Leto XX., št 21 Upravmštvo ujubljana, Knafljeva B — Telefon 8t 3122 8123. 8124, 3120. 3126. Inseratni oddelek: LJubljana, Selen-burgova ul - TeL 8492 ln 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon St 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2, - Telefon St 190 Računi ori pošt ček. zavodih: Ljubljana St 11.842, Praga dalo 78 180 Wien «t 105 241 Ljubljana, sreda g. januarja 19M Cena 2 Din Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25-—. Za Inozemstvo Din 40 — Uredništvo: Ljubljana. Knafljeva ulica 5 telefon 3122, 3123. 3124 3125 3126 Maribor, Grajski trg št. 7. telefon St. 2455, Celje. Strossmayerjeva ulica štev 1, telefon št 65 Rokopisi se ae vračajo NEMČIJA EO V CELOTI PODPRLA ITAUJANSKE ZAHTEVE še jačje sodelovanje osi Rim-Berlin — Grof Ciano bo prišel v soboto v Berlin in v ponedeljek prisostvoval seji rajhstaga — Napeto pričakovanje Hitlerjevega govora Berlin, 24. jan. o. Italijanski zunanji mi- • nister grof Ciano namerava še ta teden odpotovati v Berlin Njegov prihod v nem-ško prestolnico je napovedan za soboto. V ; ponedeljek bo prisostvoval seji nemškega i državnega zbora, na kateri bo imel Hitler svoj že napovedani vsakoletni govor ob obletnici prevzema oblasti po narodnem socializmu Z navzočnostjo grofa Ciana naj bi se ponovno manifestirala italijansko-nemška mednarodna solidarnost obenem pa naj bi prisotnost italijanskega državnika še bolj poudarila izjave, ki jih bo Hitler podal ob tej priliki Dotlej se bo iz Varšave vrnil že tudi zunanji minister Ribbentrop Če bo Barcelona še ta teden padla, bo Hitler to dejstvo nedvomno vpletel v svoj govor Omenil pa ga bo tudi Mussolini v svojem govoru, ki je napovedan za 1 februarja ob proslavi obletnice fašistične milice Čim bodo španski nacionalisti zasedli vso špansko mejo na Pirenejih, bo po trditvah nemških političnih krogov nastopil čas. ko bo Italija lahko konkretno izrazila svoje zahteve nasproti Franciji, opirajoč se pri tem na dva močna zaveznika v neposredni francoski soseščini, na Nemčijo in Španijo. Pariz, 24 jan h »Intrasigeant« poroča iz Berlina, da se bo kancelar Hitler v svojem govoru pred državnim zborom ob obletnici narodno socialističnega režima 30 januarja bavil predvsem s tremi problemi Znova bo poudaril nemške kolonialne zahteve in jih jasno preciziral. Prav tako bo jasno definiral stališče Nemčije glede španskega problema in napovedal nkrepe Nemčije za primer, če bi skušala Francija ali katerakoli druga država podpreti španske republikance in preprečiti zmago generala Franca. Končno bo Hitler zavzel jasno stališče glede italijanskih zahtev do Francije. Posebno važnost pripisujejo v berlinskih krogih razgovorom, ki jih bo imel kancelar Hitler na predvečer svojega govora z italijanskim zunanjim ministrom grofom Cianom. ki bo prišel v ta namen 28. januarja v Berlin. Grof Votai v Berlinu Berlin, 24. jan br. V Berlinu se mudi bivši finančni minister grof Volpi, ki je zadnje čase prevzel predsedstvo tržaškega zavarovahrškega koncema Assicurazioni Generali. Danes je imel daljši razgovor 7 gospodarskim ministrom in novim pred r dnikom nemške državne banke dr. Fun-kom. Farinaccijeva predavanja v Nemčiji Cremona, 24, jan. AA. Minister Farinacci je davi odpotoval v Nemčijo kjer bo priredil celo vrsto