Amerikanski Slovenec
Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.
VILKA Ti.
JOLIET, ILLINOIS, 7. AVGUSTA 1914
LETNIK XXIII
t!
rek* ne« t

Anglija in Nemčija sta si druga drugi napovedali vojno.
Angleža je razjezilo, ker je Nemec kršil vojne zakone s tem, da si je hotel izsiliti prosti prehod skozi nevtralno Belgijo.
| L _
Nemške čete, ki so navalile v Belgijo, poražene in pognane v beg.
Pariz, 3. avg. — Ker je bilo uradno Oznanjeno, da so nemške čete nava-llle v Francijo blizu Cireya, pustošile francoskem obmejnem ozemlju bli-jjjjif11 tl-dnjave Belfort in dvakrat nasko-TP'e Joncherey, smatra Francija vojno Nemčijo za pričeto samoposebi brez *°jne napovedi. Berlin, 3. avg. — Navalivši v Rusijo 'ikrat, so nemške čete danes zavze-mesta Czenstochowa, Bendzin in 'isz. Czenstochowa je mesto 50,000 ^bivavcev ob reki Warthe, Rusko °'jsko; Bendzin ima 20,000 prebivav-!*v> katerih polovica so Judje; Kalisz ""a tudi 20,000. Kratka praska z ru-Pmi četami je bila pri zavzetju Czen-"ochowe.
Stockholm, 3. avg. — Po bitki med *eroškim in ruskim brodovjem blizu ^'andskih otokov, so se ruske vojne Nje včeraj zatekle v Finski zaliv.
Bruselj, 3. avg. — Nemčija še vedno j^ilja fete v Luxembourg. Do 100,-vojakov je že zbranih ob belgijski nasproti Dimanta. Po nekem ru6«m poročilu zbira Nemčija drugo ari®ado ob meji pri Lemburgu.
ko Savo in prodreti na srbsko ozemlje, a se jim izkrcanje ni posrečilo.
Zrakoplovci mečejo bombe.
Pariz, 4. avg. — Neki nemški vojni zrakoplov je vrgel snoči tri bombe na francosko utrjeno mesto Luneville, jugovzhodno od Nancyja. Na lastnini je bilo napravljene nekoliko škode, a človeške žrtve ni bilo nobene.
Ali ike
So,
Ostein, Prusija, 3. avg. — Konji-Pfedstraže so se bojevale snoči v ®Popadih ob meji in potem so ru-čete prodrle v Nemčijo, z nasko-na Johannesburg. Rusi so izgu-dvajset mož; mnogo Nemcev je _ ranjenih. London, 3. avg. — Mobilizacija mor-* lce je bila dovršena danes. Reser-i so radovoljno prišli pod zastave, ^dno je bil izdan kraljevski razglas. Pariz, 3: avg. — Nemške čete so za-^Je Arlon, Belgija. Pariz, 3. avg. — Vojaški zakon je bil ^glasen danes po celi Franciji in
lik Socialisti s0 sklenili na ve" shodu, da pomorejo braniti
rancijo.
erlin, 3. avg. — Francoski vojaki Prekoračili snoči mejo pri Las-Uc'itu in streljali na Nemce, a niso javili škode.
ariz. 3. avg. — Francoske čete so .. tane v strategičnih pozicijah ob me-. Neka nemška dragotinarnica v Pa-•tZu 3e bila danes oplenjena. Policija . Pričela aretirati vse tujce. Ameri-, n' so predlagali, da sestavijo voj °fps) iz rojakov, ki se bodo bojevali
^ Francijo.
Bitke na morju.
4> avg- ~~ Vest je dosPela in^ir ■'» da Nemci bombardirajo Liege
n Namur
Al--
®«fti ' aVg' - ,1C'<Cm neura<l-
u; } Poročilu je francosko brodovje b J.? dve nemški križarki, ladji "Goe-
S ln "Breslau" j^J«; 4. avg. . 80 t Alž'ra pravi, da se poroča, da »cti -?ncoske vojne ladje pogreznile
križarko "Panther". c0slt2lrsl<i guverner je brzojavil fran-"6i, vlat"' da je nemška križarka 'ran odclala šestdeset strelov v <<>** utrjeno mesto "Bona", in , danes zjutraj. En mož je bil u-
Hayasova brzojav-
»ih - fi
In nekaj poslopij poškodova-
ncmjrkdeaux' Francija, 4. avg. — Dva Wen! Parn'ka v tej luki sta bila za-
Srna"
ijf^. u> 4. avg. — Dve nemški kri-Po t sta kili pogreznjeni in ena ujeta h •j r^coskem brodovju na povratku
kt p,r.U'..4' avK- — Neuradne brzojav-ob fr i°> da se vrši pomorska bitka
Vi"eoski brtžini-
Pravi \ avg. — Uradna brzojavka ladij , jc otldelck francoskih bojnih PoVcli. |),ul Bresta z zapečatenimi Jl Pred nekaj dnevi.
Avstrijci poraženi.
Srbiji'..4- av«. — Brzojavka iz Niša,
i.. Ja. llSI M	H	• .	. •.
W.!111" "Matin" pravi, da so bile Ham: ??te, Poražeue z velikimi iz-v b'tki proti Srbom v nedeljo
bil uni ■Bžu ^
Li^endrij,.
iJWW avstrijske pehote, skupaj toPliš'tvu mož' Podpirani po težkem bi'i oHK °- prodirali P'oti Srbom, a aD,U «n 80 oustili na boiišču
jfc
;0v *vojih mrtvih in ranjenih vo-
avstrijskih čet, pod-
t V^nem urM °,Viu mon'torjev,
14,0 NnMh i ladij- 'e P »injih dni prcbroditi
poiz-re-
Francija skrajno bojevita.
Pariz, 4. avg. — Prvi minister Vi-viani je danes v poslanski zbornici podal francoske vlade izjavo o vojni in njegove bese"de so vzbudile najgloblje navdušenje. Podrobno je razložil zgodovino dogodkov zadnjih dveh tednov in kazal na Nemčijo, ki je "neovržno in logično opravičila postopanje francoske vlade."
Tekom svojega govora je prvi minister rekel:
"Francija je bila krivično izzvana, sama ni iskala vojne; storila je vse v svoji moči, da se ji izogne.
"Ker pa je bila prisiljena Jc vojni, se bo branila proti Nemčiji in vsaki drugi velesili, ki se postavi na stran Nemčije v sporu med deželama.
"Proti napadu, ki prestopa vse zakone pravičnosti in krši vse pravice narodov, smo zdaj ukrenili vse potrebno. Postopali bomo odločno, metodično in mirno.
"Mobilizacija ruske armade se vrši z izredno .odločnostjo in neizmernim navdušenjem."
Navdušenje v zbornici
Poslanci so se obrnili proti ruskemu poslaniku, g. Izvolskemu, ki je sedel v diplomatski galeriji, in so vzklikali: Slava Rusiji! Prvi minister je nadaljeval:
."Belgija ima zdaj 250,000 mož v o-rožju, pripravljenih, da z veličastno gorečnostjo branijo nevtralnost in neodvisnost svoje rojstne dežele. Angleška mornarica je mobilizirana do najmanjše ladje in angleška armada mobilizira."
Poslanci so spet vstali, se obrnili proti britanskemu poslaniku, sir Francis Bertieju, ki je sedel v galeriji, in so divje vzklikali: Slava Veliki Britaniji!
Nemški naval v Francijo.
Nemški oddelek je danes prodrl v vas Moineville v departmentu Meur-the et Moselle. Župnik je bil usmr-čen.
Predsednik Poincare je v poslanici na senat in poslansko zbornico danes izjavil, da je Nemčija "poizkušala iz dajsko presenetiti Francijo", in je pristavil:
"Francija je tako bdeča, kakor rtii-roljubna. Bila je pripravljena, in naše reserve bodo mobilizirane o pravem času."
Vojna med Anglijo in Nemčijo.
London, 4. avg. — Nemčija je napovedala Veliki Britaniji vojno, po uradnem naznanilu.
London, 4. avg. — Velika Britanija jc napovedala Nemčiji vojno ob 7. uri nocoj.
Bilijon v vojne svrhe.
Berlin, S. avg. — Nemčija se je preskrbela za stroške velike vojne s tem, da je cesarskemu parlamentu predložen nasvet zakona ia dovolitev $1,250,-000,000 (to jc, milijonindvcstopetde-set milijonov dolarjev) v vojne svrhe.
Cpsar Viljepi je osebno otvoril državni zbor. Navzoči so bili cesarica, prestolonaslednik in tuji diplomati.
Anglija pripravljena. London, 5. avg. — Velika Britanija in Nemčija sta si napovedali druga drugi vojno.
Britanska vlada je snoči obvestila nemško vlado, da so vse diplomatske zveze pretrgane in da "obstoja vojno »tanje izza 11. ure pop. dne 4. avg."
Sir Edward Goschen, britanski poslanik v Berlinu, je prejel svoje potne liste.
' Javnost je fyila obveščena o sklepčnem koraku snoči z naslednjim razglasom:
"Ker je nemška vlada počrež odklonila prošnjo vlade njegovega britanskega veličanstva, da naj se nevtralnost (nepristranost) Belgije spoštuje, je njegovega Veličanstva poslanik v Berolinu prejel svoje popotne liste, in njegovega veličanstva vlada je nazna-
nila nemški vladi, da obstoja vojno stanje med Veliko Britanijo in Nemčijo izza 11. ure zv. dne 4. avg."
Velika Britanija je pripravljena. Mornarica je mobilizirana iu britansko kanalsko brodovje je dobilo povelje, odpluti v Severno ali Nemško morje, kjer bo v kratkem največja pomorska bitka v zgodovini.
Vsa Evropa v orožju.
Vsa Evropa je zdaj oborožena za vojno. Na eni strani sta Avstro-Ogr-ska in Nemčija, na drugi strani so Rusija, Francija in Velika Britanija, Srbija in Črnogorsko.
Italija se je izrekla za nevtralno, a mobilizira.
Belgija, Holandija in Švica so mobilizirale. Na nemško zahtevo, da naj belgijska vlada dovoli prost prehod nemških čet skozi Belgijo, je zadnja odgovorila z naglimi pripravami za odpor proti takemu prodiranju preko belgijskega ozemlja.
Švedija ni odgovorila na vprašanji od strani Rusije in Nemčije glede svojega obnašanja, a se pripravlja za obrambo svoje nevtralnosti.
Španija baje proglasi svojo nevtralnost.
Japonija se pripravlja na pomoč Veliki Britaniji v gotovih slučajnostih.
Avstro-Ogrska se je začasno umek-nila od srbskih mej v svrho, da zadržuje Rusijo, in Srbija je mobilizirala z naznanjenim namenom, da prodre v Bosno.
TridesetJinprnarjev je utonilo. Nekaj mož je bilo rešenih.
Belgijci zmagali Nemce.
Brusetj, 6. avg. — Več tisoč mrtvih in ranjenih Nemcev je posledek nemškega naskoka na mesto Liege. Belgijci so se junaško branili ter so zapodili , Nemce po trdem in dolgem boju.
Bruselj, 6. avg. — Nemške čete so včeraj poizkušale prebroditi reko Meuse blizu mesta Liege, a so bile hudo poražene.
Ko so' Nemci napravili most iz pon-tonov, so ga belgijski obrežni lopovi razstrelili.
Osems'to ranjenih Nemcev bo spravljenih v bolnišnice v mestu Liege. Število usnirčenih še ni znano, a je zelo veliko.. •
Belgijske trdnjavice so se krepko upirale nemškemu prodiranju. En belgijski napaden škadron je pognal v beg šest nemških škadronov.
Pred bitko so Nemci zahtevali prosti prehod skozi Belgijo, kar pa so Belgijci takoj in odločno odklonili. In v sledeči bitki so bili Nemci poraženi in sicer popolnoma.
FINANČNA MOD Z. D. NEOMAJANA.
Predsednik Wilson zagotavlja deželo, da ni povoda za nikakoršno bojazen.
DENAR ZA POTNIKE V EVROPI.
Osem do deset milijonov zlata v olaj-šbo ameriških turistov.
Anglež pogreznil nemško ladjo.
London, 5. avg. — Uradno se nocoj naznanja, da je britanska križarka "Amphion" pogreznila parnik "Koe-nigin Luise" od hamburg-ameriške proge. Omenjeni parnik je bila Nemčija opremila.za polaganje min. Bitka na Nemškem morju. Pomorska bitka se je vršila dane&^'i||«^®laSa popoludne v Severnem ali Nemškem morju, kakor poroča "Evening Standard", ki pristavlja, da je novico potrdilo visoko oblastvo (pač jjdmiral-stvo), katero pa je reklo, da bitka ni bila odločilnega pomena. ■
Potrjeno je poročilo, da je neka francoska vojna ladja ujela nemški parnik "Porto" blizu Guernseya pri Channel-otočju.
Ujete nemške ladje.
Dover, 5. avg. — Neka britanska vojna ladja je ujela nemško barko "Perkeo", ki je odplula dne 18. jul. iz New Yorka proti Hamburgu.
Huli, 5. avg. — Več nemških parni-kov, zasidranih v tej luki, so zaplenila britanska oblastva. Moštva, obstoječa večinoma iz pomorskih reservistov, so v vojnem ujetništvu.
Nemška torpedovka pogreznjena.
Kodanj (Copenhagen), 5. avg. — Neka nemška torpedovka se je pogreznila danes blizu South Gedsera vsled eksplozije enega njenih kotlov.
Francozi o ruski armadi.
Pariškemu "Matinu" je pred kratkim poročal njegov petrograjski dopisnik: "Poizvedel sem od visokih in najbolje informiranih oseb sledeče o moči ruske armade na slučaj vojne: Ruska armada šteje danes 44 armad-nih zborov, od katerih je 13 v službi v Sibiriji, na Skrajnem Vztoku, v Tur-kestanu, Kavkaziji in Petrogradu, ki ne bi mogli pustiti svojih garnizij, tako da bi ostalo 31 armadnih zborov, ki bi se koncentrirali na avstrijski in nemški meji. Po najnovejših balkanskih vojnah je brezdvomno, da bi tudi Rumunija stopila v vojno proti Avstriji, da ji iztrga Sedmograško. Pred balkansko vojno je ruski generalni štab računal, da bi Avstrija mogla postaviti napram Rusiji 14 armadnih zbo rov. Tega vsled okrepitve Rumunije in povečanja srbske moči ni mogoče, ker bi precejšen del avstrijske vojne sile bil odtegnen od ruske meje. Nem-s 25 armadnimi zbor,
Washington, D. C., 4. avg. — Vlada in" kongres sta ukrenila vse potrebno za olajšbo položaja tistih Američanov, ki se nahajajo začasno v Evropi.
Predsednik je pričel s tem. Dal je deželi zagotovilo, da ni najmanjšega vzroka za bojazen. Poudarjal je o tej priliki tudi neomajano finančno moč Združenih Držav. Samo mirni da moramo ostati, ne izgubiti pameti in "poizkušati, da po možnosti pomoremo ostalemu svetu."
Za turiste.
Dobremu namenu, olajšati položaj Američanov, nahajajočih se v Evropi, je kongres določil vsoto $250,000. Newyorški bankirji so se snoči dogovorili z državnim in zakladniškim de-partmentom, da pošljejo $3,500,000 zlata v Evropo na pomoč "nasedelim" ameriškim turistom.
V obeh zbornicah je bil nadalje sprejet načrt zakona, ki ima bankam olajšati dobavo gotovine. Konferenčno poročilo o tej ukrenitbi bo menda danes zaključeno,- nakar predsednik takoj podpiše dotični zakon.
Zakladniški tajnik McAdoo je poslal gotovine v znesku 45 milijonov dolarjev v New York in enako vsoto v Chicago. Denar leži v zaveznih pod-zakladnicah teh dveh mest pripravljen na razpolaganje bankam. G. McAdoo se je snoči vrnil iz New Yorka. Trdno prepričan je o tem, da tamošnji finančni položaj ne daje povoda za nikakršno bojazen.
Živež za Evropo.
Kongres« je tudi ukrenil, da se odpo-more pomanjkanju ladij za prevoz ži-
nikov v Evropi so dovršene že v toliko, da utegne "Tennessee" odpluti že te dni z osem do deset milijoni na krovu preko oceana. Od te vsote tvori poltretji milijon znesek zavezne vlade. Ostanek pošljejo newyorški bankirji, da bodo mogli potniki za svoja kreditna pisma dobiti gotovine.
Več obrežnih parobrodarstvenih družb, katerih parniki so sposobni tudi za prekomorske vožnje, je pripravljenih, dati vladi na razpolaganje zadostno število ladij za prevoz Američanov iz Evrope domov. Ti parniki bodo prejkone na vožnji v Evropo obloženi z žitnimi« nakladi, če se kaj ukrene za varno odposlatev istih.
Ga. Wilsonova na smrt bolna.
Washington, D. C., 5. avg. — Gospa Woodrow Wilson, žena predsednika Združenih Držav, je nocoj blizu smrti. Že štiri mesece je hudo bolna, in najhujšega je pričakovati v nekaj dneh, ali urah.
Carvajal in Carranza.
Mesto Mexico, 5. avg. — Začasni predsednik Carvajal in general Venu-stiano Carranza, poglavar vstaškega gibanja, sta se danes popolnoma sporazumela glede tega, da se vlada izroči konstitucionalistom (vstašem).
Tudi general Villa je popolnoma sporazumljen s Carvajalom.
cija razpolaga s « ariuauiumi , —i--------*-----j-----— *
od kat.-^ ne bi mogla postaviti proti i vil iz Združenih Držav v Evropo. Rusiji več kakor 6, ker bi morala dru-! Sprejet je bil nasvet zakona, ki pode-ge poslati proti 21 francoskim armad- j ljuje pomorskemu ministru pplno o-nim zborom na nasprotni meji. V ru-, blast, uporabiti v prevozne svrhe vse skih vojaških krogih, kjer pridobiva ladje zavezne mornarice, ta neposred-teorija o ofenzivi vedno več tal, so no ne služijo v zaščito dežele, kakor
Železničarji ne bodo stavkali
Washington, D. C., 3. avg. — Oblastva železniških uprav so uvažila resni poziv predsednika Wilsona z ozirom na evropsko krizo ter umeknila svoje ugovore proti načrtu razsodiške poravnave vseh razporov na zapadnih progah. Vsled tega odloka je izginila preteča nevarnost železničarske stavke.
Drobne vesti
—	Dragocena kupa. Kustos muzeja v Sopronju na Madjarskem, Zettel, ima dragoceno kupo iz rimskih časov. Neki angleški muzej mu je ponudil zanjo 240,000 K.
—	Ministrova hči sobarica. Gospodična Gerda Pederson, hčerka sedanjega danskega poljedelskega ministra služi v Londonu kot sobarica in je ponosna pa to, da se sama preživlja. Londonski listi so prinesli njeno sliko.
prepričani, da bi proti največ 14 avstrijskim in 6 nemškim armadnim zborom 31 ruskih armadnih zborov doseglo gotove, lahke in hitre zmage. Nove železniške proge omogočajo Rusiji mobilizacijo in koncentracijo svojih čet v teku 16 dni. Zagotovilo se mi je — tako pravi dopisnik pariškega lista — da se je Rusija obvezala odslej napTej nevtralizirati vsako gotovo povišanje efektivnega stanja nemške armade. Ako bo Nemčija povišala svoje efektivno stanje za 50 mož, jih poviša Rusija za dva ali trikrat toliko. Za slučaj evropske vojne je Rusija odločena, udreti v Avstrijo in Nemčijo, in ako slednja ne bo takoj zmagala na francoski meji, bo morala znatno zmanjšati svoj odpor napram ruskemu napadu.	\
križarke starejšega datuma, premogovne !?.dje in prevozne parnike najrazličnejših vrst.
Brez posebne razprave je poleg tega zbornica odobrila tudi tisto predlogo, po kateri se imajo inozemske ladje pripustiti k registraturi v pristojnem zaveznem uradu, tako da bodo lahko plule pod zaščito ameriške zastave.
Državni urad je prejel danes od sorodnikov in prijateljev v Evropi nahajajočih se Američanov čez $100,000, ki se imajo po diplomatskih zastopstvih Združenih Držav izročiti dotičnikom. Denar se nakaže po kablju.
Da bo kongres na vsak naqn med prvimi meseci evropske vojne ostal v zasedanju, je gotovo.
Ogromna vsota pripravljena.
Ukrenitbe v zaščito ameriških pot-
Dobro zdravljenje.
Vsak dober zdravnik poskuša v prvi vrsti, povečati hranilno moč svojega bolnika. Da mu zdravilo za izčišče-nje drobja, za obuditev nove slasti in za izpopolnitev prebave. Celo telo poskuša spraviti v ravnotežje. To je, za kar je namenjeno Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Prežene vam iz telesa vse puste snovi, ne da bi oslabilo organe. Okrepi vam prebavila in usposobi za delo. Dobili boste dobro slast, redno prebavo in odvajanje. Vedno olajša zapeko, celo zastarelo, in njene posledke. V lekarnah. Jos. Triner, izdelovatelj, 1333-1339 S Ashland ave., Chicago, 111. Imejte vedno pri roki Trinerjev liniment za nezgode. Prav dober je pri oteklinah, odrgah, skrnini, prehladu v prsih, vratni okorelosti, boli v ledju. — Adv.
EVROPSKA VOJNA MAPA ALI ZEMLJEPISNA KARTA, KI KAŽE VOJNO MOČ POSAMNIH DEŽEL.
Bojna moč glavnih evropskih narodov za časa vojne znaša skupaj skoro 20,000,000. Na eni strani, v prid Srbiji, je takozvana tripelententa, obstoječa iz Rusije, Francije in Anglije, a na drugi strani, podpirajoč Avstrijo, je trozveza, namreč Nemčija, Avstrija sama in Italija - toda zadnja ,e dosedaj nevtralna ali nepristranska ter se ne meša v vojno dosedaj.

