GRADIVO ZA JAVNO RAZPRAVO REDLOGI SAMOUPRAVNIH SPORAZUMOV O OSNOVAH PLANOV SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI IN KRAJEV- NIH SKUPNOSTl TER OSNUTEK DOGOVORA 0 OSNOVAH DRUŽBENEGA PLA- NA OBČINE LJUBLJANA-ŠIŠKA ZA OBDOBJE 1976-1980 OTROŠKO VARSTVO • IZOBRAŽEVANJE • KULTURA • ZDRAVSTVO • SOCIAL-NO SKRBSTVO • TELESNA KULTURA • STANOVANJSKA SKUPNOST • RAZ-(SKOVANJE • KRAJEVNE SKUPNOST! • DOGOVOR O OSNOVAH DRUŽBENEGA PLANA Na podlagi zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem pla-nu Jugoslavije (Ur. list SFRJ št. 6/76) de-lovni ljudje v temeljnih in drugih organi-zacijah združenega dela ter v samouprav-nih delovnih skupnostih in občani v krajev-nih skupnostih (v nadaljnjem besedilu pod-pisniki), ki na območju občine Ljubljana--Šiška združujejo delo in sredstva, da bi prek skupnosti za otroško varstvo občine Ljubljana-Šiška (v nadaljnjem besedilu — občinske skupnosti OV) uresničevali svoje in skupne interese na področju družbenega varstva otrok, socialne varnosti matere in družine, sklenejo Samoupravni sporazum O TEMELJIH PLANA OBČINSKE SKUPNOSTI OTROŠKEGA VARSTVA ZA OBDOBJE OD LETA 1976 DO LETA 1980 I. TEMELJNE DOLOCBE 1. člen Podpisniki s tem sporazumom na osnovi že sprejetih družbeno-političnih dokumen-tov, določajo programsko usmeritev na področju družbenega varstva otrok, soci-alne varnosti matere in družine za obdobje od leta 1976 do leta 1980 in pri tem urejajo medsebojne odnose, pravice, obveznosti in odgovornosti za njihovo uresničevanje v občinski skupnosti OV. 2. člen Pri določanju temeljev plana občinske skupnosti OV, podpisniki upoštevajo nače-la in smernice, dogovorjene v predhodni razpravi o izhodiščih plana občine Ljublja-na-Šiška, mesta Ljubljana in dogovora o temeljih plana razvoja v SR Sloveniji, pri čemer podpisniki soglašajo, da plan razvo-ja otroškega varstva v občini izhaja iz po-treb zaposlenih staršev, oziroma družine in organizacije združenega dela po urejenem dnevnem varstvu in vzgoji otrok, prispev-ka zaposlenih mater in družin k družbeni reprodukciji in iz družbenih hotenj, da bi zagotovili čimbolj izenačene pogoje za vse-stransko uspešno rast vseh otrok. 3. člen Ta sporazum prispeva med drugim tu-di k — nadaljnjemu poglabljanju, uveljav-ljanju in razvijanju socialističnega samo-upravljanja kot osnove družbenega in go-spodarskega razvoja občine, — skladnemu razvoju vseh družbenih dejavnosti v cilju, da bi s krepitvijo druž-beno-organiziranega varstva in vzgoje otrok doprinesli k večji produktivnosti za-poslenih staršev in s tem omogočili hitrejšo gospodarsko rast v občini, — uresničevanju socialističnih vzgojnih smotrov, da bi se tako že v procesu vzgoje in varstva predšolskih otrok zasnovali te- melji za nadaljnje oblikovanje vsestran-sko razvite socialistične samoupravljalske osebnosti, — izenačevanje možnosti za uveljavlja-nje pravic do vseh oblik dmžbenega stan-darda. ir TEMELJI PLANA OBČINSKE SKUPNOSTI OV ZA OBDOBJE 1976 — 1980 4. člen Za doseganje srednjeročnih ciljev na področju izvajanja varstva in vzgoje pred-šolskih otrok, občinska skupnost OV orga-nizira vse tiste oblike družbeno-organizira-nega varstva in vzgoje otrok, v okviru ka-terih bo možno zagotavljati — upoštevajoč dane možnosti čimvečje uspehe in nepo-sredne koristi otrok, zaposlenih staršev, oziroma družine in s tem družbe kot celote. Na ravni mesta bo občinska skupnost OV sodelovala pri uskladitvi in uresničitvi vseh skupno dogovorjenih nalog in ciljev. Pri tem si bomo prizaidevali, da bi se v nadaljnjem srednjeročnem obdobju ob so-delovanju z drugimi občinskimi skupnostmi otroškega varstva v Ljubljani in z mestno skupnostjo OV realizirale na podlagi vza-jemnosti in ^olidamosti predvsem nasled-nje naloge in skupni cilji: — izenačeiio zajemanje števila otrok v vse oblike družbeno-organiziranega var-stva in vzgoje ter skupno financiranje do-govorjenih nalog in dejavnosti na območju ljubljanskih občin, solidarnostno združeva-nje sredstev za izgradnjo novih prostorskih zmogljivosti, — izvajanje aktivne štipendijske in sta-novanjske politike, da bi tako izboljšali kvalifikacijsko stmkturo kadrov v vzgojno-varstvenih organizacijah (v nadaljnjem be-sedilu VVO) in s tem zagotovili kvaliteto vzgoje in varstva otrok. Enaka skrb bo po-svečena kadrom, ki bodo opravljali varstvo otrok v varstvenih družinah in v krajevni skupnosti. Občinska skupnost OV si bo v sodelo-vanju s podpisniki tega sporazuma priza-devala, da bi v tem planskem obdobju za-jeli v družbeno-organizirano varstvo 50 % predšolske generacije in sicer v okviru ob-stoječih prostorskih zmogljivosti in v okvirju sledečih novogradenj in adaptacij: V 000 din Namen grad. Štev. Ocena Zagotovlj. Predlogza Leto Lokacija — KS mest invest. sredstva uskladitev 1976 VVZ SENTVID 250 novogradnja VVZ NAJDIHOJCA 45 adaptacija VVZ PIRNICE 60 adaptacija ^ 1976 WZ SMLEDNIK 40 adaptacija VVZ LITOSTROJ 120 novogradnja VVZ DRAVLJE 240 novogradnja Ocena investicijskih stroškov za leto 1976 57.170 35.570 21.600 1977 VVZ KOSEZE 160 novogradnja VVZ KOSEZE 60 v blokih VVZ MEDVODE 120 novogradnja SS-7 DRAVLJE 180 novogradnja ŠS-6 K. STANE 30 . prizidek pri VVZ Andersen Ocena investicijskih stroškov za leto 1977 50.300 7.000 43.300 1978 VVZ MEDVODE 90 v blokih ŠS-10 DRAVLJE 200 novogradnja ŠS-4/1 HINKO SMREKAR 60 Ocena investicijskih stroškov za leto 1978 31.500 7.000 24.500 1979 VVZ VODICE 100 novogradnja ŠS-8 DRAVLJE 180 novogradnja Ocena investicijskih stroškov za leto 1979 25.200_______8.000__________17.200 V 000 din Namen grad. Štev. Ocena Zagotovlj. Predlogza Leto Lokacija — KS mest invest. sredstva uskladitev 1980 ŠS-8 DRAVLJE 120 novogradnja ZG. SlSKA 180 novogradnja Ocena investicijskih stroškov za leto 1980 27.000 8.000 19.000 SKUPAJ 2235 191.170 65.570 125.600 Podpisniki sporazuma ugotavljajo, da bo v okviru novogradenj in adaptacij v naslednjem srednjeročnem obdobju pri-dobljenih na območju občine Ljubljana--Šiška 2235 novih varstvenih mest, kar predstavlja realno osnovo, da se bo šte-vilo vključenih otrok v družbeno-organizi-rano varstvo — povečalo od 2712 v letu 1975 na 4647 v letu 1980, pri čemer pod-pisniki soglašajo, da bo planiranih 300 mest v letu 1980 pridobljenih v letu 1981 zaradi terminskega zamika gradnje. Podpisniki nadalje ugotavljajo, da je od skupno potrebnih planiranih sredstev v vi-šini 191,170.000 din zagotovljenih 35,570.000 din v okviru sredstev samoprispevka ob-čanov za obdobje 1972 — 1976, iz katerih bo potekalo financiranje izgradnje vzgoj-novarstvenega objekta Šentvid, izgradnja prizidka pri VVO Litostroj in izgradnja vzgojnovarstvenega objekta Koseze in Medvode. Občinska skupnost OV bi iz dela pri-spevne stopnje za otroško varstvo zagoto-vila 30,000.000 din. Manjkajoča sredstva v višini 125,600.000 din bomo zagotovili: __ iz sredstev novega samoprispevka, — iz soudeležb TOZD, __ in iz drugih sredstev zbranih v okvi- ru usklajevalnega postopka. Odplačilo anuitet za investicije v vzgoj-novarstveni prostor v preteklih letih, bo-mo izvajali po že sprejetem samoupravnem sporazumu o prevzemu obveznosti do anu-itet v okviru sredstev, ki se solidarno zdru-žujejo v mestni skupnosti za otroško vai-stvo Ljubljana. Za realizacijo programa občinske skup-nosti OV, bodo podpisniki v razdobju od leta 1976 do leta 1980 zagotovili 71,894.000 din. Ta znesek je izračunan po že sprejeti in usklajeni prispevni stopnji za leto 1976, ki se lahko v skladu z vsakoletnim družbe-nim dogovorom o delitvi dohodka spremeni s tem, da podpisniki vsako leto sklepajo o višini prispevne stopnje. Iz tako zbranih sredstev bo občinska skupnost OV v okviru svojega programa financirala oziroma namenila sredstva v naslednje namene: — za sofinanciranje in financiranje no-vogradenj za pridobitev novih kapacitet pri VVO, — za financiranje dejavnosti za otroke, ki niso vključeni v VVO, — za sofinanciranje investicij v otro ška igrišča in rekreacijske objekte za otro-ke, — za sofinanciranje varstva in vzgoje otrok v varstvenih družinah, — za sofinanciranje oskrbnin posebnih oddelkov, v katere bodo vključeni priza-deti otroci, — za sofinanciranje letovanj in dnev-nih letovanj, — za sofinanciranje strokovnega izpo-polnjevanja in štipendiranja kadra, — za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev v VVO, — za financiranje poslovanja občinske skupnosti OV in njenih organov, skupnih občinskih strokovnih služb in za sofinanci-ranje občinske skupnosti socialnega var-stva in njenih organov ter sofinanciranje poslovanja Mestne skupnosti OV, njenih organov in strokovne službe. Občinska skupnost OV zagotovi za po-samezne dejavnosti obseg sredstev v letnih finančnih načrtih v skladu z letnimi progra-mi, za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev v VVO pa 3% od letnega do-hodka. Sofinanciranje skupno dogovorjenih na-log na ravni mesta bo podrobneje oprede-ljeno z vsakoletnim programom in finanč-nim načrtom mestne skupnosti za otroško varstvo Ljubljana, upoštevajoč prioriteto nalog in ciljev, ki so skupnega pomena za Ljubljano. 5. člen Občinska skupnost OV si bo prizadeva-la, da bi se na ravni mesta na področju izvajanja otroškega varstva uskladila v na-slednjem srednjeročnem obdobju od leta 1976 do leta 1980 še: — dinamika zajemanja otrok in merila za izenačevanje pogojev, — dinamika večanja števila otrok glede na predvidena priselitvena območja, — dinamika gradnje vzgojnovarstvene-ga prostora, — dogovor o lokacijah objektov VVO, — enotna merila za oblikovanje eko-nomskih cen v VVO, — enotna merila za izračun prispevka staršev za otroke v VVO, — enotna merila za financiranje var-stva otrok v varstvenih družinah, — status varuhinj v varstvenih druži-nah, — merila za obseg potrebnih sredstev za družbene dejavnosti z otroki v krajev-nih skupnostih, ki niso vključeni v VVO, — število otrok, ki bodo letovali, — število otrok v celodnevni mali šoli, — zajetje minimalnega števila otrok motenih v razvoju, ki jih bomo vključevali v družbeno-organizirano vzgojo in varstvo v posebnih oddelkih pri vzgojnovarstvenih organizacijah, — dogovor o obveznem zdravstvenem pregledu triletnih otrok, — dogovor o izgradnji, vzdrževanju in uporabi novih počitniških baz med dve-ma ali več občinami, — dogovor o skupni investiciji objekta za dnevna letovanja, — sodeluje z drugimi SIS v občini glede sofinanciranja skupnih nalog (letovanja, financiranje šolske prehrane idr.). 6. člen Občinska skupnost OV sklepa samo-upravni sporazum o temeljih plana z občin-sko izobraževalno skupnostjo o financira-nju osnovne dejavnosti v vzgojnovarstve-nih organizacijah. 7. člen Podpisniki soglašajo, da so skupni cilji, ki zajemajo raven republike do leta 1980 zajeti v okvir solidarnostnega in skupnega programa Zveze skupnosti otroškega Var-stva SR Slovenije na področju otroškega varstva, socialne varnosti matere in druži-ne, predvsem naslednji: 1. delavkam bomo zagotovili nadome-stilo osebnega dohodka za podaljšani po-rodniški dopust, ki bo trajal 141 dni. Po-stopno bomo zagotovili minimalni obseg porodniškega dopusta tudi kmetijskim pro-izvajalkam, 2. pomoč za opremo bomo izplačevali za vse novorojence po sedaj veljavnih kri-terijih in višini, ki bodo vsako leto uskla-jeni s splošnimi gibanji. 3. denarne dajatve za vzdrževanje otrok (otroški dodatek, dodatek za kmečke otro-ke, posebni dodatek za otroke, ki imajo edi-nega hranilca in za težje prizadete otroke) bomo izplačevali najmanj za enako število otrok kot v letu 1975 in v višini, ii bo vsa-ko leto usklajena z rastjo življenjskih stro-škov. Podpisniki soglašajo, da se za izpeljavo podaljšanega porodniškega dopusta, ki ga uživajo zaposlene matere in izplačevanja denarnih dajatev družinam za vzdrževanje otrok uveljavijo enotni kriterij na območju vse republike ter, da se te naloge izpelju-jejo po načelu solidarnosti in vzajemnosti v Zvezi skupnosti otroškega varstva SR Slovenije. Podpisniki soglašajo, da se v skladu z zakonom in družbenim dogovorom o pospe-ševanju razvoja manj razvitih območij in začrtanimi cilji na področju otroškega var-stva v republiki zagotovi pospeševanje razvoja otroškega varstva na teh območjih. Kriterij za dodelitev višine sredstev za pospeševanje razvoja otroškega varstva je gospodarska razvitost občine oziroma viši-na sredstev za otroško varstvo za predšol-skega otroka in število predšolskih otrok. III. ZDRU2EVANJE SREDSTEV 8. člen Podpisniki sporazuma soglašajo, da bo-do prek skupnosti OV občine Ljubljana-Ši-ška združevali sredstva za uresničitev ci-ljev na področju izvajanja otroškega var-stva, socialne varnosti matere in družine kot so opredeljeni v 4. in 7. členu tega spo-razuma. T& izpeljavo in uresničitev programa občinske skupnosti OV bodo- podpisniki združevali sredstva po stopnji 0,42 % od bruto osebnega dohodka, ki predstavlja poprečno stopnjo za leto 1976. Za izpeljavo solidarnostnih in skupnih nalog se bo v Zvezi skupnosti otroškega varstva SR Slovenije zbralo za obdobje od leta 1976 do leta 1980 5,598.000.000 din, za izpeljavo pospeševanja razvoja otroškega varstva na manj razvitih območjih pa 145,500.000 din, kar zagotavlja popreč-na letna prispevna stopnja 2,71 % od bruto osebnega dohodka za le-to 1976. Pri tem bo prispevek skup-nosti otroškega varstva občine Ljublja-na-Šiška znašal za realizacijo vzajemnega in solidarnostnega programa Zveze skup-nosti otroškega varstva SR Slovenije 343,395.000 din, za pospeševanje razvoja otroškega varstva na manj razvitih območ-jih pa bo znašal prispevek skupnosti otro-škega varstva občine Ljubljana Šiška 630.000 din. Podpisniki bodo sredstva za uresničitev nalog na področju otroškega varstva zdru-ževali od bruto osebnih dohodkov, ki se vsako leto usklajujejo med uporabniki družbenih sredstev v okviru skupne porabe skladno s prioritetnimi nalogami na področ-ju izvajanja otroškega varstva, upošteva-joč kot osnovo rasti družbenega proizvoda. IV. SPREMLJANJE IN URESNlCEVANJE SPORAZUMA 9. člen Podpisniki sporazuma obvezujejo občin-sko skupnost OV, mestno skupnost OV in Zvezo skupnosti OV SR Slovenije, da jih enkrat letno obvešča o uresničevanju spre-jetih programskih ciljev in nalog ter o na-menski uporabi združenih sredstev. 10. člen Občinska skupnost otroškega varstva je dolžna po svojih organih tekoče sprem-Ijati uresničevanje tega sporazuma ter pod-pisnikom predlagati potrebne dopolnitve ali spremembe, če bi s tem pripomogli k Sodelovanje občinske zdravstvene skup-nosti v samoupravnem in siceršnjem spo-razumevanju oziroma dogovarjanju po prvem odstavku tega člena je odvisno od pogojev in načina dogovarjanja oziroma sporazumevanja glede na združevanje sred-stev za uresničevanje pravic iz zdravstve-nega varstva in za njegov razvoj na pod-lagi enakopravnega odločanja in svobodne menjave dela oziroma po načelih vzajem-nosti in solidarnosti na območju regije ali glede na skupne interese in naloge, ki po-menijo splošni interes prebivalstva SR Slo-venije. Č. SREDSTVA ZA URESNlCEVANJE NACRTOVANIH CILJEV IN NALOG 7. člen Glede na dogovorjene cilje iil prednost-ne naloge v tem srednjeročnem obdobju se bodo posamezne oblike zdravstvenega varstva za območje te občinske zdravstve-ne skupnosti gibale v naslednjih okvirih povprečne rasti izdatkov (številka v okle-pajih pomeni povsod stopnjo rasti zadevnih izdatkov v regiji): 1. Izdatki za neposredno zdravstveno varstvo za območje občine bodo rasli po povprečni stopnji 7,5 (v regiji 2,7); pri tem pa osnovno ambulantno zdrav-stveno varstvo 13,6 (9,8), specialistič-no ambulantno zdrav. varstvo 6,1 (6,1), bol-nišnično zdravstveno varstvo 5,9 (5,9), zobna nega in protetika 4,9 (7,5), re- ševalni prevozi 7,1 (7,1), preventiva 9,4 (9,4), zdravila in injekcije 8,8 (5,9), po-daljšano in nadomestno bolnišnično zdrav-ljenje v zdraviliščih 5,7 (5,7), dragi izdatki zdravstvenega varstva 5,7 (5,7). Tako pred-videna rast je v neposredni odvisnosti od družbeno dogovorjenih okvirov za razpo-rejanje dohodka in za gibanje skupne po-rabe, pri čemer izhaja iz stabilizacijskih ukrepov glede na doseženo raven zdrav-stvenega varstva, ki jo je treba funkcional-no in kakovostno uskladiti z neogibnimi prednostnimi nalogami. 