38. številka. Ljubljana, sredo 17. februarja. VIII. leto, 1875. SLOVENSKI NAROD .. prejemali za cotrt lota 3 cld. — Za oznanila se plačili« atopno peat-vrBte 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. će ho dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. O«p»w«ffflo nI ir.» fr.a.r,klrtt,1' ~ ^?koP^!„so. De vra*aJ<>- — Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiii „Hotel Evropa«. Upravniatvo, na katero naj se blagovolijo poslati naročnine reklamacije, oznanila, u j. administrativne reči, je v „Narodni tiskali" v Tavčarjevi hiši 0 narodnih izdajalcih. Mej našimi sovražniki, mej Nemci, nemš-katarji in c. kr. nradniki, kateri proti nam Slovencem agitirajo, imamo dve vrsti ljndi : eni so kateri vedo in znajo kam vlečejo, drugi so pak, ki za onimi koracajo ne ve-doči kam jih steze peljajo, — tako tja v en dan capljajo za frazami „frfasungstraj" itd., kakor koze za soljo. Kam pak vse nem Čevanje mej Slovani v Avstriji vodi, kaj je njemu zadnji cilj in konec, to smo uže mnogokrat povedali in naglašali in poudarjamo sedaj v oči vsem birokratom iu mej nami naseljenim gospodovanja - željnim Nemcem tem lažje, ker je sam sorodnik cesarjev nadvojvoda Salvator govoiil rešilno besedo v tem, namreč: Prusiji nas hočejo izdati, lepo Avstrijo razbiti, domišljenih 8 milijonov Nemcev s Čehi in Slovenci vred k 40 milijonom druzih Nemcev spojiti. To so Nemci v svojej gernian-kej pijanosti uže mnogokrat, sami priznali iu sedaj imamo zopet en glas, ki odgovarjajo baš na nadvojvode Salva-torja brošnro, vse sovražne naklepe Nemčije priznava. , Časopis „Dresdener Nachricliteu" gori v rajha, pravi v članku o imenovani brošuri, da za sedaj Nemčija še ne misli na to Avstrijo razbiti in „Nemce" anektirati, ker ima njen želodec še z prebavanjera Elsas-Lotaringcev dovolj opravka, „vse drugo pak je, to se ve da — pravi ta nemšk glas — ali bode Nemčija mogla dolgo prenašati, da je osem milijonov Nemcev od nje odtrganih in v nevarnosti (?) od Slovanov požretmi b.ti. Po našem prepričanji se to ne da izvesti. Avstrijski Nemci spadaj o k Nemčiji; oni ne morejo hiti brez nas, mi ne brez njih. Trst mora nemška luka biti, A 1 p e u e m š k a južua meja proti Viaški. Kedaj bode čas pri Sol, da sc avstrijski Nemci z državnimi Nemci zedi uijo, o tem sedaj nečemo glave beliti si." Tuko govori ueuišk časopis iu to je jasno iu tako mislijo vsi politikujoči Nemci zuuaj, — iu vsi tisti u>tavoverci pri nas, ki vedo za kaj ;.. , in vsi tisti, kateri sedaj le na to gredo, kako bi Slovenstvo zatlačili iu za Nemčijo pri nas z n< m.ščiuo tla gnojili. Izdajalci svoje krvi so torej vsi < m „tudi-Krau jci'4, kateri nočejo Slovde pustila motiti. A položaj je tak, da tudi vot rana zaupnica državnega zbora komaj zadosti, vlad■ podeliti njenim nalogom potrebno moč. Zaradi tega bode ministerstvo prisiljeno na drugi važni faktor v konštitucijonalncj državi, na krono apelirati, ter ravnaje se po oger-skem izgledu, izročiti vludarju svojo osodo. Mej tem časom izide cesarjevo mnenje in naredba glede ogerske kabinetue premembe, m slednja bode še le objavla v sebi tudi značaj ciHlcjtauskih premeinb." ifuitajstei dopisnik v „Frankf. Ztg." pojasnuje, zakaj se nijso prečitala neka pisma v Ofenheimovej pravdi, namreč o pod-kupuo8ti dunajskih uovin, ter pravi, da zaradi tega ne, ker je izdajatelj največ kompromitiranih iu Ofenheimu najbližje stoječih uovin (nN. fr. Pr.tt) izrazil se, da če bodo njegovi osobni dopisi k Ofenheimu objavljeni, bil bi tudi on potem prisiljen objaviti osobua pisma in dopise visoko postavljenih ljudij, kateri so za llohenvvartovega časa pisali take dopise pokoj, emu drngu njegovemu (Friediiiudcrju). Slavaškr „Narod. Novinv" zahtevajo od ogerskega mimsterslva, ker se zdaj na pravniškej akademiji v Prešburgu ustanavljali dve novi stoltoi profesorski, za moderuo filologijo, zgodovino in literaturo, da bi se založila tudi stolica za slovaški jezik in literaturo. Za sedaj klic vpijočega v puščavi. i ml i tt št j «■ i* (trgan rP. L." tolaži svoje bralce, da ntimsteiska kriza na Ogcr--ktm, katera bi do z vstopim Tisze v unui-sterstvo utrdila avstro-ogersko nagodbo od leta 18G7, ne more biti za položaj Audrašija, kot stvaritelja one nagodbe. <>//«■* v/.* vodja ltViCe je pozvan v li.č k cesarju zarad dogovora o njegovem uji.