J
IZ SLOVENSKIH NASELBIN.
Joliet, 111., S. avg. — Še enkrat opozarjamo vse rojake na prvi slovenski katoliški shod v Chicagi, ki se bo vršil prihodnji torek, dne 11. t. m. Dotični oklic odbora Zveze Slovenskih Duhovnikov, priobčen v št. 70. A. S. na prvi strani, ste gotovo vsi prečitali, in zato so vam podrobnosti znane. Po letnem zborovanju Z. S. D. se ima o-snovati nova katoliška organizacija, v kateri bodo duhovniki in lajiki združeni. Shod se prične ob 10. uri pred-poldne v Paulist Hallu, 809 S. Wabash ave. Želeti je najobilnejše udeležbe od strani zavednih slovenskih katoličanov. Na dan!
—	"Merchants' picnic" ali letni piknik jolietskih trgovcev bo prihodnjo sredo, dne 12. avgusta. Tudi vse manjše prodajalnice bodo letos na ta dan baje zaprte, ker mislijo vsi trgovci složno obhajati svoj praznik. Napravili bodo skupen izlet v Michigan City.
—	Materam priporoča mestni zdravstveni komisar Higgins, naj dobro parijo na mleko, katero dajejo svojim otročičem. Nečisto ali slabo mleko povzroča razne otroške bolezni. Če mislite, da dobivate ponarejeno mleko, pošljite ga g. Higginsu v analizo ali kemični razkroj. To vas nič ne stane, a morda rešite svoje dete slučajne smrti. Zato pozor, matere!
—	Evropska vojna in jolietske banke. George Woodruff, predsednik jolietske "First National"-banke, izjavlja z ozirom na evropsko vojno sledeče: "Evropska vojna ne bo imela prav nobenega učinka na jolietske banke in trgovinske odnošaje v slabem zmislu, nasprotno pa se utegne jolietski business celo znatno zboljšati tekom enega meseca, kajti vsled evropske vojne se v tej deželi zelo pomnoži in poveča vsa obrtna in kupčijska delavnost." Slično mislijo skoro vsi drugi bankirji in trgovci jolietski.
—	Za napravo globoke vodne poti (deep waterway) skozi Joliet se je potegnil guverner Edward F. Dunne zadnjo sredo pred zborom članov chi-caške trgovinske zbornice. Kakor znano, je svoje dni državno zakono-dajstvo dovolilo v
člani ste počeli orati celino, katerih nekaj že krije črna zemlja. V nadi ste bili, da iz te celine bo dober sad, in res, niste se motili. East Helena ima danes 6 podpornih društev, katera skupno delujejo. Tudi mi ni potreba na široko razkladati o tem, to se je pokazalo v paradi v nedeljo. Ob pol-deseti uri zbrala so se vsa tukajšnja društva, da skupno pričakujemo godbo, katera nam je došla iz Helene. Potem smo z godho na čelu odkorakali v tukajšnjo cerkev, kjer se je ob 10. uri vršila slovesna sv. maša.
Po maši bil je krasen obhod po mestu. Zatorej prosim, da slavna društva oproste, ker smo po dolgi poti korakali v najhujši vročini, ki je tako pripekala, da bi človeku kmalu sape zmanjkalo, a naš društveni maršal Frank Klemenčič se pa vsejedno ni ustrašil ter neustrašeno .se sukal na bistrem konjiču ter s tem napravil do-, ber vtis na vse navzoče. Popoldne ob
4.	uri pričela se je veselica v g. Anton Smitovi dvorani, kjer smo se izvrstno zabavali do ene ure po polnoči. Tudi veselica nam je dobro uspela. Vse se je vršilo v najboljšem redu in povsod je bilo videti vesele obraze. Tako se pokaže složni narod med sabo.
Zatorej me dolžnost veže, da se v imenu društva sv. Cirila in Metoda št. 45 K. S. K. J. zahvalim še enkrat vsem sosednim društvom, katerih članstvo se je tako nepričakovano polnoštevilno udeležilo in tako pripomoglo do sijajnega uspeha. Bodite uverjeni, da bode naše društvo zmirom na razpolago, kadar boste nas želeli.
Pozdrav na vse člane in članice K.
5.	K. J. John Sašek, II. tajnik.
Kansas City, Kans. — (V vročem Kansas-u koncem julija 1914.) "Three months ago," gospodine uredniče, kar Vam nisem nič pisal, in ne bodem Vam pravil, zakaj; le-to rečem: kdor molči, vsem odgovori. Zadnje čase me zopet in zopet rojak iz farme napada, češ, Ti si junak iz Like, povsod se naprej siliš, in sedaj? Domovina je v nevarnosti — in Ti se ne ganeš. In res, v srce mi je seglo to očitanje, in to "svrho-izdajo'mislim« da bode mal° boljše sedaj, saj feondov v"žnesku $20,000,000 za poglo- f!ž<; roja,k nekako tako.le: T} inuvsi ta"
fcitev kanala od Lockporta do mesta Utica. To važno vprašanje pa je med tem izginilo z dnevnega reda, in je le želeti, da se spet poživi. Morda se prelepi načrt vendarle izvede v do-gledni bodočnosti.
—	Ga. Kristina Kren, ki je okrevala od poškodbe na roki, zadobljene ob' nedavnem ciklonu, živi na 309 Jack-«on st. in ne na Indiana streetu, kakor smo zadnjič v naglici pomotoma napisali.
—	Katera bo "kraljica"? Z dnem 1. t. m. se je pričel kontest za "kraljico" letošnjega Delavskega dne (7. sept.). Prvi dan so se oglasile štiri kontestan-tinje, med njimi gdč. Josephine Ma-fentič, 109 Moen avenue, Rockdale.
—	G. Arthur W. DeSelm iz Kankakee je bil predzadnji torek izvoljen za okrožnega sodnika z večino 4,689 glasov nad demokratskim kandidatom Wm. A. Bowlesom iz Jolieta.
ki, ki radi živite na račun drugih, vam se nudi lepa priložnost, se peljati na stroške mile domovine "nazaj v planinski raj".
Tako in na vse načine se naš rojak na farmi iz naš, kateri se mučimo od zore do mraka, norčuje, očitajoč nam vse, kaki smo ljubitelji domovine i. t. d., ne misleč, da je on prvi, kateri bi prodal svojo domovino za nekake srebrnike.
Zadnjič sem pregledal "Kansas City Post" in sem naletel na sliko, katera predstavlja volka in jagnje. Avstrijo predstavlja volk z maršalsko kapo na glavi, in Srbijo pa jagnje, in isti list hudobno pristavi med ušesci "volk in jagnje". Koliko je resnice na tem, si lahko vsaki sam sodi brez komentara. Res je, da umora prestolonaslednika ne moremo odobravati iz nobenega stališča, saj je to umor najnižje vrste; ali tudi nastopa naše Avstrije se ne more odobravati, saj pomislite, koliko
bode žrtev padlo, katerih ne bode mo-— Sušo imamo še vedno, kajti dežek ' goče več nadomestiti. Mi vemo in ob nedavnem ciklonu je komaj po- znamo, da vsaka država zahteva zado-Skropil površino izsušene zemlje, a ščenja za kako hudodelstvo; znamo pa izdatnega dežja zaman pričakujemo že tudi, da se nobena država ne bode
«koro dva meseca.
— Svarilna kazen. Neki Joe Shin-ski je bil te dni zasačen, ko je ponoči: pritisnil na požar znamenilno pušico na voglu Columbia in Collins cest. V policijski postaji se je izgovarjal, da je bil napaden in je zato dal alarmno znamenje. Toda njegov zagovor ni obveljal. Aretiranec je bil kaznovan z globo $50 in stroškov. Ker ni mogel globe plačati, bo moral presedeti v policijski kletki 105 dni.
E. Helena, Mont., 28. jul. — Cenjeni urednik! Prosim za malo prostora v nam priljubljenem listu A. S. Gotovo «i čitatelji tega lista mislijo, da tu spimo že spanje pravičnega; da pa temu ni tako, pograbil sem jaz za pero, da na kratko opišem tukajšnje delavske razmere.
Tukajšnja rudotopilnica posluje ! polnim parom, v katerej smo zaposle ni tukajšnji rojaki, ker drugega za sfužka tu v bližini sploh ni, to se vidi iz brezposelnih, ki dan za dnem sem kaj prihajajo, tako da imajo naSi delodajalci zmirom dosti novih moči na razpolago.
Na društvenem polju smo tukajšnji rojaki kaj dobro preskrbljeni. Imamo več podpornih društev, katera pripadajo raznim jednotam, tako da ima vsaki rojak priliko, se zavarovati v •lučaju nesreče.
Da pa tukajšnja društva skupno delujejo, ni mi potreba na široko opisa-vati, kajti to se je pokazalo v nedeljo 26. julija, ki nam bo ostal v trajnem spominu. Na ta dan praznovalo je društvo sv. Cirila in Metoda št. 45 K. S. K. J. svojo 20Ietnico. Ta dan je preteklo 20 let, kar so se skupaj zbrali tukajšnji vrli možje pod vodstvom Fathra Solnce iz St. Paula, kateri je tisti čas hodil po slovenskih naselbinah tu v Ameriki, ter so tu ustanovili gori imenovano društvo, katero je danes najstareje tukaj. Vi vrli možje in
zlahka odrekla svoje politične odvisnosti. Zato če bi imeli boljše državne voditelje, se bi mogla najti druga pot zadoščenja, zakaj sedanji čas z vojno začenjati, je nesmisel, in sicer zato, ker države ena na drugo prežijo. Milo se glasijo pesme, pevane ob času vojsk v Italiji v letih 1859 in 1866, katere je peval živelj posebno ob kranj-sko-hrvaški meji irt imajo ilirski značaj; m zgodilo se bode gotovo, da bodejo naše stare mamice zopet za ovim vojskbvanjem pevale: "Mnoge majke sina ni, ki je v tebi poginil" i, t. d. To da upati moramo kakor vselej, da se mogoče ta spor poravna še mirnim potom in brez velikih žrtev, in če ne, potem gorje Evropi!
Cital sem poročilo od "Mimice", ne, mislim Madame Caillaux, soproge francoskega veljaka, katera je umorila urednika lista "Figaro". In izid prav de sem jaz vedel zanaprej, in če bi bili mene vprašali za svet, jaz jim bi bil rekel: "Nič vam ni potreba porote, in isti denar, kateri se potroši za preiskavo, naj država daruje v kak dober namen, saj "mimica" bode oproščena, anyhow." Ne dela se pa tako z nižjimi sloji. Prigodi se, da dekle zapeljano od pohotneža v duševni zmedenosti ne pazi na novorojenčka, kar postane o-trokova smrt, in kaj čaka tako zapeljano in duševno zmedeno dekle, vemo iz mnogih sodnijskih razprav, katere nam prav jasno kažejo enakopravnost na tej ljubi zemlji. Videli smo poročilo od arhitekta Grossa iz Zagreba, kako ga sodišče varuje, je nečuveno, le da zamore prikriti njegove lumpari-je, in vendar njegova dejanja ne zaslužijo samo večletni zapor, temveč vreden je tak surovež ali "volk v ovčji koži" kratkomalo smrti na vrvi. Iz tega vsega vidimo sliko, katera nam da misliti, zakaj se Nemcem vse dopusti in nam "nič", to je zato, ker smo nesložni, in kjer ni sloge, ni zmage.
Malo število nas je proti drugim narodnostim, in mi hočemo svojega ro-
jaka pojesti, in ako se najde med nami eden malo več učen, že hoče ustanoviti novo stranko za prid "delavca" in tako škoditi skupni dobri stvari.
V polovici julija je prišel naš pre-vzvišeni gosp. škof Leavenworthski z obiska iz Rima, kjer je bil pri sv. očetu. Ob tej priložnosti mu je priredilo tukajšnje meščanstvo brez razlike mišljenja, sporazumno z drugimi narodnostmi jako prisrčen sprejem. Vse je bilo zastopano, od župana noter do mestnega klerka, od Nemca, Irca, Poljaka, Slovaka, z eno besedo: vsi noter do — Slovencev, kateri so bili zastopani iz cele fare in štirih društev v obilem številu brez zastav: naštelo se jih je 17 (reci: sedemnajst). Eden je bil v avtomobilu, ker je najbrže na noge bolan, in nekaj se jih je udeležilo s tem, da so kukali izza voglov. Pač bi prevzvišeni mogel biti vesel, če bi vedel, kako ga mi spoštujemo. Inteligenca peš, na vozovih, na konjih, povsod vse obilno zastopano, in mi se sramujemo naše narodnosti, zato nas je lahko sram. In potem če kdo kaj kritizira, se ga imenuje obrekovalec, razdiralec miru, in bogve vse kaj.
Tukajšnje cerkvene veselice, katere so se vršile minuli mesec, so povoljno izpadle, kakor smo slišali poročilo v cerkvi. Ker to ne gre v moj delokrog in mislim, da to poročilo naredi nekdo drugi, ne bodem jaz o tem nič pisal. Rečem le toliko, da smo videli med tukajšnjimi "Kranjci" može, kateri se niso bali pokazati, da so farani, za to čast jiml
Tukaj se pridno pripravljajo volilci na volitve, in zato se je naše mesto namah namočilo, tako se dobi včasi kak "glažek", da se ložje zavpije, za koga bodemo glasovali. Tukajšnji Nemci so se zavzeli za akcijo, da bi mesto dobilo saloone, in sicer iz razloga, ker mesto nima drugih večjih dohodkov in iz razloga, ker sosedna nam država Mo. veliko dobička naredi s prodajo opojnih pijač k nam. Zavoljo tega so se pobirali podpisi, in potem poslali senatorju Bristovu v Washington, D. C. Oh! kako so deževala potem pisma polna obljub nazaj; nekdo je celo rekel, da so poslali iz D. C. še posebnega pismonošo za ta čas; koliko je resnice na tem, ne vem.
Kako "honest" volitve imajo tukaj po teh državah, nam kaže poročilo "Kansas City Star", iz Sugar Creeka. Pravi isti list, da je bilo glasov oddanih blizu osemsto, in upravičenih volil-cev je pa samo nekoliko čez 400. In eden saloonist, kateri ima volilno štev. 667, je pozvan na odgovor, kako je on noter prišel. Ali ni to tudi po ameriško?
Zadnjič mi je naš farmar očital, češ, čital sem v enem listu, da dobivaš od urednika Am. Slov. nekr.k honorar, saj tako se je glasilo poročilo dotične-ga lista. Pravi namreč: "Ta met a vse pove K. v Jolietu, kakor da mora on vse vedeti." Zato odgovarjam rojaku sedaj le tako: Jaz imam urednika Am. Slov. za urednika, in ne za nobenega drugega prijatelja, in ga tudi osebno ne poznam; kakor urednik je pa dol-| žan sprejeti dopis in ga tudi uvrstiti, ; ako ni našel v njem kaj, kar bi škodovalo celi javnosti. . Mene tudi nič ne briga, če je urednik A. S. doma od tam, kjer so nekateri poročevalci drugih listov. Če pa imajo uredniki kaj več denarja kakor drugi ljudje, kaj to meni mari? Vi poročevalci drugih listov že veste, da jaz nimam hiše, in Vi jih imaste, in kaj potem? Ali moram jaz zato Vas napadati, ker ste bolj bogati kakor jaz? Zato počasi, Ivane, vse dobro premisliti, in potem soditi. Kar sem pa pisal v A. S., je vse resnično; če pa jaz imam malo humorja, zato mi ne more nihče nič.
Ker je pri nas velika vročina, sem tudi jaz opustil delo "timekeeperja", saj človek ne živi samo od dela, ampak od denarja, če ga ima. Vseeno pa tudi jaz gledam s strahom v bodočnost. Leto gre po bliskovo, zima bode prišla, potreba bode zimsko obleko, in to bode težava. Krojač mi je mero jemal in je začuden rekel: "Kaj pa bo z Vami, saj samo za hlače potrebujete skoraj dva metra sukna, to bode treba denarja." "Nič ne de," sem rekel, le da dokažem, da nismo poročevalci A. Slovenca pokveke, kakor nas je nekdo imenoval, če rabimo za hlače dva metra sukna.
Pisal sem Terbovčevemu Tonetu, naj me vzame seboj, da mu pomagam nositi njegovo "gospo" baxo, in zato mu bi privoščil eno izmed naših cvetk, ali ni ga odgovora. Kaj je vzrok, ne vem. In naš pijonir v New Yorku— Adamič? Bog ve, kaj se je ž njim neki zgodilo. Mogoče se je njemu tudi pripetilo, da je pod mizo gospodar? Ne verjamem. Torej na polje, Ivane; sedaj poletu se črnilo hitro suši, zato k pisalni mizi in pisati, Vaši dopisi so duhoviti.
.. .32 (sic) julija sem imel pogovor z enim našim znancem radi izleta na farmo, zakaj obljubljeni "piliči" ne bojo več to, temveč bojo celi "petelini" in kot take jaz seveda (?) ne vo-!jim. In kaj je začel? Rekel mi je: "Kdo neki bi šel sedaj na farmo v taki zimi, pri nas so se prikazali "polarni" medvedje." Kaj je s tem mislil, ne vem; ker sem mislil, da se iz mene norčuje, sem mu želel srečni z Bogom in šel domu.
Vsem zavednim rojakom in rojakinjam srčni na zdar, Vam, g. urednik, pa "Salem" do vidova vaš XXX.
Morris, I1L, 3. avg. — Cenjeno uredništvo! Prosim malo prostora v našein ljubem listu A. S. Prav posebnih novic nimam priobčiti, kakor slabo suho letino imamo. Farmarji to že začeli
koruzo kositi. Zdaj bi morali "što-kuje'' delati, pa se kar suši, ne bodo nič imeli, jo bodo morali zakrhati. Staro koruzo, kolikor so je še kateri imeli, so čisto prodali. Na spomlad je vsaka reč lepo rastla in so mislili, da bo letos veliko koruze, pa je bo prav malo. Dežja že ni bilo od maja meseca nič, tako da bodo malo pridelali, jaz pa še manj. Bi še kaj več pisal, pa ne morem, je preveč vroče, sem precej nemaren, zato ker nisem za "šriberja" izučen, zato bom pa rajši končal, da ne bo preveč teh zavijačk, da se g. urednik ne bode jezil, da ne vem, kedaj nehati. Zdaj pa pozdravim vse Slovence in Slovenke širom Amerike, in tebi pa, A. S., želim veliko uspeha in naročnikov.
John Korelc.
Savoy, Mont., 2. avg. — Naša slov. naselbina; napreduje precej dobro do-zdaj. Zadnje 3 tedne smo se bavili s senokošnjo, in ravno zdaj smo končali, in tudi recimo: to je naš prvi užitek ali prvoletni pridelek, kar naša naselbina obstoji v Mont., katera se je začela 14. marca meseca t. 1. Zdaj pričakujemo krompir, ali ravno sedaj nam je dežja potrebno. Sena smo pridelali: Mr. Jos. Mohar 20 tonov; Jos. Stukel z dvema sinovoma 25 tonov, in drugi so ravno tako primerno dovolj sena pridelali. Seno v tej okolici je drago letos po $20.00 ton, zato ker ga sploh ni veliko. Ali mi smo v takih krajih, kjer imamo veliko malih jezer, in sedaj so se posušila in je seno zra-stlo. Zato je tukaj fina dežela za živinorejo. Zadnji teden je John Stukel, sin od Jos., imel posebno srečo. Kopal je samo pet čevljev globoko in zadel vodnjak z bistro hladno studen-čno vodo, ki je ne bo nikoli manjkalo. Potem smo pa vsi drugi začeli kopati, pa smo šli štirikrat po pet čevljev, pa še ni vode; mislimo si, še 5 čevljev več in bo voda. Znamenje že imamo. Sosedje cenijo John Stuklov Ranch za 500 dol. več vreden s tako dobro vodo.
Danes teden je prišla gospa Jakoba Pluta, sin in od žene brat, Richard Bertnik, na obisk iz Jolieta, 111., in se bodo mudili 3 tedne in potem njih ti-keti se bližajo h koncu in se morajo nazaj vrniti, drugače bi se mudili več časa. Ali prav so zadovoljni. Pravijo, da je veliko lepše, ko so sami sebi predstavljali državo Montano. In gospa Plut pravi, da se hoče prihodnjo spomlad preseliti iz Jolieta v Montano z družino. Gosp. Jakob Plut je začel kopati za klet in bo začel hišo delati in pripravljati novi dom za svojo družino. Na kmetije v Montani!
Pozdravim posebno slovenske kmete po širni Ameriki in ne bodite preveč leni, pišite v list in bomo bolj prišli v dotiko eden z drugim.
V imenu Slov. naselbine v Montani Jos. Stukel.
Sheboygan, Wis., 27. jul. — (Odgovor dopisniku iz Sheboygana v Am. SI. št. 68.) Cenjeni e. urednik Am. SI.! Prosimo, blagovolite nam natisniti par vrstic v vrlem listu Am. Slov., ker naša dolžnost nas sili, da odgovorimo- dopisniku oziroma "opazovalcu", kateri je bil navzoč, pri zadnji dramatični predstavi, katera se je predstavljala v cerkveni dvorani sv. Cirila in Metoda na večer petega julija in katera nam je donesla res veliko smeha in zabave od strani novih igralcev in igralk, za kar jim mi vsi skupaj časti-tamo k dobremu nastopu. Predvsem je pa vreden pohvale naš dobri rojak g. J. P., voditelj novega Dramatičnega kluba, za njegov trud in požrtvovalnost, ker on je v resnici že mnogo žrtvoval v ta namen. Sedaj pa vprašamo dotičnega dopisnika, kaj smo na poti njemu mi cerkveni pevci, ker nas blati in sramoti na vse strani, in zraven zaničuje našega hvalevrednega or-ganista g. Johna Kovačiča? Smemo reči, da on se trudi po vsej svoji moči, da napredujemo, ter smemo reči, da so sploh ljudje zadovoljni z nami in z našim organistom. Le edino ti "opazovalec" si, ki ti ne ugajamo ne mi, pa ne naš organist. Pa zakaj? Seveda, odgovor moramo razložiti, saj ta je le mala zastavica. Kajti dotičnik je bil naš nekdanji učitelj petja, oziroma organist, na kar je pa prav kmalu prejel "častno svetinjo" za svojo nadarjenost. Tvoja rana se pač še ni zacelila, pa se tudi ne bo, katero si dobil za spomin tvoje odslovitve od naše slovenske župne cerkve, ko si bil nekdaj tako visok in čislan gospod organist, pa si tako naenkrat tako nizko padel, in zdaj misliš, da boš še kdaj nazaj priplezal. Ali dragi "opazovalec", prepričan bodi, da tvoj up je šel po vodi.
Sedaj pa pozdravimo vse rojake in rojakinje, posebno pa cerkvene pevce širom Amerike in vam kličemo "Živijo" in vam želimo boljši mir, kakor ga imamo mi tukaj v Shcboyganu. In tebi, ljubljeni katoliški list Am. Slov,, pa srečno pot, da bi priromal v vsako slovensko hišo v Ameriki. S pozdravom
Cerkveni pevci v Shcboyganu.
Nadzorstvo v kinematografih.
To pereče vprašanje so na Dunaju prav pametno rešili. Novoustanovljeni vzgojni svet je odredil, da se vsake nove predstave v vsakem kinematografu na Dunaju udeleži po en učitelj ali učiteljica s policijsko izkaznico; o predstavi mora sestaviti natančno poročilo na vzgojni svet, ki nato, če treba, napravi pri nadzorovalni oblasti primerne korake, da prepove kak nedopusten film. Tako nadzorstvo je pač najbolj primerno in zanesljivo in naj bi se vpeljalo povsodi.
Zdrav mož
je močan in pln življenja. Bolni mož se počuti utrujenega, vedno skrbi, je slaboten, onemogel in ne v redu. — Ako občutite kake te znake, ne obotavljajte takoj pričeti zdravljenje s
SEVERA'S
BALSAM OF LIFE
(Severovim Življenskim balsamom) ter se spravite na pot k zdravju. Drugi, ki so to storili, pravijo, da je tonika velike zdravilske vrednosti.
Popravi neprebavo Iti odpravi Zapeko. Je splošna tonika za moške in ženske. Slabo krvnim ljudem pomnoži kri. Dispeptičnem ljudem vred! prebavno nerednostl. Naredi jedila bolj okusna in prebavljiva. Cena 75c.
Severa's Gothard Oil
(Severovo Gothardsko Olje). Zoper bolečine in okorelosti. Mazilo samo za vnajno rabo.
Cena. 25 in 50 centov.
Severa's Tab-Lax.
(Severove Tab-Lax). Sladkorno odvajalo. Za otroke in odrasle. Cena 10 in 25 centov.
Zahtevajte samo Severove Pripravke. Ako vas lekarnar ne more založiti, naročijte jih od nas.
W. F. SEVERA CO*» Cedar Rapids, Iowa
College of Saint Thomas
SAINT PAUL, MINNESOTA
Pod kontrolo in upravo nadškofa lrelanda.
KATOLIŠKI VOJAŠKI ZAVOD
Collegiate Commercial Academic Preparatory
Vzgoja uma, morale in religije.
Šeststo-osemdeset dijakov iz osemnajstih držar vpisanih lansko lete. Za krastn katalog pišite na Very Rev. H. M0YNIHAN, D. D., President
Iz malega raste veliko!
Resničnost tega pregovora je neovrgljiva. Ako želite imeti kaj za starost, začnite hraniti v mladosti. Mi plačamo po
3%—tri od sto—3%
na prihranke. Z vlaganjem lahko takoj začnete in to ali osebno ali p* pismeno. Vse uloge pri nas so absolutno varne. Naia banka je pod nadzorstvom zvezne vlade.
Mi imamo slovenske uradnike.
The Joliet National Bank
JOLIET, ILLINOIS
Kapital in rezervni sklad $400,000.00.
ROBT. T. KELLY.
C HAS. G. PEARCE. lati*

Edini in dolgoletni slovenski in po'1,
pogrebni zavod in konjušnica.
in ambulanci pripravljeni ponoči
.	vr
podnevi. Najboljša postrežba *
ste, ženitve in pogrebe. Najlepfc,
čije. Cene zmerne. — Ženske slu^
oskrbuje soproga, ki je izkuien*
tej stroki. — Tel. So. Chicago 24*
W. WALKOWIAK
Pogrebni Zavod in Konjušnica.
8749 COMMERCIAL AVE.
SOUTH CHICAGO,
Chicago Phone 788 N. W. Phone 257
James L. McCulloch
MIROVNI 80DNIK IH JAVNI NOTAR.
M. D. POSTELANCZYK, klerk in tolmač.
317 Jefferson Street, nasproti Court Hmim, JolWt, m
NI kmha istega okusa. ^ nl mogoče dobiti. RAW MO POSEBNA SB^Va 8TVA in pazimo, da V spečemo ravnojprar.
Butler Krasl
KRUH—5c hleb-Pokusite ga — ni bolj^*
TROST & KRETJ
— izdelovalci —
MO*"
HAVANA IN DOMAČIH 8
Posebnost »o »»'* ^
"The U. 8." 10« to
Na drobno a« prodajajo
na debelo pa	^
I**
t
10S J »Hereon Street

