List Tečaj XXXV. Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold, za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za eetrt leta 1 gold. 30 kr. Ljubljani v sredo 28. februarija 1877. O b 8 e g : Kaj naj se iz kmetijstva uči mladina kmeekih starišev v nadalje valnih šolah. hvalo Ruskému lanu. Poljski polži polju jako škodljiva žival. Kit za razpokana konjska kopita. Kako zarumenelo perilo lahko in dobro Ponovljen razglas konjerejcem, ki imajo za pleme pripravnih žebcev. zopet obeliti. vanje vsakovrstnega sadnim drevesom ali trtam škodljivega mrČesa. Spomini na planine. Nov prah za pokonca- Odborova seja Ma- tice slov. Družba sv. Mohora. Kaj bo vendar s Turčijo? Naši dopisi. Novičar. Gospodarske stvari Kaj naj se iz kmetijstva uči mladina kmečkih starišev v nadaljevalnih šolah. „Novice" so lánsko leto v več člankih razlagale ravnati 8 hlevnim gnojem in z gnojnico, in kako se to porabi ; kako se gnoj v zemljo spravlja. , Priprava tal, da seme sprejmejo; lastnosti do- brega semena ? . . ---T^J"1^") »M^MVW«« sejanje z roko in strojem (mašino). . Vnanja in notranja sestava rastlin opravila rastlinskib organov ? namen in korist takih na navadne ljudske šole po deželi naslonje- vodenec, ogelic «a « * à « «A * m m m mm m % * O l' Prvotne snoví (prvine) rastlin: kislec, dušec, ilih šol, v katerih bi sinovi kmečkih starišev kar domá v svoji šoli učili se tacih naukov, ki jih odrašeni kme- ) žveplo 7 kalcium, magnézium in silicium. fosfor, klor, kalium, natrium i 10. Rastlinske snovi, ki imajo dušec in ki so brez tovalec potřebuje, da zasluži sebi na dobiček imé um- njega: a) dušec imajo: rastlinski beljak, vlečič, sirnina; ne ga kmetovalca. Naj danes starišem takim, kateri imajo sinove, » ki ne bodo v više šole šli , ampak ostanejo po dovršeni b) dušca nimajo: vlakenec; močic, sladkor, gumi, mastno olje in rastlinske kisline. 11. Zasajevanje in pomnoževanje pitomnih rastlin šoli domá, povemo, kaj ministerstvo namerava, da bi po semenih, gomoljih, čebuljah in sajenkah. se v tacih nadaljevalnicah učilo. Ce naši Ijudjé po deželi pažljivo beró naučni načrt ) stavimo, da bodo y rekli : „no, vsaj bo to res dobro." > Načrt tega podučevanja pa je ta-le : Poducevanje v kmetijstvu. . Obstojni deli podnebnega zraka (kislec, dušec, ogljec, amonijak in vodna par) in vode 5 toplota vpljiv; termometer, spodnebna padavina ; kako se na- reja rosa m slana f megla y oblaki y dež y sneg in toča y zrakomer (barometer), okoliščine, od katerih poglavitno zavisi obnebje v kraju ; svetloba in njen vpljiv na rastlinsko življenje, podnebna elektrika in njen vpljiv Zemlja : a) Skalnaté vrste, iz katerih se je na- na rast. 2. redila zemlja: kvarčev (kremenov) jec ■ MBlj^H apnenec; peščenec, živec, sin- y granit, gnajs kloritav, lojevcev in glinast škrilnik, zemeljne vrste: ilovnata, apnena, peščena in živa prst aii sprstenina; kar se še v zemlji na- haja: železo, maogan, kali, natron, apno, ogeljna kislina žveplena, solitarna, fosforna in kremenČeva kislina, amo nijak in soli, y ki so nastale po zvezovanji ; kako se nareja prst po njivah, ko skale razpadajo in organske 12. Dobe, v katerih se rastline rast, oplođenje razvijajo: kalenje 9 in naprava semena. 13. Pridelovanje žit: rži, pšenice, ječmena , ovsa, prosa in koruze. 14. fižola Pridelovanje sočivja: graha y leče y boba in y pridelovanje ajde. 15. Pridelovanje najvažnejših rastlin za obrtnijo y in njen fcj se gadé po krajevnih razliČnostih : (vlaknovitih) rastlin predivnatih y oljnatih rastlin, najvažnejše o tem, kako se te rastline v tehniki porabijo. 16. Pridelovanje okopavnih rastlin: repe in krom- pirja 17 klaj Oskrbovanje travnikov in pridelovanje živinske y posebno deteli 18 Bolezni in se od vračaj o in zabranij ki pridelovalnih rastlin, kako 19 Žetev i^, ijcio» , priprava « "j^j 5 ^^ orodje; mlačva, čiščenje in shranjenje semenskeg nJeJ delo pri žetvi in žita 20 Opešanj poli po pridelovalnih rastlinah ? o vrstenji in menjavi sadežev; spi skušenjsk y na katere ie gledati pri vrstilni setvi vila raznega sadežnega kolobarenj y in pra-gledi (Konec prihodnjiČ.) snovi segnijejo . Od česa zavisi, da zemlja rodi ; zveznost, lega, debelo8t in kakovost njivne plasti in spodnje zemlje i. dr. 4. Zboljševanje zemlje (povođenje in odvodenje), pokriti jarki, drenaža. Na hvalo Ruskému lanu. Tudi časnik družbe kmetijske Štajarske s toplo Obdelovanje zemlje (oranje, okopovaoje, vlaka besedo priporoča seme Ruskega (Rigajskega) lanú in in valjenje) in poljedelsko orodje v to potrebno. Gnojenje : hlevni gnoj ; druga gnojiva pravi, da tudi na Štajarskem se ta lan tako dobro spo naša, da se vsim kmetovalcem more živo priporočati W / _ _ A m m (gips, apno, košcena moka, pepel, namešan gnoj [kom- Želeti bilo bi zato pravi da bi v vsaki vasi vsaj post]); naprava gnojisča in gnojne jame, kako se ima en gospodar poskušnjo za-se in za svoje sosede s tem 66 semenom naredil dá gotov kajti prepričal bi se , kako lahko se in veliko veči dohodek doseći, kakor z doma- ) oim semenom. Se ve da in to moramo posebno po- Gospodarske novice. * Na Saksonskem razsaja goveja kuga; zato so na ne zadostuje to, da si gospodar takega se- Českem v velikem strahu, da ne hovo deželo zanesla. vdarjati mena samo le eno leto naroči, ampak on si mora vsako leto ali vsaj vsako drugo ali tretje leto novega izvirnega semena naročiti, ker se isto seme leto za letom sejano sol am dodati solo za poduk v kmetijstvu. zopet^izvrže. se čez mejo v nji- Na Českem nameravajo Še to leto 30 ljudskim Nov prah (stupo) za pokoncavanje vsakovrstnega Če se Rusko seme v krajih seje, ki so za-nj ugodni, sadním drevesom ali trtam skodljivega mrcesa je iznašel tO je, V srtsuiJje lupicixi , cuuiaiu v la^ucai jjuuucuji , y x.m^íuwi » v«*^ » íjuvl globoko in dobro zrahljano zemljo brez frišnega gnoja družbe kmetijske v Meranu kazal. Kakor žvepleni prah v srednje toplem , enmalo vlažném podnebji v Jožef Raffeiner v Naturns-u v Tirolih ia ga unidan zboru i* • i t In po krompirji, želji ali detelji če lanú ne godimo se tudi ta prah z ročnim pibavnikom dá razprašiti po na rosi I, ZiCljl Ail UCtCljl J - VO iOUU li Kj ^uuiuuv 1« f * "" « .v««.«» ^.««tu.