2. Izdatki za denarna nadomestila in po-vračila se bodo skladno s predvideno po-vprečno stopnjo rasti zaposlenosti in real-nih osebnih dohodkov gibali po povprečni stopnji 9,2, kar je hkrati tudi povprečna stopnja rasti v regiji. 3. Povračila strokovnim službam in dru-gi funkcionalni izdatki se bodo gibali po povprečni stopnji 5,7, kar je enako pred-videni stopnji za regijo. Vsi izdatki za območje te občinske zdravstvene skupnosti se bodo gibali po povprečni stopnji 7,4 (v regiji: 7,4). Iz naslova združevanja sredstev po na-čelih vzajemnosti in solidarnosti oziroma zavoljo zagotovitve rizične sposobnosti in podobno pa boda veljale naslednje po-vprečne stopnje rasti: za solidarnostno vzdrževanje v SR Sloveniji 8,2 (v regiji 8,2) in za investicije v regiji pa je skupna stop-nja rasti regionalnega združevanja sredstev 31,0. 8. čleil Delovni ljudje in občani, združeni v tej občinski zdravstveni skupnosti, bodo v srednjeročnem obdobju združevali sredstva za uresničevanje programa zdravstvenega varstva v skupnem znesku 1.119,981.000 (v regiji 9.748,450.000). Tako zbrana sredstva z upoštevanjem solidarnostnega združevanja sredstev bodo namenjena za: 1. Izdatki za neposredno zdravstveno varstvo: na območju občine 810,811.000 din (v tegiji: 7.196,200.000); od tega za osnovno ambulatno ždravstveno varstvo 136,422.000 (1.133,677.000); specialistično ambulant-tio zdravstveno varstvo 118,858.000 (991,279.000), bolnišnično zdravstveno var-stvo 353,105.000 (3.242,446.000), zobno nego in protetiko 42,581.000 (437,282.000); reše-valne prevoze 7,402.000 (106,948.000), pre-ventivo 3,478.000 (27,442.000) ( ), zdravila in injekcije 120,829.000 (1.004,756.000), podaljšano in nadomestno bolnišnično zdravljenje v zdraviliščih 9,024.000 (78,325.000), druge izdatke zdrav-stvenega varstva 19,112.000 (174,055.000). . 2. Izdatki za denarna nadomestila in povračila 163,803.000 din (1.470,452.000). 3. Povračilo strokovnim službam in drugi funkcionalni izdatki 24,108.000 (217,572.000). 4. Združevanje v posebne namene za območje občine 84,102.000 din (v regiji 864.226.000); od tega za rezervni sklad 12,146.000 (107,393.000), za solidamostno združevanje v SR Sloveniji 46,360.000 (422,220.000), za investicije v regiji 25,602.000 (334,613.000). 5. Skupni izdatki za območje te občin-ske zdravstvene skupnosti bodo znašali 1.082,830.000 (v regiji 9.784,450.000). 9. člen Za uresničitev načrtovanega razvoja zdravstvene dejavnosti v okvirih občine oziroma v regiji, kakor ustreza organizira-nosti in izvajanju zadevne zdravstvene de-javnosti, se bo število zdravstvenih delav-cev in sodelavcev v zdravstvenih organiza-cijah gibalo takole: Legenda: a — stanje 1980. leta; b — po-večanje 1976-80. Zdravstveni dom Razčlemba Ž 'S a "Bi a T3 O L C. M N N *: Q m V občini a 62 41 250 353 b 5 3 37 45 Občine na območju ZD a 255 185 1.056 1.496 b 37 16 181 234 Mesto Ljubljana a 242 173 994 1.409 b 32 12 164 208 Regija Ljubljana a 400 300 1.679 2.379 b 73 44 308 425 Lekarne Razčlemba * 2, § * • -3 ____________________L Q_____^ V občini a 9 11 20 b 2 3 3 Območje ZD a 70 95 165 b 8 9 17 Mesto Ljubljana a 68 92 160 b 7 9 16 Regija Ljubljana a 100 140 240 b 16 15 31 Bolnišnično in specialistično zdravstveno varstvo Razčleffiba 1 T3 O : N N S p 2 'Cn s p m S, I Regija Ljubljana a 650 20 3.470 4.140 b 93 5 844 942 Socialna medicina in higiena Razčlemba c M N U ¦o 2 ° s a (0 M Regija Ljubljana a 44 28 91 163 b 14 5 15 34 Občinska zdravstvena skupnost za svo-je območje in v okvirih regionalne zdrav-stvene skupnosti ter zdravstvene organiza-cije bodo z ustvarjanjem pogojev za štu-dij in strokovno izpopolnjevanje ob delu prevzele skrb za zdravstvene kadre, načrto-vale in uresničevale njihov dotok skladno z obstoječimi kadrovskimi normativi, jih skladno razporejale po zdravstvenih dejav-nostih, specialnosti in območjih ter skrbele za sorazmerno oziroma usklajeno obreme-njenost. Z ustreznimi samoupravnimi spo-razumi bodo opredelile naloge in temelje izvajanja štipendijske oziroma kadrovske politike na področju zdravstvenega varstva, fcot tudi smernice za idejno-vzgojno pre-obrazbo študija na zdravstvenih šolah. 10. člen Občinska zdravstvena skupnost bo so-delovala v samoupravnem sporazumevanju zaradi uresničitve dogovorjenih ciljev in nalog v okviru zdravstvene skupnosti Slo-venije z gledišča oblikovanja enotnih izho-dišč, osnov in meril za menjavo dela, kar bo zlasti: — omogočalo delovnim Ijudem v zdru-ženem delu uresničevanje njihove pravice do odločanja o tistem delu dohodka, ki ga odvajajo za zadovoljevanje svojih osebnih in skupnih potreb ter skupnih interesov na področju zdravstvenega varstva; — zagotavljalo iz dohodka zdravstvene organizacije na podlagi opravljenega dela in doseženih rezultatov v izvajanju pro-programa zdravstvenega varstva enak družbenoekonomski položaj delavcev zdravstvenih " organizacij, kot ga imajo drugi delavci v združenem deluj — usmerjalo razvoj zdravstvene dejav-nosti skladno s programom zdravstvenega varstva, upoštevajoč razvojne stopnje po-sameznih dejavnosti in območij, ter zago-tavljalo izboljšavanje materialnega položa-ja osnovne zdravstvene službe; — omogočalo nadzor nad izvajanjem srednjeročnega programa oziroma posame-znih zdravstvenih dejavnosti in nad upo-rabo tako združenih sredstev; Skupnost bo v skladu z družbeno dogo« vorjenimi smernicami in verificiranimi po-trebami sklepala samoupravne sporazume o osnovah plana tudi z drugimi samouprav-nimi interesnimi skupnostmi. 11. člen V pospeševanju razvoja zdravstvenega varstva bo občinska zdravstvena skupnost sodelovala v združevanju in razporejanju sredstev za razširitev in nadaljnjo moder-nizacijo obstoječih ter postopno izgradnjo novih zmogljivosti, vključujoč še moderni-zacijo obstoječe in nabavo nove tehnične opreme ter uveljavljanje boljše in smotr-nejše organizacije dela. Delovni ljudje, združeni v tej občinski zdravstveni skupnosti, bodo skupaj z dru-gimi občinskimi zdravstvenimi skupnostmi v prihodnjem srednjeročnem obdobju zdru-ževali na ravni regije sredstva za naložbe v zdravstvene zmogljivosti v predvidenera okviru 334,613.000 din. To pomeni glede na dejanske potrebe približno 45 % investicij-skih sredstev. Za naložbe v tej občinski zdravstveni skupnosti bo v srednjeročnem obdobju na-menjeno iz združenih sredstev regije 25,602.000 din. Po načelih vzajemnosti in solidarnosti bo potrebno poleg izpolnjevanja že prevze-tih obveznosti omogočiti in izvajati vlaga-nja za primernejšo prostorsko in boljšo teh-nično ter ustreznejšo kadrovsko opremlje-nost osnovne in specialistične zdravstvene dejavnosti. K temu sodi tudi dopolnitev in izpopolnitev lekarn kot nosilcev preskrbe občanov z zdravili, oziroma sredstvi za zdravljenje in za varstvo zdravja. 12. člen Vrstni red, obseg in dinamiko izva-janja nalog iz tega samoupravnega spora-zuma ter srednjeročnega programa razvoja zdravstvenega varstva bo na podlagi doto-ka sredstev in po predhodnem usklajeva-nju z drugimi zdravstvenimi skupnostmi v regiji določila skupščina občinske zdrav-stvene skupnosti. O usklajevalnih ukre-pih bo občinska zdravstvena skupnost na ustrezen način obveščala udeležence spo-razuma. 13. člen V skladu z vzajemnostnim in solidar-nostnim združevanjem sredstev med občin-skimi zdrav. skup. v regiji bo ta občinska zdravstvena skupnost v sporazumu z dru-gimi zdravstvenimi skupnostmi podprla enotnost prispevne stopnje za zdravstveno varstvo v okvirih regionalne zdravstvene skupnosti v prihodnjem srednjeročnem ob-dobju, ne oziraje se na različen ekonom-ski položaj posamezne občinske zdravstve-ne skupnosti. D. SOLIDARNOSTNE, VZAJEMNE IN SKUPNE NALOGE 14. člen Delovni ljudje in občani, združeni v tej občinski zdravstveni skupnosti, bodo s sa-moupravnim sporazumom o osnovah sred-njeročnega plana regionalne zdravstvene skupnosti določili osnove za razvoj zdrav-stvenega varstva na območju regije z gle-dišča usklajevanja potreb in interesov, kre-pitve vzajemnosti in solidarnostnega zdru-ževanja sredstev zaradi zmanjševanja razlik v možnostih za uresničevanje pravic iz zdravstvenega varstva na območju regije ter izvajanja oblik zdravstvene dejavnosti skupnega pomena. S posebnim samoupravnim sporazumom se bo občinska zdravstvena skupnost spo-razumela z drugimi zdravstvenimi skupno-stmi glede združevanja sredstev ter opre-delitve pogojev in meril za razdeljevanje tako združenih sredstev v okvirih Zdrav-stvene skupnosti Slovenije. 15. člen V okvirih regionalne zdravstvene skup-nosti bo tudi za območje občinske zdrav-stvene skupnosti uresničevana svobodna menjava dela po enotno dogovorjenih me-rilih ter načelih vzajemnosti in solidarno-sti. Izhodišče bo načelo, da ustvarjajo zdravstvene organizacije dohodek na pod-lagi neposredne menjave dela kot ovred- notenje opravljenega dela po družbeno in samoupravno dogovorjenih merilih. Pri oblikovanju enotnih meril za ures-ničevanje svobodne menjave dela v regiji bo regionalna zdravstvena skupnost in s tem tudi občinska zdravstvena skupnost u-poštevala in izvajala izhodišča, kot jih bo določila skupščina Zdravstvene skupnosti Slovenije na način po zakonu, oziroma ka-kor se bodo samoupravno sporazumele vse zdravstvene skupnosti v SR Sloveniji. E. PREHODNE IN KONČNE DOLOCBE 16. člen Občinska zdravstvena skupnost sama in v sodelovanju z regionalno zdravstveno skupnostjo bo na ustrezen način organizi-rala spremljanje uresničevanja obveznosti iz tega samoupravnega sporazuma. V ta namen bo prek skupne strokovne službe prilagodila in organizirala ustrezno eviden-co, nato pa analizirala vzroke za odstopa-nja ter predlagala oziroma oblikovala in sprejemala ustrezne ukrepe kot samou-pravne odločitve ali odločitve v soglasju z občinsko skupščino. Najmanj dvakrat letno, oziroma tudi si-cer po potrebi, bo obveščala udeležence sporazuma, delovne ljudi in občane ter nji-hove delegate, o uresničevanju obveznosti iz tega sporazuma in tako oblikovanega oziroma sprejetega programa. 17. člen Podpisnike občinskega sporazuma zave-zujejo določbe sporazuma o osnovah plana občinske zdravstvene skupnosti in ustrez-ne določbe sporazumov o osnovah plana regionalne zdravstvene skupnosti ter Zdravstvene skupnosti Slovenije, ki jih sklene ta občinska zdravstvena skupnost. Določbe občinskega sporazuma zavezu-jejo tudi podpisnike samoupravnega spo-razuma o osnovah plana regionalne zdrav-stvene skupnosti oziroma podpisnike samo-upravnega sporazuma o osnovah plana Zdravstvene skupnosti Slovenije. 18. člen Ta sporazum je sklenjen, ko k njemu pristopita dve tretjini predvidenih udele-žencev samoupravnega sporazumevanja v občini. Sklenitev ugotovi skupščina občinske zdravstvene skupnosti, ki hkrati poskrbi za njegovo objavo na način, kot velja tudi si-cer za objavo družbenih dogovorov in sa-moupravnih sporazumov za območje obči-ne. Samoupravni sporazum se uporablja od 1. januarja 1976. Ljubljana, 4. 5. 1976. Podpisniki sporazuma: V skladu z 2. in 44. členom Zakona o temeljih družbenega planiranja in o druž-benem planu Jugoslavije (Ur. 1. SFRJ št. 6/76), s 16. členom Zakona o socialnem skrbstvu (Ur. 1. SRS št. 39/74) in v skladu s 7. členom Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske skupnosti socialnega skrbstva Ljubljana-Šiška sklenejo delovni ljudje v krajevnih skupnostih ter delavci v temeljnih in drugih organizacijah združe-nega dela in v društvih, ki opravljajo de-javnost na področju' socialnega skrbstva, združeni v občinsko skupnost socialnega skrbstva Ljubljana-Šiška Samoupravni sporazum O TEMELJIH SREDNJEROČNEGA RAZVOJA DEJAVNOSTI SOCIALNEGA SKRBSTVA V OBČINI UUBUANA-ŠIŠKA V OBDOBJU 1976-1980 1. člen Socialno skrbstvo je dejavnost posebne-ga družbenega pomena in obsega dejavnost in ukrepe, s katerimi zagotavlja pomoč ogroženim posameznikom, družinam in sku-pinam delovnih ljudi in občanov, varstvo mladoletnikov, za katere ne skrbijo starši, in drugih oseb, ki niso zmožne skrbeti zase ali za svoje pravice in koristi, ter druge ukrepe, s katerimi se občanom zagotavlja usposabljanje za življenje in delo. Socialno skrbstvo se izvaja na način in v obliki, ki zagotavlja uresničevanje name-na pomoči in hkrati spodbuja tistega, ki dobiva pomoč, da sodeluje pri reševanju lastnih problemov in da razvija in. ohranja svoje sposobnosti za polnovredno vključe-vanje v delo in družbeno življenje. 2. člen Delovni ljudje v krajevnih skupnostih ter delavci v temeljnih in drugih organi-zacijah združenega dela in društvih, ki opravljajo dejavnost na področju socialne-ga skrbstva v občini Ljubljana-Siška, so podpisniki tega sporazuma in z njim dolo-čajo: — temeljne razvojne cilje na področju socialnega skrbstva v razdobju 1976—1980; — naloge, ki jih bo občinska skupnost socialnega skrbstva Ljubljana-Šiška izvaja-la v tem obdobju in so določene z zakoni, samoupravnimi akti in drugimi predpisi ozi-roma so posebej dogovorjene,- — zagotavljanje sredstev za izvajanje teh nalog; — način, rok in sredstva za izgradnjo splošnega socialnega zavoda; — izvajanje in sofinanciranje nalog, ki se lahko uresničujejo v sodelovanju z dru-gimi samoupravnimi interesnimi skupnost-mi. Z uresničitvijo teh ciljev bodo delavci in delovni ljudje združeni v občinski skup-nosti zagotovili sebi in drugim občanom socialno vamost v primeru socialnih stisk in težav in-tako prispevali k utrjevanju so- cialističnega humanizma in samoupravnih družbenih odnosov. 3. člen Osnove razvojnega načrta občinske skupnosti socialnega skrbstva vsebujejo načela in smernice, ki so bile dogovorjene v razpravah o izhodiščih načrta srednjeroč-nega razvoja in jih nakazujejo osnuteh do-govora o družbenem planu SR Slovenije in občine Ljubljana-Šiška za obdobje 1976— 1980 ter osnutek načrta razvoja socialnega skrbstva v SR Sloveniji in v občini Ljublja-na-Šiška za obdobje 1976—1980. 4. člen Razvojni cilji in naloge občinske skup-nosti izhajajo iz sedanje stopnje razvoja socialnega skrbstva v občini, iz potreb de-lovnih ljudi in občanov, njihove strukture, možnosti in gospodarske razvitosti občine ter doseženega nivoja socialne varnosti ob-čanov. 