predavanj za itali-jansko-nemško prijateljstvo in za solidarnost osi Rim-Berlin. Tako bo v sredo zvečer predaval v berlinski Športni palači. prihodnje dni pa v Monakovu in Nürnbergu. Bonnet je že drugič odložil svoj ekspoze V Franciji narašča iz dneva v dan nervoznost zaradi bližajočega se padca Barcelone in zaradi nemškega podpiranja italijanskih zahtev Dve leti prijateljstva z Bolgari Veliki pionir jugoslovensko-bolgar-skega zbližanja sniva svoj večni sen na Oplencu. toda njegovo življenjsko delo krepko stoji, se razvija in utrjuje na načelih, ki jih je naši zunanji politiki udaril on. Njegovo prizadevanje, da pribori naši domovini varen in trden položaj v mednarodnem svetu, je bilo ovenčano z uspehom, ki bo za nedogleden čas tvoril neomajno osnovo našim odnošajem do sosednih in ostalih evropskih držav. Nedelj enega priznanja in iskrenega razumevanja vsega naroda pa je bila deležna zlasti ona akcija, ki jo je podvzel veliki vladar, da osvobodi našo vzhodno mejo moreče negotovosti, ki je razdvajala dva bratska naroda in kalila med njima prijateljske odnosa je. Bili so časi, ko je kazalo, da bo kri, ki je v drugi balkanski in še bolj v svetovni vojni padla med oba naroda, ostala večen madež na njunem ščitu in da se mržnja nikoli več ne bo dala premostiti Vendar pa je nekoč plame-neči srd polagoma izgubljal na svoji silovitosti ter se umikal zdravemu isooznanju. V globinah obeh narodov se je pojavila težnja, da se pokoplje stara mržnja, ki ni mogla prinesti ničesar dobrega ne Bolgariji, ne Jugoslaviji. Ta nazor si je znal vedno odločneje krčiti pot do bratskih src, in ko je dovoljeval psihološki moment, sta oba vladarja, kralja Aleksander in Boris, prebila led ter z odločno gesto od-kazala politiki obeh narodov nove smernice, ki so držale v pravec bratske sloge in trajnega prijateljstva. Ta plemenita prizadevanja so se uspešno nadaljevala tudi po smrti kralja Aleksandra, in knez namestnik Pavle si je pridobil še posebno hvaležnost naroda, ko je tako vztrajno in modro dograjeval mogočno stavbo prijateljstva in bratstva južnih Slovanov. Njegova in kralja Borisa prizadevanja so na obeh straneh meje podprli s svojimi napori oni državniki in drugi domoljubi, ki so neumorno gladili cesto za sporazum, propovedovali potrebo sloge ter končno res raztajali led medsebojnega nezaupanja. Tako sta mogla predsednika obeh Vlad, dr. Sto-jadimovic in dr. Kjusedvanov, na včerajšnji dan pred dvema letoma, dne 24. januarja 1937, ob res iskrenem in nedelj enem pritrjevanju in odobravanju obeh narodov podpisati v Beogradu zgodovinsko pogodbo o večnem prijateljstvu med Jugoslavijo in Bolgari-jo. Lepe in plemenite sadove je že rodila ta pogodba. Nekoč hermetično zaprta meja je postala posihmal kraj, kjer so se srečavale navdušene odprave, noseč veselo vest o bratstvu in spravi z zapada na vzhod in obratno. Tudi v našo ožjo domovino so prihajali in prihajajo bratje Bolgari in nam pripovedujejo, kako velepomembno je tudi za nje dejstvo odprte meje v Jugoslavijo. Res so bili že dotlej dobrodošli gostje v marsikateri državi, nikjer pa jim niso mogli dati občutka bratske domačnosti. — Jezik, kri in r*3d so bile tri sestavne sile, ki še tako prijaznemu sprejemu niso mogle pričarati občutka, da si med svojimi, občutka, kakršnega