^vi^ «w ampak v vodi, in če se pri izdelovanji drevesih in trtah, na katerih so goaenice, uši itd. ^eč ni prediva namesti rok poslužujemo stroje v (mašin), pu^m j- «« -----^«v, bodo dohodki predivstva gotovo veliko veči in vsi go- poskušale to novo iznajdbo. Ce jo želí poskusiti tudi potem > naJ" bolje po rosi ali dežji. Tirolske kmetijske družbe bodo spodarji segali bodo po Ruskem lanu. To priporočilo potrjuje vse to, kar t so „Novice" po nauku gosp. Pis kar ja že večkrat našim gospodarjem na srce pokladale. kdo naših sadje- in vinorejcev, naj se za ta prah (In sektenpulver) obrne do gosp. Jakoba Platterja (Hir-schenwirth in Algund bei Meran in Tyrol) ; 1 kilo veljá 20 kraje. Gospodarske skušnje. Ponovljen razglas konjerejcem J * Poljski polzi so polju jako škodljiva žival. Skuš- katere so nalašč naredili z 12 poljskimi polži, nje, kazale, da en polž t ki počez 125 miligramov vaga dan požre za 140 miligramov rastlinstva ) tedaj za so en 15 miligramov več , kakor je sam težak. Iz tega je razvidno, koliko škode polju delà ta žival, katera je vrh tega Še zeló plodna, kajti ena sama ob času nekoliko tednov okoli 400 jajčic izleže. Po takem se 1000 pol- žev, ki so morebiti v eni njivi, v enem letu na 500 mi- lijonov pomnoži. Največa sovražnika teh polžev sta pa kos in škorec, zato je treba posebno varovati imenovana dva tiča. * Zivinozdravniška skušnja. Kit za razpokana konjska kopita. Živinozdrav- niška sola v Parizu nasvetuje za razpoke v kopitih sledeči pomoČek, katerega pred vsim drugim hvali: Kovač naj 2 delà gutaperhe v gorki vodi razmehča, potem pa v male koščeke razreže ; tako razrezani guta-perhi naj dodá en del amoniakové smole (Amoniak-harz); oboje to skupaj zmešano naj v ponvi nad žerja-vico vedno mešaje raztopí, dokler cela ta zmes ne dobí podobě in barvě čokoladne. Predno zamaže razpoko na kopitu, uaj do cui\iaii i čk&tvsjji. uoi \j xiixico , xu ju puicixi a. — i---------* vročo klino obrača tako, kakor navadno ravná steklár skatlji, denem va-njo / i # w naj se enkrat raztopí celo zmes, m jo potem z ki imaj o za pleme pripravnih žebcev. 9) Novice" ponavljajo gi v listu s tem do stavkom, da ne veljá samo za deželo Kranjsko, ampak po oklicu sl. ministerstva kmetijstva tudi za vse drug dež in da po takem naj tudi drugej gospodarji KÍ imajo za dotično deželo pripravnih žebcev za pleme, to naznanijo do 31 prihodnjeg m m c. deželni komisiji za konjerejo svoje dežele Ozir po domovini. Spomini na planine. II. Hoja na Grintovec. Bilo je leta 1861. dva dni po Křesu. Tù doide ranjki Dragarjev Mate v ž Bog mu daj dobro! meni v Predvor, ko sva z gosp. župnikom ravno od- se, gremo na Grin kosila, in pravi: gospod! napravite tovec; gospod France iz Velesovega, ki je tudi že v stopinje čez goro v Ko kro, kjer bo s kitom pri šipab. Ko je bila popřej razpoka očedena naj v njo namaže ta kit, ki postane tako trd lahko žeblji va-nj zabijejo. i věčnosti, že pobira čakal naji pri cerkvi. Brez pomiselka se napravim, sežem po botaniški kos kruha in dve steklenici, večo z vinom 7 manjšo pa z malinenim sokom napolnjeno ; ) Za naše gospodinje kaj. Kako zarumenelo perilo lahko in dobro zopet obeliti (ja se zadenem tako obogateno na plece in primši za svojo gorsko palico takoj odrineva. Prišedša do šolskega po-slopja vzdigneva seboj še gosp. učitelja in tako jo zdaj režemo gibčnih nog trojica po cesti, ki se vije iz Predvor a skozi romantično Ko kriško dolino. dobri uri smo dospěli do cerkve, kjer nas je Perilo ki je dolgo ležalo in zato rumeno (žoltovo) gosp. France že těžko pričakoval. Ker je bil dan jako soparen, smo pod Ljubeljco, predno smo navkreber w liUj »i jo UUlgU 1 KJ/jHIV 1U liiJk IU rULUCJJU ZiUILU V UJ ~ r----/----I---— J-- J--1 i----------- —----— barvo dobilo, naj se z mjilom (žajfo) in lugom prekuha, stopati začeli , suknje izsiekli ter se z njimi samo ogr- potem naj se vzame Čistega trpentinovega olja nili. Ko prisopihamo Čez strmo Ljubeljco v Le- eno žlico in žlice špirita; to oboje zmešano naj se vlije v vodo, s katero se perilo še enkrat opere. Ko je oprano, naj se obesi na prost zrak ali pa kam dru-gam, kjer je prepih zraka. Ko je perilo tako posušeno, skovec, se podamo v krčmo, da bi si ondi s kapljico vina namočili svoja suha grla in pa še kako Kranjsko klobáso ali kaj druzega za prihodnji dan kupili. Nismo v se prestopili hišnega praga, že zavpije krčmarica: 9 je tudi že lepo belo. e je trpentinovo olje bilo čisto in se ga ni preveč vzelo, tudi perilo nič ne disi po njem. dekleta! obujte slila tere Je navadno „Pragarje • vai# Ker te kislice nikakor nismo mogli pognati po svojih Jeran, Klun, Marn, Moćnik, Parapat, dr. Poklukar, Prá- mu solze stopile v oči, tako kislo je bilo. zadnjega občnega zbora, gospodje: dr. Jan. Bleiweis zaprašenih grlih, vprašamo : nimate li nobene boljše pi- protnik^ dr. Strbenec, Souvan, Stegnar, Tomšič, Vilhar jače memo tega cvička? Mošta iz sadja, če vina pa boljšega nimamo ga hoćete; in <*r. Zupanec. y Je No y nami dajte nam mošta. bil odgovor njen Dr. J. Bleiweis kot bivši predsednik pozdravlja krátkém je bil mošt pred došle gospode, dosedanje odbornike in pa novoizvolje — ~ 1 ■ % A <% ^ «As .i • y liaxjui, ki bil je nam ljubši in mnogo bolj všeč memo nega gosp. Kluna ter naznanja, da po dopisih, ki jih je kislega čvička. Ko s to domačo hruševo pijačo svoja odbor přejel, stopijo iz odbora gospodje : prof. Pleteršnik grla peremo, napravi nam gospodinja novo, nepričako- Pr°£ Wiesthaler, M. Herman in Jos. Gorup. Prvi nalog vano burko. Pripelje namreč seboj v izbo dve lahko- odborov je zdaj — nadaljuje dr. Bleiweis — da si odbor nožni srni, ki so ji na vrtu imeli. Lepi živalici bili ste voli novega predsednika, podpredsednika dva, blagajnika, tajnika, knjižnicarja in vse druge upravnike po pravilih Matičnih, za svojo stran pa prosi, naj bi ga krotki kot dva jagnjiča; samo srnjak je bil malo mu- hast ter se je zakadil v vsako žensko, ki se kazala, kar je mnogo smeha prouzročilo. mu je pn- gospodje odvezali predsedstva in za prihodnje leto dru-Po tej zabavi vzdignemo* svoje z moštom in kloba- zeg& namesti njega volili iz razlogov, ki jih našteva. sami okrepčane ude in se napotimo proti Suhadol-niku, kamor smo ravno z nočjo dospěli. Odbor pa ni hotel sprejeti odpusta in bil je dr. J. Bleiweis zopet za predsednika izbran „per accla- Stopivši v bišo pozdravimo domače , sedeče okoli mationem" — isto tako gospoda P. Kozler in dr. Str- ? _ javorjeve mize pri večerji, z navadnimi besedami kr- benec za podpredsednika sčanskimi: „hvaljen bodi Jezus Kristus", čase. amen"' Na m v u w uu uuo^uuiaa, ^08p# x f mu ? i » u w i w jeu uwux uc^uo ul»»» . »cuuc blagajnika, gosp. dr. Zupanec za preglednika vsi enoglasno odgovoré; stari oča pa društvenih racunov, za ključar ja gospoda Fr. Ivan Vilhar za y vecne spoznavši vodnika našega še nadaljava: jao, Matevž, ka-košno gospodo si pa danes pripeljal? jih mika stopiti na Grintovec Tri nas boste gospode , ki Souvan in K. Klun. Pred volitvijo tajnika bere predsednik 37. Jill JLLI i fVčtt