*(l<®wr ,
Uredništvo:
Schilleijeva cesta štev. 3,
dvorišču, I. nadstropje.
* *
Rokopisi se ne vračajo.
* *
List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne.
* *
Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne.
* *
Nefrankirani dopisi se ne
sprejemajo.
* *
Anonimni dopisi se ne uva-žujejo.
NARODNI
DHEVHIK
Upravnifitvo:
Schilleijeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25'— polletno ... K 12*50 četrtletno . . . K « <> mesečno ... K 2'10-Za Nemčijo:
celoletno ... K 28-— za vse druge dežele i. Ameriko K 30"— Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (Inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust.
Posamezna štev. stane 10 h.
Št. 211.
Telefonska iievilka 6S.
Celje, v soboto, 17. septembra 1910.
Čekovni račnn «8.817.
Leto II.
II. Kongres avstrij. kmet. zadrug.
V	dneh 13. do 17. t. m. se je vršil na Dunaju II. kongres avstrijskih kmetijskih zadrug. Pričel se je z občnim zborom »Splošne zveze avstrijskih kmetijskih zadrug«, o čemur se je že poročalo. Omenimo pa še enkrat, da se je na tem občnem zboru temeljito razpravljalo o celovškem polomu. Dognalo se je, da je revizija svojo dolžnost do cela izpolnila, vzroke poloma je iskati edinole v hudodelnem početju nekaterih voditeljev, ki so svoj zločin umeli zakrivati tako prefrigano, da ga nobena revizija ne bi mogla razkrinkati. To se je izrecno povdarjalo. Sprejela se je resolucija, ki strogo obsoja ta nesrečni slučaj. Popoldne se je vršila konferenca revizorjev, ki se je z revizijskega stališča bavila s celovškim polomom. Tudi tukaj se je dognalo, da revizije ne doleti nikakšna krivda. O uspehih revizijske konference se bo poročalo v »Zadrugi«.
V	dneh 14. in 15. t. m. so se vršila v dvorani nižjeavstrijskega deželnega zbora kongresna predavanja. Zastopane so bile skoraj vse avstrijske zadružne zveze {Zadružno Zvezo v Celju so zastopali gg. dr. Božič, dr. Kalan, Štibler. Iz članic te Zveze so bili navzoči gg.: ravnatelj Ulčakar, Trst; deželni poslanec Pangerc, Dolina pri Trstu; Zupan in Zemljič, Brežice; Pečnik, Kapele; Potočnik, Podsreda; Majcen in Štelcl, Sv. Duh na Ostrem vrhu; nadalje g. Kunej, knjigovodja Z. Z. v Celju), mnoge kmetijska družbe, razni dež. odbori. Mnogo zastopnikov je bilo iz Nemčije. Nadalje: Dr. Kalinof za Bulgarsko. Zastopniki iz Ogerske. Zastopnik kmetijskega ministerstva angleškega. Došlo je iz raznih držav nebroj pozdravov. Zastopniki mesta Dunaj in raznih avstrijskih ministerstev. Med pozdravnimi govori je posebno omeniti govor g. sekc. šefa v poljedel. ministerstvu dr. Grka, ki je povdarjal, da naj avstrijsko zadružništvo začne sistematično delovati na poglobitev zadružnega dela. Dotaknil se je tudi celovškega poloma in je izjavil, da ta slučaj ne more ovreči dejstva, da so temelji našega zadružništva dobri in pravi. Omenil je tudi, da koroške raj-fajznovke ne bodo trpele izgube, sanacijsko delo je zagotovljeno.
Med referati je posebno omeniti sledeče: Ravnatelj Sedlak (Praga) poroča o pomanjkanju kmetijskih delavcev. To pomanjkanje je od dne do dne občutnejše in tvori veliko nevarnost za bodočnost našega kmetijstva. Vsi merodajni krogi naj pravočasno pomagajo. Sestavi naj se natančna statistika o izseljevenju v mesta, o razmerah (plača, stano- ! vanje, izobraževanje i. dr.) kmetijskih in mestnih delavcev. Zakonodajna izpopolnitev socijalnega zavarovanja z ozirom na kmetijske delavce je potrebna. Misliti treba na nov, bolj moderen služabniški red. Vstvarjenje majhnih posestev bo potrebno. Urediti bo treba delavsko stanovanjsko vprašanje. Ustanoviti bo treba urade, ki bodo posredovali službe. Doseči se bodo morale za kmetijske delavce na železnicah znižane vožne cene. Zadruge morajo v tem
vprašanju sodelovati z upeljavo zadružnih strojev. Tozadevne resolucije so bile sprejete.
Dež. posl. Bauchinger poroča o razkosanju posestev. Država mora v lastnem interesu z vsemi sredstvi varovati malo in srednjo posestvo. To je v nevarnosti deloma pred velikimi posestniki, ki so že nebroj malih posestev pokupili radi lova, jriadalje pred poklicnimi razkosevalci, ki kupujejo posestva in jih v parcelah razprodajajo, navadno z neobičajnim velikim dobičkom. Proti obema škodljivcema se moramo boriti. Skleniti bi se morale postave, ki otežujejo pridobitev pravice lastnega lova. Ustanavljati zadruge, ki bi vodile parcelacije velikih posestev. Tudi tozadevne resolucije so bile sprejete.
Aktualno je bilo poročilo g. Faschingbauerja (Dunaj) o draginji živil. Nasprotniki našega kmetijstva pripisujejo krivdo draginje avstrijskim kmetovalcem. To je neosnovano, ker pridejo ogromne množine potom trgovine iz Ogerskega in drugih držav. V obče pa ta draginja ni specifično aVstrijska prikazen, temveč jo je najti po celem svetu. Vzroki: ker se je povsod pospeševalo le industrijo, kmetijstvo so pa skoraj vse države zanemarjale. Prepričani smo vsled tega, da se torej draginji na noben način stalno ne odpomore z sredstvi, kakoršno je najnovejše (uvoz argentinskega mesa). Velik del krivde na draginji zadene medtrgovino. Tukaj morejo zadruge, nakupne in prodajne, mnogo pomagati.
Cesarski svetnik Liebmayer poroča o generalnih revizijah. Te obstoje v tem, da se povabijo k revizije kake zadruge vsi vlagatelji, zadružniki in dolžniki ter se na podlagi dotičnih knjižic primerjajo vsi vpisi v glavnih knjigah. Pri taki reviziji bilo bi mogoče razkriti tudi najbolj skrito napako. Razume se, da bi bilo to postopanje silno težavno in da bi pred vsem bilo potrebno ljudstvo natančno poučiti o pomenu generalnih revizij, ker bi sicer utegnilo nastati razburjenje z usodepolnimi posledicami za zadrugo. Take revizije bi izvedli zvezni revizorji izvedli pa bi jih lahko tudi tudi funkcijonarji zadrug sami.
Glede vojaških potrebščin se zahteva, da upošteva vojaška uprava pri nabavljanju kmetijskih pridelkov (v prvi vrsti kmetijske nakupne in prodajne organizacije.
Državni poslanec dr. Holy poroča o potrebi kreditne postave zazadružna skladišča. Le s pomočjo poslednjih moremo izločiti iz žitne trgovine razne špekulante — škodljivce in ustvariti razmere, ki bodo koristne kmetovalcu in konzumentu. Zato pa je treba za zadružna skladišča pred vsem ugodne kreditne postave. Vsi merodajni činitelji bi morali sodelovati, da se ustanovi zadostno število takih zadrug in da le te postanejo v žitni trgovini izključne posredovalke med kmetovalcem in konzumentom.
Poslanec Kotlant poroča o elektrarnah in priporoča, da se tudi kmetijstvo posluži električne moči pri kmetijskih strojih. Priporoča zadruge.
To so važnejša predavanja. Razun tega so se vršili tudi poučni izleti. Posebno zanimivo je bilo
ogledovanje nižjeavstrijske mlekarne na Dunaju. To je menda največje podjetje te vrste celega sveta. Dobiva dnevno 70.000 1 mleka in je urejena tako, da direktno posreduje med kmetovalcem in konzumentom. Razun tega so se vršili še nekateri drugi izleti. S tem je bil kongres končan. Uspel je v splošno za-dovoljnost in je upati, da bodo sklepi obrodili v vseh avstrijskih zadružnih organizacijah obilo sadu.
1. podučno leto dež. kmet. šole v št. lurju ob juž. žel.
t V čast kmetovalcem Spodnje Štajerske bodi omenjeno, da so baš oni vedno posebno uživali kmetijski strokovni poduk. To dokazujejo razni zavodi v deželi in zunaj nje, ki so bili navadno v pretežni večini obiskani od spodnještajerskih mladeničev. Naravno toraj, da se je pojavila želja po domačem zavodu s poukom v materinščini. Tej želji je deželni zbor in odbor vstregel ter ustanovil kmetijsko šolo v Št. Jurju. Potreba tega zavoda sledi iz navedenih dejstev, njega korist za svoj delokrog se bode pokazala v teku let. To je stvar prihodnosti. Za sedaj navedemo samo suha dejstva na podlagi preteklih pojavov.
Nova kmetijska šola bi se naj bila otvorila že novembra minulega leta. S I. oktobrom je bil pa še le imenovan ravnatelj in strokovni učitelj. Vsa poslopja so bila še le v pol gotovem stanu. Tej napravi trebalo je tudi še vdahniti takorekoč dušo. Pri tacih razmerah bi niti čarodej ne mogel pravočasno začeti z rednim poukom. Do Novega leta so bila vendar poslopja za silo toliko cfodelana. da se je smatralo za mogoče, spraviti učence pod streho. O kaki dovršenosti pa tudi tedaj še ni bilo govoriti; š#niti dandanes^ne. Globoki prekopi okoli hiše, povsod rokodelci in drugi stavbinski delavci, počasno dospe-vanje pohištva itd. so bili otvoritvi in poduku nasprotujoče ovire še več mesecev.
Zanimanje za šolo je bilo precejšnje. Prošenj za sprejem v šolo se je v jeseni lanskega leta vkljub veliki negotovosti vložilo 42. Od teh prosilcev se jih je sprejelo 26, izključno kmečkih sinov. Po starosti so šteli od 17 do 26 let. Svojo predizobrazbo so si pridobili večinoma le v 2 ali večrazrednih ljudskih šolah. Le eden je dovršil meščansko šolo, drugi pa spodnjo realko. Vsi so bili Štajerci iz okrajev Celje, Šmarje, Sevnica, Brežice, Šoštanj, Slov. Bistrica. Marenberg, Ptuj. Ormož in Ljutomer. Prvi tečaj je začel potem, ko je bila nova šola dne 4. januarja t. 1. blagoslovljena. Poučevalo se je teoretično v zimskem tečaju po 27, v poletnem pa 24 ur na teden.
Poučevalo je v sledečih predmetih: 1. nadaljevalnih: slovenski jezikovni poduk z ozirom na domačo zgodovino, zemljepis in poslovno spisje, računstvo, geometrija in risanje. 2. osnovnih: fizika, kemija, kmet. rastlinstvo, kmet .živalstvo. 3. strokovnih: poljedelstvo splošno in posebno, travni-štvo, gozdarstvo, sadjarstvo .vrtnarstvo, živinoreja, mlekarstvo, živinozdravništvo, kmet. gospodarstvo
LISTEK.
Institutka. is
Roman.
Spisal Fedor Gradišnik.
Burno so se dvigale Helenine kipeče grudi... stisnila se je tesneje k njemu in ga pričela strastno poljubljati...
»Oskar, Oskar ...« se je izvilo iz njenih prsij, "kako sem srečna .neizmerno srečna ... Kaj greh — nič ni greh, kar je lepo, in norec je, kdor ne greši radi lepote in užitka... Ti si moj, Oskar, moj in edinole moj!... Jaz pa, Oskar, jaz sem tvoja, samo tvoja!...«
Med tem ko je govorila te strastne besede in jih vlivala s svojimi žgočimi poljubi v nepokvarjeno dušo Oskarjevo ter morila in pokončavala cvetko za cvetKo one otroške naivnosti, ki je tako redka pri ljudeh Oskarjeve starosti, — ga je peljala k starodavni, s črnim usnjem prevlečeni zofi, oklenila se s svojimi kot žamet mehkimi rokami njegovega vratu, nagnila njegovo glavo na svoje kipeče grudi in mu zrla v njegove otroške oči----
Oskar je sedel poleg nje, kakpr dete, počival je na njenih prsih in tako voljno in prijetno mu je bilo pri duši, da je hipoma pozabil na ves svet... Izginila je vsaka tožna misel iz njegovega srca, ki je pred nekaj minutami še krvavelo od silne bolesti
ln nesreče ... pozabil je na svoje bedno in samotno življenje, saj je bil poleg Helene, v njenem objemti je bil in sreča sama je kipela iz vsake njene besede, iz vsakega njenega pogleda ...
»Vidiš, Oskar«, je govorila, »tako te ljubim, da sem se odrekla celo temu, kar mi je bilo najdražje ves čas mojega samotnega življenja poleg postarne-ga in slabega soproga ... Odpovedala sem se vsemu, samo da tem živeje in resničneje čutim srečo in blaženost tvoje ljubezni...«
Oskar jo je začudeno ni neverjetno gledal. Bilo mu je nerazumljivo, kar mu je povedala, vedel ni, kaj pomenijo njene besede.