■— Tabor Svete vojske na Brezjah. Vodstvo Svete vojske, društvo za pospeševanje treznosti na Slovenskem, je sklicalo v nedeljo 19. jul. ljudski tabor na Brezjah. Vabilu se je odzvalo nepričakovano veliko število svetevoj-nikov in pospeševalcev treznostnega gibanja. Prišli so gostje iz Bosne, Reke in Hrvatske, iz vseh slovenskih dežel, največ je bilo seveda Kranjcev. Od izvenkranjskih Slovencev so bili najboljše zastopani Korošci, ki so poslali 50 zastopnikov na tabor. Po dohodu prvega popoldanskega vlaka iz Ljubljane, s katerim se je pripeljalo veliko število udeležencev, je zavladalo na Brezjah zelo živahno življenje. Zborovanje Svete vojske je dalo Brez-jam tudi zunanji znak in pečat. Na hišnih stenah so bili nabiti veliki letaki, ki so v kratkih jedrnatih stavkih slikali grozo, gospodarsko in moralno škodo, ki jo povzroča alkoholizem. Sredi letaka pa pretresljiva slika: Plačilni dan. Sveta vojska je imela poseben paviljon, v katerem so se prodajale brošure in tiskovine za propagando in agitacijo treznostnega gibanja. V javnih lokalih in gostilnah so prevladovale brezalkoholne pijače in mi-»eralne vode.
—	Število absolviranih učiteljskih kandidatinj brez služb postaja na Kranjskem vedno večje. Po veliki večini šolskih okrajev je ta praksa v navadi, da se vpoštevajo v prvi vrsti domačinke, ki so napravile svoje študije na domačem učiteljišču. Le če teh ni, se sprejmo izvenkranjske kandidatinje. To je seveda čisto naravno in tako de-kjo povsod po vseh kronovinah.
—	Hišna preiskava v Novem mestu. Dne 17. jul. se je vršila pri dežnikarju Gregorcu hišna preiskava. Prišla je °rožniška patrulja z občinskim odposlancem, ter izvršila pri njegovemu si-nu maturantu preiskavo. Konfiscirali So jugoslovansko časopisje, nekaj knjig in slovarjev, ter razglednice za casa bivanja nekaterih Novomeščanov v ^elgradu, kjer jih je vodil po me-s'u čevljar Štefanovič. Aretacija se n' izvršila. — V začetku m. julija pa so se v gostilni "Dol. železnice" pogovarjali Windišer, Roje in Mramor iz ^'ovega mesta o atentatu. To je sli-®>a' najbrže kak gost in naznanil, da je
';V'lo govorjeno: "V Sarajevo in Albanijo pojdemo". Vsi so bili zasledova-111 in po orožnikih ter glavarstvu zapisani. Ker se je pa dognalo, da po-Sovor ni imel slabe tendence, so zade-v<> ustavili.
J — Premeščeni so čč. gg. kaplani: J°sip Šimenc, kaplan v Postojni za Pfefekta v zavod sv. Stanislava; Franc fločevar iz Stopič za ekspozita v Ust-Je: Anton Černugel iz Črnega vrha Idrijo v Stopiče; Peter Likar iz T,'' Jerneja za župnega upravitelja na Wo pri Idriji; Josip Rogelj iz Kostanjevice v Št. Jernej; Ivan šesek iz ^očevja za žup. upravitelja v Nemško M>ko; Franc Novak iz Hinj v Sodra-?"Co, Ignac Oberstar iz Sodražice v |'nie; Janez Dežman iz Knežaka za 'kspozita v Harije; Franc Vidmar iz ^enožeč v Knežak; Jernej Hafner iz j el- Lašč v Kranj; Franc Kovačič iz Roškega Potoka v Vel. Lašče; Mihael
"čič iz Sore v Križe pri Tržiču. — /Jarneščeni so čč. gg.: Dr. Frančišek
niči
iniovec za vikarja pri ljubljanski stol
"i semeniški duhovniki oziroma
*°vomašniki kot kaplani: Anton Gni-
ovec v Postojni, Franc Lovšin v Lo-^ ®m Potoku, Janez Pečkaj v Senože-g'h> Josip Poje v Sori, Maksimilijan v ^onik v Kostanjevici, Franc Sušnik Kočevju, Anton Zalokar na Brezo« Cl Pri Ljubljani, Alfonz Zavrl v Čr-m vrhu nad Idrijo.
Kmogledališče v Novem mestu. ^ 1 v Novem mestu dobijo v krat-iiiz'- 'fino. Kino bo nastanjen v hiši
■ 1^arja Maloviča. Podjetje je v ro-" domačina.
•HrTi tna kosa- V Ljubljani je u-jCr °čt>i uradnik g. Albert Vidma-s«ciV 4H' letu starosti. Pred nekaj me-iča J.e un>fla njegova soproga. Zapu-,rn0 ,lcPreskrbljena otroka. — V župnišču v Ljubljani je U-jt barija Urbanija v 81. letu. Bila erkvena šivilja. — Na gradu Oto-jc ^eg St. Petra pri Novem mestu ^ar urla 'i8, j"1- Katinka komtesa ki cri (li Comandona, v starosti SI
*°doljub limrl. V Ljubljani v ^ru' l ul>ci št. 6 je dne 20. jul. u-
V	ljl»uk v pokoju g. Frank škrjanc,
V	Vr„ .etu starosti. Svoje premoženje <itt,žb."'°sti "UOOO K je zapustil šolski
av- Cirila in Metoda,
te*u -!rcla> "bila. V gozdu pri Ra-'iilta C ut,i'a strela 601etncga posest-birai domače Krajcarja, ko je na-
oorovnice.
V T k •
?" 39 let JUh pri Kran)u sc obe-Voljai, 7Uri	Janez Pristov iz
6r««kthr PUlčt vdov<» in *tirl ne* *» ni t otroke. Vzrok samomo-
Nslti °"K.srciil »« je v Roženci v\ko-^iha	P" Tržiču 46 let stari
Bohinc,
»« sicer med delom v
jami, kjer se koplje ilovica za opeko. Jtrgala se je plast zemlje, ki ga je leloma zasula. Bohinec je dobil tež-.<e poškodbe na obeh nogah.
—	Zašel je dne 17. jul. zvečer 70 let stari vpokojeni davčni izterjevalec Vari, doma iz Klanca pri Kranju, ko se je vračal iz neke gostilne na Prim-skovem. Blizu železnega mostu je hotel ob Kokri zaviti proti domu, a je pri tem tako zašel, da se je prekucnil v globoko strugo Kokre in obtičal na skalovju z močno razbito glavo in nogami kvišku. Ker ga drugi dan, v soboto, še ni bilo domov, so ga domači šli iskat in v nedeljo zjutraj so ga našli mrtvega v Kokri. Zapušča vdovo in več nepreskrbljenih otrok.
—	Iz Boštanja. Dne 16. jul. popoldne je treščilo v kozolec Janeza Mlakar na Dvorcu in ga je upepelilo. Bil je poln sena in žita. Zavarovan je bil, toda škoda je dvakrat tolika. Po ja-blanski soseski je pa pobila toča in je veliko škodo napravila po vinogradih.
—	V Seničnem je strela udarila v kozolec posestnika Jožefa Škrjanca. Kozolec je v kratkem času kljub silnemu nalivu in gašenju popolnoma pogorel. Škrjanec ni bil zavarovan in ima okrog 200 kron škode.
—	Smrtna nesreča. 9. jul. je padel llletni kajžarjev sin Ivan Grdovič iz Koritnice s črešnje na bližnji plot ter se tako poškodoval, da je naslednjega dne umrl.
—	Velika nesreča. Iz Radovljice pišejo: Dne 20. jul. je vozil po lancov-škem klancu žaganje okrog 20 let stari kmečki fant po domače Gromov i* Hraš pri Lescah. Splašil se mu je konj po klancu in nesrečni fant je zle-tel na tla, pri čemur se je tako poškodoval, da je obležal nezavesten. Dobil je hude poškodbe po glavi in obrazu kakor tudi več notranjih poškodb. Na lice mesta je došel radovljiški okrožni zdravnik dr. Voves in ga obvezal za silo. Zvečer so ga prepeljali na vozu domov. Revež bode težko okreval.
—	Pri vasovanju napaden. Dne 15. jul. zvečer sta v Preski pri Medvodah napadla nekega 201etnega posestniko-vega sina dva fanta, ki sta ga zasačila pri vasovanju, in ga pošteno pretepla. Napadenec je zbežal, a sta ga napadalca vjela in ga vnovič naklestila, tako da je zadobil več poškodb.
—	Pod vlak skočil. Nadsprevodnik južne železnice Fran Habicht, rojen 1. 1863. na Vrhniki, pristojen v Ljubljano, se je 16. jul. zvečer okoli 6. ure sprehajal ob železniškem tiru pri II. prelazu na Glincah. Ko je tje pripeljal večerni brzovlak, ki je imel pol ure zamude in je čuvaj prečnice zaprl, so tam čakajoči ostali zunaj prečnice, Habibcht pa je stopil v zaprt prostor tik tira. Ko se je že brzovlak bližal, je Habicht naglo vzel iz žepa uro in denarnico, vse to spustil v dežnik, katerega je pustil pri tiru, sam pa se pognal z glavo naprej pod vlak. Le-ta ga je zgrabil in vlekel s seboj kakih 20 m daleč. Pri tem ga je tako raz-mesaril, da je bil takoj mrtev. Policijska komisija je odredila, da so razmesarjeno truplo prepeljali v viško mrtvašnico. Habicht je na trgu Tabor hišni posestnik in je zapustil vdovo in 8 otrok. Nesrečnež je bil odločno sklenil izvršiti grozno smrt in je namenoma šel iz mesta, da bi mu tega ne preprečili, ker se vidi že iz dejstva, da je preje tam govoril z neko žensko o raznih razmerah in ko je ta odhajala, ji je še pripomnil, češ: jutri bo pa vse dobro in kmalu nato se je res za vedno ločil. Vzrok samoumoru so bile baje slabe financielne razmere. Habicht je bil hud soc. demokrat.
—	Izpred deželnega sodišča. Dne 14. jul. popoldne se je moral zagovarjati pred deželnim sodiščem delavec Fr. Rupar iz Blok zaradi hudodelstva po par. 64. kaz. zakona. Razprava je bila tajna. Obsojen je bil na eno leto ječe, v katero so mu vračunali preiskovalni zapor od 30. junija do 14. julija. V razlogih obsodbe se navaja, da je Rupar 29. junija v Domiceljevi gostilni v Rakeku, ko so se razgovarjali gostje o prestolonaslednikovi smrti, rekel: "Kaj mislite, da bi bilo kaj boljše, ko bi živel!" Rupar sc je zagovarjal, da je bil pijan, vendar sc pa o popolni pijanosti na podlagi izpovedb prič ne more govoriti. Obtežilno je bilo, da je besede ponovil, olajševalno pa to, da je bil res nekoliko vinjen. Oprostil pa se je od obtožbe pregreška po par. 305. kaz. zak. (odobravanje kaz-njivih dejanj), ker priče niso mogle potrditi, da jc izrekel tudi besede: "Prav je I" — Pred deželnim sodiščem se je vršila tudi razprava proti kletnemu Gustavu Mačku, trgovskemu vajencu pri Mencingerju in sinu gostilničarja Mačka na Francovem nabrežju. Obtožen je bil, da je 1. jul. v Šolskem drevoredu napram nekaterim svojim tovarišem z ozirom na presto-lonaslednikovo smrt izustil besede: "Prav je, da ga je umorili" To je nekdo čul in ga naznanit policiji. Seveda je prišel takoj v preiskovalni zapor. Priče pa so izpovedale, da je o-incnjene besede izrekel napram svojim tovarišem, ko jc pripovedoval, da so zaprl: več dijakov, ki so rekli; "Prav
je, da ga je umoril!" Z ozirom na te izpovedbe je bil oproščen.
—	Odobraval umor. Dne 16. jul. popoldne je bil obsojen pred deželnim sodiščem na dva meseca poostrene ječe Jakob Gantar, ker je odobraval umor prestolonaslednika. Z ozirom na njegovo omejeno duševno stanje mu je sodišče prisodilo milejšo kazen in mu tudi vštelo v kazen preiskovalni zapor od 29. junija do 16. julija.
—	Nesreče na Dolenjskem. Alojzij Jarc, posestnikov sin iz Podboršta pri Mirni peči, je hotel streljati vrane, a je zadel sam sebe v levo stopalo, iz katerega so mu v kandijski bolnišnici odstranili izstrelek. — Konj je udaril Jožeta Rački, ki je služil za hlapca v Kočevju, odkoder je bil vsled hudih poškodb v trebuhu prepeljan v Kandi-jo. — Martin Novljan, hlapec v Št. Janžu, je padel s črešnje in si hudo pretresel zgornji život. — Na paši se je ponesrečil Rudolf Papež, učenec ljudske šole v Ajdovcu, kateremu je krava z rogom ■ raztrgala desno pazduho.
" III » ^

ŠTAJARSKO
:
—	Premogovniki v Velenju in Za-bukovcih podržavljeni. Ni še dolgo, kar so bili premogovniki dedičev Danijela pi. Lappa v Velenju in Zabukov-cih z vsemi realitetami in premičninami vred dani državi na ponudbo. Ministrstvo za javna dela, ki si že več let sem prizadeva, da bi za cinkarno v Celju, za Idrijo in Rajbelj pridobilo kak premogovnik, je dalo strokovno preiskati imenovana premogovnika. Rezultat je bil, da je ministrstvo sklenilo, da oba dva kupi država, kar se je že zgodilo s 1. jul. t. 1.
—	Hinavstvo štajerčijancev. Da bi se naši spodnještajerski nemškutarji vsaj za trenutek zavili v plašč patrijo-tizma ter pokazali s hinavsko zavitimi očmi, da so tudi oni patrijotični, čeprav v srcu nikoli niso bili, so sklicali dne 12. julija shod štajerčijancev v nemški Vereinshaus v Ptuju. Na shodu, katerega se je baje udeležilo 500 oseb, — tu je pa treba odbiti eno ničlo, potem bo znabiti prav, — so prav pridno udrihali po slovenskih klerikalcih, češ, oni širijo po Slovenskem sr-bofilsko agitacijo. Vsakdo sicer ve, da je to podlo sumničenje, toda namen je očividen. Ti ljudje izrabljajo žalostni sarajevski dogodek v to, da bi spravili po vsej sili slovensko duhovščino v zvezo s sarajevskim umorom in da bi koristili svojim strankarskim namenom. Toda, Jaka, ne bo šlo!—("Straža".)
—	Prememba posesti. Oblakovo hišo v Gledališki ulici v Celju, dozdaj slovenska posest, je kupil nemškutar-ski mizarski mojster Pernovšek iz Celja z "Suedmarkinim" denarjem za 22,-000 kron.
—Smrtna kosa. Dne 18. jul. je umrl g. Filip Kermek, c. kr. deželnosodni svetnik pri mariborski okrožni sodniji. Pokojnik je bil blag človek in v slovenskih mariborskih krogih zelo priljubljen. Kakor vsak slovenski sodnik, je tudi pokojnik čutil na sebi bridko Pitreichov sistem in to je bilo, kar ga je posebno sedaj v starejši dobi neizmerno bolelo. — V Zagrebu je nagloma umrl graški veleindustrijalec za kolesa, avtomobile itd. g. Puch. Ranjki je bil rodom Slovenec iz Sv. Lovrenca v Slov. gor.
—	Poizkušen samoumor. V nekem gozdu na Ostrožnem pri Celju si je prerezal žile na roki posestnik Anton Mak iz Gorice pri Celju. Našli so ga v gozdu že nezavestnega in ga oteli gotove smrti.
Detomor. 201etna dekla Jožefa Mataus v Vojniku pri Celju je umorila svojega novorojenega otroka. O-rožniki so jo zaprli.
—	Pobegnila sta iz zaporov okr. sodišča na Vranskem neki 21 lbtni Ferdinand Turnšek iz Št. Jurja ob Taboru in 261elna natakarica Ana Kač iz Žalca. Izvršila sta še isto noč več tatvin.
—	V Veračah pri Kozjem je utonila pri kopanju v Sotli 201etna hčerka kmeta Pustišeka. Po tridnevnem iskanju so jo našli v nekem vrtincu mrtvo.
—	Vlak jc povozil v Trbovljah nekega rudarja, ki je hotel iti preko železniške proge. Nesrečnež je bil na mestu mrtev.
—	V preiskavi v Trbovljah je baje več oseb, k: so odobravale sarajevski umor.
—	Pri streljanju proti toči se je ponesrečil v Mihalovcih pri Ormožu čevljar J. štucl. Zapodilo mu je naboj v obraz in ga težko poškodovalo.
—	Zlobni hlapec. Neki posestnici v celjski okolici je ondan poginila krava, vredna okrog 500 kron. Kravo je nek surovež petkrat zabodel z nožem v trebuh, Kot krivca so zaprli pri posestnici uslužbenega hlapca Franca lvantenšek. Dolži se ga tudi, da je posestnici že večkrat grozil s požigom, lvantenšek je jako nevaren človek in je bil svoj čas obsojen že zaradi požiga na pet let ječe.
peli veleizdajalsko "Wacht am Rhein" I in je hujskal dr. Mischitz proti vladi. ' Vlada seveda take demonstracije mirno gleda. Nemce meri pač z drugim merilom. Avstriji bo pa zelo malo pomagano, ako bo vlada negovala vse-nemško propagando.
—	Samoumor. V Celovcu se je obesil 541etni hlapec Ivan Zechner iz Žih-polja. Vzrok samoumora je menda bolezen.
—	Poizkus samoumora. Na utrdbi v Predilu si je 12. jul. neki domobranec oddal več strelov v desno stran prsi. Težko ranjenega so prepeljali v bolnišnico v Rablju.
—	Umrl je v Celovcu črevljarski mojster in hišni posestnik Janez Lier-schof, ki je bil splošno priljubljena oseba.
—	Konkurz je napovedal trgovec D. Fleischmann (tvrdka "Wiener Bazar"). Že večkrat je bil v konkurzu, a vselej se je ta židovska firma zopet pojavila pod drugim imenom.
—	Strela je udarila v staro cerkvico sv. Lovrenca blizu Hirta. Akoravno je na cerkvi strelovod, se ga ni dotaknila in je v podstrešju predrla zid, švignila po zidu v cerkev na tla ter odkrila stare freske, ki prej niso bile znane. Freske bodo strokovno preiskali.
PRIMORSKO.
NAŠIM SLOVENCEM!
Dobili smo iz starega kraja veliko zalogo importiranih zdravil, zdravilnih rož, olja, tinkture, mazila itd, za vsakovrstne bolezni. Ta zdravila se našim rojakom toplo priporočajo. Pišite po cenik!
DOM. LEKARNA
West Allis Sta. MILWAUKEE, WIS.
WALTER R. PADDOCK, lastnik. A. W. FLEXER, lekar.
P
ADDOCK'S HARMACY
101 WESTERN AVE., JOLIET, ILL,
Chicago tel. 1203.
Največja zaloga vsakovrstnih zdravil, okrepčil in mazil.
SENO, SL1MA, SENO!
-^NMOKAN^-
vseh vrst in zmes za kokoši ceneje kot kje drugje. Prodajem žagovino.
W.H.Berst
201 E. Washington St. in 116 S. Joliet, St., JOLIET, ILL.
N. W. tel. 1. — Chic. tel. 2520.
—	Albanci zopet obstreljevali par-nik A.-A. Trst, 20. jul.: V soboto zjutraj je priplul iz New Yorkk v Trst brzoparnik Austro-Amerikane "Franz Joseph I." Slovenski potniki so pripovedovali, da so albanski vstaši v četrtek zjutraj močno obstreljevali par-nik, ko je plul od otoka Krfa dalje ob albanski obali. Parnik je bil oddaljen od obale približno poldrugi km. Obstreljevanje je trajalo tričetrt ure. Več krogelj je priletelo na krov. Med potniki je zavladala grozna panika. — Čudno je, da se je slučaj obstreljava-nja temu parniku pripetil že v drugič. Oblasti doslej še niso priobčile zadevnega poročila parnikovega poveljnika, kapitana Gerolimicha.
—	Očetovski umor v Slovenski Benečiji. Iz Vidma poročajo, da se je morilec Ferdinanda Kosa iz Njiv (Rezija), sin Alojzij v ječi usmrtil. Svojega očeta je umoril že meseca maja med spanjem. Hladnokrvni morilec je očetu sam napravil mrtvaško krsto ter ga potem pokopal. Ko so ga sosedje'vprašali, kaj počenja, je odgovoril: "Pripravljam balo svojemu bratu Petru." Ta se je imel tisti dan poročiti.
—	Krizi v industriji. Tržiška ladjedelnica je v zadnjem času odpustila okoli 2200 delavcev. Prej je bilo v tem zavodu zaposlenih 2600 delavcev, a sedaj jih je komaj 400. Prej se je izplačevalo delavcem vsak teden po 520,000 K, dočim se danes izplačuje komaj 70,000 kron. To vse so posledice gospodarske krize, vsled katere ladjedelnica nima dela in je torej pri siljena, da mora odpuščati delavce.
The Will County National Bank
of Joliet, Illinois.
Prejema raznovrstne denarne ulog> ter pošilja denar na vse dele sveta.
Kapital in preostanek $300,006.00
C. E. WILSON, predsednik.
Dr. J. W. FOLK, podpredsednik HENRY WEBER, kašir.
Telefon Canal MB,
Slovenkam in Brratlmm se priporoča
Slovenska Babica
1610 LOOMIS SH CHICAGO, ILL,
Kadar ae mudite na vogala Bab j and Broadway n« pozabite vstopiti r
MOJO GOSTILNO
kjer bosi« najbolje potUeieni. Fin* p***, najboljia vina in mmik*.
Wm. Metzger
Buby *n4 Broainty JO LIB T
FIRE INSURANCE. Kadar zavarujete svoja poslopja zopM ogenj pojdite k ANTONU SCHAGER North Chicagi Street v novi hiši Joliet National Banka.
W. C. MOONEY
PRAV D NI K-A D V O K AT. 4th fl. Joliet Nat. Bank Bldg., Joliet.
Ko imate kaj opraviti a sodnijo oglasite se pri meni
giiiuiiuiiiil»iiiluiiiiuiiiiiiiiii»ii»iinimMiiiiiiiiiii«iiiiiiiiinm
A. NEMANICH, pred«. M. STEFANICH, tajnik. S. OLHA.blag*

HRVATSKO.
—	Dva samoumora radi neumne šale. Sin privatnega uradnika Martona Ambruster v Indjiji na Slavonskem je zapravil neki tuj denar — 1600 K. Oče jc dotičnikom takoj obljubil vrniti celo vsoto, samo da mu .sina ne naznanijo. Naslednje dni enkrat je pa občinski sluga prinesel Ambrusterju neko pozivnico in mu za šalo rekel, da bo njegov sin zaprt. Komaj je sluga odšel, je Ambruster vzel puško in se u-strelil. Ko je to slišal Stevan Grac, ki je bil Ambrusterju posodil 400 K, je vzel vrvico in se obesil; vrvica je pa bila preslaba in se je pod Gracem utrgala. Ta je nato vzel nož in si razparal trebuh; bil je kmalu mrlič.
—	Žena zaklala svojega moža. Zagreb, 21 .jul.: V Petkovcih v Slavoniji je umorila s kuhinjskim nožem 231et-nega Joža Bistriča njegova žena, ker je bil velik pijanec ter jo je pretepal. Zaklala ga je, ko je ležal pijan na postelji.
—	Uniformiranje dalmatinskih srednješolcev. — Naučno ministrstvo je odposlalo vsem ravnateljstvom dalmatinskih srednjih šol odlok, ki odreduje, da se mora uvesti uniformiranje dalmatinskih srednješolcev že pričenši z letnikom 1914-1915. Dijaki prvih 4 razredov srednjih šol morajo priti že v jeseni v uniformah, dijaki višjih 4 razredov pa si morajo preskrbeti uniformo do konca prihodnjega šolskega leta. Naučno ministrstvo je vse dal matinske srednješolske ravnatelje tu di pozvalo, da naj odpošljejo seznam vseh ubožnih dijakov, da se jim dovoli za preskrbo uniforme podpora. Prihodnje dni bodo imeli ravnatelji sestanek v Zadru, kjer se določi, kaka uniforma naj se uvede.
— Nemški patriotizem. V Beljaku so šli »deležniki nemškega protestnega shoda, ki se je vršil dne 13. jul. po končanem zborovanju tuleč skozi mesto pred okrajno glavarstvo, kjer so