imajo sedaj Bolgari pri nas in mi pri njih. Preko Jugoslavije drži najhitrejša in najkrajša zveza Bolgarije z ostalo Evropo in pred sporazumom je bolgarski domoljub potoval preko našega ozemlja z grenkim občutkom, da se vozi po svojih tleh, da se srečuje z bràti, ki jih mora po usodnem nesporazumu smatrati za sovražne tujce. Enako se je godilo našemu človeku, ko je prekoračil mejo, da se seznani s slovanskimi brati pod Vi-tošo. Zato je bila pogodba, ki je odstranila to nezdravo in protiprirodno stanje ter uvedla razdobje večnega prijateljstva, sprejeta na obeh straneh meje z nedeljeno radostjo. Oba naroda sta pozdravila pogodbo kot veleva-žen zgodovinski dogodek, ki otvarja politiki balkanskih držav nove možnosti za razmah. Pogodba je obema narodoma oznanila, da je končana ona črna doba medsebojnih krvavih borb in obračunov, ki jih je vedno znova osveževal duh vzajemnega nezaupanja in nerazumevanja. Ta velika izpre-memba ni v korist samo državama, ki sta sklenili večno prijateljstvo, marveč se bo vse jačje in jačje očitovala v medsebojni politiki vseh narodov in držav v našem delu Evrope. Sloga Jugoslavije in Bolgarije predstavlja na jugovzhodu Evrope tako realno silo, da mora z njo računati, kdorkoli hoče kaj doseči na Balkanu. Naš polotok poslej ni več oni kotel, ki vedno preti z eksplozijo. Zato vidimo, da se je torišče stalnih vznemirjenj premaknilo daleč proč od ozemlja, ki je bilo toliko desetletij žrtev medsebojnih trenj velesil, trenj, ki so nosila na zunaj videz, kakor da imajo svoj izvor v nemirnosti in neukrotljivem tempe- Pariz, 24. jan. o. Poučeni politični krogi ne prikrivajo več, da povzroča prodiranje španskih nacionalistov v Kataloniji čim dalje več skrbi tudi odgovornim činiteljem. Sedanji položaj je tak da se pričakuje vsak hip poostritev mednarodnih odnoša-jev. Padec Barcelone bo pomenil, kakor je Mussolini sam izjavil, znamenje za postavitev preciznih italijanskih zahtev, ki jih bo Italija skušala realizirati, oprta na dejstvo tretje fronte proti Franciji. Sicer nacionalistična zmaga v Kataloniji po francoskem mnenju še ne bo pomen'la zaklju. čitve španske državljanske vojne, toda Franca nič več ne bi oviralo, da ne bi preko Pirenejev napadel tudi Francije, če bi se mu to zdeio potrebno. V francoski zbornici naraščajo z vsako uro zahteve, naj se Španiji priskoči na pomoč z orožjem in strelivom, toda vse kaže, da zaradi francoske solidarnosti z Anglijo zbornica ne bo sprejela kakšnega takega sklepa, temveč da bo še za naprej odobrila vladno politiko nevmešavanja. Drug odločilni faktor za nadaljnji razplet dogodkov bo nedvomno Hitlerjev govor, ki ga bo imel 30. t. m. na sestanku rajhstaga ob šestletnici narodno-sociali-stičnega režima v Nemčiji. Po Schachtovi izločitvi iz nemških vodilnih krogov je znatno narastel vpliv narodno-social;stič-nih ekstremnih elementov in je po francoskem mnenju pričakovati, da se bo Hitler v državnem zboru odločno postavil na italijansko stran in brez pridržka podprl italijanske zahteve. V Parizu so si na jasnem, da se Italija nikakor ne bo zadovoljila s svobodno luko v Džibutiju, s prenosom delnic železnice Dž:buti—Addis Abeba in z enim mestom v upravi Sueškega prekopa, glede česar bi bila Francija pripravljena pogajati se. Oboje je nedvomno odločilo, da