»Ne vem, milostiva ... kako naj vas razumem«, je jecljal in obraz mu je žarel od neizmerne sreče ... »Čemu ste se odpovedali, kaj vam je bilo edino?«
»Ah, Oskar«, ga je prekinila Helena, »ne govori tako, kot bi ti bila popolnoma tuja in neznana ženska ... Kot bi bila tvoja sestra, tako mi govori! ...«
In vrgla se je nanj kakor divja zver na svoj nedolžni plen in med burnimi poljubi mu je govorila: »Jaz sem Helena, tvoja Helena, Oskar... tvoja Helena za večno ...«
Oskar je globoko in urno dihal... njegove ozke in slabotne prsi so se dvigale in bočile v silnem razburjenju in njegove blede ustne so govorile tiho in blaženo:
»Torej Helena... kaj je bilo ono, čemu si se odpovedala____ odpovedala radi mene in moje ljubezni? ...«
»To je bil tvoj brat... Deset dolgih let ga poznam, deset dolgih let je bil moj prijatelj in njemu se imam zahvaliti, da mi je teklo življenje še dosti prijetno in naglo ... Koliko prijetnih ur sem preživel v njegovi družbi, sladil mi je mojo žalostno usodo in hvaležna sem mu za to ... Toda izprevidela sem, da se je v tvoje srce prikradlo ljubosumje, o Oskar, menil si, da Kamilo ni samo moj prijatelj, da mi je več, mnogo več — in zato, glej, sem žrtvovala prijatelja svoji ljubezni... Le da boš ti srečen in zadovoljen, le zato sem storila to ...«
Čudno so zvenele te besede Oskarju na uho, pričakoval je vse kaj druzega, kot je sedaj slišal... On je torej vzrok, da je Helena prekinila prijateljstvo z njegovim bratom, on, ki mora biti Kamilu hvaležen za toliko dobrot! Zabolelo ga je v duši in spominjal se je vsega, kar je storil Kamilo zanj vsa leta njegovega življenja... Težko, silno težko mu je bilo pri srcu, saj ga je Kamilo tako goreče ljubil, kakor malokdo ljubi svojega brata ... Kamilo je bil oni, ki mu je pripovedoval o njegovi ubogi materi, o njeni smrti in njenem trpljenju, on je bil ki je vžgal v njegovem srcu žarko ljubezen do nje, ki je ni poznal, Kamilo je bil, ki mu je slednjič preskrbel letovišče, kjer ga sedaj on spravi ob prijateljstvo Helene ... Vse to mu je hipoma stopilo pred dušo, že je hotel reči Heleni, da je bilo odveč, kar je storila, toda imel ni več moči za to... Njegovo srce je bilo že zastrupljeno, od njene pregrehe in strasti je bila zastrupljena njegova duša ... Preslab je bil, da bi se
t

——
in knjigovodstvo, zemljemerstvo in niveiiranje. 4. postranskih: nemščina, petje. Teoretičen poduk se je nadaljeval in izpopolnjeval s praktičnim in sicer z delom, ki se je upoštevalo kot za kmetovalca zelo važno učno sredstvo z raznimi postranskimi za u-čenca važnimi koristmi.
Teoretično so poučevali poleg ravnatelja in strokovnega učitelja še 4 pomožni učitelji. Delo sta vodila pod ravnateljevim navodilom in nadzorstvom opravnik in vrtnar. Poduk v šoli in delo je trajalo od 6. oz. pol 6. zjutraj in do 7. zvečer s primernimi odmori za okrepčanje. Smoter poduka je bil, v kar mogoče kratkem času izvežbati mladeniče za njih poklic, jih odgojiti za dobre razsodne prihodnje gospodarje. Geslo je bilo, raje manj, pa temeljito! Zlasti stvarno na prakso naslonjen naravoslovni poduk je imel namen spraviti učence do možnosti premišljevanja in razsodnosti. Ena pametna misel gospodarja več koristi nego 100 neumnih receptov, ka-kotšni se ljudem preobilokrat vsiljujejo. Učenci, ki so prišli v? zavod z resno voljo se kaj priučiti, so imeli priliko za to. Površneži, duševni in telesni lenuhi pa itak ne slišijo v zavod s tako kratkodobnim poukom. Oni naj raje ne silijo v njega. Od dobrega semena dobro žetev, plevel pa le omejuje drugim prostor in razvoj.
Za jako važno se je smatralo, da se širi učencem obzorje z izleti, da se poduk še nazorneje vstva-ri, kakor je to mogoče v zavodu samem. Dasiravno ni bilo v tem letu še sredstev, kakor je to mogoče v zavodu samem. Dasiravno ni bilo v tem ;ctu še sredstev za take izlete, vendar se jih je nekaj napravilo in sicer:
1. V Celje, kjer so spoznavali učenci vsled prijaznega dovoljenja c. kr. okrožnega sodišča in prijaznih pojasnil dotičnih gg. uradnikov zemljiško knjigo, državno gozdarsko drevesnico, deželno sad-dno drevesnico itd. 2. Peš črčz Svetino v Laški trg. Mej potom so se jim pojasnjevali naravni in gospodarski pojavi; V Laškem trgu so pa imeli priliko natančneje spoznati podjetje, ki je s kmetijstvom v raznem oziru v tesni zvezi: pivovarno. Saj se tam pojavi, ki se v delokrogu knietovalca vedno vršijo in so za njega zelo važni, katerih se pa navadno prav ne zaveda, tehnično izkoriščajo. 3. V Celje k premiranju bikov. Ob tej priliki so si ogledali tudi mestno klavnico, nje hladilne naprave itd. 4. Na Planino na sejm. Sejmi na Planini se štejejo med najimenitnejše daleč na okoli in na takem sejmu najde prihodnji živinorejec mnogo več zanimivega kakor bi našel samo v šoli. Pa tudi gozdi in zlasti novi nasadi tamošnja graščine nudijo marsikaj zanimivega. 5. V Ptuj, od tam na pristavo grofa Her-b*steina in posestvo štajerske hranilnice v Pod-lehniku. Na eni strani pridelovanje žita v velikem obsegu in tudi živinoreja, na drugi strani zlasti spe-cijelno živinoreja ..in vzorno sadjarstvo, ter .kletarstvo. Povsod obilo zanimivega. Vsem prijateljem šole, ki so blagovolili pospeševati učinek teh izletov, bodi izražena najiskrenejša hvala.
V teku leta je bilo tudi več obiskov. Mej temi jih je bilo nekaj namenjenih nadzorovanju šole tako od deželnega odbora in c. kr. poljedelskega mini-sterstva, nekaj proučevanju razmer in sestroju šole, tako od deželnega odbora Moravske, največ pa zanimanju za kmetijstvo in šolo, tako od nekaterih nadaljevalnih šol (Sevnica in Slivnica), od kmetijske podružnice Št. Jur, gospodinjske šole Teharje; učiteljiščnikov iz Maribora, učiteljev ob priliki 40 letnice ter mnogo posameznih kmetovalcev. Ti obiski so dokazali živo zanimanje za zavod.
27. avgusta se je zaključil z javno skušnjo prvi tečaj. Od prvotno sprejetih 26 učencev se jih je vdeležilo tega izpita 24. Dva sta bila v teku leta izključena. Govorice o ničvrednosti šole, o namarava-nein izstopu večine učencev takoj v početku radi nje nepopolnosti itd. so s tem ovržene. Nasprotno so pokazale skušnje, da so učenci v tako kratki dobi vkljub mnogim začetnim težavam mnogo pridobili, da so svoj čas na zavodu zelo plodonosno porabili,da so si pridobili zmožnosti, ki bodo napredek našega kmetijstva zelo pospeševale.
Za prihodnje leto je pot že: vglajena, šlo bode že lažje. Spiopolnjevanje bode naglo sledilo prvemu vstrojiu Prijatelji šole in sploh tisti, ki pošiljajo u-čence, so pa naprošeni, da posebno vpoštevajo sledeče: pri kratkodobnosti učnega tečaja (10 mesecev) se zamore učene dovolj za svoj stan priučiti, če je marljiv in razumen, če se res za stvar zanima. Toraj le marljive, razumne in resne učence! Radi boljšega izbiranja je najboljše, da se oglasijo prosilci osebno pri ravnateljstvu. Elementi, ki znabiti mislijo, le eno dobo na javne stroške preživeti, ali si s temi nauki drugo pot ugladiti, ali ki mrzijo delo in pričakujejo tu le udobno življenje, nikar v ta zavod. Za težaven, trudapolen stan se treba s trudom pod strogim navodilom pripravljati, toliko lažje bode šlo pozneje, toliko večje in izurnejše moči se bodo lotile dela, igraje se s težavami.
Ravnateljstvo štaj. dež. kmet šole v Št. Jurju ob J. ž.
16. septembra 1910.
I. Belle m. p.
Politična kronika.
ČEŠKO - NEMŠKA SPRAVNA POGAJANJA.
Včeraj je namestnik Coudenhove konferiral z dr. Škardo in dr. Eppingerjem. Spravnih pogajanj se udeleže: deželni maršal knez Lobkovic, njegov namestnik dr. Urban in namestnik grof Coudenhove. Izmed Cehov se pogajanja udeleže: dr. Skarda, dr. Pacak za Mladočehe, Dvorak. Hybsch in Pazdirek za agrarce, dr. Srb za Staročehe, Choc in dr. Baxa za radikalce ter grof Clam-Martinic in grof Thun za češke velekosestnike. Izmed Nemcev se konference udeleže: dr. Eppinger, dr. Pergelt za liberalce, Pecher, dr. Herold za Vsenemce; Kriitzner, Zule-leger za agrarce, Legler za nacijonalce; dr. Koller za divjake; grof Nostitz in dr. Baernreither za nemške veleposestnike.
K SABORSKIM VOLITVAM V BOSNI.
Pri naknadnih volitvah v sabor pred 14 dnevi se je razglasil rezultat, glasom katerega sta dobila Somogy, kandidat Mandičeve stranke, in dr. Perišič, kandidat Stadlerjeve stranke, enako število, to je 825 glasov. Glavna volilna komisija je sedaj konsta-tirala, da je dobil Somogy 7 glasov večine, da je torej tudi izvoljen. Stadlerjeva klerikalna stranka potemtakem pri naknadnih volitvah ni dobila nobenega mandata.
KRAV ALI V GRŠKI NARODNI SKUPŠČINI.
V pravkar sklicani narodni skupščini bi morali poslanci položiti prisego. Tisti poslanci, ki so se zavzemali za to, da bi bila skupščina proglašena za konstitnanto, niso hoteli priseči in so raztrgali sv. pismo. Na to je nastal med poslanci silen pretep. Ker se je v dogodke v zbornici vmešavala tudi galerija, je galerijo zasedla policija in jo izpraznila.
Novi finančni načrti viteza Bilinjskega.
Po dosedanjih dispozicijah na Dunajn se bode sešel državni zbor še le meseca novembra. Ako bi vlada vstrajala pri svojem prvotnem namenu, da sprayi še letos največji del svojega finančnega načrta pod streho, bi gotovo ne sklicala tako pozno davnega zbora. V tem oziru pa so se ravno po poročilu ,S1. Polsk.' vladini nazori zelo spremenili. Finančni minister se zaveda, da državni zbor skoro gotovo ne bode dovolil zahtevanih novih davkov, ker nima zaupanja v njega kot reorganizatorja državnih financ — in je zato stuhtal komodnejše sredstvo: naročil je sekc. načelniku Euglu, naj toliko črta proračnnove postavke, da bode proračun za 1. 1911 brez deficita in da ne bode treba novih davkov. Poleg
tega ima vitez Bilinski še en načrt. Hoče izdati nove državne srečke. Samo da dosedaj še ni gotovo, ali bi emisijo izvršila država sama ali pa kakšen bankovni konzorcij. Gotovejša je druga možnost — od obiska sem, katerega je napravil prestolonaslednik Franc Ferdinand pri baronu BotSildn. — Avstrijski Slovani imajo sedaj najlepšo priliko čakati: kajti finančne zadrege države bodo od mesca do mesca večje in ko bode tekla vladi voda v grlo — bode sama prišla po Slovane, da ji proti potrebni odškodnini za vse prestane krivice in nasilstva pomagajo. Kajti da bi se državni denar trosil edino le za armado in upravo — tega ne bode nikdo dolgo prenašal.
Položaj na Balkanu
velja po poročilih za silno resnega. Z zasebne in oficijelne strani je turško prebivalstvo do skrajnosti nahujskano proti Grkom. V Peri so morali dati 20 Grkov pod oblastveno zaščito, drugače bi jih Turki ubili. Sodi se, da utegne vsak najmanjši spopad na meji ali kak drugačen konflikt izvati med Grško in Turčijo vojno. Turki silijo na vsak način za vojno, ker bi si rad sedanji mladoturški režim z njo utrdil stališče. Zato se bojkot grškega blaga in trgovcev vsak dan bolj poostrnje.
Padec bana Tomasiča?