Otupili lia 1 1 U l 1/ V Q V/ J uuo WVOig p&O HOCOj ^ ' * a** A vv«M « ^ W « ^ * " prenoćili? Zakaj ne — beseduje stari oča — vsaj imamo tem: ali naj zopet kdo izmed odbornikov prevzame taj opravilnega reda in začne se potem obširna razprava o prostora zadosti ; bodo gospodje vendar vedeli, kako se ništvo ali naj se razpiše služba tajnikova. Odbornik na kmetih spi. Po dokončani večerji seže hišni oča po Parapat nasvetuje, naj se za poskušnjo razpiše za moliku (paternoštru), družina poklekne okoli mize, mi leta. Odborniki dr. Poklukar Marn dr. Strbenec in ^ Vr vv/* "VWW v*; , v , LU» ------ ------------------------7 -------7 po klopéh in molimo združeni sv. rožnivenec, konečno Stegnar ugovarjajo temu predlogu, povdarjaje to, da še nekaj očenašev in češčenasimarij na čast raznim svet- tajništvo je zdaj v najboljem redu in da tem manj bi nikom in litanije Matere Božje. De te ! si mislim to je zdaj kazalo Matici novih stroškov nakladati, ker se ima hiša, to je druž na še stare kršćanske korenine. Kako blagajnici še precejšnji znesek povrniti; kazalo se je na Matico Hrvaško, ki tudi nima stalnega tajnika itd. mirni kako veseli in srečni bili bi časi ako se po vseh h i šah tako godilo. Po opravljeni molitvi gredó Na vprašanje predsednikovo : ali nebi gosp. Praprot-ženske po svojem poslu, moški pa se vsedejo okoli leve nika bila volja še dalje obdržati tajništvo, odgovori, durih pri durih, si natlačijo pipe s tobakom ter ga zapalijo, da preobložen z mnogostranskimi opravili, se sklada z mi pa cigare in zdaj pričnemo nov pogovor. Stari oča gosp. Parapatovim predlogom za razpis tajnikovega videti nas poklekniti, slišati nas moliti, začuđen vpraša, puoi<*. p<* jc ^laauvaujc p^m n.«*«^ , v*0 kdo in od kod da smo. Ko se mu razodenemo, prikima navedenih 2 glasov , so vsi bili odločno za to posla. Ker pa je glasovanje potem kazalo da y y razen da bi dozdevalo, da niste navadna odbornik Praprotnik še obdržal tajništvo, se je uklo- ter pravi: se mi je precej gospoda, ki za molitev malo mara. mu pritrdimo ; a pustimo nocoj to reč in povejte nam jazno podpíral v njegovem opravilstvu. Prav imate, oča, nil tej želji s polnim zaupanjem, da ga bode odbor pri- raji kaj od vaših lepih planin. Zdaj pripoveduje stari volitvi knjižni čar ja je bil soglasno sprejet mož, kako je svoje mlade dni pastiroval, kako je včasih predlog, da se prof. Vavrů-u zahvala izreče za njegov zasledoval divje koze in sè svojo risanco marsikatero dosedanji trud in se mu prošnja razodene, naj bi še vpri- podrl. Pri teh pripovedkah nam je le prenaglo potekel hodnje Matici ostal knjižničar. Ostale so zdaj še volitve od se kov. Pred temi pa večer in približai se čas zaželenega počitka. Nama du hovnikoma so hoteli ti dobri ljudje postlati v hiši, toda nisva sprejela te ponudbe, marveč sva želela iti počivat občnem zboru izvoljeni pregledniki Matičinih raču- predsednik bere dopis od 20. dne t. m. > ki so ga v na mrvo. Pred podom, na katerem nam je bilo ležišče nov gospodje: . ^agar , v/uvo»u« rv----- ~- ki se na to glasi, da so vse našli v popolnem da pa opozorujejo odbor iznova , da se prejšnja Celestina in Hafner poslali od- napravljeno, zapojemo še prvo kitico Tomanové pesmi „Noč na nebu zvezdice prižiga" in pa dve kitici Slom- boru redu y f šekove pesmi yy Lahko noč" y potem pa se vležemo na leta preveč potrošena svota glavnici morasčasoma povr- prijetno dišečo mrvo, na kateri 9LUU i\cttvt3 slili ure prav Uin, uuu^ui uouai pa uaj oc pvoou^j umivoi. v^ww sladko počivali. Zjutraj ob poli treh so nas domači, naglaša, da za popolni red društvenih racunov gré za- amo kake štiri ure prav niti dotični denar pa naj se posebej naloži. Predsednik ki je Odbor kakor smo jib prosili, poklicali, in ob treh nastopili smo hvala v prvi vrsti gosp. blagajniku Vilharju pot na Grintovec. V pol drugi uri smo dospěli do na-se vzel težavni poael društvenega denarstva. planinske koče in okoli devete ure smo bili že na te- soglasno pritrdi besedám predsednikovim, ki naposled menu Grintovca, ki meri 2526 metrov nadmorske vi- še opomni, da je s poročilom gosp. preglednikov tudi sočine. (Kon. prih.) řešeno ono očitanje o tiskovnih stroskih, ki seje od ene strani slišalo v poslednjem občnem zboru. 68 Gosp. preglednikom se pismeno izreče zahvala za nji- račun in bilanco o stanji družbine tiskárně koncem hov trud. odsek za izdavanje knjig so bili izvoljeni gospodje: dr. Bleiweis Klun Marn potem leta 1876. Račun bodo pregledali gg. odborniki: AI- Močnik Parapat, Praprotnik, Stegnar, dr. Strbenec, Tomšič, predlog: Urbas, Vávrů in Žakelj, ki so si za prvomestnika jančič, Andr. Einspieler in Simen Janežič. Poslednja točka prve letošnje seje pa je bil —, w. «M r Sp0771171 , KAjlAs KAjIUj&UU, OU, ÂXJLVUUTU, 6WI IH U. izvolili dr. B le i we i sa, ki izreče, da prevzame tudi celili 25 let ali Četrt stoletja, napravi se spominek. da družba sv. MoJiora živi in delà v ze vrednistvo „letopisa f za a 1877. Temu odseku so bili koj izročeni rokopisi, ki so od nekaterih pisateljev zgodovina a) Odbor sklene: a) naj se popise v „Koledarju" došli odboru. naše družbe, v kateri se dopoveduje, kako luuru. ^ .... ae je družba začela, katere knjige je izdala, kako se gospodarski odsek so bili izvoljeni gospodje: je po pravilih ravnala, kako je gospodinila in kaj ve- kako Klun 7 Souvan, Tomšič, Vilhar in dr. Zupanec. Tudi temu odboru so bili izročeni nekateri v gospodarstvo selega ali žalostnega doživela. segajoči predlogi. prositi Farne predstojnike 7 naj god družbinega patrona sv. Mohora letos a Ker so se gori imenovani 4 gospodje iz različnih vzrokov, ki so jih bili odboru naznanili, odpovedali od- cerkveno slovesnostjo slavijo. Družbini vodja je sklenil shod tako-le : Čestita gospoda! Gospodje poverjeniki in družniki! borstvu, je bil sprejet predlog, da se kmalu skliče Sovražnik hoče ljuliko vsejati tudi v družbo sv, Mo- občni zbor, po katerem naj se dopolnijo 4 prazna hora! Ravno tista stranka, ki je nam Slovencem na mesta. poslednjem občnem zboru sprejeta dva sklepa Kranjskem in Stajarskem, na Goriškem in Primorskem pa tudi na Koroškem že toliko škode napravila i ; 77 na- je odbor vkrenil izvršiti tako, da zarad izdavanja znan- ravno tista stranka, ki je nam Slovencem s svojo stvenega časnika se pred vsem poprosijo natanč- rodno tiskamo" in „pisateljskim društvom" že toliko nega načrt a gospodje Raič, Parapat in Trste- denarja izžmela, —■ ravno tista stranka, ki že več let njak; te nacrte naj presodi odsek za izdavanje knjig od tega denarja nobenega računa ne daje — ravno ta in potem odboru nasvete stavi 7 sklep o