je francoski zunanji minister Bonnet znova od- godil svoj govor, ki bi ga moral imeti popoldne v poslanski zbornici. Izjave o francoski zunanji politiki, za katere se je ze-dinil ves ministrala svet soglasno, bo Bonnet po sedanjih dispozicijah podal šele v četrtek. Debata v parlamentu Pariz, 24. jan. AA. Dopoldne je poslanska zbornica nadaljevala debato o vladni zunanji politiki. Neodvisni poslanec Delo-nay se je v svojem govoru o Španiji izreke! za nevmeševalno politiko. Poslanec Mo-rineau je zagovarjal vladno kolomjsko politiko. Posi. Xavier Valat je izjavil, da se Franciji väiljuje nevtralnostno stališče, in zahteval, da mora biti Francijo zastopana ... ». • o- J- f » . f ....... ka propadla, ne gre zanemarjati obrambe francoskih interesov v nacionalistični Španiji. Na koncu svojega govora je zahteval, nai Bonnet izjavi v poslanski zbornici, kaj ve o dobrih in slabih straneh za Francijo, če zmaga general Fianco. Za njim je povzel besedo radikalno-socia-listični poslanec Riou, ki se je prav tako izrekel za francosko nevtralnost glede Španije. Ko je govornik namignil na Iran. je minister Bonnet izrazil obžalovanje zaradi prekinitve diplomatskega razmerja, do katere je prišlo s sklepom iranske vlade-Bonnet je tudi izjavil, da bo Francija ukrenila vse. kar je v njeni moči. da se prijateljsko razmerje spet obnovi. Bonnetov sestanek z nemškim poslanikom Pariz, 24. jan. AA. (Stefani). Zvedelo se je, da je prišlo snoči do razgovora Bon-neta z nemškim poslanikom grofom Welcz- kom. Bonnet se je, kakor vse kaže, želel sestati z nemškim zastopnikom, da prouči z njim mednarodni položaj in da bi posebno zainteresiral Berlin za intervencijo pri rimski vladi, da se ublaži italijanska agresivnost proti Franciji. Pariz, 24. jan. AA. (DNB). Dobro poučeni krogi imajo vtis. da je zunanji minister Bonnet. ko je včeraj sprejel nemškega poslani ca v. Welczka hotel informirati nemškega poslanika o tistem delu govora ki ga bo imel v debati o zunanji politiki, kjer se bo dotaknil razmerja med Francijo in Nemčijo. Razen tega je Bonnet informiral grofa Welczka o tistem delu svojega govora, ki bo veljal Španiji. Obnovljena časopisna polemika Rim, 24. jan. p Francosko italijanska polemika se nadaljuje in je od včeraj zopet bolj živahna. Rimski listi znova opo- Barcelona, 24 jan. br Francovi letalci danes že od zore dalje neprestano bombardirajo mesto in vso okolico. Večji del predmestij je že v ruševinah Vse naprave v luki so razdejane, tako da ladje sploh ne morejo več pristajati Zbirajo se v sosednih Jutro« je zadnje čase nekajkrat pisalo o medvedih v slovenskem gozdovju, o na činu njihovega življenja ter o njihovih obiskih po obrobnih vaseh. Res. prava domovina medvedov so obširni kočevski gozdovi, kjer uživajo poslednji potomci nekdaj mogočnega medvedjega rodu potrebno zaščito. Medvedi imajo v kočevskih gozdovih obsežen revir, kjer se morejo nemoteno g i-bati. Vendar pa sem in tja zapuste svojo ožjo domačijo, da si ogledajo bližnje kraje na eni ali na drugi strani. Večkrat na pravijo tudi daljše izlete. Srečanje s človekom jim ni ljubo, zato se rajši ognejo v gozd. Približujejo se vasem, in napravijo precejšnjo škodo. Najrajši delajo take izprehode jeseni, da se nasitijo za zimsko spanje. Kakor opazijo medvede večkrat