Ljubljani dne 22. maja VII. leto Rokopisi m ne vračajo. — InMrati M inračunavajo, milimeter vrstica in at-pri enkratni objavi H vinarja, pri trikrat, po 80 vinarja, pri ie«*-kratni po 75 vin., pri colo* letnih objavah po 70 vin. za vsakokrat - la razM Sive Itd. stane mm vratioa vin. — Reklam, so poifr-nine proste. —Nefranidra-na pisma se ne sprejemaj a. 21. Številka Delavec Uh*ja vsak petek ■ datumom naslodčjefa 4ne. — Naročnina ml odo lato K 24'—, sa pol Ma K12*-, n fetrt leta X fr—. Posamezna ktevilka 40 vin. naročnina v inozemstvo aommerno več. NRIjatve na nrednlitvo in npravnlitvo Uibljaaa, ieltntiitfm ■Uea itev. (. II. nadstr. Telefon *t 225- V SHS. 1920. Delavcem In delavkam tobačne tovarne. ,V »Večernem listu« itev. 108 z dne 12. maja t. L Je izšel članek, kako so komunisti prevarili delavstvo, ker so stopili y stavka Nadalje pravi člankar, da Je Stavka ponesrečila prvič zato, ker ni imela nikakega uspeha, čemur Je krivo dejstvo, da niso boteH vsi delavci stavkati. Laže člankar Se naprel, ko pravi, da ugovora niso sestaviti komunisti, ampak oni od krščanskega Saveza. Takih laži so zmožni samo jezuitsko vzgojeni elementi ki mračnjaki katerim gre samo za ta, da delavstva prikrivajo resnico. Vendar se bridko varajo, ako mislijo, da se Jim bo namera posrečila. Stavke v tobačni tovarni niso vodili komunisti, ampak Savez monopolskih delavcev. ki Je edini zastopnik monopolskih delavcev, kot ekonomna bojna organizacija. Istotako Je ravnoisti Savez stavko zaključil vsled tega, ker so bili stavljeni pogoH in zahteve delavstva podpisani od uprave državnih monopolov. Protokol sporazuma se glasi: V glavnih točkah, pod katerimi se zaključuje štrajk delavcev in delavk v vseh monopolskih tvornicah Jugoslavije dosežen re med upravnikom državnega monopola z ledne in delegati Saveza monopolskih delavcev in delavk z druge strani. Sporazum obsta* iz bedečih prtad-pov: 1. Povišanje draginjske doklade, katero ie odobril g. finančni minister v aprilu t. !. a v tvornicah, y katerih do danes niso izplačane, Imajo se izplačati takoj a najdalje do konca tega meseca. 2. Prizna SP zahteva Saveza mono-polskih delavcev In delavk za večje povi-SanJe delavskih dnevnic in plače, a v obliki dodatka na draginjo kakor doseženo, kateri ,se imajo odrediti z obzirom na da-dašnjo draginjo v posameznih tvornicah In mestih. 3- Potrjuje se pravto Permanentnega zvišanja ali znižanja dravinjskih doklad v sorazmerju zvišanja ali padanja cen živ-Uenskkn potrebščinam, katere se bodo Sporazumno z upravo pojedin ih tvomic In predstavniki delavskih organizacij zveze monopolskih delavcev ln delavk vršila vsake tri mesece. Za siučad hitrega skakanja ali padanja cen življensklm potrebščinam se lahko ta rok skrajša. 4. Kot maksimalni delavni čas, v tvornici v Nišu. skrajšuje se na osem ur dnevno s tem, da se to lahko skrajša na manjše število delavnih ur v posameznih oddelkih, kjer bo to zaradi težkega dela tn higijenskih okdnosti delavcem po- j trebno. V drugih tovarnah ostane delavni i čas kot do sedaj. 8. Pri saposlenfci novih delavcev ta delavk se ima dati prednost iz števila zaostalih in umrlih delavcev in delavk do-tlčne tvomioe. Način zaposlenja se razvidi iz definitivnih pojedinib sporazumov. 6. Vse spore, kateri se pojavijo med posameznimi upravami monopolskih tvor-nic in lokalnimi organizacijami monopolskih delavcev, rešuje sporazumno uprava državnih monopolov ta uprava Saveza monopolskih delavcev in delavk, katerih rešitve so za obe sporni stranki obvezne. 