5. člen Pri določanju temeljnih ciljev razvoja socialnega skrbstva je občinska skupnost izhajala tudi iz prednostnih nalog, za kate-re so se samoupravno dogovorile občinske skupnosti socialnega skrbstva v SR Slove-niji. V okvirju svojega programa in svojih nalog bo občinska skupnost do leta 1980 prispevala k uresničevanju naslednjih na-log socialnega skrbstva v SR Sloveniji: 1. da bo »socialno pokojnino« prejema-lo 6000 občanov, ki se niso več sposobni preživljati z delom, nimajo niti pravic iz minulega dela niti drugih virov za pre-življanje. Višino te pokojnine bodo občinske skupnosti določale vsako leto s posebnim samoupravnim sporazumom glede na višino pokojnine z varstvenim dodatkom; 2. da bodo vsem občanom, ki zaradi sta-rosti, telesne ali duševne prizadetosti ali drugih posebnih okoliščin potrebujejo za-vodsko varstvo, zagotovljeni primerni življenjski pogoji v socialnih zavodih; 3. da bodo strokovne službe tako razvi-te in usposobljene, da bodo lahko nudile pomoč občanom pri njihovih osebnih, dru-žinskih in socialnih problemih; da bodo strokovne službe proučevale ter razvijale pomembne preventivne obli-ke socialnega dela. 6. člen V skladu in vzporedno s prednostnimi nalogami socialnega skrbstva v SR Slove-niji bo občinska skupnost na področju ob-čine opravljala osnovne naloge, ki jih do-ločajo: — Zakon o socialnem skrbstvu, — Zakon o zakonski zvezi in družin-skih razmerjih in — drugi samoupravni akti in obsegajo področje varstva otrok in družine ter varstva starejših in odraslih ob-čanov. 7. člen Občinska skupnost socialnega skrbstva bo svoje naloge opravljala v skladu z od-ločitvami skupščine skupnosti ter prek iz-vajalcev: — svojih organov za opravljanje javnih pooblastil (svet za varstvo odraslih, svet za varstvo družine, svet za odločanje o pra-vici do družbene denarne pomoči), — centra za socialno delo, ki opravlja strokovno delo na področju socialnega skrbstva za občinsko skupnost in svete, — splošnega socialnega zavoda — do-ma upokojencev v Šiški ter — občinskega odbora RK, ZBNOV Ljubljana-Šiška, občinskega društva upo-kojencev in občinskega društva invalidov. 8. člen Občinska skupnost bo v srednjeročnem obdobju razvijala predvsem naslednje de-javnosti: 1. zagotavljala bo razne oblike družbe-nih denarnih pomoči vsem materialno ogro-ženim občanom po enotnih dogovorjenih merilih po Pravilniku o družbenih denarnih in drugih materialnih pomočeh ter v skladu z dogcvori v okviru skupnosti socialnega skrbstva mesta Ljubljane in skupnosti so-cialnega skrbstva Slovenije; 2. na področju rejništva si bo prizade-vala zagotoviti rejniško oskrbo vsem otro-kom, ki starši ne skrbijo zanje ali jih ne morejo vzdrževati, — višine rejnin bo določala v okviru meril občinske in mestne skupnosti social-nega skrbstva, — v skladu s prizadevanji za realiza-cijo določil zakona o rejništvu in za uve-ljavitev statusa poklica rejnice bo posku-šala zagotoviti več rejniških družin v obči-ni Ljubljana-Šiška, — povezovala se bo z občinskimi skup-nostmi soc. skrbstva, na katerih področju so naši rejniški centri (Domžale) in si pri-zadevala za strokovno spremljanje razvoja otrok, — razvijati bo poskušala obliko rejni-štva oddaje matere in otroka v rejniško družino; 3. na področju zavodskega varstva bo zagotavljala zavodsko varstvo osamljenim, bolnim, ostarelim občanom in v okviru do-ma upokojencev razvijala službo nege na domu, strežbe in druge oblike pomoči, — prispevala bo za ustanavljanje tret-jega zavoda za varstvo in usposabljanje najteže prizadetih otrok v Sloveniji (Ro-dica) in tako zagotovila varstvo in uspo-sabljanje otrok iz občine, —¦ zagotavljala bo domsko varstvo v usmerjenih socialnih zavodih in prispevala v okviru skupnosti socialnega skrbstva Slo-venije za sanacijo Hrastovca in Škofje Lo-ke, pos. soc. zavodov, — v okviru skupnosti socialnega skrb-stva mesta Ljubljane bo sofinancirala delo-vanje demonstracijsko-eksperimentalnega centra in zagotavljala vključevanje obča-nov naše občine v zavodih in delavnicah pod posebnimi pogoji, 4. na področju mladoletnega prestopni-štva bo zagotavljala sredstva za delovanje disciplinskega centra in za mladinsko spre-jeraališče v okviru skupnosti mesta Ljub-ljane, — spremljala pojavnost prestopništva v občini in razvijala preventivno dejavnost na tem področju, 5. na področju boja proti alkoholizmu bo sodelovala s klubi zdravljenih alkoho-likov in zagotavljala pomoč družinam alko-holikov, 6. delovala bo na drugih področjih in uresničevala druge obveznosti ter ukrepe po družinski zakonodaji, 7. zagotavljala bo sredstva za izgradivjo doma upokojencev v Šiški in urejala ka-drovska in strokovna vprašanja zavoda, 8. sodelovala bo z drugimi SIS, družbe-no-politično skupnostjo, družbeno politični-mi organizacijami, organizacijami združe-nega dela in krajevnimi skupnostmi in ta-ko z drugimi izvajalci dejavnosti socialne-ga skrbstva zagotavljala čim boljšo soci-alno varnost občanov. 9. člen Strokovna služba skupnosti Centra za socialno delo Ljubljana-Šiška (OZD) bo tu-di v tem obdobju razvijal svojo strokovno dejavnost na podlagi temeljnih nalog soci-alnega skrbstva v občini ter spremljal po-litično in programsko usmeritev razvoja so-cialnega skrbstva v okviru občinske skup-nosti socialnega skrbstva. Razvijal bo predvsem naslednje dejav-nosti: 1. Strokovno bo spremljal upravičenost občanov do družbenih pomoči in priprav-ljal gradivo v skladu z stališči občinske skupnosti in ZUP, — proučeval bo druge možnosti za po-moč občanom in vplival na zavezance za plačevanje prispevkov, — opravljal bo revizijo upravičencev in koristnikov družbenih pomoči, 2. strokovno bo poglabljal delo na pod-ročju rejništva, sodeloval z rejnicami in razvijal strokovno usposabljanje za oprav-ljanje rejniškega dela z otroki in z vzgojno motenimi mladostniki, 3. izvajal bo vključevanje bolnih, tele-sno ali duševno prizadetih in ostarelih ob-čanov v zavodsko varstvo, 4. na področju dela z mladoletnimi pre-stopniki bo izvajal politiko in usmeritev občinske skupnosti na področju, sprem-Ijal oblike pojavnosti mladoletnega pre-stopništva, izvajal dejavnost disciplinskega centra in organiziral izvajanje vzgojnih ukrepov, za občinske skupnosti soc. skrb-stva v Ljubljani bo organiziral delo v dis-ciplinskem centru, 5. strokovno bo spremljal pojav alkoho-lizma v občini, si prizadeval za vključeva-nje alkoholikov v zdravljenje, aktivno so-deloval v dejavnosti klubov zdravljenih al-koholikov in spremljal razvoj njihove de-javnosti, strokovno analitično bo spremljal proces resocializacije in zagotavljal pomoč družinam alkoholikov, 6. pri svojem delu se bo povezoval z or-ganizacijami združenega dela, krajevnimi skupnostmi, družbeno-političnimi organiza-cijami in humanitamimi organizacijami in društvi, 7. Še nadalje bo izvajal politično in pro-gramsko usmeritev občinske skupnosti so-cialnega skrbstva, strokovno-analitično bo spremljal vse oblike pojavnosti socialne problematike v občini ter s svojimi ugoto-vitvami in dognanji seznanjal skupnost so-cialnega skrbstva. 10. člen V izgradnji je splošni socialni zavod — dom upokojencev v Šiški in bi naj bil do-grajen 1. 1978. Poleg osnovnih nalog, ki jih bo zavod opravljal v skladu z zakonskimi doJočOJ, bo občinska skupnosi v povezavi z njim in prek njega opravljala tudi druge oblike dejavnosti socialnega skrbstva in ta-ko zagotavljala občanom tudi na tem pod-ročju zadovoljevanje potreb (služba doma-če nege, strežniška služba, družbena pre- hrana). 11. clen Občinska skupnost bo v sodelovanju z družbeno-političnimi organizacijami, huma-nitarnimi organizacijami in društvi, krajev-nimi skupnostmi in z vsemi izvajalci dejav-nosti socialnega skrbstva v občini razvi-jala prostovoljno delo občanov in sosedsko pomoč na področju socialnega skrbstva. V sodelovanju z občinskim odborom RK bo organizirala službo domače nege in pri-spevala k usposabljanju ljudi za tovrstno dejavnost, sodelovala bo pri uveljavljanju in organizaciji strežniške službe. Na tak na-čin bo prispevala k urejanju in utrjevanju odnosov med ljudmi-občani, razvijala na-čela socialističnega humanizma in prispe-vala k stabilizacijskim prizadevanjem naše družbe. „„ „ 12. člen Sredstva za uresničevanje nalog in te-meljnih ciljev srednjeročnega razvoja so-cialnega skrbstva bodo zagotovili delavci in delovni ljudje s prispevkom iz osebnega dohodka v višini, ki jo bo odmerjala stop-nja prispevka, dogovorjena vsako leto s posebnim družbenim dogovorom. 13. člen Naloge, določene v tera samoupravnem sporazumu, bo skupnost uresničevala s sredstvi, namenjenimi za realizacijo svoje-ga programa, za izpeljavo solidamih, skup-nih in vzajemnih nalog na področju soci-alnega skrbstva bo združevala sredstva v skupnosti socialnega skrbstva Slovenije in v skupnosti socialnega skrbstva mesta Ljubljane. 14. clen V okviru skupnosti socialnega skrbstva Slovenije bo občinska skupnost združevala sredstva za solidarnostne naloge, ki so predpisane z zakonom in dogovorjene v vseh občinskih skupnostih v Sloveniji. Sredstva za solidarnostno financiranje bo zdmževala na podlagi skupno sprejete-ga sistema solidarnosti in posebne prispev-ne stopnje (za leto 1976 znaša 0,10 °/o BOD). Za skupne in vzajemne naloge v okviru skupnosti soc. skrbstva Slovenije bo zdru-ževala po posebni prispevni stopnji v okvi-ru prispevne stopnje za realizacijo progra-ma občinske skupnosti (za leto 1976 znaša 0,75 % BOD). Prispevne stopnje za vzajemne, skupne in solidarne naloge bodo za obdobje 1976— 1980 vsako leto posebej dogovorjene in Sprejet6' 15. člen V okviru skupnosti socialnega skrbstva mesta Ljubljane bo občinska skupnost zdru- ževala sredstva za skupne, vzajemne in za posebej dogovarjene naloge po posebej do-ločenih in dogovorjenih višinah zneskov sredstev (za DEC, mladinsko sprejemališče, hum. organizacije in društva). 16. člen Za realizacijo programa dejavnosti so-cialnega skrbstva bo občinska skupnost fi-nancirana iz prispevne stopnje, ki bo vsa-ko leto določena na osnovi ovrednotenega programa. V letu 1976 znaša stopnja za dejavnost občinske skupnosti 0,62 in je program ovrednoten s 16,350.123 din, v obdobju 1976—1980 pa bo rastel družbeni produkt v občini Ljubljana-Šiška z letno rastjo 6%, poraba sredstev za socialno skrbstvo bi naj rasla za 20 % počasneje, tako da bo stop-nja rasti skupne porabe v letih 1976—80 4,8 letno. Izhajajoč iz sredstev za leto 1976 16,350.123,— bo obč. skupnost potrebovala za — 1977. leto 17,134.000,— — 1978. leto 17,956.400,— — 1979. leto 18,818.300,— — 1980. leto 19,721.600,— dinarjev za realizacijo svojega programa. Sredstva v prikazanih zneskih pa ne bo-do zadoščala za realizacijo vseh nalog, zato bomo morali vsaj za del ciljev srednjeroč-nega razvoja iskati sredstva iz drugih vi-rov (gradnja doma upokojencev). 17. člen Delavcem, ki opravljajo strokovria o-pravila za občinsko skupnost v centru za socialno delo, bo občinska skupnost zago-tavljala sredstva za razvoj, strokovno iz-popolnjevanje in dohodek v skladu z nji-hovim delom na podlagi družbenih dogovo-rov in samoupravnih sporazumov. 18. člen Občinska skupnost bo v sodelovanju z drugimi SIS v okviru obč. skupnosti soci-alnega varstva zagotavljala sredstva za iz-gradnjo splošnega socialnega zavoda-doma upokojencev v Šiški, sredstva za opremo ter začetna funkcionalna sredstva. V obdobju 1976—1978 mora občinska skupnost zagotoviti sredstva za plačilo anu-itet za vračilo najetih kreditov za gradnjo doma upokojencev. Del anuitet je prenešen s skupščine ob-čine Ljubljana-Šiška in je vračunan tudi v osnovo skupne porabe, anuitete, ki jih je sprejela občinska skupnost z najetjem kre-dita, pa v osnovi sredstev niso zajete in jih bo potrebno šele zagotoviti v sodelovanju s skupnostjo pokojninskega in invalidske-ga zavarovanja in stanovanjsko skup-nostjo. Skupnost bo morala v naslednjih letih zagotoviti naslednje zneske sredstev za plačilo anuitet: Anuitete Leto prenešene SO obč. skupnosti skupaj 1976 2,387.206 682.500 3,069.706 1977 2,387.206 3,071.250 5,458.456 1978 2,387.206 3,071.250 5,458.456 Skupaj 7,161.618 6,825.000 15,987.618 -------------------------,-------------------------------------- J^—T---------------------- Ob zagotavljanju sredstev za plačilo anuitet se bo morala obč. skupnosti dogo-varjati s skupščino občine tudi glede pre-nosa ustanoviteljskih pravic za dom iipo-kojencev. 19. člen Delavci v splošnem socialnem zavodu — domu upokojencev bodo opravljali nalo-ge na področju socialnega skrbstva in bodo pridobivali dohodek s svobodno menjavo svojega dela z delom delovnih ljudi, kate-rih potrebe in interese bodo zadovoljevali. Splošni socialni zavod bo oblikoval doho-dek na podlagi plačil za opravljene sto-litve. Stroški storitev se bodo oblikovali v ce-ni oskrbnega dne oz. v ceni za posamezno štoritev. O ceni oskrbnega dne se bo socialni za-vod dogovarjal v skupnosti socialnega skrbstva, kjer delavci na tem področju me-njavajo svoje delo. 20. člen Dejansko stanje razpoložljivih sredstev in predvidena rast skupne porabe ne bosta zagotavljala vseh ciljev srednjeročnega programa socialnega skrbstva v občini. Za realizacijo zastavljenih ciljev bo potrebno temu področju dejavnosti posebne,ga druž-benega pomena in njegovi razširjeni dejav-nosti v okviru družbene skupnosti zagoto-viti tudi višja finančna sredstva. 21. člen Temeljni cilji in naloge iz tega samo-upravnega sporazuma se bodo uresničevali z letnimi programi dela, ki jih bodo spre-jemale skupščine skupnosti socialnega skrbstva na podlagi predhodnih razprav ined delavci in delovnimi ljudmi v organi-zacijah združenega dela in v krajevnih skupnostih. 22. člen Občinska skupnost socialnega skrbstva bo o opravljenem delu in o realizaciji pro-grama vsako leto obveščala vse podpisnike tega samoupravnega sporazuma, občane, katerih interese s svojo dejavnostjo zado-voljuje. 23. člen Na podlagi tega sklenjenega in podpisa-nega samoupravnega sporazuma se pripra-vi srednjeročni program dejavnosti razvoja občinske skupnosti socialnega skrbstva in njene dejavnosti. 24. člen Ta samoupravni sporazum je sklenjen, ko ga podpišejo 3/4 podpisnikov. V Ljubljani, 22. 4. 1976 Podpisniki Delovni ljudje v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, v samo-upravnih delovnih skupnostih in občani, ki združujejo delo ter sredstva in ki uresniču-jejo osebne in skupne interese v Telesno-kulturni skupnosti, sklenejo Samoupravni sporazum O OSNOVAH PLANA TELESNOKULTURNE SKUPNOSTI OBČINE LJUBJANA-ŠIŠKA ZA OBDOBJE 1976-1980 I. VSEBINSKE USMERITVE, NALOGE IN CILJI 1. člen Podpisniki s tem samoupravnim spora-zumom sprejemajo temeljne usmeritve, ci-lje in naloge ter globalne finančne okvire, ki bodo osnova za oblikovanje srednjeroč-nega plana razvoja telesnokulturne dejav-nosti in družbenega plana občine Ljubljana Šiška in SR Slovenije. Pri določanju temeljev srednjeročne-ga plana razvoja telesne kulture podpisniki upoštevajo načela in smernice, dogovorje-ne v predhodnih razpravah o načrtovanju srednjeročnega družbenega razvoja v obči-ni Ljubljana-Siška in v SR Sloveniji, izho-dišča za srednjeročni načrt razvoja telesne kulture v SR Sloveniji, ki jih je sprejela skupščina Telesnokulturne skupnosti SR Slovenije ter izhodišča in sklepe o nadalj-njem razvoju telesne kulture v SR Slove-niji, ki jih je sprejela republiška konferen-ca SZDL. V telesni kulturi bomo po načelih vza-jemnosti in solidarnosti uresničevali zlasti naslednje cilje: — izboljševali zdravstveno stanje ter telesne in duševne sposobnosti vseh kate-gorij prebivalstva, — izboljševali delovne in obrambne sposobnosti prebivalstva, — izboljševali kulturo in aktivno upo-labo prostega časa, — vzgajali delovne ljudi in občane ter zlasti mladino v duhu tovarištva, patriotiz-ma, bratstva in enotnosti, tradicij NOB ter aktivnega sožitja med narodi, — izenačevali možnosti za množično te-lesnokulturno udejstvovanje delovnih Ijudi in občanov, — omogočali doseganje vrhunskih re-zultatov v sporazumno določenih športnih panogah ter nadarjenim posameznikom. Z uresničevanjem teh ciljev bomo pri-spevali k oblikovanju svobodne ustvarjalne socialistične osebnosti ter k bogatejšemu in pestrejšemu življenju delovnih Ijudi in občanov. 