v okolici Ribnice in v drugih krajih kočevskega sreza, tako medved rad obišče tudi novomeški srez, zlasti kočevski del tega sreza, in je tudi v naši tophški občini večkrat gost. Tako je pred nekaj leti bil stalen sprehajalec v topliških gozdovih. Predolgo se pa tod ni nikoli mudil. Prišel je tudi prav blizu vasi. Zlasti tad se še vedno približa vasi Podtumu ob vznožju kočevskih hribov. Lani, nekega jesenskega dne so šolski otroci v gozdu nad vasjo Podturnom blizu razvalin gradu Rožeka na drevju nabirali lim, ki ga rabijo za svinjsko krmo. Naenkrat so zagledali z drevesa nedaleč stran dva ljubka medvedka, ki sta se sila f let no igrala. Otroci so menili, da sta to dve mladi lisički, pa so brž splezali z drevesa. Medvedka se nista ustrašila, otroci se ju niso bali, — no, pa so brž bili skupaj pri igri. Toda, kar naenkrat se prikaže nedaleč stran stara medvedka Grozansko je zaren-čala! Tedaj so se nič zlega sluteči otroci zdrznili in jo ubrali po hribu nizdol, kolikor so jih nesle noge. Kar prekopicavali so se, zraven pa vpili m jokali, ko so bili pa tako neljubo pregnani od igre z medvedkoma... Vsem je bilo potem treba oprati hlače... Sličnih dogodkov in srečanj z gozdnim kosmatinom v okolici kočevskih gozdov je še več in ljudje vedo o njih prav šegavo pripovedovati. Vendar doslej še ni bilo čuti, da bi bil medved napadel človeka ali domače živali. Tod se hram le z rastlinami in drugim živežem, ki ni preveč v nasprotju z njegovim vegetarijanstvom. vanja rakastih bolezni. Delal je 20 let in uspeh je bil zelo zadovoljiv. Prav zaradi tega je kr. banska uprava zgradila docentu dr. Cholewi v Ljubljani moderni proti-rakasti zavod po vzoru poljskega zavoda v Varšavi. O zavodu je »Jutro« že obširno poročalo, saj premore zavod röntgenski aparat v vrednosti dveh milijonov dinarjev in je to sedmi tak aparat v Evropi. Pri odhodu docenta dr. Cholewe iz Brežic je prevzel njegove posle primarij dr. Vladimir Berglez, bivši asistent praškega kirurga dr. Jeraska Dr. Beglez je dostojen naslednik bivšega primarija Zdaj je treba samo še bolnišnico preurediti in modernizirati Komisija se je o tem sama preverila in je prišla do zaključka, da je treba v prvi vrsti zgraditi posebno poslopje za jetične Nad infekcijskim oddelkom, ki ima posebno stavbo poles bolnišnice, naj bi se dvignilo novo nadstropje, pa bo vprašanje rešeno Novi porodniški oddelek bo povsem ločen od drugih oddelkov prati se pravi : perilo zaupati blagemu Schichtovemu terpentinovem milu. Schichtovo ter« pentinovo milo razkroji nesnago temeljito in prizanesljivo in ohrani perilo dolgo časa kot novo. SCHICHT0V0 TERPENTIN0"0 MILO pere bleščeče belo! in znatno povečan. Z napravo nove kapele in kuhinje se bo glavno bolniško poslopje znatno razširilo. Tehnični oddelek kr. banske uprave bo dovršil potrebne načrte Kr banska uprava bo izposlovala pri OUZD potrebno posojilo. Z velikopotezno preureditvijo bo brežiška bolnišnica v ponos okraju in vsej banovini, saj postane eden izmed najlepših zdravstvenih domov v Sloveniji. Društvo rudniških nameščencev je v Trbovljah polagalo račun o svojem delu Trbovlje, 24. januarja Društvo rudniških nameščencev v Trbovljah, ki že 20 let uspešno deluje je imelo v soboto občni zbor, katerega je vodil predsednik Franjo Vclčanšek. številna