7. Uprava državnega monoRpla obvesti uprave vseh monopolskih tvomic v državi, da je na podlagi naprej predloženih principov dosežen definitiven in detajlni sporazum s predstavniki dravskih organizacij Saveza monopolskih delavcev in delavk. Ako se v katerih prošnjah uprava tvornice in delavski zastopniki ne sporazume, rešuje ta sporna vprašanja uprava državnih monopolov In uprava Saveza državnih delavcev in delavk. 8. Nova zvišanja delavskih dnevnic in plač v obliki dodatka na draginjo pod točko (2) imajo se računati od dneva, ko počne delo v tvornicah naknadno izplačati. Na osnovi gornjih točk sporazuma se štrajk delavcev in delavk v vseh monopolskih tvornicah države zaključuje. Delo v vseh tvornicah se prične od 16.—19. tek. m. Pred vsem tem je dolžnost vseh nahajajočih se v štrajku takoj započeti z delom, kakor Je tudi dolžnost uprav vseh tvomic, da vzame v delo vse v štrajku se nahajajoče. Ta sporazum Je bil zaključen v upravi državnih monopolov v Belgradu dne 15. aprila 1920. Podpisi: Pomočnik oprav- ! nika državnih monopolov p. S. Majstro-vič s. r.; Delegati Saveza monopolskih radnika in radnic M. Ristovič s. r„ Ilič s. r„ Luka Pavičeyič s. r„ Pavle Pavlovič s. r. Kakor vidite, gospodje mračnjaki, govore fakta proti vam, a vi kljub temu or-dinamo lažete in varate ljudstvo — delavce, ki vsled silne draginje stradajo kruha, vse to zaradi vas, ki pospešujete in zagovarjate strašne razmere. Spričo navedenega se obračam na Vas, delavci ln delavke z vprašanjem, koliko časa ste 5e pripravljeni dovoljevati, da Vam lažejo razni elementi? Zakaj Je delavstvo gladovaik) In gmotno propadalo? Kaj Vam bo pomagala krščanska organizacija, ki te povsem kapitalistična? Skrajni čas je, da jih pahnete od sebe in jih krepko zavrnete! , In Jaz. kot delegat Saveza monopolskih delavcev, pozivam gospodo Iz kršč. organizacije javno, da sprejmejo mojo j izjavo na znan te. Lažete v vsem tem, kar ste napisali V Vašem protldelavskem »Večernem listu«. — M. Ristovjč. Taktika organiziranega delavstva se uravnava po razmerah v deželi Pod tem naslovom piše »Prosveta« s Čikagl (Amerika). Že stokrat ln stokrat je Mio goved*, no, pa tudi dokazano, da se mora taktika; organiziranega delavstva ravnati pu razmerah v deželi, če hoče delavstvo dosoOl uspehe. Ravno tako se pa oglašajo demagogi, ki imajo za ves svet samo en sam recept, ki se jim mogoče dopade, ker, so ga sami izbrali za najboljšega. Angleškemu delavstvu ne more nffiče očrtati, da je nazadnjaško. Ko so na primer v mnogih drugih deželah prejemali zelo nizke mezde ob dolgem delovnem času, so organizirani angleški delavci že itr vojevali osemurni delovnik in primerne! mezde. Pred dobrimi petnajstimi leti so angleški delavci polagali zelo malo vafc* nosti delavski politični organizaciji, zanah šali so se na moč svojih strokovnih organizacij in sodili, da ta moč zadostuje zrn izvojevanje trajnih uspehov v korist da-lavstvu. Vršile so se velike stavke, ki sq konča vale s popolnim ali pa trajnim uspe* hom, pa tudi s porazom, a v splošnem so se zboljševale življenske razmere. Nazadovanja v tem oziru ni bilo. Prišla je svetovna vojna, razmere f! deželi so se spremenile, z njo pa tudi bojna taktika angleškega delavstva. Delava stvo ni več polagalo največ važnosti strokovni organizaciji, ampak pričelo Je smatrati politično organizacijo za važnejšo zal dosego delavskih ciljev. V zadnjem času smo doživeli, da so se gotovi krogi in to« { teresi trudili, da poženejo rudarje ti stavko, stavka je 2o vii&Ia na niti, a bfli od vrnjena, češ, da Je pametneje, če sel elavstvo poslužl volilnega listka, da doseže nacijonaliziranje rudnikov. Delavstvo Je namreč spregledalo igro in bojna taktiko svojih nasprotnikov, p« Je potegnilo nasprotnike na drugo bojno pobe, na katerem upa doseči zmago. To Je, kan imenujemo bojno taktiko