan od 8.— 15. ure. . ?e občane Vrhnike vabimo na zaključni koncert "cencev Glasbene šole Vrhnika dne 24.5.1995 ob 19. uri v dvorani doma Karla Grabeljška .JJarte in uživajte v zvokih mladih gle glasbenikov! Na končuje še dodala: »Zahvaljujem se vsem, ki so posodili slike in druge dokumente za to razstavo, ter vsem, ki so kakorkoli pomagali pri postavitvi. Še posebna zahvala velja županu, ki je vodil častni in delovni odbor za počastitev 50-letnice na Vrhniki. 5. 5. 1995 — osrednja proslava Na osrednji proslavi se je na ploščadi pred Domom Karla Grabeljška zbralo kar precej nekdanjih borcev, tankistov I. tankovske brigade in drugih občanov Vrhnike. Za lep in pester kulturni program so poskrbeli Pihalni orkester Vrhnika, Mešani pevski zbor Ivana Cankarja, s pravim občutkom in lepo besedo pa je program in celotno proslavo povezoval dramski igralec Jože Logar. Najprej je vse navzoče pozdravil župan Vinko Tomšič, ki se je prisotnim borcem zahvalil za , prispevek k svobodi slovenskega naroda ne glede na takratne politične razmere in kasnejša razmišljanja o razvrednotenju nekaterih zgodovinskih dejstev. Nato je vse udeležence proslave pozdravil Jože Molk, predstavnik ZVVS obstoječega odbora za Vrhniko in Borovnico z besedami: »Vi ste priče, da se za obstoj in svobodo naroda MORA sili za-svojevalca upreti s silo. Spoštovani veterani vojne za samostojno Slovenijo! Vsi ste priče, da se moramo s silo upreti tistemu, ki nas ima tako rad, da bi nas s silo zadržal v njegovi kletki. Naša domovina je lepa, Slovenija s Triglavom, morjem, krasom, goricami, ravninami in tudi z Vrhniko, Borovnico, Podlipo, Lintvernom, Koželjškim grab- nom, celo Peklom. Srečna je in lesketa se pa le, če je svobodna in brez hlapcev. Tako naj tudi bo!« Slavnostni govornik je bil Franc Passeta, predsednik vrhniških borcev NOV, kije svoj nagovor pričel z besedami: »Spoštovani občani in tovariši! Na današnji dan ob tem času pred petdesetimi leti so nad Vrhniko, posebno na Jerinovem griču, regljale strojnice, pokale puške, okrog Vrhnike ter na samo Vrhniko pa so padale granate in mine. 6. maja zgodaj zjutraj je partizanska vojska iz našega kraja izgnala tujca — nacističnega okupatorja. To so bili Hercegovci, ki jih je Vrhnika takrat sprejela z odprtimi rokami, saj so jim končali moro štiriletne okupacije nacifaši-stov, ki so hoteli izbrisati Slovence kot narod. Prav je, da se spomnimo tistih dni, da bi v sebi okrepili zavest, biti svoji na svojem in si urejati življenje tako, kot znamo in zmoremo.« V nadaljevanju pa je orisal pota vrhniških partizanov, delovanje Osvobodilne fronte in dogodkov v času v letih 1941 in 1945 na takratni Vrhniki in v njeni okolici. Na koncu je dodal: »Partizanski boj je ob zaključnih operacijah druge svetovne vojne omogočil naš vojaški prodor na naše skrajne narodnostne meje — na Koroško, v Trst in Beneško Slovenijo. Po končanih operacijah pa so zahodni zavezniki zahtevali umik in dosegli smo sedanje meje Republike Slovenije. Vsa diplomacija velikih in malih sil ničesar ne poklanja. Dobiš tisto, kar si odločno vzel v polni zavesti in priznanju prijateljev, daje to tvoje. Partizanski boj je izbojeval Republiko Slovenijo in nam ustvaril pogoje, da smo se 1991 plebisci-tarno in z orožjem odločili za samostojno državo.« OTVORITEV MEDNARODNE RAZSTAVE DEL DUŠEVNO PRIZADETIH Drugačna umetnost Pozdrav župana prijateljem iz Nizozemske in Belgije Sobota, 29. aprila, bo v vrhniški likovni svet zapisana kot nekaj posebnega, nekaj drugačnega, lahko celo rečemo, da je bila ta dan predstavljena »drugačna umetnost«. V mali dvorani Cankarjevega doma, v domu obrtnikov in v Kašči v Verdu so duševno prizadeti otroci treh dežel Belgije, Nizozemske in Vrhnike razstavili svoja likovna dela, dela plastik in izdelkov ročnih del. Otvoritev te mednarodne razstave je pritegnila veliko obiskovalcev in tudi prijateljev iz Nizozemske in Belgije. Ob tem je potrebno poudariti, daje razstava plod dogovorjenega projekta ob 30. letnici Posebne šole na Vrhniki. Prijateljske vezi ter izmenjave kulturnih dogodkov ter nenazadnje tudi izmenjave izobraževalnih programov za duševno prizadete otroke treh dežel so se tkale več kot deset let in plod teh vezi je bila tudi postavitev zanimive razstave, neke »drugačne umetnosti«. Kulturni program so izvedli ženski pevski zbor CONCINITE (Vrhnika), Ensemble Con Spirito iz Nizozemske, cerkveni mladinski zbor THEMA iz Nizozemske in vrhniška glasbena šola. Vse goste in prijatelje iz Nizozemske in Belgije je pozdravil tudi župan Vinko Tomšič. Ob razstavi je Zveza kulturnih organizacij izdala tudi katalog razstavljenih del, kjer je osem atorjev napisalo spremna besedila in tako še bolj popestrilo vsebino kataloga. Na sami razstavi je bil prebran zapis Fride Fransen, sodelavke projekta Podlipa in tudi strokovne sodelavke nizozemske vlade pri izvajanju zakona o skrbi za prizadete v pokrajini Achter-hoek. Med prebranim besedilom je bilo rečeno tudi to: Ljudje se večinoma sporazumevamo z besedami, vendar ta zahteva sposobnost abstraktnega razmišljanja. Duševno prizadeti pa so za to sposobnost vsaj delno prikrajšani. Posledica je, da »normalni« le redkokaj zvemo o njihovem doživljanju, čustvih in življenju. Zato so s tega vidika duševno prizadeti v naši družbi še bolj osamljeni. Prav zato sem vesela tega dogodka. Upam, da vam bodo te slike in keramike odprle pogled v doživljajski svet, na katerega morda niste nikoli pomislili. V njih boste mogoče prepoznali tudi kaj iz lastnega vsakdanjega življenja. Te slike in keramike so čisto navaden, domač in vsakdanji izraz tega, kar nas tako ali drugače prizadeva; razlika je ta, da izrazno sredstvo tokrat ni jezik. Umetniki, ki so te slike in keramiko ustvarili iz svojih najglobljih čustev, so vsak zase in na svoj način preoblikovali čustveno energijo v samoizražanje. Izpostavljajo se nam, gledalcem, da bi nam pokazali svoj svet, kakršen je: pristen, čist in predvsem EDINSTVEN. S. S. DAN ODPRTIH VRAT V VOJAŠNICI »IVAN CANKAR« NA RASKOVCU — Vojašnica »Ivan Cankar na Raskovcu je 5. maja, v sklopu praznovanj 50-letnice osvoboditve in Cankarjevih dnevov, imela »Dan odprtih vrat« ter obenem tudi možnost za kratek izlet s tanki oz. transporterji na tankovskem poligonu. Čeprav so bila vrata vojašnice odprta v dopoldanskem času od 10. do 15. ure, je prišlo kar precej krajanov oz. občanov. Po zaključku šole pa še šolski otroci, ki so si z zanimanjem ogledali bojne enote ter seveda navalili na kratko vožnjo s tankom oklepne enote. 7. 5. 1995 — MAŠA ZA ŽRTVE VOJNE— V nedeljo, 7. maja, ob 9. uri je bila v vrhniški cerkvi sv. Pavla spravna maša za vse žrtve druge svetovne vojne iz vrhniškega območja. Maševal je dekan Florjan Božnar ob petju cerkvenega pevskega zbora. (S. S.) 7. 5. 1995 — Srečanje v Starem malnu — V nedeljo popoldan pa seje marsikateri Vrhničan peš ali pa kako drugače napotil v Stari maln, kjer je bilo napovedano srečanje občanov. Za poskočne melodije je poskrbel ansambel »Kras«, vendar pretirane gneče le ni bilo. S. S. KONCERT GLASBENE ŠOLE VRHNIKA IN GLASBENIH PRIJATELJEV IZ HOLANDIJE Glasba ne pozna meja Pet let je minilo od prvega srečanja orkestra Glasbene šole Vrhnika in ansambla Con Spirito iz Nizozemske. Za letošnje prvomajske praznike je tako glasbena šola gostila prijatelje glasbenike iz Nizozemske. 1. maja so v dvorani Doma Karla Grabeljška skupaj pripravili celovečerni koncert. Polni dvorani so se predstavili pevci cerkvenega mladinskega zbora THEMA (Nizozemska), ansambel CON SPIRITO (Nizozemska) ter orkester Glasbene šole Vrhnika in Komorni orkester Vrhnika. Tako so v prvem delu koncerta nastopili gostje iz Nizozemske. Ansambel CON SPIRITO iz Weersela deluje pod vodstvom di- rigentke Anje Hollebeck že 10 let. Vsi glasbeniki pa izhajajo iz njene privatne šole. Večina so to mladi glasbeniki, kijih druži želja in ljubezen po skupnem igranju. Tudi cerkveni mladinski pevski zbor THEMA iz Tilighte že nekaj let združuje mlade pevce. Na začetku drugega dela koncerta sta skupno zaigrala ansambel CON SPIRITO in orkester Glasbene šole Vrhnika. Na koncu pa je z izrazito kvalitetnim igranjem zopet nastopil Komorni orkester pod vodstvom Marka Fabianija, ki je zadovoljil številne poslušalce tako domače kot prijatelje iz Nizozemske. S. S. Skupni nastop gostov iz Nizozemske je požel velik aplavz 4 MAJ 1995 VRHNIKA - NAŠ RAZSTAVA PRED VELIKO NOČJO Pirhpopirhu »Jajce je prastar indoevropski pomladni simbol. Je naravna podoba rodovitnosti in izvorov novega življenja. Mnogi narodi in ljudstva sveta poznajo bajko o nastanku sveta iz jajca. Krščanstvo je jajce povezalo s simbolom Kristusovega vstajenja. Dediščina poslikanih in okrašenih velikončnih pirhov — tudi pisanic, remenk ali remenic — je torej izredno bogata. Različnost poimenovanj je samo navidezna, saj vsi narečni izrazi pomenijo rdeča, v pradavni barvi sonca pobarvana jajca. Bogastvo dediščine okrašenih pirhov je spodbudilo mojstra Franca Groma z Vrhnike k iska- li ne harmonije. Skladnost je navzoča v ljubeznivo natančni risbi z motivi rož in geometrijskih vzorcev, ki so polni simbolike. Diamantna igla je z veliko pozornostjo, koncentracijo in nežnostjo vrtala čipkasto lepoto. Barve se prelivajo od modro bele prek orakste in rumenkastih odtenkov do žlahtno zeleno rjave barve, ki jo je dala zelena orehova lupina. Ob teh pirhih res občutiš lepoto naravnosti in človekove spretnosti, domišljije in ljubezni.« Gospod Franc Grom si želi, da bi se vrhniški pirh razširil kot vrhniška posebnost. Upoštevati moramo namreč, da je to darilo, Mojster Franc Grom (drugi z leve) je avtor vrhniških pirhov, ki jih je postavil na ogled ob velikonočnih praznikih. nju novih načinov in oblik. S popolnoma novim načinom okraše-vanja — prediranjem jajčne lupine —je določil smer, ki je izjemna tudi v svetu. Od leta 1993 nastajajo njegovi pirhi kot prave čipkaste umetnine. Zaradi vezanosti izdelovalca na domače kulturno okolje smo tako dobili, poleg nekaterih starejših primerov iz naše dediščine, še sodobne vrhniške pirhe.« (dr. Janez Bogataj) Citat se mi je zdel ustrezen uvod v članek, ki bo v tej številki podrobneje predstavil delo gospoda Franca Groma. Vrhniški pirhi, ki jih je izdelal, so bili v času velikonočnih praznikov razstavljeni v Cankarjevem domu na Vrhniki. To je bila doslej ena najbolj obiskanih razstav. Doživela je izjemen odziv, saj so se med obiskovalci pojavili tudi Avstrijci, Švicarji, Italijani in celo Španci. Ob tej priložnosti bi se gospod Grom rad zahvalil vsem, ki so pripomogli, da so pirhi zagledali luč sveta: dr. Janezu Bogataju z Ljubljanske univerze, Dušanu Mucu, Marti Rijavec, Mikiju Dominku, Pavle-tu Mraku, županu Vinku Tomšiču, predsedniku Turističnega društva Blagajana Tomažu Gromu in gospodu dekanu, ki je vernikom priporočil ogled razstave. Čeprav smo se nekateri šele zdaj zavedli, da obstajajo tudi taki pirhi, moram zapisati, da je gospod Franc Grom prav z njimi že sodeloval na razstavah. Tako je leta 1993 dobil srebrni pirh (2. nagrado) v Slovenskih novicah, leta 1994 je sodeloval na razstavi Kmečkega glasu, kjer je prav tako dobil drugo nagrado, letos pa sije na isti razstavi zaslužil še prvo nagrado, katere utemeljitev je bila: »Skupina vrhniških pirhov nam vzbuja občutek izredno pretanje- ki ni vezano na velikonočni čas. Tako bi dosegli, da bi pirhe lahko prodajali vse leto in prirejali razstave doma in v tujini. Na tak način bi tudi omogočili nadaljnji razvoj tehnologije, za katero moram poudariti, daje povsem nova in zato ni docela raziskana, saj lahko najdemo še veliko možnosti za ustvarjanje. Da bi se želje uresničile, je potrebnih še nekaj dodatnih, mirnih in potrpežljivih rok, ki bi pripomogle, da bi pirhi res postali turistični spominek Vrhnike. Zato gospod Grom vabi vse, ki jih to zanima, naj navežejo stik z njim (doma je na Stari Vrhniki) in se pogovorijo o podrobnostih. Nekako v začetku jeseni bi se začela umetniška delavnica, kjer bi se natančneje seznanili z delom, nato pa bi začeli izdelovati pirhe za razstavo na Vrhniki, ki bo čez eno leto. Za konec velja še zapisati, da način izdelovanja pirhov še zdaleč ni preprost. Izdelovalec mora imeti izredno veliko potrpljenja in svežih idej za motive ter mirno roko, zavedati pa se mora tudi, da je vse delo ročno, da nastajajo samo unikati. Poleg tega vsi vemo, da je jajce izredno krhko, zato se večkrat zgodi, da ravno ob koncu izdelovanja poči. Torej mora izdelovalec znati zatreti žalost in še enkrat začeti prav na začetku. Kljub temu pa moramo vedeti, da dajejo vrhniški pirhi izredno prijazen občutek lepote in skladnosti. Iz njih sije izjemna harmonija vrhunske preprostosti v najboljšem pomenu besede, saj v gledalcu zbujajo občutek, da je vse dobro, prav in skladno, če živiš s pravo pozornostjo doživljanja. MATEJA ŠMUC Pehar vrhniških pirhov, ki so dobili ob prekmurskih rumenkah in belokranjskih pisanicah status velikonočnih pirhov. TEKMOVANJE MLADIH GLASBENIKOV Virtuozi rastejo tudi na Vrhniki Na 24. tekmovanju mladih glasbenikov Republike Slovenije, kije potekalo od 10. do 21. marca v Ljubljani, so tudi trije mladi vrhniški občani dosegli odlične rezultate, saj v množici 420 tekmovalcev iz vse Slovenije in iz zamejskih glasbenih šol iz Italije in Avstrije ni bilo lahko doseči visoke uvrstitve. Na tekmovanju so v Slovenski filharmoniji, na Srednji glasbeni in baletni šoli ter v Glasbeni šoli Vič-Rudnik tekmovali na klavirju, pihalih (kljunasta in prečna flavta, oboa, klarinet, fagot, saksofon) in v komornih skupinah s trobili. Najvišje se je vsekakor uvrstil 22-letni klarinetist DUŠAN SOD-JA, doma z Loga, kije v III. b kategoriji (študenti Akademije za glasbo) dosegel 97 točk (od 100 možnih) in tako postal slovenski državni prvak. Z odlično igrOj ki jo je potrdil tudi na zaključnem koncertu, ki je bil 21. marca v veliki dvorani Slovenske filharmonije, sije poleg diplome priigal tudi dve posebni nagradi: nagrado Festivala Ljubljana, t.j. solistični recital v okviru cikla Mladi virtuozi, in TV snemanje v sezoni 1995/96 ter skupni koncert (s pr-vonagrajeno pianistko Andrejo Furlan z Akademije za glasbo) v graškem J.J. Fux Konzervatoriju junija letos. Prav bi bilo, da bi mladega klarinetista slišali tudi Vrhničani. Odlično 2. nagrado (96.33 točke, kar bi bilo po točkah dovolj za 1. nagrado, če ne bi bil Janez Ben-ko iz SGBŠ Ljubljana še boljši) je prejel mladi klarinetist TADEJ KENIG iz Glasbene šole Vrhnika, razr. prof. Slavka Goričarja. Kako visok je nivo klarinetistov v Sloveniji, pove podatek, da je še petouvrščeni prejel 90.33 točke, kar bi po točkah zadostovalo za 2. nagrado, če ne bi veljal tekmovalni sistem, daje lahko v posamezni kategoriji največ pet nagrad. Ke-nig je s tako visoko uvrstitvijo ponovno dokazal svojo odlično kakovost, saj je že pred dvema letoma na 22. tekmovanju mladih glasbenikov Slovenije v Velenju osvojil 1. nagrado. Še tretji Vrhničan je dosegel le- po uvrstitev na tem tekmovanju, t.j. klarinetist MIODRAG STOJNIC, prav tako učenec Glasbene šole Vrhnika, razr. prof. Matevža Mercina. Z doseženimi 86.33 točkami je dosegel 7. mesto v državi in tako potrdil visoko raven pihalcev ravno v vrhniški občini. Vsem trem mladim glasbenikom čestitamo in jim želimo še veliko uspeha na njihovi glasbeni poti. LOVRO SODJA BUTARA VELIKANKA V POD-LIPI — V Podlipi pri Vrhniki so imeli tudi butaro, kije nagovarjala vse, ki so hiteli tja na hribček sredi vasi, kjer stoji farna cerkev svetega Brikcija ali so se tja vsaj ozrli. Da, ob zvoniku je stala butara velikanka, visoko se je dvigala v pomladno nebo. Možje in fantje so trideset-metrsko velikanko sestavili na igrišču na spodnjem koncu vasi in jo v soboto popoldne pred cvetno nedeljo peljali skozi vas do cerkve in jo postavili ob vitkem zvoniku. Njen vrh se je poravnal s petelinom, ki vrh zvonika kaže smer vetra, (foto: IM) SKLEP INTERESNIH DEJAVNOSTI V VVZ Najmlajši zborček Najmlajši pevski zbor daleč naokoli je ogrel vse navzoče starše. Razposajenost in otroški smeh je odmeval v dvorani Karla Grabeljška v torek, 25. aprila. Vzgojiteljice iz VVZ in otroci so staršem priredili prijeten program in razstavo ob zaključku interesnih dejavnosti. Najprej so se predstavili otroci iz folklorne skupine in zaplesali sedem otroških ljudskih plesov. Koraki so bili težki, pa vendar ne tako zapleteni, da jih naši korenjaki ne bi zmogli. Za konec so zaplesali njihovo najljubšo Šivaj, šivaj kont'r, tolci, tolci hln. Ljudske plese bodo na Vrhniki prav gotovo še plesali. Po Grimmovi pravljici Žabji kralj so otroci iz pravljičarske skupine uprizorili igrico. Njihovo igranje je bilo sproščeno in tudi poroka na končuje bila res prava, sanjska. »Še bomo igrali«, so mi zagotovili. Na koncu se je predstavil še pevski zbor, v katerem sodelujejo otroci, stari od 3 do 7 let. Zapeli so nekaj otroških pesmic in zaigrali na Orffove inštrumente. S svojim petjem so v naša srca vnesli dobro voljo in veselje. Po končanem programu smo si ogledali še izdelke, ki so jih otroci naredili v delavnicah za oblikovanje. Razstavljene so bile vaze, obeski, svečniki, ogrlice pa še in še. Veselo je bilo! Starši so bili zadovoljni, prav tako vzgojiteljice in otroci. V jeseni bomo zopet plesali, oblikovali, igrali igrice in peli. Pridružite se nam! ERIKA SLATNER ; mm ™ I ČETRTA STAROVRHNIŠKA BUTARA —Nedeljo pred cvetno so stf vrhniški fantje odšli v gozd po zelenje za butaro. Nabirali so ga vse pof dne in šele zvečer vse skupaj pripeljali h Komarjevim. Naslednji dan so* redili leseno ogrodje in nanj pritrdili železen križ, v katerega so vpeli palice, s pomočjo katerih je butara lahko stala, pa tudi nosili so jo l<&. Križ je naredil gospod Albin Nagode, ki se mu zato tudi najlepše zahvd jejo. Nato so na ogrodje začeli vezati zelenje, ki so ga z veliko pozorno^ vezali štiri dni, dokler niso privezali še zadnjega šopa resja. Kakor hW°-bila butara narejena, so jo postavili. Ponosno je stala pred kozolcef1' nekdo izmed njih je celo rekel, da je višja kot sam kozolec. Višja ravn^ bila, vendar vseeno kar precej visoka, natančno višino pa so fantje zadr zase. Dan za tem so jo okrasili in nanjo navezali pomaranče. Popoldni' jo odnesli k blagoslovu na Stari Vrhniki. V nedeljo pa jo je GorazdkO{ traktorjem odpeljal na Vrhniko, kjer je vzbudila veliko občudovanja Ift* Prav tako zanimiva je bila butara njihovih treh mlajših prijateljev: Zdf1' ka, Tadeja in Primoža. Tako kot so se včasih vaški fantje ponašali s stfi butaro, se lahko tudi Primož, Marko, Janez, Jernej, Marko, Primož, °, in Peter. Letos so naredili že četrto butaro, kije bila najvišja v naši žup<$ v širšem merilu pa če že ne med največjimi, pa zagotovo med najlepših Na sliki: v cerkvi je butara segala skoraj do stropa. (Nataša MedvešČ? BUTARA — Ligojnska butara je bila prav gotovo »nekoliko« manjša starovrhniške, vendar pa so jo krajani obeh Ligojn že v soboto, kot prvi' vrhniški župniji, odnesli k svoji vaški cerkvi. Novice iz KS Pokojišče V aprilu seje še enkrat potrdilo, da naše dosedanje pogumne odločitve nikakor niso bile napačne, kot nas nekateri skušajo prepričati. Nasprotno, rezultati našega političnega angažiranja se kažejo tudi že na drugih področjih, kar je bil nenazadnje naš cilj. Velik dosežek je že, da smo prvič v zgodovini pridobili dotacijo od občine za naše krajevne potrebe, ki bo sedaj redno pritekala. Za začetek smo obnovili 2 km krajevnih cest, ki jih je zob časa že močno načel in so »težko čakale na spremembo v lokalni samoupravi«. V soboto, 22. 4., na mednarodni dan planeta Zemlje, smo mladi poskrbeli za očiščevalno akcijo v naravnem okolju. Gozdove smo »olajšali« za približno 20 m3 odpadkov ter ob tem uredili in za-travili več kot 10 divjih odlagališč, ki so nastajala do pred dvema letoma, ko se je bivša skupnost le odločila organizirati odvoz odpadkov z našega območja. Sicer pa bomo v tem mesecu spremenili način zbiranja ter od-važanja rednih odpadkov. Kon- tejnersko zbiranje na enem mes'* se namreč ni izkazalo za najbolje ker so naše vasi preveč oddalje"' druga od druge, hkrati pa okolij kontejnerja nikakor ni v ñapónos. Štirinajstdnevno odvažanje ojj petkih s pričetkom 12. 5. izpre*1 hiš v zavezanih vrečah oz. »kal tah« bo verjetno najhitrejša reŠ1' tev za vse prebivalce naše KS. Potekajo tudi sklepni dogovof1 med občino kot glavnim invesf iorjem ter izvajalcem, ki bodo le' tos prinesli prve m3 alsfata me" naše vasi. Z našim dogovorjeni'* prispevkom k temu projektu vet' jetno ne bo težav, še posebno, ke( bomo dinamiko odplačevanja p0' skušali uskladiti s konkretnim! možnostmi posameznika in ker s' ne bomo dovolili, da bi zaradi n»s propadla edinstvena priložnost' k? je verjetno ne bo več mogoč* ponoviti. Na splošno lahko rečemo, & smo na pravi poti. Konkretni & zultati pa bodo nenazadnje o«' visni tudi od našega individualne' ga popuščanja za skupno dobro- MARE DEBEVEČ iF NAŠ ČASOPIS - VRHNIKA___ PRENOVLJENI »AVTO CENTER« ODPRL VRATA PRODAJI i IN SERVISIRANJU VOZIL Renaultova vozila tudi na Vrhniki MAJ 1995 5 V skladu s komercialno politiko REVOZ-a, ki želi imeti v Sloveniji gosto mrežo svojih servisnih delavnic in avtosalonov, je Avtohiša Ljubjlana v letu 1994 začela iskati možne lokacije za razširitev svoje dejavnosti na območju Vrhnike, kjer REVOZ še ni hil prisoten. Kmalu se je kot možnost pojavil Avto Center, d.d., ki je imel tedaj nekatere finančne težave, saj dosedanji programi niso bili več uspešni. V postopku pri- skoraj sočasno pa so tudi začeli s samo adaptacijo. V februarju in marcu je bila večina del že opravljena, tako da seje ACV že lahko začel pripravljati na odprtje in začetek del na novem programu. Z delom je ACV začel (neuradno) že 12. 4. 1995, po uradnem odprtju 21. 4. 1995 pa servis in trgovina delujeta že povsem normalno. Kot smo omenili, je bilo slavnostno odprtje v petek, 21. 