Dunajska „Zeitu poroča iz Zagreba: Stališče bana Tomašiča se smatra za omajano. Nekateri listi (?) sodijo, da je banov padec že gotov. Vsekakor je gotovo, da so težave za ustanovitev enotne stranke vedno večje in da se banu ne bode posrečilo streti železnega obroča srbo-hrvatske koalicije.	__
Drobne politične novice*
Stalni odsek za socij. zavarovanje v našem
drž. zboru bo danes prenehal s svojim poslovanjem, ker se prične prih. teden zasedanje deželnih zborov. Odsek je doslej predelal novo zavarovanje proti nezgodam.
Krščansko soc. posl. Axmann, katerega so zaradi njegovih »častnih" in krščanskosocij. stranko močno kompromitujočih činov kršč. socij. sami moralno ubili, noče sedaj odložiti svojega delegacijskega mandata. Šiloma mu ga seveda ne morejo vzeti. Isto smolo bodo kršč. socijalci najbrž imeli z Bielohlawkom.
Smrtno obsodbo 40 albanskih vstašev je sultan te dni potrdil. Obsojence bodo v različnih albanskih krajih obesili.
Štajerske novice.
Čehi o celjskem sokoiskem zletu. V »Sokolu«,
krasnem že 36. leto izhajajočem in lepo ilustrovanem glasilu češkega sokolsva, poroča g. dr. Kaderabek o celjskem sokoiskem zletu, katerega se je udeležil kot zastopnik C. O. S. tudi sam. Uvodoma poda kratko sliko razmer, v katerih žive celjski in okoliški Slovenci, potem opiše velike težave pri stavbi »Sokolskega doma« in vse ovire, katere so stavili Nemci in vlada celjskemu sokolskemu zletu. Z .živimi besedami navdušenja opisuje prihod sokolov v Štore in veličastni sprevod v Gaberje. O opoldanskem sprevodu sokolstva v Sokolski dom k otvoritvi piše:. »Ali morem naslikati to, česar smo bili priča na tem kratkem potu, podobnemu zmagovalnemu sprevodu triumfatorjev, ali morem naslikati vso prekipevajočo radost starih in mladih, možev in žen, ki so nas
zavzel za brata, ker mu je bila Helena preblizu... Zato je odgovoril Heleni s tresočim se glasom:
»Preveč me ljubiš ,o Helena, zaslužil nisem to-
• like ljubezni inne vem, če ti bom mogel povrniti..
»Kaj goVoriš, Oskar, kaj govoriš?«-je vzkliknili ■ la Helena. »Ljubim te, ker mi veleva tako srce, ljubila te bom, dokler mi ne neha utripati... Ti pa mi vračaj to ljubezen, ljubi me, kakor te ljubim jaz in srečna bom ...«
Pri teh besedah je pričela obsipati Oskarja s po-IJlilSi, t&kD blaznimi in pekočimi, da je Oskar drh-feTfn trepetal, kakor dete ... Pred očmi pa mu je vse plesalo. Ves svet, ves širni, veliki svet se je vrtel pred njim, vse osebe je videl, ki je kedaj prišel z njimi v dotiko in pošastno so se mu rogali in smejali naravnost v obraz... Sredi med tem kaosom pa je stala ona, vsa čista in svetla kakor jutranje solnce... razprostrla je roke in blažen je bil njen rajski obraz...
Oskar ni več vedel kaj počenja, znal in čutil je samo eno: kako krasno, pregrešno krasno je v Heleninem objemu, kako sladki so njeni poljubi, kako ognjeno in pekoče njeno telo .. In vedno strastneje in vedno silneje se je privijal k nji... vsesal se v njena polna, kipeča ustna, in bil je srečen kakor nikdar ...---
Takrat se je zganilo nekaj v njegovem srcu in prepričan je bil, da mu ne bi bilo mogoče več živeti brez Helene...
• •
r i .r
sin
Mati, moja mali
Bože muj, bože muj, : k ::	bože mne polituj,
kde je ma matinka...
Češka narodna.
Hodil sem okrog, brezskrben in vesel, močan in bister, da se je vse smejalo z menoj. Nihče me ni žalil in preganjal; z radodarnim srcem prijateljstva in udanosti so me pozdravljali znanci po dolgem času. Bil sem srečen in zadovoljen, da sem vriskal k solncu; pel mu visoko pesem; kramljal z vsako bilko na naših travnikih, zelenih, nepokošenih; hodil pO gozdu kot dobrodušni pan, strašeč veverice in sanjajoč o belih vilah, lepih deklicah, ki jih ljubi moje srce. Ah ta krajina, polna smeha in stila, ki so jo gledale moje oči! Vstvaril sem si jo sam, v moji duši jc nikla, taka je morala biti. Nikjer ni bilo žalosti, le sladka, rožnata nežnost je bila vsepovsod, in ljubezen je kraljevala z menoj od zore jutranje, ko se mi je nasmehnila prva svetloba, do mraka večernega, ko so šepetale zvezde v tihem trepetu tiho molitev k svojemu lepemu božanstvu...
In nisem opazil oblačka na vedrem nebu, nisem maral za senco, ki se je plazila tiho za menoj, dokler me ni zagrnila celega, da sem bolestno zaječal v sanjah, ko je prišel spomin ...
Tiho so se odprle duri. Bela žena je prišla k meni in se je nagnila nad mojo postelj.
— Ali me nimaš nič rad, mame nimaš rad?
Njene modre oči so resno zrle vame, po razora-nem, voščenem obrazu je zdrknila samotna, ledena solza...
In ko sem strahotna iztegnil roke, je bil okoli mene mrak. Noč do jutra je bila dolga, težka, pre-čuta v bridkih solzah do mračnega dne...
Oblaki so viseli na nebu, solnca ni smelo biti .. Po ozki stezi, koder so jo pred davnimi leti nosili štirje možje, sem romal do njenega groba.
—	Ali me nimaš nič rad, mame nimaš rad?
Jata vran se je vzdignila pred menoj. Črne ptice s svojim črnim kra, kra... V nizkih kolobarjih letajo in posedajo po drevju. Jaz jih gledam in štejem: enajst jih je. Šest je večjih, pet manjših, menda so mlade. In si mislim, da so gnezdile na onemle hrastu, ki sameva tam na polju. Bogve, kako dolgo že; menda sto let. Ne, tristo let že stoji. Troje mož ga ne bi obseglo ... Štirje mogoče ... Kako je polzka steza... Pršelo je nemara po noči... In sivi dan je okoli, mogočne plasti megle so legle na hribe. Ali ne bo danes solnca? ...
Kaj se blišči tamle? A, to so zidovi pokopališča ... Četrt ure je še do tje, več ne bo ... Kako dolga je danes pot... Včeraj, predvčerajšnjim sem jo naenkrat prehodil. Bila sva s prijateljem, pila sva celi dan. Kaka neumnost! Pa lepo je bilo in pesmi sva delala... Kako že gre tista pesem? Ne, ne spominjam se ... Sreča me ženska s košem na hrbtu. Starka je upognjena in ima velika usta.
—	Kupite hruške, gospod! Lepe, zrele hruške.
N
spremljali in nas pričakovali,? Ne morem. Pero moje je preslabo in zato je moj opis le odmev one melodije src, ki se je razvnela, ki je prevzela tisoče naroda, tlačenega od nepravičnega tujca. Z mrtvo črko in samo besedo se ne da podati to, kar smo videli in prečutili ...« Potem opisuje banket, napitnice in posebno simpatično omenja govor dr. Vrečka ter navdušenje in dokaze ljubezni, katero so najodlič-nejši zastopniki slov. sokolsva, najkrepkejše naše narodne armade, izkazali Nemcem. O telovadbi piše dr. Kaderabek: »Pri prostih vajah se je izvajalo 5 zelo težavnih vaj; telovadbo je oviralo to, da je bila trava mokra. Izvajanje je bilo elegantno, lahko. Ne bodem obširno in strokovnjaško ocenjeval telovadbe, vendar mislim, da je njen uspeh v vsakem oziru dovršen. Br. dr. Murniku morem le častitati!« O telovadbi vzorne ljubljan. vrste na treh bradljah in vzornega moštva vseh društev pravi dr. K., da je bila tako dovršena, da bodo Slovenci pri bodoči mednarodni tekmi v Pragi nevarni konkurenti, s katerimi se bode moralo jako resno računati. »Visoko k zori jasnega slovenskega dneva je zletel čili slovenski sokol in stremi do svojega cilja, zavedajoč se sile. Nezlomljena plava njega perut, vspenja se više in više — a sovraštvo in zlobo pušča globoko pred seboj«, sklepa pisatelj.
v Občni zbor Zadružne zveze v Celju. Kakor smo izvedeli, se vrši prihodnji četrtek 22. tm. t Celju izvanredni občni zbor celjske Zadružne Zveze. Informirali smo se o vzrokih tega izvan-rednega občnega zbora, ter se nam je pojasnilo, da sedajno vodstvo te zadružne centrale hoče v prihodnje gojiti tesne stike s včlanjenimi zadrugami, ker se le na ta način more poglobiti pravi zadružni duh in ostane le na ta način vsaka zadružna zveza na višini. Kakor nadalje izvemo, je izjavilo že več vglednih posojilnic, ki so svoj čas izstopile iz celjske zadružne zveze, zopet svoj pristop. Vse kaže, da se bo celjska Zadružna Zveza zopet povspela na mesto prve zadružne organizacije. Na izvanrednem občnem zboru se bode tudi zopet volilo načelstvo in nadzorstvo. Ker se je na zadnjim rednem občnem zboru, kakor je bilo dosedaj zmiraj v navadi, izvršila volitev z vzklikom, dočim pravila velevajo volitev po listkih, dela re-gisterska oblast glede te formalnosti težkoče, in je zdaj načelstvo Zadružne Zveze sklenilo, izraženim pomislekom glede načina volitve ustreči, ter se bo zato iznova volilo načelstvo in nadzorstvo prihodnji četrtek. Kakor čujemo, so merodajni činitelji na stališču, da se ta izvolitev načelstva in nadzorstva izvrši po kompromisu, kakor se je Bklenil na zadnjem občnem zboru.
v Slov. klerikalci imajo to nedeljo 12 političnih shodov na Sp. Štajerskem. Govorili bodo klerikalni deželni poslanci o obstrukciji v štaj, deželnem zboru.
Pevski odsek »Celjskega Sokola« priredi danes v soboto 17. septembra ob 8. uri zvečer v gostilniških prostorih Sokolskega doma zabavni večer. — S tem uljudno vabi vse brate člane in prijatelje sokolstva, da se v obilnem številu udeleže domače zabave. Na zdar! Vaditeljski zbor »Celjskega Sokola«.
Bralno društvo na Bregu ima danes v soboto 17. t. m. izvanredni občni zbor v društvenih prostorih. Ker pridejo različne važne zadeve v pretres, prosi odbor, da nikdo izmed članov ne izostane. Gosti dobrodošli!
t Na Bregu stoji ni ovinku pod vilo „San-ne«k" hiša, ob njej pa se razprostira precejšen vrt. Hiša vzbuja pozornost radi svoje zanemarje-mosti; pa tudi vrt je bil v poletnem času predmet dvomljivega občudovanja: ob vrtni ograji vse polno kopriv v nemalo nadlego mimoidočim, v vrtu pa nebroj — plavic. In iz te hiše še razlega v naj-
novejšem času dan na dan, večer za večerom gramofon. Na programu so sami izbrani komadi, seveda tudi „Wacht am Rhein" ne sme manjkati. Pri takih svečanih prilikah so okna na stežaj odprta, kajti prireditelji teh zabav privoščijo v svoji velikodušnosti tudi nam „bindišerjem" užitek. To pa ni ugajalo zadnjič nekemu slovenskemu dekletu, ki se je izrazilo gredoč mimo to nemške trdnjavice: „Hišo naj bi si dali osnažiti, ne pa da kupijo gramofon!" Prav imaš, punca, sem si mislil. Da, da, slavna rodbina Weissova: „Fest steht und treu die Wacht am Rhein", ampak vaša trdnjavica ob Savinji se bo kmalu zrušila, če jo boste tako zanemarjali! Bi je bilo res škoda.
v Ciril Metodova podružnica za Gaberje in okolico priredi tudi letos dne 2. oktobra vinsko trgatev združeno s plesom. Lokal in natančnejši vspored se bode še pravočasno naznanil. Slavna društva prosimo, da se na to prireditev ozirajo.