delavstva. Marsikomu se zd5 čudno, da aagfc* 5ko delavstvo ne zahteva odstavljen)® kralja in progasitev republike. Tudi to hna svoje vzroke. Angleško delavstvo ne da počenega groša za vse dvorne prireditve. Njemu Je kraljevi blišč In sijaj ravno tak« zopem kot čistemu republikancu. Ali angleško delavstvo se zaveda, če postavi med svoje prve zahteve ustanovitev republike, da odvrne pozornost od drugili važnejših in koristnejših zahtev za delavce. Delavstvo zahteva nacijonalizacijo rudnikov, železnic in drugih velikih industrij in Seli, da se to čimprej izvede v. ljudskem Interesu. Nacljonalizirati ie treba tudi distribucijo produktov, za kar hna angleško delavstvo ustanovljene že velike produktivne ta konzumne te adavstvo aestite !n feveBe afefriHn-cijo produktov, je to več kot navadna n*-cijonalizacija produktov, kajti taka reforma v gospodarstva s« že lahko imenuje socialistična, čeprav nekateri socijalistl pravijo, da so produktivne ta konzumne zadruge nekakšen kompromis med soct-jalizmom in kapitalizmom. Nihče pa sedaj ne more povedati kako se nacionalizira distribucija produktov na Angleškem: ah se izvrši po zadrugah ali pa občina prevzame distribucijo produktov, ker je tudi la struja precej močna, k! zahteva te vrste mdjonahzacijo produktov. Jugoslovansko delavstvo ima zopet drugo bojno taktiko. Jugoslavija je novoustanovljena država la zategadelj je važno, kakšno formo vlade dobi mlada Jugoslavija. V JugoetanriJi ni vseeno, če se ljudstvo izreče za republikansko ali ustavno monarhistično vlada Na jugoslovanski prestol ne gledajo le KaradžordževtS, da sedejo nanj, ampak je tukaj Se črnogorski kralj s svojim* sinovi, ki W tudi rad sedel na ju-gnstovaaskem prestola. Za nfim so seveda še drugi, ki tudi hrepene po prestolu v Jugoslaviji. Ako Jugoslavija postane kraljevina, bodo razni dinastični Interesi apfctfcnriH in skniafi spodriniti drug dragega. V državi v kateri se pojavijo take spfefke ta bofi, pa zaostane drugo dfelo, v prid ljudstva, ker se s takimi spletkami odvrača ljudska pozornost od važnih so-dainiti reform. Za jugoslovansko ljudstvo je torej važno kakšno vladno formo dobi mlada Jugoslavija ta zategadelj agitira, da se izvolijo v ustavno skupščino možje, k! so za ustanovitev jugoslovanske repub-Kfce z najdemokratlčnejišo formo vlade. Bo#na taktika delavcev na Italijanskem, v Nemčiji, Ameriki in v drugih deželah se zopet razlikuje od taktike v Jugoslaviji ali na Angleškem, ker so razmere povsod drugačne. Tako Je tod! z Rusijo. V Skandinavskih deželah na pr. vidimo, da so uvedene najširše socialne reforme. da je kralj !e kralj po imenu, kljub temu p« še ljudstvo tam ne zahteva, da kralj odstopi In zakaf? Razmere so druge ta čas za to zahtevo še nt tukaj, nikakor ;pa ne nuB tega, ker so mogoče Skandinavska ljudstva nazadnjaška. Tako vfdf-ma, da So povsod druge razmere, p« tudi druga taktika, da se človeška dražba razvija po poti napredka naprej. Bofjševiška zadružna politika. ▼pegava delavne in konzumno pro-mskn knjige bila bi korak za popolno uničenje sovražnika, ker bi dejansko omogočila splošen proračun In pregled proizvajanja ta razdelitve pridelkov. Za izvrševanje tega zaviivajoSega gospodarstva zastopa Lenin nazor, katerega v najboljšem slučaju nahajamo pri teoretično izobraženih zadružnikih. Lenin pravi: »Kapitalizem naxn Je zapustil kot dediščino množino or* ganMranih konzumnih društev, katera nam bodo mogla olajšati prehod k množmsko-mn vknjiienju, nadzorovanju in razdelitvi pridelkov. Dashravno so konzumna društva v Rusiji slabeje razvita nego v naprednih deželah, vendar znaša v Rusiji število Slanov nad 10 miljonov. V teh dneh izdan odlok glede konzumnih