žuein vstopu v niinisterstvo. KttsUtt vlada je odgovorila na angleško noto o ueudeležmji angleške države pri konfeicnci za mej narodno vojno pravo v Peterbarga. — „Jlnskovskija Vjedoniu poročajo , da se bodo ruske verske postave zc petno popravile v «m slu večje svobode. V it a m it ni'ji j« enkrat vlada na krmila, ki ima, kakor je videti, narod za Hoboj. Te dni je vlada dobila v zbornici zaupnico od dveh tretjin poslancev, kljubu temu, da je opozicija protivila se. Siiisktt sknpščina je sprejela postavo vsled katere se vojna služba zmanjša pri novacih od 3 let na 2 leti. Tudi edini sin mora vojak hiti. Na i-'t'ttttf<».vki'tit zmešnjave še nij konec. Drugo bi ne pomagalo, nego razpustiti to skupščino, ki nij kos ustavnostnih zakonov skleniti. J i t n I i j 4i ii m k f m parlamentu je poslanec Cairoli s tovariši predložil naj se vlada pograja, ker je oficijalne kandidature s svojo vladno organizacijo podpirala, ker je načelom konstitncijonalizma in svobode protivno. (O Italijan, ko bi ti stoprv v Avstrijo prišel in naše volitve videl! Ur.) Ministri so se izgovarjali. Njihova izjava se je na znanje vzela s 147 proti 100 glasi, potem ko je prej ministerski predsednik Mmghetti levico nagovarjal, naj vprašanje o zaupanji do miuisterstva stoprv potem stavi, kadar bodo predlogi o fin ar ni uredbi ter o varnosti osobe lastnine sprejeti v zbornici. Dopisi. Iz €VI13. febr. [Izv. dopis.j (Preširnova svečanost.) Narod, kateri je od marsikatere strani uže bil nedavne čase počasni smrti posvečen in je vendar — ne glede na razne zapreke, mogočna neprilike in strašne nevarnosti rešil si živenje, šteje uuij možmi, kateri so ga groba, duševnega pogina rešili iu na novo probudili, v prvej vrsti posebno take na narodnem polji sveteče se zvezde, ki bo v prvo poskusili britko resnost narodovega bivanja iu ob enem, da si včasi od svojih sovremenikov zaničevani in ne poznani, oznaujevali boljše dni, boljšo prihodnjost. Mej ovimi sveti se posebno mlademu zarodu priljubljeni naš France, katerega spomin mladino slovensko navduševa, k delovanju izpodbujeva in jej podaje duševno mi" »kazati se povsem kot cvet iu veselo upauje ves^lejte pnh >d-u j osti. V prvej vrsti je v tem oziru poudarjati slovensko mladino starodavnega Gorotaua, katera se je brez ozira na žalost obudajoče vedenje gorotauskih nekdanjih „voditeljevu in Bedaj v vodi popolnem nemškega „recbts-|)arteilerstva" plavajočih mož, nže nekaj let sem po lepih svečauostih pouosuo spi ni-uila njeucga buditelja. Vedno se obrača mladiua k besedi svojega prevzvišcucga proroka, ga vedno bolj iu bolj ljubi in veBoluemu svetu kaže, da isto korifejo, katere milo donsče pesni še jired kratkim nijso tako sploh odmeva nahajale, črez vse Časti in le njej v mladem Hrcu slavoloke stavlja. Euaki izraz prave uavdušeuosti je bila zadnja svečanost na slavo dr. France Pre- Sirau, katero so 7. febr. napravili celovški dijaci, ter njemu čast in slavljenje — sebi pa občo zadovoljoost in spoštovanje priborili. Veselica sama se je pričela s kratkim nagovorom, kateremu je kasneje sledil obširnejši slovesuostni govor dijaka B., ki nam je v krasuej besedi in s pravO navdušenostjo v ledena okvira slikal pomeo veselice, velike zasluge Preširunve za u j. m d slovenski in njegovo slovstvo, in tudi poudarjal, za kaj, di ravno mladina njega ljubi, ter mu ostane do zadnjega udana. Govor B—ov nam je bil porok, da mladiua v vsakej stroki napreduje, da se vadi čistega jezika, lepega govora in so jej zdrave misli povsem lastne. Z deklamacijo: „Povodnjl mož", nijsnio bili zadovoljeni. Deklamator si je uekda poprej mnogo prizadeval iu tudi pri predskušuji svojo nalogo baje dobro rešil — ali deske, ki pomenijo svet, bile so mu neprijazne, neznane in zaradi tega je v svojej prepla-šeuosti stavil zadnjo kitice za pivo in nasprotno. Hazvidi se iz tega, da mladiua slu vi o siv a premalo v dobre družine lakaja, da so jej preninogokiat boljši krogi zaprti in we v očigled temu ne more v obuašanii in družbiuskem vedeuji dovoljno izobraziti. Stanuje le pri bolj bornih, starih — večji del prepobožoih — ženicah, občuje le s so-dijaki in na ovi način za drugimi za ostaje. Mej posameznimi točkami so se prelepo razlegali krepki glasovi dijaškega pevskega zbora. Po vsakej pesni je bilo ploskanje občno. Najbolj so se dopadale pe«ni : nSlo-vau", „Domovini" in Viiharjeva „Ne vdajiuo se". Zadnjo pesen so morali dvakrat zapeti in videlo se je tudi tu, da niladeniška srca čutijo, kar pojo. Dalje nam je dolžnost hvaležno se spomniti prekrasnega samospeva g. P., ki je z milo glasečim tenorom prednašal prelepo pesen Preširnovo „K slovesu". Žahbog je le majhni, da premajhni oddelek tu živečih ženskih lepot v stanu razumeti pesnika našega in njegovo mišljenje, kajti celo slovanski starši, ki bivajo v sredini Koroške, odgojevajo mladino svojo le nemški in tudi na domu ne slišiš premi-lih glasov materinščine, tem menj torej Pre-širuovega občudovanja in popevanja slovenskih