vplače- stranka se je vrgla tudi na družbo sv. Mohora, na to vanji letnih doneskov pa bode vodilo odboru za pri- narodno napravo, ki edina še cveti, veselo delà in se ogromno razširja od leta do leta, da nas Nemci obču- hodnost. Gosp. Ci ga le tu, ki je po narocilu odborovém ve- dujejo in zavidajo da liki trud prevzel, kateremu je le málokdo kos sloven uje imena kraj ev, gora, vod itd. izročenih mu 7 po- v to našo slavno družbo hoče ta stranka ljuliko razdora in nezaupanja vsejati, jo raz-dreti sedaj oslabiti, podreti in — če mogoče — zatreti. Ravno zemljevidov, se je izrekla zahvala za njegovo težavno in sedaj , ko je bratovščina sv. Mohora po velikanskem korektno delo. Kamnotiskarnici Kokovi pa se dá opomin, številu svojih udov prikipela prej ko ne do vrhunca, postave in vodila, na katerih naj lično, kakor prve zemljevide, izdela še ostale tri. Po preteku 3 ur se je končala seja Družba sv. Mohora. Dne nike februarija je pozval družbini vodja odbor- stavno izročena. ista stranka hujska zoper podlagi je družba osnovana, in dosedaj tako lepo napredovala in z zvijačnim natolcevanjem skuša pred vsem spodkopavati dosedanje zaupanje do odbornikov, katerim je skrb za družbo in njeni razvitek od zavetnika po- . ki Vam, čestiti gosp. poverjeniki prvi letošnji seji, da bi rokopisom prisodili da- ste odboru oči in roke, Vam, čestiti udje, ki ste odboru in njegovi delavnosti vsako leto skazovali naj lepše za rila in se posvetovali in sklepali o sledečih točkah: Enoglasno ali vsaj po večini glasov so bili ob- upanje s tem, da darovani spisi: „Kobilarjev Janez" povest 7 ki J° Vas je od leta do leta obilniši družbi pristopilo, Vam vsem, ki niste hudobnega srca, je spisal čast. g. Fr. Maresič, kaplan v St. Vidu nad sedajni družbin odbor z mirno vestjo pripušča razsodbo : in kako je vsako leto spolnoval svoje Ljubljano; životopisa: „Škof Matevž Ravnikar" spisal gosp. Fr. Levec, profesor v Ljubljani Josip Juri Jelačič" 7 m „Ban ali dolžnos ti nikakor pa zakotnim dopisunom ki se V Požegi gosp spisal Ivan Steklasa 7 pro- ín pa razprava: „Clo vek in živ a li", Jakob Gomilšak, pridigar pri sv. Antonu spisal v Trstu. Izmed ostalih rokopisov so presojevalcem do- kom vodilo; kakor do sedaj bodo po njih se vestno s svojim imenom ne upajo na dan. Postave in pravila, ki so od najviše cerkvene oblasti potrjene in so se do sedaj tako dobrodelne skazale, so bile vedno odborni- padli: životopis „Matija Cop a 7 77 fol", potopisna Jakob Filip Ka- ravnali tudi v prihodnje! Rodoljubi! podpirajte odbor crtica: „Hoj a na Vezuv" in šaljiva tudi v prihodnje in zlobni nakani družbinih sovražnikov razprava: „Čujte, čujte možje". Odbor je sklenil, bodo ostali na cedilu! te štiri spise sprejeti in jih po natisu po družbenih pra- nesloga tlači! vilih nagraditi, se ve da, ako jih gg. pisatelji pod temi slogi je moč Po 77 sloga jači Besedniku". pogoji družbi prepusté. Gosp. A. Praprotnik, kateremu je odbor iz-ročil sestavo „Spisovnika", pismeno odboru poroča, da mu gradivo toliko narašča, da pri vsej marljivosti ni mu bilo mogoče, rokopis do določenega obroka za natis popolnoma prirediti. Ker je družbinemu odboru Politične stvari. Haj bo vendar s Turčijo? tretj rado gre", pravi star pregovor. Taka je nana pupuiLiuLua priieuui. jo uiu^umciuu uuuuiu „? , o^i p^gviui. ^co.« jv vse ležeče na tem, da bode toliko zaželena knjiga na tudi z vshodnim (Turškim) vprašanjem. Dve dôbi je že vse strani popolna, sklene, gosp. pisatelj u obrok do julija t. 1. podaljšati. Na město „Spisovnika" pa bodo letošnji udje přejeli obdarovano povest : „K r i ž e m sveta", ki jo je spisal pokojni Val. Slemenik. prestalo god 7 tretj še ne popolnoma, a je tudi ne bo 7 ako je res „vitae magistra" (učiteljica življenja) P doba vshodnjega vprašanja je bila po Fran cosko algirski »jski > ko je med moslemi samimi razpor Od raznih strani odboru razodetim željam ; naj nastal. Sultan Mahmud II da na smrt bolan se prt drugi del Kosarjevega „molitvenika" město v ričel vojsko J© ATA a LI LU U U XX., Uft-31 LIČfc 01X11 L UUiaa , j V zoper mogoČnega vazala Egiptskega raji bolje trdno in močno veže v usnje se bode br ah im- paša je pri Nisib-i na Sirskem (ob zgor pogojno vstreglo, to je, da družbeniki doplačajo nekaj, njem Evfratu) 24. junija leta 1839. premagal sultanovo Vodja družbine tiskárně g. Golé odboru izročí vojno in jo razkropil. Tudi Turško brodovje je izne- 69 verilo se dinastiji Osmanov, in nadvladala je misel, naj bi Mehemed Ali je va rodovina stopila na mesto Osmanov, ker potem bi se morda Turčija prenovila. Al do tega ni prišlo, akoravno je bil Abdul Medšid še mlad. Bali so se še bujših zmešnjav, ako se vzdignejo kri8tjanski narodi na Macedonakem, Bulgarskem ; Tesa-lija in Srbska bi tudi ne bili rok križem držali: nastal bi bil boj, katerega konec bil bi tudi konec Turskega cesarstva. Tega propada so gojilo Turčijo rešile velike vlade Evropske : Ruska, Angleška, Avstrija in Pruska — prisilile so še Francosko , da naj se ravnotežje Evropsko še na dalje obrani. Leto pozneje (1840. 1.) je res tudi Francoska stopila v Evropski koncert. Mir je bil skle-njen in odločeno je bilo, naj se Tur čij a obr ani in Dardanele zatvorijo tujim vojskinim ladijam. To je bila prva doba vshodnjega vprašanja. Od prve do druge dobe Turške so se po Evropi čudne reči, prekucije čez prekucije, godile. Evropa je potřebovala stalnega in dolgega mirú. Gnjila hruška se ni ozdravila — vshodno vprašanje prišlo je zopet na dnevni red — druga doba njegova. Sploh se je mislilo, da se bo mir, sklenjen s posredovanjem štirih Evropskih vlad leta 1840., vsaj kakih 30 let ohranil, toda ves up je po vodi splaval; vshodno vprašanje razvilo se je bolj kot v ers ko nego politično. Turška je o Ogerskem puntu prav čudne strune napéla — prav turško-perfidno se obnašala. Po hudem udarcu pri Temešvaru in Vilagosu (Magjarom gotovo še dobro v spominu!) je ubežne Poljske in Ogerske načelnike prav z veseljem sprejemala Turčija ; trdovratno se je obnašala tudi do opravičenih zahtev Avstrijskib. Lahko se je razvidelo iz tega Turskega obnašanja, kako se dá rabiti kot orodje Lord Palmerstonu, ki je, kakor dandanes Bismark, do Avstrije hudobne muhe redil. Osmani so bili nekoliko prevec ponosni na dobri in za-nje srečni izid O mer paševe vojne 1. 