2. člen Temeljna usmeritev razvoja telesnokul-turne dejavnosti v srednjeročnem obdobju je množičnost. Do konca leta 1980 bo v red-ne in občasne aktivnosti vključeno približ-no 40 % prebivalstva vseh starostnih, so-cialnih in zdravstvenih kategorij. Priloga JT — 15 Vsebina množične telesnokulturne de-javnosti bo temeljila na konceptu množič-nosti, ki bo v letu 1976 dogovorjena v Te-lesnokultumi skupnosti SR Slovenije ter bo obsegala: telesnokulturni minimum, športno značko, množične akcije, športno-rekreacij-sko dejavnost delavcev ter športno-rekrea-cijski tekmovalni sistem. Naloge s področja množične telesnokul-turne dejavnosti bo izvajala Zveza telesno-kulturnih organizacij skupaj z nosilci teles-nokulturne dejavnosti v občini. 3. člen Na področju vrhunskega športa bo skle-njen in uresničevan dogovor o prioritetah športnih panog in posameznikov, spremem-bah športno-tekmovalnih sistemov in izva-jan družbeni dogovor o statusu vrhunskih športnikov — amaterjev. 4. člen Ker je Ljubljana družbeno-politična skupnost petih občin, se bomo o programih, ki izhajajo iz koncepta množičnosti, vrhun-skega športa in tekmovalnih sistemov, do-govarjali in jih usklajevali z ostalimi ljub-ljanskimi telesnokulturnimi skupnostmi ter skupaj dogovorjen program na ravni mesta Ljubljane tudi sofinancirali. II. URESNICEVANJE VSEBINSKIH USMERITEV, NALOG IN CILJEV 5. člen Do konca srednjeročnega obdobja bomo za potrebe telesnokulturnih organizacij, krajevnih skupnosti in organizacij združe-nega dela izšolali skupno 120 strokovnih kadrov za športno rekreacijo in za potrebe predšolskih otrok izven vzgojnovarstvenih zavodov. V tem številu niso zajeti strokovni ka-dri za redno telesnokulturno dejavnost v vzgojno-izobraževalnem sistemu. 6. člen Skladno z urbanističnim razvojem in na osnovi študije o telesnokulturnih objektih v občini Ljubljana-Šiška, ki zajema: inven-tarizacijo obstoječega stanja telesnokultur-nih objektov, podroben popis objektov, predlog možnih lokacij za nove telesnokul-turne objekte in programske skice za ob-jekte I. faze realizacije, bomo začeli graditi nove objekte potem, ko se bodo v občini Ljubljana-Šiška: — zgradila igrišča v krajevnih skupno-stih, ki še nimajo nobene telesnokulturne naprave, — zgradila otroška igrišča v krajevnih skupnostih, ki teh nimajo, — zgradila odprta igrišča ob šolah, kjer teh ni, — izvedla vsa potrebna investicijsko-vzdrževalna dela na obstoječih telesnokul-turnih objektih v občini. 7. člen V skupščini Telesnokulturne skupnosti SR Slovenije bomo sprejeli dogovor o idej-ni zasnovi telesnokulturnega centra Slove-nije, izboru lokacije, virih financiranja ter dinamiki izgradnje. 8. člen Podpisniki bomo v Telesnokulturni skupnosti občine Ljubljana-Siška zagotav- ljali sredstva za solidarnostni program, ki ga bodo telesnokulturne skupnosti obliko-vale in izvajale v Telesnokulturni skupno-sti SR Sloveaije. S solidarnostnim progra-mom bomo zagotavljali uresničevanje te-lesnokulturnega minimuma. Najmanj 50 % sredstev kieditnega skla-da Telesnokulturne skupnosti SR Slovenije bo Telesnokulturna skupnost SR Slovenije usmerjala v izgradnjo telesnokulturnih ob-jektov v manj razvitih občinah in manj raz-vitih obmejnih občinah. 9. člen Podpisniki sporazuma bomo v Telesno-kulturni skupnosti občine Ljubljana-Šiška zagotavljali sredstva tudi za globalno do-govorjeni stalni in občasni program na rav-ni republike. Delo republiških strokovnih zvez bomo financirali prek osnovnih telesnokulturnih organizacij na podlagi njihovih dogovorje-nih in usklajenih programov. 10. člen Telesnokulturna skupnost občine Ljub- ljana-Šiška se bo v skladu z okvirnimi do-govori oziroma sporazumi, ki jih bo skle-nila Telesnokulturna skupnost SR Slovenije z drugimi SIS na republiški ravni, sporazu-mela z ustreznimi občinskimi interesnimi skupnostmi in drugimi organizacijami o programih, razmejitvi in načinu financira-nja mejnih dejavnosti: — z OBCINSKO IZOBRAZEVALNO SKUPNOSTJO o uporabi in. najemninah za telesnokulturne objekte, o programih in fi-nanciranju dejavnosti šolskih športnih dru-štev, šolanju in izpopolnjevanju strokovnih kadrov ter sofinanciranju vzgojnoizobraže-valnih telesnokultumih programov (šole v naravi), — s SKUPNOSTJO OTROSKEGA VAR-STVA o financiranju telesnokulturne de-javnosti predšolskih otrok v vzgojnovar-stvenih zavodih in izven njih, — s SKUPNOSTJO ZA ZDRAVSTVE-NO VARSTVO o rednem zdravstvenem varstvu udeležencev v telesni kulturi ter specialnih oblikah zdravstvenega varstva vrhunskih športnikov in službi športne me-dicine, — z RAZISKOVALNO SKUPNOSTJO o programiranju in financiranju raziskovalne dejavnosti na področju telesne kulture, — s KULTURNO SKUPNOŠTJO o pro-gramih in financiranju kulture in založni-ške dejavnosti, — s SKUPNOSTJO INVALIDSKEGA IN POKOJNINSKEGA ZAVAROVANJA o uresničevanju obveznosti, ki izhajajo iz družbenega dogovora o statusu amaterskib. vrhunskih športnikov, — z OBCINSKIM SVETOM ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE o programih, organizaciji in financiranju športno-rekrea-cijske dejavnosti v organizacijah združe-nega dela, — z DRUGIMI ORGANIZACIJAMI (SLO, JLA) o programih in financiranju de-javnosti organizacij tehnične kulture, ki so vključene v telesnokulturna združenja v občini in republiki ter telesnokulturaimi organizacijami, ki so posebej pomembne za SLO, — z DRU2BENO-POLITICNIMI IN DRUGIMI DRU2BENIMI ORGANIZACIJA-MI IN DRUŠTVI o financiranju programov telesnokulturnega pomena. 11. člen Vrednost celotnega programa za sred-njeročno obdobje 1976—1980 BREZ SRED-STEV ZA NOVE INVESTICIJE znaša 91,490.648 dinarjev, od tega: — za leto 1976 16,760.253 din — za leto 1977 17,598.265 din — za leto 1978 18,302.195 din — za leto 1979 19,034.282 din — za leto 1980 19,795.653 din. Vsakoletno povečanje sredstev znaša 4 % na sredstva iz prejšnjega leta za teles-nokulturni program TKS Ljubljana-Šiška, za dogovorjeni in redni ter solidarnostni program TKS mesta Ljubljane in za dogo-vorjeni redni in solidarnostni program TKS SR Slovenije. Letne stopnje prispevkov bomo podpis-niki vsako leto usklajevali v okviru občin-skega dogovora o ustvarjanju in razpore-janju dohjodka. Skupščina Telesnokultume skupnosti bo vsako leto določala obseg in dinamiko iz-vajanja nalog. Če priliv dogovorjenih sredstev ne bi bil ustrezen, bo izvršni odbor nemudoma predlagal skupščini Telesnokulturne skup-nosti ukrepe za uskladitev programa z de-janskimi sredstvi. III. SPREMLJANJE URESNlCEVANJA VSEBINSKIH USMERITEV, NALOG IN CILJEV 12. člen Telesnokulturna skupnost Ljubljana-Ši- ška bo spremljala uresničevanje vsebinskih usmeritev, nalog in ciljev srednjeročnega razvoja telesne kulture s kazalci in po enot-ni metodologiji, ki jo bodo izoblikovale in sprejele telesnokulturne skupnosti občin v skupščini Telesnokulturne skupnosti SR Slovenije. Kazalci bodo obsegali zlasti naslednje: a) učinki telesnokulturne dejavnosti — zajetost prebivalstva v rednih in ob-časnih športnorekreacijskih dejavnostih — zdravstveno stanje in psihofizične sposobnosti prebivalstva — število izšolanih in aktivnih strokov-nih kadrov ter kvaliteta njihovega dela — redno in investicijsko vzdrževanje, izgradnjo ter izkoriščenost telesnokulturnih objektov in površin — dosežke na področju vrhunskega športa; b) financiranje telesnokulturne dejav-nosti po virih dohodkov ter strukturi izdat-kov in sicer: — viri dohodkov po skupinah 1. Prispevek iz osebnega dohodka za družbeni in zasebni sektor 2. Dohodki od športne napovedi 3. Lastni dohodki telesnokulturnih orga-nizacij od gospodarske dejavnosti, obča-nov, ekonomske propagande ter dotacije drugih organizacij 4. Sredstva TOZD za telesnokultumo dejavnost zaposlenih 5. Samoprispevki občanov za izgradnjo telesnokultumih objektov 6. Po samoupravnih sparazumih TOZD in OZD za gradnjo telesnokulturnih objek-tov 7. Sredstva drugih SIS za sofinanciranje mejnih področij telesnokulturnih dejav-nosti; — struktura izdatkov po skupinah 1. Organiziranost telesne kulture 2. Telesnokulturna dejavnost v vzgoj-novarstvenih zavodih, šolskih športnih dru-štvih in študentskih organizacijah za te-lesno kulturo 3. Športnorekreacijska dejavnost de-lovnih ljudi in občanov 4. Vrhunski šport 5. šolanje in izpopolnjevanje strokov-nih in organizacijskih kadrov 6. Zdravstveno varstvo športnikov 7. Znanstveno-raziskovalno in strokov-no delo 8. Investicijsko in tekoče vzdrževanje, investicije, amortizacija, obratovalni stro-ški 9. Rezervna sredstva. 13. člen Da bi lahko v občini Ljubljana-Šiška, na ravni mesta Ljubljane in na ravni republike izvedli naloge, ki so v skladu s temeljno usmeritvijo telesne kulture v SR Sloveniji, bomo sredstva namensko vlagali: — za organiziranost telesne kulture — za telesnokulturno dejavnost v VVZ, ŠŠD in študentskih organizacijah za telesno kulturo — za športno-rekreacijsko dejavnost delovnih ljudi in občanov — za vrhunski šport — za šolanje in izpopolnjevanje stro-kovnih in organizacijskih kadrov — za zdravstveno varstvo športnikov — za znanstveno-raziskovalno delo — za investicijsko in tekoče vzdrževa-nje, investicije, amortizacijo, obratovalne stroške — za obvezno rezervo po statutu. IV. SPREMLJANJE, SPREMINJANJE IN DOPOLNJEVANJE SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA 14. člen Ta samoupravni sporazum se lahko na podlagi predloga izvršnega odbora skupšči-r ne Telesnokulturne skupnosti ali najmanj 10 podpisnic dopolni ob sprejemanju letnih načrtov, če so za to podani utemeljeni raz-logi in če tako sklenejo podpisniki. 15. člen Izvršni odbor Telesnokulturne skupnosti je vsako leto dolžan podpisnikom poročati o uresničevanju planskih usmeritev. Poročilo oziroma oceno uresničevanja planskih usmeritev da podpisnikom vsako leto tudi organ samoupravne kontrole Te-lesnokultume skupnosti. 16. člen Če podpisniki ugotovijo, se da sprejete planske usmeritve in cilji ne izvajajo ozi-roma ne dosegajo, sprejmejo ustrezne za-časne ukrepe ali trajne ukrepe ob spreje-manju letnih programov. 17. člen Ta samoupravni sporazum postane ve-Ijaven, ko ga podpiše 2/3 upravičenih ude-ležencev in ko to ugotovi skupščina Te-lesnokultume skupnosti. V Ljubljani, 13. 4. 1976 Podpisniki Na podlagi 2. in 44. člena Zakona o te-meljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije (Ur. list SFRJ št. 6/76), na podlagi 1. in 2. člena Zakona o samoupravni stanovanjski skupnosti (Ur. list SRS št. 8/74) ter v skladu s 1., 3. in 5. členom samoupravnega sporazuma o usta-novitvi samoupravne stanovanjske skupno-sti Ljubljana-Šiška sklepamo v 1. členu na-vedeiri podpisniki Samoupravni sporazum O OSNOVAH SREDNJEROČNEGA PROGRAMA SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI LJUBLJANA-ŠIŠKA ZA OBDOBJE 1976-1980 1. člen Podpisniki samoupravnega sporazuma o osnovah srednjeročnega programa samo-upravne stanovanjske skupnosti Ljubljana-Siška so: — delovni ljudje v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, prek temeljnih in drugih orga-nizacij združenega dela in drugih družbeno pravnih oseb, — delovni Ijudje na delu pri zasebni-kih, ki opravljajo samostojno dejavnost prek občinskega sindikalnega sveta, — stanovalci, lastniki in najemniki po-slovnih prostorov v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini prek zbora stanovalcev v krajevni skupnosti, — občani, ki namensko varčujejo za stanovanja prek zbora varčevalcev v banki, — organizacije združenega dela, ki pri-pravljajo urbanistično dokumentacijo, pro-jektirajo in gradijo stanovanja, urejajo stavbna zemljišča, po svojih delegatih, ki jih delegirajo najvišji organi upravljanja v teh organizacijah, — OZD za vzdrževanje stan. hiš po svo-jih delegatih, — samoupravne interesne skupnosti, ki s svojimi objekti sodelujejo pri programi-ranju in izgradnji ter upravljanju stano-vanjskih sosesk, po svojih delegatih, ki jih delegirajo njihove skupščine. Seznam podpisnikov tega somoupravne-ga sporazuma je njegov sestavni del. 2. člen Podpisniki Samoupravnega sporazuma si s srednjeročnim programom samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana-Šiška na področju stanovanjskega gospodarstva po-stavljajo naslednje cilje: 1. nadaljnje poglabljanje samoupravlja-nja na področju stanovanjskega gospodar-stva in večja skrb za povezovanje vseh za-interesiranih dejavnikov na tem področju, 2. povečati obseg stanovanjske gradit-ve, ki naj omogoči hitrejše reševanje sta-tiovanjskih problemov ob upoštevanju kom-pleksne graditve stanovanjskih sosesk in urejanja širšega bivalnega okolja ter huma-nizacije stanovanjskih pogojev in varstva okolja, 3. organizacija smotrnega gospodarje-nja z obstoječimi in na novo zgrajenimi stanovanjskimi hišami, 4. družbena pomoč na področju reševa-nja stanovanjskih vprašanj občanov z naj-nižjimi osebnimi dohodki, 5. preurejanje ali odprava za bivanje neprimernih stanovanj. 3. člen Na področju nadaljnjega poglabljanja samoupravnih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu bomo: — dosledno razvijali delegatske odnose v upravljanju samoupravne stanovanjske skupnosti občine in mesta. Za dosego tega pa je nujno, da z vsemi dejavniki v občini in mestu spremenimo dosedanji delegatski sistem v SSS in čimprej poskrbimo za nje-govo vključitev v skupščinski sistem, — v delovanju SSS zagotovili ustrezno mesto delegatom-izvajalcera del in nalog s področja stanovanjskega gospodarstva. Predvsem pa pospeševati samoupravno po-vezovanje vseh zainteresiranih organizacij združenega dela, SIS in drugih dejavnikov za izgradnjo večjih stanovanjskih objektov, kompletnih sosesk in področij, — prek strokovnih služb občinske in mestne SSS pospeševali organizirano var-čevanje občanov in jih prek samoupravnih sporazumov povezovali pri graditvi stano-vanj v organiziranih in usmerjenih soses-kah ter drugih področjih usmerjene oziro-ma organizirane stanovanjske graditve, — samoupravno regulirali odnose in do-delali sistem angažiranja sredstev občanov, banke, delovnih organizacij in SSS pri gra-ditvi stanovanj v etažni lastnini. Z vsemi dejavniki v občini poiskali ustrezni način davčnih in drugih olajšav za občane-varče-valce za stanovanjsko graditev, — poglabljali hišno samoupravo v zbo-rih stanovalcev in hišnih svetih kot osnovo za učinkovito gospodarjenje s stanovanj-skimi hišami in nadaljnji razvoj samo-upravnih odnosov v krajevni skupnosti, — podpirali povezovanje zborov stano-valcev na osnovi njihovih interesov iz skupnih zadev na območjih skupine hii, so-seske, krajevne skupnosti in občine. STANOVANJSKA GRADITEV 4. člen Podpisniki tega samoupravnega spora-zuma se obvezujemo, da bomo za stano-vanjsko graditev iz svojega bruto osebnega dohodka namensko izdvajali sredstva naj-manj v višini 6 %. 5. člen Podpisniki tega sporazuma se obvezuje-no združevati 30 % sredstev od minimalno dogovorjenega prispevka za stanovanjsko graditev v- občini Siška za solidarnostno re-ševanje stanovanjskih vprašanj in druge cblike družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu, pri čemer bomo dajali pose-ben poudarek reševanju stanovanjskih vprašanj delavcev z najnižjimi osebnimi dohodki. 