deklic. Samospevu se zamorejo v veljavi in lepi izpeljavi ponosno pridružiti čveter«'-Bpe.vi : „Strunaui" in „Prošnja". Mimo vsega tega je svečanost venčalo urno in razumno sviranje na glasoviru od strani dijaka S. in lepo igranje na piščalki in goslih. Razvidno je, da je na ovi način tukajšnja mladina prelepo slavila Preširnov spomin-, vse je bilo popolnem vbrano, lepota iu prijetnost domačega govora, domačega petja in niladeniška navdušenost so se močno vtisniii pri vseh poslušalcih in vsakdor, ki mu je pravica draga mora reči: „Iivai » tebi, premila mladina. Kadar prideš mej mili narod v katerkoli stopinji, obdrži vedno svoja načela, ljubav do domovine in do tvojega ljubimca Preširna!" Sobane so bile primerno okinčane in si ogledamo zbrano občinstvo. V prvej vrsti je bilo tu mnogo število nježnega spola iu tudi moštvo je bilo izredno dobro zastopano. Žahbog smo pogrešali večji del očete celovške Čitalnice, katera se še zmirom neče probuditi. Dovoljno nij, da se za napravo enako svečanosti kaki borček poda, temveč dolžnost je ndeležiti se tndi enake slavnosti. Havno tako smo pogrešali Čast. d u h o v e n h t v o , katero kaj rado v ove sobano zahaja, ali le takrat, če so „katoliški večeri". Kdor mladino ne obiskuje, so za njo ne briga, tndi ne niore zahtevati, da bi ga ona ljubila. D t pa ona dan denes ne napravlja spomine cerkvenim m /. ni, temnč le svojim narodnim ljubimcem, možakom, ki jo bolj iu bolj navduše-vajo, je pač naravno. Če se kje na meji dežele mala kat. družba vstanovi, ki nže v poroda kaže, da jej nijso mnogi meseci odločeni, popotovate po železn:ci s pravim ponosom; če pa lastna mladež v mestu, kjer sami bivate, narodno svečanost v spomin narodnega veljaka po težkem truda in mnogih ovirih na občo zadovoljoost napravi in |0 častno dov; si, vam nij moč iti le dvajset korakov, čeravno vas ona vabi. Sploh pa so bili marljivi aranžerji ove slovesnosti gotovo zadovoljni z mnogim in odličnim občinstvom, katero je radostno po dalo se v lepe sobane, iz katerih je bila le težka ločitev. Po besedi je bil namreč prav živahen ples, ki je trajal do belega jutra. Iz TrNttm 14. febr. [Izv. dop.j Prestalo je biti srce možu, katerega jo spoštovalo vse, prijatelj in protivnik, rojak in tujec Jarnej Legat, škof tržaški in koperski, vitez reda železne krone, tajni cesarjev svetovalec, itd., je bil rojen Slovenec na Gorenjskem v Naklem IG. avg. 1807 1. Njegov oče je bil cerkovnik, akoravno je imel veliko družino, dal je dečka v šolo v Kranj, potem v Ljub Ijano v gimnazijo. Is ljubljanskega gimnazija je šel zarad sitne okoliščine v Goriško srmenišče. 19. sept. 1830 1. bil jo za duhovnika posvečen, in potem je šel na Dunaj v Augustineum, kjer je postal teologijo doktor. Po dovršenji študij na Dunaji poklical ga je njegov strijc goriški nadškof Valand za svojega tajnika. Potem jo bil profesor teologije na semenišči v Gorici. Tržaški škof sloveči slovenski literat Ravnikar, poklical ga je za svojega kancelarja. Po smrti tržaškega škofa je bil imenovan od cesarja Ferdinanda ou za to m- sto. Pomagal je ubogim ue glede, je li kdo katoličan, brezverec, grk, luteran ali kar si bodi. Plačeval je ubogim d užinam stanovanje, več dijakov je podpiral svoje sorodnike je vzdrževal, tri nečake studirati dal. »Škof Legat pa je bil tudi dober Slovenec. Dokaz temu jo to, da kadar smo prišli k njemu prosit za kako naroduo podporo, nij nikdar svoje pomoči odrekel, Ko je prvi „Primorec" izhajal, (namreč mislim, ko je bil šci resen, a ne pozneje, ko je pod M"borČičem in lladerlapom komunardo-val) imel je velike materijalne oviro, a ko je Legat za nje zvedel, odstranil jih je radodarno. Pri tržaškem kapitelnn se je črez 100 iztisov onega lista oddajalo. Kar bc cerkveno politične stvari tiče, ostal jo vedno ueutralen in se nij mešal v ostre in fanatične borbe. Svojim duhovnom nij pašoval, nobenih „Uršk" okolo njega nij bilo, tržaški in koparski duhovni so imeli v njem prijatelja, ki jim je dal prostost po svojej vesti pošteno delati; za to so iz Kranjskega do hajali radi duhovni v tržaško Škofijo. Burja je pri nas hujša nego po zimi in tudi velik mraz imamo uže 14 dnij. Morska pošta zakasnjeva in izostaje. Žita se izvaža vsak teden več parnih ladij na Angležko. Kaj počnemo, ako bode slaba letina? Iz (»rtMlCia 13. febr. [Izvirni dop.] (Društvene razmere slovanskih dijakov.) Konec zimskega polletja se bliža. Odbori raznih tn obstoječih društev bodo kmalu poročali svojim ndotn o delovanji, da potem vstavijo za kratek čas, za velikonočne praznike svoja delovanja. — AH kaka bodo ta poročila V — Užo sedaj je mogočo to nacrtati. Vseh slovauskih društev obstoji