Bojkot, ka-li! Da celjski Nemci pri Slovencih ničesar več ne kupujejo, to nam je že dolgo znano, Da pa bodo svoj bojkot raztegnili na Slovence tudi glede stanovanj, tega doslej še nismo verjeli, das^ se tudi to že delj časa po mestu govori. Da je pa to vendarle resnica, nam dokazuje sledeči slučaj, ki ga nam pripoveduje somišljenik: Najel sem — pravi — v hiši vdove S. sobo za stanovanje in sicer s 15. tm. ter sem se včeraj tje preselil. Ko sem pa zvečer prišel domu, sem našel na mizi listek, na katerem mi gospodinja naznanja, da je „žal iz jako neprijetnega razloga" prisiljena, mi naznaniti, da smem stanovati tam samo do 1. oktobra. Samoobsebi umevno se te dvomljive dobrote nisem hotel poslužiti. — Slučaj je prezna-čilen in kaže, kako se terorizem celjske renegat-ske klike zajeda že v najpriprostejše rodbinsko življenje. Da mora „nemštvo", ki se skuša vzdržati s tako ogavnimi sredstvi, poginiti baš na tem, o tem danes menda Ambroschitsch več ne dvomi. Pa on si misli: naj gre, dokler gre — potem pa bo tako z menoj vred vse vrag vzel. Oj le naprej, o le naprej . . .
v Glede teharskih volitev, zaradi katerih napadajo klerikalni listi baš — celjske napredne in konzervativne Slovence, kateri so se največ trudili za shode in agitacijo, konstatiramo danes le še sledeče: Predvsem občina ni padla, ker se je nahajala že doslej v nemškutarskih rokah; padel je le drugi razred navzlic vsemu prizadevanju in iz vzrokov, ki smo jih že navedli. Res je tudi, da je bil domači župnik Cemažar velika in največja ovira v volilnem boju, ker se je bal za svoj vpliv v občini in se je vedno širokoustil, da je „vse v redu". Ostale vzroke, ki so tudi prav zelo z župnikom v zvezi, smo že navedli. Konstatiramo tudi, da dr. Benkoviča ni bilo na nobenem shodu in da se očividno sploh ni dosti brigal za te volitve. „Slov." in „Str." pisarji se naj poprej podučijo o razmerah, predno koga napadajo!
v Promocija dveh sester. Dne 15. sept. 11. sta bili promovirani na graški univerzi za doktorici filozofije gospodični Ada in Ana Netoliczka, hčeri predsednika deželne namestnije dr. Neto-ticzka.
V Petrovčah se vršijo živinski in kramarski sejmi dne 17. prosinca, 4. sušca, 2. malega srpana in 14. kimovca vsakega leta. Ti sejmi so navadno dubro obiskani; prav dober živinski sejem pa je bil zadnji v tem letu t. j. dne 14. kimovca; kup-
—	Ne, hvala!
In gre ženska naprej in govori nekaj predse. Menda moli, ali pa kolne. Čudne so take ženske... Moja mati je bila dobra...
—	Ali me nimaš nič rad, mame nimaš rad?
Pa sem na pokopališču, tu je njen grob. Železen
križ, s pozlačenim Zveličarjem stoji pri vzglavju... Po gomili rastejo cvetlice, čudne neznane cvetlice. Tako revna je gomila .. Kadar bom bogat, postavim velik kamnat spomenik. In napišem verze za spomin... Lepo pesem o ljubezni do tebe, mamica. Vso svojo mladost položim vanjo, ki se ne vrne več, kakor se midva ne snideva več ...
—	Ti velika, dobra žena!
Trpljenje in ljubezen je bilo tvoje življenje. Jaz sem ga videl z otročjimi očmi in sem jokal s teboj, kadar je prišla huda ura. Zima je bila v naši koči, glad je gledal skozi okna. Kako je tulila burja krog oglov... Ti si šivala, z rokami šivala, z nogami zibala kričeče neboglenče. Jaz pa sem čital pravljico iz starih časov, pravljico o pesjanih, ki so klali otroke. Trudna si dremala, glava ti je klonila vedno nižje... A pesjani so letali po naši deželi in sledili otroke. Meni so se ježili lasje, strah me je bilo. Burja je zatulila močneje, zdelo se mi je, da nekdo trka na okence. Ti si se stresla in v sanjah pograbila dete. Obupen krik se ti je izvil iz prsi, pa nasmehnila si se, še s strahom v očeh.
—	Saj ni ničesar. Ne boj se!
Mene pa je bilo strah in sem ostal pri tebi. Pesjani so gledali celo noč skozi okna, pa se jih nisem nič več bal.
—	O le pridite, saj sem tu pri mamici!
Ti velika, dobra žena!
O j, tisti otroški, beli dnevi! Ko sem razposajen otipal vsako malenkost, dražil kokljo na dvoru in mucka na vrtu, ko so me ujezile muhe, da sem jih tožil tebi:
—	Mama, muha me gleda!...
Tako lepo je bilo življenje do tistega črnega dne, ko me je poljubil tvoj mili pogled zadnjikrat...
Od takrat ni več čiste sreče, o mati, zdi se mi, da stopam po tvoji trnjevi poti..
Da sem čudodelnik, zaklical bi ti v grob: Vsta-ni, mati!...
Da sem kralj, bi dal kraljestvo za samo eden tvoj nasmeh, za tvoj mili pogled, za tvoj sladki klic: Tonček!
Molči, srce, posuši se solza!... Nad kom naj se maščujem zavoljo tebe?
Cez grobove bežim in ne vem, ali se jočem, ali se smejem. Ali se jočem nad usodo, ali se ji ro gain.-.. Čutim samo, da je na mojo dušo legla ža lost in da je upornost razvnela moje srce...
A. Novačan.
cev za živino je došlo iz bližnjih in daljnih krajev toliko, da je bila prodana vsa prignana živina. Želeti bi bilo, da bi se živinorejci za sejme v Petrovčah še bolj zanimali in prignali prav veliko živine, kar bi živinski promet zelo pospeševalo.
O II. avstrijskem shodu kmetijskega zadružništva na Dunaju je napisal v »Slovencu« bivši »ravnatelj« Celjske zadružne zveze, sedaj spokorjeni grešnik pri ljubljanski klerikalni zadružni zvezi »poročilo«, ki pa seveda ni drugega nič, kot izliv Jošto-ve jeze na »liberalce«. Človek se mora držati za trebuh, če se spominja, kake dopise in članke je on svoj čas pisal za razne »liberalne» liste, kateri dopisi in članki pa so zaradi preobilih iii premastnih psovk na farje, farške podrepnike itd. romali v;;koš — in če danes čita v »Slovencu« prvo Joštovo »gre-vengo« kot »katoliškega zadrugarja«. tako.ivpr.: »Shod je zavzel tudi svoje stališče napram zadevi glede dogodljajev pri nemški takozvani Centraikasi na Koroškem, katere so, kakor znano, porabili* celo naši slovenski liberalci, ki se štulijo v poslednjem času k zadružništvu (kakor vidite, cenjeni bralci, g. Jošt se je marsikatere fraze naučil iz Slovenca!*) katero so poprej desetletja zasmehovali (!) in pobijali (!) in skušali v svoji brezvestni hudobiji (g. Jošt pobožno zdihne!) ter neumnosti (g. Jošt zaničljivo pljune!) oškodovati čisto po nedolžnem tudi naše slovensko zadružništvo ne le samo na Koroškem, ampak tudi izven te domovine, to pa le iz razloga, ker isto neče služiti njihovim samopašnim namenom in ker svojih marljivo zbranih kapitalij ne pusti priti v liberalno (!) ovinkarsko (!) malho (!). — (Kakor vidimo, se je g. Jošt naglo vživel. Ni še dobro leto, kar je enake besede rabil v svojih člankih v »Narodnem Listu«, »Domovini«, in »Nar. Dnevniku« nasproti klerikalnim zadrugarjem! Ali naj poiščemo morda dotične citate? In glede liberalne ovinkarske malhe: ali naj morda objavimo iz blag. zapiskov Celjske zadružne zveze vse tiste številke, katere je g. Jošt na škodo zadružni zvezi in na korist svojega žepa »ovinkarsko« vpisal?) — To je en odstavek iz tega prvega Joštovega za pookro spisanega članka. Za smeh in kratek čas priobčimo le še sledeči stavek: »Kot pravi zadrugarji, ki smotreno (!) stremimo za vzvišenimi cilji (16.000 K na leto!!) tistega zadružništva, ki ima res povsem značaj kmetijskega zadružništva (to pravi tisti Jošt, ki o pravem kmetijskem zadružništvu niti pojma nima!) in kot dobri katoličani (tako, sedaj dobi g. Jošt odvezo za svoje neštevilne liberalne grehe!) ...« Ali imate dovolj, cenjeni bralci, ki ste bili kedaj v družbi z gospodom Joštom?
Zamenjanje službenih mest se je dovolilo po-štaricama drugega razreda Rozi Sternberg v Grat-kornu in Rozi černovšek v Braslovčah.
v Narodna zbirka 20./IX. 1910. Vedno bolj se bliža obletnica usodepolnega 20. IX 1908, ko je pri ljubljanskih demonstracijah bila prelita kri dveh mladih žrtev, Adamiča in Lundra. Spomin mladeničev, ki sta ustreljena prerano morala zapustiti svet, proslavili bodomo najlepše, če daru-rujemo v kulturne in narodne svrhe naše! Na dan 20. septembra priredila se je spet narodna zbirka. Slovenci: Vsak naj daruje po svojih močeh kako malenkost! Nabrani denar je namenjen predvsem stradajočim dijakom našim, slovenski šolski družbi in ljudskim knjižnicam na Spodnještajer skem. — Nabiralne pole so razposlane. Obračamo se ponovno do vseh cc. nabirateljic in nabiraceljev, naj nam v slučaju, da ne hi bili voljni nabirati za nas, ne vračajo nabiralnih pol; gotovo se najde v njihovem okrožju kaka oseba, ki bi bila pripravljena nabirati za „Narodno zbirko". Klub napr. slov. akademikov v Celju.
O hmelj skih Židih v Savinski dolini že zopet čnjemo pritožbe, kako pri nakupu hmelja obljubljajo toliko in toliko, ko pa hmeljar hmelj pripelje, pa mu odtrgavajo kar po 20, celo 40 kron in več. Tako nam pripoveduje neki hmeljar iz škofjevasi o nekem Katzu, ki ima baje skladišče pri Kunstu v Žalcu, da skuša vedno odtrgavati pri ceni. Zato mn v Škofji vasi nobeden pozneje ni hotel več hmelja prodati. Osobito se slepari hmeljarje pri prodaji na vzorce. Pred takimi prodajami hmeljarje svarimo!
V Ljutomeru je umrl g. Janez Vaupotič b. gostilničar in posestnik v 68 letu stvoje starosti. Rajni je bil zanesljiv narodnjak, ki je nesebično deloval v blagor našega zatiranega naroda. Bil je tudi ustanovnik in podpornik vseh narodnih društev ljutomerskih. Veličastni pogreb je pokazal, kako je bil pokojnik priljubljen in spoštovan. Večni mu spomin!
Štajerska napredna slov. akad. ferijalna društva („Bodočnost", celjska podružnica „Pro-svete", Klub napr. slov. akademikov, podravska podružnica in slovenjebistriško - konjiški odsek „Prosvete") priredi v soboto, dne 24. t. m. v Mariboru, v majhni dvorani ^Narodnega doma" I. skupno zatipno anketo o potrebah in ciljih na-rodno-prosvetnega delovanja na Štajerskem. Opo-
/
zarjamo na ta sestanek — katerega naj smatra vsak napredni akademik za obvezen — posebno še učiteljstvo in inteligenca v spodnještajerskili mestih in trgih. Sestanek se vrši po § 2. in sicer se začne ob pol 10. nri dop. in se nadaljnje ob pol 3. nri pop. Vsa pojasnita in vabila, oziroma legitimacije daje podravska podružnica ..Prosvete" v Mariboru. „Narodni dom".
Bojazljivi »čuki«. Pišejo nam iz Maribora: Dne 8. septembra sem videl zvečer ob pol 8. uri korakati mimo Narodnega doma 3 »čuke«, ki so se vračali iz Št. Ilja. Bili so skrbno ogrnjeni v pelerine in hodili so razoglavi, ker so svoje čepice vtaknili iz strahu pred Nemci v žep. Četrti je v moji in moje družbe navzočnosti ravno skrival čepico v hlačni žep, dasi ni bilo nobene žive duše blizu, ki bi »napadla« junaške »čuke« in poskušala njihovo zajčjo hrabrost. Bilo nas je kot Slovence takega »junaštva« sram. In to so baje tisti »orli«, ki po »Stražinem« poročilu »daleč nadkriljujejo sokole«. Tako hrabri bojevniki ne bodo rešili obmejnih Slovencev!
Štajercijanci sklicujejo jutri v ptujskem »nemškem domu« bojda »ljudski« shod, na katerem bo-deta kvasila Ornig in Linhart o obstrukciji v štaj. deželnem zboru.
Zahvala. ..Posojilnica" in „Kmečka hranilnica in posojilnica", obe v Rajhenburgu sta blagovolili tukajšnji šoli nakloniti podporo (prva 15 K, druga 10 K) za šolarsko knjižnico, za kar se jima na tem mestu — s priporočilom še za drugikrat izreka od podpisanega šolskega vodstva in kraj. šol. sveta najtoplejša zahvala. — Šolsko vodstvo in krajni šolski svet pri Sv. Antonu Jožef Cerjak,	Lud. Potočnik,
načelnik,	nadučitelj-voditeij.
Zahvala. Podpisano šolsko vodstvo in krajui šolski svet se tem potom najtopleje zahvaljujeta vsem onim blagim darovalcem, ki pripomogli, da se je tukajšnjo šolsko mladino ob priliki slavila cesarjeve 80 letnice moglo pogostiti. — Šolsko vodstvo in krajni šolski svet pri Sv. Antonu Josip Cerjak,	Lud. Potočnik,
načelnik,	nadučitelj-voditeij.