4. sojali od Usnjarne Vrhnika. Spregovorila sta tudi Ivan Ban, direktor prodaje Revoza, in Jean Michel Sicre, direktor Komercialne direkcije Revoza. Vsi so poudarili tudi izjemno prizadevnost vseh sedanjih delavcev in izvajalcev del za prenovo »AVTO CENTRA«, ki je eden najsodobnejših in najlepših v Sloveniji. Zaposleni si bodo morali prizadevati, da bo center, tako servisiranje kot prodaja vozil, deloval nemoteno in v dobro tistih, ki bodo potrebovali usluge novega AVTO CENTRA. Program so popestrili plesalci plesne skupine Urška. Na koncu so za srečno delovanje AVTO CENTRA odprli veliko steklenico šampanjca, ki je tudi simbolično pomenila, daje center tudi uradno odprt. Ob tem slavnostnem dogodku smo za nekaj besed poprosili direktorja AVTO CENTRA Boruta Drašlerja, ki nam je povedal o nadaljnjih načrtih in perspektivah: «Ker REVOZ v Sloveniji dose- ševanje po nakupu vozil na posojilo zelo veliko. Seveda pa bo za dosego ciljev treba doseči tudi dovolj visoko stopnjo kakovosti naših storitev, ki so seveda pogoj, da bodo stranke zadovoljne. Tudi na tem področju bomo s pomočjo REVOZ-a in Avtohiše v najkrajšem času skušali doseči zastavljene cilje (stalno izobraževanje ob sodelovanju strokovnjakov iz omenjenih podjetij). Poleg celovitih storitev s področja avtomobilizma pa ima Avto center v svoji ponudbi še program EUROFIL — to je polnjenje gum s posebnim polnilom (polnilo je dvokomponentno v tekočem stanju, prek posebne črpalke pa ga vbrizgajo v gumo, kjer se po 48 urah povsem strdi). Guma ima enake lastnosti in trdoto, kot če je napolnjena z zrakom, življenjska doba gume pa je bistveno daljša (take gume so primerne za gradbeno mehanizacijo, snežne tep-talnike, kmetijsko mehanizacijo, vojaško mehanizacijo,... — taka guma se namreč ne more pre-dreti).« S. S. Direktor AVTO CENTRA Vrhnika Borut Drašler ga skoraj 30% tržni delež z vozili Renault, lahko upravičeno pričakujemo, da bo tudi obseg prodaje na Vrhniki dovolj velik, da bo zagotavljal nemoteno poslovanje Avto centra (pri tem ne gre samo za prodajo novih vozil, ampak tudi rabljenih vozil, rezervnih delov, servisne storitve). Ker v povezavi z Avtohišo iz Ljubljane nudimo tudi prodajo vozil na posojilo oz. leasing, je to še razlog več za optimizem — saj je prav povpra- KDAJ DELA ZDRAVNIK MEDICINE DELA, PROMETA IN ŠPORTA Zasebni zdravnik dr. MITJA MIKLIČ, specialist medicine dela, prometa in športa, ki imam ordinacijo v prostorih Zdravstvenega doma Vrhnika, obveščam občane o delovnem času in telefonski številki. Delovni čas ordinacije medicine dela, prometa in športa je vsak dan od ponedeljka do petka dopoldne, ob ponedeljkih pa tudi popoldne. Telefonska številka ordinacije medicine dela, prometa in športa je 751-269. dr. Mitja Miklič 10 lOf SO* š( là /d ios\ tre >m no tri> ne W 'jé iré » mí ■il* AVTO CENTER ob glavni cesti — blizu bencinske črpalke — in s številnimi parkirnimi prostori s'lne poravnave, ki je bil izpeljan v •etu 1994, je Avtohiša prevzela večino terjatev, ki so jih imeli upniki do Avto centra in tako dobila tudi "Pravljalsko pravico (to je bilo končano v decembru 1994). Takoj Potem je bila sprejeta odločitev, da bo tudi ACV opravljal servisi-ranje, prodajo novih vozil in rezervnih delov iz programa RENAULT. V skladu z odločitvijo s? bili že v januarju 1995 pripravljeni načrti za adaptacijo objekta, 1995,ob 12. uri, ko je vrhniška pihalna godba pred prenovljenim »A*VTO CENTROM« pripravila kratek koncert. V notranjosti prodajnega salona pa so nadaljevali s slavnostnimi in otvoritvenimi govori. Prisotne je najprej pozdravil sedanji direktor AVTO CENTRA Borut Drašler, nato pa še vrhniški župan Vinko Tomšič, ki se je spomnil na prave zametke takratne mehanične delavnice, kije imela en ključ, pa še tistega so si spo- Notranjost prodajnega salona ob odprtju s številnimi gosti DRAGOMER, DRAGOMERŠKA C. 38 61351 BREZOVICA TEL/FAX: 061/653-824 TEL 061/654-598 DELOVNI ČAS: PON. — PETEK 14. DO 19. URE SOBOTA 8. DO 12. URE. PO UGODNIH CENAH VAM NUDIMO VAILLANT PLINSKE PEČI IN BOJLEPJE, LITOŽELEZNE PEČI ZA CENTRALNO OGREVANJE, RADIATORJE, ČRPALKE, MEŠALNE VENTILE, TERMOSTATE, ČRNE IN POCINKANE CEVI, ODTOČNE CEVI, MEŠALNE BATERIJE IN VSE ZA VODOVOD IN CENTRALNO OGREVANJE. NA ZALOGI IMAMO RAZNE OLJNE GORILNIKE, ZA KATERE VAM NUDIMO TUDI MONTAŽO. SE PRIPOROČAMO! SERVIS AVTOSALON REZERVNI DELI STARO ZA NOVO LEASING KREDITI DELOVNI ČAS: SERVIS pon. - pet. od 7.00 -15.00 AVTO SALON pon. - pet. od 7.30 -16.00 RENAULT * AVTO ŽIVLJENJA ODSLEJ TUDI NA VRHNIKI AVTO CENTER d.d. Jelovškova 6 VRHNIKA tel.: 755.145; 755.357; 755.720 6 MAJ 1995 NAŠ ČASOPIS J RAZDELJEVANJE DENARJA IZ PRORAČUNA Želje večje od blagajne Borovniški občinski svet bo sicer občinsko proračunsko pogačo predvidoma določil na seji 15. maja, vendar seje v tem mesecu zgodilo veliko stvari, ki bodo vplivale na končno odločanje o številkah. Vsekakor so bili zelo koristni pogovori z največjimi porabniki proračunskih sredstev, se pravi s šolo in predstavniki različnih društev, ki zdaj delujejo v borovniški občini. čebelarje 100.000, za radioklub 100.000. za druge organizacije 200.000, za sponzoriranje različnih prireditev (letos je nekaj okroglih obletnic) 500.000. Tako čebelarji proslavljajo 90 letnico delovanja, borovniški gasilci 110. obletnico in knjižnica (kot naslednica bralnega društva) 125. obletnico. Ugotovljeno je bilo, da so vsa društva in organizacije predložile Predstavniki vseh borovniških društev so se polnoštevilno udeležili sestanka pri županu Andreju Ocepku. Najprej je bil pogovor s predstavniki vseh društev. Iz celotnih prihodkov občinskega proračuna, ki so 145 milijonov tolarjev, bo šlo predvidoma za kulturne dejavnosti milijon tolarjev, za športne dejavnosti 3,650.000 tolarjev, za požarno varstvo 2 milijona, za turizem 600.000 in 400.000 za promocijske dejavnosti, za humanitarne organizacije 500.000, za mladinska društva 300.000, za programe dela in finančne načrte, da želje, tudi realne, močno presegajo možnosti, da je stanje različnih objektov zaskrbljujoče, da je veliko društev in organizacij brez prostorov. Sklenjeno je bilo tudi, da Borovnica ustanovi samostojni strokovni zvezi za kulturne dejavnosti, kar seje zgodilo 4. maja in za športne dejavnosti, kar seje zgodilo dan prej. Gasilci naj bi imeli občinsko poveljstvo, sicer pa naj bi delovali v okviru Gasilske zveze Vrhnika. Sestanki z občani po različnih krajih borovniške občine so potekali v tednu po veliki noči, vendar ob skromni udeležbi. Vprašanje je, ali je bila to res posledica tega, da smo tudi v Našem časopisu obvestilo stisnili med prispevek o seji občinskega sveta in ga marsikdo ni utegnil prebrati, za kar uredništvo jemlje nase vso krivdo. Vendar je po drugi strani resnica, da so najbolj zainteresirani ljudje povsod prišli in so povedali, kaj jih muči. Tako na Bregu tisti zoženi del ceste pred Fenolitom, ki kot velika črna točka pomeni stalno prometno nevarnost. Na Lazah so med drugim menili, da bi bilo končno treba urediti vprašanje vodovoda, na sestanku v gasilskem domu v Brezovici pa so načeli vprašanje vzdrževanja gozdnih cest. Povsod pa so menili, da bi morali, če se že v Borovnici kaj zastavi, rešiti vprašanje neprimernih prostorov knjižnice in jo preseliti na primernejšo lokacijo. Proti niso bili niti tisti, ki malo ali nič ne berejo. Na zborih občanov se je bilo treba odločiti o porabi 18 milijonov tolarjev. Občinsko vodstvo se zaveda, da se bo letos pokazalo, kakšne so resnične finančne potrebe v občini, zato sodi, da bi bilo za prihodnje leto koristno, če bi društva že v januarju pregledala svoje poslovanje, kajti le tako bo mogoče pametno sestvljati občinski proračun, ko se bo vedelo, kaj ima prednost in kaj lahko še počaka. T. J. ANKETA O TEM, ALI BI RADI ŠIRŠI POGLED NA EKRAN Borovnicam, želite kabelsko televizijo? Z novo občino Borovnica smo se v podjetju P&ROM d.n.o. odločili za izgradnjo kabelske TV v Borovnici. Krajani Borovnice si že dalj časa prizadevajo za ureditev TV sprejema. Kot sami veste je kvaliteten sprejem predvsem naših TV programov (A kanal in MMTV) v Borovnici skoraj nemogoč. Borovnica potrebuje kabelsko TV, predvsem zaradi njene specifične lege in zaradi slabega sprejema »domačih« TV programov. Z uvedbo kabelske TV bi ta problem rešili, pridobili pa bi še množico satelitskih programov. Poleg tega ima kabelska TV še več drugih prednosti kot so: - lepši videz naselja (ne potrebujemo lastnih klasičnih in satelitskih anten), - možnost priključitve dveh TV sprejemnikov, - možnost uvedbe lastnega (borovniški) TV programa, - skrb za vzdrževanje prepustite kabelskemu operaterju, - sprejem satelitskih programov z večih satelitov. V prvi fazi predvidevamo izgradnjo glavne postaje s približno 20 TV programi, sistem pa bo projektiran za skifpno 35 TV programov. Na ta način bo v prihodnosti sistem mogoče enostavno širiti. Kabelski razvod bo zgrajen delno zemeljsko, delno pa zračno. V prvi fazi predvidevamo priključitev stanovanjskih blokov na Gradišnikovi, nato pa postopno celotno Borovnico. Seznam predvidenih TV programov v CATV Borovnica 1. Domači TV programi -SLO 1 -SLO 2 ■ HTV 1 ■ A kanal MMTV TV KOPER Capodistria 2. 13 satelitskih TV programov iz različnih jezikovnih področij (angleški, nemški, italijanski, francoski, srbski jezik) po izbiri krajanov. 3. Borovniški interni program. Točna cena za priključek žal še ni znana, okvirno pa naj bi znašala okrog 800 DEM za individualno hišo in pol manj za stanovanje v bloku. Točna cena bo znana po izdelavi projekta. Mesečna naročnina bo okvirno 6-8 DEM na mesec, kar je v primerjavi z RTV naročnino še vedno malo. Vemo, da je splošni interes občanov Borovnice za izgradnjo kabelske TV velik, s priloženo anketo, pa želimo zvedeti še več informacij. Prosimo vse, ki bi v Borovnici ali njeni okolici želeli imeti priključek kabelske TV, da anketo izpolnite in jo oddate na Občini Borovnica, ali jo pošljete na naslov P&ROM d.n.o., Stranska cesta 2 Verd, 61360 VRHNIKA. Anketa je neobvezujoča, vaše aktivno sodelovanje pa bo omogočilo hitrejšo zgraditev. Izmed vseh, ki boste poslali izpolnjeno anketo, bomo izžrebali tri, ki bodo prejeli: 1. 50% popusta za priključek CATV 2. 20% popusta za priključek CATV 3. enoletna naročnina na CATV V upanju, da bo Borovnica z okolico naposled dobila kabelski sistem, s katerim bi občanom omogočili kvaliteten sprejem naših in tujih TV programov, vas lepo pozdravljamo. ANKETA - CATV Borovnica Želim postati naročnik CATV Borovnica. Moja prijava je informativna in me ne obvezuje za kasnejši podpis pogodbe. Priimek in ime Naslov Datum USTANOVA ZA NAJMLAJŠE Vsi borovniški vrtci: Drašlerjeva hiša, nekdanja Kolodvorska restavarcija Stara občina, danes deluje v njej knjižnica, MK Slap, karitas pa tudi Žitova trgovina. Najnovejši vrtec: pogled od spodaj. Uspešna atletska sezona Začela so se tekmovanja v atletiki, kipotekajo na zunanjih igriščih. Atleti OS dr. Ivana Korošca iz Borovnice smo se jih udeležili in dosegli večje ali manjše uspehe. 16. aprila so se udeležili otvoritvenega mitinga, ki gaje organizirala IBL Olimpija na stadionu v Šiški. Dosegli so naslednje rezultate: Blaž Zupančič je pri skoku v daljino pri pionirjih zasedel 3. mesto, prav tako Marjanca Košir pri skoku v višino, Matevž Petelin pa je bil 4. pri teku na 1000 m. 18. aprila je bilo v Tržiču 2. odprto prvenstvo Slovenije v štafetnem teku po ulicah Tržiča. Štafeta dečkov v sestavi: Matevž Petelin, Andrej Perdih, Blaž Zupančič je osvojila 1. mesto. Štafeta deklic: Marjanca Košir, Mojca Suhadolc in Andreja Drašler pa je osvojila 14. mesto. Uspešno so mladi atleti tekmovali tudi na državnem prvenstvu v krosu. Matevž Petelinje osvojil 2. mesto v kategoriji dečkov 8. razredov. Tudi ostali mladi atleti so uspešno zastopali šolo. Med 48 šolskimi ekipami so osvojili 14. mesto. Ob tej priložnosti bi se zahvalili novoustanovljeni občini Borovnica in njenemu županu za finančno pomoč. Prav tako tudi vsem staršem, ki otroke spodbujajo na njihovi tekmovalni poti in jih spremljajo na tekmovanja. za atletsko sekcijo: MARJANCA BRENČIČ JENKO Uspešni borovniški šahisti V soboto, 26. 2. 1995, je potekalo ekipno regijsko tekmovanje šahistk in šahistov do 12 let na Vrhniki. V ostri tekmi dveh ekip za deklice in petih ekip za dečke je pri obojih zmagala ekipa Borovnice, ki je tako pokazala velik napredek v šahovski igri. Za Borovnico so igrali za deklice: Saša Kr-žič, Mateja Gerdina in Nina Ferkolj, za dečke pa Andrej in Matej Cerk, Jernej in Klemen Šivic in Aleš Kržič. Njihova uvrstitev na prvo mesto jih je skupaj z drugo uvrščeno ekipo Vrhnike vodila na državno tekmovanje šahistk in šahistov do 12 let, ki je letos potekalo 9. 4. 1995 v Leskovcu pri Krškem. Tudi tam so fantje med 22 ekipami zasedli več kot solidno 7. mesto, deklice pa so se uvrstile slabše, na 15. mesto. Borovniški ekipi sta igrali v enaki zasedbi kot na Vrhniki, le da seje deklicam pridružila Urška Šivic. O tem lahko zapišemo, da so letos borovniški šahisti zelo napredovali. K. Š. 40 let vrtca v Borovnici Prvi vrtec v Borovnici je dobil prostore v Drašlerjevi hiši na Stari postaji, kjer je bila včasih restavracija. Prostora je bilo za 23 otrok-v starosti od 3 do 7 let. Ker so bili prostori v slabem stanju, so obnovili tla, garderoba je bila na hodniku, za stranišče jim je služilo eno suho stranišče, ki so ga uporabljali tudi hišni lastniki. Umivalnice ni bilo, zato so se umivali kar v umivalnikih. Leta 1956 so odprli še drugi oddelek, tako je vrtec obiskovalo približno 50 otrok. Z ukinitvijo občine v Borovnici se je vrtec preselil v njene prostore. Finančne in materialne razmere so se slabšale, v vrtcu je bilo manj otrok. Leta 1970 je vrtec obiskala svetovalka za predšolsko vzgojo z Zavoda za šolstvo. Razmere so bile tako neurejene in slabe, da bi morali vrtec zapreti. Predlog, naj bi vrtec priključili šoli in ga primerno preuredili, je bil sprejet. Šola je prevzela skrb za prehrano tudi za predšolske otroke. Tako je bilo v vrtcu vedno več otrok, saj so leta 1973 odprli že drugi oddelek. Delo in razmere v vrtcu so postale težko rešljive ob šolskem statutu. Velikokrat niso vedeli, kako ukrepati vnaprej, zato je bil na eni izmed šolskih konferenc izražen predlog, da bi se vrtec odcepil od šole in se priključil VVZ Vrhnika. Tako se je vrtec leta 1977 priključil Vrhniki. Tedaj so v njem uredili centralno ogrevanje in odprli tretji oddelek. Število otrok je raslo, kakovost dela seje izboljševala. V posameznih obdobjih je bilo treba veliko otrok odkloniti. Čedalje bolj se je kazala potreba po sprejemu dojenčkov. S 1. 1. 1982 je začela delati varstven1 družina; sprejela je 6 dojenčk"' ob dopolnitvi 3 let so se vključi'1' redne oddelke vrtca. V starem vrtcu so bile razffli iz leta v leto slabše, zato so se za1 le pobude za gradnjo novega ca. Na tem področju so bile akti ne vzgojiteljice, ki so predstav* probleme v starem vrtcu KS, kil pričela z iskanjem dokumentacij in finančnih sredstev. Skupnff otroškega varstva, IS Skupšč'1" občine Vrhnika. . Tako so v Borovnici 26. 5. K"" gradbeni stroji začeli s pripre ljalnimi deli za nov vrtec. N# srečnejši dan za mladež je bil 9.' 1991, ko je bil odprt no v vrtec PRIDITE IN SI GA OGLEJ1 TE! SKUPAJ Z NAMI SE ZA BAVAJTE PRED VRTCEM 0j, 29. 5. DO 4.6.1995! V PRIMER} SLABEGA VREMENA BO PR° GRAM POTEKAL V TVD PAB TIZAN. Turistično društvo Borovnica odda v najem prostore v mlinu v Peklu za prodajo spominkov, razglednic in osvežilnih napitkov. Prijave pošljite do 25. maja na Turistično društvo Borovnica, Paplerjeva 22. Informacije na tel. 746126. PROGRAM OB PRAZNOVANJU 40-LETNlCE VRTCA 29. 5. 95 ob 9. uri izlet na Pokojišče (starši, otroci iz Borovnice in z Brega) 30. 5. 95 ob 9. uri CALl-MERO, zabavni program 31. 5. 95 ob 9. uri MALE COKLARSKE IGRE 1. 6. 95 ob 17. uri ORIENTACIJSKI POHOD (vabljeni vsi krajani) 2. 6. 95 ob 9. uri VRTEC IMA ROJSTNI DAN 3. 6. 95 ob 18. uri PROGRAM V OŠ BOROVNICA — RAZSTAVA V VRTCU 4. 6. 95 od 10. do 18. ure RAZSTAVA V VRTCU ob 15. uri LIKOVNA DELAVNICA na Bregu v Gasilskem domu Na prireditve so vabljen vsi otroci, starši, babice, dedki iz vse občine Borov nica. v C v šl d P P t! P h r i Zapisala MIJA OCEPEKj V vrtcu smo se resno lotili očiščevalne akcije Naše otroke vsak dan popeljemo ven, če le dopuščajo vremenske razmere. Otroci so nenehno v stiku z naravo, zato jim skušam privzgojiti pravi odnos do nje. Sami opažajo smeti na vsakem koraku. V gozdu so prava odlagališča starin avtomobilov; že nekaj mesecev opazujemo to nesnago, pa nihče ne stori ničesar. V tednu, ko namenjamo okolju in Zemlji še poseben pomen (22.4. — dan Zemlje), smo se dogovorili, da bomo na srehod vzeli vreče za odpadke. Vsi otroci od 3 do 7 let so v enoti Borovnica čistili poti, po katerih smo hodili. Vreče s smetmi so bile tako polne, da jih je moral odpeljati hišnik z avtom. Potrudili se bomo, da ne bomo čistili našega kraja le ob dnevu Zemlje, ampak vse leto. MIJA OCEPEK PRAZNOVANJE 110 OBLETNICE PGD BOROVNICA Spored bo naslednji: Petek, 9. junija 1995 Slavnostna seja v večnamenskem prostoru osnovne šole dr. Ivana Korošca ob 19.30 uri. • slavnostni govor • podelitev priznanj • kulturni spored Nedelja, 11. junija 1995 • ob 15. uri pred gasilskim domom v Borovnici sprejem gasilskih društev in povabljenih gostov • mimohod gasilskih društev • slavnostni nagovor • blagoslov kipa Sv. Florjana in orodnega vozila • kulturni program Po končanem slavnostnem delu programa bo ansambel »bratov Poljanšek« poskrbel za veselo družabno srečanje s srečelovom. Vljudno vabljeni in NA POMOČ! PRIPRAVLJALNI ODBOR PGD BOROVNICA Ii NAŠ ČASOPIS MAJ 1995 7 Florjanova nedelja zelo slovesna Borovniška dolina je letos zelo slovesno proslava nedeljo gasilskega patrona svetega Florjana. uopoldne je bila v župnijski cerkvi maša, ki so seje v sprevodu, tako kot že nekaj let doslej, udeležili številni gasilci in njihovi prijatelji, opravil pa jo je domači župnik g. Janez Silar. Popoldne so pred gasilskim domom v Brezovici Pn Borovnici razvili prapor gasilskega društva. "aPor, ki so zanj prispevali številni dobrotniki iz tamkajšnjih vasi in od drugod, glavni pokrovitelj Pa je borovniška občina, je razvil in ga društvu v hrambo izročil borovniški župan Andrej Ocepek, Razstava ob devetdesetletnici borovniških čebelarjev Prva letina 1905 je bila skromna nato ga je blagoslovil borovniški župan Janez Ši-lar. Potem je blagoslovil tudi kip svetega Florijana, ki so ga postavili v nišo na pročelju gasilskega doma. Na praporu je podoba Janeza Krstnika, zavetnika zabočevske podružnice. Ta je tudi upodobljena na praporu. Po slavju so se domačini in številni gostje, med njimi predstavniki Gasilske zveze Vrhnika, še dolgo v večer veselili ob pijači, jedači in sproščenem pomenku. Bilje lep dan in sonce je pripekalo kot za stavo. . Slovenski čebelar iz aprila 1905 J* Prinesel na prvi strani tudi za Borovnico pomembno novico: v Borovnici, Kranju, Žireh in Logatcu so se ustanovile krepke čebelarske podružnice. . Res je bila borovniška podruž-n,ca ustanovljena 12. marca v bolniški tedaj kolodvorski restav-rac'ji Antona Drašlerja pri Stari Postaji. Hiša, ki jo omenjamo in danes kaže seveda popolnoma drugačno podobo od tedanje, je °lla Pomembna tudi za nekatere r"ge borovniške zgodovinske tre-"ut«. Ne nazadnje o njej pišemo Prav na tej strani tudi kot o prvem 'roškem vrtcu v Borovnici. , ^olikor so bili borovniški čebe-larJ' leta 1905 plodni na društve-"em Področju, pa dopis iz kraja, Kt 8? je mož pod imenom Coklar Poslal za julijsko številko na Uredništvo Slovenskega čebelarja, *°a o tem, kako slabo letino imajo.. »Sele v mesecu juniju smo do-D,1> semtertja kak roj, a več nego Polovico panjev pa niti rojilo ni. pedaj se je obrnilo na bolje. Pred fhrinajstimi dnevi jela je mediti £°ja (jelka), kjer imajo čebele iz-°orno pašo, tako da na rojenje nui misliti ne utegnejo, dasi so sila 0bljudene.« Novembrska številka Sloven-s*ega čebelarja tisto leto med do-Plsi poroča iz Borovnice nasled- nje: »O čebelni letini vam letos iz naše doline še nihče ni poročal, in tudi jaz ne pišem teh vrstic prav veselega srca. Ni sicer še tako slabo, da bi morali čebelarstvo »na kol obesiti«, ravno hvaliti se pa tudi ne moremo. Pomladansko neugodno vreme zadrževalo je rojenje, zatorej smo imeli le malo poznih rojičev, ki so se kaj slabo razvijali in so svoje panje le deloma izdelali, ali pa jih z delom še zaprli niso in se sploh niso držali nobenih čebelnih pravil...Bodi omenjeno, da so letos pri nas dobile čebele precej v gozdu in tudi ob ajdovem cvetju so pridno in uspešno brale. Zgodnji roji, jalov-ci in tudi izrojenci nabrali so prav povoljno množino medu. Večina panjev pa je bila slabo obljudenih in komur je določeno siromaštvo, ostane revež ves čas svojega življenja. In tako je bilo tudi pri nas s slabiči.« Februarja 1906 poroča Slovenski čebelar o obisku tajnika čebelarskega društva, »ljubeznivega in zabavnega« g. Bukovica, kije bil v Borovnici 28. januarja. Čebelarjem je predaval o umnem čebelarjenju. »Zaradi mnogih zaprek je bila udeležba tega čebelarskega shoda bolj srednja, vendar po-voljna za našo podružnico in tukajšnje razmere. Slušatelji sledili so s posebno pozornostjo zanimi- OB( OB( 1NSKI SVET ■'NE BOROVNICA Na podlagi določil Statuta občine Borovnica, sprejetega na seji občinskega sveta 23. 3.1995 in Začasnega Poslovnika o delu občinskega sveta z dne 15.12.1994, SKLICUJEM 5- sejo občinskega sveta Borovnica, ki bo v PONEDELJEK, 15.5.1995, ob 18. uri v sejni sobi Krajevne skupnosti Borovnica. Za sejo predlagam naslednji ONEVNfRED? 