tn Sest. Najniarljivejše delovalo je srbsko akade-mično društvo „Sokol", kder se pridno razpravljajo znanstvena predavanja, ako-prem je malobrojno, tako, da broji le 16 članov. Za njim prideti društvi: vseslovan-sko (a zastopano le po slovenskih dijakih), literarno društvo „Sloga" in literarno društvo slovanskih tehnikov „Vendija", od katerih zadnja še tudi zelo marljivo radi, broječa tudi le malo udov. „Sloga" pa, imajoča največ ndov, v tej razmeri le malomarno deluje, tako da niti na vsake 14 dnij eno predavanje ne pride, kakor pravila terjajo, in šo tedaj se malokdo rad za kako resnično kaj vredno predavanje oglasi, temveč skoro le prisiljeno, mej tem ko se pri Srbih nekateri nže za 6 predavanj naprej oglašujejo. Izgovarjajo se „Složani", da nemajo časa! Se-li pa more na taka izgovarjanja ozir jemati? Jeli res, da bi dijak toliko časa v enem semestra ne imel, da bi ne mogel kakega — saj no dolgega — pred i vanj a si spisati? — Nikakor ne! To je malomarnost, da no rečem — lenoba slovenskih dijakov, ki se vedno bolj čiri, iu se tudi prej marljivih delavcev na narodnem polji polastuje. Vse govoriči: saj nič ne pomaga, za Slovence nij spasenja, — saj povsod propadamo! — Da ! malo uspeha imamo, vse se nam tako rekoč razgnbi, da slednjič ne znamo, ali smo si kaj pridobili ali ne. Pa, ako smo vsi taki nihilisti, — ako pripuščamo vse le osodi, sami pa roke križem držimo — tedaj res gotovo nij spasenja za nas. — Delajmo pa marljivo, in videli bodemo, če bode res vse zaman! Ako nam tu ali tam kaj izpodleti, ako v marsičem ničesa ne dosežemo, kar smo doseči upali, vendar ne smemo upanja izgubiti, — ne smemo nže radi tega ni h i listi postati in lenobo pasti, temveč marljivejše moramo delovati, se krepiti in oboroževati z raznim orožjem, in videli bodemo, da končno premagamo sovraga, in da se bode poznal naš trud tako, da ga bodo videli i naši najhujši ni bil i s ti. Kako marljivi, kako vneti za Slovanstvo so Še bili dijaki pred dvema leti in Še lansko leto! Mnogo se je Čulo o njihovem delovanji na vse strani; a sada nemajo niti zastopstva, t. j. odbora, ki bi jih na zunaj zastopal pri vsaki priliki, kadar bi bilo treba. Ako je kak dijak umrl, marljivo je odbor slovanskih dijakov za to skrbel, da se dostojno k večnemu počitku spravi, a sedaj — se to pripusti le najbližjim prijateljem pokojnika ! Kje so uzroki tej malomarnosti ? Jaz pravih uzrokov ne poznani in jih torej navesti ne morem. Največ je morebiti kriv tega separatizem, ki tako zelo vlada mej slovanskimi dijaki. Niti enega društva nemarno več, ki bi spojal vso slovanske dijaške elemente. Edino društvo, kjer so se shajali še slov. dijaki je bilo ,.pevsko dru- 8tvo", ki pa sedaj mirno počiva, dokler ga zopet kak ugoden čas ne probndi. Sinoči sklical je odbor „pevskega drnštva" občni zbor, kjer bi se naj posvetovalo o njegovem obstanka ali razpada. Žalostno znamenje! — Pesnik poje: „Wo man ainjrt, da lasa' dich ruhig niedor; Boso mensehen haben koine lieder!" Ali naj to tudi o nas velja ?! — Da nemarno pevskega društva, ki bi nam vČasi kako lepo pesem zapelo in nas s tem navduševalo — tndi to je uzrok našega nihilizma. Povsodi učinja pesem globok vtis na človeka, ter ga spodbuja in navdušuje, in to najbolj pri Slovanih, ki so bili vedno vneti za svoje lepe pesmi. A o nas to ne velja; mi nijsmo vneti za pevanje, — kar je fii-nočno zborovanje pokazalo, katerega se j« udeležilo le — 10, beri šestnajst Slovencev! Kje so bili drugi? Kje Srbi in Hrvati? (Morebiti zopet časa nijso iin-li?!) Ali vam nij mar za tako važno društvo? In zakaj ne? Pri tem zboru je poročal odb>r, ki je imel nalogo, „pevsko društvo" zopet okrepit'. Odbor se je hotel zediniti s6 „Slov. Besedo", da bi tamo npevsko društvo" kot društvo obstalo in v njenih sobanah svoje pevske vaje imelo. Stavil je odbor torej zelo lahke pogoje, pod katerimi bi se hotelo sfe „Slov. Betedoa zliti. Ali „Besedijanci" nijso hoteli sprejeti teh pogojev, ampak stavili so oni od svoje strani take pogoie, da odboru „pev. društva" nikakor nij bilo mogoče se zediniti z „Besedo". Prosil je odbor potem, naj bi kot društvo vsaj v njenih prostorih pevske vaje smeli imeti, za kar bi bili pripravljeni nekoliko plačevati, a to jim je „Beseda" kratko odrekla, akoprem ona nekemu „nemškemu" društvu svoje sobe na razpolaganje daje. Ker torej odbor pri „ Besedi" nič opravil nij, prosil je rektorja, naj jim na nniverzi kako sobo prepusti, kakor je bilo i prejšnja leta, a rektor jim je zopet prošnjo odbil, rekoč, da nema sobe. Tako je tndi akudemičko pevsko društvo, s katerim je „«lov. pevsko drnŠtvo" prejšnja leta skupaj sobo imelo, sobo odreklo, ko