društev predo&tfe vazno razglašen] e o tozadevnih razmerah in nalogah sodjalisticne sovjetske republike*. Potem se paš konzumna društva kot središče cele zgradbe smatrajo. Imenovan odlok, katerega si v dobesednem glasilu nisem mogel preskrbeti, znaši pri posvetovanju zadružnih zvez — doMJeu kompromis. Zadružna zveze, | JMilJno imvJjBflJe luim, ogorčen Ml " ' 'j 1_A — _ — * — —L^aln i ■ lili I «i«ra I tmi katere so imele odločilne besede, so ovrgle deloma v eelem sovjetske predloge — zahtevani princip kot brezplačen vstop v konzumna društva in združitev vsega prebivalstva enega mesta v eno zadruga Tako naj bi deloval« ska zadruga* i nikov, nekdar L t. d.) ter naj bi bda edino le prepovedana lastniku trgovskega odroma industrijskega podjetja — udeležba v preglednem sveta Ta kompromis je v vsakem oziru nezadovoljiv, ker od sovjetske vlade stavljeni predlogi vsebujejo v socijalistiš-nem smislu edino mogoči princip, da se prenesejo vsa gospodarska poslovanja na konzumna društva, katera s tem vsekakor prenehajo kot »svobodne zadruge*, ker je njihov prvi dlj dosežen v obsegu vseh konzumentov. Ali takrat ni bilo druge možnosti in Lenin omenja k temu: »V tem, da mi meščanske elemente vodimo, rabimo, jim gotova posamezna dovoljenja puščamo, vetvarjamo pogoje za napredek, kateri bode počasnejši kot smo začetkom domnevah, istočasno pa trdnejše in zanesljivejše jamstvo za pribojevano pozicijo. Sovjeti morejo (in morajo) svoje uspehe v stvari sodjalistione zgradbe med drugim z izredno jasna enostavno in praktično mero meriti ter ugotoviti število občin (komun, naselbin in mestnih stanovanj It.d.) v kolikor se bliža razvitek zadrug vzoru obseganja celotnega prebivalstvo. Tako ostane ta cilj in volja k temu. Ker so se zadružna konzumna društva pokazala v odločilni uri kot reakdonarna in nesposobna, obstajala je nujnost, na drug način dobaviti organe za splošno računovodstva* Tačasno je Lenin pretehtal, naj se H sovjetom poveri preskrbovalni oddelek. Med tem časom so bile izdane glede konzumnih zadrug različne naredbe, s katerimi se jih je deloma posrenjilo, deloma fapremenOo v takozvano preskrbljajoče organizacije. Kolikor ml je znano, so bila tozadevna poročila v sodružnem časopisju zelo redka. In kakšno razmerje vlada danes, je nemogoče izvedeti vsi e d neprodtme omejitve predi Rusiji Na vsak način se Mri mnenja da dobiva na moči protirevolucionarno vedenje proti socialističnih konzumnih društev, katera se je že začetkom leta 1918 pokazala, ko jih je sovjetska vlada hotela napraviti k edinim ali vsaj k glavnim temeljem konzumno gospodar-sirih organizacij. Ta društva so najbrže postala zelo nevarna opora reakcije; po njihovem sestavljanju so bila že vedno taka. To namigavajo tudi opazke v listu »švicarsko konzumno društvo* (1919 str. 287), in sicer: »tajno deluje protibolševiška politika v konzumnih društvih.* Navidezno se nahaja pod vodstvom starih monarhističnih Semstvoliberalcev revolucionarno sovražna državna oblika v sovjetski državi. K temu spadajo so-drugi kot profeaor Totomianz, kateri slavijo takoj vsako ponesrečenje socialne Ideje. Gospodarske razmere zahtevajo od vlade največjo pazljivost napram reakciji ter neumorno brzdanje nje. Tako nekako se lahko domneva znan klic na pomoč južno ruskih zadrug od leta 1918 proti rudečemu terorju kot znana Havas brzojavka z dne 4. novembra 1919, vsled katere da je bilo v Moskvi 19 zastopnikov konzumnih zadrug ustreljenih in okoli 100 zaprtih. Za sedaj ostane le vprašanje, v kolikor je bila sovjetska vlada zmožna svoje zgradbeno delo izvrštiti. Vojaška bramba na vse strani zahtevala je koncentriranje najdragocenejših ta najzanesljivejših