Druge slov. dežele.
v Živelo klerikalno narodnjaštvo! Glasilo „vseslovenske ljudske stranke" ^Slovenec" priporoča Mahrovo trgovsko šolo.
v Slovenska državna obrtna šola v Ljubljani. Te dni so novo poslopje te šole že na pol pokrili. Kakor čujemo, bo maja ali-junija meseca zavod otvorjen. Provizoričuo bodo nekateri oddelki nmetn# strokovne šolo, koji je kranjska šparkasa odpovedala prostore, ,, nastanjeni do pomladi (do otvoritve državne obrtne šole!) — v Cojzovi hiši na Bregu. Čez 4 leta bodemo imeli Slovenci na Kranjskem že prve absolvente, ki bodo stopili med svet s tega slov. zavoda. Tako bomo napredovali zopet za en važen kulturen korak.
v Suplentska imenovanja na srednjih šolah na Kranjskem. Deželni šol. svet je nastavil sledeče suplente: za prvo državno gimnazijo v Ljubljani : Kobal Franc, Prebil Andrej, dr. Tiller Viktor, Kavšek Ivan, Sodnik Alojzij, Grošelj Rudolf Dolenec Ivan, dr. Gorjanec Martin, Bradač Franc in Robida Adolf. Za drugo državno gimnazijo v Ljubljani: Merhar AL, Lovše Anton, Andrče Leopold, dr. Sajovic Gvidon, Pavlič Frauc, Škerlj Ivan in Lolcovšek Pavel. Za realko v Ljubljani: Breznik Jožef, Schweiger Jožef in Jeran Franc. Za gimnazijo v Kranju: Kenda Robert, Dolžan Franc, dr. Mischitz Franc, Malnar Jožef, Krajec Iv. Tej gimnaziji je pridelilo ministrstvo dr. Menceja za idrijsko realko. Za gimnazijo v Novem mestu. Stopar Franc, dr. Rožman Jožef, dr. Šerko Milan, Zidar^ Franc in Prosen Peter. Za gimnazijo v Kočevju : Eckerth V., Lošer Jakob in Jonke Peter. Za učiteljišče v Ljubljani : Modic Izidor, dr. Čadež Franc in dr. Cerk Jožef.
v Prfevalje. Nekaj časa sem imamo v Preva-ljkh in pri Fari električno razsvetljavo, ki je naravnost izvrstna. Zasluga za to umestno in zares napredno napravo gre vrlemu g. trgovcu Fr. La-hovniku.
Imenovanje tržaškega škofa. Goriški „Novi Čas" ve poročati, da se bo imenovanje mon. Ca-stellitza za škofa v Trstu zvršilo v par dneh.
v Potrjena zaplemba. Pri včerajšnji razpravi v zadevi pritožbe posl, Hribarja zoper zaplembo njegovega oklica na meščanstvo je ljubljansko dež. sodišče pritožbo zavrnilo in zaplembo potrdilo.
Dnevna kronika.
Pri dopolnilni volitvi v češki deželni zbor v
okraju Tahov je bil izvoljen nemški agrarec Henrik Reiniger.
Trgovinska pogodba s Srbijo. V političnih krogih zatrjujejo, da se vodijo med Avstro-Ogrsko in Srbijo pogajanja v tej smeri, da bi avstrijsko-srbska trgovinska pogodba stopila v veljavo, še preden bi bila sprejeta v obeh parlamentih.
Slovenski industrijalni klub. Na slovanskem narodnogospodarskem kongresu v Ljubljani se je razpravljalo mnogo tudi o tem, kako je pri nas Slovencih industrija še nerazvita, in povdarjalo se je, kako potrebna je tudi na tem polju osamosvojitev. V zadnjem ,.Slov. trg. Vestniku" piše o stvari J. Skalar in pravi med dragim: — „Da se obrne na bolje in da bomo tudi na tem polju lahko kazali na uspehe, naj se ustanovi industrijalni klub. Ta naj bi združeval v sebi vse one Slovence, ki se zanimajo za napredek naše industrije. Tovarnarji, trgovci, zastopniki trgovske zbornice, kapitalisti, sploh vsi, ki bi imeli zmisel za povzdigo industrije, uaj bi se združili v tem klubu. Vsi, brez razlike političnega naziranja! Redni mesečni sestanki naj bi služili v to, da se seznani kapitalist z inženerjem ali sploh z onim. ki je zmožen izvesti idejo. Pri teh sestankih bi se pa tudi posvetovalo, kje naj se začne orati ledina, kaj nam manjka v prvi vrsti in kakšna bi bila rentabiiiteta. Čim več glav, tem več misli! Možje prakse bi gotovo dajali dobre nasvete. ?— Naj bi poklicani krogi o stvari premišljali!
v Namestnik deželnega maršala na Nižjem Avstrijskem. Krščansko-socijalna stranka deluje na to, da bi bil imenovan za namestnika deželnega maršala nižjeavstrijskega dunajski župan dr. Neu-mayer.
Država in trgovsko šolstvo. V državnem proračunu zal. 1910. je v postavljen znesek 1,763.161 K za trgovsko in navtično šolstvo in sicer odpade na prvo 1,408991 K in 354.170 K na zadnje. V državni oskrbi so trgovske akademije v Gradcu, Brnu (2, češka ia nemška), iu Lvovu, potem dvo-razfedni trgovski šoli v Opavi in Spljitu. Veliko število zasebnih šol, akademij, dvorazrednih šol, pa tudi trgovskih tečajev je pa deležno državne podpore. Sploh se dela na to, da se podrživi čim največ trgovskih šol in je vpostavljen v*ta namen vsako leto večji znesek (do 100.000 K. Kranjsko je deležno najmanj podpore — 1000 K za trgovsko nadaljevalno šolo in 8000 K za dvorazredno trgovsko šolo.
Grožnje turškega časopisja. Z ozirom na zasedanje grške narodne skupščine »groze turški listi, da bo Turčija takoj posegla po najskrajnejših sredstvih, ako bi grška vlada pripustila,, da bi skupščina v katerem koli ozira nastopila proti Turčiji.
Finski deželni zbor. Včeraj je bil otvorjen finski deželni zbor. Vlada je predložila predloge glede ravnopravnosti Rusov s Finci na Finskem in glede volitve dveh poslancev v gosudarstveno dumo.
Poset turških državnikov v Belgradu. Po vesteh iz srbski vladi blizu stoječih krogov pride semkaj turški veliki vezir sredi meseca oktobra. Ž njim prideta tudi finaučni in vojni minster.
Narodni gospodar.
Nekaj o umetnih gnojilih.
Skoraj bo prišel čas, ko bo dobil kmetovalec plačilo za svoj trud in delo. Zemlja mu jc dala, kolikor mu pri današnjih razmerah dati more, a dala bi lahko več. Večina naših poljedelcev ne pomisli, da zemlja vsled tega silno oslabi in potrebuje dovolj novih moči, drugače mu opeša. Zato moramo zemljo dobro gnojiti, da spravimo v njo zopet tiste znovi, ki jih rastline rabijo. Dovolj hrane pa ne damo zemlji s to množino hlevskega gnoja, s katero danes gnojimo. Posebno zadnji dve leti je bila huda za hlevski gnoj, ker so imeli kmetovalci malo živine vsled pomanjkanja krme. Edina pomoč nam. je tukaj umetni gnoj.
Da je gnojenje z umetnimi gnojili v današnjih razmerah, ko zahtevajo razne kulture mnogo več redilnih snovi in ker je zemlja od dne do dne bolj iz molzena, velike važnosti, zlasti za travnike in dete ljišča, je umevno samo ob sebi. Le žalibog, da se z nepravilnim ravnanjem in nepravilno sestavo in izbero gnojil niso dosegli povsod zaželjerti uspehi. To je ravno vzrok, da se umetna gnojila niso v naših krajih bolj razširila. Neovrgljiva resnica je, da se s pravilno rabo umetnih gnojil dajo pridelki ne samo izboljšati, ampak v dosti slučajih tudi podvojiti. Če pa pridela posestnik, bodisi mali ali veliki, na enem in istem prostoru še enkrat toliko k¥me, redil bo gotovo tudi več in lepše živihe, ki je danes edihi vir dohodkov za kmetovalca.
Eno izmed najvažnejših gnojil so dušičnata gnojila. Do sedaj se je rabil kot dušičnato gnojilo največ čilski soliter. Kakor znano, ima ta 15% dušika v sebi in sicer v taki obliki, da ga rastline precej povžijejo. če ga prezgodaj ali pa malo vfeg Pb trosimo, ga rastline toliko ne morejo porabiti, pa nam izgine v zrak, ob deževju nam ga voda ižpe re. Kolika škoda je to za posestnika, zato rhoramo ž njirti previdito ravnati. Pa še drugo napako ima. Če manjka v zemlji kalija ali fošforne kisline, potem vpliva enostransko, pospešuje rast slame, ne pa tudi žfrija.
Imamo pa zato drugo boljše dušičnato gnojilo, to je žveplenokisli amonijak. On je postranski pri delek plinaren. Vsebuje pa 20% čistega dušika, ka
koršen se nahaja v živinskem gnoju. Ker ima več dušika, ga potrebujemo manj kakor čiskega solitra, tako, da pride na 100 kg čilskega solitra samo 75 kg žvep. kis. amonijaka, je toraj gnojenje ž njim ceneje. Ker ni v vodi raztopno, raztopi se še le v zemlji, ga zemlja drži v sebi. Kar je tudi važno ign velike vrednosti je, da, če ga rastline ne porabijo, ostane v zemlji in pride v hasek tudi poznejšemu siljuč Tudi se nam ni bati, da bi pospeševal preveč rast slame na škodozrnja, pač pa vpliva vsestransko, ker se po malem razkraja.
Zvepleno - kisli amonijak se proizvaja v naši državi, dragi čilski soliter pa prihaja k nam iz tujine. Zakaj bi moralo biti to boljše, kar je tuje? V umetnem gnojilu plačamo samo redilno snov in sicer vi-mino njegovo ceno, ako izročunamo, koliko velja 1 kg redilnih snovi v gnojilu. 1 kg dušika v žvepleno kislem amonijaku velja 1K 60 v, v čil. solitru pa 2 K. Te .prednosti so uvideli nemški kmetje in opuščajo gnojenje s čilskim solitrom, ker je predrag. Zato priporočam, naj tudi naši kmetovalci poskušajo žvep. kis. amonijak, da se prepričajo o izvrstni in velikanski njegovi vrednosti.
Tekom par let sem imel priliko pokazati z različnimi poskusi kmetovalcem, kakšni uspehi se dajo doseči s pravilno rabo umetnih gnojil, posebno žvep. kis. amonijaka. V dokaz naj navedem le en poskus na travniku gospoda F. Sevra pri Sv. Ani na Krembergu. Odmerile so se štiri velike parcele, od katerih so se tri pognojile z umetnimi gnojili, četrta pa je ostala negnojena. Poskus izračunan za ha kaže sledeči rezultat:
Množina gnoj na ha
600 kg kajnita 300 „ superfosf.
600 kg kajnita 300 „ superfosf. 200 „ Cil.solitra
600 kg kajnita 300 „ superfosf. 150 „ ž.-k, am.
C
"S M
3790 5460
6520 7000
o
2256 2514
3986 4393
3
CO
O) HI
> "O
M S »!
o be-^
KJ-a
> > a.
6046
C
7974
10.506
11.393
1928
4460
5347
154-24
B
■S.i.
t- o
u -a
*-» <L>
o >
a
64-15
356-80 12015
42776
11215
90-09
23665
31561
Prašenje namesto škropljenja. Znameniti ogrski vinogradnik baron Emerik Fechtig v Tisza-ughu je že več let razmišljal in delal poskuse, da bi iznašel sredstvo, ki bi moglo nadomestili precej neprilično škropljenje vinogradov zoper peronosporo. To se mu je tudi posrečilo. Pod imenom »Pulvazuro« je iznašel prah, ki ima, če se ga potrosi na trs, isti učinek ko škropljenje. Prah vsebuje bakreni vitrijolv sublimiranem stanju. Je kakor moka fin, se razprši v zraku, kakor lahek oblak, se vsede na vse dele trsa in trti ne škoduje. Napravil se je' poskhs na eni parceli: trs je ostal popolnoma zelen, dočim so vse ostal « parcele postale žrtev peronospore. Posebna komisija je preskušala učinek tega novega in praktičnega sredstva in uspeh je bil ugoden. Prednosti rabe tega prahu so: 1. enak uČiVek zoper peronosporo; 2. manjši stroški nego pri škropljenju, ker se rabi za katastralni oral komaj 8 — 10 kg prahu; 3. vode ni treba, katero je pri škropljenju včasi treba ure daleč dovažati; 4. postopanje je mnogo enostavnejše in prijetnejše nego škropljenje. Podrobna pojasnila radevolje daje izumitelj sam.
H. poučni tečaj za kmetijsko zadružništvo priredi »splošna zveza avstrijskih kmetijskih zadrug« od začetka januarja do konca aprila 1. 1911. Prijave za udeležbo je treba poslati do najkasneje konca oktobra t. 1. na »splošno zvezo a. k. z.« na Dunaj, 1. Schauflergasse 6. Pripomniti je pred-izobrazbo in dozdajne službe, spričevala, reference itd.