ude-ležba članstva je pričala o zanimanju, ki je vladalo za letošnji obračun društva. Po predsedniškem poročilu je tajnik g. Gonel-li članstvo podrobno informiral o vsem de-'u ukrepih in uspehih dmšt;va v preteklem poslovnem letu. Pri lokalnem, oziroma generalnem ravnateljstvu je odbor interveniral v zadevi na^uralnih dajatev, službovanja ob praznikih, glede letnih dopustov. povišanja plač, regulacije dnevnic in jubilejne nagrade ob 251etnici službovanja nameščencev. V socialno-političnem pogledu je društvo pokrenilo akcijo za izdanje ločenega službenega reda za nameščence in dosesrlo da je novi službeni red sestavljen v skladu z določili socialne zakonodaje. Društvo se je vestno bavilo z vsemi perečimi nameščenskimi vprašanji, zlasti z vprašanjem bolniškega in pokojninskega zavarovanja pri nas. Društvo goji v veliki meri tudi prosvetno delo, o čemer je pričalo poročilo pro-svetarja g. Marka Repa. Bogata društvena knjižnica se ie pod spretnim vodstvom g. Repa obogatila za lepo število novih knjig in revij, tako leposlovnih kakor strokovnih in znanstvenih in je številnim posetnikom. članom in njihovim svojcem nudila obširno izbiro. V zvezi s tem je bil sprejet tudi predlog, da se od članstva po- bira redni mesečni prispevek za nabavo novih knjig. Poročilo g. Marka Repa, ki opravlja funkcijo prosvetarja kot dober poznavalec literature, je zbudilo pri navzočih največje odobravanje. Imovinsko stanje društva izkazuje po blagajniškem poročilu g. Franca Ravnikarja razveseljiv napredek. Računski preglednik g. Gustav šip je ugotovil vzorno vodstvo blagajniških knjig in je izrekel blagajniku kakor tudi celotnemu odboru razrešnico. Pri volitvah so bili z veliko večino izvoljeni: za predsedn ka g. Jože «'ibej za tajnika g. Gonelli in za blagajnika g. Ravnikar. V ostali odbor so bili izvoljeni: Bočko Martin. Kuhar Avgust, Cibej Karel, Kalšek Franc, Krajšič Geza Rupnik Karel. Rep Marko (obenem kot knjižničar), Cukjati Franc, Ameršek Vojteh, Borišek Albert, Leskovšek Ivan in šenlib Pavel; namestniki: Dolinar Ivan in Lasnik Štefan. Za preglednika računov sta bila izvoljena g. Gustav šip in Plavšak Robert. Za načelnika pogrebnega odseka je bil določen g. Haupt-man Ivan. Po volitvah je prevzel vodstvo zborovanja novi predsednik g. Cibej, ki je ime) lep nagovor. Dosedanjega predsednika g Franca Volčanška je občni zbor izvolil za častnega predsednika. Uspešnemu delu in napredku Društva rudniških nameščencev želimo, da bi tudi v bodeče po svoji najboljši moči ščitilo interese rudarskega na-meščenstva. Josip Rož® oproščen Maribor, 24 januarja Kakor smo svoj čas poročali je bil bivši funkcionar tukajšnje »Naprednosti» Josip Rože dne 15 aprila 1938 pred mariborskim malim kazenskim senatom obsojen na 14 mesecev strogega zapora in na 1 200 din globe, na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo treb let in na plačilo 9225 din Sodba je bila izrečena na podlagi obtožbe. ki je vsebovala sum, da ie Josip Rože ponaredil mrtvaški list. glaseč ^e na ime Gere Meznaričeve, na oodlagi katerega je društvena blagajna »Naprednosti« izplačala 9.225 din Sodba je slonela na izpovedi grafoloških izvedencev, ki sta izrazila prepričanje, da je podpis na ponarejenem mrtvaškem listu identičen s pisavo g. Josipa Rožeta Proti