6. člen Za zagotovitev ekonomske solidamosti med organizacijami združenega dela, konti-nuitete in racionalizacije stanovanjske gra- ditve bomo podpisniki tega samoupravnega sporazuma del namenskega dohodka za sta-novanjsko izgradnjo v višini 25 % od druž-beno dogovorjenega minimuma združevali pri samoupravni stanovanjski skupnosti za kreditiranje in nakup stanovanjske gradit-ve po splošnih aktih, ki jih bomo sprejeli v samoupravni stanovanjski skupnosti. Pri razporejanju stanovanj zgrajenih iz teh sredstev ali odobravanju kreditov bodo imele prednost tiste organizacije zdmžene-ga dela, v katerih so osebni dohodki naj-nižji. Sredstva, ki jih združujemo za krediti-ranje stanovanjske izgradnje, združujemo za dobo 25 let po 2 % obrestni meri. 7. člen Delovni ljudje na področju ljubljanskih občin so v letu 1972 podpisali samoupravni sporazum o minimalnem odstotku sredstev, ki jih v skladu z 11. členom Zakona o pro-gramiranju in financiranju graditve stano-vanj namenjajo za potrebe razširjene re-produkcije in družbene pomoči v stano-vanjskem gospodarstvu. Sporazum je bil sprejet za dobo 5 let in smiselno velja do njegovega izteka, če njegova določila niso nadomeščena s tem samoupravnim spora-zumom. 8. člen Podpisniki tega sporazuma izhajamo iz dejstva, da je Ljubljana in njeno zaledje enotno urbano območje, zato se zavzema-mo za celovit in skladen razvoj celotnega območja. 9. člen Podpisniki tega samoupravnega spora-zuma bomo podvzeli vse potrebno za reali-zacijo samoupravnega sporazuma o osno-vah plana samoupravnih stanovanjskih skupnosti v SR Sloveniji za področje stano-vanjskega gospodarstva v obdobju 1976— 1980. Posebej pa se bomo zavzemali za iea-lizacijo povečevanja produktivnosti, racio-nalizacij in skrajšanja rokov graditve, kot jih predvideva omenjeni sporazum. 10. člen Podpisniki tega samoupravnega spora-zuma bomo v obdobju 1976—1980 na pod-ročju občine Ljubljana-Šiška v organizaciji samoupravne stanovanjske skupnosti gra-dili stanovanja predvsem v usmerjenih sta-novanjskih soseskah kot so ŠS 9 Koseze, SS 10 Draveljska gmajna, SS 7/1 Nove Dravlje, SS 8/2 Nove Dravlje, ŠS 11 Stane-žiče in na drugih območjih, ki so podrobno opredeljene s srednjeročnim programom stanovanjskega gospodarstva občine Ljub-ljana-Šiška. 11. člen Na podlagi interesov delovnih ljudi in občanov bo samoupravna stanovanjska skupnost prek samoupravnih sporazumov za posamezne stanovanjske soseske pove-zovala vse zainteiesirane za njihovo kom-pleksno izgradnjo. Posebno vlogo pri tem pa imajo ostale samoupravne interesne skupnosti. 12. člen Podpisniki tega samopravnega sporazu-ma se bomo zavzemali za racionalno in ce-neno stanovanjsko gradnjo ob upoštevanju možnosti ponavljanja ustreznih projektov za objekte ali dele sosesk. V soseskah, ki so že v gradnji, predvsem pa pri projekti-ranju novih sosesk se bomo zavzemali za uveljavljanje družbeno usmerjene cene za m2 neto stanovanjske površine. Cena m2 stanovanjske površine mora biti očiščena vseh nejasnih primesi. 13. člen V cilju racionalizacije si bomo prizade-vali za področje celotne Ljubljane izdelati enoten sistem organizacije graditve, nov model ustreznega financiranja in koncen-tracije stanovanjske graditve na manjše število usmerjenih stanovanjskih sosesk. Izjema naj bo le pozidava manjših otokov, kjer so že v preteklosti vložena sredstva v komunalno opremo in urejeni iafrastruk-turni objekti. DRU2BENA POMOC 14. člen Sredstva za družbeno pomoč v stano-vanjskem gospodarstvu (30 % od minimal-nega 6 % prispevka) bomo namenjali: — za reševanje stanovanjskih vprašanj občanov z nižjimi osebnimi dohodki mladih družin in ostarelih občanov ter invalidov, za subvencioniranje stanarin občanom z najnižjimi osebnimi dohodki v primerih, ko stanovanjska površina na družinskega člana ne presega dogovorjenih oz. sprejetih standardov za področje Ljubljane, — za pospeševanje stano.vanjskega var-čevanja prek premiranja varčevalcev v od-visnosti od privarčevanih sredstev in do-hodkov na družinskega člana. 15. člen Podpisniki tega samoupravnega spora-zuma bomo skupaj z drugimi podpisniki sporazumov v občinah mesta Ljubljane pri-stopili k spremembi sporazuma o podeljeva-tvju stanovanj, zgrajenih s sredstvi družbe-ne pomoči, v cilju preprečevanja špekulacij in drugih negativnih pojavov, ki so nasto-pali pri delitvi in vseljevanju v solidar-aostna stanovanja. GOSPODARJENJE S STANOVANJSKIMI HIŠAMI V DRU2BENI LASTI 16. člen Postopoma bomo uveljavljali stroškov-no stanarino, katere višina bo ustrezala družbeno dogovorjenemu nivoju vzdrževa-nja stanovanjskih hiš in drugim družbeno dogovorjenim elementom. 17. člen Stanarina je dohodek samoupravne sta-novanjske skupnosti. V skladu s predpisi ostajajo hišam za povsem samostojno raz-polaganje sredstva za tekoče vzdrževanje stanovanjskih hiš. Amortizacija stanovanj-skih hiš se koristi v namene, ki jih doloea zakon o gospodarjenju s stanovanjskimi hi-lami v družbeni lastnini. 18. člen V čim večji meri bo potrebna uresniči-tev izenačevanja stanovalcev v najemnih stanovanjih z etažnimi lastniki stanovanj in poslovnih prostorov. 19. člen Organizacije združenega dela za gospo- darjenje s stanovanjskimi hišami v druž-beni lastnini morajo svoje poslovanje pri-Lagoditi dejanskim potrebam stanovanjske-ga gospodarstva posebej pa potrebam, ki jih nalagajo organi upravljanja v stano-vanjskih hišah. ODPRAVA ALI PREUREDITEV ZA BIVANJE NEPRIMERNIH STANOVANJ OZ. PROSTOROV 20. člen Podpisniki tega samoupravnega spora-zuma se obvezujemo, da kot nosilci razpo-lagalne pravice na stanovanjih VI. in VII. kategorije ter barakah in drugih provizo rijih ne bomo dovoljevali nadaljnjih vseli-tev občanov v ta stanovanja pred adapta-cijo in predhodnim soglasjem samoupravne stanovanjske skupnosti. Vselitev v barake in druge provizorije ni možna. 21. člen Podpisniki samoupravnega sporazuma soglašamo, da bomo za prenovo ustreznih stanovanj in odpravo barakarskih naselij in provizorijev uporabili sredstva iz nasled-njih virov: — iz sredstev za ekonomsko solidarnost in družbeno pomoč, — iz sredstev odpravljenih stanovanj-skih skladov, — iz dela sredstev odpravljenega držav-nega kapitala, — iz bančnih posojil, — iz sredstev, ki jih bodo SSS ljubljan-skih občin solidarno združile v te namene. DRUGE DOLOČBE 22. člen Podpisniki samoupravnega sporazuma nalagamo samoupravni stanovanjski skup nosti, da tekoče spremlja njegovo uresni-čevanje. 23. člen Podpisniki tega samoupravnega spora-zuma pooblaščamo organe samoupravne stanovanjske skupnosti, da na njegovi pod-lagi sprejmejo srednjeročni program samo-upravne stanovanjske skupnosti občine Ljubljana-Šiška in da v skladu s samo-upravnim sporazumom o ustanovitvi SSS odločajo o uporabi sredstev, ki jih združu-jemo v tej skupnosti. 24. člen Podpisniki tega sporazuma se bomo prek stanovanjskih skupnosti pbčin in samo-upravne stanovanjske skupnosti Ljubljana sporazumevali o naslednjih skupnih zade-vah: — usklajevanje srednjeročnih in letnih programov stanovanjske graditve, — določanje enotnih meril in kriterijev za kreditiranje stanovanjske graditve, — o enotnih kriterijih za družbeno po-moč v stanovanjskem gospodarstvu, — o enotnih višinah stanarin in prispev-kov etažnih lastnikov, — o uporabi stanovanjskih standardov, — o prenovi starih delov mesta, — o uporabi sredstev, ki jih prek SSS mesta združujejo SSS občine. Na podlagi zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije (Ur. 1. SFRJ št. 6/76) sklepamo delovni ljudje v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter samoupravnih delovnih skupnostih in obča-ni v krajevnih skupnostih (v nadaljnjem besedilu: podpisniki), ki smo na območju občine Ljubljana-šiška ustanovili Razisko-valno skupnost občine Ljubljana-Šiška, da bi prek nje uresničevali svoje interese na področju raziskovanja in s tem uveljavili ustavno vlogo in položaj delavca v TOZD in občana v krajevni skupnosti, kot te-meljnega nosilca planiranja ter zagotovili ustavne pogoje za ustvarjanje in uveljav-ljanje dosežkov raziskovalnega dela, ki je sestavina združenega dela. Samoupravni sporazum O OSNOVAH SREDNJEROČNEGA PLANA RAZISKOVALNE SKUPNOST! OBČINE UUBLJANA -ŠIŠKA ZA OBDOBJE 1976-1980 TEMELJNE DOEOČBI 1. člen Podpisniki s tem samoupravnim spo-razumom določamo glavne interese in cilje na področju raziskovalne dejavnosti v ob-dobju 1976—1980 in urejamo medsebojne odnose, pravice, obveznosti in odgovor-nosti za njihovo uresničevanje v občinski raziskovalni skupnosti. 2. člen Podpisniki pri določanju temeljev pla-na občinske raziskovalne skupnosti upo-števamo načela in smernice, dogovorjene v predhodni razpravi o izhodiščih plana, zlasti v dogovorih o temeljih plana SRS, predlogu srednjeročnega načrta razvoja raziskovalne skupnosti SRS, raziskovalne dejavnosti, dogovorov o temeljih plana v občini, jih usklajujemo z drugimi interes-nimi skupnostmi v občini in za skupne na-loge tudi z drugimi raziskovalnimi skup-nostmi. 3. člen S tcm samoupravnim sporazumom se podpisniki obvezujemo, da bomo razisko-valno delo usmerjali k naslednjim ključ-nim ciljem: — razvoju družbenopolitičnega in druž-benoekonomskega sistema na marksistič-nih izhodiščih; — racionalnemu obvladanju prostora, kot enega najpomembnejših dejavnikov sodobnega razvoja slovenske družbe; — zagotavljanju energetskih in suro-vinskih virov za nemoten razvoj in njiho-vemu racionalnejšemu trošenju; — hitrejšemu razvijanju novih proiz-vodov in proizvodnih procesov, predvsem: razvoju sodobnih transportnih siste-mov; razvoju tistih induatrijskih proizvo-dov in proizvodnih tehnplogij, ki ustrezajo našim (dejanskim) potrebam in možno- stim našega razvoja in vključevanja v med-narodno menjavo; povečanju proizvodnje zdrave in kvali-tetne hrane; zboljšanju proizvodnje organizacije; — hitrejšemu razvoju medicinskih zna-nosti in zagotavljanju zdravstveno ustrez-nih pogojev dela in življenja nasploh; — raziskovanju nacionalne kulture in zgodovine; — zagotavljanju tistih temeljnih raz-iskav, ki omogočajo neposreden razvoj raziskovalne dejavnosti same. 4. člen Ob uresničevanju ciljev iz 3. člena tega sporazuma si bomo podpisniki prizade-vali: — da bo načrtovanje razvoja združe-nega dela na vseh področjih gospodarstva temeljilo na večjem doseganju znanja v strukturi dela; — da bo raziskovalna dejavnost posta-la sestavni in neločljivi del združenega de-la in neposredna proizvajalna sila, kot po-goj za samoupravni družbeni razvoj; — da bodo obstoječim raziskovalnim kapacitetam v občini zagotovljeni pogoji za njihov razvoj in učinkovito delo; — da bo inovacijska dejavnost v OZD deležna take pozornosti in spoštovanja, ki ji pripada kot neobhodno potrebni osnovi k višji proizvodnosti; — da bodo upoštevane vse pobude in ideje za raziskovalno dejavnost, ki jih da-jejo uporabniki raziskovalne dejavnosti, s čemer bo dosežena večja povezanost med uporabniki in raziskovalci. 5. člen Uresničujoč cilje 3. člena tega sporazu-ma se podpisniki sporazuma nadalje ob-vezujemo, da bomo podpirali in spodbu-jali raziskovanja: — ki bodo izboljšala konkurenčno spo-sobnost združenega dela v mednarodni de-litvi dela in s tem zmanjševali dolgoročno surovinsko in tehnološko odvisnost od zu-nanjega sveta; — ki bodo prispevali k večji racionali-zaciji potrošnje na vseh področjih; — ki so povezana z uresničevanjem dolgoročnih programov ekonomskega in družbenega razvoja in, ki odkrivajo na-ravne, ekonomske in druge posebnosti na-še družbe; — ki so povezana s posodabljanjem iz-obraževanja in vzgoje s ciljem večje učin-kovitosti ter usklajenosti šolstva s potre-bami gospodarstva in družbenih dejav-nosti; — ki bodo pospeševala hitrejši preaos novih dogajanj znanosti v proizvodnjo; — ki pospešujejo tehnološki napredek, dvig produktivnosti dela, ekonomičnost, uveljavljanje samoupravnih odnosov in novih domačih surovinskih, energetskih ter prehrambenih virov. IZVAJANJE PLANSKIH NALOG 6. člen Podpisniki se obvezujemo, da bomo iz-vajali srednjeročni načrt 1976—1980 Razi-skovalne skupnosti občine Ljubljana-ši-ška: — z dejavnostjo, ki bo približala raz-iskovalno dejavnost delovnemu človeku in mu pokazala njen odločujoči vpliv na go-spodarstvo in življenjski standard; — s spodbujanjem raziskovalne dejav-nosti v OZD na območju občine Ljubljana-Šiška po načelih v 2., 3., 4. in 5. členu tega sporazuma in s povezovanjem istih proble-mov v skupne raziskovalne naloge; — s koordiniranjem pobud za razisko-valno delo na ravni mesta Ljubljane, dru-gih občin in regij z naslednjih raziskoval-nih področij: avtomatika, računalništvo, informa-tika; gozdarstva, Iesarstva, papirništvo, gra-fika; graditeljstvo; kmetijstvo; vzgoja in izobraževanje; družbene vede in promet, ki so povezana s koristjo naših občanov in, ki niso specifična samo za občino Ljub-ljana-Šiška. Občinska raziskovalna skupnost Ljub-ljana-šiška bo v zvezi z uresničevanjem ciljev in nalog tega sporazuma: — ugotavljala in oblikovala skupne in-terese po raziskovalni dejavnosti v občini ter usmerjala raziskovalne pobude svojega območja; — dajala pobude za načrtovanje druž-benega razvoja občine; — organizirala in pospeševala samo-upravno sporazumevanje ter sodelovala pri sklepanju -družbenih dogovorov na področju raziskovalnega dela; — sodelovala pri oblikovanju razisko-valne politike v občini in raziskovalne po-litike in programe področnih raziskoval-nih skupnosti ter Raziskovalne skupnosti Slovenije; — spodbujala novatorstvo in izumitelj-stvo na vseh področjih družbenega življe-nja v občini, zlasti pa v organizacijah zdru-ženega dela _ter skrbela za razvoj samo-upravnih odnosov na tem področju; — skrbela za obveščenost o raziskaval-nem delu; — spodbujala družbena prizadevanja in akcije, ki podpirajo ustvarjalnost delav-cev v združenem delu, zlasti pa akcije za popularizacijo znanosti; — podeljevala priznanja novatorjem, izumiteljem in racionalizatorjem; — spodbujala, pospeševala in skrbela za uporabo raziskovalnih rezultatov in drugih rezultatov znanosti v proizvodnji in družbeni praksi; — se povezovala z raziskovalnimi or-ganizacijami izven občine in z njimi sode-lovala pri programiranju in izvajanju raz-iskovalnih nalog. 8. člen Za uresničevanje nalog, določenih v tem samoupravnem sporazumu in srednje-ročnem planu raziskovalne dejavnosti v občini Ljubljana-šiška za obdobje 1976— 1980, si zagotavljajo potrebna sredstva po-samezne organizacije združenega dela ne-posredno same in posredno prek ustreznih področnih raziskovalnih skupnosti oz. Raz-iskovalne skupnosti Slovenije iz združenih sredstev, ki jih prispevajo temeljne orga-nizacije združenega dela. 9. člen Občinska raziskovalna skupnost Ljub-ljana-šiška se bo pri sprejemanju srednje- ročnih in letnih programov področnih raz-iskovalnih skupnosti in pri določanju poli-tike ter financiranja raziskovalne dejav-nosti iz združenih sredstev zavzemala, da bodo upoštevane programske usmeritve in interesi ter stališča podpisnikov, ki izhaja-jo iz tega sporazuma in iz srednjeročnega plana Raziskovalne skupnosti občine Ljub-ljana-šiška. 