1 • Ugotovitev sklepčnosti 2. Pregled zapisnika 4. seje 3- Problematika pokopališča 4- Osnutek poslovnika o delu občinskega sveta 5- Predlog odloka o proračunu občine Borovnica za leto 1995 6. Kadrovske zadeve '• Pobude in vprašanja svetnikov PREDSEDNIK OBČINSKEGA SVETA ANTON KRZIČ Gradivo pod točko 4 in 5 ste že sprejeli, ker ni bilo pripomb na tekstualni del odloka o proračunu, ga nismo Ponovno pošiljali. K točki 3 in 6 bo obrazložitev podal župan. vemu predavanju, posebno so se pa čudili in skoraj neverjetno se jim je zdelo, ko so culi o imenitnem čebelarstvu v Švici, ki seje v teku kakih petdeset let povzdignilo na tako visoko stopnjo. Ker letos tukajšnja podružnica še ne more pričeti s skupno trgovino čebel, kajti vsak čebelar sije pridržal le zase potrebne pleme- V Ljubljani, aprila 1905 VERA HUTAR: MOST Knjiga o preserskem procesu Te dni je pri založbi Enotnost izšla knjiga, ki jo je avtorica pravzaprav pisala, če lahko tako rečemo, kar 53 let. Od tistega časa, ko so v začetku marca v gramozni jami ustrelili 16 rodoljubov iz borovniške kotline, ki so bili obsojeni na tako imenovanem preserskem procesu. Knjiga Vere Hutaf ima naslov »Most«, opisuje pa dogodke, ki so se zgodili ob napadu na most, ob aretacijah, vloge različnih ljudi, ki so pripeljale do tako drastičnih kazni in ne na-zadnjeTisode ustreljenih in drugih, ki so doživljali vsak svojo kalvarijo po italijanskih taboriščih in ječah do kapitulacije Italije. Kdor se bo hotel podrobneje seznaniti z vsebino in tudi pristnimi dokumenti iz tistega časa, bo pač segel po knjigi. Slovesna predstavitev bo v petek, 19. maja ob 20. uri zvečer, ko bo avtorica v večnamenskem prostoru osnovne šole povedala kaj več o nastajanju tega dela. Tedaj bo borovniška občina tudi uradno proslavila dan zmage nad fašizmom in nacizmom in petdesetletnico konca vojne, ki je tolikim ljudem tudi v tem kraju prinesla toliko gorja. Z avtorico knjige Most Vero Hutaf smo se pogovarjale, ko je bila na obisku v Borovnici tik pred tem, ko so prvi izvodi njene knjige prišli iz tiskarne. Komu je knjiga namenjena. Avtorica pravi, da Borovničanom oziroma vsem tistim svojcem žrtev sodnega umora, ki naj zvedo resnico o takratnih dogodkih, ko so Italijani kar od kraja pobirali ljudi in jih vozili v zapor. »Leta 1941 sem delala kot uradnica pri odvetniku dr. Miro-nu Bleivveisu Trsteniškem, ki je branil partizane in aktiviste po liniji Osvobodilne fronte. Že de- COMING Glasilo ..Slovenskega čebelarskega društva'1 m Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko s sedežem t Ljubljani V Borovnici, Kranju, Žireh in Logatcu so se ustanovile krepke čebelarske podružnice. — Te dni se razpošlje podružnicam na Kranjskem imenik članov. Pregleda se naj' natančno, slučajne pomote pa takoj naznani društvu. ■'.. Tajništvo. njake, se je sklenilo, da se s tem poizkusi s prihodnjim letom,« piše v poročilu iz Borovnice. Borovniška čebelarska podružnica je posledica tretjega poskusa, da bi ob koncu prejšnjega stoletja in v začetku našega ustanovili čebelarsko organizacijo, ki je imela potem resnično velik pomen za razvoj slovenskega čebelarstva. Najprej enotno Slovensko čebelarsko društvo za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko s sedežem v Ljubljni, ki je bilo ustanovljeno s pomočjo kranjske kmetijske družbe, je začelo izdajati skupno glasilo Slovenski čebelar, kjer je bilo veliko poučnih stvari in kronika društvenega delovanja. Področnica v Borovnici je nastala kmalu po spremembi društvenih pravil leta 1904, ko so predvideli podružnice in zveze podružnic, saj je s tem organizacija zelo živahno napredovala. Mnogo članov je pristopilo, ker so bili deležni znanja na čebelarskih tečajih, poučevali so jih potovalni učitelji, prejeli pa so lahko tudi drugo ustrezno literaturo. Število članstva je naraščalo tudi zato, ker je društvo članom preskrbovalo sladkor za pitanje čebel. Vsekakor bo vsakdo, ki se bo na odprti dan borovniške šole udeležil tudi čebelarske razstave, deležen tega znanja in skupnega dela čebelarskega društva v borovniški dolini, kot bi rekel stari kronist. Morda je tudi v teh »muhi« skrita duša ljudi, ki prebivajo v tem kraju. N. Č. 90 let borovniških čebelarjev Čebelarsko društvo Borovnica vabi vse občane, ljubitelje živih bitij in žive narave ob 90-letnici društva in 13-letni-ci čebelarskega krožka ob odprtem dnevu šole na slavnostno sejo in razstavo. Slavnostna seja bo 20. 5. 1995 ob 17. uri v osnovni šoli Borovnica. Razstava bo na ogled 20. 5. 1995 in 21.5.1995 v osnovni šoli Borovnica. Na proreditvi bo sodeloval Aktiv kmečkih žena, Čebelarstvo Polhov Gradec. Posladkali se bomo! Pridite, ne bo Vam žal! cembra je bil velik proces, ki so ga imenovali loški, po napadu na Lož. Ker je bila huda zima, so prišli v Ljubljano, kjer^so jih prijeli, med njimi Iztoka Žagarja, sina gorenjskega herpja, potem Rada Kogoja, Ljuba Šercerja in še nekatere. Iztok Žagarje bil pod drugim imenom, kot Jože Koželj, in niso vedeli, daje on. Toda ko so aprila 1942 zaprli njegovo mater, so našli pisma in takrat so ga postavili pred sodišče. Tedaj_ pozimi 1941 pa sta materi, Pepca Žagar i n Marija Kogoj sta prišli v pisarno in sta prosili za zastopstvo. Vzela sem podatke, potem sta pa rekli: Veste kaj, ampak nimamo nič denarja. Pa sem rekla: Mi za take stvari ne pošiljamo računov. Se pravi, že 41 leta smo jih brezplačno branili. No, uredilo seje tako, da smo obtožencem poslali pooblastilo, da so ga podpisali, potem pa sem šla s trem pooblastilom na vojaško sodišče in sem prepisovala akte, najprej ročno, potem pa sem tja vlačila pisalni stroj. Tiste grde italijanske pisave. Dr. Blei weis je vse to preučil in šel k zaporniku, da sta se dogovorila o obrambi. Takrat smo bili mladi, bili smo zavedni, treba je bilo pomagati, treba je domovino reševati, mi smo se šli NOB, nismo se šli nobenih komunistov.« Vse drugo ob procesu je dovolj znano, in tudi v knjigi je to opisano. Kakšna pa je bila usoda teh dokumentov kasneje. ASFALT — Rimska cesta na koncu Borovnice, njen prašni del, je od mostu pri Dražnici proti Borovnici te dni dobila asfaltno prevleko, vendar ne v vsej dolžini. Nekaj denarja je šlo iz krajevnega, nekaj iz sklada stavbnih zemljišč, svoj delež pa so prispevali tudi lastniki hiš ob cesti, ki se jim je močno prašilo. Zdaj ima cesta še vedno makadamski del - toda tisti prah požirajo njive. Asfaltiranje je potekalo v slogu bliskovite vojne: dolgo premišpljevanje, potem pa bliskovita akcija. »Mene so zaprli dva meseca po preserskem procesu. Po vojni je od vsega tega, kar smo delali med vojno, ostalo veliko papirja, marsikaj tudi ilegalnega gradiva sem že prej potaknila po spisih, saj sem menila, da tega ne bo nihče iskal. Po vojni pa so nas izgnali iz pisarne, dr. Bleiweisu so prišepnili, naj preneha z advokaturo. Vse je odnesel v neko skladišče, tja, kjer je danes Metalka. Ko so tisto hišo podirali, je šlo veliko stvari v Vevče, kar bi bilo lahko dragoceno gradivo za razjasnitev medvojnih časov. Nekaj spisov se je odvetniku le zdelo škoda in mi jih je izročil, med njimi je bil tudi spis o preserskem procesu, ki je zdaj objavljeni v knjigi.« Pisanja ste se lotili precej kasneje. Kako ste prišli na misel, da bi bilo to le koristno objaviti? »Po vojni sem bila več v bolniš-ški postelji kot na nogah. Potem pa sem navezakla stik z Matijo Maležičem na radiu in sva se odločila, da bova o tem pripravila oddajo za Še pomnite, tovariši! Po tisti oddaji sva šla v Borovnico in sva se oglasila pri Dragici Tur-šič, ta pa naju je seznanila z Rudijem Gantarjem, ki nama je povedal še precej stvari, pa k Francu Merlaku. Kasneje sem, leta 1980, objavila tudi prispevek v Borcu. Šele potem sem začela raziskovati tudi po spisih, ne le o preserskem procesu, temveč tudi o vlogi Lich-tenbergovih, srečala sem se z imenom inž. Vladislava Repšeta, kije bil kot jugoslovanski oficir specialist za miniranje in je vodil akcijo pri preserskem mostu. On je že tedaj, ko so zbirali razstrelivo, rekel, da akcija ne bo uspela, zaradi tega je šel tudi k dr.Beblerju, ta pa gaje prisilil v to akcijo. Inž. Repše je končal zelo žalostno: Italijani so ga ustrelili, ko jim je skoraj pobegnil. V njegovem spisu sem našla tudi ovadbo, označeno kot zaupna informacijo, po kateri so Italijani vedeli, kako Jože Mravlje zbira razstrelivo. Neki Breznik, ki je dezertiral iz partizanov, pa je vse povedal, kaj je počenjal Ra-kovec. Vse to je v knjigi opiskno. Prav tako kot tudi številna imena obsojencev in to, kako so jih ustrelili ali odpeljali drugam. Zanimivo so tudi pesmi, ki jih je pisal Filip Rihar, nekaj jih je v knjigi, sicer pa bi bilo lepo, če bi jih kdaj izdali posebej.« Vera Hutaf je pisala tudi o odvetnikih v okupirani Ljubljani, prav posebej pa jo je prevzela usoda Leopoldine Mekinove, o kateri sodi, da ji aktualna odporniška zgodovina še danes dela veliko krivico. Podobno kot Slovenskemu Rdečemu križu, ki je med vojno naredil veliko dobrega, politizacija te organizacije pri nas pa je najvidnejše aktiviste že med vojno pahnila v Dachau in s tem v pogubo. T. J. NOVO - NOVO - NOVO Knjigo Most lahko naročite na naslovu ČZP Enotnost, Dalmatinova 4, Ljubljana ali po telfonu 13 35 255, 321 255 ali po faksu 311965. Cena 1500 SIT. 5% prometni davek ni vračunan v ceno. Naročilnica Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, NEPREKLICNO naročam(o)..............izvod(ov) knjige Vere Hutar »Most«. Naročeno pošljite na naslov: ................................................. ulica, poštna št., kraj ................................................................. ime in priimek podpisnika ....................................................... Naročeno dne........................................ žig podpis naročnika 1. Račun bomo plačali v zakonitem roku 2. Kot ind. naročniku mi pošljite po povzetju. 8 MAJ 1995 DOBROVA - HORJUL - POLHOV GRADEC - NAS ČASOj^ PREDSTAVITEV KULTURNE DEDIŠČINE A DOMAČEGA KRAJA V HORJULU Kot v starih dobrih časih OBRATOVALNICA EKO-TEH PAVLA JANKOVCA JE EDINO EKOLOŠKO PODJETJE V SLOVENIJI Liter nafte lahko onesnaži kar milijon litrov vode Ste pri vkopa vanju cisterne pomislili na dobro protikoroziv-no zaščito, pravilno zgradili polnilni in kontrolni jašek ali sploh pravilno vgradili samo cisterno? Ste pomislili na ustrezno strojno tehnološko opremo pri dvoplašč-nih rezervoarjih, pravilno vgradili in odzračevali podzemne cisterne v lovilnih skledah ali pravilno zgradili tehnološko inštalacijo pri skladiščenju in transportu okolju škodljivih snovi? EKO-TEH Pavla Jankovca iz Polhovega Gradca je za zdaj edino podjetje v Sloveniji, ki opravlja preventivne tlačne preskuse na rezervoarjih in cevovodih, pomaga pri njihovih vzdrževalnih delih in svetuje pri gradnji naprav za naftne derivate. Kolektiv, v katerem je osem zaposlenih, navadno pokličejo šele, ko pristojne inšpekcijske službe izdajo uporabniku odločbo o nepravilnem ravnanju s temi napravami. Tedaj pa je včasih že prepozno. Cisterne ali rezervoarje načne korozija in nafta ali njeni derivati se prosto izlivajo na prosto ter onesnažujejo talnico. V EKO-TEH-u hranijo izčrpno fo-todokumentacijo o pomanjkljivostih, ki so jih odkrili na terenu in nad čemer bi se morali resno zamisliti tudi sami porabniki. »Inšpekcijske službe ne bodo mogle v celoti nadzirati razmer v okolju, ampak bodo morali to skrb prevzeti tudi porabniki sami, seveda ob pravšnji državni zako- nodaji in regulativi. To pa bo mogoče doseči šele, ko se bodo morali porabniki izkazati s potrdilom o primernosti njihovega rezervoarja za uporabo. Zakonodaja s tega področja je stara že več kot petnajst let in je mnogi projektanti pri načrtovanju takšnih naprav ne upoštevajo, kot je ne upoštevajo tudi upravni organi. Na tem pod- slovnik o pravilnem ravnanju z nafto in njenimi derivati, ki bi ga po njegovem morali upoštevati vsi, ki so odgovorni za skrb nad napravami za skladiščenje okolju škodljivih snovi. Po mnenju Ministrstva za okolje in prostor je to zelo dobro in strokovno pripravljeno delovno navodilo. Obratovalnica EKO-TEH je po- Vgraditev dodatnega plašča v rezervoar za kurilno olje. ročju smo trideset let za Evropo! Nasploh, državljani se ne bi smeli zavedati, da imamo le take cisterne, ki so vkopane na bencinskih servisih in ki so vsem na očeh,« opozarja Pavel Jankovec. Pavel Jankovec je sestavil po- RAZPIS TEKMOVANJE HARMONIKARJEV z diatonično harmoniko VEČER POD VETERNIKOM, BABNA GORA 1995 Tekmovanje bo 25.6.1995 na Babni gori pri Polhovem Gradcu s pričetkom ob 15. uri. Prijavite se lahko do 1.6.1995 pri Alešu škofu, Babna gora 11, Polhov Gradec. Prijavnina za tekmovanje znaša 1000,00 SIT. Informacije po tel. (061) 645-160. Tekmovanje bo potekalo v več starostnih skupinah, najboljši bodo nagrajeni. Po tekmovanju vas bo zabaval ansambel STOPARJI. Želimo vam veliko uspeha. VS Babna gora VRBJIS1AMSKI DVOJČICI — Ob cesti, le malo pred Polhovim Gradcem, ie kdove kako dolgo rasteta vrbi, ki sta se sčasoma docela razrastli druga v drugo. Vrbi kot takšni oblikujeta nekakšen naravni slavolok, kije v pravi okras razpelu tik zraven. (B. V.) leg tega pripravila tudi že več inovacij na tem področju, kijih lahko uvrstimo v pionirska dela pri va- Pavel Jankovec rovanju okolja pred škodljivimi snovmi pri nas. BRANKO VRHOVEC Izkop peska v llovem grabnu ogroža preskrbo z vodo Krajevni odbor Polhovega Gradca je na svoji 15. seji sprejel sklep o ustavitvi izkopa peska v llovem grabnu pod Sv. Lovrencem. Nekontroliran odvoz peska iz tega peskokopa je namreč resno ogrozil nadaljnjo preskrbo s pitno vodo v kraju, saj je izkop dosegel že sam vodni vir. Peskokop Hov graben je na območju I. varstvene cone. Pesek so odvažali najrazličnejši porabniki, zato nad izkopom tudi ni moglo biti pravega nadzora. (B. V.) Boljša preskrba z vodo v Gaber ju Na Dobrovi bodo letos dokončali vodovod, položili ga bodo še 1.700 metrov od Sela do Gaberja. Tako bo osrednji del Gaberja dokončno preskrbljen s pitno in požarno vodo. Do zdaj so se Gaber-čani znašli, kakor se je kdo vedel in znal, vendar pa jim je ob sušah vode vselej zmanjkalo, pa tudi sicer je bila njihova voda nenadzorovane kakovosti. Brez (osrednjega) vodovoda bodo zdaj le še najvišje ležeče hiše v Gaberju, ki bodo morale počakati, da se bo našel denar tudi zanje. Sredstva za gradnjo vodovoda v Gaberju je prispeval Vodovod Dobrova, nekaj pa tudi sami krajani. B. V. Dvorana prosvetnega doma v Horjulu že dolgo ni bila tako nabito polna kot večer pred cvetno nedeljo. V gosteh ni bila nobena pop skupina, pač pa so učenci OS Horjul, skupaj s člani tukajšnjega prosvetnega društva in ljudskimi godci predstavili nekdanje tukajšnje ljudske običaje v vsej njihovi elementarnosti in etnografski raznolikosti. Vse skupaj je bila pravzaprav nekakšna kulturna popestritev raziskovalnega projekta Kulturna dediščina domačega kraja, ki so ga pripravili učenci na tukajšnji osnovni šoli in ki so ga želeli predstaviti tudi domačemu občinstvu. V preddverju kulturne dvorane doma pa tudi v sami dvorani so si obiskovalci lahko ogledali marsikaj. Razstavljene so bile domače potrebščine, ki so jih nekdaj uporabljali v teh krajih: likalnik na žerjavico, model za maslo, petrolejki, laterna, oblici za vrata, lonci, podkev in še kaj. Na razstavni mizi zraven pa so bile najrazličnejše domače poslastice: potice, krofi, ocvirkalice, pogače, »zaroš-tan« fižol, ušenad zelje, Tomincov kruh in kajpak nepogrešljivi vah-či, kruhki, ki so jih nekoč pekli pred vahti. Na ogled so bile tudi čipke in druge zanimivosti kraja, vključno s fotografijami znanih domačinov. Osrednji del prireditve pa je vendarle potekal na odru, kjer so »v živo« prikazali, kako so nekoč phali proso, pletli »škukndre«, majili »stile«, zavrteli so se v pastirskih plesih (Folklorna skupina OŠ Horjul) in plesih »v vzajemni pomoči« (Folklorna skupina Klas PD Horjul). Dekleta pa so pletla, klekljala, predla na kolovratu, zraven pa, tako kot včasih, kajpak tudi katero zapela. Zapeli so tudi fantje dekletom pod oknom, razdeljeni na «zaljub-ljene« in »nezaljubljene«, godci, stari, mladi in še predšolski, pa so igrali; mladi Robi z. Vrzdenca kar na burkle. Prireditev je tekoče povezoval Matko Zdešar. BRANKO VRHOVEC Pomanjkljiva telefonija hromi podjetništvo Polhograjski podjetniki so ogorčeni zaradi počasnega reševanja telefonije v kraju. Dobrava, Polhov Gradec in Črni Vrh imajo skupaj le deset izhodnih linij za v Ljubljano, kar je odločno premalo. »Telefonija dobesedno hromi razvoj podjetništva na našem območju, saj ob zdajšnjem stanju ne zagotavlja niti minimuma potreb. Podjetniki z območja KS Polhov Gradec, Dobrova in Črni Vrh prav zato izgubljajo stik s poslovnim svetom. Zato bomo podjetniki in D.O. pred novozgrajenim objektom, kjer je predvidena nova telefonska centrala, maja pripravili protestno zborovanje. Le kako dolgo bodo morali krajani čakati, da bo centrala, ki so jo izključno sami financirali, izročena svojemu namenu? Na tehnični pregled namreč čaka že vse od februarja. Za to bi morala poskrbeti upravna enota Vič,« je ogorčen predsednik krajevnega odbora Polhovega Gradca in tudi sam podjetnik Pavel Jankovec. Naš sobesednik ne skriva tudi razočaranja nad razvojem lokalne samouprave. »Stvari stojijo, čeprav imamo že pol leta lokalno samoupravo. Za Polhov Gradec bo treba vsekakor najprej zagotoviti način financiranja komunalne infrastrukture, ki je nujno potrebna za vsakdanje življenje v kraju.« BRANKO VRHOVEC Del etnografske razstave učencev OŠ Horjul 0, Jin vo J?o Pa ka h. ur Proso bo ometo, košara speletna Palice niso samo za sprehod. Sprehajalne palice navadno služijo za sprehode, lahko pa so tudi imenitna zbirka, če so le različno oblikovane, z različno izrezljani- mi ali oblikovanimi držaji. Pavlu Bizjanu iz Horjula t takšne palice posebna strast, svoji zbirki jih ima že vsaj nek*1 deset, izdelanih povečini iz lesk0' vega, drenovega in jesenovega 'f sa. Zbirka je nastajala povsef spontano, začelo pa seje, kot kokrat, po naključju. »Pred leti mi je pozimi spodr*' nilo na poledenelih tleh, zato se" si poiskal palico za varnejšo hoj0: Našel sem rogovilast primerek.». je bil kar zanimiv. Letos pozii111 sem še zlasti veliko hodil P", gmajni in začel opazovati in isk^f primerke sprehajalnih palic n8f različnejših oblik. Sem in tja se" kako obdelal, v glavnem pa *" ostale takšne, kot jih je ustvari'' narava,« je povedal Pavel Bizja" ki si za vsak sprehod v naravo ti bere palico »glede za trenuto" razpoloženje«. B. 1 narobe zgodba o uspehu Venomer to okoli t ■ Res, vse kar je prav! Dovolj dolgo smo molčali, ko nas iz dneva v dan z vseh strani obstreljujejo s parolami o čistem okolju in nam gro- i zijo s podnebnimi spremembami in , ozonskimi luknjami in ne vem čim \se vse... Verjamem, da ni vse čisto prav, kar počnejo nekateri, toda to presega meje dobrega okusa. Kako, da tistim zemljebrižnikom, ki so že tako vsi malo čez les, ni jasno, da smo vendar ljudje tisti, ki nam je bila narava dana in samo z njenim izkoriščanjem smo se lahko povzpeli tako visoko, kot je zdaj zahodna družba. Po vsej milijonletni evolu-c0ses v naravo je tem manj razumljiv, ker je v Horjulu že nekaj časa n feden odvoz kosovnih odpadkov. (B. V.) nos,Vrg,i sm° si naravne sile in zna 4li[nasJe odrešila more višjih sil. Pom elQ° menda nesporno imamo. vedrr.es mislijo, da se bomo odpo- "oli vsemu, kar smo ustvarili? «/"* pus,imo se, da nas bi zmedle Move parole, čeprav je res romantično slišati, da je zemlja naša Ind P°d°bno. To so pobrali od dtjancev, z njimi pa smo belci že Plavili. Tragikomično je, da mojo iskati navdihe za svoje pridige je povsem brez pomena, mi smo potrošniška družba. Menim, da bi moral tudi v gozdovih vladati takšen režim kot v kmetijstvu. Ponekod se za to že odločajo tudi pri nas, ko tako kot v Avstriji zasajajo njive smrek namesto drugega drevja, kije le gozdni plevel. Zemlja prebavi vse strupe, sicer če jih ne bi, bi bili že vsi mrtvi. Ali ni to očitno? Torej ne bodimo taki na-zadnjaki in zaupajmo v kemijsko stroko. In le zakaj gradimo drage deponije, kjer je ogromno odpadkov na kupu, namesto, da bi lepo polnili vsa brezna, luknje in vrtače, kijih je vse polno. To bi se lepo na- Vozniki se jezijo Jarondo pred Dobrovo preden je bil zgrajen novi '°ndo na razpotju cest pred Do-°r°vo, seje nanj zgrnil plaz kritik. .v°zniki, ki pripeljejo iz horjulske !n Polhograjske smeri, tožijo, da Je zdaj v križišču še manj prostora, *ot. ga je bilo prej, da od zdaj nagajajo prometni zamaški, naklon, da se bo črna točka z mostu ^JUzorjih zdaj preselila k ron- "Glede na način izgradnje ron-a°J«^ želimo, da nam pristojne služb e javno pojasnijo način iz vedbe tega projekta,« odkrito dvomi v učinkovitost novosti predsednik krajevnega odbora Polhovega Gradca Pavel Jankovec. Predsednik sveta KS Dobrova Jernej Rihar opravičuje izgradnjo rondoja z evropskimi izkušnjami, kjer da so takšni zaviralci hitrosti že nekaj vsakdanjega. »Cilj rondoja je, da vozniki zmanjšajo hitrost skozi naselje. Ko smo v Razorjih uredili most in razširili cesto, se je hitrost mimo vozečih vozil znatno povečala; nekateri so drveli tudi s sto kilometri na uro. Rondo je projektiran tako, da vsakdo lahko pride skozenj, le seveda nekoliko težje kot prej.« B. VRHOVEC Potem ko so lani predstavili svoje izdelke o srednjeveškem popotniku Marku Polu, ki je več let preživel na Kitajskem, so se učenci OŠ Dobrova zdaj lotili še raziskovanja same Kitajske. V svoji raziskovalni nalogi, ki so ji dali naslov Je Kitajska dežela stotih cvetov?, vodili pa stajo mentorici Zdenka Sušeč in Katarina Štrukelj, so zbrali veliko poučnega gradiva o kitajski zgodovini, jeziku, književnosti, filozofiji, umet- Gostilna Pratkar v Polhovem Gradcu je postala že pojem kraja, kot so pojem Sv. Lovrenc, Grmada, polhograjska graščina in Stari grad. Domačija z značilno nizko, stilno notranjščino je privabila že Malči in Mojca Vogrinčič pred domačo gostilno na ducate znanih Slovencev. Odkar pa so v prenovljeni polhograj-ski graščini slikarski ateljeji, tjakaj zahajajo tudi slikarji. Lastnica Malči Vogrinčič, kije obenem tu- di glavna kuharica, ima zdaj, po smrti moža Antona dela čez glavo, še zlasti ob sončnih vikendih, ko v gostilno pride največ gostov. Mali kolektiv dopolnjujejo še hči Mojca in sin Aleš, natakarica Veronika in kuharica Jožica. »Zdaj, po moževi smrti, je še več dela, kot gaje bilo prej, še več odgovornosti. K nam ne hodijo toliko planinci, ki se zdaj raje usmerjajo na kmetije odprtih vrat, pač pa drugi gostje. Nekateri prihajajo zgolj na kosila. Seveda večina kosila rezervira že naprej,« nam je povedala Malči Vogrinčič. Ob gostilni Pratkar je zdaj že kaka tri leta pokrit vrt, uredili so tudi nova stranišča, julija pa bodo temeljito preuredili še kuhinjo. Tedaj bo gostilna zaprta (zdaj je zaprta le ob ponedeljkih in torkih). Po obnovi kuhinje niso izključeni tudi Tedni specialne kuhinje, s čimer so se v gostilni pred leti že ukvarjali. Sicer pa si gostje pri Pratkarju poleg kosil lahko privoščijo jedi, po katerih gostilna že lep čas slovi: po postrveh, ka-lamarih, zrezkih, piščancih, obarah in vampih. BRANKO VRHOVEC Dobršen del raziskovalne naloge je pripravil Marko Marinko nosti in običajih, odkrivali so vzporednice med kitajsko in evropsko zgodovino. Svoje izsledke pa so naposled, na zaključni prireditvi, predstavili tudi širšemu Sneguljčica v Sentjoštu občinstvu. Predstavitev, ki sojo popestrili še s kitajsko pravljico, je bila tudi kostumografsko in scensko kar najbolj prepričljiva. Učenci in učenke so bili oblečeni v starodavne kitajske kimone, po kitajsko so se tudi klanjali, sceno pa sta dopolnjevala še umirjena kitajska glasba in akvareli kitajske slikarke Huiqin Wang, ki je bila skupaj s sinologom, dr. Mitjem Sajetom, tudi gostja večera. Večji del raziskovalne naloge je pripravil učenec 7. b razreda Marko Marinko, ki seje zakopal v obsežno zgodovinsko gradivo. »Najbolj všeč so mi bili začetki dinastije Zhou, predvsem zaradi začetkov filozofije, pa tudi zato, ker so bili predvsem zaradi začetkov filozofije, pa tudi zato, ker so bili pripadniki te dinastije tibetanskega porekla. S takšno raziskovalno nalogo si človek širi obzorje, spoznavaš kulturo, ki ni prav nič podobna naši,« je neposredno pred predstavitvijo naloge povedal Marko Marinko. Naloge je računalniško obdelal učenec 7. b razreda Janez Doli-nar. Na predstavitvi je predstavil zapleteno kitajsko pisavo in razvoj kitajskega jezika nasploh, in sicer od prvih pismenk naprej. »Po lanskoletni nalogi, Po poteh Marka Pola, smo si želeli da bi kulturo, ki smo se je lotili, raziskovali naprej. Osebno sta me še najbolj zanimala kitajski jezik in pisava in tega sem se v svoji nalogi tudi lotil.