1851. zoper pogumne Bošnjake. Podvrgel si je bil Bosno in Hercegovino. Plemenitaši so sprejeli islam, s tem obdr-žali svoje posestvo in imetje, kristijane pa sužnje storili. Omer paša (prej Lattas — Hrvat) je bil leta 1853. poveljnik vojske zoper Crnogorce. Turška je hotela te sokole popolnoma podvreči in jih uniČiti, česar se jim pa ni bilo prevec bati, ker so bili pod Ruskim pokroviteljstvom. Omer paša je bil res že en del Crnogore v svoje pesti dobil in morda bi bil še dalje šel, ko bi ga Avstrija ne bila vstavila. Naš césar Franc Jožef I. je poslal podmaršala pl. Leiningen-a v Carigrad, da Turčiji naznani njegov namen, ter tirja odgovora brez ovinkov, kaj Turčija nadalje namerava. Ministri sultanovi so cincali, tudi poslanca Francoski in Angleški sta stregla Turčiji, toda zastonj. Leiningen je za-hteval odgovor brez ovinkov in je to tudi dosegel, ko je Avstrijski vojni oddelek Bosniški meji se bližal. Avstrija je svoje dosegla: dobila odškodnino , ki so jo njeni (Avstrijski) podložniki od Turkov (oblastnij Tur-Skih) trpěli, zagotovljenje pravic za kristijane v Bos-niških in Albanskih pokrajinah in da se je vrnil za Črnogoro „status quo ante". Godile so se potem po podonavskih deželah znamenite reči. Rusija bi bila Turško že takrat hudo našeškala, ako bi Avstrija ne bi bila kazila. Ustanek jugoslovanski bi se bil razširil po Bulgarskem in Macedonském ; Epiroti in Tesalci so bili tudi že zoper Turka; tudi Grki so podpírali ustanek. Avstrija je svojo vojno na Turški meji pomnožila še za 50.000 mož; Francoska pa se je z Angleško zedinila zoper Rusa (v Petro-gradu se na to še mislilo ni). Splošni ustanek Turških kristijanov je bil nemogoč. In „bolni mož" je se pri življenji ostal. Čas pa gre le naprej, hruška tudi vedno bolj zori, — nastala je Krimska vojska; koliko so si zoper Rusa druge moči Evropejske in Turška prizadevale — to zgo-dovina natančno popisuje. Sebastopol je bil za Ruse sicer zgubljen, toda ta zguba Rusije ne bi bila potrla, ako bi Avstrija s 300.000 vojaci ne bila intrigirala. Ona je Rusi jo silila, naj mir stori ; ona je Rusiji nasprotnica, in gotovo jej je še v živem spominu Ruska dobrota, skazana jej pri Vilagosu. V tej vojski je Angleška prav pokazala svojo revščino; še 60.0000 vo-jakov ni mogla izmed svojih na noge spraviti, nabirala jih je drugod. Da jih tudi Francoska ni dosti imela', je znano. Kaj pa Turčija? Ravno to nas najbolj zanimiva, kako je bilo s Turčijo v Krimski vojski, kajti tu se je vršila druga doba vshodoega vprašanja. Zgodovinar Bumu lier pravi: Turška je bila v tej vojski oslabljena do onemoglosti, vendar pa rešena Ruskega gospodstva; prišla je pod kuratélo Evropskih držav. Vsled tega je bil izdan znani ,,hat humajum" (sultanovo pismo) 21. svečana 1856. leta, v katerem je bilo Turškim kristijanom zagotovljeno prosto verospo-znanje, v državljanskih zadevah pa jim obljubljene enake pravice s Turki. Res lepe obljube ! Pa Turek si je mislil, zadosti je obljubiti, čemu še spolniti. In en ako pra vnos t narodov na Turške m je po Turški veri že sama po sebi nemogoča, kajti koran je ne dopušča. Zatoraj je „hat" le na papirji ostal, v dejanjô se ni spravil, ker se sploh spraviti ne more, dokler Turek — Turek (veren Turek) ostane. Da se kristijani ne bodo na veke tlačiti dali Turčinu, to se je že takrat vedelo, posebno če se pomisli, da je bilo že 1856. leta v Eropejski Turčiji okoli 11 milijonov kristijanov, in le 4 milijonov moslemov. Na dalje pravi ravno ta zgodovinar: „Ako krutost zoper kristijane na Turškem še dalje trpi, upora in klanja ne bode konca; ni je moči, katera bi splošno ustajo uboge raje in splošno narodno in versko vojsko zabranila. Potem je prišla tretja in zadnja doba vshod-nega vprašanja. Zgodovinar jo je dobro zadel, ako dozdaj tudi se ne po vsih okoliščinah. (Kon. prih.) Naši dopisi. Celje 23. s več. — Včera j so napravili udje čitalnice naše na čast gosp. dr. Stefanu Kočevarju ob priliki njegovega poslavljenja za cesarskega sveto-valca, slovesen banket, kojega se je vdeležila izbrana družbica 46 osob v slovesno razsvitljenih čitalničnih prostoriščih. Predsednik Matevž Kožel je nagovorit slavljenca kot ustanovitelja naše čitalnice, je omenil mnogostranskih njegovih zaBlug za narod in človeštvo sploh, ter mu zaklical „živio", kateri klic se. je navdu- šeno odmeval po dvorani. — Dr. Koče var se ginjenih besedi zahvaljuje za skazano mu čast in pravi, da se ima za vse zahvaliti le milosti presvitlega cesarja, kateremu gromovito doprinaša: „slava"! —Na to mu tajnik čitalničin izroči lično tiskano pesem, vglasbeno v ta namen po pevovodju J. Miklavcu, katera se takoj zapoje od pevskega zbora. — Gospodičina M. V. mu podá umetno izdelano trto, na kateri je ležal 1 a-vorov venec, prevezan z narodnimi trakovi s sledečo čestitko: „Možu, kateremu se po vse spodobi lavorov venec, podajam ga v spomin današnjega dne. Kakor ne vsahne lavora venec, tako tudi Tvoja slava nikdar no vsahne." — Večer, katerega so po vsi svoji moči pevci slavili, je bil tako vesel in zanimiv, da nam ostane za 10 vse prihodnje čase v milém spominu. Poštenemu bori- od občinatva z veliko pohvalo sprejet, kar najbolj kaže telju za pravice naroda slovenskega, dr. Stefanu Ko- vu. VWViUWUIM ^ ▼ Viil^v ^rUUT U1V OUi^JUlj adl Lidj V KJ1 J aaiiV) da ni bii pomanjkljiv ali slab, kakor se dopisniku do- čevarju, očetu Savioskih Slovence v, pa naj Bog dá še zdeva. *) Toliko v čast govornika. mnoga vesela in radostna leta živeti v sredini ljudstva katero ga svojega ljubljenca imenuje, iskreno ljubi mu je dolžno veliko hvaležnost. Bog ga živi! ) in Trebanjskega okraja 21. sušca. Odbor Novomeške čitalnice. _ v ročilo si. kmetijski dražbi.) 4. m listu (.Zalostno po-,,Novicu je Gorici 25. febr. Přetekli torek, kakor sem v gosp. Ogulin na prid kmetijstvu povzdiguil svoj gla3 o zadnjem dopisu napovedal, bil je vmeščen novi nas pokončevanji zarubljenih zemljišč po brez-zupin dr. D e p e r i s ; govori o íej priliki so bili kratki Sestnib dolAikih in s'a obrnil do jUnSev naših pa jedernati. gimi 1CUUJ1 LU, Ui* DC UČ* UCJifc, ua UUUC UdOLllObV u UJO- ou UM ovimua t « h u v "vuucii íxc* J oiuu , aoi ul UJUUgU" govo in starešinstveno delovanje objektivno sodilo in z krat grozovitemu pokončevanju konec storilo. Kako reČmi to, da zupanovem govoru nahajam u med dru- v državnem zboru, naj ne prezrejo upravičenib želi ) se nadeja da bode časništvo nje- se od strani vlade vendar kaj stori kar da bi mnogo- dobrimi sveti pospeševalo občinsko opravilstvo. Eco silno potrebna in pa nujna bila bi postava, ko bi ilU uuuusau upia VllOlVU. ,,JJUU o»»uw j/vhvuuh mu j-'fc. , J M kjiio, kf k M yj V» 1/ c» v ck , j •u i. da je to dober začetek novega zaprecila vničevanje zemljišč po zadolženih posestnikih del Litorale" opazuje, županovanja, da je dr. Deperis hitro po installaciji šel sama, naj kaže svetu prežalosten dogodek, ki se je te se poklonit Nj. eksc. knezo