10. člen Izvršilni odbor Raziskovalne skupnosti občine Ljubljana-Šiška bo ob koncu vsa-kega leta obravnaval in analiziral uresni-čevanje srednjeročnega plana skupnosti in tega sporazuma ter o tem poročal Skup-ščini občinske raziskovalne skupnosti Ljubljana-Šiška. Podpisniki bodo prek svojih delegatov v Skupščini občinske Raziskovalne skup-nosti Ljubljana-Šiška spremljali, nadzoro vali in analizirali uresničevanje tega spo-razuma ter sprejemali ukrepe za njegovo uresničevanje. KONCNE DOLOCBE 11. člen če se prikaže, da zaradi utemeljenih razlogov ne bo mogoče doseči planskih ciljev, določenih s tem sporazumom ali pa, da je planske cilje treba prilagoditi spremenjenim objektivnim okoliščinam, je raziskovalna skupnost občine Ljublja-na-šiška dolžna začeti postopek za spre-membo ali dopolnitev sporazuina. 12. člen Občinska Raziskovalna skupnost je tu-di dolžna začeti postopek za spremembo oz. dopolnitev tega sporazuma, če to zahte-vajo organi samoupravljanja organizacij in skupnosti, v katerih je združeno več kot polovica delovnih Ijudi in občanov, ki so člani Raziskovalne skupnosti občine Ljub-ljana-Šiška. Sprememba in dopolnitev tega spo-razuma se sprejme po postopku, po ka-terem je sprejet sporazum. Osnutek sprememb in dopolnitev pred-loži podpisnikom v obravnavo Skupščina Raziskovalne skupnosti občine Ljubljana-Šiška. 13. člen Podpisniki tega sporazuma obravnava-jo osnutek sporazuma na način, ki ga v skladu z zakonom določajo njihovi samo upravni akti in po svojih delegatih v raz-iskovalni skupnosti občine Ljubljana-Šiška, kjer uskladijo svoje pripombe in predloge ter stališča. 14. člen Sporazum je sklenjen, ko predlog spo razuma sprejmejo pooblaščeni organi or-ganizacij in skupnosti ustanoviteljev Raz-iskovalne skupnosti z najmanj 2/3 večino udeležencev. Skupščina raziskovalne skupnosti ob-čine Ljubljana-Šiška ugotovi veljavnost samoupravnega sporazuma in ga objavi v uradnem glasilu občine. V Ljubljani, 4. 5. 1976 Podpisniki: Na osnovi določil Ustave socialistične republike Slovenije, zakona o temeljih si-stema družbenega planiranja in o družbe-nem planu Jugoslavije in določil samo-upravnega sporazuma o načinu združevanja in uporabe sredstev za financiranje planov in programov razvoja krajevnih skupnosti v občini Ljubljana-Šiška s k 1 e n e j o — delavski sveti temeljnih organizacij združenega dela — sveti krajevnih skupnosti v občini Ljubljana-Šiška — izvršni odbori samoupravnih interes-nih skupnosti — izvršni svet skupščine občine Ljub-ljana-Šiška Samoupravni sporazum O OSNOVAH SREDNJEROČNIH PLANOV RAZVOJA KRAJEVNIH SKUPNOSTI V OBČINI LJUBLJANA-ŠIŠKA 1. člen Podpisniki samoupravnega sporazuma o osnovah srednjeročnih planov krajevnih skupnosti v občini Ljubljana-Šiška (v na- daljnjem besedilu podpisniki) se sporazu-mejo, da ta samoupravni sporazum določa: — določitev osnovnih elementov — skupne cilje, ki jih je potrebno do-seči v obdobju 1976—1980 —- obveznosti udeležencev pri izpolnje-vanju srednjeročnega plana razvoja kra-jevnih skupnosti. 2. člen Podpisniki se obvezujejo, da bodo na podlagi srednjeročnih planov, katerih osno-va je tudi ta sporazum, planirali razvoj kra-jevnih skupnosti in s tem prispevali k do-seganju naslednjih temeljnih ciljev pri za-dovoljevanju skupnih potreb in interesov delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih: •— dosledno uveljavitev samoupravnih načel sprejetih z ustavo -— nadaljnje urejevanje otroškega in socialnega varstva — nadaljnje urejevanje prosvetne, kul-turne in telesno-kulturne dejavnosti — nadaljnje urejevanje varstva intere-sov potrošnikov — izboljševanje pogojev zdravstvenega varstva delovnih Ijudi in občanov — gospodarjenje s prostorom, urbani-stično programiranje in urejevanje naselij — zagotovitev materialnih in finančnih sredstev za redno delovanje organov kra-jevne samouprave in družbeno-političnih organizacij ter interesnih združenj — usposabljanje in izpolnjevanje de-lovnih ljudi in občanov za Ijudsko obrambo in zagotovitev materialne podlage za na-kup potrebne opreme — osveščanje delovnih ljudi in obča-nov pri razvijanju družbene samozaščite na vseh področjih družbenega življenja. 3. člen Podpisniki samoupravnega sporazuma soglašajo, da bodo pri sestavljanju svojih srednjeročnih planov izhajali iz naslednjih osnovnih elementov družbenega ter gospo-darskega razvoja občine: — porast družbenega proizvoda po po-vprečni letni stopnji 6 %, porast splošne in skupne porabe pa za 4,8 %, — porast zaposlenosti na območju obči-ne po povprečni letni stopnji 2,8 %, — porast števila prebivalcev pa za 2,3 odstotka, kar znese od 76.700 prebivalcev v letu 1976 na 84.000 v letu 1980. 4. člen Delavski sveti temeljnih in drugih orga-nizacij združenega dela ter ustrezni organi ostalih delovnih skupnosti se zavezujejo, da bodo vsako leto po sprejetju zaključne-ga računa pravočasno prispevali s samo-upravnim sporazumom o načinu združeva-nja in uporabe sredstev za financiranje pla-nov in programov razvoja krajevnih skup-nosti vsakoletno določeno vsoto za vsake-ga zaposlenega delavca po kraju bivanja, katerih delitev po posameznih krajevnih skupnostih bo konkretno določena ob spre-jemu usklajenega in enotnega letnega pro-grama. 5. člen Sveti krajevnih skupnosti v občini Ljub-ljana-Šiška se kot nosilci izvajanja srednje-ročnih programov krajevnih skupnosti na vseh področjih zavezujejo, da bodo na osnovi tega in ostalih samoupravnih spora-zumov o osnovah planov pripravili predlo- ge srednjeročnih planov in pri tem upošte-vali samoupravno sprejeta načela. Sveti krajevnih skupnosti v občini se tu-di zavezujejo, da bodo ob pripravi vsako-letnega predloga programov razvoja kra-jevnih skupnosti upoštevali naslednjo glo-balno razporeditev zbranih sredstev temelj-nih organizacij združenega dela, in sicer: Reševanje ožje krajevne Komunalne in- investiciie vko. Dejav. komunal. problematike, osnovna vesticije in a- munaij;e za jze. financ. vzdrževanja objektov sploš. daptacije terna- eu J = ' Rezervna pomena sofinanc. LO in DS ter kupi prostorov ^jJ^P0^; TeZl™ zagotavljanje pogojev za za delov. kra- d J kanalizaci_ Leto delovanje DPO in interesnih jevne samo- a°v.,_ Kdndiiz skladnej-ših odnosih v obsegu in strukturi proiz-vodnje in potrošnje ter poudarku na raz-voju prioritetnih dejavnosti; — pospeševali gospodarsko sodelova-nje s tujino, zlasti z deželami v razvoju in neuvrščenimi državami ter izboljšali razmerje med izvozom in uvozom; — smotrno in načrtno vodili politiko zaposlovanja s kadrovskim programira-njem v gospodarstvu, družbenih dejavno-stih in drugih organizacijah in skupnostih; — se samoupravno povezovali in zdru-ževali dela, sredstva in dohodek v dohod-kovno povezane poslovne skupnosti; — zagotovili pogoje za uresničevanje in usklajevanje družbenega in gospodar-skega razvoja mestnih in drugih obraočij s posebnim poudarkom na pospešenem razvoju manj razvitih območij; — zagotovili skladnejši in racionalnej-ši razvoj urbanizacije, z opredelitvijo zem-ljišč, namenjenih za kmetijstvo, industrijo in stanovanjsko izgradnjo na celotnem področju občine; — zagotovili pogoje za pridobitev no-vih kmetijskih površin in ustvarili eko-nomsko-socialne pogoje, da se bo kmečka mladina v prihodnje strokovno izpopolnje-vala in šolala v za to določenih šolah z namenom, da prevzame vodenje kmečkih posestev, kjer bo sodobno gospodarila; — stalno in dosledno izvajali ukrepe za varstvo okolja, zlasti pred onesnaževa-njem zraka; — omogočili slehernemu občanu in vsem delovnim ljudem vsestranski razvoj osebnosti ter zagotovili takšen sistem in-formiranja, ki bo stalno omogočal stvarni vpogled v celotno družbeno dogajanje, kar je osnova za nadaljnji razvoj družbeno-političnega, delegatskega in samouprav-nega delovanja. 5. člen V skladu s sprejetimi cilji se podpis-niki tega dogovora obvezujejo, da bodo usmerjali družbenoekonomski razvoj v občini tako, da bodo v obdobju 1976—1980 dosežene naslednje poprečno letne stopnje rasti demografskih, socialnih in ekonom-skih kategorij: 1. rast realnega družbenega proizvoda po stopnji 6 %, 2. rast produktivnosti po stopnji naj-manj 3 %, 3. rast števila zaposlenih največ po stopnji 3 %, in to zaposleni v enotah TOZD na območju občine po stopnji 2,8 % in v enotah TOZD izven območja občine po stopnji 3,4 %. NALOGE NA PODROČJU GOSPODARSTVA 6. Člen V tem planskem obdobju ima gospo-darstvo občine realne možnosti, da nada-ljuje gospodarsko rast s 6 % povprečno stopnjo družbenega proizvoda. Takšno gospodarsko rast bo gospodar-stvo doseglo na podlagi boljšega izrablja-nja osnovnih sredstev, s prihrankom ma-teriala, s povečanim izvozom in zmanjša-njem uvoza, predvsem pa s smotrno izra-bo delovnega časa. 7. člen Ob naraščanju družbenega proizvoda bo potrebno zagotoviti, da bo hdtreje na-raščala bruto akumulacija, to je sredstva za razširjeno reprodukcijo (amortizacija in skladi), ostale oblike porabe (osebni dohodki, skupna poraba) pa bodo nara-ščali počasneje. - 8. člen Produktivnost dela bo morala nara-ščati najmanj po 3 % letni stopnji in bo temeljila na izboljšanju tehnologije, teh-nike ixi organizacije dela. 9. člen Vključevanje novih delavcev bo doseg- lo stopnjo 3 % letno. Od tega bo število zaposlenih na območju občine naraščalo po stopnji 2,8 % letno, v dislociranih obra-tih izven občine pa po stopnji 3,4 % letno. 10. člen Temeljne in druge organizacije združe-nega dela ter delovne skupnosti se zavezu-jejo, da bodo zagotavljale življenjski stan-dard delavcem z izpolnjevanjem vseh do-ločil samoupravnega sporazuma o mini-malnih standardih o življenjskih in kul-turnih razmerah zaposlenih, to je, da bodo zagotovile: — reševanje stanovanjskih vprašanj delavcem, — družbeno prehrano delavcem, — vključevanje delavcev v kulturne in druge aktivnosti, — zdravstveno varstvo delavcem in nji-hovim družinskim članom ter otroško var-stvo in izobraževanje njihovih otrok, — druge pbgoje za dogovorjeno raven osebne in skupne porabe, opredeljene v dogovorih o razporejanju dohodka. 11. člen Temeljne organizacije združenega dela iz gospodarstva se zavezujejo, da bodo po-večevale zaposlenost le pod pogojem, če bodo dosegali nad 3 % letno stopnjo po večanja produktivnosti. 12. člen Sredstva za skupno in splošno porabo, ki jih zagotavlja gospodarstvo, bodo na-raščala najmanj za 20 % počasneje od rasti družbenega proizvoda. 13. člen Osebni dohodki in drugi osebni pre-jemki bodo naraščali za 1—2 indeksni toč-ki počasneje od povečanja produktivnOsti dela. 14. člen Razširitev materialne osnove dela z no-vimi investicijskimi naložbami bodo orga-nizacije združenega dela zagotavljale pra-viloma s 65 odstotki lastnih sredstev. Podpisniki se obvezujejo, da bodo pri investicijskih odločitvah upoštevali Ie vse-stransko proučene, smotrne in nujne in-vesticije, ki bodo izhajale iz programsko utemeljenih potreb širših dohodkovno po-vezanih celot. Pri tem bodo dajali pred-nost zlasti: — naložbam v proizvodnjo surovin in reprodukcijskega materiala, s katerim je možno najhitreje zagotoviti racionalno na-domeščanje uvoza; — naložbam, ki prispevajo h krepitvi konkurenčne sposobnosti delovnih orga-nizacij za vključevanje v mednarodno de-litev dela, zlasti s povečanjem izvoza; — naložbam v razvoj malega gospo-darstva, ki spodbuja domačo konjunktu-ro, dopolnjuje ostale gospodarske dejav-nosti in odpira možnosti zaposlovanja de-lavcem, ki so na začasnem delu v tujini, — predvsem pa se delovne organiza-cije obvezujejo, da bodo v prihodnjem srednjeročnem obdobju večino investicij-skih naložb uresničile v izboljšanje tehno-logije, tehnike in organizacije dela. Delež gospodarskih investicij v osnov-na sredstva v družbenem proizvodu bo znašal 21,6%. 15. člen Industrija bo tudi v tem planskem ob-dobju v strukturi gospodarstva zavzema-la najmočnejši položaj v občini. Nosilci gospodarskega razvoja v občini so: kovin-ska, elektro, kemična, tekstilna in živilska industrija. Zaradi razdrobljenosti kapacitet in teh-nološke zastarelosti osnovnih sredstev mo-ra nadaljnji razvoj sloneti na moderniza-ciji tehnologije obstoječih kapacitet v prid večje storilnosti in kvalitetnejše proizvod-nje. Za intenzivni razvoj industrije je treba zagotoviti tudi nove lokacije, kjer se bo-do praviloma gradili objekti za lahko pre-delavo in elektroindustrijo. 16. člen Kmetijstvo je potrebno pospešeno raz-"vijati tako iz gospodarskega vidika (pri-delovanje hrane in surovin), socialnega (poselitve pokrajine, zaposlitve), ekološke-ga in narodnoobrambnega vidika. Kmetijske obdelovalne površine v ob-čini je treba povečati z melioracijskimi in drugimi asanacijskimi posegi s postopni-mi vlaganji v to področje. Kmetijsko proizvodnjo je treba inten-zivirati v smislu večje produktivnosti, s čimer bo dana možnost za enakopravnejši družbeni položaj kmeta. To bo lahko do-seženo z boljšo samoupravno organizira-nostjo, kakor tudi z združevanjem dela in sredstev preko samoupravnih interes-nih skupnosti in z nadaljnjim povezova-njem proizvodnje, predelave in trgovine. 17. člen V gradbeništvu je treba stremeti k od-piranju večjih gradbišč, na katerih bo možno graditi le dobro organiziranim de-lovnim organizacijam, ki bodo sposobne izboljšati svojo tehnologijo, tehniko in ra-cionalno izrabo svojih zmogljivosti. Zato pričakujemo v tem obdobju integracijska gibanja in pristop k industrijski gradnji, kar bi med drugim pripomoglo k dvigu produktivnosti, skrajšanju rokov gradnje, zmanjšanju angažiranih sredstev in_ bolj racionalni organizaciji dela, kar bi se od-razilo na ceni stanovanjske površine. 18. člen Nadaljnji urbani razvoj, stanovanjske izgradnje in povečanje števila prebivalstva bo terjal v prihodnjem obdobju razvija-nje osnovne trgovinske dejavnosti. Ker v občini ni organiziranih TOZD in delovnih organizacij za prodajo na drobno, bo zah-tevalo posebnih organizacijskih in inicia-tivnih naporov, da bi se zagotovil njen raz-voj. Za hitrejše razvijanje in izpopolnje-vanje te gospodarske dejavnosti v občini je potrebno tudi neposredno vključevanje proizvajalnih organizacij združenega dela v potrošnjo in blagovni promet. 19. člen Na področju gostinstva je prednostna naloga izgradnja oziroma razširitev go-stinskih zmogljivosti s posebnim poudar-kom na družbeni prehrani, saj je mnogo samskih prebivalcev in ostarelih ljudi, ki bi potrebovali gostinske storitve po do-stopnih cenah. 