moči na prvo mesta katerega je reakcija razvila — zahteval je za obstoj država ustanovitev prvotna načrtov ta izdajo protinaredb. Vsled toga je bila povzročena meščanska vojna, katera je najpogubljivejše ozračje za gra<* dimo delo. Le s znanostjo, s katero 90 robila laž, Jezo ta otrpno držanje preteklosti, mogoče m Je obvarovati pred nepotrebno meščansko vojna Točasna tragika obstoja v tem, da se ne morejo vsi socflalisti zediniti glede pota kateri edini pelje do cfija. To m lahko zgodi s začasnim proučevanj eo Leninove konzumno društvene teorije, katero skušam (seveda pozno) tukaj predočiti. Leninova teorija se v bistvenem oziru strinja na primer z resoluctia katero je izdala osrednja zveza nemških konzumnih društev na svojem zboroval-nem dnevu leta 1919. ' Končno omenim še nekotfto razmera glede Ogrske. Tamkajšna sveža Je pred kratkim časom objavila razsrjeno poročilo glede hudodelstev a fim diktaturo, katero se pred vsem tiče tadov. To JO tudi tukaj vse tvoriva ta katerega se (tal stvarno mak) posneti. Za zadružniški odsek postavilo se je komisarja z diktatorskim pooblastilom, kateri Je javno mnogoštevilna konzumna društva premera v državno razdeljujoče oddelka Tako se glasi dobesedno na primer: -S splošnim konzumnim društvom v Budimpešti se to boljše ravnalo, ker Je bita delavske ustanova ta čigar generalni ravnatelj Je bil ljudski komisar. Lahko se razume, da J« vlada poskušala v tem konzumnem društvu trgovino osredotoOti. V zadnjeni mesecu boljieviškega vladanja dobflo Ju to društvo poofelaščenje celotno trgovina nase prevesti Te pravice se Je tudi breu-obzirno poslužflo ter tekom 24 ur pribHI-no 200 trgovin z vsem blagom In opravami vred zaplenilo.** V ostalem se še glasi? »Sovjetska vlada je poskušata v glavnem mestu pretečo lakoto krotiti s tem, da Je prodalo tadustrijsikh izdelkov na »kmetijsko prebivalstvo v denarju prepovedala V različnih delih dežele vpoetavita J« zamen ja joča skladišča, v katerih naj W su zamenjavali industrijski izdelki proti živilom. Tudi za Izpeljavo te naredbe posla ževala se je zadružnih organizacij. Brez dvoma ~ nfkak zadružnik m more tega pobijati — da Je to štva korist pristen ta obilen materija! glede boljševiške prakse napram zadrugam objaviti. Vse eno, se U svetovnoje-volucijo želi ali ne, ima zadrtritaiško giba uje dolžnost njej v vsakem slučaju z znanostjo naproti iti. Kot prva ^.^osrednjih zvez obstoja v tem, da se trudijo zbl* rati primeren materijah Dopisi. Iz Kočevja PrtaflJeai smo vprašati, zakaj neki Je prišto »to vojaštvo med stavko rudarjev v Kočevje. Meščanski listi so res vptii «a v*« *rk>, da so rudarji iz Kočevja razgrajali po mestu, da so ra*-btiali okna razdirali železnico ta la y«8 drugih stvari. To Je bM vzrok, da je prišlo vojaštvo, vzrok zmešnjav, ki so nastal« šele potem, Je povzročilo glavarstvo s svojimi povelji. Tudi moramo priznati, da se e pred stavko bolj kalfl mir ta red kakoc med stavko. Zato smo prisfljral vprašati, ali je prišlo zato vojaštvo v Kočevje, d« se Je ljudstvo bolj razburjata, ali pa mo* g oče zato, da se iznova uvede verižnl-štvo, ki smo ga pred stavko Že precej zadušili! V Kočevju se zdaj zopet pridno ve* riž! s tobakom in sladkorjem. Prodajata na pr. tobak za cigarete zavkek po 20 tC ■ postan naj tram pokažejo, kje ao tista okna ran-bita, k)* so rudarji raztrgati tračnic« hi kdaj ao se vrHB tisti vsakdan* obhodi po mosta? Mi dobro vemo, da smo imeli le en protestni obhod in kdaj so se vršili drogi? Torej povejte nam kdo govori resnico? Mogoče ste VI Urokoustneži hnefi kakšne obhode tam v gostilni pri Beianu in v restavracij! postaje, kjer sta menda tudi sestavil sistem Kočevske republike. Tudi