« B. V. I GASILCI NA CESTI—Horjulski gasilci so se tudi letos, tako kot že vsako leto doslej, pred velikonočnimi prazniki odpravili na vaške ceste m jih temeljito oprali. Najmlajši člani društva pa so se v samem centru vasi lotili ' pometanja okrog Zadruge. (F. D.) Člani dramske skupine, ki deluje v okviru našega društva, so v soboto in v nedeljo, 22. ter 23. aprila 1995, premierno uprizorili celovečerno predstavo Sneguljčica. Besedilo zanjo je po Grimmo-vi predlogi dramaturško obdelal Janez Demšar, ki je tudi režiser predstave. Lahko rečemo, da je to klasična pravljica o Sneguljčici in sedmih škratih, takšna, kakršno se odrasli spominjamo še iz otroških let oz. jo poznajo otroci. Poleg Sneguljčice, škratov, hudobene kraljice, lovca in princa nastopa v njej le nekaj svojstvenih oseb, ki popestrijo dogajanje na odru. Sam naslov morda res privablja k ogledu predvsem otroke, vendar upamo, da tudi odrasli, ki so si ogledali približnno uro in pol trajajočo predstavo, niso zdolgočaseni zapustili dvorane. Celoten ansambej si je prizadeval pripraviti čim boljšo predstavo. Zapisati je treba, da je polovica sodelujočih igralcev prvič stopila na odrske deske. Predstavi dajo čar tudi različni poudarki: svetlobni, glasbeni, dimni, pa tudi že kar pravi čarov-niški triki. Da pa se lažje vživimo v pravljični svet, poskrbijo tudi simpatične kulise ter kostumi. Za konec lahko rečemo: Iskrena hvala vsem, ki so pri tej predstavi sodelovali. Ob priložnosti pa ste k ogledu povabljeni tudi vi. P.S. Za sklep sezone, v drugi polovici maja, napovedujemo še eno premiera. To bo komedija Zares čuden par. Do takrat pa vas lepo pozdravlja Kulturno prosvetno društvo Ivan Cankar Šentjošt DELA NA CESTI HORJUL — KORENA ZASTALA — Na cesti Horjul — Korena so že v začetku zime brneli stroji ter razširili staro ozko makadamsko cesto in opravili glavna zemeljska dela do odcepa ceste za Samo-lorico. Delavci cestnega podjetja Ljubljana so stroje odpeljali, ker novona-stala občina najbrž nima denarja. Korenopa seje z asfaltom približala za kakih 1600 m. kolikor so ga položili z vrha Korena proti Horjulu. (Besedilo in foto France Brus) 10 MAJ 1995 NAŠ ČASOPj I KAJ SE DOGAJA S FENOLITOM SPOMLADANSKA INVENTURA OB VODI Cas za investicijski zagon Ribiči čistili bregove rek Direktor Slavko Žibret pred zadnjo laguno. Ljudi v borovniški občini zelo zanima, kaj se zdaj dogaja s Fenolitom na Bregu. Krožijo govorice, kaj več pa se o dogajanju za tovarniškimi ograjami ne ve. Zato smo se kar sami odpravili v tovarno in tam nas je sprejel direktor, dipl. inž. Slavko Žibret, ki v tovarni direktoruje dve leti. Pojasnil nam je nekaj stvari v zvezi s poslovanjem tovarne prej in zdaj in tudi v zvezi z govoricami. Trdijo, da ste vpeljali veliko ostrejše ukrepe varovanja okolja in varovanja pri delu, kar nekateri verjetno nepoznavalci delovnega procesa razlagajo tudi tako, da predelujete več strupa kot ste ga včasih, namreč dosledno vpeljavo zaščitnih sredstev? »Zanima me samo poslovni rezultat podjetja, in če bo ta ugoden, bo tudi kraj, v katerem, tovarna stoji, imel kaj od tega. O tem, da smo »e bolj zaprli pred okolico, pa bi rekel naslednje: to je bil vselej kraj, ki je bil nekam zase. Konkretno v Fenolitu: vedno jim je dobro šlo, vendar predvsem zato, ker so dvigovali cene svojega proizvoda, v tovarno pa niso vlagali. Zato je tovarna leta 1992 tudi prišla v položaj, v katerem seje znašla po razpadu Jugoslavije. Prejšnjega trga enostavno ni bilo več. Lahko bi ravnali podobno kot nekatere druge tovarne v podobnem položaju, ki so danes na taki točki, kjer je bil Fenolit leta 1992, se pravi zelo pri dnu. Mi smo vzeli nekaj trga konkurenci in naša prodaja in proizvodnja je trikrat večja kot je bila leta 1992, ko jc bila najnižja. Fenolit je spet nevarno podjetje, vendar za konkurenčna podjetja, ni pa nevarno podjetje za okolico, kajti tehnologija danes poteka že precej v zaprtem krogu in v zadnji laguni, odkoder naša tehnološka voda odteka v Borovniščico, so že žabe, kar pomeni, da jc voda čista.« Razumeti morate, da jc bil pretok informacij v tovarno in zunaj nje včasih precej živahnejši, kot je danes. Zato Fenolit danes bolj kot včasih obdaja tančica skrivnosti. Res pa je tudi, da o tovarni zadnja leta po tisti znameniti eksploziji v oddelku smol ni bilo kaj prida slišati? »Fenolit mora kar precej plačevati za grehe proti okolju, ki so jih naredili v prejšnjih obdobjih delovanja tovarne, kar se pozna tudi na poslovnem rezultatu. Tudi za tisti pomor rib pred leti. Eksplozija v oddelku pa je bila posledica, kot so rekli, človeškega faktorja. Danes je popolnoma drugače. Izdelujemo industrijska veziva, ki jih potrebujejo v industriji brusov, zavor, v lesni industriji, pri termoizolacijah itd. Bistvo je, da naš izdelek ne vsebuje takih prostih komponent, ki bi bile škodljive za okolje, zato ga je zato po svetovnih standardih tudi mogoče izvažati. Nemci na primer izdelke s takimi vezivi, kot jih izdelujemo mi, že štejejo za biorazgradljive snovi. Razvoj in modernizacijo bomo vodili v tako smer, da praktično ne bomo onesnaževali okolja, kajti ves postopek bo potekal v zaprtem sistemu.« Delovni proces verjetno zdaj ne zahteva toliko delovne sile, kot jo je včasih. Veliko domačinov, ki so si pokojnino zaslužili v vaši tovarni, je danes v pokoju. Ali lahko poveste, koliko ljudi dela pri vas in kakšne so vaše potrebe glede zahtevane strokovne izobrazbe ljudi. Bržčas seje ta zahtevnost zaradi narave tehnološkega procesa danes povečala? »Takole je s tem. Pri nas še delajo ljudje, ki nikoli NI SAMO SMREKA DREVO niso imeli slabih plač, le v letih krize po zlomu dotedanjega trga pač ni bilo mogoče izplačevati toliko, kot so bili vajeni prejemati prej, ne da bi jih kdo vprašal, koliko so naredili. In ker ni bilo proizvodnje, je bil marsikdo na čakanju. Danes pa zaslužijo plače, ki pomenijo 120 odstotkov glede na kolektivno pogodbo. SevSda pa tega ne dobijo vsi. Okrog 35 ljudi je stalno na bolniški, ti niso deležni tistih dodatkov, ki bi jih bili deležni, če bi delali. To pa zato, ker so osnove nizke, od teh osnov pa gredo tudi vsa nadomestila. Pridno pa na delo hodi 110 ljudi, s katerimi tudi računamo. Seveda niso vsi zadovoljni s tem, tudi niso vsi zadovoljni z disciplino, ki jo hočemo vpeljati, vendar je konkurenca v naši panogi močna. Od vpeljevanja delovne discipline do nerazsodnega poseganja nekaterih sindikatov v tovarno ter do napihnjenih težav in govoric pa ni daleč. Tako ne razumejo, da moram pogosto na pot, ker je samo to način, da si zagotovimo stalno oskrbo z materiali, ki jih potrebujemo za predelavo. Vendar so se v teh dveh letih, kar sem direktor, nekatere preskrbne poti že toliko utekle, da sem zdaj lahko več navzoč v tovarni.« Fenolit je v fazi lastninjenja. Kot je znano, ste se z nekdanjimi lastniki zemljišč znali dogovoriti. Ali so odprta še kakšna druga vprašanja. Tista hiša ob cesti nikakor ne zbuja občutka o tem, daje tovarna notranje trdna? Se bo kaj spremenilo tudi v tem pogledu? »Revizija, ki smo jo imeli v Fenolitu, je ugotovila, daje bilanca stanja v vseh postavkah resnična in Hiša, ki že pada na cesto. pošteno vrednoti finančni položaj, revizijsko poročilo je že šlo na agencijo za privatizacijo in tako naj bi te stvari uredili v tem letu. Papirje so ljudje v podjetje vložili, se pravi, da bodo lastniki delnic. Zdaj smo pač v času, ko se ljudje še ne zavedajo, koliko bo pomenil dobiček tovarne za nov investicijski zagon in s tem ža njihova delovna mesta. Marsikaj moramo modernizirati, stroji v obratih so stari. Z nekdanjimi lastniki smo se, vsaj tako mislim, pošteno dogovorili, da ni bila oškodovana ne tovarna in ne lastnik. O tisti hiši tam ob cesti: odkupili jo bomo in potem podrli, da dobimo prostor spredaj.« Kaj bi torej lahko še sporočili sosedom? »Da tovarna res dela trikrat več kot včasih, toda bolj varno. Pač pa z različnimi ukrepi, tudi dragimi, v Fenolitu skrbimo za to, da bo z modernizacijo vse še bolj varno in sodobno. Zavedamo se, daje minilo obdobje, ko so tudi ti, ki so delali tukaj, vse kar so ustvarili -kolikor pač so ustvarili - porabili samo zase. Saj nas bodo naši otroci upravičeno nagnali, če jim bomo na njihov račun vzeli čisto okolje, če smo že od prehodnikov dobili to, kar imamo danes in za kar plačujemo.« Na koncu smo si res ogledali laguno in v njej videli žabe, kar je v maju običajen pojav, vendar pod Fenolitom teh včasih ni bilo. Morda bodo sčasoma pospravili tudi vse tiste parkirane avtomobile ob cesti, ki ovirajo promet. Seveda pa je danes z vsemi poslovnimi sistemi tako: noben svojih rezultatov ne obeša na veliki zvon kot v časih združenega dela, ko smo vsi o tem vedeli vse, kaj pa je bilo v resnici pa tako ali tako nismo nikoli vedeli. Lahko bi rekli: tipično stanje za tovarno v prehodnem obdobju. TJ. V gozdu raste tudi bukev V letošnji pomladi je bilo na območju Zavoda za gozdove Slovenije, Krajevna enota Vrhnika, pogozdenih 11,3 ha zasebnih gozdov. Od tega je bilo v občini Borovnica pogozdenih 5,2 ha, v občini Vrhnika pa 6,1 ha zasebnih gozdov. Skupaj je bilo posajenih 39.640 sadik. Največ je bilo smrekovih sadik, in sicer 24.900, bukovih sadik je bilo 10.900, sadik gorskega javorja 1.800, velikega jesena 1.050, lipe 500, hrasta 400 in še 90 orehovih sadik. Sadike so bile nabavljene iz sredstev državnega proračuna. Država namreč sofinancira vlaganje v zasebne gozdove med drugim tudi tako, da plača sadike, lastniki pa jih sami posadijo v svoj gozd. Tudi tokrat se je izkazalo, daje država bolj mačeha kot mati. Gozdarji smo namreč zahtevali za spomladansko sajenje 66.900 sadik. Žal pa je proračun močno oklestil naše zahteve. Dejansko je prispelo le 60% zahtevanih sadik. Upam, da bodo ob tolikšnem izpadu Marko Furlan in še nekateri razumeli, da res niso mogli dobiti vsi sadik. Letos smo prvič nabavili tudi večje količine sadik listavcev. To pa je pri nekaterih lastnikih, navajenih samo smreke, vzbudilo nekaj negodovanj: »Kaj, mislite da bom bukev flancal v svoj gozd?« Takšnim želimo ponovno pojasniti, da želimo tudi prek nabave sadik postopno doseči, da bo sestava drevesnih vrst v naših gozdovih postopno postala bolj naravna. Gozdarji namreč že dolgo ugotavljamo, daje v naših gozdovih veliko preveč smreke. Le-ta je namreč drevesna vrsta, ki po svojih ekoloških lastnostih sodi v visokogorje, vendar so jo v preteklosti zaradi vsesplošne uporabnosti zelo pospeševali. Sadili so jo povsod, tudi na takih rastiščih in v takih podnebnih razmerah, kamor sploh ne sodi. Na takih rastiščih je smreka veliko bolj občutljiva za vplive raznih naravnih nevščnosti in škodljivcev. Prene-kateri skrbno osnovani in negovani smrekov nasad je bil v preteklosti uničen pod težo južnega snega, žledu, udarcev vetra ali pa ga je uničil lubadar. Revirni gozdarji bodo tudi v prihodnje veliko bolj kritično presojali ne samo kdaj in kateri gozd bo treba umetno obnoviti, ampak tudi katere drevesne vrste so v danem primeru ekološko najprimernejše. Zavod za gozdove Vodja krajevne enote Janko Vidmar, dipl. inž. gozd. Zadnjo soboto v marcu smo se ribiči Ribiške družine Vrhnika zbrali pri ribiškem domu v Sinji Gorici, da bomo čistili bregove reke Ljubljanice in bregove ribnikov. Hitro smo ugotovili, da je gladina Ljubljanice še vedno zelo visoka in da je tok reke močno deroč. V takih razmerah bi bilo čiščenje s čolni preveč nevarno in tvegano. Tako smo temeljito očistili le okolico ribiškega doma ter opuščene glinokope — ribnike na obeh straneh Ljubljanice. Po treh urah je bila akcija končana, bregovi ribnikov pa so kazali lep spomladanski videz, saj so bili rešeni navlake, ki se je pozimi nabrala ob njih. Preden smo se razšli, smo se domenili, da bomo naše reke in potoke očistili v aprilu, in to takoj, ko bodo upadle gladine rek in potokov. Zasnovali smo večjo akcijo čiščenja in se lepega sončnega jutra v soboto, 8. aprila, zbrali pri ribiškem domu se razdelili v tri delovne skupine. Prva skupina je odhitela čistit bregove in strugo Pod-peškega grabna, druga skupina je čistila Borovniščico in Šumnik od železniškega nasipa na Dražici pa vse do Rota na Bregu. Tretja skupina pa je čistila bregove Ljubljanice od verdskega mgstu pa vse do ribiškega doma. Ribiči so odstranjevali nesnago ob bregovih. Na Ljubljanici pa je bilo šest čolnov z ribiči, ki so pridno odstranjevali polovinilaste vrečke, krpe in drugo navlako, ki je bila obešena na vejah dreves in grmovju. Trije ribiči so z lastnimi vozili in prikolicami vozili nabrano šaro na vrhniško deponijo ali pa na za to že v naprej določen prostor. Ko smo čistili ob vrtičkih ob Ljubljanici, smo pričakovali, da se nam bodo pridružili vrtič-karji, ki so bili na svojih gredicah, vendar smo se krepko zmotili. Sklonjenih glav in z v tla uprtim pogledom so se umikali pred nami. Enako seje dogajalo tudi za stanovanjskimi bloki v Borovnici. Toda tudi brezbrižen in omalovažujoč odnos ljudi do reda in lepote v naravi nas ni zmotil. Veselo smo nadaljevali z delom, kupi nesnage pa so se večali in večali. Na bregovih potokov in reke smo pobrali kupe polovinilastih vrečk, dele koles, pločevinke, razno embalažo, otroške pleničke, poginule mačke, neuporabne akumulatorje, polne vrečke uporabljenih dam-skih vložkov in druge šare. Še in še bi lahko naštevali, pa naj bo dovolj. Ob 12. uri so se pričeli zbirati zlovešči črni oblaki. Kar naenkrat je prek Barja zapihal močan se-vernik in že nas je oblila močna snežna ledena ploha, pomešana z dežjem. Razbežali smo se na vse strani in iskali kritje pred močo. Čolnarji so brzeli po Ljubljanici in iskali kritje ter varna zavetja, toda vse zaman. Premočeni smo bili do kože. Narava jc sama poskrbela, da smo ribiči predčasno končali z očiščevalno akcijo, saj ji ni bilo vseeno, da smo bili v akciji osamljeni. Zjokala se je, kako so ljudje brezbrižni do nje, ki nam daje vir žilvjenja. Pa še nekaj suhoparnih številk. V obeh akcijah je sodelovalo 65 ribičev, ki je očistilo 25 km bregov rek in potokov in za to porabilo 265 ur. Na vseh treh krajih smo nabrali približno 4500 kg raznih odpadkov. Ker nam je ponagajalo vreme, je nekaj polnih vreč ostalo ob cestah in njivah. Del bregov, ki smo jih nameravali še očistiti, pa je ostalo neočiščenih in bodo počakali na boljše čase ter osveščenost ljudi, ki živijo ob teh vodah. Na koncu prispevka se moram v imenu RD Vrhnika zahvaliti Komunalnemu podjetju Vrhni' še posebno pa ge. Maji GunsK" katero sem v tej akciji tvorno* deloval, saj so delavci podjetja dan pred akcijo na dogovor/' mesta namestili železne kon'( nerje in jih polne tudi odpelj'! Pobrali pa so tudi polne vrečV smo jih pustili obcestah ali na"! vi, ko smo se razbežali pred neV to. Oskrbeli so nas tudi z vreča11 in rokavicami za enkratno poraja Takega sodelovanja z njim1 želimo tudi v prihodnje. Ob P' hodnji akciji pa upamo, da se na' bodo pridružili tudi krajani, jim ni vseeno, kakšen je njihc kraj. za RD Vrhni SREČKO MIHEV Ribiški čuvaj je poblaščena oseba, ki ima pravico kontrolirati vsakogar, ki lovi ali se mudi ob vodi s pripravami za ribolov. Čuvaji skrbijo za varovanje okolja ob rekah in ribnikih, pre- prečujejo onesnaženje voda i" primeru, če onesnaženje nastaflf' poskrbijo za hitro obveščanje J učinkovito odpravo posledic. Bt"1' no spremljajo tudi drst rib in sV bijo za varstvo rib v tem času. Ob ribniku lovijo ribiči vseh starosti. Mladega ribiča smo ujeli v objekti'' ko je ravno prijela ta »prava« riba. VRHNIŠKI LOVCI V POMLADANSKEM ČASU Zarod je potreben varstva Vrhniški lovci organizirano delujemo že 50. leto. V sedanji organiziranosti Lovske družine Vrhnika je 72 članov. Na redni letni skupščini je bil izvoljen nov, pomlajen izvršni odbor, ki ga vodi predsednik Vinko Žibert. Imamo svoj program, ki temelji na varovanju in zaščiti divjadi, ki živi na našem območju. V to je vključen tudi odstrel v okviru enotnih gojitvenih smernic, ki jih predpisuje Lovska zveza Slovenije, ter dogovor z občinskimi organi, gozdarji in kmetijci. Pričenja se pomladansko obdobje, ki je najbolj občutljivo za razvoj divjadi, saj ima v tem času večina divjadi nov zarod, kije potreben še posebnega varstva. Opažamo, da se lastniki psov zelo ne- odgovorno obnašajo, saj so na našem območju določeni »poligoni«, kjer vodniki vsak dan spuščajo pse brez kontrole. Večina psov ni vzgojenih na odpoklic in prosto »šarijo« po naravi. Tako povzročajo tudi škodo na divjadi. Poleg tega za pse (in mačke), ki se nekontrolirano gibljejo v naravnem okolju, obstaja velika nevarnost okužbe s steklino. V naravi ; veliko nemira povzročajo divjadi tudi rekreativci, izletniki, nabiralci gob in zelišč. Divjad je že tako ogrožena zaradi prometnic, gostih naselij ter raznih dejavnosti v gozdu in na polju. V kmetijstvu je zaradi večjega izkoristka in boljše kakovosti krme priporočena zgodnja košnja, ki pa povzroča veliko nevarnost za mladiče srnjadi, zajcev, fazanov in jerebic. Zato smo lovci zelo zaskrbljen' in naša dolžnost je, da na to opozarjamo. Zato pozivamo vse uporabnike našega skupnega prostora, naj poskušajo vsak na svoj način p"' magati pri zavarovanju legel pro-; stoživečih živali. Lovci bomo tud' v prihodnje vključeni v dejavnos| občine, ki nam je dala ta naravni prostor v souporabo. Še naprej bomo delali v skladu z navodili if smernicami Lovske zveze Sloveni' je. Naše aktivnosti pa bodo vklju' čene tudi v program Sveta Evrope, ki je leto 1995 razglasil # Evropsko leto varstva narave. Vsem občanom želimo veliko lepih doživetij v naravi! za Lovsko družino Vrhnika J. JEREBIC FRANCKA OPEKA Z VRHNIKE Prva Cankarjeva ljubezen Zares nenadejano, povsem naključno, sva se z Jožetom Javornikom, diplomiranim inž. kmetijstva, ki v Ljubljani skrbi za tržišče, preskrbo in kmetijstvo našega glavnega mesta, začela pogovarjati o Francki Opeka z Vrhnike, Cankarjevi prvi ljubezni iz leta 1894, kije iz neznanega vzroka kaj kmalu usahnila. Razpravljala sva o praviloma dokaj skromnem besedju in sem ter tja nedoslednem strokovnem izrazu kmetijskih strokovnjakov, o razliki med gnojevko in gnojnico in Jože je vsako svojo trditev nemudo- Dokaz je bila pisava »Se spominjaš prof. Pavla Karlina, diplomiral je na Sor-boni?« je vprašal. Ko je nekoč predaval o Cankarju in njegovih ljubeznih, je omenil le dve, jaz pa, kratkohlačnik, sem ga samozavestno opozoril, da so bile vsaj tri, prva vsekakor Francka Opeka, moja stara mama. Profesorju seje zadeva zdela bogokletna in pretila je velika polomija. Dokazov za svojo trditev kajpada nisem imel pri sebi zato sem se še isti dan vsedel na kolo in se odpeljal domov v 37 km oddaljeno Jože Javornik, vnuk Francke Opeke ma podprl s Slovarjem slovenskega knjižnega jezika, ki ga ima v svoji pisarni zmeraj pri roki. Z dolenjsko zvitostjo, tudi v polemičnem razgovoru, v katerem po njegovem ni ničesar prepirljivega, zna vljudno prepričati slehernega sogovornika. Med nama kajpada ni spora, in med obujanjem spominov na nekdanjo VII. državno gimnazijo, v njenih prostorih danes domuje Slovenski šolski muzej, kjer sva skoraj pred pol stoletja opravila malo maturo, ga pobaram, od kod njegova zavzeta skrb za materinščino. Krko. Drugi dan sem se utrujen od dolge poti zmagoslavno vrnil v šolo s pesmimi in pismi, ki jih je pisatelj pisal moji stari mami in jih pokazal profesorju Karlinu. Ko je profesor zagledal znano pisavo, se je spoštljivo priklonil in po dolgem premišljevanju — bil je zares imeniten pedagog — izrazil naklonjenost moji mladostni predrznosti. Preden nadaljujemo pogovor z Jožetom Javornikom, spoštovalcem slovenske govorjene in pisane besede, poglejmo, kaj so o Francki Opeka zapisali literarni zgodovinarji. Francka Opeka, potlej Fra-nja, se je rodila 27. II. 1878 očetu Mihaelu, kmetu, in materi Frančiški »pri Sarovcu« na Vrhniki. Bila je sestra pesnika in cerkvenega govornika kanonika dr. Mihe Opeke in Ivana, poznejšega župnika v Šmartnem v Tuhinjski dolini. Po osnovni šoli na Vrhniki je kot odlična učenka nadaljevala šolanje na osemrazredni šoli pri uršulinkah v Ljubljani. V šolskem letu 1894/95 je obiskovala tečaj za otroške vrtna-rice, se potlej vpisala na učiteljišče, končala dva letnika, in se 7. IV. 1897 poročila z učiteljem Jožetom Svetličem iz Škofje Loke. Po moževi smrti leta 1909 se je s hčerko Ano, roj. leta 1904, kije edina ostala živa od štirih otrok, najprej preselila k bratu Mihaelu Opeki, potlej pa k drugemu bratu Ivanu, takratnemu župniku v Komendi na Gorenjskem. Z njim in hčerko se je leta 1916 preselila v Šmartno v Tuhinjski dolini, kjer je živela do 6. VII. 1941, ko so jo Nemci hkrati z bratom župnikom preselili v Slavonsko Požego. Po enem mesecu se jima je s posredovanjem mednarodnega RK uspelo vrniti v Slovenijo. Nato je ves čas okupacije preživela pri svoji hčeki Ani, por. Javornik, na Krki pri Stični. Konec julija leta 1945 se je z bratom Ivanom vrnila v Šmartno, kjer mu je gospodinjila do svoje smrti 26. II. 1950. Sprva je bila pokopana na šmarten-skem pokopališču, leta 1952 pa je bila skupaj z bratovimi posmrtnimi ostanki prepeljana na vrhniško pokopališče. Pisma z vinjeto S Cankarjem sta se poznala od vrhniške osnovne šole, na kateri sta kot najboljša učenca leta 1888 nastopila na javni slovesnosti ob 40-letnici vladanja Franca Jožefa. Kasneje sta se srečevala v Ljubljani, kjer je Franja stanovala pri Heleni Zarnikovi na sedanjem Ambroževem trgu. Kmalu po prvih obiskih je začel Ivan bledi in visokorasli Franji pisati pisma in pesmi, okrašene z nežno vinjeto, cvetno kito ali lepo inicialko. Svoji ljubezni je kupoval bonbone in ji pomagal, kadar seji ni ljubilo napisati domače naloge. Zagotovo sedmošolec Cankar ni bil posebej vešč ljubimec, njegova zunanja podoba je bila večkrat odbijajoča, saj je bil revnejši od cerkvene miši. Nekoč je imel čevlje tako raztrgane, da so se videli palci na nogi in Franji je bilo hudo nerodno. Ko jo je ob drugi priložnosti poljubil, seje bogabo-ječa