jo vendar zastonj na nniverzi od rektorja ima. — Tako stanje je gotovo žalostno za pevsko društvo! Odbor je bil tako prisiljen na zbor staviti vpra sanje o obstanku ali razpadn. Obstanek je pa le tedaj mogoč, kakor so odborniki preračunali, ako mnogo društvenikov pristopi, in se vsi zavežejo, tri mesece naprej meseč-nino plačevati, da si more sobo najeti. Spoznavši take neugodne razmere, sklenili so pri občnem zbora navzoči, da društvo dalje obstoji, in so se zavezali, kolikor mogoče Članov izvršujoČih in podpirajočih si pridobiti, odbor pa naj apelira na senat in prosi za sobo ta čas, dokler bode društvo zamoglo pričeti zopet svoje delovanje. Muogo t roda nas bode sedaj stalo, ako hočemo dobiti potrebno število društvenikov, ker naši nihilisti se bodo zopet na vse načine izgovarjali, da jim nij mogoče pristopiti radi časa ne, ali celo — da takega društva ne potrebujejo ; in pa: saj iz tega zopet nič ne bode, — kakor navadno govoričijo. „.SIov. Beseda" je tukaj pokazala prav svoje slovansko (?) čutje. Lani je povsodi prosila, i poBebno naB dijake, da bi jo tako rešili pogina, a sedaj nas tako okolo za- vrača, da bi si človek mislil, bog zna, kako dobro da stoji; a vendar nij mogla letos nobene javne veselice napraviti, a kakor se je to prejšnja leta zgodilo, se ve da, z deficitom. Letos je napravljala le v svojih prostorih zabave in plese, kar je imela prav. Ker tukaj so se društveniki prav dobro za-havali, in nij se bilo bati deficita, ki tako rad vse javne plese spremlja. Ostaja nam še eno društvo, ki ima dijake, rojene Slovane za društvenike, a o njegovem delovanji ne morem ničesar poročati, ker se je še le pred kr Ikim časom zopet konstituiralo, ker je bilo preje le do konca šolskega leta dovoljeno. To društvo ima sicer rojene Slovane za društvenike, a značaja pa nijma slovanskega, temveč le „veliko hrvatski" popolnem Starčevičjansk, in zarad tega se malo kdo od Slovanov za njega briga. Preteklo šolsko leto so vsa slovanska dijaška društva hotela pristopiti k „Slov. Besedi", B ker jo to starčevičjansko društvo, imenovano „Adriatik" tamo zborovalo, nijso hoteli Slovani pristopiti, kar se ve, da nij bilo prav. Kaj nam mari StarČevičjanci; pustimo jih gotovo se bodo preživeli. Saj je tudi še mnogo Hrvatov, ki so vneti „Slavjani", kakor jc pridalo lansko leto društvo „Danica", ki pa sedaj nij več mej živimi, morebiti zaradi tega ker je letos mnogo Hrvatov doma v Zagrebu, ostalo. Po teh društvh 8e vidi, kako separat;s-t čni smo še Slovani, kakor vedno. A zopet se je začela mej nekaterimi širiti ideja, da vendar osnovimo kako vzajemno društvo. N?. misli se tukaj na kakn novo posebno društvo, uego naj bi se zlili vsi s „Sl. lieiedo", kjer bi putem še vsaki posebej imeli svoje „klube" Slovenci, Srbi in dr. S-daj se o tej vzajem nosti še ne more govoriti, a mogoče je, da se ta ideja vedno bolj razširi mej dijaštvom in se tudi pozneje obistini, posebno žele to Srbi in nekaj Slovencev. Žali bog! da moram tukaj omeniti, da ideja Slovanstva mej Slovenci bolj t'a izgubljeva, nego dobiva, da nekoji nihilisti in posebno še „Kranjci" nič kaj prijazni nijso ni Srbom ni Hrvatom. Jaz mislim, da so to le osobne mržnje, — da bi le res samo take bile; — ali zaradi ene osobe, katere morebiti eden ali drugi trpeti ne more, se ne smejo vsi mrziti in ideja popustiti. Ne spravljajte osobnosti j v društvena življenja: pustite svoje krive nazore, ki navadno pri takih mržnjsli vladajo! Bodimo najpreje Slovani, potem stoprv Slovenci, Srbi in Hrvati! Dokler ne boderno postopali složno, nikakor ne moremo uspehov imeti, temveč le izgubo in propast. Na mladino se ozira vsa slovanska domovina, na vas bode stavila svoje z&upanje, da jo rešite in jej pomagate. Ne ločujmo se drug od druzega, temveč skupno kakor eno telo, delajmo i radimo marljivo za blagost naše domovine. Spominjajmo so bosedij v Boris Miranovi pesmi: „V katori koli pride ti podobi Skušnjava zapeljiva, trdno Btoj; Ko boj divja, ne omab ij v zvestobi!" Domač« stvari, — (Vojaško rok ruti ran j e) na Kranjskem bode od btiauij komisije za Dolenjsko za leto 1875 v teh dnevih: 15. aprila oproščevanje v Ljubljani za mestno občim* Ljubljano, 16. in 17. apr. nabiranj« v Ljub- ljani za mestno občino ljubljansko — 19. in 20. apr. oproščevanje v Kamnika za politični '»kraj Kamenik. — 21., 22., 23. in 25 apr.. nabiranje v Kamnika za politični okraj Kamenik. — 26. oproščevanje v Litiji za politični okraj Litija, 27., 28. in 29. apr. nabiranje v Litiji za politični okraj Litija. — 1. in 3. maja oproščevanje v Krškem za politični okraj Krško. — 10. in 11. oproščenje v Novem mestu za politični okraj Novo mesto. — 12., 13., 14. in 15. oproščevanje v Crnomlji za politični okraj Črnomelj. — 19, 20. in 21. nabiranje v Crnomlji za politični okraj Črnomelj. — 24. in 25. maja oproščevanje v Ko-čevji za politični okraj Kočevje. — 26 , 28., 29. in 31. nabiranje v Kočevji za politični okraj Kočevje. — Za Gorenjsko in Notranjsko pak te le dni : 7. in 8. aprila oproščevanje za politični okraj ljub. okolice. — 9., 10., 12., 13. in 14. nabiranje v Ljubljani za politični okraj ljub. okolice. — 16. oproščevanje v Ita-doljici za polit, (kraj Ridoljica. — 17., 19. 