tistega gospoda dobro poznamo, id se Je izrazil: „Ich werde schon helfen, (Bese Slavische Schureine weg za brin gen von bier*4. Zato se menda HkU odpušča toliko delavstva brez vsakršnega vzroka. Delavstvo v Kočevja. Trbovlje. Dolgo časa smo pripovedovan, da le stremljenje nasprotnikov deiarv* atva, delavstvo oslabiti, to Je razbiti delavske organizacije. To se Je očitno poka. zalo pri zadnji stavki, katere ano se tudi mi radarji udeležili v polnem obsegu. Da te edkri cflj nasprotnikov, strmoglaviti do* lavstvo, se kaže poleg vse agitacije vseh meščanskih listov zadnjih dni v tem, da Je rudnik uporabil pardnevni triumf našega meščanstva ter odpovedal odtegovanje mesečnih prispevkov strok. org. Unije rudarjev, ter hote! s tem doseči uspeh, misleč, da drži delavske organizacije edinole odtegovanj* organizacijskih prispevkov. Rudnik je misli, ker kakor hitro bo to odpovedal, bo razpadla vsa moč delavstva ter Sla organizacija k vragu, pa bodo sami gospodarji- Ali gospodje, motite se v svoji domišljiji! Moč delavstva ni v odtegovanju mesečnih prispevkov, delavsko zavednost ne stre noben vihar« ker delavstvo dobro ve, da Je v organizaciji njegova sila, ter da bo le tako bnd napad na delavske organizacije odbilo s tem, da se bo še soHdameJe strnilo v svojih organizacijah ter s tem pokazalo moč zavedne solidarnosti. — Vas, sodrugi, pa poživljamo, da prihajate odšle) redno vsak mesec ter odračunate svoje prispevke, V svrho tega smo določili, da se bodo pobirali Sanski prispevki štirikrat na teden v društvenem tajništvu in sicer: Ob nedeljah od 8. do 12 .are dopoldan, ob pon-deljkth, torkih, sredah od 8 .do 12. ure dopoldan la od 2. do 5, ure popoldan. Opozarja se, da prinese vsak svojo člansko legitimacijo s seboj, ker le na podlagi tiste se vrne Članska knjižica, katera bo služila v bodoče kot legitimacija mesto se- tejih Sanskih legitimacij, Istotako te e delfi strokovni list »Delavec** isto-tam. Opozarjamo vse člane, da redno od-račanavajo svoje članske prispevke ter tako prihranijo organizaciji nepotrebne ne-prilike— Odbor podružnice Unije rudarja v Trbovljah. _________________ - Opiadja flavisi Mnoi. Maribor. Osrednje društvo stavbin-skfi delavcev opozarja vse člane podruž* niče Maribor, da nemudoma plačajo zaostale prispevke. Sploh je želeti, da se de. lavci nekoliko topleje zanimajo za svojo organizacijo* bodisi glede plačevanja, kakor tudi udeležbe shodov, sel Itd. Delavstvo naj se zaveda, da Je le zasluga organizacije. da se Je moglo doseči sedanje plače, ki so preprečile pretečo katastrofo. — Preje« smo od centrale iz LJuMjane resen opomin glede vplačevanja prispevkov. Opozarjamo tedaj vse sodruge, .da redno vsak teden vplačajo, da zadoste svoji dolžnosti. Kdor bi ne vplačal 10 prispevkov. se ga Izbriše iz članstva in mora na novo vstopni, pri čemur seveda izgubi vae privilegije, do katerfii bi imel sicer * - aUL -na.. .. m JOTTfUJ TOuHO •*- nr globkno naše vrste in ojačimo organizacijo, da bo uspešen naš bol Agitirajte za proletarsko stvar in pripeljite vse v organizacijo! — Tajnik. Is strokovne orsia^lzaclle. Osrednje društvo usnjarjev In sorodnih strok na slovenskem ozemlju v Ljubljani. Naznanjajoč željo Mariborske podružnice, da naj se skliče prihodnji mesec sestanek vseh načelnikov naših podružnic v svrho važnih dogovorov tičočih se naše stroke, priporočamo dan & junija t L v Celju, seveda pogojno, da vse te stroške krijejo podružnice same h lastnih prihrankov ali enakih fondov, ker osrednje društvo teh izdatkov ne more prenesti. Po-jdvlfanio tora* načelstva oefroma krajevne odbore, da svoje mnenje takof Javilo podružnici usnjarjev v Mariboru, da se zu-more prostor