mladenka nemudoma potožila svojemu spovedniku. Karkoli se je pisatelj svoji prvi ljubezni kasneje nekoliko posmehoval, je bil globoko prizadet, ko sta se razšla. Po razdoru je obupani mladenič — tako seje po petdesetih letih spominjala Franja Opeka — dolgo taval po tedaj zloglasni Zeleni jami v Ljubljani, in bala sem se, da si ne bi kaj naredil. Ko se je poročila, se je z ženinom peljala mimo hiše, v kateri je stanoval Cankar. Videla je, kako je pisatelj prav malo odgrnil zaveso: »Ta pogled me je spremljal vse življenje in ga ne pozabim do smrti,« je zapisala. Sledovi na klopi »Ljubici iz prejšnjih dnij« je Cankar posvetil nekaj pesmi, objavljenih v Erotiki leta 1899, nekatere pa sta prof. A. Ocvirk in prof. F. Bernik prvič objavila šele 1968 v pisateljevih Zbranih delih. Nekaj sta jih mlada ljubimca zapisala kar na klop v Tičnici za sv. Trojico, kjer sta se (ali pa tudi ne) večkrat videvala. Ko ga je Franja nekoč namerno prezrla, ji je očital, ona pa mu je na klop odrezavo napisala: Ja, zares je mimo okna šla, a tebe ni pogledala. Pogledala pa te ne bo, če še tako divjaš za njo!! Mladi pesnik ji ni ostal dolžan: Če me pogleda ali ne, pa vendar moje je dekle. In kako se svoje stare mame spominja njen vnuk Jože Javornik? Bila je nadvse imenitna ženska, pripoveduje, visoka, vitka in bleda, zelo odločna in urejena; kar je rekla, je neizpod- FRANCKA OPEKA, prva Cankarjeva ljubezen bitno držalo. Spominjam seje od tretjega leta naprej, ko sem hodil na počitnice v Šmartno in bil kot edini vnuk deležen njene posebne pozornosti. Leta 1941 sta se z bratom Ivanom vrnila iz pregnanstva in s seboj je prinesla majhno posodico ter majhen sveženj nekakšnega pisanja, ki ga je imela zmeraj pri sebi in ga skrbno varovala. Spomladi leta 1942, imel sem osem let, so se Italijani umikali pred partizani in našo družino pred hišo razvrstili kot talce, da bi se zavarovali pred morebitnim napadom. Pred težko bredo je fašistični oficir mojo sestro Marijo prislil, da je fašistično pozdravila. Tedaj je nastopila stara mama in v gladki nemščini oficirja ozmerjala zaradi barbarskega ravnanja. Njen mirni obraz in vzvišenost nad takim početjem sta sovražnega oficirja razorožila, nas pa rešila negotovosti, muk in trpljenja. Spoštovanje do materinščine Besed ni nikoli govorila v prazno, vzgajala nas je v spoštovanju do slovenstva in materinščine. Se danes se živo spominjam, kako nas je nebogljene in docela nepismene, saj nismo mogli hoditi v šolo, vzgajala in rekel bi, kulturno psveščala, ko nam je brala Milčinskega Pravljice o kralju Matjažu in Trdinove Bajke in povesti o Gorjancih. Zares, bila je vsega spoštovanja vredna ženska. Sicer pa je slovenstvo zakoreninjeno v naši družini. Ma- ma je bila prva partizanska učiteljica z odločbo, stari stric Ivan, župnik, neverjetno zaveden Slovenec. Čeprav se je šolal v nemščini, so ga Nemci zasramovali, pretepali in celo slekli do golega in potlej nikoli več ni spregovoril nemške besede. Ko so ga Nemci vedno znova preganjali tudi na novem domu na Dolenjskem, je trmasto vztrajal: Nikamor ne gremo, tu smo mi doma, ne vi! Tako se spominja svojih vrhniških sorodnikov Jože Ja-vornik: Otroški spomini so neizbrisno zapisani v njegovem srcu, dragocene dokumente o ljubezni med Cankarjem in njegovo staro mamo pa skrbno hrani v družinskem tre-zorju. Mitja Kreft Pojasnilo bralcem Besedilo o prvi vrhniški ljubezni Ivana Cankarja je tudi zadnje, ki ga je podpisani avtor napisal na Naš časopis in ga ta objavlja na svojih straneh. Kot je omenjeni avtor sporočil, nepreklicno odpoveduje vsako nadaljnje sodelovanje z uredništvom. Uredništvo Našega časopisa cU 2,' 4 4f-' (/ . , ''O -o Fotokopija Cankarjevega pisma njegovi prvi ljubezni NAŠ ČASOPIS MAJ 1995 23 MEČEK Upša krajevna skupnost P Y, krajevni skupnosti Drenov unč — Lesno Brdo smo 8.'aprila »5 organizirali splošno čistilno akcijo. Vsa društva v krajevni skup, člani nosti naj bi skupaj s svojimi čistila zelenice v športnem Parku, zelenice ob vseh poteh, po-v°ke in pot na Lesno Brdo. V prvi J,stl pa naj bi se čistilne akcije udeležila šolska mladina, saj mno-8o učencev obiskuje centralno šo-0 Log-Dragomer in podružnico na Drenovem Griču. Pričakovali Sm° veliko zavest vseh domačinov in veliko udeležbo, saj bi tako Vsak posameznik dokazal svojo ?.e'J° po urejenem in čistem oko-Ju. v katerem živi. Predvsem pa bi zelp vzgojno delovali na učence, n.aso mladino, ki bi se šele ob ak-IVni vključitvi v čiščenje zavedla, a okolje resnično ogrožata uma-Zanija in onesnaženost nas vseh, nc samo nekaterih. .Nismo mogli verjeti! Ko se je °''žala ura, ko bi morali začeti z ?elom, se razdeliti in določiti vodje skupin. Vnaprej so bile namreč ^ločene lokacije (10 lokacij), Kjer naj bi čistili. Komunalno poletje Vrhnika je opravilo svoje pjo in pravočasno postavilo kon-eJner, pripravljene so bile rokavi-Ce 'n vreče. Ljudji pa je prišlo zelo "•alo. Najbolj smo pogrešali učenja osnovne šole na Drenovem yriču. Bilo ni niti enega, nekaj več |ln je bilo z osnovne šole Log-f?ragomer, ki so bili zelo pridni in Jln moramo pohvaliti. Pohvaliti Ve'ja tudi predstavnike društev, ki so prijeli za vreče in obšli vse poti. Pri zbiranju vreč ob poteh naj posebej pohvalimo Romana Jesen-ka, kije skoraj vse smeti zvozil do kontejnerja. Očistili smo vse, kar smo načrtovali, le gozda ob poti na Lesno Brdo nismo uspeli, ker nas je bilo premalo. Odločili smo se, da bomo to naredili drugič s pomočjo komunalnega podjetja Vrhnika, saj bo treba s strmin potegniti štedilnike, belo tehniko, ki so jo ne-osveščeni ljudje odvrgli, da bi počistili svoj dom! Žalostno! Zakaj čistilna akcija? Iz dneva v dan poslušamo po radiu in televiziji, kako se za čiščenje okolja organizirajo ribiči, planinci, plavalci in celo kar ves kraj. Vaščani Krajevne skupnosti Drenov Grič — Lesno Brdo z akcijo prav gotovo nismo odkrili Amerike, ampak smo želeli slediti ljudem, ki so bili dovolj osveščeni že prej in so lepo poskrbeli za svoj kraj. Se posebej smo na vabilih za akcijo napisali, da si bomo očistili okolje za lepše velikonočne praznike. Nič od tega! Če boste slišali od ljudi, ki so čistili našo krajevno skupnost, kaj vse so pobirali, kaj vse so zvlekli na dan iz potoka Zrnica, se boste zgrozili in se nam v prihodnji čistilni akciji prav gotovo pridružili. Sramotno bi bilo, če se ne bi! Društvo za varstvo naravne in kulturne dediščine MEČEK Vse manj močvirskih tulipanov Že tako redki močvirski tulipan postaja še redkejši zaradi izsuše-vanj močvirij in logov. V Lipalici, prostrani senožeti pri Horjulu, sc je nekoč kar trlo cvetlic z značilnim, šahovnici podobnim vzorcem, zadnja leta pa jih je vse manj. Letos so se tulipani, kot so povedali domačini, pojavili takoj, ko so izginili veliki zvončki (kronce), potem pa v nekaj dneh izginili. Svoje je opravila šc spomladanska suša, ki je cvetlicam vzela tudi nekdanjo svežino in barvitost, tako da so dobile kar sivkSst nadih. Nekaj močvirskih tulipanov (rastlina je botanični simbol Horjula) so odkrili na rastiščih, kjer jih pred leti še ni bilo, vendar pa jih bodo agromelioracijska dela prej ali slej pregnala tudi od tam. BRANKO VRHOVEC MOJA DEŽELA — LEPA, UREJENA IN ČISTA V maju ocenjevanje zasebnih stanovanjskih hiš Turistično društvo Blagajana Vrhnika se tudi v letu 1995 vključuje v Evropsko leto varstva narave ter vseslovenskega projekta Moja dežela — lepa, urejena in čista. V maju bo namreč potekala akcija ocenjevanja zasebnih zgradb (stanovanjskih hiš) v mestu Vrhnika in bližnjih primestnih naseljih. Kot vemo, so bile v aprilu razne očiščevalne akcije, tistega okolja, kjer preživimo največ svojega časa. Če smo akcijo čiščenja vzeli resno, so rezultati prav gotovo vidni. Zato bo posebna ocenjevalna komisija pri turističnem društvu Vrhnika ocenila posamezne stanovanjske zgradbe oz. hiše ter najlepše urejenim podelila priznanje blaga-jano, nekatere pa bodo za neurejenost lahko dobile osate. Pri ocenjevanju bo komisija upoštevala tudi mnenja prebivalcev oz. krajanov, zato vas vabimo, da izpolnite priloženo anketo in jo pošljete do 31. maja 1995 na naslov: Turistično društvo Blagajana, Cankarjev trg 4, 61360 Vrhnika. TRI NAJBOLJ UREJENE ZASEBNE ZGRADBE NA VRHNIKI (naziv in naslov) 1.................................................... 2.................................................... 3.................................................... Vrhnika,.............................. Ob tej aktivnosti poteka tudi regijsko ocenjevanje krajev in mest ter javnih zgradb, da bi izboljšali kakovost življenja, urejanje in varovanje okolja, ohranili domačnost in gostoljubje, da bi obogatili turistično ponudbo in da bi se občina Vrhnika uveljavila v široki turistični ponudbi. Že v letu 1994 je Vrhnika osvojila tretje mesto v kategoriji »drugi kraji« in prav tako tudi osnovna šola Ivana Cankarja tretje mesto za urejenost svoje notranjosti in okolice. Zato se potrudimo tudi v letu 1995 za še boljše uspehe in napravimo Vrhniko lepšo za nas same in številne goste. S. S. DAN ZEMLJE NA BREZOVICI Učna pot ima 24 postaj Brezoviški skavti smo se zopet podali na Barje z novim projektom. Tokrat smo ga namenili Zemlji ob njenem prazniku. Projekt z naslovom Tudi jaz pomagam ohraniti svet! je bil zastavljen v obliki ekološke učne poti v skupni dolžini 20 kilometrov. Na vsaki izmed 24 postaj poti so si obiskovalci iz prve roke ogledali najočitnejše načine, s katerimi uničujemo okolje, pa tudi ukrepe, s katerimi ga ohranjamo. ogromnih količin svinca ter ogljikovih in žveplovih oksidov, marveč okolico obremenjuje s hrupom in ovirajo živali pri gibanju. Znanstveniki so celo ugotovili, da trpi za nespečnostjo in mnogimi drugimi duševnimi boleznimi, vsak, kdor dalj časa živi ob cesti! Divje odlagališče Za avtocesto je prišlo na vrsto divje odlagališče, resnična sramo- Gozd je postelja mnogim živalim in na žalost tudi mnogim odpadkom. Učna pot je bila odprta na dan Zemlje, torej v soboto, 22. aprila, in je bila ekološkega znanja željnim ljudem na voljo do 29. aprila. Že ob odprtju jo je po grobi oceni obiskovalo več kot 150 obiskovalcev od blizu in daleč, med katerimi je bilo v začetku največ skavtov. Slikarije na asfaltu Tudi sicer je bilo prvi dan najži-vahneje. Na startu pri brezoviški trgovini, ki je bila obenem tudi cilj, je potekalo mnogo spremljevalnih dejavnosti. Tako so majhni otroci, za katere bi bilo kolesarjenje po poti še prezahtevno, okrasili asfalt z motivi v čast našemu planetu. Zemlji na čast so bile še druge aktivnosti, na primer kipar-jenje, modeliranje, izdelava plakatov ter papirnatih cvetov. Ob slovesnem odprtju smo skavti na nič manj zabaven kot poučen način prikazali na videz majhne in nepomembne razvade, ki pa so v resnici za okolje uničujoče. Med častnimi govorniki je prisotne stvarno nagovoril tudi gospod župan: »Če v našo hišo priteka čista voda, je pomembno, da iz nje ne odteka strup!« Zelo pomembno je namreč, da za okolje ne predstavljamo bremena, temveč živimo z njim v sožitju. Le tako bosta človeku še dolgo zagotovljena trajen in srečen obstoj ter mirna vest. Z drugimi besedami: v naravi je treba gospodariti in ne gospodovati. Kajti kakor hitro bo konec z življenjem na Zemlji, bomo dokončno prežagali tudi svojo lastno vejo, na kateri tako oblastno sedimo. Glavni smoter učne poti je bil: ljudem na prijeten, preprost in hkrati sporočilen način prikazati možnosti za popravo krivic, pri-zadejanih okolju, in tako zagotoviti našim potomcem preživetje. Kajti zanje to ne bo več nedoločna prihodnost, temveč kruta stvarnost. Kakšno jim bomo pripravili? Skratka, eko pot je simbolično tudi naša pot do čistejšega jutri. Prva postaja je bila na nadvozu čez avtocesto, kjer smo spoznali, da ceste ne izpuščajo v oračje le ta vsakega kraja. Ravno ob postavljanju te točke smo morali zgroženi opazovati cisterno komunalnega podjetja iz Grosupljega, ko je praznila vsebino tamkajšnjih grenic pred naša stanovanja. Mar naj žito, iz katerega je že toliko pokolenj mesilo sladki kruh, Udeležence je najprej nagovoril gospod župan (desno). raste na fosfatih in detergentih? O tem smo se spraševali le nekaj sto metrov naprej, kjer naj bi bila zemlja rodovitna, da bi prehranila nas in naše družine. Ob naslednji postaji smo se seznanili z različnimi načini melioracij, t.j. izboljševanja zemljišča s sistemi kanalov. Seveda pa se nismo mogli izogniti temnim stranem takih posegov v okolje. Izsu-ševanje Ljubljanskega barja je tako, recimo, povzročilo izumiranje mnogih endemičnih živalskih in rastlinskih vrst. Čas je že, da se resno vprašamo, koliko časa nam bo še uspelo ohraniti želvo skled-nico in močvirskega tulipana, dva značilna predstavnika barjanskega živalstva in rastlinstva. Zaradi večje učinkovitosti učne poti in enkratnosti, značilne za vse ekosisteme na svetu, smo se ustavili tudi ob lokalnih posebnostih. Ena izmed takih je bil jarek Specializirana prodajalna za ljubitelje in strokovnjake Kam LJUBLJANA, TRG FRANCOSKE REVOLUCIJE 7, tel.: 061/21 35 37 Pred odhodom na počitnice ali potovanje se oglasite v specializirani prodajalni Geodetskega zavoda KOD&KAM. V njej lahko kupite: atlase, avtokarte, izletniške in planinske karte, karte mest in krajev, šolske karte, vodnike, videokasete s turistično vsebino, stenske karte, globuse, kompase, višinometre, kurvinietre, lupe... Verjemite, splača se vsaj pokukati v prvo tovrstno prodajalno pri nas! jgeoditski zavod slovenije Cornovec. Že pred več kot 200 leti ga je izkopal takratni upravitelj Zorn, da bi izsušil močvirje in tako spremenil Barje v 'ljubljansko žitnico'. V tistih časih pač še niso poznali neprecenljive vrednosti velikega močvirja, ki je srednjeveško Ljubljano varovalo pred pomladnimi povodnji, saj je kot goba vsrkalo odvečno vodo, ki je pridrla z notranjskih gozdov. In že smo pri 'pljučih našega planeta', kot jih radi imenujemo: gozdovih. Daje treba z gozdom gospodarno ravnati, ne le iz dobičkonosnih, temveč še bolj zaradi dolgoročnih okoljevarstvenih vzgibov, smo ugotovili v Notranjih Goricah. Zdrava prehrana Pot je bila vseskozi ustrezno označena, zato je bilo napredovanje pravi užitek. V nadaljevanju nas je čakala pokušina dobrot iz široke, vendar premalo spoštovane palete zdrave prehrane. Nato smo se spopadli še s problemom pitne vode in kanalizacijskih od-, plak. Vzpon na osamelec Plešivico ni bil zaman, saj je najvišja točka Barja res vredna ogleda. Označuje jo velik lesen križ, postavljen leta 1934 v spomin na Svetovni evha-ristični kongres v Ljubljani. Nič manj zanimiva ni kapelica sredi Notranjih Goric: postavljena je natančno na sredi Ljubljanskega barja! To so ugotovili na Geodetskem zavodu lani na podlagi natančnih meritev, med drugim tudi iz zraka. Pri kamnolomu smo izvedeli, .j»da se je na kraju, kjer manjka ogromen kos hriba, nekdaj raztezal gozd vse do železniške postaje. Na desetine ton materiala so porabili ruski ujetniki, ko so gradili nasip za progo. Količina potrebnega gramoza je bila še toliko večja, ker seje material stalno pogrezal v mehka barska tla. Plešiviški bajer Če je močvirje že povsod pregnano, nas prijetno preseneti plešiviški bajer, kije celo umetno narejen. Na velikem ograjenem območju je bila nekdaj deponija, zdaj pa se je morala — kakšen vzoren primer! — umakniti živalskemu rezervatu. Ob našem obisku so ravno gradili prijazne mo-stičke čez umetne otočke, da bo kraj še prijetnejši. Do konca naše poti nam je preostalo še soočenje s cesto in železnico. Najbrž ni težko ugotoviti, da cesta vsako leto terja mnogo preveč žrtev, pa še zrak zastruplja bolj kot železnica za enako število potnikov ali tovora. Starejši bralci se še spominjate dobrih, niti ne še tako starih časov, ko Barja še ni razkosala avtocesta. Za povezavo je skrbela le romantična parna lokomotiva s tremi vagoni. Preden je vlak trikrat na dan pripuhal z Vrhnike v Ljubljano, se je ustavil Kapelica v Notranjih Goricah stoji natanko v sredini Barja. na štirih postajah: na Drenovem Griču, Logu, Lukovici in Brezovici. Sedaj se v Ljubljano vozimo na račun čistega zraka, kajti vlak so zamenjali avtobusi. Toda, nikar ne obupajmo. Ekološka učna pot je dokaz, da si lahko s složnim delom napravimo življenje znosnejše, če le hočemo. Storimo to! MIHA ČERNETIČ Nekaj prispevkov vrhniških tretješolcev na temo Čisto okolje in Ljubljanica Z razvojem sodobnega sveta nastaja vedno več odpadkov in odplak. Primerna odlagališča so velikokrat preveč oddaljena, zato se smeti velikokrat znajdejo na neprimernih krajih. Obrtniki in tovarne ob izdelovanju izdelkov dobijo tudi stranske proizvode, kijih ne uporabljajo več. Taki proizvodi so razne smeti, prah, odvečni deli raznih materialov in odplake. Smeti ponavadi odpeljejo na najbližji kraj, odplake pa spustijo v reko, če slučajno teče mimo njih. Na Vrhniki je taka reka Ljubjlanica. S svojim ravnanjem pa spremenijo lepo naravno okolje v grdo cvetočo smetišče. Zaradi odplak v vodi pa ne živijo ribe, rastline in drugi organizmi. Za nas, ljudi, je dobro, da se industrija in drugo gospodarstvo razvija v skladu s časom, vendar pa je treba odplake odlagati na primernih mestih, namenjenih posebej zanje. Tako bomo zadovoljni vsi, ki imamo radi lepo naravo in čiste reke. ANJA JEREB, 3. F OŠ Ivana Cankarja, Vrhnika Dober dan. Jaz sem ribica Da-ša. Živim pri prijaznem ribiču, včasih pa sem živela v Ljubljanici. Rada bi vam opisala, kako je bilo tam. Upam pa, da se boste iz tega kaj naučili. Ko sem bila še čisto majhna, je bilo življenje v Ljubljanici zelo prijazno. Voda je bila vedno čista, da se je v soncu lepo lesketala. Tam smo imeli tudi ribjo šolo. Najraje sem hodila v šolo, ko smo s tovarišico Mico plavali na izlete. Lepo življenje pa je trajalo samo nekaj časa. Kmalu seje popolnoma spremenilo. V Ljubljanico so ljudje začeli metati najrazličnejše odpadke, npr. vrečke, ki so včasih visele tudi na grmovjih, pločevinke, lonce, vilice, gume, cunje, steklo, skratka raznovrstno ropotijo. Kmalu so začele umirati tudi ribe. Nekoč sem po nesreči zašla v najbolj umazan predel Ljubljanice: tam je po vodi plavala tudi nafta. Začelo meje dušiti. Takrat me je ujela nežna človeška roka. Bila je ribičeva, pri katerem zdaj živim. V vedru me je odnesel domov in me vrgel v bližnji potok, ki je čist, kot je bila včasih čista Ljubljanica. Tu sem zelo srečna. Hudo pa mi je za mojo Ljubljanico. DUŠA MOHAR, 3. F OŠ Ivana Cankarja, Vrhnika V vrhniški občini izvira reka Ljubljanica, ki nastane iz Male in Velike Ljubljanice. Mala izvira v Močilniku na dveh krajih, Velika Ljubljanica pa s svojimi izviri izvira v Retovju. Glavna izvira se imenujeta Malo in Veliko Okence. Ljubljanica je kraška reka ponikalnica. Reko onesnažujejo nekateri ljudje, tovarne, industrijske in komunalne odplake, fosfati, razni strupi in odplake, ki vodi jemljejo kisik. Ljudje mečejo vanjo neuporabne predmete, kot so: štedilniki, školjke, razne vrečke, stare čevlje, konzerve in druge stvari. Potapljači se včasih odločijo, da očistijo strugo reke in bregove ob njej. Poznamo razne ukrepe, kako bi zmanjšali onesnaženost reke. Človek lahko prepreči onesnaženost reke z gradnjo čistilnih naprav, da zmanjša porabo vode, uporabljamo praške brez fosfatov in da tovarne vračajo odpalke v proizvodnjo. Onesnaževanje moramo preprečiti zato, da bi imeli čisto in lepše okolje. Če onesnažimo reko, se lahko zastrupijo in poginejo ribe. S tem pa ne bi bili zadovoljni ribiči in vsi drugi, ki imajo radi čisto in zdravo okolje. ALEŠ DOLENC, 3. F OŠ Ivana Cankarja, Vrhnika 24 MAJ 1995 BREZOVICA - NAŠ ČASOPIS Pisan mini svet V novih občinah poslujemo z omejenimi sredstvi. Seveda pa se ob tem tudi zavedamo, da le teh glede na potrebe in zaostanke iz preteklosti tudi nikoli ne bi bilo dovolj. Tudi zato vztrajno poudarjam in Vas vse vabim k sodelovanju pri oživljanju skupnosti, ki gradijo medsebojno sožitje, izboljšujejo pogoje skupnega bivanja in torej temeljijo na medsebojnih odnosih in ne na denarju. Le od lepih besed in načrtov pa ni kruha, zato opravljamo tudi občinski organi svoje delo. To pa je večini poznano že od prej, saj smo bili mnogi že pred volitvami »motorji« v raznih skupnostih. Ob svojem delu spoznavamo, da ima vsako področje svoje čare, prav tako, kot tudi vsak košček naše občine, svoje lepote. To postane razumljivo ob sprejetju sodelovanja, torej pomoči pri razrešitvi posameznega problema, kar spominja na odkrivanje marsikdaj zapostavljenih biserov. Pri svojem delu ne iščemo najlažjih ali le novih poti in ne čakamo na navodila od zgoraj, pač pa oživljamo pozabljene navade in upoštevamo naravne zakonitosti, kar se je že v preteklosti marsikje dobro obneslo. Ob tem delu pa odkrivamo vedno nove talente in načine sodelovanja. To pa spet koristi posameznikom in za vse ljudi odprtim skupnostim. Iz dosedanjega dela oblikujemo naš letni načrt dela, ki se veže tudi na letne čase in druge naravne zakonitosti. Januar je posvečen popisu skupnosti, medsebojnemu informiranju, torej načrtom in pripravam za pomladno in celoletno delo. Februar je mesec kulturne prenove in sožitja med družinskimi člani, sosedi, sodelavci, vaščani, krajani občani ter namenjen urejanju odnosov med skupnostmi, 7. 