Internacionalna denarna edinlca. Bero-linski profesor Vilim Ostvald namerava na internacionalnem trgovinskem in bankirskem kongresu propagirati uvedenje obče denarne edinice. On predlaga, kakor svetovno denarno edinico 1 gram čistega zlata, ki bi imel vrednost 3'44 frankov, ali 279 mark, afi 2'94 kron. — Vsprejem tega načrta bi mnogo koristil na svetovnem trgovinskem trgu. No, težko da bo predlog vsprejet, ker Angleži nasprotujejo taki uvedbi.
Agrarno vprašanje ^ Rusiji. Agrarno vprašanje na Ruskem se razvija vedno bolj kot posledica pomanjkanja zemlje in kmetovalstva. L. 1861. se je odpravilo takozvano »kmetstvo« in takrat so kmetje dobili prvokrat svoja zemljišča, a le jako malo. Z naraščanjem prebivalstva se je kmalu izkazala potreba po zemlji. Plemstvo je razpolagalo z ogromno množino zemlje. In prišlo je do preloma. Vlada je zastopala načelo, da se podelitev zemlje more zvršiti samo na dva načina: ali se razdeli med kmete državno zemljo ali pa store isto tudi veleposestniki. Država bi jo dala brezplačno ali proti malemu izplačilu, od veleposestnikov pa bi se dobila z amortizacijo kupne svote. V ta namen se je 1. 1881 osnovala kmečka banka. Po pravilih te banke se je smelo samo toliko zemljišč kupovati, kolikor je imela banka imetja. Tako je bilo leta 1896 do 1904 kupljenih v vsem 905.000 »desjatin« zemlje, prodalo pa se je je 627'000. Car Nikolaj
Karodni sliljar iw pksHar V Celju.
P. n. občinstvu vljudno naznanjam, da izvršujem vsa v svojo stroko spadajoča dela, kakor tudi cerkvena, sobna in dekoracijska, slikarije, črkoslikarstvo na steklo, les, itd. — Prevzamem vsa stavbena in pohištvena pleskarska dela, katera izvršujem vestno in po najnižjih cenah. — Sprejmem takoj več
zanesljivih pomočnikov. Mihael Dobrave, Celje,
Gosposka ulica štev. 5.
Lekarnarja A.ThierryJa balzam
(obl. varovano.)
Edine pristen z nuno kot varstveno znamko.
Največjega učinka proti želodčnemu krču, napenjanju, zaslezenju, motejnu prebave, kašlju, prsnim in pljučnim boleznim, hripavosti. Izredno rane čisteče, bolečine tolažeče. 12 malih ali 6 dvojnatih ali ena velika špecijalna
steklenica K 5"—.
Lekarnarja A. Thierryja centifolijsko mazilo
zanesljivega učinka za otekline, rane, ranitve, še tako stara vnetja. 2 škatlici K 3 60. Naslov: Lekarna pri angelu varhu
AniinaehftrBalsaf
e tm LTSUrrylj&*jrtfa
A. Thierry v Pregradi pri Hogatcu.
Dobiva se v skoro vseh lekarnah.
315 18—18
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Delniška glavnica kron 3,000.000. v lastni hiši, Stritarjeva ulica št. 2. Rezervni fond kron 400.000.
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu in Sarajevu.	1494029
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči jjE//	KuPuJe in Podaja srečke in vrednostne
račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih T" /2 /Om papirje vseh vrst po dnevnem kurzu.
Poštne hr&n. račun št. 54.366. Najboljša prilika zs siprno štedenje je plodonosno nalaganje gotovine
— _	pri denarnih zavodih, ki nudijo najugodnejše pogoje.
Telefon št. 48.
,LASTNI DOBtfi
S© OS
registrovana kreditna in stavbena zadruga z omejeno zavezo v Gaberju pri Celju
Pisarna je v Celju, ftotovške ulice št. 12
pet od sto (5%)
sprejema hranilne vloge od vsakegaj je član zadrage ali ne, na tekoči račun ali na tira-0 £ &	nilne (vložne) knjižice in Jih obrestuje letno po
,	Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi se
Uraduje se vsak dan	0|jpest0tfa8jj8 prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga in ga ne odteguje vlagateljem tako da
razun nedelj in praz-	dobijo na leto celih 5 K od naloženih 100 K. — Posojila daje proti 6% obrestovanju na ofsebni kredit, proti
nikov od 8. —12. ure	zastavljenju vrednotic, dragocenosti ali nepremičnin na menice ali dolžna pisma. — Odplačuje se na račun
©p © dopoldne. ©©©	© © © © © glavnice in obresti v mesečnih ali v posebej dogovorjenih četrt — oziroma polletnih obrokih © © © © ©
54
lilfiillra
| Edino narodno Hamn
g ?rVa jnžnojtajerslfs
Stavbena ln umetna kamnoseška obrt s strojnim t::	obratom.	:::
Izvrševanje vseh stavbenih deli kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov Idt. Iz različnih kamenov ln :::	cementa.	:::
Špecijalna delavnica in
podobarski atelje za umetna cerkvena dela
kakor: »ltarjev, obhajllnlli miz, prižnic, kropllnlh in krstnih :::	kamnov itd.
Brušenje, poliranje m s
struganje kamena s troji.
šHo podjetje 4 Celju.
intetrijslša dražba.
ItsJ
Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov lz
različnih marmornih vrst granitov ln sljenltov no raznovrstnih narisih in nizkih cenah.
E£rava zidanih ali betonl-ranlh rodbinskih grobišd
:::	(rakev).	:::
Brzojavi:,Kamnoseška Industrijska družba Celje'.
66
Tlakovanje cerkva, dvoran in hc dnlkov 8 Samotnim ali ::: cementnim tlakom. ssi
Izdelovanje pohištvenih plošč lz različnih najbolj idočlh marmornih vrst v vseh oblikah. Popravljanje spomenikov, ude-::: tavanje napisov v iste. 232
stavbeni podjetnik in tesarski mojster, lastnik parne žage na Lavi pri Celju _ _ prevzame vsakovrstna =====
61 50-34
stavbena zlasti tesarska dela.
Adolf Bursik
čevljar V Celju, poleg kapucinskega mosta
izdeluje vse različne vrste obutal v modernih fazonah in po solidnih cenah. V zalogi ima tudi zgoto vljeno obutev.
Novosti
v volnenem blagu, v vseh barvah in kakovostih ter
velika zalogo
francoskih batistov za letne obleke
de laine Liberty Levantin v najnovejših vzorčili
priporoča
Karol lfanič, m
33 Narodni dom. 52 37

Rafael Salšlt
trgovina z urami in zlatnino v »Narodnem domu1- v Celju.
Velika izber novosti, zlatih in srebrnih verižic, priveskov, dolgih zaponk, zapestnic, uhanov, prstanov, gospodskih in damskih ur, nastavkov, jedilnih sprav, predmetov v novem srebru, optičnih predmetov i. t. d. Naročite cenike. Postrežba točna in solidna.
1
Edina štaj. narodna steklarska trgovina
frane Strupi
Celje, Graška cesta.
<0
JSC ®
co
f
o
co >
_<D
0»
N >
<X>
1
co
m P
o<
3
SU
-a o
co
-s
CD tsl< CT
priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklenih in porcelanastih posod, svetilk, vsakovrstnih šip, ogledal in okvirjev za podobe.
Na debelo! A A Nadrobno!
Ne odlagajte z naročili
na reklamne koledarje za I. 1911, ker so pozneje navadno vse najlepše številke razprodane. — Zahtevajte vzorce v Zvezni trgovini v Celju, katere Vam pošljemo franko proti franko vrnitvi. ======

& Stil, LJiiblJana
Dunajska cesta štev. 17

Priporočata svojo bogato zalogo
šivalnih strojev
za rodbino in obrt.
Pisalni stroji „Adler". Vozna kolesa.
Ceniki zasloni in franko.
Nagrobne 2: vence
v raznih velikostih in cenah s trakovi in brez trakov ima v zalogi
Zvezna trgovina
v Celju.
pi
4j
Naročila se izvršujejo z obratno | pošto. — Brzojavni naslov:
Zvezna trgovina, Celje. ===»
priporoča svojo veliko za logo doma žgane slivovke tropinovca, brinovca, vin skega žganja i«, domačegf
konjaka.
r	'	t-
v
je zato 1. 1905 odpravi' - , agraf. Banka je dobila širši delokrog. Dai ei ves promet z nakupom in prodajo zemlje v ojih rokah. Posreduje med kmeti in velepos/-'1 lki in tudi sama daje zemljišča kmetom kot krt t. Tako so kmetje imeli že 1905 leta 25 miljonov desjatin zemlje Ko se je leta 1905 počela ruska revolucija, je to število vedno naraščalo. Še danes je revolucija ponajveč iz agrarnih vzrokov. Vlada in car so se vočigled temu odločili za reforme in sicer v trojni smeri. Najprej bi se velika zemljišča države, carja in velikih knezov kolonizirala s. kmeti, ki niso imeli zemljišč, dalje bi se kolonizirala Sibir, in že omenjeni banki bi se dala kom-petenca državnega zavoda. Tudi duma se je že bavila z obsežnim študijem teh zakonskih osnov. Banka je kupovala zemljišča, tako da jih ima danes nekaj nad pet miljonov desjatin. Kupovala pa je vsevprek, kjer je do česa prišla, namesto da bi bila kupovala zemljo samo tam, kjer je je bilo preveč. Zato je šla prodaja zemlje slabo, in je tako tekom 3 in pol let se prodalo samo 700.000 desjatin zemlje. Banka daje, da preveč ne izgubi, kmetom zemljišča za 2'5% kupnine v najem. Deficit znaša dozdaj krog 9 miljonov rubljev. Takšno je danes stanje agrarnega vprašanja na Ruskem. Vlada in vse ruske stranke delajo na to, da bi se sklenila v dumi nova postava glede nakupa zemljišč za kmete in glede imenovane banke.
Po svetu.
v Za reciprociteto hrvaškega vseučilišča. V
Splitu prirede 18. tm. velik shod, na katerem se bo minifestiralo za veljavnost na zagrebškem vseučilišču položenih izpitov v Avstriji. Na ta shod so povabljeni vsi dalmatinski državni in deželni poslanci, vsi župani, vse obč ine in druge javne korporacije.
v Živina v kuti. V Vratislavi je stal te dni pred sodiščem redovnik Josip Kauer. Kauer je nadzoroval oddelek nekeea katoliškega deškega zavoda. Ker je bilo njegovo nadzorovanje dečkov tako, da jih je mnogo pokvarilo, so živino v kuti obsodili ua sedem mesecev ječe.
v Nemški divjak iz Afrike. Gotovo je še marsikomu znano, koliko ogorčenja je bil provzročil bivši nemški oficir princ Prosper Arenberški, ki je v nemški naselbini v Afriki skrajno nečloveško postopal z domačini. Takrat se je pisalo o grozodejstvih, za kakšna je zmožen pač samo kak ;emški divjak. Zdaj se poroča, da se je princ odpovedal vojaškemu činu in visokemu plemstvu in da si je nadel navadno plefoejsko ime P. Cladeu. Mož se namerava izseliti v Vzhodno Afriko.
v V blaznico ga pošljejo. Bančnega ravnatelja Ohma, ki je zakrivil grozni polom pri „Nižjeav-strijski banki", nameravajo oddati v blaznico. V blaznici bo mož presedel kakega pol leta, potem bo pa prost. Velja še vedno rek: Tatice obešajo, • tatove izpuščajo.
v Državni tajnik in njegova kuharica. Na sod-nijskem poslopju v Charottenburgu jo nabit oglas, v katerem se naznanja, da toži nemški državni tajnik Dernburg svojo bivšo kuharico Auo Die-trich na povračilo zneska 284 mark 7 pf. Kuharica je baje osleparila za to svoto svojega viso-t kega gospodarja s tem, da je zapisovala v nakupovalno knjigo višje zneske, kakor jih je v resnici izdala. To mora biti tudi pravi skopuh, ta nemški državni tajnik Dernburg, da s tako malenkostjo nadleguje sodišče in svojo bivšo kuharico.
v Prepovedano darilo za Roseggerjev sklad.