nadškofu. Na vsak način, dni pripetil na Selih poleg Sumbrega v okraji Třemením jez, da se gledé našega sedanjega župana ne banjskem (Bezirk TreíFen), kar vse ljudstvo silno žali bode izpolnil nemški pregovor: „Es kommt selten was in našemu gozdarstvu s poginom žuga, pa tudi kmetij- bes8eres nach." Tisti dan, ko je bila vmestitev, napra- stvu plat zvoná bije. Naj svet slisi to dogodbo! vili so mu zvečer sijajno bakljado. Obhodila je mestna Janez Zaletel iz Sel his. stev. f kateremu so banda glavne ulice in ustavivši se pred županovim sta- 20. dne t. m. v Trebanjski c. k. sodniji po očitni dražbi novanjem (pri gledišči) igrala med drugimi řečmi tudi posestvo projdali, je 15. dne t. m. po izgledu drugih za- neko novo, njemu poklonjeno kompozicijo. Spremljala pravljivcev Zatiškega in Trebanjskega okraja najel nad je bakljado ogromna množica ljudi. Udeležila so se je 20 delavcev, ki so pod njegovim vodstvom rušili ko- pa tudi tri meščanka društva sè svojimi zastavami če- zolec v vrednosti od 80 — 100 gold, in katerega je ščecimi me8tno zastavo. Preteklo nedeljo, 18. t. m„ je Zalete! prodal ) da bil v vojaški bolnišnici sramoten dvoboj med dvema po dražbi dobil, v roke tistemu, ki bi grunt in poaestvo ne •v 1 přisel za 25 gold. Dalje je tukajšnjima plemenitašema, baronom O. G. T. e sramotivši je pa R. in baronom podlral 8 svojimi pajdaši pod, hotel je podreti hišo da na njegovem svetu neki vzrok tega dvoboja. in zugai šoli in cerkvi, češ žandarmerijski stojita, dokler mu c. k. žandarmerija ni prepovedaia in Ranjen je mlajši duelant O. R. kosami se je ustřelil včeraj nek žand. podčaatnik ga v zápor odpeijala, ker je kozolec, pod in hišo (Fiibrer*J. — V podporo nepremožnim odgojen- kar je bilo na 500 gold, od sodnije Trebanjake cenjeno f kam tukajšnjega ženakega izo braže vali šča in z gruntom vred imelo prodano biti podreti in je odločilo neki ministerstvo 4000 gold., za priprav- poprodati hotel za male krajcarje požeruhom, kar so ljavnice izobraževališčne pa baridu in Tržiču) 800 gold. (v Gorici, v Ko- vse naše šole 1. po lie t je. prvostolno cerkvijo olepšan. po odhodu žandarjev tudi požeruhi vse na svoj dom so sklenile spravili in tako vse razdjali, da zdaj stoji samo še ki Včeraj Prostor pred našo zid hišni s slamnato streho, brez vrat, klopi A « * a i a .. a « ^é «« a • a . • . « bode na zadnje vendar « I U U A O U i O O i M UJ U t* V/ V/ O fc I V U U j KJ LKJ £J T L C* y ftlUJJl ^ A i so bile po hiši, brez peči, ki je bila v sobi (kamri), ter Grdi so začeli zidati stari „farovž" je podrt in 15. t. m. glažev v oknih itd. Vse pohištvo, ki je bilo na 500 gi. slopje dalje od cerkve > zadej novo po katero bode tudi v tem oziru interesantno da cenjeno, zdaj ni vredno 150 gold. ; tako je razdjano. Enakih dognanih prikazen je v Sentviški fari (Za oiujjjo j aaiciu uuuo IUUI v burn luiiciçoautuu , VA» ""b j ^ * ^vuv . >uu< * \ ^ je letos preteklo petdeset let, odkar se je bilo v prvo tiškem okraji), kjer zemljišča na kant gredó, kakor sprožilo pogajanje zastran prezidanja starega „farovža". tudi v Trebanjskeoj okraji leto3 se že več přiměřilo; Kakor v zgodovinskem oziru je ta farovž imeniten bil kar mora vsacega člověka srce presuniti ) je to da tudi v jezikoslovskem. Prvič je nosil na čelu staro le- je Z a 1 e t e 1 J a n e z iz Sel — res grozovit „zaletel" seno tablo > kakor so bile menda najatarše table za dal od 15. do 20. svečana zvečer poaekati svoj gozd ulična imena. Imé na tej tabli je bilo nemško tako, da je danes 21. svečana škode nad 500 gld. samo ,,Hilari Hof". (Sv. Hilarij — Jelar — je patron naše v gozdu. ťosekali so pajdaži áaíeteiovi in drugi pože- Vél. cerkve). Drugic pa je za babilonsko jeziške raz- ruhi v gozdu vsa mala đrevesca do korenine Í0 od kraja Jelar je patron nase gozdu. Posekali so pajdaži Zaietelovi in drugi poze- mere v našem městu važno , da so tudi naši laški kakor slovenski meščani rekli duhovščini ,fa- (lo konca brez razlocka, ker ni bilo več odraščenih dreves. Majhne hraste, orehe, hruške in brez stevila bukovih r o v z a iiuvououi - uivok/oui icaii uuuu»ocíui - ))íf* j ~ "w „.^..w, — ---- ... --- ~ - ^ * (Pfarrhau3). Tedaj je pádel s tem sivostarim majhnih drevesic, vsega enacega drobiža nad 50 voz f farovžem" kos stare Gorice. — Kar se tiče novega je neusmiljeni požeruh za čisto malo denarjev (kar bo v t ft a • • v is -v # i j mm k a « % s m dvori šča pred cerkvijo, bodo ga zni žali za kake ali pa je že zapil) ijudém poprodal. Zandarji, duhovni do čevlje do povrsja Véliko cerkvene ulice tako, gospod in drugi poštenjaki so ljudem prigovarjali pp da bo mogoče peljati se krog in krog cerkve.**) Prav; olepševanju města jez rad pritrjujem. ? svarili, jim žugali z zaporom in globo ali vse ni jib nič pomagalo tam y Novomesto 24. sveč. 14. dne t. m. so prinesle mladili drevesc kjer je bilo danes 8 dni toliko tavzent je danes o gnjusoba ! gol gric „Novice" dopis, v katerem dopisnik med drugim kritizira tudi govor ob priliki Vodnikove svečanosti v čital- ter pravi, da so se Vodnikova delà premalo Vse to se je zgodilo iz hudobije in lakomnosti! Al bode gosposka to zločinstvo dostojno kaznovala ne vemo nici nasi povdarjala in v branje nič priporočevala itd. Podpisani odbor je primoran, na to objavo oČitno razglasiti, da je ova kritika popolnoma neopravicena; kajti govor je bil je res, kar je postav primernih. Ogulin uni dan omenil ? da mma če blizo To pa je resnica, da je Zaletel # S sprej emom tega dopisa vstrezamo želji časti tega od bora, a ne moremo si kaj, da ne bi opomnili, da dop * listu „Novic" odločno pravi i da Ravno ko to pišem, gre memo mojega stanovanja po- besede vršil po vse dobro", da tadaj v 7 ,,se je program Vodnikove oni dostavek se le sma- grebni sprevod. Pis. trati ima kot mnenje g. dopisnika, kateremu se, kakor niko ** Pred vrati cerkvenimi naredijo mostovž z le- mur druzemu, zabraniti ne more, da svoje misli razodeva pimi stopnieami od dveh strani. Pis. Vred li danes 21. dne svečana že zopet iz zapora izpuščen ter se posmehuje tištim, ki so ga bili v zapor djali ; važni (Pri družbi kmetijski) je bil v nedeljo zeló shod zastopnikov „Kranjske obrtnijske družbe" namen zato naj bi si. odbor c. kr. kmetijske družbe ta dogo- in pa 10 gorenjskih móž iz Radoljškega okraja v ta dek v prevdarek vzeti blagovolil in se takemu posko-dovanju kmetijstva in gozdov ustavil z vso silo in ostrostjo, da nemudoma neha ta kuga v kmetijstvu ter da bi se poravnali večletni razpori zarad paš Na obeh stranéh se je razodevala dobra volja mirne sprave. Drugi pot povemo več o tej m lesa. UDUUOHV , VI« U WAV. I,» i > ^ b »UIVMJU« »V« WW*. » J " X' " * ^ - ~ ' I' ^ w X se zaprejo vrata in usta zapravljivcem pa tudi pože- razpravi, kajti stvar je velike važnosti. ruhom! Naj nam si. odbor na pomoč pride, da varuje (F seji dež. odbora 24. svečana) se je pretresa! naše kmetijstvo in ga reši pogina, ki mu pretí od strani na£rt postave za prihodnji deželni zbor o prenaredbi zapravljivcev in požeruhov ! Železilibov 21. febr. (Javna zahvala.) Naši soli biv je od tukajšnjega rojaka gosp. Jak. Trojer-a, Div- njenih učiteljskih služeb. — Sklenilo se je, da se po-šega c. kr. nadlajtenanta v Holomucu, došel sprelep novljena prošnja občine Metlike zarad prepovedi 1 rvrrH n i m av\ /i n v^ aUam o linn nlr n X/\l n i • • v • • • v • 1 f • • 1 • v ř 1 82. deželne šolske postave od 29. aprila 1873. leta zadevajoč določbo, kam naj se stekajo zneski izpraz-njenih učiteljskih služeb. — Sklenilo se je ? dar, s kakoršnim se dozdaj menda nobena ljudska šola naše dežele ponašati ne more. Poslal nam je namreč deželni vladi. kastriranja živine po neizucenih rezárjih izrocí c. kr. za okinčanje učne dvorane lični doprsni tiskobarvni sliki presvitlega vladarja Franc Jožefa in presvitle cesarice Elizabete v širokih pozlaćenih okvirih. Da podpisani zgoraj imenovanemu gospodu izreka s temi vrsticami (Preskusnje za babice) vršile so se na tukaj Šnji soli 26. in 27. dne t. m. Bilo je izprašanih 13 ucenk in sicer 9 Kranjic in 4 Hrvatice. S prav dobrim vspe- iskreno naj nakloni javno naši zahvalo, spolnuje le svojo dolžnost. soli še mnogo tacih dobrotnikov! Bog hom so prestale preskušnjo 4 učenke, z dobrim dostojnim pa 3. Ena učenka bode morala v y Z tednih L. Le v i čni k y prekušnjo ponavljati. Bizovika 25. sveč. v bližnji vasi na Fužinah novo učitelj in načelnik krajnega šolskega sveta. dne t. m. smo poskusili (Vabilo k besedi) v narodni čitalnici v nedeljo dne marca. Program besedi : N e d v e d yy je podarila banka y> Slavija gasilnico, ki nam zdrav Bledu", moški zbor z bariton-samospevom v Pragi y pri kateri smo poje gosp Puci h ar. Ferd. C. Fuchs y Po- ki ga Reci- Bizovičani zav aro vani. Poskušnja z nj o pri Rekarjevem oslopji se je izvrstno dobro obnesla, ceravno smo mi tativ in arija za sopran iz opere „Guttenberg" s sprem-ljevanjem glasovira, poje gospá Odijeva. še malo izurjeni o takem orodji. Toplo zahvalo iz- rekamo zato banki y »Slaviji (6 njenemu mogel, da in pa glavnemu zastopniku je pripo- Sla- ki Ivanu Hribarju v Ljubljani, smo gasilnico v dar dobili, priporočamo vijo a vsem županom in župnikom. Kaj Valvazor kratkočasnega pripoveduje o starih Kranjcih in Kranjicah" —berilo čitalničnega predsednika. 4. Beli ni — Velika arija iz opere ,,So-nambula" za bariton-solo in mešani zbor s spremlje-vanjem glasovira; samospev poje gosp. V. Valenta. T. Bab nik, tukajšnji zastopnik. Naj na čelo današnjemu listu postavimo zgodovinski Článek, ki nam ga je zdaj tukaj u. Vogt — „Nachtgesang", kvartet za gosli, violo in violončel, igrajo gospodje Mayer Haager, Stockl Valenta in Stiaral. Ljubljane. yy Smetana" mešani zbor 9 bivaj oči naš roják g. pl. Radies poslal o ,,Kranj ski denar ni banki", ki so jo nekdanji naši deželni sta novi v sredi 17. stoletja nameravali v Ljubljani ustanoviti^ Tako-le se glasi interesantni Článek: ~ dnev- nem Ravno zdaj, ko ,,Ogerska banka" stojí na redu yy y y utegne zanimivo biti zgodovinsko poročilo da v sredi 17. stoletja so Kranjski deželni stanovi sku-šali v Ljubljani osnovati „denarno banko" (krainische Munzbank) in da, kolikor se o njej sledu nahaja v 9 a arhivu „vicedoma", so te obravnave trajale več let da iz navedenih starih listin vendar ni razvidno, ali se je „banka" osnovala ali ne, in koliko časa je obstala. Prva notica o njej se nahaja leta 1667. (razprave arija za sopran in dvospev in opere „Prodana nevesta" s spremljevanjem glasovira; samospeve pojeta gospá Odijeva in gosp. dr. Roje. — Začetek ob pol 8. uri zvečer. (.Zanimiv koncert) imamo pričakovati prihodnji teden, ki ga napravijo gospodičine Campe iz Gradca, ki slovijo pod imenom „Gratzer Damenquartett" in katerim je velecenjeni naš dr. Benj. Ipavec stric. Potovaje skozi Celje v Zagreb napravijo tudi pri nas koncert s slovenskimi in nemškimi pesmami. Dobro došle ! „Narodni soli" na korist je preteklo nedeljo v čitalnični dvorani bral dr. S a vnik dobro sestavljeno razpravo o „nervositeti". deželnega zbora „in ordinariis") y kjer se bere, da na (Valvazorjeve kronike) sta izsla in • v snopic; meravajo deželni stanovi „eine Munzbank in Crain". poslednji se ravnokar razpošiljati prične. Ta dva sno Drugo poročilo se nahaja leta 1670. znej e y v yy landtagsacte in extra ordinarns" tako-le': ^ve s^ki. Prva namreč naslovna ali načelna po- leta po- piča obsegata in zvezek I. knjige in prinašata pre- NB. in dieser Landtagshandlung wird von einer hier-lands zu errichtenden Miinzbank gedacht". Zadnji sled 99 kolikor sem do zdaj najti mogel pa, 1671.; al ta kaže, da se y se v letu je naprava „Kranjske banke" nahaja doba predstavlja: Avstrijo na prestolu in pred njo Karniolijo, katero vodita „vera" in „junaštvo". Vrh tega visoko v zraku vidi se angelj, sedeč na orlu ki trobi besede : „Carnia jida Deo Carnia fida Duci 9 u odložila (menda za zmirom?); vsaj na to kažejo sle- in Pa » His formis lustrata novis patet orbe videnda". deče besede yy Landtagsacta in ordinariis resp Munzbank wird der Landschaft anbedeutet massen Ihre Majestát den y Ausschlag der was-des liber das Munzwesen zu Regensburg obha-benden Handlungsgescháft vorher gnádigst erwarten". Poznej e se ne nahaja nikjer nič zapisanega o ustanovitvi te banke, o njenem delovanji ali prestanku. Vendar je mogoče, da je bila v središči mejne brambe, kjer so se oskrbovale vse finančně in gospodarske graničarske zadeve. Zato je mogoče, še odkrijejo kaj o „Munzbank in Crain". Druga imenitna slika je prav natančna podoba slav-nega Valvazorja in posnetek njegovega lastnoroč-nega pod pis a. Poleg teh prelepih dveh podob prinašata zvezka naslov kroniki, pisateljevo posvetitev Kranjskim deželnim stanovom ter v različnih jezikih spisane slavospeve na „Kranjskega Homera", kakor ga zove prvi slavospev. Posebno znamenite so Sisen-čelijeve besede slovenskega samospevca: yy da daljšne preiskave Bukve tedaj pojte, Na vsem svetu stoj te Po vse deželah letite y P. pl. Radies. Inu moju čast donesite." In res večna slava gre Valvazorju, da je pre- s tem slo v ens k jezik v • • siri imenitno zgodo Kranjske rešil pozabljivosti po svetu, ker se tudi tema zvezkoma se prične zaporedno izdavanj neslovenskim narodom pošiljajo profesorji SI Nemcem 7 kronike