2. srečanje sodelavcev v prostovoljnih skupnostih in medsebojna izmenjava informacij. Marec je čas čiščenja: naselja in zelene površine so le pričevalci naše notrane kulture! Zato si tudi datumi sledijo tako: Vse lepe dneve in še posebej Jožefovo 19.3. -izkoristimo za urejevanje zelenih površin in naselij. Na Sosedov dan - 21.3., si pripravimo srečanja v soseščinah in urejanjajmo medsebojne odnose v prvi širši skupnosti - zaselku ali ulici. Sprava med živimi, je osnovni pogoj za novo spočetje, katerega se spominjamo 25.3. Naj se zgodi v urejenih razmerah! Tako, kot se staro listje umakne novemu, za vedno pozabimo na stare zamere in gradimo vedno novo sožitje! Prva polna luna po enakonočju (Velika noč) pa je tudi čas obračuna s samim seboj, predvsem z namenom, da si pridobimo nove spodbude za skupno delo v naprej. Aprila urejamo skupne površine in naselja. Osrednja tema je reševanje ekološke krize. Šele s spoznavanjem podrobnosti se zavemo strahotne škode, ki zaradi splošne tovrstne pasivnosti le še narašča. Z medsebojnim sodelovanjem in izmenjavo izkušenj na srečanjih, spoznavamo izhod iz krize, kije v osebnem in skupnem odgovornem odnosu do okolja in bližnjega. Zato poudarjamo reševanje problemov na kraju nastanka in v dogovarjanju z vsemi vpletenimi, kar naj pripomore k ugodnemu reševanju zapletov. Mesec smo končali z mnogimi delovnimi in prazničnimi srečanji. Praznovali so borci. Marsikje pa smo se srečali tudi ob kresu... Maj pa je posvečen prizadevanjem za zedinjen svet. Tako, kot je naša občina kot Slovenija v malem, bi lahko rekli, da je tudi vsaka družina, soseščina in kraj svoj samostojen, neponovljiv mini svet. Vsem pa so znani sadovi sožitja različnosti, ki povsod rojevajo čudeže dobrote ali nesožitja, ki seje v nekdanji Jugoslaviji fizično smrt, pri nas, med sosedi pa žal prepogosto duhovni medčloveški razkol! Marijin mesec je tudi mesec mladosti za vse tiste ki se po letih ali po srcu čutijo mlade, zato vabim k sodelovanju tudi vse v stanovske skupnosti! Le kdo bo naprimer namesto nas, staršev, vzgajal naše otroke? Mar nismo dolžni skrbeti za varno in prijetno počutje naših babic in dedkov? Tudi mnoge opuščene ali osamele hiše motijo lepo podobo vasi in krajev. Morda pa bi se lahko v kateri srečevali ostareli ali mladi... Ob nakazanem delu rešujemo tekočo problematiko, večje probleme pa evidentiramo in vključujemo v programe postopnega reševanja, seveda v sodelovanju s stroko. Ob vsej opisani pestrosti. Drago Stanovnik 1. Marko in Anton Alič iz Notranjih Goric sta poslala kar dvanajst predlogov z obrazložitvijo. Naštela sta tudi glavne za-čilnosti: bobra, vrbo, vodo, kapelico, kot center Barja, drevak, železnico in terase v Notranjih Goricah. 2. Umetnik Borut Pečar, naš občan z Jezera, je poslal oznake vseh krajev, razen Rakitne, ki ima svoj grb že določen in ga nam je ob predlogu za občinski dom posla Katarina To-man. 3. Katarina Toman iz Ljubljane ob predlogu za občinski dom tudi poslala. 4. Predlog Petra Bezka: S. iz Vnanjih Goric prihaja fižol 6. in z Brezovice grb Županstva občine Brezovica. Občinski grb in krajevne oznake Občinski svet je že na svoji drugi seji razpisal natečaj in na krajevno običajen način povabil vse k razmišljanju o značilnostih in pošiljanju predlogov za občinski grb in krajevne oznake, na podlagi katerih bodo grboslovci izbrali najprimernejše predloge za grb in oznake krajev. Na natečaj so se odzvali mnoge občanke in občani. Tajnica KS Brezovica je našla stari grb občine Brezovica. Vsem sodelujočim se zahvaljujem, še posebno pa učencem OŠ Preserje, ki so poslali največ predlogov — krajevnih značilno- OB SPREJETJU STATUTA OBČINE BREZOVICA sti. Čeprav je natečajni rok že potekel, glede na pomembnost odločitve o občinskem grbu spo-ročam, da bomo vse osnutke poslali v nadaljno obdelavo konec maja, do takrat pa še zbiram0 predloge. Tako lahko sodelujete prav vsi, brez izjeme. V pomoč in vzpodbudo predstavljam nekaj osnutkov in predstavitev krajevnih značilnosti. DRAGO STANOVNIK Gradimo nov sistem uprave S sprejetjem zakona o lokalni samoupravi in kasneje zakona o ustanovitvi občin ter volitvah organov v te občine se počasi grsjdi nov sistem uprave, ki se bistveno razlikuje od dosedanje. Novi občinski svet se je, kljub nekaterim začetnim težavam, z idealizmom lotil svojih nalog in dolžnosti ob vsestranski podpori občanov. Že sedaj se kaže, da je nova občina precej drugačna od prejšnje, vendar bolj prilagojena potrebam ljudi. Po prvih začetnih korakih lahko rečemo, da je prišel čas, ko lahko s tvornim sodelovanjem dosežemo, da volja velike večine prebivalcev ne bo prišla do izraza samb vsakih nekaj let ob volitvah. Poiskati moramo najustreznejši način, da se dialog med volivci in izvoljenimi ne bi končal z volitvami, ampak da se bo nadaljeval in razvijal tudi v povolilnem obdobju. Prispeva naj k solidarnosti med različnimi skupinami prebi-f valcev, med predstavniki gospodarskih in negospodarskih vej ter med predstavniki interesov različnih teritorialnih enot in združb od posameznih naselij preko krajevnih skupnosti navzgor. Uvajati bi bilo potrebno različne oblike dialoga, pri katerem bi prišli problemi na dan na tak način, da bi jih vsaj omilili, če že ne odstranili. To bo tudi bolj ustrezalo pričako- Pomembnejši sklepi 6. seje občinskega sveta 0 Po obrazložitvi predsednika statutarne komisije na seji občinskega sveta 20. aprila na sedežu občine na Brezovici je bil soglasno sprejet statut občine Brezovica in soglasno potrjena odločitev župana, da se profesionalizira. 0 Glasilo sirih občin - Brezovice, Vrhnike, Dobrove - Horjula -Polhovega Gradca in Borovnice -Naš časopis, je do preklica uradno občinsko glasilo. Istočasno pa se formira občinski uredniški odbor, ki bo skrbel za pravočasno informiranje. 0 Svet je podpisal zaključni račun nekdanje viške in mestne občine, dal ugodno mnenje k imenovanju načelnice upravne enote mesta, ge. Nine Jeušnik, ter podpisal dogovor o začasnem izvrševanju ustanoviteljskih pravic ter dal pooblastilo premoženjsko pravni službi MOL, da začne z urejanjem delitvene bilance nepremičnin. • Določili so višino sejnin (za predsednika sveta in župana je 5000 SIT, za predsednika odbora 4000 SIT in za svetnike 2000 SIT, ter kilometrino - 22.00 Sil /km). Tudi nagrada za župana je izračunana v skladu z zakonom. • Finančno pomoč so namenili: • za protiprašno zaščito ceste v Rakitni (ob 50 = udeležbi domačinov) ter odseka med Notranjimi Goricami in Logom. 0 vrhunski šport - NTK Preserje 0 ljubiteljsko kulturo-Vokalno skupino Jonatan 0 gasilstvo - Gasilsko Društvo Kamnik pod Krimom. 0 Soglašali pa so tudi z vlogo OŠ Brezovica, da preide v prihodnjem šolskem letu na tri oddelke v osmem razredu. 0 Seznanili so se z informacijo o organiziranosti gasilstva, kjer bodo tudi gasilske zveze organizirane po občinah in povezane v enotni ljubljanski center. 0 Župan je podal informacijo o pobudi iz vasi Gornja in Spodnja Brezovica, da se hiše označijo s hišnimi imeni (podobno, kot so v starem delu Vnanjih Goric). 0 Prav tako je ponovno zaprosil za pravočasne informacije v zvezi z prireditvami in aktivnostmi, ki se načrtujejo po posameznih krajih. 0 Na koncu seje (ob 2140 uri) so se svetniki in župan še med seboj povabili na razne prireditve, ki se pripravljajo ob bližajočih praznikih.(Prireditve ob dnevu zemlje, kresovanje z golažem, samostojni koncert harmonikarja v Rakitni, tekmovanje matematikov v OŠ, blagoslov obeležja na pokopališču Brezovica, razvitja praporov v Kamniku in Vnanjih Goricah in še kje...) KZ PODPEČ Slovenska ljudska stranka Ustanovljena podružnica Brezovica V GD Vnanje Gorice smo na rednem občnem zboru izvolili in potrdili nov upravni odbor podružnice ter njene organe. Soglasno smo sprejeli tudi novo ime, poročila organov stare podružnice Krim barje in pa tudi program dela v prihodnje; ki prav tako temelji na povezovanju vseh delujočih prostovoljnih skupnostih, sodelovanju z ustanovami in promociji posameznih talentov in skupin. Omembe vredna je tudi strankarska pomoč zdravstveni postaji Podpeč in Vnanje Gorice. Jože Repar, predsednik vanjem ljudi, ki ne želijo enostavno posnemati zahoda ali ohranjati staro, ampak vnašati nove kvalitete, ki bodo v največji meri ustrezale nam vsem. Ne smemo pozabiti, da smo v zgodovinskem obdobju, v katerem imamo izjemno priložnost in odgovornost, da potek nadaljnih dogajanj tudi na območju naše občine usmerjamo tako, da bomo tu radi živeli in tudi, da bomo imeli oči in posluh za tiste, ki zaidejo v težave, kajti nikoli ne vemo, kdaj bomo tudi mi potrebni pomoči. Z uvedbo povsem novega sistema upravljanja , če bo prav zaživel, se bodo ustvarjalne sile prebivalcev posameznih območij veliko bolj uveljavile. Nekaj glavnih značilnosti statuta občine Brezovica Statut občine Brezovica, je bil sprejet na seji 20. aprila 1995. V splošnih določbah so našteta območja in deli občine, katere vasi in zaselki spadajo v občino Brezovica. Občina ohranja še naprej razdelitev na krajevne skupnosti v mejah sedanjih, spremeni pa se pravni status le-teh. Za naloge, ki jih krajevne skupnosti po sklepu občine še naprej opravljajo v imenu in za račun občine, občina s proračunom zagotovi sredstva. Premoženje krajevnih skupnosti se prenese v last občine, kar pomeni tudi vzdrževanje in ohranjanje le-tega. Naloge občine so v statutu podrobno opredeljene in razdeljene po področjih. Organi občine so: občinski svet, župan, nadzorni odbor in občinska volilna komisija. Najvišji organ v občini je občinski svet, ki odloča o vseh na občino prenesenih pristojnostih iz državne pristojnosti. Občinski svet ima odbore, ki so delovna telesa za pripravo gradiv, nimajo pa moči odločanja. Župan predstavlja in zastopa občino navzven. Z zadnjimi dopolnitvami zakona o lokalni samoupravi so bile določene pristojnosti sveta prenesene v pristojnost župana. Predvsem na postavitvi občinske uprave, ki je v celoti v njegovi pristojnosti in predlaganje podžupana. Nadzorni odbor opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine in finančnim poslovanjem ter porabo sredstev. Oblike odločanja občine so: zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa. Referendum za posamezna vprašanja je lahko tudi svetovalen, v tem primeru ne zavezuje občinskih organov. Zbori občanov se lahko skličejo po krajevnih skupnostih za občino ali za posamezno krajevno skupnost. Ljudska inciativa, najmanj 5% volilnih upravičencev na območju občine lahko predlaga občinskemu svetu v obravnavo določene zahteve. Občinsko upravo vodi in organizira župan, naloge občinske uprave pa opravlja občinski urad. Nadzor nad zakonitostjo dela in izdanimi akti uprave in občinskega sveta opravlja vsako ministrstvo na svojem področju. Javne službe lahko občina organizira ali ustanovi na raznih področij glede na potrebe. Premoženje občine sestavljajo vse premične in nepremične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice. Ob pridobitvi ali odtujitvi odloča občinski svet. Prihodke pridobiva občina iz lastnih virov, davkov, taks in pristojbin. Prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja so zajeti v proračunu občine. Splošni in posamezni akti občine. Za svoje delovanje občina iz- daja splošne in posamične akte: statut, poslovnik, odloke, odredbe in navodila. Varstvo občine v razmerju do države in širših lokalnih skupnosti. V primeru, da se brez soglasja občine posega v njene pravice, ali da se s predpisi države posega v pristojnost občine, lahko občinski svet zahteva presojo ustavnosti. Povezovanje občine v pokrajino in drugo sodelovanje. Zakon predvideva možnost povezovanja občine v širše lokalne skupnosti; to je pokrajine. Za povezovanje v pokrajino lahko občina razpiše referendum. S sosednjimi občinami se lahko povezujemo tudi glede določenih skupnih lokalnih interesov. Statut bo seveda mogoče po potrebi dopolnjevati glede na zakonodajo in čim bolj učinkovito delo občine Viktor Poličnik Vplačali deleže in podedovali dolgove Stanje v kmetijstvu se iz leta v leto polabšuje, enake so razmere-tudi v zadružništvu. Slaba prodaja kmetijskih pridelkov, zaostrovanje in pa izboljšava kvalitete po evropskih normativih nas kmete oziroma člane zadruge pritiska vse bolj k tlom. Tako je tudi v podpeški zadrugi, ki obsega celotno novo občino Brezovica. KZ Podpeč je registrirana od 1.januarja 1995 in šteje 64 članov. Ukvarjamo se predvsem z prirejo mleka in s prirejo mesa. KŽ Podpeč je nastala po razdružitvi KMETIJSKO GOZDARSKE ZADRUGE LJUBLJANA, ki se je po novem zakonu o zadrugah reorganizirala tako, da smo novi člani te zadruge morali plačati članske deleže po 300 DEM in s tem postali solastniki zadruge, Županova zahvala Spoštovane občanke in občani! Iz podjetja Snaga so mi sporočili, daje bilo v letošnjem letu na področju naše občine največji odziv ob kosovnem odvozu odpadnega materiala. Tako smo ohranili sebi in potomcem spet nov del bivanjskega prostora ter dejansko pomagali ohranjati svet. Ob zahvali pa Vas seveda še naprej vabim k sodelovanju, saj moramo sami paziti na svoje okolje, prav tako, kot nase in svoje bližnje! Odnos do okolja in bližnjih pa je tudi zunanje znamenje naše vesti in notranjega stanja. Urejeno okolje in odnosi prinašajo notranji mir, ta pa pogojuje srečno življenje. Tega pa si vsi želimo, mar ne? Drago Stanovnik kateri jamčimo s trikratnim članskim deležem. Ob reorganizaciji je bilo nam z strani direktorja KGZ Ljubljana, g. Jožeta Tanka zagotovljeno, da KGZ Ljubljana posluje pozitivno in ima veliko premoženja, kar se je po prvi bilanci izkazalo za veliko laž. KGZ Ljubljana je imela več kot 40 mio sit dolgov, pri HKS in drugih bankah. Veliko neporavnanih računov za dobavljeno blago in tudi že iz preteklosti neporavnane najemnine za trgovino v Vnanjih Goricah. Vsa ta bremena smo seveda s tem, ko smo postali solastniki novi člani KGZ Ljubljana, sprejeli hočeš nočeš na svoja ramena. Upravni odbor KGZ Ljubljana je takoj ukrepal in odstavil direktorja in preveč zaposlene režijske delavce. Vsled tega smo KGZ Ljubljana razdelili na 5 manjših zadrug, tako je KZ Podpeč ena iz med teh petih zadrug, ki se sedaj bori za svoj obstoj. Poravnali smo že nekaj neplačanih računov iz preteklosti, ki so kar deževali na naš naslov. Tržno prilagajanje pa nam ne prinaša tolikšnega dohodka, da bi bili kos še nekaterim računom iz preteklega obdobja. Tako je KZ Podpeč pred veliko dilemo, kajti KS-Vnanje Gorice je iztožila terjatev za najemnino iz preteklega obdobja za trgovino v Vnanjih Goricah. Znesek 1,8 mio sit in še toliko obresti pa za našo KZ Podpeč predstavlja tolikšen zalogaj, da mu nismo kos. To nas lahko privede v stečaj. Za kmete iz brezoviške občine, bi to pomenilo blokado pri prodaji mleka in živine. Torej še en velik udarec za že tako kritične razmere v kmetijstvu. Upravni odbor KZ Podpeč upa, da bi se z novo občino Bre-' zovica nekako dogovorili, in rešili zadrugo pred stečajem. ZA UPRAVNI ODBOR: Jože Repar NAŠ ČASOPIS MAJ 1995 25 Častitljiva ustanova 140 let šole na Brezovici 9- maja je osnovna šola na Brezovici proslavila 140. obletnico. Leta 1854 so namreč tam dozidali solsko poslopje, stroške zidave pa so nosili farani brezovške župnije, k' je tedaj poleg Notranjih in jnanjih Goric obsegala tudi Lu-kovico in Log. Prvi učitelj je bil Leopold Belar iz Idrije. Sola je postajala premajhna in SoJo čez dvajset let dozidali, drugega učitelja pa nastavili šele leta '882. Od prvotnih nekaj manj kot sto otrok na začetku jih je bilo v šolskem letu 1902/3 že 327, zato so v Notranjih Goricah sezidali in "stanovih novo šolo, kamor je ?d5'o 100 otrok. Štiri leta kasneje je posebna komisija ugotovila, da 'majo otroci iz Loga in dela Pleši-vice do šole predaleč, zato so sklenili, da Log dobi svojo šolo. Po drugi svetovni vojni so se dolgo dogovarjali, kje naj bo šola, "oiga modrovanja je presekal trajni ljudski odbor - in šola je zdaj tam, kjer je bila otvoritev pr-Vega dela v letu 1957. Ker so leto dni kasneje osnovno šolstvo reformirali in ukinili nižje gimnazija je bila spet stiska s prostom, kajti šole so postale osemletne in °bvezne za vse otroke. To je bilo za časa ravnateljevanja Nika Barata, ki se je septembra 1962 "Haknil, na razpisu pa je bil izbran sedanji ravnatelj Edvard Velkavrh. . S šolskim letom 1968/69 so "neli triizmenski pouk, ob 7. uri, 11.20 in 13.55. Imenovali so komisijo za dograditev šolske stavbe. Prizidek k šoli je bil slovesno °dprt 28. novembra 1973, dan Pred tedanjim državnim praznikom. Učenci so še 14 dni prej zmr-zoyali v razredih, ker so v šoli delali centralno kurjavo. Vseljen pa Jebil prizidek šele februarja 1974. Od 1. julija 1980 vrtec ni več v sklopu osnovne šole. V tem času je šola dobila še nekatere nujne objekte, tudi nadzidana je bila, tako da so v njej dobili prostore za knjižnico in prostore za pevske vaje. Toliko na kratko o zgodovini, o kateri so na šoli pripravili posebno razstavo, ki si jo bodo ljudje z veseljem ogledali, tako bogata je. Ravnatelj Edvard Velkavrh je v polno zasedeni telovadnici, kjer so učenci šole in gostje, folklorna skupina Rožmarin, pripravili dobro uro bogatega kulturnega sporeda, ljudi nagovoril z nekaterimi aktualnimi mislimi, ki-vplivajo na današnji šolski trenutek. Med drugim je dejal, daje dvigu kvalitete šole skozi desetletja sledil napredek celotne družbe. Posledica tega je zahtevna današnja šola, ki pripravlja otroke na jutrišnji dan. Zato je poleg osnovnega programa še veliko dodatnih dejavnosti, ki so za dopolnjevanje znanja učencev danes nujno potrebne. S tem manenom so vpeljali tuj jezik v 3. in 4. razred. Resno delo z računalnikom srečajo učenci v 5. razred. »Pri hitrih spremembah v zadnjih letih so učenci vse bolj obremnjeni. Učitelji praktiki neuspešno opozarjamo na nujnost okleščenja danes nepotrebnih vsebin. Na ta način bi učence razbremenili in imeli možnost ponovnega uvajanja vzgoje in humanizma. Da so te naše težnje potrebne, dokazujejo vsakodnevne negativne kronike v dnevnem časopisju.« V kulturnem sporedu, kije sledil, so učenci pokazali, kaj vse zmorejo. Njihovi starši so ta dan res občutili kot svoj praznik. Na sliki: ravnatelj Velkavrh pozdravlja občinstvo. program dela odbora za Komunalno dejavnost prednost ima zdravo življenje . Izvoljeni odbor, ki ga sestavljajo svetniki Jože Sojer, Igor Pe-trovčič, Anton Slana in tajnica odbora Anica Petrič gotovo čaka odgovorna naloga, kako bo gospodaril z sredstvi, ki sta mu jih Zaupala župan in občinski svet. Odbor bo na podlagi predlože-nih komunalnih načrtov posameznih KS skušal na najbolj natančen in odgovoren način pripraviti predlog proračuna, ki naj 2J ga na naslednji seji sprejel Občinski svet. V predlogu proračuna bomo morali glede na razpoložljiva sredstva dati prednost tistim nalogam, ki se odlagajo že več let, so pa nujna za zdravo življenje. Pred sprejemom proračuna bo organiziral Javne razprave v posameznih KS, da bo proračun pošteno in odgovorno odpravljal komunalni primanjkljaj posameznega kraja. Tako naj bi občinskemu svetu predlagal v sprejem predvsem naslednje naloge: , L Oceno in možnost aktiviranja zgrajene čistilne naprave v Notranjih Goricah za KS Notranje Gorice, Vnanje Gorice in Brezovico oz. vsaj možnost začasnega odvažanja odplak in čiščenje. . 2. Opravil potrebne razgovore ln zahteve do Republiške uprave za ceste oz. Ministrstvo za promet ■n zveze za rekonstrukcijo in obnovo magistralne ceste od Brezo-Vlce (Gorjanca) p'r6ti Vrhniki. 3. Priprava potrebne dokumentacije za obnovo lokalne (občinske) ceste Brezovica — Podpeč in regionalne ceste Jezero — Goriči-ca, predvsem glede ureditve pločnika v Notr. Goricah, in ceste Jezero — Podpeč. 4. Nameniti bo treba določena sredstva za javno razsvetljavo naselij, kjer je sedaj ni (Plešivica —Podkamnik). 5. Izboljšati je treba preskrbo z vodo v tistih naseljih, kjer sedaj ni zadostna (Podplešivica, Kamnik pod Krimom) 6. Pri asfaltiranju ulic in vaških poti bo dal prednost tistim, katerih krajani bodo zbrali večji del lastnih sredstev (praviloma 50 : 50). 7. Vztrajal bo pri organiziranem odvozu smeti v slehernem kraju do zadnjega gospodinjstva, kajti le tako se bomo izognili divjim in črnim odlagališčem, ki jih je v občini kar nekaj. Nalog je še veliko, naštel sem le nekatere, katerih uresničitev bo morda trajala dalj časa. Seveda pa nas čakajo vsakodnevne naloge, kot so: redno kakovostno vzdrževanje vseh cest, javne razsvetljave, vodovoda in drugega. Začetki nove občinske oblasti kažejo, da bomo 'zadeve zmogli razreševati ob vašem tesnem sodelovanju in razumevanju. Predsednik odbora JOŽE SOJER Županovo povabilo k sodelovanju L- Med nami živijo ljudje, ki poznajo marsikaj dragocenega iz naše zgodovine. Lahko jih imenujemo tudi žive legende. Obiščimo jih! Marsikaj zanimivega in poučnega nam bodo povedali. Obisk pa bo razveselil tudi njih, saj bodo spoznali, da znamo ceniti tudi lastno zgodovino. 2.- Mnoga znamenja in zanimive hiše krasijo naša naselja. Pa vemo zakaj so taka in zakaj stojijo prav tam? Vsako ima svoj vzrok in poučno zgodbo. Tudi to poznajo le redki ljudje. Vabim Vas torej, da omenjeni dragocenosti ohranimo našim potomcem! Drago Stanovnik Pozor, otroci na cesti! Živimo v vasi Prevalje pod Krimom. Naši otroci hodijo v OS Pre-serje, kamor se vozijo z avtobusom, ki ima postajo takoj za nepreglednim ovinkom. Otroci morajo prehoditi dvojni, popolnoma nepregledni ovinek, da pridejo do postaje. Poleg tega je cesta zelo prometna, saj se po njej vozijo v Ljubljano delavci iz Borovnice in vmesnih vasi. Vozniki svoje hitrosti ne zmanjšajo, pogosto celo povečajo, ker je pred naseljem in za njim ravna cesta. V naselju ni znaka, ki bi omejeval hitrost, ali opozorila, da so na tem delu ceste vsak dan tudi otroci, in to v času največjega prometa. O problemu smo se pogovarjali tudi na Svetu staršev v šoli. Gospa ravnateljica se je takoj lotila akcije in zvedela, da ni denarja. Tega je že več kot leto dni. Kako se je stvar odvijala naprej, nisem bila seznanjena. Vendar sprememb ni. Tudi tujci, ki iščejo tablo z napisom Prevalje, se zaman vozijo gor in dol. Pa naj si bodo to dostavljala, reševalci ali obiskovalci. META RAKTEU, Prevalje Rakitniško jezero za zdaj rešeno Po zapletih v zvezi z rakitniš-kim jezerom, je tajnik KS Rakitna, na pobudo župana sklical sestanek vseh »vpletenih« v omenjeno jezero. Tako so se sestanka udeležili predstavniki: ministrstva za varstvo okolja, upravne enote izpostava Vič, ribiške družine Barje, turističnega društva Rakitna, KS Rakitna, občine Brezovica, ter na povabilo župana tudi nekateri lastniki v jezero zajetih zasebnih parcel. Predsenik KS je povedal, da je voda odtekala skozi zapornico, pod katerim je bila podtaknjena skala. Vzrok za to dejanje je morda tudi v nedorečenosti statusa lastništva in upravljalstva jezera, saj so v preteklosti te aktivnosti zastale na pol poti. Tako lastništvo, kot upravljal-stvo je sicer znano, vendar pa ni med seboj usklajeno in sporazumno dogovorjeno. Tako lastniki parcel »pod vodo« še vedno zanje plačujejo davke, jezero pa je tudi dovolj veliko tako za ribe in rake, kot tudi kopalce. O usodi jezera odločajo vsi lastniki za 1/5 in Rakičani za 4/5. Če ti dosežejo medsebojni pisni dogovor in podpišejo najemne pogodbe za prehodno obdobje, v katerem se bodo razčistili tudi vsi ostali interesi in pokazala finančna konstrukcija. Zakon pa tudi določa, da spadajo vse vodne površine v pristojnost in varstvo džave. To pa tudi pomeni, da Rakiča-nom nobeden niti občina in ne država jezera ne bo nikoli vzela, bo pa varovala njihovo skupno soglasje. Jezero je rakitniško, torej o njegovi usodi odločajo vsi domačini Rakitne! Oni so ga zgradili in niče ga ne more odnesti iz Rakitne. Predstavniki občine Brezovica smo se odločili, da glede na to, da je jezero prazno, dovolimo KS Rakitna, da porabi del s strani občine dodeljenih sredstev, namesto za posipavanje cest, za čiščenje jezera. Rakitniško jezero je torej še en primer skupne lastnine, kije tako, kot vsi ostali rešljiv le s poštenim sodelovanjem vseh vpletenih. To je gotovo želja večine in jo bom tudi sam vedno podpiral. Drago Stanovnik SPOMENIK DOSLEJ ZAMOLČANIM — Zadnjo nedeljo v aprilu so pri cerkvi na Brezovici opravili pokop doslej zamolčanih žrtev s tem, da so jim postavili tudi spomenik, na katerem so njihova imena. Napisana so imena mladih fantov, večinoma kmečkega stanu, kot je povedal govornik, študentje, obrtniki, trgovci in dva duhovnika. Bili so očetje komaj rojenih in še nerojenih otrok. Zdravko Urbančič, ki je govoril o tem, je dejal, da vsakemu, ki tako ali drugače konča življenje, posebno če ga konča na posebno tragičen način, slovenski človek postavi vsaj križ ali tudi kapelico, zato tudi ti, ki jim je bilo življenje nasilno vzeto, zaslužijo spomenik. Obenem, je rekel, daje to tudi dejanje pomiritve, ki smo je Slovenci tako potrebni. BR V sredo, 5. 