20. nabiranje v Radoljloi za politični okraj Rtdoljica. — 22. in 23 oproščevanje v Kranji za polit, okraj v Kranji. — 24 , 26., 27. in 28. nabiranje v Kranji za politični okraj Kranj. — 14. maja, oproščevanje v Planini za politi čni okraj Logatec v Plauiui. — 15., 18. iu 19. nabiranje v Planini zi politični okraj Logatec v Pianini. — 21. in 22. oproščevanje v Postojni za politični okraj Postojna. — 24, 'J5., 26. 28. nabiranje v Postojni za politični okraj Postojna. — (V Ljutomer) pride za župuika g. Sinko, dosedaj bogoslovja profesor v Mariboru, narodnjak smeren in previden mož, zatorej spoštovan. Ljutomcrci si morejo čestitati. — („ Gospodarjevo") uredništvo po g. Ulagi prevzame th. dr. Gregorec, ker druzega urednika kat. društvo nij moglo dobiti. Prof. Majciger, katerega so prej prosili, bil je odrekel. — (Nemarnost.) 16. t. m. po noči umrla je žena kmetu v Bezoviku pri L ubijani na porodu. Poklicani zdravnik prišel je prepozno, našel jo je uže mrtvo. Umrla je vsled hude krvavitve. Izknlcne babice pri porodu nij bilo, pomagala je le neka druga ženska, katera krvavitve niti poznala nij — in le tej okoliščini so m< ra pripisati smrt revne Žene, katera je tri majhne otroke zapustila. — Zoper nepoklicano babico se bode na tožbo zdravnikovo preiskava začela. Izpred porotnega sodišča. V Ljubljani 10. febr. Zvečer 7. novembra 1874 so sedeli kaj-žarica Polona Kern, njen m »ž Audrej Kern, sestra M ca Stebe iu teta Mina Stebo v svojej kajži v Križah, ko je bil ogenj v peči uže pogasnil. Okolo sedmih, ko so oprav večerjali, je sosedov Peterliuov pes močno zalajal, znamenje, da je tujec blizu. Ker je Polona tudi 3 korake slišala, šla je iz sobe v vežo, kjer jo videla, da jo proti gozdu obrnena stran zelo razsvetljena. Da bi pozvedela, od kod taka svetloba, stopila je pred hišo iu zapazila je, da gori slamnata kajžin i streha takoj nad k ratmi, kjer je bila tako nizka, da jo jo vsak z roko lahko dosegel. Žena je začela vpiti, na to so prileteli gasit domačiui iu sosedje, pa ujih trud je bil zastonj, pogorela je kajža, hlev iu pod iu mnogo zaloge. Tudi An- dreju Kernn, Mini Stebe §o pogorele pre-makljivosti, in poslednja se je pri rešitvi blaga močno opekla. Poškodovana in tudi zvedene cenili ho škodo, kar se tiče poslopij na «300 gold., a za 300 gold. so bila poslopja zavarovana. — Vrednoti pogorelega blaga ceni Polona na 200 gold. Iver je ogenj po itpovedbl poškodovane in domačih Ijudij nastal koj nad hiŠnjimi vratini, ker jo Apolonija Kern malo poprej pred svojo kaj/o nekoga koračiti slišala, ker je, malo predno je goreti začelo, sosedov pes močno lajal, kar le takrat stori, kadar se kak tujec bliža, ker je pes, kakor sosed Peterlin pravi, ko mu je verigo odve-zal, naravnost tekel v bbžuji gozd, zuauicnje, da je pes sledil v gozd bežečega tujca, ker ogenj na tem kraji sam od sebe nastati nij mogel, se mora sklepati, da je nekdo z namen" m, da bi naHtal požar, vtaknil zažigalo v slamnato streho. To pa ustanavlja objektivno zločinstvo zažiganja po §. 1GG kaz. zakonika. Takoj, ko je ogenj nastal, je počil glas, da je neki 07 let stari berač Jar ne j imenovan, kajžo zapalil in sicer, da bi se maščeval nad Mino Stebe, katera je poprej z njim po svetu beračila, potem ga pa zapustila in pri svojej sinovki Poloni Kern stanovala. Žandarska patrola je sumljivega berača zasledovala in ga kmalu na podu Gašper Korbarja v Mostah našla. Imenoval se je Jarnej Grošelj, bil je večkrat zaslišan pa vedno tajil. Zelo sumljivih uzrokov pa nas te je zatožni spis. Jarnej Grošelj je namreč tudi sam pretil z zažiganjem. Kakor Mica Košar iu njen sin Janez Kočar pripovedujeta, je prišel en tedeu ali pa še ne en cel teden, predno je Kernova kajža pogorela, berač k njima v hižo. Na enkrat se je govorica pričela o Mini Stebe in berač je pravil, da mu je mož Mine Stebe rekel, da bo tam, kjer Mina stanuje gorelo, da bode Mini obleko raz života potrgal, da jo bo usmrtil. Tudi je deloma zunaj sodnije sam obstal. Ko sta ga namreč žandarja izpod sena pri Gašperju Korbarju izkopala, ali se je zavoljo mraza tako v