od začetka slik iz XI. knjige doděláno, bode vmes izšel kak zve- drug zek te knjige; to je gotovo prav dobro, ker na ta fesorj nam prihajajočim pa se tudi daje najlep 9 kedar bode primerno število prilika, naučiti se naš „interesantni idiom". Kdor to ume ) dobivaj konfisciran je pa še po î hu Na tuj odhajajoči pro način naročniki dobodo popřej v roko zarad gradov in podobi lepe tolažbe. Prof. G1 mest tako mično XI. knjigo dobil to-le: ..tolažite se s latvu ixi uju u ckiijigw. w . „.vi^iiv, ov, o tem, da jih za v ami sepnut? Opozorujemo še, da bode kmalu potekel čas za več." Po latinském pregovoru „solamen miseris socios čevanje in da potem nastopi veliko veča cena; habuisse malorum" je tedaj prof. G1 na Dunaji popotnino v je po naših poročlih za Vami še pride toraj naj se podvizaj tišti 7 ki želé preimenitno knjigo člověk res srečen imeti 50 (Izhaj Tu še bivaj oči tovarši njegovi pa gredó lahko kakor smo že povedali, v zvezkib po vsak večer spat z nado, da jim bo jutro přineslo morda Liaja , ivaavt DUJU u\j J/V » vumu , » « i uuu.u ^ v ' dvakrát vsak mesec v Blaznikovi tiskarni.) enako srečo" Ruski lail je přišel. Kdor ga je naročil, JC vrun v i^juuijano mucenec siovan- ga zamore tak oj dobiti v pisarnici družbe kmetijske. ske ideje, prostovoljec gosp. Janez Mejač, ki je hitel Ta teden se je vrnil v Ljubljano mucenec slovan Cena mu ie po gold. 30 kr. stari mernik bratom Bošnjakom jeseni 1875 par tednov je mogel boriti se leta na pomoč. Al le V Cenče iz Ljubljane. r —----- - v/ x i ti cn., uuic Tur kom v pest, ki so ga v težkem potem je přišel ranjen elezj vláčili pol drugo leto od ječe do ječe in trpinčili tako, da se re Spisuje narodni postopač. vežu to še zdaj z o Je-li da ne veste 2. epistel. da so „Novice" list, pritiskanj neke elj pozná Izpustili so ga le na hudo ki Je bil osebe. Kar je přestal pri pri , je res grozno, ne- jateljih naših nemčurjev in Magj človeško ! Kdor misli, da je to le prazna moja čenča u^-ai , u«, vcoic, vio, ou „uvyvv . . > . . J wv; lvuui iiiioii, uct je lu ie praz gotovo med všemi v Avstriji izhajajočimi listi letos naj ga gre sam vprašat; povedal mu bo največkrat zasežen med listi padlo jih je Da so policiji malo manj ko polovica, namreč trije! tako nevarne, tega bi še same nikakor ne bile mislile zad Novičar iz domaćih in tulili dežel. Skoro jih je strah same pred boj zasezenem glasovite ga njem listu so obhajale dese ti et 19. osnovnih državljanskik pravic v slovenskih šolah Mora Iz Dunaja. notranji politiki je najvažnejša novica ta, da so Dunaj ski in Ogerski ministri se po ? to obhajanje pa je si. policija v prepoved djala cesar že vedeti } akaj Popisovale se je, kar je hoče jo. ; J® komedija Mi- O zaseganji listov bi se dalo mnogo čenčati, če ne bi bilo „tiskovne svobodě." Vsakako so take čenče manj nevarne, kakor na pr. čenče „Turškega lista", ki imajo ? botali o „banki Ogerski" tako, da Magjari dobodo Tisza, katerega odstop bila, ostane tedaj zopet ministerstva predsednik. nistri takraj in unkraj Litave so si prijateljsko podali roké, ustavoverci Dunajskega zbora pa , ki so celo to leto ropotali zoper Ogersko banko , bodo ko pride v namen jemati ljudem čast in poštenje. Nedavno je ta zbornici poslancev v obravnavo , absolucljo dali mini-Ljubljanski nemčurski „sansculotte" raztrosil hudobno sterstvu, in Slovanom sovražni du a liz em pride in grdo laž o nekem duhovniku ikaiti na duhovnike --------- v v " * ' ■ ~ * (kajti v novem, še pomnoženem natisu na svitlo! Telegram je on, kakor so bili njegovi Parižki bratje leta 1792., iz Budapešta od 27. dne t. m. naznanja, da so Magjari ves volk), katero mu je menda njegov dopisnik iz K. zeló potrti zato, ker jim je iz Dunaja došel glas da Purški list" nima sicer navade, preklicevati Tisza odobril vojsko, a ne zoper Rusijo. poslal. „ obrekovanja, a tu je moral biti pritisek grozen > da Je V zbornici gosposki so unidan pri razpravi nove bil še ta predrznež vgnan v kozji rog in je preklical, zakonske postave liberalci padli, v zbornici poslan- kar je prej s tako zadovoljnostj svetu oznanil. To so u lop (banditi) v fraku Med Dunajem in Peštom so • ti # i azili in bi se pogodili, a stvar je šla vedno pol ij azili Vse drugače > naši Ljubljanski „fortschrittlerj ii da pot 7 cev pa tudi ministri s svojo železniško predlogo; v zbornici gosposki je grof Leo Thun oštro govoril zoper sedanjo sistemo, v zbornici poslancev pa Herman, ko je šlo za do volite v i > ki ka- okoličanom. 2 žejo dejansko, da živimo res v dôbi železnih cest in važnejše točke. milijona v podporo Dunajskim Drugi pot prinesemo pomenljivih govorov Turskih zadevah imamo sledeče novice. Ve- telegrafa. Kar Dunaj ski in Peštanski ministri vsi skup tedne in mesece niso mogli doseči, to so dosegli naši like vlade še niso odgovorile na Gorčakovo okrož- konstitucijonalci V par uiau 5 fwiwu 9\j cv v ^wíjiux *i.x UHJU , I1C upřtJU Ď1 IčlZiUUCLl SV tam sklenili pogodbo z Magj ari, s katerimi jih veže že Petrograda od 27. t. m. piše ah zbrali so se v kazini in nico ne upajo si razodeti svojih misli. tako posebna lastnost, namreč turkoljubj Pri ) da se em večerji je bila stvar gotova pokazala nemčurjem nova zvezda v podobi bukvarj Bamberg a. Jaz poznam možica bolje nego kdo drug, veliki začne 15. marca; vse priprave so dovršene Telegraf iz vojska gotovo grozno J J -- íiwviivy 1 ^/t lllCil UCi j y kjkj £/JL lJJia Y O \j UU V lio^u^ ^ 1V> ^lUIiUV istem zboru se je slabe ceste zdaj še ovirajo začetek. — Narodna skup- ščina v Beli gradu većini za Je česar se ni pričakovalo v zato bi ne bil mislil, da zna govoriti, zlasti o politiki. viharne. Menda mu diši letos starešinski stol, zato je rekel v svojem sicer za priprosto pamet preučenem „speechu nadaljevanje vojske; zato bodo seje u 7 Listnica vrednišlva. Gosp. dopisniku iz „Trž. šk. u » da morajo Ljubljančani letos zopet le nemčurje v mestno Prosimo samo za nas Vašega imena. starešinstvo voliti. To je že stara pesem od 77 govornika" smo mislili kaj S slišati g Sedaj so časi jako nemirni, vsak dan kaj novega sliši, Če druzeg kacega ne kaj godi 7 , vsaj o premesčenj lovenskega profesorja med Nemce kam Hektoliter Žitna cena v Iijnbljaiai 24. februarija 1877. ov. denarji: pšenice doinaČe 10 fl. 24. banaska Da ima ministerstvo pri tem ravnanji „uajwijo^ usmene, o tem se ne dá dvomiti; očividno je tudi, da se j bolj na- 10 fl. 94 jecraena turaice 6 fl. 80. sorši<*e 6 fl. 77 rži 6 fl. 40. fl. 70 prosa 4 9. 70 ajde 5 fl. 95. ovna 3 fl« 74. Krom pir 4 fl. 50 kr. 100 kilogramov Odgovorni vrednik: Alojzi Majer Tisk in založba: Jozef Blaznifeovih dedicev v Ljublj