Namestništvo je prepovedalo nemški posojilnici v Podmoklih darovati 2000 kron za Roseggerjev šul-ferajnski sklad, češ, da je to proti njenim pravilom.
v Povodenj na Bolgarskem. V okolici Niko-pola in Karlova je velikanska povodenj, kakšne se ne spominjajo niti najstarejši ljudje, uničila vse poljske pridelke. Škoda je ogromna. V Karlovem je voda odnesla tovarno za rožno olje Ana-jStaza Papazova. Škode je 50 000 levov.
v Francoska- vlada proti Avstriji. Fraucoska vlada je sklenila zvišati carino za uvoz avstrijskega petroleja. V slučaju represalij z avstrijske strani bo zvišala carino še na upogneno blago.
v Sestanek treh vladarjev. „Frankfurter Zei-;£ong" javlja, da se sestanejo angleški kralj Juri, emški cesar Viljem in ruski car Nikolaj najbrž |jže tekom meseca oktobra.
v Dve novi ruski oklopnici. Baltiška ladjedel-jnica je pravkar dogotovila dve oklopnici najmodernejšega tipa „Pavel I." in „Andrej Pjervovz-vanij".
v Cesarske vojaške vaje na Hrvaškem. Prihodnje cesarske vojaške vaje bodo baje leta 1911. na Hrvaškem. V ta namen pride v Zagreb v kratkem več višjih častnikov. Pri cesarskih vojaških vajah na Hrvaškem bodo sodelovali budimpeštan-ski, požanski, zagrebški in graški vojni zbor.
v Kmetje postavljajo spomenik carju. — Kmetje homeljskega okrožjo na Ruskem so sklenili s svojimi sredstvi postavili krasen spomenik carju osvoboditelju Aleksandra II.
v Avstrijski sekcijski šef v Bosni. Minister javnih del dr. Ritt pošlje sekcijskega šefa dr. i Vetterja v Bosno in Hercegovino, da študira tamkajšnje obrtne razmere.
v Novo ministrstvo v Rusiji. Ruska vlada je izdala načrt za ustanovitev novega ministrstva za poljedelstvo. Dotični zakonski načrt se baje predloži gospodarstveni dumi že v prihodnjem zasedanju. Novo ministrstvo se ima v prvi vrsti pečati z ureditvijo servitut in s komasacijo.
Pasivna rezftstenca na Južni železnici.
V	Celju, 16. sept.
Splošen utis položaja je sedaj ta, da se pasivna rezistenca uradništva pozna pri- osebnem prometu malo, pri tovornem pa že zelo občutno. Tovorni vlaki imajo po več ur zamude; v nekaterih postajah celo po 6—8. Iz posameznih postaj se glase poročila sledeče:
Inomost. Osebni vlaki imajo skoro dveurne zamude; da se doseže zveza z Nemčijo, se morajo pošiljati vnaprej posebni vlaki.
Bolcan. Špediterji in trgovci s sadjem ter grozdjem imajo velikanske izgube. Tovorni vlak iz Ale v Bolcan je rabil 26 ur! Tovorni promet bo v dveh dneh popolnoma zavrt.
Mori. (Pos. brzoj. »Nar. Dn.«) Pasivna resisten-ca se izvaja v polnem obsegu. Vlaki imajo velikanske zamude. V Tridentu ie došlo do hudih diferenc med uradništvoin in načelnikom, kateri je hotel pasivno rezistenco zatreti.
V Murzzuschlagu, Dunajskem Novem mestu in Matzleinsdorfu imajo tovorni vlaki veliaknske zamude. Na ogerskih progah ni pasivne rezistence.
Zveza jugoslov. železničarjev je izjavila, da se pridružijo vsi njeni člani, uradniki kakor poduradiii-ki in železničarji k pasivni rezistenci. Tudi češki »Spolek« je pozval svoje člane na Južni železnici, naj se pridružijo pasivni rezistenci. Socijalisti pa z vsemi silami nasprotujejo. Ponekod napenjajo sprevodniki, pripenjači in premikači zadnje sile, da bi spravili vlake naprej. Njihovi vodje so se zadovoljili z dosedanjimi koncesijami Južne železnice za sluge in poduradnike in nasprotujejo uradništvu. Čedna slika ponižnih socijalistov. ki pomagajo toli obso-vraženemu kapitalu v boju proti uslužbencem, ki niso rdečkarji!
Koalicija železničarjev bode imela nocoj na Dunaju sejo in jutri bode izročila naše zahteve in odgovor na dosedanje koncesije ravnateljstva.
★
V	Celju, 17. sept.
Celjski kolodvor ne nudi zaradi pasivne rezistence nobene nenavadne slike razun večjega števila tovornih vozov. Osebni vlaki prihajajo z zamudami po! do tri četrt ure, tovorni pa z zamudami 6 do 8 ur. Blago, ki je došlo že včeraj zjutraj v Celje, se ne more izkladati, ker se natančno po prepisih premika in vozovi še niso dospeli na tir pred skladiščem. Sinočnja poročila o položaju, ki so se poslala iz Dunaja brzojavnim potom, je dal železniški minister inhibirati. Čuje se, da so državni poslanci proti tej popolnoma neopravičeni represaliji že protestirali. Sicer pa seuradniki še po drugih poteh sporazumejo. Ravnateljstvo Južne železnice skuša stvar kolikor možno prikriti in olepšati; danes razpošilja namreč sledeče situacijsko poročilo:
Dunaj. (Komunike ravnateljstva Južne železnice.) Pasivna rezistenca uradništva ne upliva pregloboko na promet; osebni promet je popolnoma normalen, tovorni vlaki imajo pač nekatere zamude. Položaj v splošnem isti kakor včeraj.
fiolera.
Na Ogerskem se širi kolera s čudno naglico. Doslej je bilo javljenih bakteriološkem zavodu v Budimpešti 38 kolere sumljivih slučajev; preiskava je dognala kolero v 21 slučajih. Tekom včerajšnjega dneva je bilo najavljenih 6 slučajev. Cela dežela, zlasti podonavski kraji, veljajo za okužene; kot take so jih proglasile rumunske, srbske in francoske sanitarne oblasti. Naše avstrijske niso v tem oziru izjavile še ničesar, vkljub temu, da imamo ravno ml Avstrijci in še specijelno Štajerci ogromen promet z Ogersko. Na H r v a š k e m še se doslej uradno ni nobenega slučaja konstatiralo; sumi pa se, da oblasti posamezne slučaje skrivajo. Zagrebški mestni sanitarni svet je imel sejo, v kateri je predlagal fizik dr. Rihtarič prepoved uvažanja zelenjave iz Ogerskega, zlasti pa melon, ki rastejo baš v krajih, koder se širi kolera. Na zagrebških kolodvorih se ure-de zdravniške postaje, ki bodo preiskovale potnike iz Avstrije in Ogerske. Najnovejša poročila vendar trde, da je ena oseba v Starih Banovcih bi. Zemuna zbolela na koleri. — Na D u n a j u je zbolel najbrže na koleri nek natakar Sauer v 2. mestnem okraju. Občeval je z donavskimi brodarji. — V B e r 1 i n u je zbolel na koleri inženir Meyersberg. Mudil se je zadnje tedne v Carigradu. — Hujše je na 11 a -1 j a n s k e m. Iz Apulije poročajo, da je zadnjih 24 ur na novo zbolelo na koleri 5 oseb, umrli pa ste 2. S polotoka se širi kolera tudi v Sicilijo; v Mesini je že zbolelo na nji 14 oseb.
♦
Budimpešta, 17. septembra. Kurjač Ludvik Se-kelič, katerega so včeraj spravili zaradi kolere sumljivih znakov v bolnišnico za nalezljive bolezni, je nocoj ponoči tamkaj na koleri umrl. — Umrl je tudi na nekem donavskem parniku na koleri brodar Raš Jože.
Carigrad, 17. septembra. V erzerumskem vilaje-tu je zbolelo na koleri 13. septembra 22 oseb, umrlo pa 11.
Najnovejša brzojavna in telefonična poročila*
STAVKA ELEKTRARNIČN1H DELAVCEV V LVOVU.
Lvov, 17. septembra. 1300 delavcev in uslužbencev pri mestni elektrarni je stopilo v stavko. — Danes zjutraj je bil na cestnih železnicah ustavljen promet. Da bi ne bilo mesto brez luči, si mislijo pomagati za silo z nadomestnimi delavci.
UMRLI POSLANEC.
Mistelbach, 17. septembra. Tu je umrl krščan-skosocijalni deželni in državni poslanec Withalm.
CESARICA EVGENIJA ZBOLELA.
Bruselj, 17. septembra. Cesarica Evgenija je zadnji čas zbolela; morala je svoje dnevne sprehode v grajskem vrtu ustaviti.
Hmelj.
HMELJSKE CENE V NORIMBERKU.
Norimberk, 17. septembra. Dovoz 800 bal. Kupčija mirna, cene nespremenjene od 60—130 mark za 50 kg.
Tržne cene.
Dunaj, 16. sept. Borza zakmetijske pridelke. Dasiravno so bila poročila iz inozemstva prav medla, se cene tukaj vendar niso spremenile. Kupčije je jako malo. Za ječmen je bilo mnogo kupcev a malo ponudbe.
Budimpešta, 16. sept. Žitna borza. Pšenica za oktober K 9'97, pšeuica za april K 10'32, rž za oktober K 7'33, rž za april K 7'75, oves za
oktober K--, oves za april K 8'35, koruza za
maj K 5'76. Pšenice se zmerno ponuja in kapuje, tendenca mirna, promet 35.000 met. stotov, pšenica v efektivu in ostalo nespremenjeno. Termini za Ameriko so bili slabi in so pozneje še popustili; na koncu so si nekoliko odpomogli. Vreme lepo.
Trst, 16. sept. Sladkor. Centrifugal pilšs prompt K 381/2 do K 391/2 za dobavo K 32 do K 321/4- »Tendenca medla.
Praga, 16. sept. S1 a d k or. Surovi sladkor prompt K —'—, nova kampanja K 2510. Tendenca: medla, /reme lepo.
Budimpešta, 16. sept. Svinjski sejm Ogrske stare težke 148—149, mlade težke 150—152, mlade srednje 154—158, mlade lahke 160—164 v kilogram. Zaloga 35.930 komadov.
Budimpešta, 16. sept. Mast. Svinjska mast 176, namizna slanina 148.
Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva „Merkur" v Celju.
Sprejmejo se: kontoristi 3, potniki 3, pomočnikov mešane stroke 13, pomočniki manufakturne stroke 4, pomočniki špecerijske stroke 4, kontoristinje 2, učenec 1.
Službe iščejo: Pomočniki mešane stroke 4, kontoristinja 1.
Odda se
stanovanje z eno sobo in kuhinjo. Dolgopolje št. I.
3-1
Proda se
blizu Celja (občina Teharje) več sto kvadratnih sežnjev zemlje, ki je porabna kot stavbeni prostor pod ugodnimi pogoji. Pojasnila daje Val. Jug, Celje, Hotel ,.Beli vol".	^533 i
V toplicah na Dobrni pri Celju se proda zaradi prevzetja drugega podjetja, dobro idoča
z lepim posefitvom. Posestvo je posebno pripravno za penzijoniste. — Več pove Karba v hotelu „pri Belem volu".	636 3-1
Prostovoljna razprodaja gozdov v Socki, kateri so bili poprej last Zaloške grajščine, se bo vršila v četrtek, dne 22. novembra ob 8 uri dopoldne in sicer se prične prodajati pri Tofantn.
Razprodajal se bo gozd nad cesto, kateri leži proti Gor. Ponikvi, t. j. takozvani Rodolf. Proda se tudi še nekaj delov v Brezovem grabnu. V Klavževem grabnu je tudi pet delov gozda za prodati, kjer je posebno debelo bukovo, hrastovo in borovo drevje.	473 -13

Soba s pohištvom
(tndi z zajntrkom) se odda s 1. oktobrom. Dolgo-polje št. I.	3-1
531 1
A 162/10, 12.
Oklic.
Od ces. kr. okrajne sodnije v Brežicah se na predlog dedičev po nmrlih Janezu in Neži Slovenc iz Spodnje-Pohance dovoli prostovoljna
jalrna oddaja v najem
posestva vi. št. 133 kat. obč. Dolenjavas s hišo št. 18 in gospodarskimi poslopji v Spodnji-Pohanci vi. št. 147 kat. obč. Št. Lenart II. in vi. št. 160 kat. obč. Arnovasela na pet let na dan
29. septembra 1910
dopoldne ob 11. uri pri tej sodniji, v izbi št. 5. Varščine je položiti 1000 K ter se ima najemnina odrajtevati v polletnih obrokih. V hiši št. 18 v Spodnji Pohanci, ki ima lepo lego izvršuje se tudi krčmarska obrt in se odda tudi za to potrebna oprava.
Drugi dražbeni pogoji se lahko pregledajo pri sodniji.
C. kr. okrajna sodnija v Brežicah, odd. I.
dne 14. septembra 1910.	531 l
Proda se
takoj ali se pa da tudi v najem dobro uspevajoča
trgovina
z mešanim blagom pod zelo ugodnimi pogoji. — Naslov pove upravništvo „Nar. Dnevnika" v Celju. 532 2-1
Izborno vpeljano
gostilno in mesarij o
v Brežicah
daja koncem t. 1. v najem Anton Klanžer, hišni posestnik v Brežicah, kateri je oba obrta dolgo vrsto let izvrševal z najboljšim uspehom. — V poštev ne pride samo stanovanje in obrtovališče, ampak tudi vse v obe stroki spadajoča obilno preskrbljena oprava. Izključena ni tudi prodaja hiše in gospodarskega poslopja. — Ponudbe se sprejemajo do I. novembra t. I.
Natančnejša pojasnila glede najemnine in vseh drugih podrobnostij zvedo se pri lastniku.