GLAVNICA $50,000.00.
UiUn. in inkorp- let* 1910
Slovenian Liquor Co.
1115-17-19 Chicago St JOLIET, ILL.
Družba naznanja rojakom, da ima veliko zalogo izvrstnih vin, žganja in drugih pijač, koje prodaje na debelo. Rojakom se priporoča za obila naročila.
Pišite po cenik v domačem jeziku, ali pa po našega potovalnega zastopnika.
"* - Potovalni zastopnik: Fr. Zavrsnik. Naše geslo: Dobro postrežba; vaše pa bodi: Svoj k svojmul
Ilirija Grenčica v steklenicah in Baraga Zdravilno Grenko Vino. miimmiiiiiiuiiuiiiiminmimiiimiimiminng
Mestna hranilnica ljubljanska
V LJUBLJANI, PREŠERNOVA ULICA 3., KRANJSKO.
Denarnega prometa koncem 1. 1913 je imela 700 MILIJONOV KRON, VLOGE znašajo nad 43,500,000 kron, REZERVNI ZAKLAD PA 1,330,00» KRON.
Vložen denar obrestuje po
41 %
brez vsakega odbitka.
Za VARNOST denarja jamči REZERVNI ZAKLAD, STROGA KONTROLA OD VLADE IN CELA MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA ■ vsem svojim premoženjem, vrednim do 50 MILIJONOV KRON. VSAKA IZGUBA denarja — tudi za časa vojske — je IZKLJUČENA.
Denar pošiljajte po POŠTI ali kaki ZANESLJIVI BANKI. PRI BANKI zahtevajte odločno, da se Vam pošlje denar le na "MESTNO HRANILNICO LJUBLJANSKO V LJUBLJANI" in NE v kako drugo manj vara« šparkaso". HRANILNICI PA TAKOJ PIŠITE, PO KATERI banki doli Vaš denar.
JOSIP ŽALAH
JAVNI NOTAR, 1004 N. Chicago St.. Joliet, I1L izdeluje vsakovrstne pravoveljavne listine in izvriuje vse v notarsko stroke spadajoče zadeve sa Zdrulone Drian in star« domovino.
Chicago tel. 1948, N. W. 770.
430
STRANI OBSEGA
Veliki Stovensko-Angleški Tolmač
prirejen za slovenski narod na podlagi drugih mojih slovensko-angleških knjig za priučenje ANGLEŠČINE BREZ UČITELJA. Vsebina knjige je: Slov.-Angl. Slovnica, Vaakdanji razgovori, Angleška piaava, Spisovanje piaem, Kako ae postane državljan poleg največjega Slov.-AngL in Angl.-Slov. Slovarja.
Mnogobrojna pohvalna pisma od rojakov širom Amerike dokazujejo, da je to edina knjiga brez katere ne bi smel biti nobelea naseljenec Cena knjige v platnu trdo vezane je $2.00, ter se dobi pri:
V. J. KUBELKA, 538 W. 145 St., New York, N. Y.
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
Pnri največji in edini slovenski katoliški list v Ameriki ter glasile K. S. K. Jednote.
Izdaja ga vsaki torek in petek
810TENSK9-AM. TISKOVNA DRUaBA,
Inkorp. 1. 1899. T lastnem domu 1006 N. Chicago St, Joliet, Illinois.
Telefoni: Chicago in N. W. 100.
Naročnina:
Za Združ. države na leto........$2.00
Za Združ. države za pol. leta-----$1.00
Za Evropo na leto..............$3.00
Z« Evropo za pol leta.......... .$1.50
Za Evropo za četrt leta......... .$1.00
PLAČUJE SE VNAPREJ.
Dopisi in denarne pošiijatve naj *e
pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliett Illinois.
Pri spremembi bivališča prosimo na ro&nike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ae oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Ceaik za oglase pošljemo na proinjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891.
Me first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper in America, and the Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Tuesdays and Fridays by the
SLOVENIC AMERICAN PTG. CO.
Incorporated 1899. Sttvenic-American Bldg., Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879.
Predsednik Tajnik -Blagajnik Urednik -
Anton Nemanlch William Grahek John Grahek Rev. John Kranjec
CERKVENI KOI-EDAR.
9.	avg. Nedelja 10. pobink. Roman.
10.	'" Pondeljek Lavrencij, muč.
H.	" Torek Tiburcij, muč.
12.	" Sreda Klara, dev.; Hilar.
13.	" Četrtek Hipolit in Kasijan.
14.	" Petek Evzebij, spozn.
15.	" Sobota Vel. g. Vneb. M. D
CERKVENI GOVOR ZA DESETO NEDELJO PO BINKOŠTIH.
Spisal škof Anton Martin Slomšek.
,	O napuhu.
Vsak, kateri se povišuje, bo nižan; kdor se pa ponižuje, bo povišan.	Luk. 18, 14.
^ 1. Dva človeka sta šla v tempelj molit. Kateri izmed nju vam bolj do-pade? Brez dvoma ponižni cestninar, bote dejali. Tako je tudi Jezus sodil, rekoč: Ta je šel opravičen v svojo hišo, oni pa ne; zakaj, vsak kateri se povišuje, bo ponižan itd.
2.	Kaj pa na farizeju Bogu in tudi nam toliko zaqirzi? Njegov napuh se nam pristudi, njegova prevzetnost nas žali, njegova lastna hvala se nam gabi. Oh, naj bi si tudi mi globoko v srce Vtisnili besede Jezusove: "Kdor se povišuje, bo ponižan. Kdo ve, če nismo tudi mi napuhnjenemu farizeju podobni?
3.	Pomislimo danes grdega napuha .začetek in konec;
I.	Od kod napuh izvira?
II..Kaj	napuh dela?
III.	Kam napuh pride?
Krščanske duše! s ponižnim srcem
poslušajte; zakaj Bog je prevzetnim
nasproten, ponižnim pa milost daja. ♦ ♦ *
i ...
Ni večje grdobe na svetu, ko pijan-ščina; pijanec se pod živino zavrže, in vendar visoke misli ima. Pijancu podoben je napuhnež; on je na svoji pameti pijan. Veliko hujša je pijanost duha od telesne pijanosti, ona košata soproga napuha mnogo mlajših ima:
1.	Napuh je pregreha, po koji človek sam sebe preceni, sam sebe vrednosti prilastuje, katerih nima, sebi hvale išče, Bogu časti ne da. Tako je stori! Aman (Ezdr. 7. Farao, Egip. kralj. II. Mojz.).
2.	Prevzetija, da se človek na svoje preveč zanaša, stvari zaničuje, ki mu niso po volji, in se bolj visoko nosi, kakor mu gre.
3.	Ošabnost ali oholost, celo druge zaničuje, hudo sodi in žali, kakor Go-lijat Davida (I. Kralj. 17).
4.	Gizdosti v oblačilu in v unanji noši, da se človek s kupljeno lepoto baha, sebi dopade in druge zaničuje, ki tako oblečeni niso. Podoba žalostne ženske gizdosti je kraljica Jecabel
(IV. Kralj. 9, 30). Napuh je črni oče vsake pregrehe, on začetnik vseh hu dobij. Bog nas varuj napuha! Varujmo se ga tudi mi.
I.
Od kodi pa napuh pride? Iz krive odgoje otrok. Mati dete pregizdavo oblači, mu pravi, da je pipi; hitro si otrok dopade, in misli, da kaj velja čeravno samo od sebe nič ni. Oče prehvali otroka, da je imenitne rod bine sin ali hči; hitro se otrok preveč ceni in gleda druge čez ramo. Tudi v šoli se pogosto samosvoje hvale in prevzetije privadijo, delavec prehval svoje delo in misli, da vse prekosi, Kmet preceni svoje blago, hlapec in dekla svojo moč. Milijonov ljudij se preceni, sebi bolj dopade, kakor pravičnim ljudem. Podobni so pijancu kateremu je cesta preozka, in se tako dolgo opoteka, da v kaki luži obleži. Napuhu sramota za petami gre. Ptica, ki visoko leta, nizko obsedi. Kdor sam sebe povišuje, bo ponižan. II.
Kaj pa napuh dela? Puščavnik je videl v gozdu zamorca breme drv zadevati, pa je ni mogel zadeti; bilo je pretežko. Namestu pomanjšati, je večje breme navezal, in pod njem onemogel; zakaj? Iz napuha. Tako se prevzetnjaki rečij lotijo čez svojo moč, in si ne dajo dopovedati. Našel je v drugem kraju puščavnik dva konjika pred vrati veliko bruno držati. Nita skoz vrata mogla, kajti je hotel vsaki prvi biti, in nobeden za drugim ne iti. Tako neumno prevzetniki, ki jeden drugemu kljubujejo. V tretjem kraju najde možaka v prevrtan sod vodo zajemati; več ko nalije, več spodaj iztoči; prazno je bilo prevzetneža delo. Tako brez zasluženja je pri Bogu vse dejanje in nehanje prevzetnih liudij.
Vsa še tolika in tako dobra dtla na-puhnjenih ljudij nimajo pri Bogu nobene-cene, kakor dobra dela farizeja. Naj si kdo še toliko dobrega učini in še tako visoko v popolnosti stopi, ako se z vsem tem baha, je reven berač." (Sv. Krizostom.)
Zakaj pa ljudje tako neumno delajo? Ker sami sebe prav ne poznajo, sebe premehko, druge preostro, svoje lastnosti in dela previsoko, drugih prenizko sodijo. Farizej se je hvalil, da ni razbojnik, ne krivičnik, ne prešest-nik; da je obrekovalec, natolcevalec in dobrega imena tat, je pa pozabil. Ali ni med nami tudi mnogo takih ljudij? Bi jih ne bilo, bi tudi toliko zavida, opravljanja, jeze in sovraštva ne bilo, ki vse iz napuha izvira.
III.
Kam pa napuh pride? V časno in večno nesrečo pelja, kakor zavržene angele in naše prve starše.
1.	Prevzetnega človeka ljudje zaničujejo. Ni greha, ki bi ljudi toliko pikal, kakor bližnjega napuh. Kdor sam sebe hvali, se vsem zameri, in če ga ravno v lice hvalijo, se mu v hrbet smeje. Vse si prizadenejo, da ga spod-neso. In kadar pade, se nobednemu ne smili; vsak pravi: prav mu je.
2.	Prevzetnik je nezadovoljen, 'to-žuje, da se mu krivica godi. Višje ko stopi, višje bi rad. Napuhnež zavida drugih zaslužbo, nihče ga posvariti ne sme. Podoben je trnju, kojega se vsakdo rad izogne.
3.	Prevzetnik v najhujše zmote zapade in vV največje hudobije zabrede, hoče največ vedeti, in svoje zmote ne spozna, noče nobenemu pokoren biti, in se rad spunta. Kedar se v poštenih rečeh skazati ne more, začne v hudobah vse prekositi, kakor Herostrat, ki je v imenitni tempelj Dijane požgal, naj bi potem slovel. Takih bedakov je sedanje čase brez števila. Napuh pamet zaduši. Bog prevzetnike največ črti in jih poniža, kakor prevzetne angele, prve starše in Nebukadnezarja kralja (Dan. 5). Nič božjim očem toliko ne mrzi, ko napuh. On je veliko angelov iz nebes, in prva človeka iz
raja potisnil (Sv. Bern).	•
« * *
Kakor zoprna je pa prevzetnost Bogu in ljudem, tako ljuba je vsem sveta ponižnost. O, pravični cestninar nam je tega priča. Kdor se v boj poda, in hoče sovražnika zmagati, naj se pre-vidi z najgoršim orožjem ponižnosti; ona naj bo njegov prostoren in veličasten oklep. Orožje sovražnika je napuh; posebno je s tem orožjem našega prvega očeta Adama in njegov zarod premagal. Orožje Kristusovo je ponižnost; s tem orožjem je On hudiča premagal, ga pahnil iz njegovega prestola silnosti in je razdrl njega kraljestvo. (Sv. Jerem.)
1.	Hočemo ponižni biti, se je potreba pogosto čisto izprašati, ne preveč na dobre lastnosti, na slabosti pa premalo gledati. Modri Ezop svetuje basago obrniti, kojo vsak človek nosi, ter v spredno malho tuje, v zadnjo na hrbet pa svoje pregreške devati.
2.	Nikdar črez druge hudo mrmrati, kakor če je povedati dolžnost. Prevzetnik le hudo od drugih ve, dobro pa zamolči. "Tvoj brat Gospodu stoji ali pade" (Rim. 14, 4). Tudi hudo, kar tajiti od bližnjega ne n^oremo, imamo izgovarjati, kakor Jezu«' na križu, rekoč: "Oče! odpusti jim, oni ne vedo, kaj delajo."
3.	Za vse dobro, kar imanfto, zdravo telo, čedno lice, dobro glavo, premoženje itd- ne sebi, marveč Bogu hvalo dajati: "Kaj imaš, da bi ne bil prejel?" (I. Kor. 4, 7). Ako nas drugi pohvalijo, z Davidom izreči: "Ne nam, 0 Gospod, ne nam, ampak svojemu imenu daj čast" (Ps. 114, 1). Kar pa slabega imamo ali hudega storimo, nikdar na druge ne zavraoajmo, Boga ne tožttjmo, kakor bi nas bil zapustil; marveč s ponižnim cestninarjem recimo: "Bog, bodi mi grešniku milost-
Ijiv!" In če tudi vse zvesto in lepo storimo, recimo: "Nevredni hlapci smo; storili smo, kar smo dolžni bili" (Luk. 17, 10). Tako prava ponižnost zna; ona človeka resnično poviša. O sveta ponižnost! Oh grda prevzetnost!
Konec. Sv. Bernard nam zoper "napuh trojno prašanje priporoča:
1.	Kaj sem nekdaj bil? Nič'. Bog me je stvaril, me v ta stan poklical. Po božji milosti sem, kar sem.
2.	Kaj sem zdaj? Na duši zelo rahla posoda, na telesu ves poln nadlog; le majhen vetrič pohlidi, in me ne bo.
3.	Kaj pa skoraj bom? Na to mi grob odgovori: črvom živež. To trojno prašanje si k srcu vzami, tako boš napuh slekel, ponižnost oblekel, po-zemeljsko zaničeval, nebeško iskal, se greha varoval in sveto čednost ljubil. Tako boš od zemlje v nebesa povišan. Amen.
SOCIJALISTI IN NJIHOVI NAUKI.
(Nadaljevanje.)
Začetek in razvoj socialističnega gibanja.
Moderni socijalizem se je začel leta
1848.	To leto sta Marx in Engels izdala "Communist Manifesto", brošuro, katero so prestavili v vse moderne je zike in je do danes klasična razstava mednarodnega socijalizma.
Karl Marx, glavni začetnik gibanja, je bil rojen 5. maja 1818 v Treves v Nemčiji, od judovskih starišev. Štu diral je v Jeni, Bonnu in Berlinu ter postal leta 1841 zaseben profesor. Cez eno leto je postal urednik lista "Rhe nish Gazette", demokratsko-liberalne-ga glasila v Koelnu, katero pa je vlada zatrla. Leta 1843 se je preselil > Pariz, kjer se je zelo zanimal za politično ekonomijo in socijalistično pi-sarjenje. Tu se je seznanil s Friderikom Engels, svojim neločljivim tovarišem in stalnem prijateljem'.
Engels je bil rojen v Barjhenu, v Renski Prusiji, leta 1820. Vojaštvo je odslužil v Nemčiji, potem pa je šel. v Manchester na Angleško, kjer je vstopil v očetovo trgovino z bopbažem. Leta 1844 sta se na potovanju sešla z Karl Marxom in sta bila izgnana iz Francije leta 1847 in leta 1848 iz Belgije, prav tistega leta, ko je izšel 'Communist Manifesto". Po kratkem sta se vrnila na Nemško, kjer sta gojila revolucijo v Renski provinciji leta
1849.	Ko so še istega leta upor zatrli, sta iskala zavetje na Angleškem. Tu je Engels spisal več socijalistovskih knjig v nemškem jeziku. Znan je kot izdajatelj drugega in tretjega zvezka Marx-ovih del po Marx-ovi smrti.
Marx je stanoval v Londonu in postal predsednik Mednarodne Delavske Zveze, katere vpliv se je razširil po Angleški, Nemčiji, Francoskem, Avstriji, Belgiji, Nizozemski, Danski, Španski, Portugalski, Italiji, Švici, Polski, Avstraliji in. Združenih Državah. Njegovo aktivno delovanje obsega osem let, od leta 1864 do 1872. Imel je šest zborovanj, namenjenih razmotrivanju sQcijalnih in delavskih problemov. Ta zborovanja so napravila trajen vtis in dala značaj socialistom, Leta 1876 je zveza izginila zaradi prepira med stranko zmernih, pod Marxovim vodstvom in anarhisti, pod vodstvom 'Bakunina. Za časa svojega obstoja pa je čudovito pripomogla k razširjanju socijalizma, ker je organizirala delavce v Evropi in jim podala sliko razmerja med žalostnim delavskim položajem in kapitalizmom.
Isti vspeh v razširjanju socijalizma, kakor Mednarodna Delavska Zveza, je imela knjiga "Kapital". Prvi zvezek tega ekonomičnega dela je izdal Marx leta 1867. Pisatelj ni doživel, da bi izdal še drugi in tretji zvezek. Te je izdat po njegovi smrti Friderik Engels 14. marca leta 1883 in sicer po preostalih zapiskih. To delo, kateremu je dal oče revolucionarnega gibanja nemški naslov "Das Kapital", je bilo dolgo časa znano kot socijalistovska biblija. Tu so zbrani modroslovni in ekonomični nauki in obsega še posebne nauke in program različnih narodov; vsekakor pa obsega socijalistično veroizpoved velike večine socialistov celega sveta. Ekonomisti različnih šol so sicer strogo kritikovali "Kapital" in kljub temu, da so socijalisti morali izpustiti nekatere poglavitne nauke, vendar je še precej mogočen njegov vpliv.
Leta 1889 se je sešel mednarodni zbor v Parizu in stvoril novo mednarodnost. Število delegatov triletnega zborovanja mednarodnih vedno narašča. Njihovo delovanje narašča pri vsaki skupščini in njihovi skici so sprejeti pri vseh narodnih organizacijah.
Leta 1900 so ustanovili mednarodni socijalistovski bureau v Brusselu, da vtrde mednarodno gibanje in da ustanove tesno zvezo med raličnimi narodnimi organizacijami.
Da izpopolnimo to kratko zgodovino v začetku in razvoju socialističnega gibanja, naj dodamo še nekaj podatkov o revolucionarni organizaciji po različnih deželah sveta.
V Nemčiji se je prvič pokazalo socijalistično gibanje kot tako leta 1862 pod vplivom Ferdinanda Lassalle. leta 1874 je počasi napredovalo. Tega leta pa je 450,000 socialističnih volil-cev poslalo deset članov v Reichstag-Nemška vlada je hotela gibanje zatre-ti, pa se ji ni posrečilo. Od tedaj je stranka vedn.j naraščala pod Vodstvom Avgusta Bebel, Karola Kautsky, Jurija Von Volimar in Viljema Lieb-
kneeht. Danes ima 110 sedežev v Reichstagu, ima 4,252,000 volilcev in 158 časnikov. Stranka je v zadnjem času zelo napredovala pod vodstvom Bernsteina in skušali so revolucionarno stranko spremeniti v stranko op-portunistov.
Moderni socijalizem v Franciji je skoro spal do leta 1871. Po zmagi vladne sile nad revolucijonarci, se je več članov stranke Commune izrazilo za anarhizem. Ko so spoznali, da to ni praktično, so začeli razširjati Marx-ov socijalizem. Ko se je dovolilo Jules Guesde in drugim članom stranke commune, da so se vrnili na Francosko leta 1879, si je stranka precej o-pomogla. Kmalu pa so se razcepili v bolj radikalne, pod vodstvom Guesde in zmerne parlementarce z voditelji Jaures in Millerand. Pri letošnji maj-nikovi volitvi so imeli združeni Socijalisti pod Jaures 1,357,192 glasov, radikalni Socijalisti pa in njihovi privrženci 2,227,176.
Belgija s svojim malim prebivalstvom ima kakega pol milijona socialističnih volilcev. Njihovi voditelji se trudijo na vso moč, da bi ovirali vlado, posebno v parlamentu. Lansko le-: to meseca aprila so belgijski socijalisti skušali obrniti pozornost celega sveta nase'. Hoteli so paralizovati cel in-dustrijalni sistem cele dežele s splošnim štrajkom.
Revolucionarji v Avstro-Ogrski, ki so do leta 1907 šteli komaj 1,121,948 volilcev, vedno naraščajo in dobivajo nove moči.
Velika Britanija ima tudi svoje socialiste, niso pa prišli v poštev do leta 1884, dokler ni Henrik M. Hyndman organizoval Socijalno Demokratsko Zvezo. S tem se je Marxovo gibanje pričelo. Začetka so bili zelo počasni. Ko pa je bila Neodvisna Delavska Stranka ustanovljena pod vodstvom J. Kear Hardie z nekaj drugimi, ki so zanesli socijalizem v politiko, se je revolucionarna stranka začela hitro širiti. "The Clarion" in "Labor Advocate", dvoje glasil Neodvisne Delavske Stranke, je čudovito pripomoglo k razširjanju. Leta 1883 so dijaki ustanovili Fabijanovo družbo, neko socijali-stovsko organizacijo. Ta je zavrgla Marxovo ekonomijo in razširja socija-Iistovsko reformo z govori, knjižicami in knjigami. Med bolj radikalnimi angleškimi socijalistovskimi voditelji so Hyndman, Aveling, Blatchford in Morris, dočim so Shaw, Pease in Webb člani Fabijanovega društva.
Da ne rečemo ničesar o velikem številu socijalistov, kateri korakajo za rudečo zastavo v Rusiji, Italiji, Avstraliji in Novi Zealandiji, stranka napreduje na Danskem, Hollandskem, Švici, Švediji in Norvegiji; organizo-vana je celo v Španiji, Grški, v Balkanskih državah, Kanadi, Boliviji, Chili, Argentinski ljudovladi, južni A-friki in v oddaljeni Japonski.
(Nadaljevanje sledi.) ,
SPOMINI NA PRESTOLONASLEDNIKA FRANCA FERDINANDA.
Kako je Franc Ferdinand živel.
Nadvojvoda je bil vzoren katoličan. Vsak dan je kleče opravil svojo jutranjo in večerno molitev, vsak dan pri večerni molitvi obudil: popolni kes; da odpušča vsem svojim sovražnikom; da sprejme smrt iz božjih rok, kedaj, kako in kjer mu jo Bog pošlje. Zadnji sklep je, kakor znano, za slučaj smrti združen s popolnimi odpustki. Vsak dan je bil pri sv. maši in vsak prvi petek v mesecu je sprejel sv. obhajilo. Bil je velik častilec presv. Srca Jezusovega in Marije. Vsako leto je bila v gradu Konopišt na praznik presve-tega Srca Jezusovega procesija, katere se jc udeležil s svojo družino. Bil je tudi velik častilec Marijin. Med zadnjo sv. mašo v Ilidži, pri kateri je bil, se je pogosto ozrl na podobo Matere Čudopolne, ki je visela ob strani oltarja. Zdi se, da jc slutil, kaj se bo zgodilo, in prosil je za zadnji svoj boj pomoči in varstva od Matere božje zase, za svojo družino in celo Avstrijo. Kq so mu častniki po umoru odpeli paradno suknjo, zagledali so na njegovih prsih zlato verižico s sve-tinjico Marijino in presv. Srca Jezusovega. To svetinjo jc vzel tudi seboj v grob.
Kako se je prestolonaslednik pripravljal na smrt.
Koroški župnik Franc Neuvirter pri-občuje svoje spomine na pokojnega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo soprogo, ko je bil leta 1904., 1905. in 1906. župnik v Lelingu, kamor je visoka družina vsa ta leta hodila na poletne počitnice. Pisatelj pripoveduje, kako sta pokojnika vsak dan redno in z veliko zbranostjo prisostvovala sv. maši. Vsako soboto jc prišla voj-vodinja Hohenberg v cerkev k spovedi in prihodnje jutro je prejela sv, obhajilo. Mnogokrat je vojvodinja s svojim lepim glasom tudi pela pri sv. maši,v ako so pevci na koru peli kako znano ji pesem. Najzanimivejši je pa ta-le dogodek: Nekega dne leta 1906., ko je nadvojvodpva družina zopet bivala v Lelingu, je zjutraj nenadoma nekdo potrkal na žttpnikova vrata in takoj nato je vstopil dvor. mojster Ja-naček z besedami: "Gospod župnik, gospod nadvojvoda se mora odpeljati v Trst in vas prosi, da bi ga takoj spo-vedali; zvedel je, da se ondi pripravlja nanj napad ter je vsled tega zelo vznemirjen" župnik je od hitel v grad, kjer so ga takoj odpeljali v nadvojvo-dova sobo. Prestolonaslednik ga je
sprejel z besedami: "Oprostite gospod župnik, da sem vas tako zgodaj klical; v Trst moram iti zastopat Nj. Veličanstvo in življenje nas katerega ni pač nikoli varno. Računati moram s smrtjo. Prosim vas, hitro mi pomagajte napraviti račun z našim Gospodom Bogom." Ob teh besedah je nadvojvoda župniku ponudil sedež na svojem naslonjaču, sam je pa v generalski galauniformi pokleknil na tla in se tako spovedal. Tako živa je bila prestolonaslednikova vera in tako resnična in globoka njegova ponižnost pred Bogom.
Pismo rajne vojvodinje Hohenberg.
Francoski listi objavljajo pismo u-morjene vojvodinje Hohenberg, ki ga je pisala neki svoji francoski prijateljici 1. 1901., nekoliko prej, ko je bila imenovana za vojvodinjo. Med drugim piše rajnica: "Če premišljujem dogodke svojega življenja, vidim, da je posegla vanje Previdnost tako, da sem si na jasnem o velikih dolžnostih, ki mi jih nalaga in vidim, da ima Najvišji posebne namene z menoj. Ponižno se zahvaljujem Stvarniku in u-pam, da izkažem njegovi sveti Cerkvi, hvaležnost za dobrote, s katerimi me je obsipal. .Kakršnokoli bodočnost mi je usoda določila, nikdar ne preneham, da s svojimi močmi delam ,za slavo Cerkve in za srečo dežele, katere vladi bom vedno posvečala pozornost, deželi, ki jo moj mož najglobokejše ljubi."
Pokojna vojvodinja je bila vzor katoliške žene. Otroke je vzgojila sama in sicer zelo preprosto in verno. Oblečeni so bili čisto navadno kakor vsi drugi meščanski otrock Za svojim možem bi šla skozi ogenj in je šla tudi ž njim v smrt. Ko so ji rekli, da je pot v Bosno nevarna za njenega soproga in da naj vsaj ona doma ostane, je rekla: "Ravno zato moram biti na njegovi strani." Ko jej je pokojni nadvojvoda rekel takoj po prvem bombnem napadu, ravno pet minut pred smrtjo, naj gre sama v kopališče Ilidže pri Sarajevem in naj ga tam počaka, je odgovorila: "Franc, jaz o-stanem pri tebi, na tvoji strani."
Prestolonaslednik o svoji soprogi in o svoji sreči.
Na slavnosti povodom podelitve kardinalskega klobuka kardinalu dr. Černohu na Ogrskem je cesarja zastopal pokojni nadvojvoda. Sila dolgo časa se je pokojnik prijazno razgovar-jal z novim kardinalom. Navzoči visoki dostojanstveniki so z veliko pazljivostjo zasledovali živahen pogovor. Prestolonaslednik je prijazno smehljaje rekel kardinalu: Tudi moja soproga živahno zasleduje Vaše delovanje kot dušnega nadpastirja in bi vas rada spoznala. Vojvodinja pa je bila navzoča pri slavnosti in je opazovala obred iz kapele. Ko mu je nato kardinal odgovoril, da jo je videl, je prestolonaslednik nadaljeval, svoj« milo pripovedovanje o svoji soprogi in družini. Iz pjegovih oči je seval izraz nepopisne sreče in od čustev premagan je odkril kardinalu svoje srce. "Prevzvišeni," je dejal, "večkrat sem poskusil, da so v življenju stvari, ki bi jih, ako bi jih morali še enkrat narediti, drugače naredili. Glede svojega zakona bi pa nespremenjeno to napravil, kar sem napravil. Poln veselja vam povem, da sem od Boga blagoslovljen človek. Ko pridem od dolgega in težkega dela med svojo družino domov in dobim svojo soprogo med igrajoči-mi se otroci pri ročnem delu, me zapustijo že vse skrbi in sem ves iz sebe radi sreče. Ta prizor morate enkrat videti."
Prestolonaslednik je smehljaje stresel roko kardinalu v pozdrav in rekel: Sedaj bom potoval v Bosno, če se pa povrnem in boste zopet na Dunaju, nas boste obiskali in boste naš gost! Na svidenje!	(Dalje prih.)
Chicago Phone 3556
IJ0S. KUHAR
S MESNICA iti i GROCERIJA
SE PRIPOROČIM.
120 Moen Ave. $
Rockdale, Illinois.
»♦♦♦GERMAN****
J Loan & Savings Bal
T	MARTIN WESTPHAL
j 212 N. Bluff StfMt	JJOLIET.
IMIGHAEL CONWAY
106 Lsaghraa Bldg.
(Jati and Chicago Stt. JOLIET ——«=
Pesojnje denar iia zemljišča.
Insurance vseh vrst
Surety Bonds. Steam Ship Agent. Both Phones 500.
Jolifit Steam Ore Hon®
»tofessienal Cleaners and Dy*l
STRAKA ft CO. Office and Works, 642-644 Call Oba telefona 488.
Chicago tel. 3592.
L. H. HI
JUSTICE OF THE PEACE i f (Mirovni sodnik)	Is
325 Jefferson St., nasproti soditf* Joliet, Illinois.
IZTIRJA DOLGOVE, SPREJEMA IN SODI TOŽB& ZAVARUJE HIŠE, PRODAJE POSESTVA, ODDAJE V NAJEM L , IN TIRJA NAJEMNIH1' 1
Kadar imate opraviti s tožbami < drugimi sitnostmi se oglasite & t
ZA
PISMENI PAPIR,
KUVERTE,
NAKAZNICE,
BOLNIŠKE LISTE
IN PRAVILA
v slovenskem in angleikem )c' ziku, ter vse vrste tiskovine, oglf' se in knjige pišite na največ® slovensko unijsko tiskarno * Ameriki:
Amerikanski Slovenec
JOLIET, ::
DELO JAMCl
lovenef
ILLINOIS 51 M O.
■tv
— Rojaki priporočajte edini slo* ^ ski katoliški li^t v Ameriki, A Slovenca. Stane le 2 dolarja n»