4. 1995, smo na občnem zboru Društva podeželske mladine Vnanje Gorice (DPM) uredili še zadnje formalnosti pred pričetkom delovanja. Društvo, ki je bilo ustanovljeno leta 1993, smo primenovali v Društvo mladih občina Brezovica (DM). Čeprav DPM v prejšnjih letih ni zaživelo v polnosti, je opravilo svoje poslanstvo in se odločilo za nekaj odločilnih smeri delovanja. DM je ustanovljeno z namenom, da ohranja in oživlja tradicionalne vrednote, ki temeljijo na spoštovanju družine, doma, soseščine in narave. Skrbelo bo za informiranje o prireditvah in aktivnostih, ki bodo v občini Brezovica ali njeni bližini. Sedanji člani društva so že krepko zavihali rokave in pričeli z organizacijo plesa, na katerem se bo DM nekoliko bolje predstavilo. V prihodnosti načrtujemo srečanja, ki naj bi združevala mlade v prizadevanjih za boljše počutje vseh občanov (čistilne akcije, športnorekreativne prireditve, srečanja z znanimi osebnostmi,...). Organizirali bomo tudi servis za varstvo otrok, pomoč ostarelim ter inštruiranje mladih na področju glasbe in šolskih predmetov, pri katerih imajo ponavadi največ težav (matematika, fizika,...) Nove člane sprejemamo v DM po tel. 653-223, svoje prijave pa lahko sporočite tudi pisno na naslov Društvo mladih, Tržaška 390, Brezovica. Tisti, ki vas naše dejavnosti zanimajo, se nam lahko pridružite tudi na sestanku upravnega odbora DM, ki bo 16. maja ob 20.15 v sejni sobi na Tržaški 390. Upamo, da bo Društvo mladih prispevalo svoje h kulturnemu dogajanju v naši občini in zapolnilo praznino, ki jo mladi čutimo zaradi pomanjkanja podobnih organizacij. za Upravni odbor DM ROK NAGODE Tekmovanje v krosu V okviru bivše občine Lj. Vič-Rudnik so letos organizirali tekmovanje v krosu in učenci Osnovne šole Brezovica so dosegli kar nekaj odličnih rezultatov: 1. razred — 2. mesto Jan Lenarčič, 2. razred — 1. mesto Matic Kumar, Ida Plevnik, — 2. mesto — Andraž Tomšič, Katja Šimenko, — 3. mesto — Lucija Remškar, 3. razred — 2. mesto — Ana Hribar, — 3. mesto — Sandi Pišek, 4. razred — 1. mesto — Petra Feko-nja, — 2. mesto — Vita Šimenko, 5. razred — 3. mesto — Vesna Slijepčevič, 7. razred — 3. mesto — Darko Jurčevič. Ti učenci so se udeležili tudi prvenstva mesta Ljubljane in dosegli naslednje uvrstitve: 1. razred — 1. mesto — Jan Lenarčič, 2. razred — 2. mesto — Matic Ku-mer, — 3. mesto — Ida Plevnik, 3. razred — 4. mesto — Ana Hribar, 4. razred — 1. mesto — Petra Feko-nja, — 4. mesto — Vita Šimenko, 5. razred — 5. mesto — Vesna Slijepčevič. Ekipno pa je naša šela dosegla takle rezultat: 1. do 4. razred (dečki) — 1. mesto 1. do 4. razred (deklice) — 1. mesto 5. do 8. razred (deklice) — 5. mesto. Z. I. NEKDAJ IN DANES Blagoslov jedi v Preserju V Turističnem društvu Lokvanj so se že lansko leto dogovorili, da članice poneso jedi k žegnu v jer-basih in oblečene v narodnih nošah. Še posebej lep pa je bil pogled na veliko množico žena, deklet in otrok, ob njihovem vračanju po blagoslovu proti domu. Tudi ta poskus je polepšal velikonočne priprave in upam, da se bo ohranil tudi v bodoče. Sicer pa je ta obred v omenjeni fari nekaj posebnega. Blagoslov velikonočnih jedi na veliko soboto je tudi po hišah, saj v vseh vaseh ni cerkve ali pa so le te preveč oddaljene in težko dostopne. Tako je blagoslov v cerkvi le v Kamniku in Preserju. Na Gornji Brezovici je blagoslov pri Petelinu, na Dolnji pri Roglju, na Jezeru pri Jap-lju, v Goričici pri Grčevih in na Prevaljah pri Anžku. V Podpeči je bil včasih blagoslov samo sredi vasi pri Mihu, ker pa sta vasi Podpeč in Jezero zelo narasli, je od leta 1945 blagoslov tudi pri Luk-manu. Blagoslov je na omenjenih mestih vedno ob isti uri. Včasih so k blagoslovu prinašala samo dekleta in sicer v posebni posodi - v jerbasu in le tega na glavi. Da pa je bolj varno stalo na glavi, so si podložila posebno podlogo - svitek izdelan iz raznobarvnih trakov. V jerbasu je bila potica, kolač, meso, svinjsko pleče, pirhi in hren. Včasih našteto ni napolnilo celega jerbasa in so zato dekleta dodala še rešeto, ali kaj drugega. Vse pa je bilo pokrito s prtom, okrašenim z ročnimi vezeninami. Fantje so tudi ob tej priliki radi ponagajali. Včasih so preko pota napeli drobno žico, v primerni višini, ki je dekleta v naglici vračanja proti domu niso opazila, tako da so jerbasi z vsebino vred tudi padali po tleh. Še posebej opazne pa so bile stvari, ki k žegnu ne spadaja (rešeta itd..) in o katerih je bilo potem še veliko govorenja, pa ne med dekleti! Ta so tako hitela domov v prepričanju, da se tista, ki prva prestopi domači prag, še tisto leto poroči. Danes prinašajo jedi k blagoslovu večinoma matere z majhnimi otroki, ki se tega blagoslova nadvse veselijo in tudi sami v kaki majhni košarici prinesejo svoj pomanjšan žegen. Namesto v jer-basih pa so tudi jedi navadno spravljene v varnih košarah. Novi pristopi bogatijo bistvo, istočasno pa tudi oživljajo stare običaje. Nova priložnost bo tudi nova maša (2. julija), katero bodo polepšale tudi narodne noše omenjenega društva. Alojz Kočar, župnik na Žalostni gori VABILO Člani vokalno-instrumental-ne skupine Jonatan vas ob svoji desetletnici vabimo na koncert. Na naše veliko veselje se je vabilu k sodelovanju odzval citrar Tomaž Plahutnik. Vsi skupaj Vas tbrej vabimo v nedeljo, 14. maja, ob 16. uri v župnijsko cerkev na Brezovico. Ob tej priložnosti se tudi najlepše zahvaljujemo Občini Brezovica pri Ljubljani za denarno pomoč. JONATANI 26 MAJ 1995 NAS CASOPI i! DOBRODELNI KONCERT SOŽITJA Kdor seje dobroto, zanje ljubezen Društvo za pomoč duševno prizadetim Vrhnika, imenovano Sožitje, je bilo ustanovljeno v decembru lani. Osnovni program društva jc usposabljanje staršev za življenje s prizadetim otrokom. Poleg tega skrbijo tudi za zabavo, šport in zdravje duševno prizadetih ter za njihovo vključitev v okolje. Ker za vse načrte potrebujejo denarna sredstva, so v ta namen organizirali dobrodelni koncert, ki je bil v nedeljo, 23. aprila, v prostorih Cankarjevega doma na Vrhniki. Povabilu za nastop so se odzvali Čuki, New Swing Quartet, Ivan Hudnik, Obvezna smer, otroška vokalna skupina Pinocchio in Zahvala ob dobrodelnem koncertu Polna dvorana Cankarjevega doma na dobrodelnem koncertu je dokazala, da so ljudje še vedno pripravljeni pomagati sočloveku, predvsem pa otrokom, ki so drugačni, vendar pa voljni današnjega življenja. Ti otroci se ne smejo zapirati v svoja lastna okolja, ampak jih je treba .vpeljati v sedanji način življenja. Na Vrhniki je to nalogo prevzelo društvo SOŽITJE in bo s finančnimi sredstvi, pridobljenimi ob dobrodelnem koncertu, svoje poslanstvo tudi uresničevalo. V sklad za duševno prizadete otroke je finančna sredstva prispevalo veliko dobrotnikov, posameznikov in podjetinkov. To so bili: Nabito polna dvorana na Vrhniki, je z zanimanjem in pozornostjo spremljala skoraj dveurni program nastopajočih. Godba na pihala Vrhnika, koncert pa sta povezovala Miša Molk in Boris Kopitar. Častno pokroviteljstvo nad koncertom je prevzel župan občine Vrhnika gospod Vinko Tomšič, kije tudi sicer član tega društva. V vrstah častnih gostov je med drugimi sedela tudi gospa Štefka Kučan, za katero IUV Vrhnika Občina Vrhnika Corning, d.o.o. Gostilna Jurca, Podlipa Vargalant, Vrhnika Konzum Grogar, Vrhnika Betkop, d.o.o., Vrhnika Avtoprevozništvo Jože Ge-roni Avtoprevozništvo Janez Ca-futa Franc Modrijan, Vrhnika Frizerski salon Jana Pišek Soboslikarstvo Roman Suha-dolnik Nakop, d.o.o. Slavko Gutnik Šampioni Smuk Svečarstvo Anže in Tončka Stržinar Tomi Vrtnarija Trgovina Sadar, Dobrova Mizarstvo Krže, Vrhnika Mizarstvo Filip Rožmanec Kovinarstvo Smrtnik Konto Biro, Vrhnika Vera Milkovič, Vrhnika Trgovina Ena A, Vrhnika M Ekspres, Ljubljana Blago Mix, Drenov Grič Čevljarstvo Domazet, Vrhnika Mesarstvo Blatnik, Vrhnika Štirn, d.o.o., Vrhnika Peter Spans, Radovljica Atelje B&M, Radovljica Balinišče Kokelj, Lancovo Monties, d.o.o., Pizzerija, Radovljica Meso izdelki, Škofja Loka Novomat Marjan Žajdela, Lesce Gostilna Osvalt, Žirovnica Pizzerija Ajdna, Žirovnica Brenta, d.o.o., Radovljica Roman Fefer, Vrhnika Črkart Jelovšek, Drenov Grič Žito Pekarna, Vrhnika Pav, Vrhnika Snopy bar — Čič Mirko, Dolgi most Gashi, d.o.o., Sinja Gorica Vida Debevc Frizerski salon Kati, Leskovec Železnina Reš, Bled Pražarna Mivas, Dragomer Perutnina Istenič, Vrhnika Gostilna Pri Kranjcu Gostilna Kavčič Elektromehanika Jelovšek Elektro Medic, Vrhnika Anton Merlak Cimos — Citroen Adamič Pekarna — Keksarna Taverna Papalina Mip Nova Gorica KZ Vrhnika Šipca Steklar, in Trg. Litija Gostilna Turšič Sodček, "Vrhnika Čistilnica Glušič Alojz Bradeško, Vrhnika Irena Tabernik, Vrhnika Pizzerija Boter, Vrhnika Jože Šmuc, Vrhnika Teleg Zakrajšek, Vrhnika Adolf Molek, Vrhnika Franc Burjak, Vrhnika Mizarstvo Janez Kogovšek Servis Pitterle, Stara Vrhnika Optik Branka Jelovčan, Vrhnika Ram, d.o.o., Vrhnika Vesna Levstik, Vrhnika Slaščičarna Berzo, Vrhnika Sadje zelenjava Sami Abazaj, Vrhnika Janez Rozmane, Vrhnika Vinoteka Simon Bradeško, Ljubljana GPG Evgrad, d.o.o., Vrhnika K P Vrhnika OŠ Ivana Cankarja, Vrhnika Kulturna Skupnost Vrhnika GI, d.o.o., Vrhnika Naš časopis, Vrhnika Stavros, d.o.o., Vrhnika Žganjekuha Kržič, Vrhnika Družina Juvan, Vrhnika Niko Mikuž, Vrhnika Matjaž Mazi, Borovnica — Pekel Mojca Podvratnik, Vrhnika Avto Max, d.o.o., Vrhnika Avtoprevozništvo Oblak Trgovina Oblaček, Vrhnika Capital Marketing, Vrhnika Cvetličarna Karmen, Vrhnika Avtoelektrika Janez Trček, Vrhnika Microm, d.o.o., Vrhnika Janez Donik, Drenov Grič Zavarovalnica Triglav, Ljubljana Nova Ljubljanska banka Trg. Tropical Ahmetaj Ismet, Ljubljana Video Copy, Vrhnika Igor Pirman, Podlipa Cvetličarna Veronika, Vrhnika Primož in Tatjana Jerina, Vrhnika Edini, ki je zapel v živo je bil Ivan Hudnik in doživel res velik aplavz. (Če je morda kdo izpuščen, se v imenu uredništva Našega časopisa že vnaprej opravičujemo). Društvo Sožitje se še enkrat najtopleje zahvaljuje vsem, ki so prispevali denarna sredstva za pomoč otrokom. Obenem pa se zahvaljuje tudi vsem posameznikom, ki so kakorkoli pomagali pri organizaciji in izvedbi dobrodelnega koncerta. S. S. moram poudariti, da sodeluje na vseh tovrstnih prireditvah. Povabljen je bil tudi ljubljanski nadškof Alojzij Šuštar, ki pa se je koncerta zaradi drugih obveznosti, žal, ni mogel udeležiti, zato je v opravičilo poslal nekaj vzpodbudnih besed. Ob koncu koncerta je vsak obiskovalec lahko ugotovil, daje dober namen dosegel svoj cilj. Vzdušje v nabito polni dvorani je bilo izredno prijetno. Lahko bi zatrdila, da so s tako številnim obiskom Vrhničani pokazali, da imajo zares dobro srce in so doumeli namen koncerta. Tudi vsi nastopajoči so se, kot je za dobrodelne koncerte značilno, odpovedali honorarju, za kar se jim člani društva in njihovi otroci iskreno zahvaljujejo. Slogan koncerta je bil: »Kdor seje dobroto, zanje ljubezen!« Tako smo lahko spoznali, da Vrhničani res sejejo dobroto in take sijih bodo duševno prizadeti in njihovi starši vtisnili globoko v srce. Kajti če bo na licu takega otroka zasijal nasmeh, če bo obrisana ena sama solza bolečine, strahu in sramu, verjemite, da je to tudi zasluga Vrhničanov in namen društva Sožitje. MATEJA ŠMUC Na koncu so skupaj zapeli ČUKI in Boris Kopitar. Zlatka Leta enainosemdeset se je v družini Sojerjevih rodila najmlajša hči, ki so jo krstili za Veroniko. Ko je bila majhna, je bila prav »zlata punčka« in tako so jo doma začeli klicati Zlatka, kmalu zatem pa še vsi drugi, ki so jo poznali. Pred sedmimi leti je prvič stopila skozi vrata OŠ Log-Dragomer. Vedno je rada hodila vanjo in se tudi učila. Vse predmete je imela rada, prav tako učitelje. Sošolke, sošolci in prijatelji so ji veliko pomenili; če je le imela čas, je z veseljem pomagala tistim, ki jim v šoli ni šlo tako dobro kot njej. Doma je imela sestro in brata. Z njima je vedno delila vse, pa naj je bil tisti košček še tako majhen. Najraje od vseh pa je Zlatka imela rada svoje starše. Njena posebna ljubezen so bile domače živali, kijih imajo pri Sojerjevih kar nekaj. Dolgo časa je zbirala slike raznih živali, sedaj, proti koncu osnovne šole pa se je odločila, da se bo prihodnje leto vpisala na veterinarsko šolo. Obiskovala je tudi verouk, no se je udeleževala sv. maše ob nf deljah, pa tudi med tednom. Leto1 naj bi prejela zakrament sveV birme. Tako smo poznali Zlatko sorob niki in prijatelji. Skupaj smo preti' veli veliko lepih uric. Toda v življi' nju čaka na nas mnogo pasti; v em izmed njih se je ujela Veronika nas veliko prezgodaj zapustila. \ sestrična NA T AS* Štafetni tek V torek, 18. aprila 1995, je bilvTr-žiču Memorialni tek Borisa Berganta. Udeležili smo se ga tudi učenci OS Borovnica. Tako fantovska kot dekliška ekipa je tekla štafeto 3 x 600 m. Odrezali smo se dobro, saj smo fantje dosegli prvo, dekleta pa deseto mesto. In kako je tekmovanje potekalo? Popoldne smo se odpeljali v Tržič. Že na poti na tekmovanje je bilo vzdušje zelo dobro. Ko smo prispeli v Tržič, smo si najprej ogledali progo. Speljana je bila med tržiškimi ulicami, in sicer v obliki kroga, kije bil dolg od 500 do 600 metrov. Fantje smo tekli dva, dekleta pa en krog. Prireditev seje začela z otvoritvijo. Sledil je start naše fantovske štafete. V cilj so pritekli kot prvi. Zmago so borovniški šoli priborili Andrej Perdih, Blaž Zupančič in Matevž Petelin. Nato smo startala še dekleta Marjanca Košir, Andreja Drašler in Mojca Suhadolc ter kot štirinajste pritekle v cilj. Tako je bilo za nas tekmovanje končano in počakati smo morali na zaključek 19. memorialnega teka Bo- NAS GLAS NAJ SEZE DO VAS Velikonočni prazniki v Domu upokojencev S pomočjo terapevtke Andreje smo pripravili uspešno razstavo ročnega dela, ki je bila odprta od 3. do 16. aprila in si jo je ogledalo veliko ljudi, tudi šolarji in otroci iz vrtcev. V nedeljo zjutraj si slišal: »Dobro jutro, vesele praznike«. To so bile sestre in negovalke. V jedilnici pa si bil deležen prijetnega stiska roke in besed »vesele praznike«, kar so si želeli stanovalci med seboj. Temu je sledil zajtrk: šunka s hrenom in vsak je dobil svoj pirh. Za kosilo pa pečenka, krompir, solata, vino in kos orehove potice — pravo praznično vzdušje. V ponedeljek, ob 3. uri popoldne je bila sveta maša v Domu; daroval jo je kaplan g. Bogdan Oražem. V jedilnici je bilo veliko bolnikov, katerih roke in noge ne ubogajo več in so odvisni od naših pridnih sester ter negovalk. Gospodu kaplanu so se pridružili pevci s kitaro in prijazni ter nasmejani mladinci, ki so povsod pripravljeni pomagati. Pridružili so se tudi oskrbovalci, med njimi naš župan g. Vinko Tomšič z ženo Marijo. Lepo se zahvaljujemo vsem, ki ste kakor koli pomagali in nam polepšali praznike. G. župan, najlepša hvala za čestitke po radiu. Vsem faranom najlepša hvala za toliko lepih pirhov, ki ste nam jih darovali. MARIJA SLABE za stanovalce v Domu Kronika dogodkov Prva polovica aprila je bila pri nas v znamenju zelo uspešne velikonočne razstave ročnih del, kar dokazujejo tudi številne pohvale v knjigi vtisov. Razstava je bila dobro obiskana, ogledali so si jo tudi šolarji in otroci iz vrtcev. II. 4. Praznovanje pomladi. Prišli so otroci nižjih razredov OŠ Ivana Cankarja. Peli so in plesali, nazadnje smo zapeli vsi skupaj. 14. 4. Obiskali so nas otroci višjih razredov OŠ, ki sodelujejo v krožku RK. Pripravili so nam program in nas obdarovali s šopki in pirhi. Na svidenje do prihodnjič, VERA Obisk v Domu V petek, 14. 4. 1995, so mladi člani Rdečega križa iz osnovne šole Ivana Cankarja obiskali Dom upokojencev na Vrhniki. Pripravili so krajši kulturni program, varovance Doma pa obdarili s pirhi in spomladanskim cvetjem. Ob tej priložnosti se Območna organizacija Rdečega križa Vrhnika lepo zahvaljuje gospodu Antonu Isteniču, ki je daroval jajca za pirhe, ki so jih naredili pri likovnem in gospodinjskem pouku. Po uvodnem kulturnem programu so otroci poklepetali s starejšimi, zapeli skupaj nekaj pesmi, nekatere oskrbovance Doma pa so obiskali tudi v sobah. Naleteli so na zelo prijazne ljudi in začele so se tkati vezi med starimi in mladimi. Mladi člani Rdečega križa se zato vsem zahvaljujejo za prisrčen sprejem. Z veseljem bodo še prišli na obisk. METKA RUPAR Nekaj vtisov otrok, ki so bili na obisku: • Upokojenci so se našega obiska in obiska pevcev zelo raz- veselili, saj imajo malokrat možnost preživeti dve uri dopoldneva z mladimi. Prinesli smo jim tudi velikonočni simbol, pirhe, in še nekaj rož za okras in kot pozornost. Po kratki predstavi smo se sprehodili po sobah in hodnikih ter občutili način in tok življenja v tej stavbi. Upokojenci se že v naprej veselijo tople pomladi, še bolj pa toplega in prijaznega poletja, saj bodo lahko večino dneva preživeli v naravi in med ljudmi. VESNA PEČKAJ, 8. b • Tisti petek mi je bil zelo všeč, saj sem spoznala prijeto gospo. Z njo sem navezala tesnejše stike in jo bom lahko pogosto obiskovala. Čas je zelo hitro minil in želim si, da bi se lahko malo dlje pogovarjali. MOJCA KRAMPAČ • V Domu ostarelih mi je bilo zelo všeč. Ljudje so nas sprejeli z odprtimi srci. Upam, da jih bomo s člani Rdečega križa še kdaj obiskali in jim z raznimi dejavnostmi krajšali čas. BARBARA OSREDKAR, 7. f • Zame so taki dnevi zelo prijetni; lahko razveseliš ljudi, ki so večinoma sami. To je res lepo dejanje. Ko so nas pričakali vsi veseli, se je meni zdelo zelo lepo. Upam, da se bomo še kdaj srcčii 11 JANJA KLANČAR, 8. a Zaradi številnih mladih obiskovalcev je bila razstava še bolj pomladna.. P it d T n 8 k ir 0' t« 9. o k P r; V; P' 11' Vi ir t( ir E je u m 8< rr, st m ja m ja st risa Berganta, ko je v cilj pritekel zma-govalec teka na 10 kilometrov. Sledil8 je podelitev pokalov in kolajn. Za osvojeno prvo mesto v teku štafet 3 \ 1000 m smo fantje prejeli pokal i* kolajne. Veseli smo bili uspeha in upamo,da so se z nami veselili tudi vsi tisti, ki s" nam pomagali k uspehu. Zato se moramo najprej zahvaliti našemu mentorju Klemenu Stojanoviču, ki nas v naših prizadevanjih podpira. Verjetno bi se morali zahvaliti še komu: za'0 vsem, ki so omogočili, da je še ena zmaga tekačev OS Borovnica postala resničnost, hvala za pomoč. ANDREJ PERDIH V Avstriji po štirih dirkah vodi Gorenc Na drugi dirki v kartingu, ki je štela za avstrijsko in madžarsko prvenstvo v Keeskemetu — Madžarska, seje od-lično izkazal Tomaž Gorenc in dokazal, da uspeh na prvi dirki v Teesdor-fu, ko je zasedel prvo in četrto mesto, ni bil slučaj. Po težavah z motorjem na uradnem treningu, ko je zasedel šesto štartno mesto, je do dirke odpravil te; zave in izmed 38 tekmovalcev v prvi vožnji osvojil 4. mesto, v drugi vožnji pa 3. Tako je po štirih dirkah prevzel vodstvo v skupnem seštevku avstrijskega državnega prvenstva z 11 točkami prednosti pred lanskoletnim vi-ceprvakom Kramerjem ter 22 točk pred lanskoletnim prvakom Thimler-jem, ki vozi tudi v prvenstvu formule Opel Lotus. O izenačenosti tekmovalcev pove tudi podatek, daje bilo v boju za prvo štartno mesto med prvim in šestnajstim uvrščenim le sekundo razlike. S. S. MALI OGLASI Inštrukcije iz kemije: študent kemije inštruira kemijo in kemijsko računstvo za srednje šole; inf-dormacije po telefonu 061/753-152. Stavbno zemljišče, 1555 m2, na Dolu pri Borovnici, ob glavni cesti, prodamo za 24 DEM/m2. Tel. 744-547. Prodam zazidljivo parcelo, 800 m2, na Dobovičnikovi ulici na Vrhniki. Informacije po telefonu 752-990. Prodam njivo med Sinjo Gorico in Drenovim Gričem, 4500 m2-Telefon: 751-338. 1 ha košnje med Ligojno in Drenovim Gričem oddamo. Kositi je mogoče 1/2 s traktorjem in 1/2 z ročno kosilnico, zaradi strmine. Informacije po telefonu 265-806 ali 753-296. 2 plinski jeklenki za gospodinjstvo (10 kg) prodam 30% ceneje. Telefon 754-885. Električni bojler, 80 1, rabljen, in otroško kolo, poceni prodam. Tel. 754-885. Inštruiram matematiko za osnovne in srednje šole. Telefon 752-759. Prodamo sedežno garnituro Kanin, temno rjave barve, trosed je raztegljiv, dvosed s predalom, kot in fotelj. Starost 4 leta, dobro ohranjeno. Informacije po telefonu 755-110, popoldne po 16. uri). Zaposlim trgovca, redno ali honorarno. Informacije po tel. 061 753340. Na Lazah pri Borovnici zelo ugodno prodam zazidljivo parcelo, 1000 kvadratnih metrov, sončna lega, lep razgled, cena 24.000 DEM. Tel. 331557. Prodam gozd, 23.000 kvadratnih metrov v k. o. Borovnica, za 8000 DEM. Informacije po telefonu 746108. ISNA5ČAS0PIS MAJ 1995 27 °B ZAKLJUČKU SMUČARSKE SEZONE Številni uspehi smučarjev tekačev in alpincev saV k^"J številkah Našega časopi-nan na 5P°rtnih straneh precej ^Pisanega o uspehih vrhniških smučar; ' vk° tckačcv kot alpskih smu-VJev' *s' ti mladi smučarji so ime nih tt ponesli šir°m sveta. Na raz-|,ar k„movanJih v tujini so zastopali Dnm ,.'0ven'je in tako večkrat pri-n^Sfij k "Jeni uveljavitvi. Tudi z Se v? * r ažin državnih prvenstev so sreK 7 nas'ovi državnih prvakov s nim1"11 ali bronastimi odličji. Spomin,"0 se samo na nekatera smučarska ,ena-- Mojca Suhadolc, Dani Mat- tias, Aleš Prek (smučarji alpinci) ter mladi obetajoči smučarji tekači: Domen Zalar, Gregor Kogovšek, Mateja Mole in že preizkušeni Gorazd Ber-ginc. Poleg smučarjev pa je še veliko mladih, obetajočih talentov, ki so z uspehi pomagali uspešno končati smučarsko sezono 1994/95. V tej smučarski sezoni so se predvsem izkazali člani smučarskega tekaškega kluba COMING, ki so dosegli najboljše rezultate doslej. S. S. IZJEMNO USPEŠNA TEKMOVALNA , SEZONA 94/95 TSK COMING VRHNIKA I ('t p je formula za uspeh delo x čas, : r^mbi lahko 2a najuspešnejše teka-f J*jy» smučeh TSK Corning Vrhnika i To 8araško in vztrajno delo x čas. ' no SC -e 'zkaza'° kot odraz prizadev-I stl in vestnega izpolnjevanja pro- p arna vadbe, ki zahteva mnogo odrc- I nJ m usklajevanj z obveznostmi šole on jUŽine' Rczultat Je tudi Jasno predeljen cilj staršev in posameznega "*movalca 94 novalca. Sezono 94/95 smo pričeli 18. aprila .' s Pripravljalnim obdobjem, ki je l^egal najrazličnejšo vadbo: od teka, 01 šarjenja, pohodništva, rolkanja, ^'^nja, triatlona, imitacij ipd. Za-aai pomanjkanja snega se je tekmo-aina sezona teka.na smučeh pričela s j^o.tekrno šele 30. decembra. Od jamarja do aprila so se nato zvrstile še e druge predvsem memorialne tek-t e ln pa tekme, ki se v skupnem seš-I yku točkujejo za pokal Žito (mlajši c starejši dečki in deklice) in pokal niona (vse druge starostne kategori-1 '-uradni rezultati so: . pOKAL ŽITO (izmed sedmih te-em so točkovali štiri najboljše) 'očke je osvojilo 12 tekmovalcev z Vfstitvami v različnih kategorijah mesto: Domen Zalar, kategorija m'ajši dečki -'• mesto: Gregor Kogovšek, kate-80r'Ja mlajši dečki 1- mesto: Mateja Mole, kategorija ""ajše deklice '• mesto: Tina Jurjevčič, kategorija starejše deklice 'L mesto: Tina Šmigoc, kategorija ""ajše deklice . '2. mesto: Anja Mikulan, kategorija mlajše deklice '4. mesto: Ajda Slavec, kategorija mlajše deklice . '7. mesto: Petra Mikulan, kategorija starejše deklice mesto: Tina Kociper, kategorija s,arejše deklice 18. mesto: Klemen Grom, kategorija starejši dečki ..19. mesto: Katka Lenaršič, katego-r'Ja starejše deklice . 