preskrbeti. — Tbrnc t & načelnfk. ___________ Mezdna gibanja. Mezdna pogodba v ustita tafl stroki Prejeti smo na sledni dopis od Zveze wr dust rtičev na slovenskem ozemlju Srbov, Hrvatov in Sloveooev v 1 jubticnti štev. 1309, s dne 10. mota 1920. Id dopoft-Ua prepis sklenjene pogodbe: Dogovor sklenjen dne 10. maja 1920 med Zvezo mdustrtjcev, odsekom usnjarske industrije kot zastopnikom usnjarskih obratov na eni strani in zastopniki Osrednjega draštva usnjarjev ta sorodnih strok na slovenskem ozemtiu v Ljubljani imenom delojemalcev usnjarske stroke n* dragi strani, v navzočnosti vladnega zastopnika Poverjeništva za sorfjalno skrb g. dr. Likarja. A, Temeljne plača. Temeljne plače ddavstva ostanejo za čas od 28. 3. do vštevšega 2. 5. t L pri čevljarskih podjetjih v Tržiču, ki imajo Je tekočo pogodbo pa do vtitevšega 31. 5. t L nespremenjene. Za čas od 2. fi. 1920 in pri čevljarskih podjetjih v Tržiču pa za čas od 1. jun. do vštevšega 3L avgusta 1920 se ptjzna delojemalcem 30% povišek tatnelMn mezd, ki so obstojale dne 27. marca t. L Pod pogojem, da pristane deželna vlada na maksimalne osne, vsebujoče popolno kalkulacijo priznanih mezdnih poviškov po predlogih sosveta sa usnje in obutev. Priznani 30% povišek se izplača, čhn izide tozadevna paredba deželne vlade o novih maksimalnih cenah za usnje. B, Družinske doklade. Družinske doklade v dosedanji Izmeri pst aatjarsklh podjetjih tedensko 24 kron za ženo in Ul K za otroke do 14. lete maksimalno za 4 otroka ter prt čevljarskih podjetjih v Tržiču od storjenega delovnika 3 K za ženo In 2 K sa maksimalno 4 otroke do 14. leta, se priznavajo tudi za dobo veljavnosti te pogodbe. Za izplačilo družinskih doklad veljajo nastopne smernice: 1. Za ženo, ki' je zaposlena v stalnem delu ati se bavl s pridobitnim domačini delom, se ne izplača doklada. 2. Doklada v izmeri, ki Je določena z« ženo gre tuogodbena dotočila svojo moč. D. Spod O nesporazumu med delo* dajalcem in delojemalci v obratu gleda razlaganja dotočil pogodbe odločajo dokončno zastopniki Zyoae fndustrijcev spo-razumno z zastopniki Osrednjega droštei usnjarjev v Ljubljani. Delavstvo tovsme L R. Scfmtz feni Pavlin v Petrovčah Je predložilo dne % mata zahteve ta se je dne 12. maja sktaaf* la naslednja pogodba: Glede zahteve pti zvišanja pUtf ta cenejle dobave fivti JI tovarna dovolila v prvi vrati, da bo dtafela belo moko PO 8 K, krušno po 4 K. konas* no po 4 K, slanino po25K,sotpolKkl4 logram. Na vsakega delavca pripade nti 14 dni 4 kg beta, 4 kg knritae ah koruzne, 1 kg slanine to 3 kg šoti. Hi vsakega dm-flnskega 8ana (to 14. leta, Id »vi v taleči gospodinjstvu na 14 dm 4 kg krutoe ati koruzne moke, četrt kg slanine ta 1 kg sod Pogodba velja za tri meseca to ta m 12. avgusta. V avgustu se Izplača taft m ta čas pripadajoč nabavni prispevek. T* dobavo čevljev ta obleke se tov. ne more zavezati, obljublja pa, vfla plača od & maja za 55 odst ▼ tovarni KerflB v SRH se Je zvSalti plača vsem delavcem za 50 odst. Pri obeti gibanjih Je po svojfc zastopnikih sodeto* vato Osrednje društvo lesnih delavce*. V obeh obrati ao vsf delov ci do zadnjega v nalem društvu, »ato uspeh ni mogel ta-ostati Le tako naprej! S »Naprej!- Razno. Tre« Izkaz o prejetih zneskih za sklad pokrajinske strokovne komisije za Slovenijo v Ljubljani, za ostale po žrtvah z dne 24. aprila 1920: Kovinarji tvrdke TSnnies Ljubljana in sicer strugarji K 794, kotlarji in ključavničarji K 594.—, oddelek livarjev K 526.—, Orad K 30.—•, Jekovc Lovro Ljubljana K 20.— Škerjanc Ana K 20.—, Osrednje društvo stavbinskih delavcev Ljubljana odračunalo znesek 890 K 20 v, delavci v kolinski tovarni Ljubljana prispevali sledeče zneske: Remžgar Ivan K 20.