ZLOČIN V SARAJEVU
ALI-
tragična smrt prestolonaslednika
Fran Ferdinanda
IN NJEU0YE SOPROGE VOJVODINJE
Hohenburg
Tako je naslov krasni knjižici, k v živih pote**^ po najzanesljivejših domačih poročilih sporoča groznem atentatu, ki se je zgodil v Sarajevu. žica je bogato ilustrirana z 36. krasnimi slikami* pojasnujejo besedilo knjižice.
V nobeni slovenski Hiši bi ne smelo manjkati t krasne knjižice. Zadnji dogodki v naii stari dofl1^ vini so obrnili pozornost celega sveta na se. Gre za bodočnost Slovanstva v Avstriji. Ta knjižic« P jasnuje marsikako zagonetko cele situacije.
Rojaki, takoj pišite po knjižico! Cena knj>*,c predplačno 50c. Naroča se
. Slovenska Knjigarna
1 North 15th Street	Brooklyn, N- *
K. S. K.
JEDNOTA
Bell phone 1048.
nizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi
Illinois 12. januarja 1898.
Bik..................................Paul Schneller, Calumet, Mich.
redsednk:..........Frank Boje, R. F. D. No. 2, Box 132, Pueblo, Colo.
£ podpredsednik:............M. Ostronič, 1132 Voskamp St., Allegheny, Pa.
ai tajnik:..................Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, IU.
Možni tajnik:......Jos. Rtras, 729 Putnam Ave., Ridgewood, N. Y. City.
ijnik:..........................John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, 111.
»vni vodja:..............Rev. Josip Tomšič, Box 657, Forest City, Fa.
upnik:..........Mart. Muhič, Cor. Main and Center Sts., Forest City, Pa.
kovni zdravnik:........ ..Dr. Jos. Grahek, 841 E. Ohio St., Allegheny, Fa.
NADZORNIKI: Golohitsh, 805 N. Chicago St., Joliet, 111. Aug. Poglajen, 2300 S. Robey St., Chicago, III.
John Mravintc, 1114 Voskempt St., Allegheny, Pa. George Thomas, 904 E. B St., Pueblo, Colo.
John Povaha, 311—3rd Avenue, Hibbiag, Minn
POROTNI ODBOR: Mih. J. Krakar, 614 E. 3 St., Anaconda, Mont.
~ George Flajnik, 3329 Penn. Ave., Pittsburg, Fa.
Peter Staudohar, Box 701. Chishoim, Mina.
PRIZIVNZ ODBOR: , frank Banich, 1SS8 W. 22nd St., Chicago, III
Job* ZuUch, 1165 Norwood Road, Cleveland, Ohio.
Prank Fetkeviek. 720 Market St. Waukegaa, IB. HMm glasilo: Amerikanskl Slovenec, 1006 N. Chicago St., JoHet, Ilia.

DENARNE POŠILJATVE NAJ SE POŠILJAJO NARAVNOST NA GL. TAJNIKA JEDNOTE IN NA NIKOGAR DRUZEGA.
URADNO NAZNANILO.
Službenim potom se naznanja vsem bratom gl. uradnikom in odbornikom K. S. K. Jednote, da se prične odborovo zborovanje v sredo dne 12. iv?usta ob deveti uri dopoldan v glavnem uradu.
Naprošeni so vsi gg. uradniki, da se ob pravem času in gotovo seje ude-kžijo, ker je veliko važnih stvari za rešiti in prirediti za glavno zborovanje.
Spoštovanjem in pozdravom Met, I1L, 3. avg. 1914. JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S. K. Jednote.

NAZNANILO BRATOM DELEGATOM.
Vse brate delegate, ki bodo potovali skozi Chicago v Milwaukee, se tem Potom obvešča, da se zberejo dne 16. avg. 1914 na zvezni postaji (Union Station) v Chicagi okrog desete ure. Iz Chicage se odpeljemo po Chicago-■^ilwaukec-St. Paul železnici ob 10. uri deset minut dopoldan in bodemo dospeli v Allis (Milwaukee) ob 12. uri in štiri minute popoldan.
Ker je bilo od društvenikov v Milwaukee določeno, da bodo na postaji Pričakovali delegacijo, radi tega se prosi vse brate delegate, d^ se ob pra-času snidejo na postaji v Chicagi, kakor omenjeno. Bratje delegatje iz severnih in druzih držav, ki ne bodo potovali skozi Jpkagia, se prosij®, da si kupijo vožnji listek tako, da pridejo na St. Paul ^nkm Station v Milwaukee, kjer bodo pričakovani od bratov društvenikov.
s> delegatje so pa naprošeni, da se snidejo dne 16. avg. okrog 12. ure ^Poldan na postaji Allis (Milwaukee), nakar bodemo skupno odkorakali v Zorano.	'
V slučaju, da bi kateri izmed bratov delegatov prišel na postajo v Mil-;Qkee tak čas, da bi ga društveniki ne pričakovali, ali pa da bi ga zgrešili, li se jednostavno obrne do Mr. Jos. Windišmana, 483 Virginia Street, Mil-kee, Wis. Lahko se ga tudi pokliče na telefon. V tacem slučaju naj se 'kliče: Hanover 4152 J. / Z bratskim pozdravom in veselo svidenje
JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S. K. Jednote.
IZ GLAVNEGA URADA K. S. K. JEDNOTE. Imena naznanjenih delegatov.
^ **esmentom za mesec junij razposlal sem na vsa društva poverilne liste ^legate izvoljene na dvanajsto glavno zborovanje K. S. K. Jednote, kakor " liste, s katerimi naj mi društva naznanijo imena izvoljenih delegatov.
I;	>	...
uo sedaj so sledeča društva naznanila svoje delegate, ali pa izjavila, da Pošljejo zastopnika na zborovanje.
Plitvo sv. Štefana 1, Chicago, 111.: Anton Gregorich, Rev. Anton Sojar, l|P Perko.
^"fuštvo sv. Jožefa 2, Joliet, 111., George Stonich, Anton Fritz, Rev. John Gregor Cesar, Dr. M. J. Ivec. vr>»itvo Vit. sv. Jurija 3, Joliet, 111.: Anton Nemanich, Josip Klepec.
ruštvo sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn.: George Nemanich. ~r«»tvo sv. Družine 5, La Salle, 111.: Rev. Alojzij J. Kastigar, John Prazen. w fuštvo sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo.: Josip Culig, Josip Rusi, Math. Jer-g John Germ.
I bruštvo sv. Cirila in Metoda 8, Joliet, 111.: Stefan Stukel, Matevž Bučar. Dru«vo sv. Roka 10, Clinton, Iowa: John Tancik. j/uStvo sv. Janeza Krst. 1l, Aurora, 111.: ne pošlje delegata. JoL r"»tvo sv. Jožefa 12, Forest City, Pa.: John Telban, Anton Podboj,
^ Dečman.
j/^tvo sv. Janeza Krst. 13, Biwabik, Minn.: Josip Iglač. > Kfuštvo sv. Janeza Krst. 14, Butte, Mont.: John Malcrich, bruštvo sv. Roka 15, Allegheny, Pa.: Matija Klarich. ^ru»tvo sv. Jožefa 16, Virginia, Minn.: Math. Kostanšek, John Sumrada. ^ri,štvo Marije Pomočnice 17, Jenny Lind, Ark. ne posije delegata, i: j/^tvo sv. Janeza Krst. 20, Iron wood, Mich.: Paul Mukavec. k sv. Jožefa 21, Federal, Pa.: ne pošlje delegata. r»Stvo ~~ "
Uf sv. Barbare 23, Bridgeport, Ohio: Anton Ilochevar. brU?tvo 8V- Barbare 24, Blocton, A!a., ne pošlje delegata. '•k Tr sv- Vida 25' Cleveland, Ohio: Jernej Knaus, Anton Gerdina, Dr. t) tllSkar. Josip Russ, Rev. Jernej Ponikvar, John Widerwohl. ^»h sv- lfr*nčiška Sal. 29, Joliet, 111.: Josip Sitar, Josip Dunda, John
^»th ',S.tVo sv- Petra 30, Calumet, Mich.: Mihael Majerle, Anton Majerle,
iC; K°be.
t)r„- 0 Jezus Dobri Pastir 32, Enumclaw, Wash., ne pošlje delegata. t>ru-tV° Mar'i< Device 33, Pittsburg, Pa.: Josip Pavlakovič, John Filipčič. bru> *v' Petra in Pavla 38- Kansas City, Kans.: Rev. Anton Leskovec. t)ru-!V0 sv- Jožefa 39, Regs, Iowa, ne pošlje delegata. Druj v° »v. Barbare 40, Uibbing, Minn.: Math. Kočevar, Anton Kromar. btlljtvrD sv. Jožefa 41, Pittsburjr, Pa.: Josip Lokar. , t>ru;, Sv- Alojzija 42, Steelton, Pa., ne pošlje delegata
h '"O ID T~i..f_ Al A........I-	T?____I.
Dru-|Vo sv. Florjana 44, So. Chicago, 111.: Rudolf Kompare, Matija Pirnar. Dr„;.V0 sv' Cirila in Metoda 45, E. Helena, Mont.; ne pošlje delegata. \Nst "V' A,°i*'ja 47. Chicago, TU.: Martin Nemanich. ^tl)itvV0 Jezus Dobri Pastir 49, Pittsburg, Pa.: George Weselich.
'C,1,Ihkv! ar'jc Sedem Žalosti 50, Allegheny, Pa.: Josip Miroslavič, Frank t>r„s, ' Nikolaj Prokšel;.
Sv> Petra Pavla 51, Iron Mountain, Mich.: Frank Staniia. tv *<VO sv »,.... „„ , ,. ,. ... ... , ...
sv, Jožefa 43, Anaconda, Mont.: Frank Peterlin.
Iit,^tl>štv ' SV' Aloizija 52, Indianapolis, Ind.: Jakob Stcrgar. Svtt 0 8v' Jožefa 53, Waukegan, III.: FraJik Brence, Fra
rank Svete, Mar-
S<?tto°.SV,.Sr-C" JezusoveBa 54, Chishoim, Minn.: Frank First, ml.
S;: !V' J0"'" 5S- Crcs'ted Butt
Colo, ne pošlje delegata.
Cvctkovič.
Društvo Vit. sv. Mihaela 61, Youngstown, Ohio: John Jerman, John Ma-lešič.
Društvo sv. Petra in Pavla 62, Bradley, 111.: Matija Stefanič. Društvo sv. Lovrenca 63, Cleveland, Ohio: Frank Jernejčič.	*
Društvo sv. Jurija 64, Etna, Pa.: George Trpčič.
Društvo sv. Janeza Evang. 65, Milwaukee, Wis.: Frank Frančič, Matevž Ferko.
Društvo sv. Frančiška 66, Cleveland, Ohio: ne pošlje delegata. Društvo sv. Nikolaja 67, Steelton, Pa., ne pošlje delegata. Društvo sv. Srca Jezusovega 70, St. Louis, Mo.: Anton Bukovec' Društvo sv. Antona Pad. 71, Crabtree, Pa.: Anton Tome.. Društvo sv. Antona Pad. 72, Ely, Minn.: Frank Viranth. Društvo sv. Barbare 74, Springfield, 111.: Štefan Lah. Društvo Vit. sv. Martina 75, La Salle, 111.: John Novak, Frank Mišjak. Društvo Marije Vnebovzete 77, Forest City, Pa., ne pošlje delegata. Društvo Marije Pomagaj 78, Chicago, 111.: ne pošlje delegata. Društvo Marije Pomagaj 79, Waukegan, 111.: John Zalar, Math. Jereb. Društvo Marije Čistega Spočetja 80, So. Chicago, 111., ne pošlje delegata. Društvo Marije Sedem Žalosti 81, Pittsburg, Pa.: George Fortun. Društvo sv. Alojzija 83, Fleming, Kans.: Jakob Cukjati. Društvo Marije Sedem Žalosti 84, Trimountain, Mich: ne posije delegata. Društvo sv. Srca Marije 86, Rocksprings, Wyo.: ne pošlje delegata. Društvo sv. Antona Pad. 87, Joliet, 111.: Math. Judnich, Math, Vidmar. Društvo sv. Petra in Pavla 89, Etna, Pa.: Matija Belavič. Društvo sv. Cirila in Metoda 90, So. Omaha, Nebr.: Martin Derganc. Društvo sv. Petra in Pavla 91, Rankin, Pa.: Josip Rudman. Društvo Frid. Baraga 93, Chishoim, Minn.: Jakob Petrich, John Kotchevar Društvo Marije Zdravje Bolnikov 94, Sublet, Wyo.: ne pošlje delegata. Društvo sv. Alojzija 95, Broughton, Pa.: Jakob Brulc. Društvo sv. Barbare 97, Mount Olive, 111;: John Plesnik. Društvo sv. Treh Kraljev 98, Rockdale, 111.: ne pošlje delegata. Društvo sv. Jurija 100, Sunnyside, Utah, Matija Pogorele. Društvo sv. Cirila in Metoda 101, Lorain, Ohio: Josip Svete. Društvo sv. Jožefa 103, Milwaukee, Wis.: Peter Fortun, Frank Ancelj. Društvo Marije Čistega Spočetja 104, Pueblo, Colo., nc pošlje delegata. Društvo sv. Genovefe 108, Joliet, 111.: Frank. Završnik, John Petritz. Društvo sv. Družine 109, Aliquippa, Pa.: ne pošlje delegata. Društvo sv. Jožefa 110, Barberton, Ohio: ne pošlje delegata. Društvo sv. Jožefa 112, Ely, Minn, ne pošlje delegata. Društvo sv. Roka 113, Denver, Colo, zastopa podpreds. Frank Boje. Društvo Marije Mil. Polne 114, Steelton, Pa., ne pošlje delegata. Društvo sv. Veronike 115, Kansas City, Kans.: Peter Majerle. Društvo sv. Pavla 118, Little Falls, N. Y„ ne pošlje delegata. Društvo Marije Pomagaj 119, Rockdale, 111., ne pošlje delegata. Društvo sv. Ane 120, Forest City, Pa., zastopa gl. tajnik. Društvo sv. Jožefa 122, Rocksprings, Wyo.: Frank Plemel. Društvo sv. Ane 123, Bridgeport, Ohio, zastopa Anton Hočevar, Društvo sv. Jakoba 124, Gary, Ind., ne pošlje delegata. Društvo sv. Martina 126, Mineral, Kans.: Martin Oberžan. Društvo sv. Ane 127, Waukegan, 111., ne pošlje delegata. Društvo sv. Jurija 128, Etna, Pa., ne pošlje delegata. Društvo Marije Pomagaj 129, So. Omaha, Nebr., ne pošlje delegata. Društvo sv. Pavla 130, DeKalb, 111. ne pošlje delegata. Društvo sv. Rožnega Venca 131, Aurora, "Minn.: Frank Keržič. Društvo sv. Roka 132, Frontenac, Kans.: Martin Katzman. Društvo Ime Marije 133, Ironwood, Mich., ne pošlje delegata. Društvo sv. Ane 134, Indianapolis, Ind.: zastopa Jakob Stergar. Društvo sv. Cirila in Metoda 135, Gilbert, Minn.: Anton Erchul. Društvo sv. Družine 136, Willard, Wis.: Ignac Česnik. Društvo sv. Ane 139, La Salle, 111.: ne pošlje delegata. Društvo sv. Rozalije 140, Springfield, 111.: ne pošlje delegata. Društvo sv. Janeza Krst. 143, Joliet, IU.: Josip F. Skrinar. Društvo sv. Cirila in Metoda 144, Sheboygan, Wis.: Pavel Valentinčič, Rev. Jakob ČCrne.
Društvo sv. Jožefa 146, Cleveland, Ohio: Josip Lekan. Društvo sv. Jožefa 148, Bridgeport, Conn.: Rev. M. J. Golob. Društvo sv. Ane 150, Cleveland, Ohio, ne pošlje delegata. Društvo sv. Družine 151, Indianapolis, Ind., ne pošlje delegata. Društvo sv. Mihaela 152, So. Deering, 111., ne pošlje delegata. Društvo sv. Jeronima 153, Canonsburg, Pa., ne pošlje delegata. Opomba: Vsa društva, ki do danes še niso naznanila svojih delegatov in jih mislijo poslati na prihodnje Jednotino zborovanje, se prosijo, da to v najkrajšem času napravijo.
JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S. K. Jednote.
bi vseeno bilo, kajne, drage sosestre K. S. K. J., ko bi se ta stvar nekoliko spremenila, če že več ne, vsaj toliko, da bi žensko društvo lahko zastopal vsak član K. S. K. J. Sedanja pravila zahtevajo, da mora biti član Jednote in soprog članice žen. dr. Jaz pa mislim, da če je član Jednote, da ravno tako ali nekateri še bolje umejo Jed-notina pravila, akoprav bi ne bil soprog kake članice društva. In tudi bi marsikatero žensko društvo ložje izbralo si delegata, ki bi bil sposoben za poslati na redno zborovanje Jednote. Okoli 25 ženskih društev ima naša Jednota pod okriljem, pa do danes, ko to pišem, so se samo štiri odzvala poslati delegata. Pri večini, jaz mislim, da je vzrok ta, ko je težko dobiti sposobnega moža, da bi zastopal žensko društvo, ker delajo, kakor sem že o-, menila, ravno pravila precej ovire, nekoliko pa tudi brezbrižnost članic. Cenj. gg. delegati, delajte tudi na to, da se pravila v tej zadevi nekoliko spremene. Glasilo Jednote naj ostane še A. S. Pred vsem ne smete pozabiti na organizacijo kat. Slovencev. Upam, da še bode zbralo skupaj precejšno število mož trdnega katoliškega prepričanja in bo najugodnejša prilika se pogovoriti o tej zadevi.
Torej gg. delegati dvanajstega rednega zborovanja, delajte složno za procvit in povzdig Jednote in v prid članstva, polni božjega blagoslova. Vse za vero in narod!
Ap. Mrak, članica dr. sv. Srca Marije št. 86, Rocksprings, Wyo.