20. člen Pristopiti k načrtnemu razvoju obrtne dejavnosti s posebnim poudarkom na raz-voju deficitarnih storitvenih dejavnosti. Oblikovati tako davčno politiko, ki bo trajno spodbujala k ustvarjanju večjega dohodka predvsem z ekonomskimi in dru-gimi olajšavami. Načrtovan razvoj mora spremljati tudi ustrezna kreditna in ur-banistična politika. Urbanizem 21. člen Podpisniki tega dogovora soglašajo, da bodo nosilci urbanizacije v občini osre-dotočili svojo aktivnost na območju, ki zajema srednjeročni program stanovanj-ske in ostale gradnje in pripravili doku-mente za urbanizacijo prostora v nasled-njem srednjeročnem obdobju. Dosledno bodo izvajali politiko smo-trnega izkoriščanja prostora. V ta namen bodo zagotovili večjo neposredno udelež-bo občanov in delovnih ljudi pri urbani-stičnem in drugem programiranju in pro-jektiranju stanovanjske graditve. Nosilci urbanizacije morajo upošte-vati: — večjo smotrnost pri urejanju pro-stora, izgradnji prebivališč in izgradnji proizvodnih objektov; — boljšo organizacijsko mrežo druž-benih dejavnosti in ostalega urbanega standarda ter usmerjenja le teh v zazi-dalna območja in tudi v manjše naselitve-ne centre; — zavarovanje obdelovalne zemlje s prostorskimi plani; — skladno izgradnjo cestnega omrež-ja; — na področju gospodarskega razvoja tesnejše povezovanje komplementarnih delovnih procesov, skrajšanje medfaznih tovornih manipulacij in zmanjševanje ča-sovnih izgub ter s tem intenzivnejšo izra-bo prostora; — usmerjanje zasebne gradnje v izbra-ne manjše naselitvene centre in koncen-triranje okoliške razdrobljene gradnje v te centre. Komunalno gospodarstvo 22. člen Samoupravna interesna skupnost za komunalno in cestno gospodarstvo bo po-vezovala in usmerjala uporabnike in iz-vajalce komunalnih storitev tako, da bo-do: — skrbeli za nove energetske vire ka-kor tudi zagotavljali primerne rezervne energetske vire za primere izpada električ-nega toka; — uredili zaščitne pasove in podvzeli varnostne ukrepe na vodozajemnih ob-močjih; — pristopili k bogatenju podtalnice na območju Vižmarje—Brod; — rekonstruirali obstoječa črpališča in postopno izgradili enotni vodovodni si-stem na celotnem območju občine ter zgradili vodohrame; — poiskali in zagotovili nova zajetja pitne vode. Ena izmed osnovnih nalog na komu-nalnem področju v tem planskem obdob-ju je ureditev kanalizacije tako na mest-nem kot na izven mestnem območju. Pristopiti je potrebno tudi k izgradnji lokalnih kanalizacijskih omrežij z lokal-nimi čistilnimi napravami. V zvezi s stanovanjsko in industrijsko gradnjo je potrebno zagotoviti izvedbo se-kundarnega kanalskega omrežja. V tem obdobju je predviden tudi pri-stop k reševanju cestno-prometnih pove-zav (10-letni program razvoja cestnega o-mrežja na območju mesta Ljubljane) ter ureditev obstoječih cestnih površin za mi-rujoči promet. V soseskah, ki so v izgrad-nji oziroma kateri bodo začeli graditi, bo treba urediti vzporedno z izgradnjo cest-no-prometno mrežo. Vso skrb bo treba posvetiti tudi celot-ni kolektivni komunalni potrošnji. NALOGE NA PODROCJU DRUŽBENIH DEJAVNOSTI 23. člen Udeleženci tega dogovora se dogovori-jo, da bodo na področju nadaljnjega raz-voja družbenih dejavnosti v razdobju od leta 1976 do leta 1980 upoštevali kot iz-hodišče načrtovano realizacijo prioritetnih nalog, ki so opredeljene v temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti, upo-števajoč razvojne cilje, usmeritev in po-trebe nadaljnjega razvoja gospodarstva v občini. Otroško varstvo 24. člen Udeleženci dogovora bodo skupaj s skupnostjo otroškega varstva usmerjali prizadevanja in napore predvsem k na-slednjim ciljem: — nadaljnji gradnji vzgojnovarstvenih objektov v cilju, da bi z novogradnjami in adaptacijami pridobili do leta 1980 na-daljnjih 2235 mest in s tem skupaj z ob-stoječimi prostorskimi zmogljivostmi o- mogočili vključitev družbeno organizirano varstvo 4647 otrokom, da bi s tem reali-zirali 50 % vključitev otrok v vzgojno-var-stvene organizacije; — razvijanju varstva in vzgoje otrok v varstvenih družinah, v katere naj bi bilo vkljueenih 250 otrok do starosti 3 let; — nadaljnjemu razvijanju varstva in vzgoje razvojno motenih otrok in skrb za njihovo habilitacijo; — zagotavljanju pogojev za izvajanje šolske prehrane otrok; — zagotavljanju pogojev za letovanje otrok s sofinanciranjem centra za dnevna letovanja otrok in z zagotavljanjem sred-stev za vzdrževanje obstoječih objektov na Pagu, Poreču in na Srednjem vrhu; — gradnji, ureditvi in vzdrževanju jav-nih otroških igrišč — v sodelovanju s kra-jevnimi skupnostmi, telesno kulturno skupnostjo in s hišnimi sveti in s komu-nalno samoupravno skupnostjo; — zagotavljanju subvencioniranja stro-škovne cene v vzgojno-varstvenih organi-zacijah in uveljavljanju ustreznih kriteri-jev za prispevek staršev, upoštevajoč nji-hove dohodke in število družinskih čla-nov; — prilagajanju delovnega časa vzgoj-novarstvenih organizacij potrebam staršev z nadaljnjim ustvarjanjem možnosti za izmensko varstvo otrok; — reorganizaciji vzgojnovarstvenih or-ganizacij — v centre za vzgojo in varstvo predšolskih otrok; — realizaciji dela in smotrni organiza-ciji mreže vzgojnovarstvenih organizacij v občini in zagotavljanju ustreznih pogo-jev dela; — zagotavljanju sredstev za uresniče-vanje dogovorjenih nalog, ki so na pod-ročju nadaljnjega razvoja otroškega var-stva in vzgoje otrok skupnega pomena v Ljubljani; — zagotavljanju ustreznega števila vse-stransko usposobljenih delavcev za pred-šolsko vzgojo in uskladitvi sistema izobra-ževanja vzgojiteljev in varuhinj s potre-bami in načeli samoupravne socialistične vzgoje in izobraževanja; — razreševanju stanovanjskih vpra-šanj delavcev VVZ; — reševanju mejnih in skupnih vpra-šanj z drugimi SIS (vzgoja in izobraževa-nje, zdravstvo, socialno skrbstvo, kultura in telesna kultura). Za realizacijo programa občinske skup-nosti otroškega varstva in za sofinancira-nje skupno dogovorjenih nalog v mestu Ljubljani, bodo udeleženci tega dogovora v razdobju od leta 1976—1980 zagotovili skupno 71,894.000 din. Ta znesek je izračunan po že sprejeti in usklajeni prispevni stopnji za leto 1976, ki se lahko v skladu z vsakoletnim druž-benim dogovorom o delitvi dohodka spre-meni s tem, da udeleženci vsako leto skle-pajo o višini prispevne stopnje. Iz tako zbranih sredstev bo občinska skupnost otroškega varstva v okviru let-nih programov naraenila: — za sofinanciranje gradenj novih vzgojnovarstvenih objektov 30,000.000; — za izvajanje preostalega dela občin-skega programa skupnosti otroškega var-stva in za sofinanciranje skupno dogo-vorjenih nalog v mestu Ljubljana pa 41,894.000 din. Manjkajoča sredstva za investicije v vi-šini 125,600.000 din bomo zagotovili: — iz sredstev novega samoprispevka, — iz soudeležbe TOZD, — in iz drugih sredstev. Občinska skupnost za otroško varstvo bo zagotovila za posamezne dejavnosti ob-seg sredstev v letnih finančnih načrtih v skladu z letnimi programi, za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev v vzgoj-novarstvenih organizacijah pa 3 % od let-nega dohodka. Sofinanciranje skupno dogovorjenih nalog na ravni mesta bo podrobneje o-predeljeno z vsakoletnim programom in finančnim načrtom mestne skupnosti za otroško varstvo Ljubljana, upoštevajoč prioriteto nalog in ciljev, ki so skupnega pomena za Ljubljano. Udeleženci dogovora soglašajo, da so skupni cilji, ki zajemajo raven republike do leta 1980 zajeti v okvir solidarnostne-ga in skupnega programa Zveze skupnosti otroškega varstva SR Slovenije na pod-ročju otroškega varstva, socialne varnosti matere in družine, predvsem naslednji: 1. delavkam bomo zagotovili nadome-stilo osebnega dohodka za podaljšani po-rodniški dapust, ki bo trajal 141 dni. Po-stopno bomo zagotovili minimalni obseg porodniškega dopusta tudi kmetijskim proizvajalkam, 2. pomoč za opremo bomo izplačevali za vse novorojence po sedaj veljavnih kri-terijih in višini, ki bodo vsako leto uskla-jeni s splošnimi gibanji, 3. denarne dajatve za vzdrževanje o-trok (otroški dodatek, dodatek za kmeč-ke otroke, posebni dodatek za otroke, ki imajo edinega hranilca in za težje priza-dete otroke). Za izpeljavo in uresničitev programa občinske skupnosti OV bodo udeleženci združevali sredstva po stopnji 0,42 % od bruto osebnega dohodka, ki predstavlja povprečno stopnjo za leto 1976. Podpisniki bodo sredstva za uresniči-tev nalog na področju otroškega varstva združevali od bruto osebnih dohodkov, ki se vsako leto usklajujejo med uporabniki družbenih sredstev v okviru skupne po-rabe skladno s prioritetnimi nalogami na področju izvajanja otroškega varstva, u-poštevajoč kot osnovo rast družbenega proizvoda. Vzgoja in izobraževanje ¦ 25. člen Razvoj materialnega položaja vzgojno-izobraževalnih dejavnosti, ki jih financira občinska izobraževalna skupnost, samo-upravni sporazum določa naslednje teme-lje plana: — da je razvoj vzgoje in izobraževanja eno od prioritetnih področij skladnega družbeno-ekonomskega razvoja in, da se mora temu primerno ustrezno gibati delež sredstev za vzgojo in izobraževanje v druž-benem proizvodu; — da je razvoj materialne osnove vzgo-je in izobraževanja, povezan z gospodar-skim razvojem občine in širše družbene skupnosti; — da je v 5-letnem obdobju treba ize-načiti osebni dohodek na pogojno nekva-lificiranega delavca v izobraževanju s po-vprečnim v Sloveniji; — da se morajo realni povprečni oseb-ni dohodki gibati v skladu s povprečnimi v Sloveniji; — v strukturi cene vzgojnoizobraževal-nih storitev mora delež sredstev za mate-rialne izdatke rasti hitreje kot drugi ele-menti cene (sedanje razmerje je 93 % za OD, 7 % za materialne izdatke) z amorti-zacijo pa je treba zagotoviti enostavno re-produkcijo vzgojnoizobraževalnih kapaci-tet na nivoju občinske izobraževalne skup-nosti; — da je potrebno za nove naloge in večji dogovorjeni obseg dejavnosti dolo-čiti ustrezno višje stopnje prispevkov ozi-roma zagotoviti dodatna sredstva za po-večan obseg. Temelji plana za razvoj vzgojnoizobra-ževalnih dejavnosti v občinski izobraževal-ni skupnosti Ljubljana-Šiška določajo raz-voj naslednjih dejavnosti: — za vse otroke pred vstopom v osnov-no šolo, bo organizirana mala šola; — število učencev v osnovni šoli bo poraslo od 8169 v letu 1975 na 10457 v letu 1980; — število oddelkov se bo povečalo od 294 na 376 tako, da bo prišlo 1,4 učitelja na oddelek nasproti sedanjim 1,3; — koeficient učne izmene se bo s po-daljšanim bivanjem vred znižal od 1,7 na 1,5; — število otrok v oddelkih s kombini-ranim poukom se bo zmanjšalo tako, da jih bo leta 1980 1 %; — v varstvo bo vključenih 275 voza-čev; — število otrok v podaljšanem biva-nju bo poraslo od sedanjih 1362 na 2614 ali 25 % vseh osnovnošolskih otrok; — število otrok, vključenih v interes-nih dejavnostih se bo povečalo od 5907 na 7538; — v celodnevno šolo bo vključeno 4,5 % otrok v letu 1976 in že 15 % v letu 1980; — v osnovnošolsko izobraževanje od-raslih bomo letno vključili 240 odraslih; — zagotovili bomo sredstva za brez-plačne prevoze za vse učence osnovnih šol, ki stanujejo več kot 4 kilometre od šole, sredstva za dejavnost strokovne službe in samoupravnih organov ter za obvezno re-zervo. Da bi izenačili možnosti izobraževanja mladine in odraslih, bomo zagotovili šoli za odrasle pri DU Boris Kidrič in Dopisni šoli za odrasle pri Dopisni DU osnovne po-goje za delo s tem, da bomo: — zagotovili sredstva za program os-novnošolskega izobraževanja odraslih; — zagotovili sredstva za program druž-bene vzgoje in mladine; — zagotovili sredstva za družbeno iz-obraževanje pedagoških in andragoških delavcev. Skladno z razvojem vzgojnoizobraže-valnih dejavnosti, bomo v občinski izobra-ževalni skupnosti Ljubljana-šiška: — sofinancirali dejavnost glasbene šo-le za osebne dohodke predagoških delav-cev; — sofinancirali dejavnost doma osnov-nošolske mladine »Malči Belič«; — sofinancirali dejavnost svetovalne-ga centra (Vzgojna posvetovalnica); — sofinancirali dejavnost Pionirskega doma — Centra za kulturo mladih; — sofinancirali dejavnost mestne zve-ze organizacij za tehnično kulturo Ljub-ljana; — letno bomo štipendirali 97 študen-tov za pedagoške in andragoške poklice. Za odplačilo anuitet za investicije v osnovnošolski prostor v preteklih letih bo-mo namenili po že sprejetih obveznostih za leto 1976 — 210.751,00 din; za leto 1977 — 194.416,00 din; za leto 1978 — 75.030,00 din, za leto 1979 — 75.030,00 din in v letu 1980 — 75.030,00 din. Za izgradnjo novih kapacitet v osnov-no šolstvo po minimalnem programu za razdobje 1976—1980, bomo namenili 151,850.000 din. Od tega je že zagotovlje-nih sredstev din 72,350.000, ki so vezana na enotni 5-letni program, ki se financira iz samoprispevka občanov in bo v skladu z odlokom realiziran do leta 1978..Manjka-joča sredstva 79,500.000 din pa bomo zbra-li iz samoprispevkov in iz drugih virov. Sredstva za razširjeni program v viši-ni 89,000.000 bomo zbrali iz samoprispev-ka in iz drugih virov. Po ocenah iz leta 1975 in veljavnih nor-mativih, ki so bili usklajeni v okviru Iz-obraževalne skupnosti Slovenije, bo zna-šala vrednost programa, vsebovanega v samoupravnem sporazumu 873,798.000 din, kar predstavlja na podlagi planske ocenit-ve in dogovorjene rasti družbenega proiz-voda v občini povprečno letno prispevno stopnjo 5,7 %. Skupna vrednost investicij pa bo zna-šala 240,850.000 din. Dejanska stopnja prispevkov se bo vsa-ko leto usklajevala v okviru občinskega družbenega dogovora o ustvarjanju in raz-poreditvi dohodka. Če se med letom ugotovi, da priliv sred-stev na osnovi dogovorjene letne prispev-ne stopnje ne zadošča za pokrivanje te-kočega programa, je izvršni odbor izobra-ževalne skupnosti dolžan nemudoma pred-ložiti skupščini izobraževalne skupnosti ukrepe za uskladitev programa z dejan-sko razpoložljivimi sredstvi. Kultura 26. člen Temelji razvoja načrta občinske kul-turne skupnosti Ljubljana-šiška, določe-ni s samoupravnim sporazumom, so osno-va za srednjeročni načrt razvoja kultur-nih dejaVnosti v občinski kulturni skup-nosti in zagotavljajo predvsem razvoj ti-stih kulturnih dejavnosti in oblik posredo-vanja kulture, ki bodo čimbolj dostopne delovnim Ijudem in občanom in, ki naj-bolj prispevajo k širjenju moralno-etič-nih vrednot in socialistične zavesti: — ustanavljanje, delovanje in razvoj kulturno umetniških in prosvetnih orga-nizacij, društev in skupin in sicer ob za-gotovljenem vodstvu in vseh materialnih osnovah za delovanje; — razvoj kulturnih dejavnosti in vzdr-ževanje kulturne akcije v krajevnih skup-nosti na načelu, da mora vsaka krajevna skupnost imeti svojo komisijo za kulturo s programom kulturnih akcij, prilagoje-nim posebnim lastnostim krajevne skup-nosti; — razvoj kulturnih dejavnosti v teme-ljih in drugih organizacijah združenega dela tako, da bo imela delovna organizaci-ja do 200 zaposlenih svojega referenta za kulturo, delovna organizacija do 1.000 za-poslenih svoj odbor za kulturo in delov-na organizacija nad 1.000 zaposlenih zase-deno delovno mesto profesionalnega de-lavca na področju kulturnega življenja delovnih ljudi; — razvoj kulturne vzgoje v šolstvu, zla-sti kulturnega dela programa celodnevne-ga bivanja v osnovni šoli; — varstvo in vzdrževanje kulturnih in zgodovinskih spomenikov ter spominskih obeležij; — knjižnična dejavnost in širjenje do-bre knjige in revij; — gledališka dejavnost; — glasbena dejavnost; — širjenje likovne kulture, galerijske in rnuzejske dejavnosti, skrb za ureditev okolja in prostora; — kulturni spored radia in televizije ter kulturni tisk; — filmska kultura, skrb za kakovostne sporede v kinematografih; — filmska gledališča, filmska vzgoja; — obveščanje in propaganda za pod-ročje kulturnih dejavnosti z vsemi oblika-mi od objavljanja v množičnih občilih do enotnega obvešcanja o kulturnih dogod-kih. Za navedene kulturne dejavnosti je potrebno zagotoviti na območju občine Ljubljana-Šiška v obdobju 1976—1980 na-slednja sredstva: 1. za. program občinske kulturne skup-nosti 10,335.000 din; 2. za program ljubljanske kulturne skupnosti (z vštetimi sredstvi za investi-cijsko vzdrževanje kulturnih domov) 155,026.000 din; 3. za program kulturne skupnosti Slo-venije 64,611.000 din. Za skupno> dogovorjene gradnje po do-govorjenera prednostnem redu se sklepa-jo posebni samoupravni sporazumi zunaj rednih prispevnih stopenj. V okviru ljubljanske kulturne skupno-sti in kulturne skupnosti občine Ljublja-na-Šiška, je potrebno zagotoviti letno po 3,000.000 din za adaptacije in sanacije ob-stoječih kulturnih domov po prednostnem vrstnem redu: KD Zg. Šiška, KD Medvode, KD Šentvid, Dom godbe Medvode, KD Ta-cen, Vodnikova rojstna hiša, KD Dravlje, KD Skaručna, KD Gameljne, KD Smled-nik, KD Pirniče, KD