21. mesto: Jelka Lenaršič, kategorija mlajše deklice Mednarodna tekmovanja navedenih odličij v pokalnih ^kmovanjih in državnih prvenstev je " dosežen izjemen kakovostni napredek s tem, ko so se kot reprezen-anca udeležili mednarodnih tekem "aslednji tekmovalci: ■ Gorazd Berginc in Miha Zrnec: deleženca Alpe-Adria tekem v Švici , ~~ Miha Zrnec udeleženec Olimpij- iger mladih v Andori -j..~~ Spela Jerina in Miha Plahutnik deleženca OPA iger mladih v Italiji , —• Miha Zrnec udeleženec pokala """kal v Švici , pa mednarodni tekmi za alpski po- al velja omeniti izjemen dosežek Mi-■3 Plahutnika, ki je med mladinci in Juruorji skupno dosegel odlično 7. me- '°- Prav tako je pomembno 2. in 3. Pesto štafete Slovenije za mladince, v Hwri so sodelovali Miha Plahutnik, ""ha Zrnec in Gorazd Berginc. o.Kot tekmovalec v klubu in član LO maratonske ekipe sem tudi sam ekrnoval predvsem na tekmah za Sve-u^ni pokal v maratonu, imenovanem /"prldloppet cup. Štartal sem na naj-..ecjih množičnih maratonih v Avstri-i Nemčiji, Kanadi, ZDA, Švici ter °Segel tudi prve točke v množičnih Skupaj pokal Žito 3. mesto izmed 14 klubov oz. 6 odličij (3 posamezne) 3 skupne — srebrna, mlajše deklice — srebrna, mlajši dečki — bronasta, skupaj pokal ŽITO POKAL EMONA (izmed sedmih tekem so točkovali štiri najboljše uvrstitve) Točke je osvojilo 11 tekmovalcev z uvrstitvami v različnih kategorijah 1. mesto: Gorazd Berginc, kategorija starejši mladinci 3. mesto: Miha Plahutnik, kategorija mlajši mladinci 4. mesto: Miha Grom, kategorija juniorjev 6. mesto: Katja Žibert, kategorija juniorke 8. mesto: Špela Jerna, kategorija mlajše mladinke 8. mesto: Miha Zrnec, kategorija starejši mladinci 11. mesto: Matjaž Batič, kategorija starejši mladinci 11. mesto: Matjaž Dobrovoljc, kategorija juniorji 18. mesto: Matej Mole, kategorija starejši mladinci 19. mesto: Katja Slavec, kategorija mlajše mladinke 22. mesto: Nina Leb, kategorija mlajše mladinke Skupaj pokal Emona 5. m esto izmed 15 klubov oz. 4 odličja (2 pokala posamezno) 2. mesto starejši mladinci 2. mesto juniorji DRŽAVNA PRVENSTVA: Mlajše kategorije: 1. mesto: Domen Zalar 2. mesto: Gregor Kogovšek 2. mesto: D. Zalar štafeta, G. Kogovšek, Jaka Bizjak 2. mesto: Mateja Mole 3. mesto: M. Mole štafeta, Anja Mikulan, Tina Šmigoc Mladinske kategorije: 3. mesto: Gorazd Berginc v maratonu 3. mesto: Miha Grom štafeta, Matjaž Dobrovoljc, Matej Mole maratonih za svetovni pokal. Dobrega rezultata v teku na smučeh ni moč doseči zgolj slučajno ali v kratkem času treniranja. Za to je potrebna natančno izdelana strategija razvoja teka na smučeh z vsemi cilji (od rekreativnih do vrhunskih), ki naj temeljijo na finančni in organizacijsko tehnični sposobnosti kluba. Vsi pa se moramo zavedati, daje rezultat v teku na smučeh dolgotrajen proces vsestranske načrtne vadbe skozi vse leto več let. Menim, da smo kot klub, ki nima profesionalno zaposlenega trenerja, dosegli izvrstne rezultate in da le-ti napovedujejo vrhunske tekmovalce. Sezono, ki se pravzaprav še ni povsem končala (z najmlajšo selekcijo tekmovalcev smo še vse do sredine aprila vadili tehniko na snegu, trikrat na teden), ocenjujem kot izjemno uspešno. Prvič imamo tudi med najmlajšimi'tekmovalce v samem vrhu. Upam, da bodo dovolj vztrajno sledili starejšim, ki v sezono 95/96 stopajo že kot prvi člani mladinske državne reprezentance. O tem več prihodnjič. trener ROMAN RUPNIK &omen Zalar - državni prvak med mlajšimi dečki Tekači smučarskega kluba Corning 0 v letošnji smučarski sezoni dosegali es odlične rezultate, na katere so lah-*° vsi ponosni. Krona vseh rezultatov Pa je osvojeno državno prvenstvo med miaJšimi dečki, med katerimi je Do-!"en Zalar postal najhitrejši smučar l<*ač v državi. Domen je učenec 5. razreda osnovne šole Ivana Cankarja na Vrhniki. Z raznimi športi seje pričel ukvarjati že v prvem razredu in je obiskoval razne krožke. Najbolj ga je pritegnila »kraljica« športov — atletika, tako da seje že zelo zgodaj udeleževal raznih cross tekmovanj. Vendar pa gaje pred dvema letoma pritegnila tudi bela opojnost in pridružil se je smučarskemu tekaškemu klubu Corning. Njegova prva trenerka je bila Katja Žibert, sedaj pa za mladega in obetajočega smučarja tekača skrbi Roman Rup-nik. Že v prvi sezoni tekmovanja 93/94 je pokazal izredno nadarjenost za hitrost na smučeh. S treniranjem tehnike smučarskih tekov pa je oboje združil v eno in tako zelo hitro postal državni prvak med mlajšimi dečki. Tudi v skupnem seštevku za pokal »ŽITO« je premočno osvojil prvo mesto. (4-krat je bil prvi, enkrat drugi in četrti). Svojo izredno hitrost kaže tudi na tekmah z rolkami, cross tekmovanjih in na triatlonskih prireditvah. Njegov vzornik v domačem klubu je Gorazd Berginc, ki je imel enak tekmovalni in športni vzpon kot sedaj Domen Zalar. S. S. mladinskega državnega prvaka v super-veleslalomu, tretje mesto v slalomu in četrto mesto v veleslalomu. Rezultatov in dela ljudi, ki pomagajo pri Da-nijevem tekmovalnem smučanju, se veselijo tudi njegovi sponzorji, za katere upam, da bodo še v naprej zaupali napredku Danijeve smučarske kariere. Zato se ob tej priložnosti še enkrat zahvaljujem za pomoč: PLEŠKU CARS.d.o.o., Brezovica pri Ljubljani in Športni zvezi Vrhnika. trener: Janez VEHAR Člani SK Corning s pokalom ŽITO in EMONA: od leve proti desni: trener Grom, Plahutnik, Jurjevčič, Berginc in Rupnik (trener) v prvi vrsti pa: Kogovšek, Mole, Zalar Kratek razgovor s predsednikom kluba -Janezom Jerino V korak z najboljšimi smučarji tekači — s profesionalnim trenerjem Na koncu uspešne smučarske tekaške sezone smo postavili nekaj vprašanj predsedniku vrhniških smučarjev tekačev Janezu Jerini. Kako ocenjujete uspehe vaših tekmovalcev SK Corning? » — V minuli sezoni so naše mlade tekmovalke in tekmovalci dosegli največje tekmovalne uspehe doslej in nas z njimi razveseljevali iz tekme v tekmo. Tudi klub doslej še ni bil tako visoko uvrščen kot letos. Vrednost vseh teh uspehov pa še povečuje dejstvo, da še vedno delujemo brez poklicnega trenerja, kar od naših trenerjev zahteva izjemne napore in mnogo sodelovanja staršev, in sicer tako na organizacijskem kot na finačnem področju. Zelo uspešna sezona 94/95 je za vami. Kako obdržati sedanjo organiziranost in seveda, kako še do boljših uspehov? — Ko se sprašujem, kako naprej ob dejstvu, da naši tekmovalci trkajo na vrata državnih ekip, nas vedno bolj pritiska problem organiziranosti. To pomeni, da v prihodnje ne bomo mogli napredovati brez poklicnega trenerja. Toda kje dobiti denar za trenerja? Športna zveza in Corning, kljub vsemu razumevanju za naše probleme, ne bosta mogla dati toliko dodatnih sredstev, tudi staršem ne bomo mogli naložiti tolikšnega dodatnega bremena. Poiskati bomo morali dodatna sredstva in pri tem računamo predvsem na vrhniške firme, saj so v njih večinoma zaposleni starši naših tekmovalcev. Samo če nam bo uspelo ta načrt uresničiti, lahko v naslednjih sezonah pričakujemo napredovanje tako posameznikov kot celotnega kluba. Kdo so še zaslužni za uspehe vaših tekmovalcev? — Za vso podporo pri dosedanjih uspehih TSK COMING se želim zahvaliti staršem, našim trenerjem, Športni zvezi in vsem sponzorjem, posebej še firmi Corning, katere ime nosi naš klub, in se je v naši uspešni sezoni izjemno izkazala, ko nam je dala v uporabo kombi in tako rešila enega naših največjih problemov — prevoze na treninge in tekmovanja. Na koncu pa še obvezna čestitka! Vsem našim tekmovalkam in tekmovalcem čestitam za njihove dosedanje dosežke in jim želim še veliko športnih uspehov. S. S. Še eno leto v isti kategoriji Tudi za mlade smučarje smučarskega društva Vrhnika se je letošnja sezona zelo uspešno končala. O rezultatih in osvojenih državnih prvenstvih Mojce Suhadolc in Danija Mattiasa smo že pisali, zato vam predstavljamo še mlajše vrhniške smučarje, ki so prav tako že uspešno nastopali sirom Slovenije. Pri starejših dečkih in deklicah so nastopili: Aleš Prek, Miha Kenk, Žiga Hočevar, Irena Brenčič in Barbara Krašovec. Pri mlajših kategorijah pa Bojan Krašovec (sredi sezone se je poškodoval) in Rok Lacko. Trenirali oziroma smučali so še mladi smučarji, vendar se na glavne tekme niso uvrščali. Za mlade smučarje je skrbel predvsem trener Peter Petrovčič in njegov pomočnik Alojz Prek. V pripravljalni sezoni so imeli veliko težav za izvedbo vseh načrtovanih treningov, ker ni bilo snega. Praktično so morali skoraj vse snežne treninge opraviti na visokogorskih smučiščih v Avstriji in drugod v tujini. Seveda je bilo to povezano s finančnimi in tudi drugimi težavami. Ne glede na to pa so z vztrajnostjo trenerja in staršev mladih smučarjev težave uspešno premagovali. Tekmovalci v mlajših kategorijah so tekmovali za pokal Radenska, starejši pa za pokal Gorenjka. Skupno so se udeležili 11 tekem v vseh alpskih smučarskih disciplinah (SL, VSL, SVSL in smuk). Vendar pa za ta pokala ne more nastopiti vsak tekmovalec. Najprej se mora dobro uvrstiti na tekmovanjih po regijah in vrhniški smučarji so nastopili v CENTRALNI regiji, kjer so tekmovali še s smučarji iz Notranjske, Primorske, Goriške, Posavja, Dolenjske in Ljubljane. Za centralno regijo so tekmovali 12 tekem v vseh štirih disciplinah. Rezultati skupnih uvrstitev za posamezne mlade smučarje: Pokal Gorenjka: Starejši dečki: Aleš Prek, 12. mesto Starejše deklice: Irena Brenčič, 28. mesto Barbara Krašovec, 34. mesto Pokal Radenska: Mlajši dečki: Rok Lacko, 48. mesto Centralna regija: Starejše deklice: Irena Brenčič, 3. mesto Barbara Krašovec, 9. mesto Starejši dečki: Aleš Prek, 2. mesto Miha Kenk, 20. mesto Janko Prebil, 26. mesto Žiga Hočevar, 28. mesto Mlajši dečki: Rok Lacko, 28. mesto Bojan Krašovec, 29. mesto Mladi vrhniški smučarji so se udeležili tudi državnega prvenstva v vseh disciplinah. Največji uspeh je dosegel Aleš Prek, kije v smuku osvojil bronasto kolajno. Izkazali pa sta se tudi Irena Brenčič, ki je zasedla 12. mesto v smuku, in Barbara Krašovec, kije bila v smuku 16. in v slalomu 17. Na pobudo Smučarskega društva Vrhnika so letos po dolgih letih oživeli tudi tekmovanje za Notranjski pokal, na katerem so Vrhničani osvojili vsa prva mesta in dokazali, da so na Notranjskem najboljši smučarji. Prednost mladih smučarjev je tudi v tem, da bodo prihodnjo smučarsko sezono vsi tekmovali v istih kategorijah, ker so eno leto mlajši od nekaterih tekmecev. Na koncu smo predsedniku smučarskega društva Janezu Kenku zastavili nekaj vprašanj. Sezona je končana, kako naprej? »Sezona 94/95 se je res končala, smo na začetku priprav na novo sezono. Preteklo sezono so naši smučarji(-ke) dosegli izjemne rezultate. Postali so državni prvaki in se uvrstili v državne selekcije.« Kdo vas je finančno podpiral? »Za doseganje takšnih rezultatov so potrebna velika finančna sredstva. Dotacija, ki jo dobimo od Športne zveze Vrhnika, je premajhna za uresničitev vseh načrtov, ki jih pripravijo trenerji. Večino sredstev prispevajo starši smučarjev, delovne organizacije (IUV, Geodetski zavod Slovenije, Li-ko) in samostojni podjetniki (g. Franci Pišek in g. Oto Prebil...)« Še beseda zahvale! »Vsem, ki so pomagali preteklo sezono uspešno pripeljati do cilja, se v imenu vseh članov SD Vrhnika prisrčno zahvaljujem.« S. S. Dani Mattias na Norveškem Ko smo v marčevski številki Našega časopisa pisali o Danijevih uspehih in težavah, še ni bilo znano, kdo od slovenskih mladincev bo potoval v Voss (Norveška), kjer je bilo organizirano mladinsko svetovno prvenstvo alpskih disciplin. Že uvrstitev v reprezentanco, ki je zastopala našo državo na tem svetovnem prvenstvu, je izreden uspeh, obenem pa plod celoletnega dela in uspešnega nastopanja na tekmah v vseh disciplinah. Dani je v Vossu opravičil udeležbo, saj je v seštevku v kombinaciji zasedel 13. mesto. V disciplinah slaloma je za- sedel 21. mesto, v veleslalomu 26. in v smuku 40. mesto. Prvenstva se je udeležilo 128 tekmovalcev z vsega sveta. Ker so bili pogoji za tekmovanje izredno slabi (75 cm novozapadlega snega, veter, megla), boljši rezultat resnično ni bil mogoč, pa tudi podatek, daje Dani v vseh disciplinah štartal okoli 40. štartnega mesta, veliko pove. Ker se je smučarska sezona 1994/95 že končala, bi omenil še odlične Danijeve uvrstitve na mladinskem državnem prvenstvu, saj je osvojil naslov Tek po mejah KS Drenov Grič - Lesno Brdo Športno društvo Dren je že trinaj-stič izvedlo tradicionalni Tek po mejah KS Drenov Grič — Lesno Brdo, ki je vsako leto 2. maja kot obeležje praznika dela in občinskega praznika. Tek je potekal po obronkih krajevne skupnosti. Sodelovalo je 192 tekmovalcev, ki so tekmovali v 17 kategorijah. Rezultati prvih treh po kategorijah: CICIBANKE: 1. Vida Prešeren Repnik (Domžale), 2. Mateja Ličer (TSK Corning Vrhnika), 3. Lea Pergovnik (Logatec) CICIBANI. . Domen Zalar (TSK Corning Vrhnika), 2. Žiga Vrhovec (Triatlonski klub Ljubljana), 3. Marko Sabolčki (Rimske Toplice) ML. DEKLICE: 1. Karmen Repnik Prešeren (AK Domžale), 2. Karmen Hribar (AK Domžale), 3. Veronika Leskovšek (Triatlonski klub Ljubljana) ML. DEČKI: 1. Jan Pliverič (Triatlonski klub Ljubljana), 2. Jaka Pliverič (Triatlonski klub Ljubljana), 3. Klemen Grom (TSK Corning Vrhnika) DEKLICE: 1. Anja Završnik (AK Domžale), 2. Helena Pečnik (AK Domžale), 3. Maja Perme (Lendava) DEČKI: 1. Tomaž Kušar (AK Domžale), 2. Igor Vrhovec (Triatlonski klub Ljubljana), 3. Dževad Kahrič (Piran) MLADINKE: 1. Jasna Paladin, 2. Bojana Vojska, 3. Meta Pungerčar (vse AK Domžale) MLADINCI: 1. Miha Zrnec, 2. Miha Plahutnik, 3. Gorazd Berginc (vsi TSK Corning Vrhnika) ČLANICE: 1. Mojca Višinski (Ljubljana), 2. Katja Žibert (TSK Corning Vrhnika), 3. Gordana Zalar (Ljubljana) ČLANI: 1. Damjana Potparič (Ljubljana), 2. Borut Malvašič (Etiketa Žiri), 3. Franci Ciuha (Ljubljana) VETERANKE: 1. Nada Kozjek (Ljubljana), 2. Zlata Novak (OŠ I. Cankar Vrhnika) VETERANI A: 1. Lado Kveder (IUV), 2. Miro Pe-trovec (Logatec), 3. Lado Hribar (Mengeš) VETERANI B: 1. Branko Perme (Lendava), 2. Štefan Lešnik (Ljubljana), 3. Mare Kriš-tofič (OK Tivoli) ŽENSKE, 13 km: 1. Alijana Magajne (Nova Gorica), 2. Marinka Petkovšek (Logatec), 3. Helena Žigon (Gorenje) MOŠKI, 13 km: 1. Beno Piškur (Ljubljana), 2. Janez Vavk (Ljubljana), 3. Damjan Kromar (Ribnica) ŽENSKE, 19,5 km: Veronika Bohinc (Ljubljana), 2. Irena Petkovšek (Logatec) MOŠKI, 19,5 km: 1. Ivica Sarič (Split), 2. Erik Močnik (Sloga 1902 Idrija), 3. Rafael Plut (Triatlonski klub Ljubljana) Tek na progah 6500 m, 13000 m in 19500 m je veljal tudi za republiško akcijo Brazde vzdržljivosti, katere nosilec je športna unija Slovenije. ŠD Dren se sponzorjema: OREL, d.o.o., Vrhnika in MODNI DEŽNIK VRHNIKA, ki sta prispevala nagrade, ter tudi vsem drugim, ki so pomagali izpeljati to tekmovanje, prisrčno zahvaljuje. Zamerimo pa Centru za informiranje, ki je obljubil, da bo prireditev snemal, pa tega ni storil. MIRO GRUDEN Na tradicionalnem teku po mejah KS Drenov Grič — Lesno Brdo je tekmovala tudi trojna generacija PLIVERIČ iz Loga. Gregor Legiša državni prvak uspešno delo, razvoj in napredek namiznega tenisa v Preserju. REZULTATI: ml. pionirji posamezno: 1. Gregor Legiša (Preserje) 2. Blaž Žitnik (Olimpija) 3. —4. Malic (Logatec) Jazbec (Križe) dvojice: 1. Malic — Žitnik 2. Legiša — Jazbec 3. —4. Makovec — Mihelčič Granfola — Žagar .ntk Na 3. DRŽAVNEM PRVENSTVU SLOVENIJE ZA MLAJŠE PIONIRJE IN PIONIRKE POSAMEZNO IN V DVOJICAH je član NTK Preserje Gregor Legiša osvojil PRVO MESTO in s tem naslov državnega prvaka pri mlajših pionirjih. Prvenstvo je bilo 29. in 30. aprila 1995 v hali komunalnega centra v Domžalah. Odlično so ga organizirali člani namiznoteniške sekcije EDIGS iz Mengša. Na prvenstvu je sodelovalo 26 klubov iz vse Slovenije s 137 nastopajočimi ml. pionirji in ml. pionirkami. NTK Preserje seje prvenstva udeležil z 8 nastopajočimi tekmovalci. Vsi so pokazali velik napredek tako v igri kot pri premagovanju psihičnih obremenitev, ki so povezane z željo po čim boljšem rezultatu in sami uvrstitvi na tekmovanju najvišjega ranga. Da je delo v klubu z mladimi res kakovostno, pa je dokazal Grega Legiša, kije z izvrstno igro premagal vse svoje tekmece in osvojil 1. mesto. V igri dvojic sta Grega in Žiga Jazbec iz Križ osvojila odlično 2. mesto. Iskrene čestitke Gregorju ter vsem trenerjem NTK Preserje, ki skrbijo za preserje ml. pionirke posamezno: 1. Špela Pečkaj (Logatec) 2. Špela Lukner (Petovia) 3. —4. Knuplež (Ilirija) Kunčič (Olimpija) dvojice: 1. Pečkaj — Kunčič 2. Lukner Rozman 3. —4. Jauševac — Nemarnik Grum — Rampre PREDSEDNIK NTK Preserje IGOR PETROVČIČ Janez Petrovčič 1. na 3. top turnirju mladincev v Murski Soboti Namiznoteniški klub Moravske Toplice Sobota je pripravil 3. TOP namiznoteniški turnir za mladince. Nastopilo je 35. mladincev, ki so zaigrali v treh kakovostnih skupinah. V 1. skupini je zmagal Janez. Petrovčič (Preserje) pred Reflakom (Olimpija) in Kraljem (Krka). V 3. skupini pa sta naša igralca zasedla 3. mesto Luka Kocijan ter 6. mesto Miha Legiša. 28 MAJ 1995 STARO PONOVNO NOVO, TRADICIJA SE NADALJUJE Gostilna Bar Odprto — gostilna: Vsak dan: 12. — 23. ure Pet., sob.: 12. — 24 ure (9olaAu Telefon: 755-195 Odprto — bar: Vsak dan: 8. — 23. ure Pet., sob.: 8.00— 1. ure Nedelja: 10. — 23. ure Na Vrhniki, Stara cesta 50, je ponovno odprta Gostilna »Pri Oblaku« Gostilna vam nudi: • specialitete iz konjskega in žrebičkovega mesa, • razne morske jedi, • različno ostalo meso na več načinov, - • več vrst sladic Iz prave male vinoteke pa vam nudimo 50 vrst vrhunskih buteljčnih vin znanih vinarjev Slovenije. V DNEVNEM BARU pa lahko posedite ob hladnih pijačah in raznih cocktajjih. IZLET V soboto, 27. maja ob 6. uri zjutraj se bomo podali na potovanje po KOROŠKI. Poro-mali bomo h Gospe Sveti, k sv. EMI Krški in v slovenski dom duhovnih vaj v Tinje, ki ga upravlja gospod Jože Ko-peinig. Z nami bo ves dan di-rektor.in glavni urednik Družine dr. Janez Gril, ter naš gospod dekan Florijan Bož-nar. OBVESTILO Odvetniška pisarna Bojan Drobež, Verd, Cesta Krimskega odreda 23, 61360 Vrhnika, obvešča, da je nova telefonska številka 755-253. /GMr\d.o.o, TRGOVINA Z AVTODGLI-Preserje Kamnik pod Krimom 6, Tel.:631-561 (objekt KS) VAM poleg avtodelov za avtomobile GOLF, Z-IOI, 126-P, Z-750, YUGO in po naročilu tudi za druga vozila, nudi še široko izbiro: - maziv, - olj, - oljnih, zračnih in gorivnih filtrov. - rezervni deli za traktorje znamk: DGUTZ. URSUS. ZGTOR. FGRGUSON - rezervni deli za kosilnice fajg - rezervni deli CEISBB DELOVNI ČAS: ponedeljek - petek :od 08.00-19.00 ure sobota :od 08.00-13.00 ure S% PWPO%pČSUj\(0 l 061-753-445 SALKON d.o.o. SMREČJE 38, VRHNIKA Vam nudi širok proizvodni program: - izdelujemo vse vrste zapornic - kovinske ograje - delavniška vrata - dvoriščna vrata - garažna vrata - drsna vrata Vse vrste vrat in zapornic izdelamo z različnimi avtomatskimi krmiljenji. tel.: (061)753-445, mobitel: 0609-619-801 telefax: (061)752-702 NAŠ ČAS0P! SPOROČILA SKD URNIK SLOVENSKIH KRŠČANSKIH DEMOKRATOV V POLETNEM ČASU! V stari glasbeni šoli pri kinu na Tržaški cesti uradujemo vsak ČET« TEK od 20. do 21. ure. V naši pisarni naši člani lahko poravnate clfl narino. Vabimo simpatizerje k vpisu v našo stranko. Prijavite se lah"' tudi za izlete, ki Jih organizira SKD. Hvaležni smo tudi za vse vaše obiske, pogovore, predloge ter seve"1 tudi za kritike. OO SKD VRHNIK* Tajništv« KOČEVSKI ROG Z VSEM SPOŠTOVANJEM DO NAŠIH OPKOJNIH, USMRČENIH LETU 1945 SE BOMO 25. JUNIJA 1995 OB 11. URI V KOČEVSKE*1 ROGU Z ŽALNO SLOVESNOSTJO POKLONILI NJIHOVEMU SPO MINU S SVETO MAŠO. SOMAŠEVANJE BO VODIL JUBLJANSK NADŠKOF IN METROPOLIT DR. ALOJZIJ ŠUŠTAR. SOMAŠEVAj-1 BODO TORONTSKI NADŠKOF DR. ALOJZIJ AMBROŽIČ, BEOGRAJSKI NADŠKOF DR. FRANC PERKO IN DRUGI SLOVENSK' ŠKOFJE IN ŠTEVILNI DUHOVNIKI. Prijave, vplačila in informacije v župnijskem uradu na Vrhniki in p° tovalni agenciji PAV. Proizvodnja gašenega ^—,x apna Menjal stalno na zalogi! Podpeč 26, Preserje, Tel/Fax:(061) 631-037 GREBENC ROMANTIČNA OAZA NA ROBU LJUBLJANSKEGA BARJA Podpeč 26, Preserje, Tel./Fax:(061) 631-037 i, k DOSTAVA VROČIH PIZZ NA VAŠ DOM (TUDI PIJAČ) PON-SOB: OD 15. DO 22. URE W (061)651-155 NAROČILO NAD 10 PIZZ = 15% POPUSTA ALI PIJAČA V TEJ VREDNOSTI LAHKO PA NAS OBIŠČETE TUDI V OKREPČEVALNICI "GULC" V VNANJIH GORICAH, NA GULČ 11, KJER VAM NUDIMO: - PIZZE VSAK DAN „ TOPLE IN HLADNE NAPITKE 23. URE - BREZALKOHOLNE PIJAČE ^PRT0 - ALKOHOLNE PIJAČE - DOMAČA VINA (GORIŠKA BRDA) PREIZKUSILI PA BOSTE LAHKO TUDI SVOJO SREČO NA IGRALNIH APARATIH IN V IGRANJU PIKADA. LUŠINA BOJAN, NA GULČ 15, VNANJE GORICE HVALA ZA OBISK SE PRIPOROČAMOl - TRGOVINA BOROVNICA, PAPLERJEVA 14 - tel.: 747-116 Vam nudi veliko izbiro - rezanega cvetja in lončnic - kozmetike - kristala in porcelana - igrač (LEGO, DUPLO. makete DKVEL...) - in že veliko drugih stvari primernih za darila DELOVNI ČAS: ponedeljek - petek : od 08.30 - 19.00 sobota : od 08.30 - 13.00 Obiščite nas in se prepričajte! €žl&l