Joliet, 111., 3. avg. — Iz urada društva sv. Cirila in Metoda štev. 8. K. S. K. J. se naznanja, da bo redna seja v nedeljo, dne 9. avg. namesto 16. avg., in sicer zaradi konvencije, katera se prične dne 17. avg. Zatorej ste vljudno vabljeni vsi člani imenovanega društva, da se polnoštevilno udeležite imenovane seje, da tudi še lahko vsaki izrazi, ako ima kaj za sporočiti zaradi konvencije.
Sobratski pozdrav,
M. Buchar, tajnik.
VstVoSv- J°«cfa 56, Leadville, Colo.: Frank Mohar. Pr«štv" SV" J°žefa 57, Brookljn, N. Y.: Ivan Zupan, Josip
8V- Jožefa 58, H a ser, Pa., ne pošlje delegata. ^ »v. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn.: Martin Shukle, Rafael
^	Krft. GO. Wenona, 111. ne posije delegata vsled de-
Pittsburg, Pa., 3. avg. — S tem so naprošeni gg. delegati države Pennsylvania, da sc blagovolijo naznaniti, kateri imajo željo za skupno odpotova-nje na 12. gl. zborovanje K. S. K. J.
Odhod bode dne 15. avgusta ob 8:15 zvečer iz Union Station, Pittsburg, Pa., pot v Chicago.
Vsem cenjenim gg. delegatom, kateri se zglasijo, bode posamezno pisano, koliko stane vozni list in kakšne kare.
Vabimo pa cenjene gg. delegate zato, ker je boljše, da potujemo skupno, kakor vsak posamezno, in nas bo ložje tudi pričakovati.
Z bratskim pozdravom in na svidenje 1
John Filipčič, del dr. št. 33 K. S. K. J., 5161 Matrona Alley.
Joseph Miroslavitz, delegat dr. št. 50 K. S. K. J., Butler St
S S S S S K K W S S S S »K K
S	k£
£ PREDLOGI IN RAZPRAVE Si « ČLANOV K. S. K. JEDNOTE M K	S
* K S * S S S « M » S S » Ki *
Cesar Franc Jožef I.
Op. ur. Pod tem zaglavjetn bomo priobčevali vse dopise, nasvete, predloge in razprave članov K. S. K. J., namenjene, v korist naši slavni organif zaciji, katera se tako najprimerneje pripravi na svojo letošnjo konvencijo meseca avgusta v Milwaukee, Wis.
(47. dopis.)
Že srfio pred pragom časa, ko se bojo zbrali gg. delegati društev K. S. K. J. na dvanajsto redno zborovanje v mejtu Milwaukee, Wis. Delo, katero čnka gg. delegate, ni tako priložno, kakor bi kdo mislil. Vedeti morajo že naprej, ali bo predlog, kateri je njim dan v prevdarek ali na glasovanje,
v korist Jednoti in njenim članom in članicam; ali bojo predstavljeni predlogi oziroma pravila povzdignili Jed-noto do veljave premišljeno, da se pri tem ne bi kaj drugega podrlo. Pri vseh sklepih morajo imeti pred očmi tudi postavo, da ne bo po konvenciji spravljalo Jednote -v skrbi, članov in članic pa v nezadovoljstvo. Mislim pa, da so izvoljeni za na to konvencijo vsaj večinoma najboljši možje izmed tririajsttisočerih članov in članic K. S. K. J. ter so katoliškega mišljenja, in upam, da bojo kos tej nalogi.
Članice žele in priporočajo gg. delegatom, da naj bi Jednoto oziroma pravila postala bolj ostra, kar se tiče vere ali katoliškega prepričanja. S tem se jaz popolnoma strinjam. Naj ostane vsaj ena jednota, da se bo lahko reklo, da je katoliška. Zdaj je navadno tako: Ako Jednota kot dobra mati opomni svoje sine ^n hčere, da se je približal velikonočni čas, da je treba spolniti pravila, opraviti svojo dolžnost, t. j. prejeti sv. zakramente, pa si nagubančijo obraze nekateri njeni o-troci in začno sc počasi premikati in stokati, da ne grejo pa ne grejo, "nas pa ven, če morete". Ako pomislimo, tukaj tudi nismo popolnoma bratje in sestre: eni vse ubogajo mater in spolnjujejo njene ukaze v vseh ozirih, a drugi si prisvojujejo neke ekstra-pra-vice se ustavljati tem ukazom. Prvi vedo, da mati za vse enako skrbi in je njim na strani ob vsaki sili; drugi se pritožujejo, kakšna mati vendar je, ker nc skrbi zanje po bratovsko, ni enakopravnosti. Jaz mislim, če eden več izvrši ene stvari kot drugi, da nista nikdar enaka.
Torej gg. delegati, delajte in ustvarite pravila tako, da bi se morala spol-novati za vse enako, da ne bodo še vnadalje ostala tako kot strašilo v turšici, kjer se ga vrane koj privadijo.
Mogoče se tudi na tej konvenciji ne bo manjkalo takih naprednjakov, ki bojo kričali enako kot pred zadnjo konvencijo J. S. K. J., da jd "že skoraj prišel čas* da se Jednota loči od vere in katoliškega imena." Ker pa niso mogli pri J. S. K. J., tisti puhleži zagnati vsega, kar je katoliškega, v kot, upain, da bote vi kat. delegatje K. S. K. Jednote take z eno roko plačali.
Želeti bi bilo, da bi se dala pravica ženskim društvom, da bi mogle ženske delegatinje zastopati svoja društva ob času konvencije. Pa kakor se razvidi iz razinotrivalnih dopisov, se le malo zavzemajo za to stvar naše sosestre članice, ker se nobena nič ne o-glasi na tem mestu. Ali se morda bojite, če bi katera bila katerikrat za predsednika Jednote izvoljena? No saj tej kandidaturi se tudi jaz koj odpovem. Pa naj bo tako ali tako, dobro
(48. dopis.) Cenjeni mi gospod urednik Am. Slovenca, dovolite odstopiti malo prostora, da morem nekaj poročati v glasilu Jednote. Zakaj misel me žene v odgovor in razmotrivanje glede neka' terih predlogov, ki so. priobčeni v glasilu Jednote. Torej:
Dopis, katerega št. je 42 v glasilu Jednote v št. 70, se popolnoma strinjam z njim, ker to naj vsak premisli, da v resnici ne bi imeli"člani nobene brige za društvo, ako bi Jednota plačevala podporo v bolezni, ker potem res člani lahko reko: "Kaj se bodem brigal za društvo, saj od Jednote vse dobimo." V slučaju tem pa tudi uradnika za društvo ne bode mogoče dobiti, ker člani ga ne bi bili voljni plačati, ker bi Jednota ves denar pobirala, v dr. blagajno pa ne bi bili nikaki prispevki. Zato pa tudi člani ne bi imeli nikakega zanimanja ne; ker ga tudi društvo ne more siliti, siliti ga more potemtakem le Jednota. In plačeval bode vsaki za upravne stroške, ker to tudi že danes plačuje za upravne stroške v Jednoto, potem bi pa še posebej moral plačevati pri društvu, zato bi bilo težko člane privaditi v take stvari, zato ker dosedaj plačuje vsaki primerno svoto v društvo ter tudi dobi v slučaju potrebe. Vidite, dandanes nakladati večje svote asesmenta na člane je težko, ker razmere so slabe po Ameriki, zakaj vsaki še komaj da za-more svoje družinske stroške pokrivati, kako bi pa še toliko višje asesmente mogel plačevati? Zatorej ostanimo pri tem, kjer smo glede bolniške podpore. Pri društvih pa naj zavlada malo boljša previdnost v delovanju, pa bode vsako društvo imelo lep napredek.
Nadalje berem dopis tudi št. 41 od gospoda Klepca, kateri pa priporoča, da bi odstranili "Surety Bonds". K temu pa dam prijazni odgovor, da se ne morem strinjati s tem nasvetom, ker tukaj je pa nekaj večjega pomena. Vidite, res stanejo "Surety Bonds" nekaj denarja, ali pri tem so pa tudi varnejši nego osebna poroštva, ker- tukaj stoji na strani Surety Company. Ako ravno nekaj stanejo, zakaj ako bondi stanejo nekaj stotakov, potem so tudi bolj veljavni nego poroštva, ki ne stanejo nič, zakaj ako ne bi imeli bondi take moči, tudi Company ne bi mogla zahtevati take vsote denarja zanje. —Opazka. V tem pa najdem, da pa skoraj ne bi drugi mogel biti uradnik K. S. K. J. nego oni, kateri ne premore zadosti velikega premoženja, da bi zamogel dati zadosti veliko poroštvo. V tem vidim odstranitev revnih članov, da ne bi imeli (mogli imeti) onih pravic, ko bi jih imeli samo premožni (bogati). Tega ne dovolite, cenjeni delegatje, ker tukaj se pobija oni, ki služi vsakdanji kruh pri težkem delu. To ni bratska prijaznost, zakaj dosti je revnih članov, da so zmožni uradovati Jednoto, ali potem ne bi imeli nikake besede pri Jednoti. Pomagajo pa ravno tako, da se Jednota širi, kakor oni, ki so danes premožni v blagu in denarju. To je po mojem isti sistem, koji je bil leta 1908. na-1 rejen v Pittsburgu na 10. glavnem zborovanju, ko so deli točko v pravila, da ne more biti drugi delegatom voljen, kakor da ima državljanski papir. Takrat so tudi članom kratili pravico.
Zatorej cenjeni zbrani delegatje na 12. redni konvenciji! Pridite z dobrimi srci ter trezno mislečimi idejami, da delujete v nepristranskem delu za naše revne zemljane. Ne zapustite svojega bližnjega, da bi roka krivice udrihala po njem.
Sobratski pozdrav celemu našemu narodu in članom in članicam naše si. K. S. K. J. ter delegatom lep uspeh, ko bodejo končali svoje naporno delo, da bi imelo in rodilo dobre sadove v naših društvih in K. S. K. J.
Frank Brence, tajnik dr. št. 53, Waukegan, 111.
hočem tudi jaz sporočiti svoje mišljenje našim gg. bratom delegatom, ki jih čaka težko delovanje na 12. glavnem zborovanju v Milwaukee, Wis.
1.)	Pravila naj se razdelijo na daljše odstavke. Dobro bi bilo, da se bolj na drobno razpišejo in to glede dolžnosti glavnih uradnikov, da ni treba ugibanja, da se stvar takoj razume.
2.)	Koristno bi bilo Jednoti, ako se uredi otročji oddelek, ker mali rastejo in postanejo polnoletni za pristop v višji razred. V tem oziru bi v malem času Jednota lepo napredovala.
3.)	Asesment in plačila naj se tako razdelijo na razne mesece, da bomo plačevali vsi enakomerno svoto, ker doklade povzročijo nepotrebnih sitnosti zlasti uradnikom.
4.)	Bolniško podporo naj bi plačevala Jednota in sicer $6 na teden oziroma $1 na dan, ker veliko je malih društev, ki ne morejo plačevati podpore svojim bolnim članom in se morajo obračati s prošnjo na druga društva. Kjer društvo obsbtoji iz 15 članov, vsakega člana pamet uči, da ako se javita 2 člana bolnim, da društvo ne more plačati podpore, ter morajo člani čakati za bolno podporo mogoče za mesec, dva ali tri. Zatorej, ako to storite, vidite, da si pridobimo mnogo mladih članov.
5.)	Odstranijo se naj "Surety Bonds", ker ta poroštva preveč stanejo in niso tako dobra kot zasebna. Koliko se je izplačalo za omenjene Bonds iz Jednotine blagajne zadnja 3 leta? Ne bom omenil. Če bi bili delegati vedeli to na zadnjem zborovanju in mislili na to, pa bi gotovo ne bili glasovali za nje in na ta način vrgli tz Jednote tolike tisoče v miljonske judovske malhe.
6.)	Naša slavna K. S. K. Jednota naj ima za glasilo A. S., kakor je bil od začetka Jednote. Kdo je oče naše si; Jednote? Kdo je vodil naše čete zma-gonosno zoper vse sovražnike? Kdo drugi, kot Amer. Slovenec, naše glasilo z geslom: Za vero in narod.
7.)	Naša slavna K. S. K. Jednota naj ostane kakor je bila od rojstva ustanovljena. Člani naj se prejemajo v društva tisti, kateri se ravnajo pravilno po rimsko-katoliški veri in pošiljajo svoje otroke v katoliške šole, da zadostno spolnijo svoje dolžnosti sv. vere. Jednota naj izključi vsakega_ člana, kateri hasprotuje naši kat. veri.
K sklepu pa pozdravljam vse delegate prihodnjega gl. zborovanja in vam želim obilega uspeha za dobro stvar.
Pozdrav vsem članom in članicam K. S. K. Jednote.
J. Casserman, član dr. sv. Jožefa št. 110, Barberton, Ohio.
Brezžični telefon.
Društvo Markoni javlja, da se ji je posrečil poizkus brezžičnega telefona. Na angleškem obrežju so postavili gramofon, s pomočjo katerega so slišali v Berolinu izvajano godbo. Dru- % štvo se nadeja, da bo moglo najkasneje v jeseni uvesti brezžični telefon med Ameriko in Evropo.
(48. dopis.) Ker se bliža čas h konvenciji naše slavne organizacije K. S. K. Jednote,
Lovska.
Lansko leto smo šli v jeseni nad divje race. Ena sama je zletela iz ribnika in 5 nas je nanjo ustrelilo. Raca pade v vodo in izgine pod njo. Toliko svinčenih zrn je dobila, da je vsled teže utonila.
DOBRODOŠLI BRATJE DELEGATJE K. S. K. J. I
Vabim vas vse na obilen obisk med zborovanjem.
Pri meni dobite najboljšo postrežbo. Imam tudi več sob na razpolago
za prenočišča.
Frank Anzelj
GOSTILNA
173 S. Water St., vogal Oregon St
MILWAUKEE, WIS. Phone—Hanover 2145L. . 5t
praznovali; do tedaj bo tudi moj Karli
Junaštvo in zvestoba.
Zgodovinska povest iz časov Francoske revolucije.
(Spomini častnika Švicarske garde Ludvika XVI.) Nemško spisal Jos. Spillmann S. J.	Poslovenil * * *
K
a
s
k
IKU

K S ffi ffi K Si S
(Konec.) XLVI.
Zopet v domovini.
Štirinajst dni po teh dogodkih smo srečno prekoračili švicarsko mejo. Le gislativa je odpustila vse švicarske čete na Francoskem in jim preskrbela potne liste ter jih odposlala v domovino. To nam je olajšalo potovanje, t ki bi sicer gotova ne poteklo brez ve likih nevarnosti. Seveda smo se pač čuvali povedati, da smo pripadali kraljevi straži, o katere "grozovitostih" so jakobinci kričali po vsej deželi.
Do Luzerna smo potovali skupaj. Tam sta se od nas poslovila Wirz in Christen, ki sta odšla v Unterwalderi, odkoder sta bila doma, prej pa sta hotela iti k Materi božji gori v Marijo Rickenbach. Tudi oče Sekundus, veliki sodnik in jaz smo sklenili, da gremo na zaobljubljeno božjo pot k milostni kapelici v Maria-Einsiedeln, pred-no se vsi skupaj napotimo v Zug. Brunner in brata Jost so šli z nami. Tako smo se napotili okoli gore Rigi in skozi krasno Goldausko dolino v Steinen. Tja nam je iz kantona Švica prišel nasproti gospod Alojz Reding, Rudolfov brat. Zelo rad bi nas peljal s seboj v svojo gostoljubno hišo v Švico. Toda nismo mogli več zavlačevati vrnitve in odšli smo dalje čez goro, ko smo mu prej sporočili, kako ganljive smrti je umrl njegov hrabri in blagi brat. Tudi v samostanu Ein-siedeln je dobri gospod zaman skušal pridržati Keyserja in mene za nekaj dni. Vleklo nas je v Zug. Ko smo tedaj v kapelici milosti izpolnili svojo zaobljubo in smo si en dan nekoliko 'odpočili, napotili smo se peš, kakor pritiče romarjem, proti domu. Brata Jost pa je dobri gospod opat pridržal pri sebi. Neki pater je kmalu imel iti
v Disentis, in bi ju vzel s seboj domov. * * *
Bil je čudovito lep jesenski dan in dospeli smo v zgodnji popoldanski uri v krasen bukov gozd, ki je do polovice pobočja ovijal goro nad mestecem.
Ko smo skozi med sivimi debli in pisanim drevesnim vejevjem, ki se je blestelo v jesenskih barvah, zagledali modro jezero in nato vitki vrh zvonika pri sv. Ožbaldu, ni postalo le meni mehko pri srcu, marveč tudi mojemu starejšemu tovarišu, kakor sem opazil. Celo živahni Brunner, ki je drugače vedno kaj čebljal, je utihnil. Mirno je stopal nekaj korakov pred nama poleg kapucina, ki je molil večerno molitev.
Tedaj sem se opogumil in dejal: "Gospod veliki sodnik, predno pridemo domov, vas moram nečesa prositi. Ze veste, za kaj. Dovolite mi, da jasno prosim za roko vaše hčere."
"Ta prošnja mi seveda ni nepričakovana," je odgovoril. "Da očitno povem, ko ste prvič prišli s to-mislijo v glavi v Pariz, nisem bil voljan obljubiti vam. Toda od tedaj ste se zelo izpremenili in sicer na dobro. Iz ne-I cc stopiti nekaj korakov, in ko je od koliko vihravega mladeniča je v všhar- mene čula, da mi je Verenkina roka že-j j teh par let postal mož, ki mu lahko' zagotovljena, in kako se je zame vse zaupam svojo Vereno. Seveda, ako srečno izteklo: tedaj sva se skupaj za-ona hoče!"	(hvalila Bogu in njegovi ljubi Materi
Vesel sem prijel Keyserjevo roko in za vso milosti polno pomoč, brez katere bi se nikdar ne končalo tako srečno.
* * »
Zurlauben, kateremu sem potem dru gega dne vse pripovedoval, je uvidci, da sem prav ravnal naproti gospodični
tanske litanije, in srce mi je jelo tolči tako silno, kakor da mi hoče počiti. Končno je odzvenel zadnji "Kristus usliši nas!" in pobožne molivke so prišle iz Cerkvice. Prva je šla botra v svoji nagubani avbi; Verena ji je sledila ter ji ponudila roko. Zahajajoče solnce je ožarjalo njene zlate lasi; zdela se mi je lepša, nego kdaj poprej. Složno sta stopali za prvima zvesti stari dekli, Katra in Veronika.
Že so obrnile korake proti mestu, ne da bi nas opazile, tedaj je zaklical p. Sekundus: "Tu smo tudi nekateri romarji, ki bi radi z vami. In če se lepo uredimo, in brat Anton ponese naprej svoj križ, nas bo lepo procesija."
Pogledale so k nam, in Katra, ki je imela za svoja leta še prav dobre oči, je vskliknila: "Jezus, oče Sekundus!"
Ali tudi Verenka je imela nič menj dobro oko; tudi ona nas je spoznala, če tudi smo .se držali nekoliko zadaj, ter zaklicala: "Damian in oče!" Skočila je k nam in skoro bi me bila objela prej nego očeta.
A o pravem času se je še ovedela, pozdravila očeta v solzah od veselja, nato meni podala roko in ni prav vedela, naj mi reče 'ti' ali 'vi'.
Sklenil sem, narediti konec zadregi, ter sem kratko povedal, da je moja zaroka z Izabello Valdouleursko razdrta, in če me zdaj hoče, kakršen pred njo stojim, za moža imeti, prosim pred temi pričami za njeno privoljenje.
Hitro se je vmešal veliki sodnik ter rekel: "Otrok, moža z enim očesom vendar ne boš jemala!"
Tedaj me je .s svojimi velikimi očmi tako sočutno in\ljubeznivo pogledala, da mi je hotelo srce raznesti, ter je dejala: "Ali si res oko izgubil. Revček! Kako te je moralo bolesti!"
Tedaj se nisem več zdržal; strgal sem obvezo in zaklical: "Tako te vendar rajši z obema očesoma gledam." In ona se je veselja jokala in smejala ter me kregala, da sem njeno ljubezen tako brez potrebe stavil na poskušnjo.
Pristopila je tudi botra s starima deklama; ko smo se tudi z njimi pozdravili, in so se dovolj načudile, smo se odpravili na pot proti mestu. Jaz in Verenka sva se vodila pod pazduho. Koliko sva si imela povedati!
Baš pred nočjo smo dospeli do vrat pri smodni^kem stolpu. Tu je odšla moja Verenka s svojim očetom ob obzidju navzdol proti Frauensteinu; pater Sekundus, Veronika in jaz pa smo stopili v mestece. Brunnerja sem odposlal na Zurlaubenski dvor, da tudi boter takoj izve o naši srečni vrnitvi. Tri minute pozneje smo šli čez brv in stopili v hišo moje drage mamice. Oh, veliki Bog, kako veselje bo pač nekdaj svidenje v nebesih, ko napolnjuje že na zemlji srce s tako blaženostjo! Smejali in jokali smo se od same radosti in ko sem šele izvedel, da ji mladi, doktor Hes, naš sosed, daje upanje, da bo njeno hromost popoplnoma o-zdravil, in da že more s pomočjo pali-
Franc doma
Pri tem je ostalo. In na bližnji praznik sv. Mihaela, Zuškega mestnega in deželnega patrona, je združil moj dragi boter vso žlahto in prijatelje h gostiji v veliki Zurlaubenski dvorani. Verenka in jaz sva sedela na častnem mestu na obeh straneh patra Sekunda. Nato je sledila moja ljuba mati in gospod veliki sodnik na desni, Zurlauben in moja botra na levi, nato Karli-Franz, in tako na obeh straneh ob mizi vsi stričniki in nečakinje v svojih najboljših lasuljah in najlepših trakovih ter pečah. Tudi moji dve sestrici, lepi, dobro vzgojeni mladi deklici sta bili prišli iz samostanskega zavoda domov ter sta se veselo mencajoč sladko pecivo, kazali v svojih nedeljskih oblačilih izmed dolge vrste. Prav doli na koncu praznično okrašene mize je sedel Brunner med Katro in Veroniko. Ljubko naslikani fantički so gledali s stropa dvorane smeje nizdoli na nas: že dolgo niso videli tako veselega omizja in ga tudi dolgo niso več učakali! In h koncu se je dvignil moj boter, in vsi so trčili z nama ter nama voščili sreče in blagoslova. Midva pa sva si obljubila zvesto ljubezen na veke.
VVažno uprašanje!"
TI mi opravi
MSf	najbolje in najceneje
E. H. STEPANOVICH edini hrvatsko-slovenski pogrebnik,
9251 E. 92 St., S. Chicago. 111. Tel. S. Chicago 1425. Rent. tel. S. Chicago 1606. Ambulanci in kočije, ter avtomobili za vsako prigodo in vreme.
George Lopartz & Son
400 Ohio Street -
JOLIET
ga zahvalil. "Prizadeval si bom, kolikor je v moji moči, da Vereno osrečim, ko bi mi bilo delati noč in dan. Ker premoženja nisem prinesel iz Pariza nikakega, kakor pač veste."
Keyser se je nagajivo namuznil in nato dejal: "Kaj pa, če tudi Verena, Valdouleursdi, in privolil je v mojo ne bo hotela 'enookega' kakor neka zvezo z Vereno Keyser. "Samo gledat
Zakaj človeški podplat ni raven.
(Srbska narodna pravljica.) Ko so hudobni angeli odpadli od Boga, so se zatekli na zemljo ter so postali hudobni duhovi. A vzeli so seboj tudi solnce in njih vrhovni poglavar je je nataknil na sulico ter je nosil na rami. Ko se je potem zemlja pritoževala pri Bogu, da jo bo solnce popolnoma sežgalo, poslal je Bog nadangela Mihaela, ki naj bi skušal hudobnemu duhu solnce na kak način izviti. Nadangel je šel na zemljo ter se sprijaznil s poglavarjem vseh hudobcev. Le-ta pa je takoj izvohal, kam pes taco moli, ter je bil oprezen. Nekoč, ko sta se oba sprehajala, prišla sta do morja, pripravljala sta se, da bi se kopala, in hudoba je zasadil sulico s solncem v zemljo. Ko sta se kratek čas kopala, rekel je nadangel: "Sedaj se pa potap-ljajva, da vidiva, kdo pride globokeje."
—	Hudobec mu odgovori: "Kar prič-niva!" — In potapljal se je nadangel ter prinesel v ustih morski pesek iz dna. Sedaj pa bi se moral potapljati hudič, a bal se je, da mu med tem nadangel ne ukrade solnca. Prišla pa mu je dobra misel. Pljunil je na tla in iz njegove sline je nastala sraka, ki naj bi mu varovala solnce dotlej, da bi se on potopil do dna morja in tudi prinesel peska. Ko pa je hudič izginil pod površje morja, napravil je nadangel neko znamenje z roko in morje je pokril 9 čevljev debel led. Hitro je pograbil solnce in zbežal ž njim proti nebu. — Tedaj pa je sraka začela kričati na vso moč. Ko je hudoba začul kričanje srake, je tudi že vedel, kaj se je zgodilo ter se je kar najhitreje vrnil. Dospevši proti površju, pa je našel morje zamrznjeno, tako, da ni mogel iz njega. Hitro se je tedaj vrnil na dno morja, vzel velik kamen, prebil ž njim led ter se zapodil za angelom. Že je stopil nadangel Mihael z eno nogo v nebesa, ko ga zagrabi hudoba za drugo nogo ter mu iztrga z ostrimi kremplji kos mesa iz podplata.
—	Jokaje je stopil nadangel s solncem pred Boga ter tožil: "Kaj, o Gospod, naj storim sedaj, da sem tako pohabljen?" — In Gospod je odgovoril: "Miren bodi in ne boj se. Zauka-zal bom in odslej naprej bo imel vsak človek tebi enako dolbino v podplatu." —Tako, kakor je Bog zaukazal, je nastala pri vseh ljudeh mala dolbina na obeh podplatih in tako je ostalo do današnjega! din«'.
idruga?
morata, s čim bosta živela", rekel je
. "Tega se ni bati," sem odvrnil jaz. {in vzdihnil. "Prodaja mojih knjig in "Sicer pa je moje oko skoro docela dragocenih rokopisov opatu pri St. zdravo in, hvala Bogu, vidim ž njim Blaisien-u je že sklenjena. Lahko bom kakor prej. Obvezo, ki je še pokriva, živel od skupička; tudi lahko prebivata vzamem' pro& še predno pridemo v pri meni, dokler sem jaz živ; toda po mesto."	j moji smrti ne bo mnogo ostalo. No,
"Za nič ne! Želim, da, ukazujem, da gospod veliki sodnik bo nekaj storil jo obdržite in da ste 'enook', dokler za, svojo hčer in posreči se nam pač, m vidim, kak utis napravi to na mojo da' te postavimo za mestnega pisarja hčer. Tudi patrra Sekunda in Brun- j in pozneje morda tudi za deželnega nerja sem naprosil, da prej ne zineta pisarja (ravnatelja deželnih uradov), ničesar."
Skoro bi se radi preskušnje jezil, ker
da prideš tako do službe in kruha. Medtem ko sva še govorila, nazna-
tako pi. pričan sem bil, da je Vercnki- nil je stari vratar, da je prišel gospod na Ij t>e- en čisto drugačna od Izabeli- veliki sodnik Keyser. "Če o volku ne naklonjenosti, da nise mniti najma- j.govoril, pride!" zaklical je Zurlauben "nje d\ mil o tem. Toda Keyser je o-. in vesel hitel naproti mojemu bodoče-fiUl pri svoji zahtevi, in moral sem se mu tastu. "Baš o vas sva govorila, pJati.	| gospod stričnik, in o srečni zvezi obeh
Tedaj smo stopili iz gozda in pred mladih. In kako moramo Damiana nami je stal s prijaznimi, košatimi o- ( spraviti do službe za mestnega pisarja rehi obsenčeno celico pri cerkvici sv. in tako do kruha. Kajti z mojimi fi-Verene. Sivobradi brat samotar je se- nancami gre slabo, in cepec je prinesel
iz Pariza komaj svojo kožo celo nazaj."
"No, tako brez novca le ni prišel domov," rekel je v moje začudenje Keyser in izvlekel svojo listnico. "Zdi se, da ste docela pozabili na tistih 1000 kraljičinih luisdorjev, ki ste mi
del ob potu in pletel iz slame panj. Pozdravil nas je s katoliškim pozdravom: "Hvaljen bodi Jezus Kristus!" in ko je oče Sekundus, zaprši svoj bre-vir, odgovoril: "Na veke, amen! Brat Antoni" je glasno kriknil veselo preplašen in popustil panj, da je odtrkljal doli po potu. Nato je spoznal tudi jih pred dvema letoma dali shraniti.
naju, in radostno smo se pozdravili.
Nakrat pravi samotarec: "Gospod Keyser, nek" ženske so v kapeli, in vse se mi zdi, da je tudi naša hči mej njimi. Kaj ne, da jih takoj pokličem?'
"Pusti jih. Ne motimo njihove po-božnosti. Rajši sedimo na klopico pod bukev, dokler ne pridejo iz kapele."
In tako smo storili. Slišal sein dobro znan glas, ki je naprej molil lave-
Nisem jih pustil rjaveti v skrinji, marveč sem jih dobro naložil, kakor vidite iz tega računa. Z vsemi dosedanjimi obrestmi dajo lepo letno svoto, s katero lahko izhaja skromen mlad parček, če se pristavi še plača mestnega pisarja. Tudi bom svoji Verenki dal nekaj okroglega za silo. In tako ne vidim proti zaroki , nobene zapreke. Ako je tedaj gospodu baronu všeč, bomo malo slavnost o sv. Mihaelu
601etnica petrolejske svetilke.
60 let je še-le, odkar je prišla v rabo svetilka s petrolejem. Prvo tako svetilko so napravili v Lvovu. Na čiščenje nafte (petroleja) je prišel lastnik izvirkov nafte, Poljak Ignac Lu-kesiewjez; čiščenje je napraVil z uspehom lekarnar Torosievvicz, Adam Brat kovski je napravil prvo svetilko; izum se je potem izpopolnil. Po mestih že nismo več zadovoljni s plinom in električno svetilko, pa je še-le 60 let. odkar je prišla v rabo petrolejska lam-pa, izum Poljakov.
Kje je več moških kot žensk?
Neki katoliški francoski list je razpisal nagrado tistemu, ki bi najtočneje odgovoril na teh-le dvoje vprašanj:
1.	Ali je re<i, da je kaznovanih in po ječah zaprtih več moških kot žensk?—
2.	In če je to res, kateri so vzroki tega pojava? — Nagrado je dobil ta-le odgovor: 1. Kaznovanih in po ječah zaprtih je v resnici veliko več moških kakor žensk; to dokazuje francoski "statistični letopis iz 1. 1911", ki poroča: Izmed 32 na smrt obsojenih: 29 moških, 3 ženske; izmed 699 obsojenih v prisilno delo: 637 moških, 62 žensk; izmed 4078 v zapor obsojenih: 3447 moških, 631 žensk; potemtakem jc bilo povprečno izmed 100 obsojencev 86 moških in le 14 žensk. — Kaj je temu vzrok? — Samo Bog more vedeti, kaj je bilo pri posameznih vzrok njih padca in nesreče; toda kar splošno more iu mora spoznati tudi vsak človek, to je: a) Po ulicah se potepa več dečkov nego deklic; b) po krčmah je več moških nego žensk; c) v cerkvi je več žensk nego moških.
STARA GOSTILNA
-^-
NAJBOLJŠA ,* POSTREŽBA.
ZA
Zavarovanje
proti požaru, mala in velika posojila pojdite k
A SCHOENSTBDT & CO.
203 Woodruff Bldg. Oba tel. 169 Joliet, 111.
Geo. Laich
SALONER IN AGENT PAROBRODNIH DRUŽB, se priporoča rojakom v naklonjenost.
Pošilja denar v staro domovino, hitro in točno in po dnevnem kurzu. Prodaja fina vina, likerje in smodke.
ROJAKI DOBRODOŠLI1 3S01 E. 95th St. So. Chicago, 111.
^OSlSaBSSimsaaaBSSRF^
Oscar J. Stephen
Sob« 801 In 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS.
JAVNI NOTAR

Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi.
Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim.
Izdeluje vsakovrstna v notarsko stroko spadajoča pisanja.
Govori nemško in angleško.
NOVA GOSTILNA
Matt. Stefanich
Corner State & Clay Streets
across the track, one block south of Ohio St., Joliet. 111.
Se priporočam rojakom in jih vabim da me posetijo v obilnem številu v mojem lastnem domu in salanu.
Še zahvalim vsem za dosedanjo naklonjenost. — DOBRO-DOŠLI t
Frank Bambich
urar in zlatar,
5321 Butler Street PITTSBURGH, PENNSYLVANIA.
Phone Canal 498.
August Poglajen,
2300 S. Robey Street CHICAGO, :: :: ILLINOIS
Gostilna
SE PRIPOROČA ROJAKOM.
THE
Ed I. Muri Al
soba 312 Woodruff Bldg,
JOLIET, :: ILL
ZAVARUJE PROTI: POŽARU, TOČI, VIHARJU,
TUDI OKNA IN DELAV<
■-o--
Hitro in ugodno uredi poškodl

Emil Bachm.
1719 So. Racine Avenue. CHICAGO, ILL. Smo v istej hiši že 12 let, le i®' ste se je premenilo.
Najstarija slavensko-krščanska t]' ka BARJAKA, BADŽA, KAPA, GALIJA, MARŠALSKIH ŠTAf VALti
Prodajemo zlatne znakove ti slovenska i slovanska društva.
Pišite po naš veliki ilustrovao' nik, tiskan u svih slavjanskih itl koji šaljemo na zahtjev svakom® dava.
Vlastnik je Čeh, ali govori slov«"
Imamo na stotine zahvalnih sov od Vam poznatih slovanskih štev.
Metropolitan Drug Sli
N. Chicago & Jackson St*
Slovanska lekarij
+ JOHNSONOVI "BELLADONNA" OBLD
REVMATIZMU	SLABOSTIH T ČLENKU
hromosti bolesti T kolku bolestih t členkih nevralgijl pr0tinu otrplosti msc slabotnem križu
PLJUČNIH N PRSNIH MRAZENJU t ŽIVOTU VNBTJU OPRSNB
prehlajeujU
BOLESTIH » LEDJIH BOLESTIH » KRIŽU
hudem kailju
»i

STARI ČASI.
M	(»i!i
iffilWI ^K^K^ffi^ffi^WSK^K^ffi^KKaiffiyi
Gostoma čujemo o življenju naših starih in o njihovem trdnem zdravju. Nemogoče je njim primerjati ljudi, ki stanujejo' v mestih, ker mestno življenje je spremenljivo; istotako, pomanjkanje svežega zraka in solnčnih žarkov, ima slabe posledice v naših razmerah, ter nas takorekoč sili, da se poslužujemo takih lekov, ki ohranijo naše prebavne organe v pravem redu. Tak lek pa je slavnoznano

TR1NERS
BITTER*
\
7'
thincrovo
horke viko
"»•rfMUnd k/JOJEPM TBlNt* &A*M»«d Ave. CHICAGO,,lil
Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino
Prvi namen tega leka je, da odstrani iz drobja vse one stvari, ki tam >,e spadajo, zlasti neprebavljeni ostanki hrane, ki se tam nakopičijo. Taki o-stanki zastrupijo celo telo. Drugi namen pa je, da okrepča drobje ter Pre preči zopetne bolezni. Priporočamo nadaljevalno rabo tega leka v slučaj"
Želodčnih "bolezni, Bolezni v jetrih, Neredov v prebavilih. |
Trinerjev Liniment je prav naoeno zdravilo, ki se naj ogladi s Ol've oljem. Trganje po rokah, nogah, členkih in mišicah gostoma preide prvem rabljenju. Imejte ga doma, da ga lahko rabite takoj, če potreba-
--------!!lfi2i'i£5i-----
Ta lek navadno donese popolno zadovoljnost, ker prinese pomoč. Ist? tako povoljno deluje aoper rmalične nerede, kakor: zabasanost, o»l*be"Jv živcev, izbruhe, bolečine in krče, bledo in rumeno obličje, slabočo, sap0 želodcu, zgubo okusa in spanja.*
JOSEPH TRINER, !
— — ^-^IZDELOVATELJ. A —^ 1333-1339 South Ashlnnd Ave.	CHICAGO,
mm

»v A A w	yy tv A . i v

Joliet Citizens Brewing Co-
North Collins St., Joliet, 111.
>i1te Elk: Brand" pivo
Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah.
SLAVNOZNANI
SLOVENSKI POP
proti žeji - najbolje sredstvo.
Cim več ga piješ tembolj se ti priljubi.
"jtoleg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo.
BELOPIYO
To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka.
Joliet Slovenic Bottling Co.
&13 N. Scott St.	Joliet, 111
Telefoni Chl. 2275 N. W. 480, ob nedeljah N. W. 344
domaČa naravna ghiska vina
kakor Delaware, Catawaba, Iwes, i Gonkord prodaja
Josip Svete
1780-82 E. 28th St., LORAIN, OHIO.
rodeče vino, Catawba rumeno vino, OA_ »Iona............OUC	galona.............OUC
Pri naročilu na SO GALONOV SOD ZASTONJ.
^ri naročilo 25 galonor je priložiti $1.50 za sodček.
^•"Pošiljam ga od 25 galonav naprej. Naročilo jo pridejati denar ali Money Order. Vina so popolnoma naravna, kur jamčim.
=d
EDINA SLOVENSKA TVRDKA
Zastave, regalije, znake, kape, pečate in vse potrebščine z društva in jednote.
>BLO PRVE VKSTK.	OKNS NIZKI.
F. KERŽE CO. 2711 8. Millard Ave. CHICAGO, ILL.
BLOVENSKE CENIKE POŠILJAMO ZASTONJ

JUDSKA BANKA
Vložite svoj denar na obresti v največjo in najmočnejšo banko

v Jolietu
- ran ilti icfi pSe^vlliniVc®
in DrŽave Illinois.
ls>000 najboljših ljudi v Jolieta ima ta vložen denar. Pod vladno kontrolo.
% obresti od vlog. Začnite vlogo z SI. ,rst National Bank
*R110ŽINJI NAD $4,500,000.00
Ančika.
(Črtica iz življenja; spisala Marica Topolnikova.)
Voz drči z nepopisljivo naglostjo proti kolodvoru. Voznik sedi spredaj malomarno, njegovo oko se ne ozira po okolici; pozna se mu, da so mu ti krogi znani, da mu je ta pot, ta vožnja navadna, vsakdanja.
Vozil je mlado, črno oblečeno dekle, ki ga je najela, kakor ga najamejo drugi. Samo prosila je le lepše in lju beznjivejše, naj ji stori to uslugo.
Zelo se ji mudi, priti mora pravočasno na kolodvor, k vlaku, ki jo bo pripeljal na zaželjeni kraj.
Peljala sta se molče, le tu in tam je Milica zaprosila, naj še hitreje požene konje, da bo mu že še poplačala trud Res, zopet je švignil po konjih, bežali so, da je jesensko blato škropilo kar na vse strani.
* * *
Bilo je pred enim letom. Takrat je umrla vdova Rožičeva ter zapustila pet zdravih, čvrstih ofrok, majhno hišico z vrtom, pa nič premoženja. Mož ji je umrl že pred leti, ponesrečil se je pri delu v gozdu. Za njegovo zdravljenje je šlo precejšnje število težko prisluženih novcev, a vse brez vspeha — umrl je. Kar je še preostalo, porabila je sama v svoji dolgi bolezni; in tako ni zapustila ničesar.
Tako so ostali otroci sami na svetu Mlajše tri fante so vzeli sorodniki, da bodo imeli iz njih pastirje in hlapce, starejši dekleti, Milica in Ančika, sta se pa odločili, da gresta služit k tujim ljudem.
Milica je dobila hitro službo pri domačem gospodu nadučitelju, Ančika si je pa želela v s.vet. In zastonj so bile sestrine prošnje, naj ostane v domačem kraju, kjer lahko prideta večkrat skupaj; hrepenela je po velikem, dal-njem svetu. >
Po posredovanju neke znanke je dobila hitro službo v dalnjem mestu.
Še enkrat sta šle na grob očetov, še enkrat skupno obiskali grob materin ter pokleknili na zemljo, pod katero počivajo najdražja bitja. Na tej zemlji kleče sta prosili blagoslova staršev, katerih telesa so sicer črvem v jed, a duša živi in ju blagoslavlja iz nebes, ko sta na razpotu življenja.
Enkrat, samo enkrat še morata skup no pogledati v kočo, kjer jima je tekla zibelka, kjer sta zagledali luč sveta.
Poslovili sta se od vsake stvarice, od vsakega kotička v hiši, saj ga ni bilo prostora, kateri bi ne hranil za nju neštevilno lepih spominov na prehitro minule, srečne dni...
"Pojdive še na vrt, k mojim lepim rožicam, katere sem sadila in negovala s tako vstrajnostjo," še pravi starejša Milica.
Hodili sta med gredicami molče, govoriti nista mogli, govorilo je srce, govorila žatostna duša.
"To je bil naš dom in naš svet do sedaj," pravi po dolgem molku zopet Milica. "Tukaj je bila naša domovina tako dolgo, dokler smo imeli očeta in mamico, steber, na katerega smo se opirali. Ta steber se je porušil z dnem, ko smo pokopali mater tam na pokopališču, za cerkvijo. Sedaj pa treba iti v svet, v življenje... Vse te cvetlice, moje ljubljenke, bom izkopala ter vsadila na grobove staršev, še predno stopim v službo. Naj tam rastejo in cvetejo, naj krasijo in senčijo zemljo, katera krije ljubljena bitja. Poglej, draga sestrica, tukaj imam pa Ančike. To so lepe rožice, imajo tako milo-rudeče cvetje, da srce poskakuje veselja pri pogledu na nje. Imajo pa tudi tvoje ime, Ančika, zato ti najlepšo izmed vseh izrujem in dam za spomin, ko me zapuščaš. Naj te spremlja v tujino, naj te spominja na domača rojstna tla, naj te spominja tudi tvoje sestrice, ki te s tužnim srcem od-slavlja..."
"Hvala ti, draga Milica, za prelepo rožo mojega imena! Z veseljem jo vzamem in z zemljo vred ponesem seboj, da z menoj vred živi kjerkoli bom, in raste, vsajena v domačo zemljo..."
Tako je bilo pred enim letom... * * »
Voz se je ustavil blizu kolodvora. Milica je prisrčno zahvalila voznika, plačala mu ter odšla počasnih korakov.
Bil je Vseh svetnikov dan!
Predpoldne je hitela z delom, rahljala zemljo in okopavala cvetlice na grobovih staršev. Popoldne se je pa mora peljati v daljno mesto k pogrebu ljube sestrice Ančike...
Včeraj je dobila pismo, v katerem ji naznanja, da je nevarno bolna in da bo umrla. Piše, kako jo boli to, ker je tako daleč od domovine, v tujini, koder bo morala počivati med tujimi ljudmi, kateri bodo položili njeno telo v tujo zemljo.
Vendar, piše med drugim, imam Se rožico Ančiko, katera je vsajena v domačo zemljo, katero si mi podarila ti ob slovesu. Pridi tudi sedaj, ko dobil poročilo, da me ni več med živimi, pridi in vsadi to ljubljenko na mojo gomilo...
Skoraj bo Vseh svetnikov dan, piše dalje, to je tisti dan, ko kinčajo ljudje grobove svojih dragih, se jih spominjajo in molijo za nje. Jaz ne morem več v domači kraj, slab mestni zrak in naporno delo je povzročilo mojo bolezen in bližajočo se smrt. Zato pojdi sama na grobove nepozab-Ijivih staršev, ter jih okrasi, da ne bodo zapuščeni I Pojdi t malimi bratci in pomolite za njih duie. Jaz bom pa
tukaj molila, ali se pa že najbrž veselila v nebesih pri njih...
Ni čuda potem, da so bežali konji s tako naglostjo, ni čuda, da je Milica tako prosila voznika, naj hiti, saj je Vseh svetnikov dan, ko je imela še veliko opraviti na domačih grobovih. In sedaj še se mora peljati k pogrebu sestrice v tnesto, kjer je dobila brzo-jav, strašno vest nagle, prerane njene — smrti. Peljati se mora tudi zato, da izpolni njeno zadnjo zemljo, da ji vsadi Ančiko, rožico njenega imena, ki je vsajena v domači zemlji, na njeno gomilo...
Dobro zdravje
je veliko odvisno od pravilnega delovanja prebavnih organov. Vidno je torej, da bi se morali ti organi vzdrževati v dobrem redu. Uživajte Severov Želodčni grenčec (Severa's Stomach Bitters) včasih ter s tem pomagajte si vzdrževati splošno zdravje s tem, da vzdržujete prebavo v dobrem redu. Severov želodčni grenčec je dobro znan radi svojega toničnega u-pliva. Priporoča se za stare in onemogle ljudi, za okrevance in za ljudi, ki so nežnega ustroja. Njegovo vrednost bote hitro opazili pri zdravljenju zapeke, neprebave, slabe prebave, o-trplih jeter, ponavljajoče mrzlice, napihovanja in kislega želodca. Poskusite ga. Cena 50 centov in $1.00 steklenica v vseh lekarnah ali od nas. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. — Adv. F. mo. of aug.
s » s s ffi ffi s s ffi s s m s s s s	*
m za KRATEK čas. £ K	£
awaasa K K » Sffiffi^Hffi
Odpravljen snubec.
"Torej, gospod profesor, mi nočete dati hčere za ženo?"
Profesor: "Ne!"
"In zakaj ne, če smem vprašati?"
Profesor: "Zato ne, ker se mi zdite podobni tistim latinskim glagolom, o katerih pravi moja slovnica, da imajo slabo preteklost, nepravilno sedanjost in nobene prihodnjosti!"
Ljubši mu jedolg kot nevesta.
"40,000 K imam dolga. Dota moje neveste znaša tudi 40,000 K. Potemtakem ostanem rajši samec. Kajti vseeno je biti boljše samec z dolgovi kakor oženjen brez denarja."
Preodkrito povedano.
Trgovec svoji ženi: "Vsled balkanske vojne sem tudi jaz na nič prišel. Toda rečem ti, da bom zanaprej noč in dan delal, da pridemo zopet do poprejšnjega blagostanja. Jaz ti naravnost obljubim, da boš čez deset let — ali milijonarka, ali pa vdova."
Žena: "Ali bi ne bilo mogoče, da bi se oboje obenem doseglo 1"
V obrokih.
Tast zetu: "Na dan ženitovanja bom dal šest tisoč in pozneje dobite še pet
tisoč."
Zet: "To ne gre... jaz Vaše hčere tudi ne jemljem v obrokih 1"
V šoli.
Učenci imajo nalogo, da popišejo kako so se pred sto leti vračali Francozi z Ruskega. Eden je popisal takole: "Zaradi hudega mraza so se Francozi zbirali pri ognjih. Pa tudi to ni nič pomagalo. Ko so se zjutraj zbudili, so bili spredaj sežgani, zadaj pa zmrznjeni."
Dunajske •mešnice.
Dama stopi v voz električne železnice in zahteva 2 listka, enega celega za-se, enega za svojega otroka. Kon-dukter jej da 2 listka po 20 vin. Dama: "Ali nimate otroških listkov?" — Kondukter: "Jih imamo, ali to Vam ne pomaga nič, ker stane otroški listek tudi 20 vin." — Dama: "To je pa dobro, v čem pa je razlika?" — Kondukter z nasmehom: "Listki za otroke — so vijoličasti!"
Prvi in drugi tenor.
Mlad uradnik, izboren prvi tenorist pride v trg v svojo službo. V trgu je pevsko društvo, pri katerem sodelujejo tudi uradniki. , Predstojnik urada ga prijazno sprejme, na koncu pa mu pove, da mu je znan kot prvi tenorist, ali ker je še-le prišel v trg, naj se vpiše v pevsko društvo kot drugi tenor, prvi tenor je za zaslužnejše, starejše uradnike I
Mati je odila.
"Zakaj jočeš, otrok moj?" "Mati je odšla..." "No, nič ne jokaj, že pride." "Da bi le ne prišla, ker sla je po brezovko."
Diplomat
"Kaj pa je to: diplomat, ki se tolikokrat sliši in bere," vpraša strežaj svojega gospoda.
Gospod: "To je človek, ki jih ima ravno tako za ušesi kakor ti, samo, da ni tako neumen 1"
Pri zdravniku ca zobe.
Gospod položi na mizo namesto plačila zob, ki mu ga je zdravnik izdrl.— Zdravnik: "če komu izderem zob, ra-čunim 6 K; Vi mi pa vendar ne boste plačali s tem, da mi pustite izdrti zob?'
Gospod: "Na vsak načint Zob, ki (te mi ga danes izdrli, ste mi pred poldrugim letom plombirali in mi računi-li 16 K, rekši, da ste le zlata porabili za 10 kron, in zlato je še vse notri I"
J. P. KING^
0bsVv.,8on lesni
^trgovec.
Clinton in Desplainea Sts. Joliet
NAZNANILO.
Kakor je že znano rojakom, da prodam zemljo v Sawyer County, Wisconsin, katera je last EDWARD HINES LUMBER CO. Zaradi prenapornega dela sem se preselil v Draper, Wis., da zamorem vsakemu rojaku ustreči, kateri pride pogledat naš svet. Sedaj se nudi izvrstna prilika, da si izberete zemljišče na kateri morete pridelati vse kakor v starem kraju. Companija katera proda to zemljo je ena največja lesna trgovina sveta. Ker je večji les posekan, prodamo 10,000 akrov po zelo nizki ceni in lahkimi pogoji. Pišite po knjižico, katera Vam če dati vse potrebne informacije kako lahko kupite zemljo. Vsaki, kateri od nas kupi zemljo dobi tudi delo, in kedor kupi 40 akrov, povrnemo vse vožne stroške.
Za natančna pojasnila se obrnite na našega oskrbnika
JOHN GESCHEL, P. O. Draper, Wis.
A. R. CODE, Land Sales Manager, 1324 Otis Building, Chicago, Illinois.
austro-americana paro-brodna družba
Direktna trta med New Yorkoa fa Avstro-Ogriko.
Nizke cene Dobra postrežba, električna svitljava, dobra kuhinja, vino brezplačno, kabin« 3. razreda na parobrodih Kaiser Frani Josef I. in Martha Washington.
Na ladijah se govore vsi avstrijski jeaild.
Družbni parobrodi na dva vijaka: Za vsa nadaljna pojasnila se okni na glavne zastopnike:
•HELPS BROS. * CO.
2 Washington St, New York, N. Y. ali na njik pooblaščene zastopnike i Z jed. driavah in Kanadi
STENSKI PAPIR
Velika zaloga vsakovrstnih barv, olje* in firnešev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah.
iChi. Phone 376.
n. w. nr
120 Jefferson St JOLIET, ILL.
N. W. telefon 556
N. W. Phone 430.
MARTIN ŽAGAR
Gostilna
Moen Ave. ;: Rockdale, IU.
Vljudno vabi vse rojake, Slovence ia Hrvate, v svojo gostilno sredi Rockdala.
VSI DOBRO DOSLI1
Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les
če boš kupoval od nas, ti bomo vse lej postregli a najnižjimi tržnimi ce nami. Mi imamo v nalogi vsakovrsl nega lesa.
Za stavbo hit in poslopij mehU ia trdi les, lath, eederne stebra, desk i* šinglne vsake vrste.
Naš prostor je na Desplaines ali* blizu nevega kanala.
Prednc kupiš LUMBER, oglasi a* pri nas in oglej si našo zalogo I Mi ts bomo zadovoljili in ti prihranili denns
J. W. LYONS
Naš office in Lumber Yard na vogt* DES PLAINES IN CLINTON STS
Garn&ey, Wood & Lennon
ADVOKATI. Joliet National Bank Bldg. Oba tel. Ml.	JOLIET. ILL
J. C. Adler & Co.
priporoča rojakom svete Meanioa
PRVI SLOVENSKI
Zdravnik in Kirurg
V AMERIKI.
Specialist za moške, ženske in otročje, bolezni; zdravi tudi VSE DRUGE B OLE Z NI.
Kadar ste bolni, pridite k meni osebno, Urad zraven sloventke cerkve.
Dr. Martin J. Ivec
900 N. Chicago St., Cor. Clay JOLIET, ILL.
Telefon N. W. 1012, aii Chicago telefona r Brad 1354 J. Dom 2192 L.
Farme v Wisconsin«.
Prodajem dobro in rodovitno zemljo v državi Wisconsin (Forest okraj) blizu mesta in dobrih trgov, cerkve in šole. Fina zemlja in jamčeni pridelki vsako leto. Samo $15 aker. Vsake* mu naseljencu dobim delo po $1.75 na dan in več; tudi naredim hišo, če hoče.
MARTIN LAURICH je naš edini slovenski zastopnik.
M. PIKLOR,
prodajalec farm, 1526 W. 21st St. Chicago, Illinois.
Vsem Slovencem in Hrvatom pripov ročam mojo gostilno
M
"HOTEL FLAJNIK
3329 PENN AVENUE f kateri točim vedno sveže PIVO, ŽGANJE, VINA IN RAZNO. VRSTNE DRUGE PIJAČE.
Priporočam se cenjenemu občinstvu t najobilnejši obisk. — Vsi znanci in neznanci vedno dobrodošli I NA SVIDENJEI P. & A. Phone 351-W.
Geo. Flajnik, lastnik
3329 Penna Ave.
Pittsburg, Pa,
John Grahek
...G-ostilničar...
Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke.
Prodajam tudi trdi in mehki premo«
TELEFON 7612.
1012 N. Broadway JOLIET, ILL.
Pozor, rojaki!
Dobil sem iz Washin-tona za svoje zdravila serialno Številko kteri jamči, da so zdravila prava in koristna.
Po dolgem času se mi je posrečilo Iznajti pravo Alpen tinkture IU Pomado proti Izpadanju iu za rast las, kakorSne šedosedaj na svetu ni bilo,od katera moškim in ženskim gosti in dolgi lasje resnično popolnoma zrastejo in ne bodo več izpadali ter ue osiveli.
Ravuo tako zrastejo molkim v 6. tednih krasni brki popolnoma. Revmatlzem v rokah in nogah 111 krii'.oah v 8 dneh popolnoma ozdravim, kurja očesa, bradavice, potne noge in ozebline se popolnoma odstranijo Da Je to resnica jamčim s $500. PlSlte po cenik katerega poitjem zastonj.
JAKOB WAHCIC, 1092 E. 64th St. Cleveland, Ohio.
R. F. K0MPARE
SLOVENSKI PRAVNIK
ADVOKAT *
V So. Chicago, Ills.! Soba 218 — 9206 Commercial Ava. Telefon: South Chicago 579.
*!•!. Iti
uiasna
J»H«t,Ill|ci*o Co.
Hryatsko-Slovenski Dom.
GEO. MIKAN
SALUN
201 Ruby St., Joliet I1L Chicago Phone 2952. N. W. 1252.
NAJBOLJŠA POSTREŽBA. Dvorana aa zabave in veselica. Kegljišče (Bowling Alleys)
Free lunch vsak dan. :: Dobrodošli! Glasba po nizki ceni — Mance ft
ia+o+o+o*
beterestf