Anton Klaužer, krčmar in mesar
v Brežicah.	5io 5-5


IAf
--------
V vseh vrat v .ZVEZNA TRGOVINA, CELJE
»CfiV>i
MMMM
Slikar in pleskar
prevzame vsa v svojo stroko spadajoča dela, kakor slikanje sob, cerkev, črkoslikarstvo na steklo, les itd. — Priporoča se za mnogobrojna naročila. Svoji k svojim! Svoji k svojim!
S,
Sprejmem več dobrih pomočnikov v trajno delo.

Oiktor Beuc, Celje

mmnmmmnmmmmm
Najboljši češki nakupni vir.
Ceno posteljno perje:
1	kg sivega, dobrega, pnljenega
2	K. boljšega 2 K 40 h; prima pol-belega 2 K 80 h; belega 4 K; belega, puhastega 5 K 10 h; 1 kg velefinega, snežnobelega, pulje-
^nega 6 K 40 h; 8 Ki 1 kg puha. sivega 6 K; 7 K; belega, finega 10 K, najfinejSi prsni puh 12 K. — Kdor vzame B kg, dobi franko.
Zgotovljene postelje
iz gostonitega rdečega, modrega, belega ali rumenega nan-kinga, pernica, 180 cm dolga. 120 cm široka, z 2 zglavni-koma, vsak 80 cm dolg, 60 cm širok, napoljen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; same pernice po 10 K, 12 K, 16 K; zglavniki 2 K. 3 K 50 h, 4 K. — Pernice 200 cm dolge. 70 cm široke K 13—, 14 70, 17'80 in 21—; zglavniki 90 cm dolgi, 70 cm široki K 450, 5'20, 5*70; podpernica iz močnega rižastega gradlna. Razpošiljanje po povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno je vzeti nazaj ali zamenjati franko. Za neugajoče se povrne denar. — Cenovnik zastonj in franko. 456 50-7
S. Benisch, Deschenitz, štev. 773, Šumava, Češko.
Ostanki
parhasti za ženske cbleke po 20 m. trpežni 10 K, zelo močni 12 K, posebno fini 14 K; platna po 20 m, močnega 8 K, zelo trpežnega 9 K, posebno močnega 11 K, razpošilja na« rodna veletrgovska hiša
R. Stermecki v Celju
fOS. ČRETNIK
izdelovatelj umetnih mlinov in žag, kakor tudi mlinov za rkbo na roko, z gepljem, vodno in parno siio v Št. Jurju ib juž. žel.
B
Izdelujem načrte, proračune in prošnje za stavbena dovoljenja brezplačno.
Gostilničarji
| Jurij Pevec, posestnik v Zibiki, p. Pristova ima naprodaj 12 polovnjakov dobrega, belega vina, inskega pridelka; obenem opozarja na svojo ktošnjo pričakovano dobro trgatev in grozdje, brez vsake bolezni. Črni portugizer je deloma že dozorel za trgatev. -
Fozop!
in modno blago za obleke priporoča firma
Karel Kocian
tvornica za sukno, Humpo-lec, Češko. Vzorci franko.
428 52-9
Suhe gobe, žito, fižol, la-neno seme, sploh vse deželne pridelke kupi
Anton Koleno, ceije
Jarodni dom" in Graška cesta.
Istotam se dobi vse špecerijsko blago, kakor žito in deželni pridelki, najcenejše, na debelo in drobno. — Premog v celih vozovih, debel K 210, droben K 140 100 kg na dom postavljen v Celju. .'. Drugam po dogovoru .'.
1>o zelo znižanih cenah priporoča
Ivan Berna
Celje, Gosposka ulica št. 6
svojo bogato zalogo obuval za pomladansko, letno in zimsko sezijo. — Vse vrste moških, damskih in otroških čevljev, lastnega in tujega izdelka. Gumi za pete, vrvice, zaponke itd. vedno v največji izberi. — Priporoča tudi špe-cijalistom prave gorske in lovske čevlje. Izdeluje se po meii v lastni delavnierf
sprejemajo se tudi popravila, Postrežba točna, cene solidne. Zunanja 420 naročila proti povzetju. 12-6
Naznanilo.
Otvorila se je zaloga dalmatinskih vin iz otoka Vis pri Ivan Kučič"ll, Celje, Cerkveni trg št. 1.
Žlindra
zajamčene odstotne
vsebine dobi se po
najnižji ceni
v veletrgovini
„NIERKUR" P. Majdič
Na debelo I	V Celjll,
izdaten popust! ^ kjer ge do|>e 4||-| vsa dpuga umetna gnoji|a.
520 6-2

Apneni prah
je preizkušeno najzanesljivejše in najcenejše
gnojilo.
Vsebuje 99% čistega apna. — Najhitrejše učinkovanje in največji pridelek. ■— Sedaj v jeseni nepogrešno. Brošure zastonj in franko od
Apnenice v Celju. 528 2-1
jere
SINGER
šivalne stroje
knpajte samo v naših trgovinah, katere lahko vse spoznate na tem znamenju.
op a>
Ne dajte se zapeljati po naznanilih, katera nameravajo z nami-gavanjem na ime SINGER prodajati obrabljene stroje ali pa drngod izdelane stroje, ker mi ne oddajemo svojih strojev na prekupovalce, ampak jih proda-. jamo naravnost občinstvu.
SINGER Co.
Delniška družba za šivalne stroje v Celju, Graška ul.
Trgovski sotrudnik
za mešano stroko se sprejme takoj pri tvrdki Vincenc Kveder v Žalcu. — Istotam
se sprejme tudi
529 3-2
6 belili
rjnh, zelo debele in zarobljene po 2 m 14 K po 2m 16 K, iz domaČega lanenega platna po 2 m 18 K, po 2'/4 m 20 K, razpošilja franko narodna veletrgovsRa hiša
R. Stermecki v Celju
Nova hiša
na Spodnjem Štajerskem se takoj proda za 22.000 kron. — Več se izve v upravništvu »Narodnega Dnevnika". 517 5-5
Superfosfat
mineralično in animalično, najzanesljivejše in najcenejše fosforkislinsko gnojilo za vsako vrsto zemlje. — Vsebina strogo garantirana. Zajamčeno najhitrejši uspehi, največja množina pridelka. — Za jesensko setev potrebno neobhodno. — Dalje amonijakove, kalijeve, solitarjeve in superfosfate se dobiva pri tovarni umetnih gnojil, trgovcih, kmet. zadrugah in društvih.	9 28-27
Bureaus Praga, Prikopi 17.

Na debelo!
Na drobnoI
Priporoča se
edina narodna trgovina
galanterijskega, norimberškega in modnega blaga, kakor tudi nagrobnih vencev ter igrač
Celje Priča & Kramar Celje
...*' .-J'.
Graška in Krožna ulica.	51135-5
3 M 3 M
3
l 3 M
l
s,1
3 I
N
3 M
3
M
l
l
3
s K
Zahvala.
Fovodom smrti našega dragega
Franceta Kopriva
nam je došlo od vseh strani toliko izrazov iskrenega sočutja, da nam ni mogoče, se vsakemu posebej zahvaliti. Izrekamo torej tem potom najiskrenejšo zahvalo vsem, ki so ga spremili na zadnji poti, posebno vsem gg. pevcem za petje nagrobnic, slavni požarni hrambi iz Arjevasi, g. uredniku Lešm&ai3tt za ginljive besede nepozabnemu ranjkemu v sjovo, g. državnemu poslancu F. Robleku, zastopnikom »Zveze slov. napredne mladine", slav. učitcljstvu iz Petrovč, Žalca in Gotovelj, vsem darovateljem krasnih vencev, vsem prijateljem, sosedom in sovaščanom pokojnega, ki so prihiteli od blizu in daleč, da mu skažejo zadnjo čast.
Naj ostane naš dragi France vsem v prijaznem spominu! V Arjivasi pri Petrovčah, dne 16. septembra 1910.
#
Vinko Kopriva in rodbina.
PoStno-hran. rač. št. 848.428. — (128 zadružnikov. —— Vplačani deleži K 21.024*—.
Ustanovno leto 1888.
Telefon St. 2.
Rez. zaklad nad K IOO.OOO-—. Denarni promet v letu 1909 —— K 4,020.030-96.
MMm POSOJILNIM V Z9LCU"
REGISTROVANA ZADRUGA Z ilEOMEJENO ZAVEZO.

Hranilne vloge obrestuje po 41/2% z letnim pripisevanjem k glavnici, položbe v tekočem računu pa po dogovoru, od dne od dne s poluletnim kapitalizovanjem. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Hranilne knjižice drugih zavodov sprejema kot gotovino. Posojila daje na hipoteke, hipotek rne cesije, vrednostne listine, dragocene stvari, na blago, ki ni pokvari počlvrženo in na poroke; dovoljuje odprti kredit v tekočem računu in eskomptuje trgovske menice. Obrestna mera ie 5 do 6°'0. Preskrbuje ceno inkaso nakaznic, menic in v tekočem računu poslovanje s čeki. — Postrežba v vsakem oziru kulantna in točna. Poštnohranilne položnice in lastni čeki na razpolago. Posluje vsak dan; posebni uradni dan za
stranke pa je izvzemši praznike vsak pondeljek in petek.
Ravnateljstvo!
Predsednik: Franc Roblek, veleposestnik in državni poslanec. Blagajnik: Josip Sirca, veleposestnik in župan.
Tajnik: Franc Piki, posestnik. Odbornika: Dr. M. Berjjmann, zdravnik in posestnik; Josip Žigan, veleposestnik.
m jšSI
Sprejmem takoj
učenca.
Iva® iainikip
Celje, Graška cesta.
Največja in najcenejša
zaloga špecerijskega in «
barvnega blaga.
Prodajam pravi zabukovski premog po najnižji ceni cele vozove in na drobno.
Kupujem suhe gobe, oves, pšenico, sploh vse deželne pridelke.
Na debelo. Na drobno.

Agro-Merkur
* *
v Ljubljani.
Uradni prostori: Janez Trdinova ulica št. 8. Podružnica: Trsr. ulica Stadion št. 3. Skladišče iu kleti v Trstu in .Ljubljani.
Agro-Merkur Je trgovcem in gostilni* čarjem itd., zadrugam, društvom itd. najboljši vir za nakupovanje blaga.
l^ii&CTAMl Umetna gnojila, gallca, žveplo. Krmila. *"€9ZfKr 5	.semena stroji in orodla.
IfiMo I Štajerska, istrska, dalmatinska, dolenjska, V lUO. S goriška, vipavska, zajamčeno pristna vina. - - « - Sir, maslo, žito, moka, olje itd. - - - -
- - Agro- Merkur preskrbi vsako blago. - -Agro-Merkur kupuje vse pridelke in izdelke.
.52-37 Cene najugodnejše, postrežba solidna. 29
Zahtevajte pravila, cenike. — — Ponujajte svoje pridelka
IMMMAMMIMMI
trgovina v Celju
►
S!
W zalogi ima potrebščine za pisalne stroje vseh sistemov po originalnih cenah, kakor: ogljeni papir v treh kvalitetah: črni, modri in vijolčasti. — Trakove za vse sisteme v vseh barvah. — Sprejema tudi abonoment na trakove. — Radirke in olje za stroj. Edisonove mimeografe za strojepisce. — Edisonove mimeografe za ročno pisavo. — Voščeni papir, barvo črno in modro za mimeograf. — Vsakovrstne papirje za stroj.
—- Posreduje pri nakupil/pisalnih strojev.	=
83 48-33
i ■■■iiiiiiiiii»ii>#ii'»i i........ i* iii ■ mmt m
w
55
Južnoštajerska
v narodnem
Sprejema hranilne vloge vsak delavnik od s dn 12. ure dopoldne in jih obrestuje
L
domu.
u Celju
— 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po 4 odstotke ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek plačuje hranilnica sama ter ga ne odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Šoštanj, Sevnica, Šmarje, Gornjigrad in Vransko in rezervna zaklada, katera znašata vže nad 280.000 K. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje.
F
}osedaj je dovolila za dijaške ustanove 30.000 kron, za vodovodne naprave 10.000 K, za napravo potov 1500 K,, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 2.400 K, za podpore različnim požarnim hrambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 2.000 K, skupno tedaj nad 45.000 K. Sprejema tudi hranilne knjižice drugih posebno neslovenskih denarnih zavodov in jih obrestuje, ne da bi se pretrgalo obrestovanje.
POSOJILNICA v
, POSOJILNICA V CELJU, ki je bila leta 1881 z neomejeno zavezo ustanovljena, šteje sedaj nad 4280 zadružnikov, kateri imajo vsega nad 72.000 kron vplačanih deležev.
POSOJILNICA uraduje vsak dan od 9. ure do 12. ure dopoldne razun nedelje in praznikov.
Poštne hranilnice ček. št. 9579
V lastni hiši
,Narodni dom1
Telefon štev. 22
HRANILNE VLOGE sprejema od vsakega, ako tudi ni član zadruge ter jih obrestuje po 41/2"/0- — Sprejema vložne knjižice drugih denarnih zavodov Kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. Posojilnica plačuje rentni davek sama, ne da bi ga odtegnila vlagateljem. Posojila daje na osobni ali hipotekami kredit proti 6%, 51
o/
'2 /O
in 5°/o obrestovanju.
Nad 6 milijonov kron hranilnih vlog g S Kad 332.000 kron rezervn. zaklada
II
13 52 37