—, Novak Mici K 10.—, Ladislav Čerček K 24.— ter dva neimenovana vsak K 10.—; Božič Alojzij odračunal za de- ▼ kemični tovarni Moste K 1000, Soc. dem. stranka Bistrica v Rožu odra-čunila K 700.—, Franc Cvar Breg pri Ribnici odračunal K 297.—, Društvo tiskarjev y Ljubljani odračunalo K 1747.—, Podružnica lesnih delavcev v Strniščn pri Ptuja K 1000.—, kovinarji Dobrava-Jesenice odračunali K 535.—, stavb inski delavci Brežice odračunali znesek K 209.—, Krajevna organizacija Jug .soc. dem. str. v Ljubljani doračunala znesek K 1000.—, Fr. Kamnar Vevče 48 odračunal znesek K 1427.—* kovinarji Kamnik odračunali K 700.—, Ivan Trček Brezovica h. Št 11 odračmril znesek K 244.—. Prvi izkazani skopni znesek K 5562.80, drugi K 13775.40 in danaSnfi tretji izkaz KI1807.20, toraj sfaipna vsota K 31.145.40. Ponarejanje 5 dinarskih (20 kronskih novčanic. V Zagreba krožijo ponarejene 5 dinarske novčanice, katere je lahko spoznati od pristnih, ker nimajo serije in je ponatisk bledejše barve nego na pristnih. V pojasnilo. V naši zadnji številki izkazan! znesek 954 K, odračunan po Josipu Morettija z Jesenic—Fužine št 96, je bil nabran na zletu dne 1. maja. Več mizarskih fat tapetniških pomočnikov se sprejme ▼ dobro in trajno delo, proti visoki plači. Reflektira se samo na organizirane delavce. Vpraša se pri tajništvu .Osrednjega društva lesnih delavcev* V Ljubljani, Seleriburgova tri. 6, IL nadstr. Važno! Vsem tankcljonarjem naših' organizacij sporočamo, da bnajo odslej frankirati vsako navadno pismo z 1 krono, dopisnica 60 vin., priporočeno pismo 1 K 80 vin. To je važno radi tega, ker zapade vsako pismo globi katero morajo Osrednja društva plačati. Priporočamo nadalje tudi funkcijonarjem, da so nri vseh dopisih točni in razumljivi, ker se z razumljivimi dopisi prihrani mnogo pisanja, ki seveda tudi mnogo denarja. Zahvale, Podpisana se presrčno zahvaljujem vsem darovalcem Državne cinkarne v Celju za nabrani znesek 650 K ob času odsotnosti interniranega mojega moža. — Elizabeta Germodnik, Gaberje pri Celju. Za nabrani znesek 500 K, katerega sem sprejel za časa mojega interniranja, se tem potom vsem mojim sodelavcem Državne cinkarne v Celju najlskreneje zahvaljujem. Viktor Marko, Gaberje pri Celju. Delavstvo Državne cinkarne v Celju nri je oh priliki interniranja mojega moža v pomoč podarilo 750 K. za kar izrekam vsem darovalcem tem potom najtoplejšo zahvalo. — Divjak Ivvna, Trnovlje pri Celju . Podpisana se vsemu delavstva ▼ Celja in okolici iskreno zahvaljujem za vso podporo, katero so naklonili mojemu možu za časa njegovega interniranja. Posebno se pa zahvaljujem za znesek 200 K, katerega mi je darovalo delavstvo Državne cinkarne v Celju. — Hrastnik Marija, Sp. Hudinja pri Celja. Moči Vas glavobol? Zobobol? Trganje v udih? Malo Fellerjevega pravega Elza fluida in odpravljene so bolečine! 6 dvojnatih ali 2 veliki špecijalnl steklenici 36 K. Fellerjev Eiza mentolni črtnik en komad 4 K. frfožtoe Trna nf r Nefcfl i vih Fellerjevih Elza - krogtjk! Te sa dobre! 6 škatlic 18 K. Pravi balzam Ul steklenic 36 K. Prava Švedska tinktura 1 velika steklenica 15 K. — Omot In poštnina posebej, a najceneje. Eagen V. Feflesr, Stabica d on Ja, Elza trg št 334, Hrvatsks. ladajatelj tu odgovorni urednik IVAN TOK AS Tlaka ,Učiteljska tlakama* v Ljubljani Hočeš postati govornik? naroči »Rodni iplioraik“, primeren sa obrtnika, trgovca, uradnika, delivca, rokodelca, kmeta, vojaka la n vsako gospodinjo. Cena K 30--. Nadalje se dobi koblina knjig* sa vsakovrsten les, okrogel ln rezan. Dobi se v vsaki knjigami ali pa pri založniku VILJEM POŽGAJ, Kranj it. 1. (JCITEUSKA TISKARNA Vr M«a»igRtttM«aa4fla«uu«au