OHM d
Fran Ferdinand — čestilec Matere božje.
Ker so časopisi že poročali, da je pokojni prestolonaslednik nosil vedno pri sebi svetinjo Matere božje, katero so tudi pri njem našli, ko so mu ranjenemu odprli generalsko obleko, naj navedemo še en slučaj. Pokojni je parkrat prenočil zaradi vojaških vaj v Št. Petru na Krasu v hotelu "Pri južnem kolodvoru". Na njegovi spalni mizici sta bili vedno dve sliki: slika njegove družine in slika Matere božje. Tako je ukazal svojemu adjutantu.
Še nekaj o cesarju Viljemu.
Cesar Viljemi se je izjavil, da strastno' sovraži katoliško vero. Dostaviti je treba, da on ne samo da ni prijatelj katoličanov, ampak da tudi sploh nobeden kristjan ni, — kajti znano je, da so od časov Friderika II. vsi nemški vladarji člani framasonske organizacije in se morajo kot taki odpovedati krščanski veri. Vsakega pruskega princa takoj, ko doraste otročjim letom, zapišejo v framasonsko ložo. Sicer ima pa Viljem, kakor razni drugi germanski vladarji, ki vsak trenutek menjajo vero (na primer: rumunski, gr-$ki, bolgarski kralj itd.) jako široko versko vest. Na Saladinovem grobu se je proglasil nekoč za poglavarja in t»ranite!ja mohamedanske vere. V resnici ps ni niti kristjan, niti mohameda-nec, ampak — političen "gešeftsman." — ("Straža".)
Plemenit narodni dar.
Znameniti profesor na newyorškem vseučilišču gospod Mihael Pupin, rojen banaški Srb, je te dni poslal srbski kralj, akademiji znanosti v Belgradu 80,000 dolarjev t. j. krog 400,000 dinarjev v svrho ustanovitve fonda za podpiranje revnih dijakov iz Nove Srbije. V poklonilnem pismu piše med drugim: "S to ustanovo želim izraziti hvaležnost moji materi, katera me je pod bremenom težkih žrtev iz vaške iole poslala na višjo mestno šolo, dasi sama v svojem detinstvu nikdar ni videla niti vaške šole, niti je kdaj imela prilike naučiti se čitati in pisati. Prepričan sem, da je danes v novoosvobo-jenih krajih veliko število takih srbskih mater in zato si rad pritrgam od mt, da jim nekoliko olajšam breme za lolanje hjihovlh sinov."
Mesto, kjer moški nimajo besede,
je mesto Telmatepek v Mehiki. Vojni dopisnik Hamilton Tyle poroča, da imajo ondi ženske malo in veliko obrt tn trgovino popolnoma v svojih rokah. Moški so brez vpliva in moči ter večinoma le pušijo cigarete. Ženske so izredno velike, silne in lene. Oblačijo te zelo pisano in slikovito. Hodijo le bose in razoglave, ker imajo veliko las £rne boje. Lase si češejo zelo umetno si vpletajo sveže cvetlice. Le ob praznikih nosijo čepice. Vse mesto se koplje vsak dan. Otroke doje do tretjega leta. Kralj je neobično krasen,
a trpi zaradi pogostih hudih viharjev in potresov. Narod je indijanskega pofcbljenja.
Proti predolgim govorom.
Sseki norimberški kronist iz XV. stoletja ve poročati o posebnem načinu, kakp so brezobzirne govornike spominjali, da že čas poteka. Tako pravi kronist: Zgodilo se je leta 1487, da je dal napraviti cesar Friderik III., ko je prišel v Norimberk, na visokem okroglem stolpu velik rog iz cina, ki je bil zvezan z velikim mehom. In pazniki so morali dan in noč, dokler je trajal državni zbor, vsako uro zatrobiti na ta rog, da spomni — glas tega roga gospode, da morajo bolj kratko govoriti!!
Predniki pok. prestolonaslednika.
Kot princ iz starodavne habsburške hiše ima naš pokojni prestolonaslednik jako veliko število prednikov, pra-dedov in prababic itd. Po narodnosti je bilo 71 teh rodov nemških, 20 poljskih, 8 francoskih, 7 laških, 1 švedski, 1 rumunski, 1 ruski, 1 škotski in 1 ogrski rod. Tudi niso bili vsi rodovi plemenite krvi, celih 57 je bilo meščanskega pokoljenja.
Tatvina 100,000 K.
Po dveh letih aretiran poštni uradnik. Iz Milana: Neka večja banka v New Yorku je dne 6. septembra 1912 nakazala tukajšnji "Italijanski trgovski banki" denarno pošiljatev v znesku 100,000 K. Zadevni denarni omot pa je tekom noči dne 16. istega meseca izginil na poštnem uradu v Milanu. Tatvine je bil osumljen poštni uradnik 321etni Hilarij Corrieri, kateremu pa niso mogli ničesar dokazati. Nad dve leti ga je policija strogo nadzirala, našla ni ničesar sumljivega v njegovem življenju. Kar naenkrat pa je začel Corrieri razkošneje živeti. Najel si je vilo in sklenil je zaroko z neko vdovo. Na dan poroke je povabil vse prijatelje in sorodnike na ženitovanje. Pred poroko pa je goste presenetila policija, ki je uradnika aretirala in odvedla v zapore. Povabljenci so se strahoma razšli. Aretiranec se je skušal usmrtiti. Na njegovem stanovanju so našli še nad 60,000 K denarja.
Mož, ki raste.
V berolinskem zdravniškem društvu "Berliner Medizinische Qesellschaft" se je predstavil pred kratkim M. Wil-lard, ki se kaže po različnih varijete-jih. Willard lahko svoje telo skrči ali pa podaljša za celih 20 cm. Naravno meri 176 cm in ko zraste, meri skoro dva metra. Ko je nekoč videl nek stroj, s katerim vsakega hudodelca merijo, mu je pri tem prišlo na misel, da bi z vajo svoje telo lahko — podaljšal in tako v slučaju potrebe tak stroj postavil na laž. In resi Po triletni vaji je dosegel toliko, da je podaljšal svoje telo za 20 cm, ne da bi pete ali prstov dvignil. To dela Willard tako, da raztegne kite, posebno one na vratu, ki so pri njem čudovito razvite. Zanimivo je, da more zrasti le tedaj, če stoji pokoncu. Vsled stave je vzdržal nekoč v podaljšani visokosti osem ur in po dveh urah je imel še toliko moči, da je lahko dvignil odraslega človeka.
s	m
■J, CENIK MOLITVENIH Uft ^ NABOŽNIH, PODUČNIH ^ Sjfi IN ZABAVNIH KNJIG ijfi
Mi	^
katere se dobe v^ffi^
m	^
^ KNJIGARNI AMER. SLO- UR sg VENCA, JOLIET, ILLS. S
B5	^
^S^^^Stfiffitfi S SIKHS S
Who to copyright, lili. by American J'r««» Association.
Carranza.	Ortege.
NAJNOVEJŠA SLIKA CARRANZE IN ORTEGE, ENEGA NJEGOVIH
GENERALOV.
To je najnovejša slika generala Carranze, poglavarja konstitucionalistor, in generala Ortege, ki poveljuje vstaškim četam na zapadni brežini Mehike. Fotografirana sta bila v Chihuahui, predno je Carranza odšel v Torreon.
PODUČNE IN ZABAVNE KNJIGE.
Ali Boga Stvarnika res ni treba..2Sc Amerika, ali povsod dobro — doma najboljše ..................20c
Angleščina brez učitelja..........40c
Arumugam, sin indijskega kneza. Dogodljaji spreobrnjenega indijskega princa....... ............20c
Babica ...........................S0c
Beatin dnevnik ..................20c
Bahovi huzarji in Iliri............75c
Bajke in povesti .................75c
Belgrajski biser. Pov. iz starih dni 20c Beneška vedeževalka ali proklet-
stvo in blagoslov ..............25c
Berač. Povest. — Elizabeta. Črtice 20c
Bitka pri Visu 1. 1866............. 25c
Bled sedaj in nekdaj .............20c
Božja kazen. — Plaveč na Savini.
—Čudovita zmaga ...., .........20c
Boj s prirodo. — Trekova Uršika..20c
Boj in zmaga. Povest.............25c
Bojtek, v drevo vpreženi vitez....20c
Božični darovi. Povesti...........20c
Burska vojska ...................25c
Cvetina Borograjska. Povest......40c
Cvetke zelene in zvenele za mlade
in stare .......................25c
Čas je zlato .....................25c
Ciganova osveta .................25c
Črni bratje. Povest .............20c
Darovana. Povest ...............25c
Doma in na tujem ...............25c
Domači zdravnik .......<........60c
Emanek, lovčev sin. — Berač......20c
Erazem Predjamski. Povest iz petnajstega stoletja ...............20c
Evstahij. Povest .................25c
Feldmaršal grof Radecki .........20c
Ferdinand .......................25c
Frank baron Trenk, vodja hrvatskih pandurov .................25c
Friderik Baraga .................50c
General Lavdon, oče vojakov imenovan .........................20e
Godčevski katekizem; Ženitne ali 6vatbine navade in napitnice....20c
Gozdarjev sin. Povest........,...20e
Gozdovnik. Povest iz ameriškega
življenja, 2 zvezka po...........75e
Grizelda, kmetica in grofica.......20«
Hedvika banditova nevesta. Povest 20c
Hitri računar ...:................40«
Hmeljevo cvetje. — Marijina podo-
bs ••• •	.25c
Izdajavec. Zgodovinska povest iz
turških časov .................. 25c
Izgubljena sreča. Povest...... ...20c
Izidor,'pobožni kmet: Povest.....20c
(zz» mladih let, pesmi ...........30e
(tgnje. — Starček z gore..........30c
Jaromil. češka narodna pravljica. .20c Jerifsč Zmagovač. Povest. — Med plazovi. Povest tirolskega gorskega župnika .................25c
Jozafat, kraljevi sin Indije........25c
Jakoba Alešovca izbrani spisi. 1. *T.: Kako sem se jaz likal, I. del. —Doma. — V šolo. — Začne se nemščina. — Klošterski muc. — Z nemščino gre naprej .........75c
2.	zv/: I. Jurij Kozjak, slovenski ja-ničar. Povest iz 15 stoletja domače zgodovine. — II. Spomini na deda. Pravljice in povesti iz slovenskega naroda. — III. Jesensko noč mej slovenskimi polharji. črtice iz življenja našega na-ro. — IV. Spomini starega Slovenca ali črtice iz mojega življenja. Cena.....................50c
3.	zv.: I. Domen. Povest. — II. Jurij Kobila. Izvirna povest iz časov lutrovske reformacije. — III. Dva prijatelja.—IV. Vrba« Smu-kova ženitev. Humoristična povest iz narodnega življenja. — V. Golida. Povest po resnični do-godbi. — VI. Kozlovska sodba v Cišnji Gori. Lepa povest iz stare zgodovine. Cena ..............S0c
4.	zv,: I. Tihotapec. Jovest iz domačega življenja kranjskih Slovencev. — II. Grad Rojinje. Povest za slovensko ljudstvo.—III- Klošterski žolnir. Izvirna povest iz 18. stoletja. — IV. Dva brata. Resnična povest. Cena..........S0c
5.	zv.: I. Hči mestnega sodnika. Izvirna zgodovinska povest iz 15. stojetja. — II. Nemški valpet —
III.	Sin kmetskega cesarja. Povest iz 16. stoletja. — IV. Lipe. Povest. — V. Pipa tobaka. Povest. — VI. V vojni krajini. Povest. Cena ...................
6.	zv.: I. Sosedov sin. — II. Moč in pravica. — III. Bojim se te. Zgodovinska povest. — V. Ponarejeni bankovci. Povest iz domačega življenja. — VI. Kako je Kotar-jev Peter pokoro delal, ker je krompir kradel. — VII. črtice iz življenja političnega agitatorja..-50c
9.	zv.: I. Doktor Zober. Izviren ro-man. — II. Med dvema stoloma. Izviren roman. Cena............
10.	zv.: I. Rokovnjači. Zgodovinski roman. — II. Moj prijatelj Jam-ralec. — 111.,Sest parov klobas —
IV.	Po tobaku smrdiš. — V. ženitev iz nevoičljivosti. Cena.....S°c
Katekizem za kat. slov. iole r A-
meriki .........................25e
III. Veronika Desenišk«. Tragedija. — IV. Pripovedne pesni...5°c Kanarček, Kresnic«. — Kapelic« v
gozda ....................""'m.
Kirdžali, podonav. povest........506
Kmetijsko gospodarstvo .........75c
Knez črni Jurij, osvoboditelj Srbije. Zgodov. povest ...........20c
Kraljičin nečak. Zgodovinska pov..25c Krištof Kolumb in odkritje Amerike ...........................20c
Koliščina in stepe. Povest........20c
Kraljica Draga, izvirna povest iz
srbskega kr. dvora .............25c
Križem sveta. Zgodovinska povest 50c
Pisana mati..................... 50c
Pisanice, pesmi za mladino........50c
Ponižani in razžaljeni............50c
Poduk rojakov ali kažipot v Amer. 40c
Poslednji Mohikanec. Povest......20c
Postojnska jama .................20c
Potop ..........................$1.00
Potovanje v Liliput...............20c
Povodenj ........................25c
Pauk zaročencem in zakonskim.. ,?5c
Praški Judek ....................20c
Pred nevihto, novela ............25c
Preganjanje indijan. misijonarjev..25c
Pregovori, prilike in reki.........30c
Prešeren in Slovanstvo...........50c
Prešernove poezije ..............75c
Pri našem cesarju................25c
Pri Vrbovčevem Grogi. Povest----20c
Pridni Janezek in hudobni Mihec,.35c
Prihajač. Povest...... ...........50c
Princ Evgenij Savojski, slavni junak in vojskovodja avstrijski.
Zgodovinska povest............ 20c
Pripovedke za mladino. I. in II. zv. 20c
Prisega huronskega glavarja..1----25c
Prvič med Indijanci. Povest.......25c
Prst božji .......................20c
Rdeča in bela vrtnica.............25c
Ribičev sin. Pravljica ...........20c
Ricmanje, cerkveno vprašanje.....25c
Robinzon stariši in njegove čudovite vožnje in dogodbe.........50c
Ročni slov.-angl. in angl.-slov. slovar ............................75c
Rodbinska sreča .................30c
Roparsko življenje. Povest........20c
Roza Jelodvorska................35c
Rusko-Japonska vojna ...........50c
S prestola na morišče ali nesrečna
kraljeva rodbina. Zgod. povest, šaljivi Jaka ali zbirka najboljših kratkočasnic za slov. narod, 2 zv.
ROJAKI!
Kadar pridete v Milwaukee, ne pozabita me obiskati. V moji gostilni je vsak vedno najbolje postrežen. Čedna prenočišča imam vedno na razpolago za došle rojake.
DOBRODOŠLI DELEGATI K .S. K. J.!
p	i r*	v*v
rrank rrancic
GOSTILNIČAR 293 Reed St.—Phone, Hanover 3492Y. MILWAUKEE, WIS. 5t
,20c
po ........................
Sanjske bukve ...................40c
Senilia, povest ..................-20c
Slavček. — Nema deklica.........20c
Slovenski šaljivec. Zbirka najboljših kratkočasnic, I.—III.......25c
Slovnica—slov.-angl. za učenje angleškega jezika, vez..........$100
Solnce in senca. Povest...........20c
Spisje .......................... .20c
Spisovnih, ljubavnih in ženitovanj-
skih pisem.......................30c
Srečolovec. Povest ..............20c
Stanley v Afriki .................25c
Kako naj se pišejo zasebna pisma.50c
Krvna osveta. Povest............20c
Lažnjivi Kljukec ................20c
Ljubite svoje sovražnike. Povest..20«
Lurški čudeži .................$100
Ludevit Hrastar,—Golobček......25c
Jurčičevi zbrani spisi, vsak zvezek.50c
l. zv.: Deseti brat. Roman........50e
Sveta vojska ............i.......25c
Sv. Notburga ....................20c
Sveti večer ......................25c
Svitoslav. Povest ............._..20c
Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini 1878, zv. I. in II po.........75c
60 malih povestij ................20c
100 beril ........................20c
Tiun-Ling, kitajski pomorski razbojnik. Povest .................25c
Tisoč in ena noč, zv..............20c
Tolstoj .......'...................30c
Trije indij, povesti ...............20c
Ujetnik morskega roparja ........20c
V	delu je rešitev. Povest....i.....25c
V	gorskem zakotju. Povest.......20c
Vedeževalka. — Kmet - Herod. —
Župan sardamski. — Jeza nad petelinom in kes .......y.........50c
Viljem baron Tegethoff. Zmagovalec na morju 1. 1866.............25c
Vojska na Turškem 1875-1878 ....25c
Vošilna knjižica .................75c
Vrtomirov prstan ali zmaj v Bistriški dolini. Povest .........25c
Vstajenje. Povest ................20c
Z« kruhom. Povest...............20c
Zadnja kmečka vojska. Zgodovinska povest iz leta 1573..........75c
| Chi. Phone: Office 658, Res. 3704 I
Uradne ure: §j 9—12 a. m. 1—5 and 7—8 p. m. I
Ob nedeljah od 10. do 12. J
1 Dr. S.Gasparovicb
=
= Dentist :: Zobozdravnik
I
g Joliet National Bank Building J 4th Floor, Room 405.
I JOLIET, :-: ILLINOIS.
POZOR, ROJAKINJE I
Ali veste, kje je dobiti najboljše ®t" so po najnižji ceni? Gotovol V mesnih
J. & A. Pasderti1:
se dobijo najboljše sveže in preb" jene klobase in najokusnejše tn«' Vse po najnižji ceni. Pridite torej1 poskusite naše meso.
W. H. KEEGAN
POGREBNIK.
Slovenci v La Salle in okolici: Kadar potrebujete pogrebnika se obrnite na to tvrdko in prepričani bodite, da boste najbolje postreženi, ker ta zavod je najboljši ter mnogo cenejši kot drugi.
V slučaju potrebe rešilnega voza (ambulance) pokličite nas po telefonu, ker smo vedno pripravljeni — po dnevi in ponoči.
Vse delo jamčeno.
POSTREŽBA TOČNA VSAK ČAS.
W. H. KEEGAN, Telefona št. 100 — vsak čas. Cor. 2nd and Joliet St., La Salle, 111.
Telephone—Hanover 4152-J.
Joe Windistaman,
saloon in restaurant
483 Virginia St, Milwaukee, Wi».
Nizke cene in dobra postrežba f naše geslo.
lii
Ne pozabite torej obiskati nas T našej mesnici in groceriji na vog*' lu Broadway and Granite Street* ^
Chic. Phone 2768. N. W. Phone llH11
Chi. tel. 3399.	N. W. tel.
1*
Louis Wise!
200 Jackson St JOUST,
gostilničar
TINO, ŽGANJE IN SHOD**
Soke ▼ najem la Luach Roo»
Union Coal & Transfer Co
615 CASS STREET, JOLIET, ILL. Piano and Furniture Moving
Chicago tel. 4313.	,	Northwestern tel <1
Joliet. ill.
PIVO V STEKLENICAH.
ft0]
Cor. Scott and Clay Sts. Both Telephones 26. JOLIET, ILLI*
Naročite zaboj steklenic
novega piva, ki se Imenuje
ter je najboljša pijača
E. Porter Brewing Company
Oto teletom <05,	S. BUtt St., Jilkt, Hi