seno zakopal ali zavoljo tega, da bi se skril — in vprašala, zakaj je zažgal, odgovoril jim je, da je bil jezen in pijan, da je tobak prižigal in da se je nesreča zgodila. Priče so ravno tako govorile, kakor v preiskavi. Najbolj je zatoženca potlačila Apolonija Kern, kateri je hiža pogorela. Pravila je mej drugim tudi, da je nekdo iz bližnjega gozda ukal, ko jo ona na pomoč klicala. Žandar Olšak pripoveduje, kako je berača GroŠeljna našel. Oštir Gašper Kor bar je beraču dovolil, naj na njegovi štali v senu prenoči, ko je pol uro po ognji k njemu piišel. Žandar Olšak je iskal na štali berača, videl potlačeuo seno, kjer je prej ležal berač, a od berača samega nij bilo ni duha ni sluha. Da bi se prepričal, da so tudi v seno nij zakopal, sunil je b bajonetom večkrat v seno. Na enkrat čuti Olšak, da je zadel nekaj trdega s bajonetom, sune še enkrat in vidi, da bo seno kaj sumljiv.) premika. Odmeče seno in zasači en sežnj globoko skritega berača — GroŠeljna. Pivoseduik porotnikov naznani, da je rezultat posvetovanja ta, da so vsi porotniki Itdajatelj in urednik Josip Jurčič. na vprašanje, ali je Grošelj kriv, odgovorili „*•■*. - Izžrebani porotniki so bili: Eržen Fr., Pikuš Gr., Oven J., Vadnov J., Tome J., 1'etrič T., Vfakonigg J., Schumer J., Vevar M., Vari T., Sk« fic Fr., Rus L Sodniki so vsled tega odgovora porot-uikov, Jarneja Grošlja krivega spoznali hudodelstva zažiganja po §. 1GG kaz. zak. kazen 8o znicrili po §. 1G7 črka 1 k. pr. iu po §. 338 k. r. s 7 letno težko ječo, poostreno vsak mesec z enim postom, in 7. novembra vsacega leta s zaporom v temni ječi in s trdim ležiščem. Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov po izvrstni Revalesciere in Barry i; &o*S«fofS«Ss 28 let ti/f je nij bolezni, ki bi jo ne bila ozdravila ta prijetna zdravilna hrana, pri odraščenih i otrocih brez medicin in »troškov; zdravi v bo bolezni v želodcu, na živcih, dalje prsne, i na jetrah; žleze i naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre-bavljenje, zaprtje, prehlajenjc, nespanje, slabosti, zlato Kilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silcnje krvi v glavo, Šumenje v ušesih, slabosti in hlcvanjo pri nosečih, otožnost, diabet, trganje, shujsanje, bledičieo in pre-blajenje: posebno se priporoča za dojenee In je bolj e, nego dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričeval zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi spri Sevala profesorja Dr. VVurzerja, g. F. V. Bcueka, pravega profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru, zdravilnima svetnika Dr. Angelsteina, Dr. Shorelanda, Dr. Cainpbella, prof. Dr. Dčdč, Dr. Urč, grofinje Castle-stuart, Markize de Brchan a mnogo druzih imenitnih '»sob, bu razpošiljava na posebno zahtevanje zastonj. Kratki izkaz iz 80.000 sprirevalov. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. W u rzo rj a, Bonn, 10. jul. 1852. Revalescičre Du Barry v mnogih slučajih nagradi vsa zdravila. Posebno koristna je pri dristi in griži, dalje pri sesalnih in obiBtnih boleznih, a t d. pri kam nju, pri prisadljivem a bolehnem draženji v aealni cevi, zaprtji, pri bolehnem bodenji v obistih (n mehurji, trganjo v mehurji i. t. d. — Najbolje in in neprecenljivo sredstvo no MUHO pri vratnih in pranih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu. (L. S.) Kud. VVurzer, zdravilni svetovalce in člen mnogo učenih družtov. VVincheBtcr, Angleško, 3. decembra 1842. Vaša izvrstna Rovaleseioro jo ozdravila večletne i nevarnostne prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja, bolne čutnice in vodenico. Prepričal sem se sam glede vašega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam. James Shoreland, ranocelnik, 9G. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. A u ge 1 s t e i n a. Bero lin, 6. maja 1856. Ponavljaje izrekam gledč Revalescičre dn Barrj vsestranski), najbolje spričevalo. Dr. A n g o 1 s t o i n , tajni sani t. svetovalec. Spričevalo št. 7G.921. Obergiinpern, (Badensko), 22. aprila 1872. Moj patient, ki jo nže bolehal 8 tednov za strašnimi bolečinami vnetic jeter, ter ničesar použiti nij mogel, je vsled rabe Vašu Revaleacičro du Barry po-polnama zdrav. Viljem Burk ar t, ranocelnik. M o n t o n a, Istra. Učinki RevalcBciere du Barry so izvrstni. Ferd. Clausbe rgor, c kr. okr. zdravnik. Št. 80.416. Gosp. F. V. Beneke, pravi profesor medicine na vseučilišču v Mariboru (Nemčija), piše v „B u r I i n e r K 1 i n i h c h e W o o b e n s c h r i 1 ttt od 8. aprila 1872 to le: „Nikdar no zabitn, da jo ozdravila enega mojih otrok le takozvana „Rovalonta Ara-bieau (Kevalescierei. Dete je v 1. mesecu vedno več in več hujšalo, ter vedno bljuvalo, kar vsa zdravila oijso bila v stanu odpraviti; toda Revalescičre gaje j.