Bukovica, Grad Smlednik in Grad Goričane. Kulturni center šiška, Mladinski cen-ter šiška (pridobitev lokacijske in investi-cijsko-tehnične dokumentacije za novo-gradnjo). Podpisniki se sporazumejo, da bodo oblikovali cene za kulturne storitve v skla-du z načelom svobodne menjave dela ta-ko, da se bodo pri oblikovanju cen sto- ritev kulturne dejavnosti upoštevali in pri-znavali: — osebni dohodki v skladu s samo-upravnimi sporazumi, da se bodo posto-poma izenačevali s povprečnimi OD na PNK v Sloveniji; — materialni stroški v realni višini, v skladu z dogovorjenimi normativi (z rastjo cen proizvodov in storitev); — amortizacijo v skladu z zakonskimi predpisi na ravni, ki omogoča normalno vzdrževanje kulturnih zmogljivosti. Lastna rast sredstev za kulturo se bo povečevala skladno s stopnjo rasti druž-benega proizvoda in se bo vsako leto valorizirala glede na rast cen in usklaje-vanje v okviru družbenega dogovora o u-stvarjanju in razporeditvi dohodka. Telesna kultura 27. člen Pri določanju temeljev srednjeročnega plana razvoja telesne kulture v občini Ljubljana-Šiška podpisniki upoštevajo na-čela in smernice, dogovorjene v predhod-nih razpravah o načrtovanju srednjeroč-nega družbenega razvoja v občini Ljub-ljana-Šiška in v SR Sloveniji, izhodišča za srednjeročni načrt razvoja telesne kultu-re v SR Sloveniji, ki jih je sprejela skup-ščina telesnokulturne skupnosti SR Slo-venije ter izhodišča in sklep o nadaljnjem razvojii telesne kulture v SR Sloveniji, ki jih je sprejela Republiška konferenca SZDL. V telesni kulturi bomo po načelih vza-jemnosti in solidarnosti uresničevali zla-sti naslednje cilje: — izboljševali zdravstveno stanje ter telesne in duševne sposobnosti vseh kate-gorij prebivalstva, — izboljševali delovne in obrambne sposobnosti prebivalstva, — izboljševali kulturo in aktivno upo-rabo prostega časa, — vzagajali ljudi in občane ter zlasti mladino v duhu tovarištva, patriotizma, bratstva in enotnosti, tradicij NOB ter ak-tivnega sožitja med narodi, — izenačevali možnosti za množično telesnokulturno udejstvovanje delovnih ljudi in občanov, — omogočali doseganje vrhunskih re-zultatov v sporazumno določenih športnih panogah ter nadarjenim posameznikom. Z uresnieevanjem teh ciljev bomo pri-spevali k oblikovanju svobodne ustvarjal-ne socialistične osebnosti ter k bogatejše-mu in pestrejšemu življenju delovnih lju-di in občanov. Temeljna usmeritev razvoja telesno-kulturne dejavnosti v srednjeročnem ob-dobju je množičnost. Do konca leta 1980 bo v redne in občasne aktivnosti vključe-no približno 30 % prebivalstva vseh sta-rostnih, socialnih in zdravstvenih katego-rij- Vsebina množične telesnokulturne de-javnosti bo temeljila na konceptu množič-nosti, ki bo v letu 1976 dogovorjena v Te-lesnokulturni skupnosti SR Slovenije ter bo obsegala telesnokulturni minimum, športno značko, množične akcije, športno- rekreacijsko dejavnost delavcev ter šport-no-rekreacijski tekmovalni sistem. Naloge s področja množične telesno kulturne dejavnosti bo izvajala Zveza te-lesnokulturnih organizacij skupaj z nosilci telesnokulturne dejavnosti v občini. Na področju vrhunskega športa bo sklenjen in uresničen dogovor o priorite-tah športnih panog in posameznikov, spre-membah in športno-tekmovalnih sistemov in izvajan družbeni dogovor o statusu vr-hunskih športnikov-amaterjev. Ker je Ljubljana skupnost petih občin, se bomo o programih, ki izhajajo iz kon-cepta množičnosti, vrhunskega športa in tekmovalnih sistemov, dogovarjali in jih usklajevali z ostalimi ljubljanskimi teles-nokulturnimi skupnostmi ter skupaj do-govorjen program na ravni mesta Ljub-ljane tudi sofinancirali. Do konca srednjeročnega obdobja bo-mo za potrebe telesnokulturnih organiza-cij, krajevnih skupnosti in organizacij združenega dela izšolali skupno 120 stro-kovnih kadrov za športno rekreacijo in za potrebe predšolskih otrok izven vzgojno-varstvenih zavodov. Skladno z urbanističnim razvojem in na osnovi študije o telesnokulturnih ob-jektih v občini Ljubljana-šiška, ki zaje-ma: inventarizacijo obstoječega stanja te-lesnokulturnih objektov, podroben popis objektov, predlog -možnih lokacij za no-ve telesnokulturne objekte in programske skice za objekte I. faze realizacije, bomo začeli graditi nove objekte potem, ko se bodo v občini Ljubljana-šiška po vrstnem redu: — izgradila igrišča v krajevnih skup-nostih, ki še nimajo nobene telesnokultur-ne naprave (sofinanciranje), — izgradila otroška igrišča v krajevnih skupnostih, ki teh nimajo (sofinanciranje), — izgradila odprta igrišča ob šolah, kjer teh ni (sofinanciranje), — izvedla vsa potrebna investicijsko-vzdrževalna dela na obstoječih telesnokul-turnih objektih v občini (financiranje). Telesnokulturna skupnost občine Ljub-ljana-Šiška se bo v skladu z okvirnimi do-govori oziroma sporazumi, ki jih bo skle-nila Telesnokulturna skupnost SR Slo-venije z drugimi SIS na republiški ravni, sporazumela z ustreznimi občinskimi in-teresnimi skupnostmi in drugimi organi-zacijami o programih, razmejitvi in nači-nu financiranja mejnih dejavnosti. Vrednost celotnega programa za sred-njeročno obdobje 1976—1980 brez sred-stev za nove investicije znaša 92,241.700,00 dinarjev. Vsakoletno povečanje sredstev znaša 4,8 % na sredstva iz prejšnjega leta za te-lesnokulturni program TKS Ljubljana-ši-ška, za dogovorjen in redni ter solidar-nostni program TKS mesta Ljubljane in za dogovorjen redni in solidarnostni pro-gram TKS SR Slovenije. Letne stopnje prispevkov bomo pod-pisniki vsako leto usklajevali v okviru ob-činskega dogovora o ustvarjanju in razpo-rejanju dohodka. Socialno skrbstvo 28. člen Osnove razvojnega načrta občinske skupnosti socialnega skrbstva Ljubljana-Šiška vsebujejo načela in smernice, ki so bile dogovorjene v razpravah o izhodiščih načrta srednjeročnega razvoja in jih naka-zujejo osnutek dogovora o družbenem pla-nu SR Slovenije in občine Ljubljana-šiška za obdobje 1976—1980 ter osnutek načrta razvoja socialnega skrbstva v SR Slove-niji in v občini Ljubljana-šiška za obdob-je 1976—1980. Teraeljne cilje srednjeročnega razvoja narekujejo naslednji dejavniki: — stanje socialnega skrbstva in dose-ženi nivo socialne varnosti občanov; — število, struktura in potrebe obča-nov; — gospodarska . razvitost in možnosti občine, usklajevanje gospodarskega in družbenega razvoja; -*- solidarnostne, skupne in vzajemne naloge, dogovorjene v okviru skupnosti socialnega skrbstva Slovenije in mesta Ljubljane. Srednjeročni plan razvoja dejavnosti socialnega skrbstva obsega naslednja pod-ročja: — temeljne cilje srednjeročnega raz-voja; — gradnjo in dejavnost splošnih in posebnih socialnih zavodov; — zagotavljanje sredstev za izvajanje socialnega skrbstva. Stanje socialnega skrbstva v letu 1975, število koristnikov dejavnosti socialnega skrbstva ter predvidevanja razvoja do le-ta 1980 vsebujeta plan srednjeročnega raz-voja in predlog sporazuma o srednjeroč-nem razvoju. Skupno število obravnavanih primerov v letu 1975 (7401) se bo v skladu s pora-stom števila prebivalstva občine in večlet-nih spremljanj stopnje socialne patologi-je v občini po predvidevanjih dvignilo do leta 1980 za vsaj 10 %. Temeljne naloge srednjeročnega raz-voja: — zagotavljanje vseh oblik družbenih denarnih pomoči (1975 — 764 občanov, 1980 — 850 občanov); — zagotavljanje splošnega in posebne-ga zavodskega varstva (1975 — 382 ob-čanov, 1980 — 600 občanov); — zagotavljanje reje in razvoja rejni-ške dejavnosti v občini (1975 — 87 rejen-cev, 1980 — 110 rejencev); — izvajanje obveznosti in ukrepov po družinski zakonodaji; — spremljanje in preventiva družbe-nih negativnih pojavov; — zagotavljanje dela, razvoja in uspo-sabljanje strokovne službe v skladu z na-raščanjem števila prebivalstva, socialne problematike in gospodarskim razvojem občine; — dograditev (v 1. 1976), kadri in funk-cioniranje splošnega socialnega zavoda v Šiški (kapaciteta 228 postelj); — razvijanje prostovoljnega dela in u-sposabljanje občanov zanj (sosedska po moč, domača nega, strežba na domu;) — razvoj socialne dejavnosti in služb v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela; — sodelovanje z družbenopolitično skupnostjo, z družbenopolitičnimi organi-zacijami, z drugimi samoupravnimi inte-resnimi skupnostnv ter humanitarnimi organizacijami in društvi; — realizacija skupnih, vzajemnih in so-lidarnostnih nalog v okviru skupnosti so-cialnega skrbstva SR Slovenije in mesta Ljubljane. Za svojo dejavnost je občinska skup-nost financirana iz vsako leto posebej do-govorjene in usklajene prispevne stopnje od BOD občanov, ki znaša za leto 1976 0,72 %. Za dejavnost občinske skupnosti je namenjenih 0,62 %, za slovensko soli-darnost pa 0,10 % BOD. Za dejavnost v obdobju 1976—1980 bo občinska skupnost financirana po vsako leto posebej dogovorjeni prispevni stop-nji na osnovi ovrednotenega programa in predvidenega gibanja razvoja socialnega skrbstva v občini in mestu. Poleg sredstev za realizacijo redne de-javnosti socialnega skrbstva bo morala občinska skupnost v srednjeročnem ob-dobju zagotoviti tudi sredstva za plačilo anuitet za gradnjo splošnega socialnega zavoda v skupni vrednosti 14,715.792 din (sedanje stanje). Poraba občinske skupnosti bo v sred-njeročnem obdobju izhajala iz dovoljene porabe v letu 1976 in bo letno rastla za 4,8 % (20 % počasneje od rasti družbene-ga produkta). Za izvajanje dejavnosti občinske skup-nosti bo potrebno zagotoviti minimalno 89,980.500 din. Od tega bo skupnost potre-bovala za realizacijo svoje redne dejav-nosti 82,091.000 din, za plačilo dela anuitet za gradnjo doma 7,889.500 din, za plačilo dela anuitet (nepokrite) pa v višini 682.000 din, ki jih bo potrebno zagotavljati poleg prispevne stopnje. Sredstva za redno dejavnost bodo po-rabljena za: — zagotavljanje družbenih denarnih pomoči (stalnih, začasnih, enkratnih, kot edinega vira preživljanja), — zagotavljanje rejniške oskrbe, — zagotavljanje oskrbnin v splošnih in posebnih socialnih zavodih, — zagotavljanje domskega varstva o-trok in mladine, — zagotavljanje dela in usposabljanja strokovne službe, — zagotavljanje letovanja, šolske pre-hrane in bivanja v VVZ za otroke iz so-cialno ogroženih družin, — zdravstveno zavarovanje prejemni-kov družbenih denarnih pomoči, — realizacijo vzajemnih, skupnih in solidarnostnih nalog v okviru skupnosti socialnega skrbstva SR Slovenije in skup-nosti socialnega skrbstva mesta Ljubljane. Dejansko stanje razpoložljivih sred-stev in predvidena rast skupne porabe v srednjeročnem obdobju ne bosta zagotav-ljala realizacije vseh zastavljenih ciljev srednjeročnega razvoja socialnega skrb-stva v občini. Za zagotovitev boljših možnosti social-nega* skrbstva in za realizacijo razvoja de-javnosti, bo potrebovala občinska skup-nost socialnega skrbstva Ljubljana-Šiška podporo vseh družbenopolitičnih struk-tur, združenega dela in občanov, katerih potrebe in interese zadovoljuje. Zdrav stveno varstvo 29. člen Udeleženci dogovora soglašajo, da b"o-do v skladu z enotno dogovorjenimi smer-nicami o nadaljnjem razvoju zdravstvene-ga varstva v SR Sloveniji in s potrebami ter interesi delovnih ljudi v regiji in v ob-čini Ljubljana-Šiška zagotavljali finančna sredstva za razdobje od leta 1976 do leta 1980 v cilju, da bi se vsestransko okrepilo izvajanje zdravstvenega varstva občanov in da bi se v tem srednjeročnem razdobju še hitreje razvijali: — služba medicine dela, — služba splošne medicine, — zobozdravstvena služba, — patronažna služba in nega bolnika na domu, — služba za varstvo žena, — druge službe v okviru katerih bo zagotovljena nadaljnja krepitev izvajanja zdravstvenega varstva občanov. Na področju izvajanja zdravstvenega varstva občanov bodo v naslednjem sred-njeročnem obdobju upoštevane še nasled-nje prioritetne naloge: 1. boljše in popolnejše zdravstveno varstvo aktivnega prebivalstva z ukrepi za odpravljanje najpogostejših obolenj in bo-lezenskih stanj na območju občine, 2. varstvo in ohranjevanje zdravega človeškega okolja z ukrepi za poostren zdravstveni nadzor nad mikroklimatskimi pogoji na delovnem mestu, nad proizvod-njo in pometom živilskih oziroma si-ceršnjih prehrambenih artiklov, kot tudi nad vodooskrbnimi objekti in komunal-no higieno nasploh, 3. zdravstveno vzgojno in prosvetno dejavnost, zlasti še za omejevanje ter pre-preeevanje poškodb pri delu in izven de-la, poklicnih bolezni in invalidnost, kot tu-di za ohranitev mentalnega zdravja s po-udarkom na preprečevanju alkoholizma, narkomanije in drugih škodljivih zdrav-stveno-socialnih pojavov, 4. organizacijo zdravstvene službe v pogojih družbene samozaščite, splošnega ljudskega odpora in ljudske obrambe ter v izrednih razmerah, 5. dopolnjevanje organizacijskih oblik za izvajanje zdravstvenega varstva udele-žencev NOB, postopno ustanavljanje am-bulant za starostnike, vzpostavitev in na-daljnji razvoj nege bolnika na domu, ob-likovanje in postopno zagotavljanje naj-ustreznejšega sodelovanja osnovne, spe-ciallstične in bolnišnične zdravstvene de-javnosti zavoljo racionalnega poslovanja in uspešnega izvajanja stabilizacije v zdravstvu oziroma v okvirih sleherne zdravstvene organizacije. Udeleženci razgovora ugotavljajo, da bo potrebno za izvajanje in uresničevanje programa zdravstvenega varstva v Ijub-Ijanski regiji zagotoviti v okviru vzajem-nega in solidarnostnega združevanja sred-stev skupno 9,748.450.000 din, od tega zne-ska bomo v okviru občinske zdravstvene skupnosti občine Ljubljana-šiška zagoto-vili za izvajanje skupnega programa v re-giji in v občini 1,119.981.000 din. Udeleženci se dogovorijo, da je glede na stabilizacijska prizadevanja mogoče v prihodnjem obdobju uresničevati nove naložbe v zdravstvene zmogljivosti šele, ko bodo zanje zagotovljeni viri financira-nja vseh materiakiih sredstev ter drugi potrebni pogoji za njihovo uresničitev, ob upoštevanju enotnih normativov. Udeleženci dogovora soglašajo, da bo regionalna zdravstvena skupnost od skup-no programiranih finančnih sredstev za naložbe nove prostorske zdravstvene zmogljivosti namenila za naložbe v novo-gradnje v občinski zdravstveni skupnosti Ljubljana-Siška 25,602.000 din, in sicer za: — sofinanciranje prizidka k zdravstve-nemu domu Ljubljana-Šiška, — za sofinanciranje izdelave investicij-sko-tehnične in lokacijske dokumentacije v zvezi s pripravami na novo gradnjo pri zdravstvenem domu v Medvodah. Glede na to, da znaša skupna investi-cijska vrednost novogradenj na območju občine Ljubljana-šiška za pridobitev no-vih zdravstvenih prostorskih kapacitet 60,000.000 din, bomo manjkajoča finančna sredstva v višini 45,000.000 din zbrali: — iz sredstev novega samoprispevka, — iz soudeležbe TOZD, — iz drugih sredstev. Udeleženci dogovora soglašajo, da bo-do vsa odprta vprašanja izvajanja zdrav-stvenega varstva v občini in v regiji raz-reševali na podlagi solidarnosti in vzajem-nega razumevanja v cilju, da bi se v na-slednjem srednjeročnem razdobju uspeš-no razrešile vse prioritetne naloge. Raziskovalna dejavnost 30. člen Pri določanju temeljev plana občinske raziskovalne skupnosti Ljubljana-Šiška u-poštevamo načela in smernice, dogovorje-ne v predhodnji razpravi o izhodiščih pla-na, zlasti v dogovorih o temeljih plana SRS, predlogu srednjeročnega načrta raz-voja raziskovalne dejavnosti, raziskoval-ne skupnosti SRS, dogovorov o temeljih plana v občini, jih usklajujemo z drugimi interesnimi skupnostmi