-"iia\ r J :i popolnoma v 6 tednih. St. M.iJlt). Markizo de Brehan, bolehajo sedem let, na nespanji, treslici na vseh udih, ahujšanji in hipoboudriji. St. 70.810. Gospo vdovo Klenimovo, Dlisacldort, na dolgoletnem holchatiji glave iu davljenji. Št. 75.877. Flor. Kollerja, c. kr. vojašk. oskrbnika, Veliki \ ara/din, na pljučnem kašlji in bolehanji duHiiika, omotici i tiščauji v prsih. Št. 75.97(1. Gospoda Gabriela Tešnerja, slušatelja višje javne trgovinske akademije dunajske, na skoro breznadejni prsni bolečini in pretresu čutnic. St. 66.715. Gospodični de Moutlouis na nopro-davljenji, nespanji iu liujšanji. Št 75.928. Barona Bigmo H) letne hramoto na rokah in nogah i t. d. Revaluscieru je 4 krat tečneja, nego meao, ter se pri odraščenih iu otrocih prihrani 5l) krat več na ceni, gledč hrane. . pluUMsun puoiciih po pol funta 1 gold. 50 ki' v; u Ij ^old. (a: Kr., 2 tunu. 4 ^old. 50 kr., 5 tur ov 1C gola. 12 (nntOV 90 gold., 24 funtov 86 gold. Kevalosciero-BiseiKtitti v unsicab a 2 f?old. 5o k» n 4 gold. 50 kr. — Revaleaoiere-Chocolatee v praha; n v ploščicah za 12 ta« 1 gold. 50 kr., 24 ta« 2 gold. tO kr., 48 tas 4 gold. 50 kr., v prahn za 120 tat » gold., za WM ta« 20 gold., — i\ 576 ta« 36 gold. Prodaje: 3»rry du llttrrv A (Jouip. na Da* vVailSiueiigaMifte it 8, v LJubljani Ed. • ;, v C4r.«tlol bratje Oberauzmeyr, v ian-»irmiiin D i. o -.ti 4 Fran L, v «V>lovcl P. t>irn->«eher, v i.->\*i Ladvig Hflll it, .*i»r» »><«■«« %f. Morio v *(* ri tuao n, v /ii!.o'iiii v lekarnici usmiljenih sester, v 4'vr-mu o ah pri N. Siiirhu, v Oseku pri Jul. Davidu, lekarju, v (■■-imI«-ii pri bratih Oberranz-meyr, v TeuieNvaru pri Jos. v. Papu, mestnemu lekarju, pri 0. M. Jahnerju, lekarju, v \ *«n»/. tlinu pri lekarju dr. A. II al ter ju, tako* v . aoh ueattl) pri dobrih MJ .Aijih iu ipOOtMrUskih CTgOVOth; mdi raapoiuj« dnoajnka na '"»e kraje po p<_>4tnib iaka-Kn>e>i.ii li oovMtjih 16 februarj v dzvinio totegrafiono porodilo*) enotni drž. dolg v banfcovoih . 70 gin 90 k; Bnotnl d.ž. tlolg v srebru 76 „ 81) , 1860 dri. posojilu ... 112 „ 60 Akcijo narodno banke 9'il „ p Kredi rne akcijo . 20 , — , London....... 111 „ 35 Napol.........8„9> C. k. cekini.......5 „ 27 r Srebro ... K 5 . 60 Tužnega srca iu globoke bolesti javljamo vsem žlahtnikoin, prijateljem iu znancem pre-žalostno vest, dajo naš iskreno ljubljeni soprog, oziroma oče, tast, stari oče iu strije, gospod Fidelis Terpinc, graščinski iu tovarniški posestnik, vitez c. kr. Prane Josipovega reda, lastnik zlate cestno svetinje I. razreda „Acadeinic Natiouale Agri-cole" itd. v Parizu in cestni vi06 podpredsednik nje, bivši predsednik ces. kr. kmetijske družbe krajske, cestni meščan ljubljanski, cestni člen trg. bolnišnega, penzijskega in podpornega hlagajničucga društva v Ljubljani, cestni člen, pravi in dopisovalni člen množili domačih in tujezemskih dru/.tev in družb itd. dnč 15. februarja ob 123/4 uri po noči, v 76. letu svoje starosti po dolgej bolezni, previden z sv. sakramenti umirajočih, mirno v gospodu izdihnil svojo dušo. Pogreb bode v sredo 17. februarja popo-ludne ob 4. uri iz hiže št. H na glavnem trgu. Svete maše so bodo brale v množili cerk\ah. Nepozabljivi ranjki se priporoča pobožnemu spominu. L j n b Ij a u a, 15 februarja 1875. .losipina Terpinc. soproga. Kmilija ltaiiiiigartucr, Marija Taiilscher, adoptirana hči. Ivan ltaiitiigartiier, mL, zet. .losipina, Marinka, A Ima, vnukinje. (53-2) nj. 1'I urin n. Josclina pl. Tonazzo, roj. I loiian. (jabriela Skaria, nečakinje. Karol 1 lorian. nečak. St. 2142. Razglas. N<.*ki 7. dan t. m. kot steklino sumljiv, v tukajšnjo živinozdi avuisnico oddani pet tukajšnjega posestnika poginil je v noči lO. t. m. in razteleaeuje potidilo je steklino. Peg je bil belosivi' piuč, prednje veli-ktNti, držal He je n . >. < •• Zab,eku, iu u>j kakor se je poizvedelo, nobenega Človeka, pa6 pa tri pse ogrize), kateri so BO pa u/.e 8. t. ni. v opazovanje oddali in scdai pobili. Ker jo pa vendar mogoče, da ho tudi drugi psi ogiizini, tak se v obrambo ti.ko žalostu;h nasledkov, ki iz zanemarjanja uu,uo potrebne previdnosti naatanejoj zaradi oHobne varnosti sleherne naprosi, pse, od katerih sodi, da so prišli h steklim v dotiko semkaj naznaniti. Posestniki p.-ov so pu glede na §. 387 kaz. zak. opomnijo, da svitje pse nat.mko opazujejo, lili Kar naj le.anj nn-gočo okrog etati pnstijo, iu ako b kako znamenje bole-hauja pri iij h zapszill, takoj semkaj naznanijo. (44—3) Mestni magistrat v LjuMjani, 12 februarja 1875. Lastnina in tisk. „Karodue tiskarno' /