razsodbi je g. Jože Rože vložil po svojem odvetniku dr. Maksu Šnuderlu priziv in revizijo pri Stolu sedmorice v Zagrebu Stol sedmori-ce je s svojim odlokom dne 5. septembra 1938 reviziji ugodil. Danes popoldne je bila pred mariborskim malim senatom ponovna razprava v zadevi in je bil Josip Rože oproščen Senatu je predsedoval s. o s Lenart, pri-sednika sta bila dr. Lešnik in lečnik Obtožbo je zastopa) državni tožilec dr Dev. zagovornik Josipa Rožeta pa je bil odvetnik dr. Makso Šnuderl. KCC Tri sgsdSi z Gsgeajsfcega Ijubno 24 januarja če se pelješ po gorenjski progi od Pod-narta proti Otočam, zagledaš onkraj reke prijazen grič. posejan na vzhodni strani z ličnimi hišami. To je vas Ljubno, ali kakor se glasi najnovejši uradni naziv Mari ja-Ljubno. Naselje je že staro in ima svojo pomembno vlogo v zgodovini naše domače obrti. Svoičas je tu cvetelo lončarstvo. zadnja leta pa se je zelo razvila čevljarska obrt. Vaščani so mirni in podjetni ljudje ponosni na preteklost svojega kraja in na svojo božjo pot. ki je starejša od brezjanske. Njeni početki datirajo iz 17. stoletja Po svoji prirodni legi po naravnih krasotah in zdravih klimatskih razmerah je kraj znan daleč naokoli in prav nič čudnega ni. če poleg mnogih turistov, letoviščariev in romarjev privabi v svojo sredo tudi kakega lahkomiselnega človeka. Ni še tako želo dolgo, ko se je tak možak pojavil v tem idiličnem naselju, da bi na lahek način prišel do denarja Sreča mu je bila naklonjena. Takoj prve dni je nalete) na dva revna čevljarska pomočnika, domačina in ju zainteresiral za neko čevljarsko velepodjetje v Marborn. Da) jima je naslov tvrdke in iu pozval, naj pošljeta vsakovrstne vzorce v obliki dobro izdelanih čevljev. Fanta sta vzela ponudbo z vso resnostjo na znanje, najela sta nekaj tisočakov posojila, izgotovila precejšnje število čevljev in jih poslala v srečni misli, da je sedaj konec njune bede, v Maribor. Na veliko presenečenje pa sta po preteku nekaj časa prejela — ne denarja, ampak sledeče sporočilo: »Kakršen delavec, tak izdelek. Ne plačamo nič.« Pred petimi dnevi pa se je zgodilo nekaj drugega. Radovljiški orožniki so aretirali tričlansko tatinsko družbo, v kateri je neki France Vodnik, petindvajsetletni mladenič, pristojen v Ljubljano. Poleg prisvajanja tuje lastnine s tatvino, se je njegov pridobitveni talent poslužil večkrat nekoliko bolj postavnega pridobivanja imovine. Pred božičem je France srečal na poti iz Radovljice v Ljubno čevljarskega mojstra P. in se v pogovoru z njim informiral. kam je namenjen. Brž je nato izkoristil mojstrovo odsotnost, mahnil jo je na njegov dom in zahteva! od mojstrovega sina, naj mu da par čevljev, češ da se je o kupnini dogovoril z njegovim očetom. Posrečilo se mu je priti do nove obutve. Ko se je oče vrnil domov, je bilo seveda dovolj razočaranja. Te dni pa se Je dogodilo spet nekaj zanimivega. V občino Brezje je pristojen neki cigan s svojo družino. Mož je sicer pošten, kolikor se more pač ciganom to čednost pripisovati. Začutil je potrebo po novih čevljih, pa jo je odrinil v Ljubno, da se ga usmili kak čevljar. Par novih čevljev ie danes že denar in razumljivo je, da je možak brezuspešno trkal na vrata in apeliral na usmiljena srca. Toda cigan ni obupal. šel je na občino prosit denarja za obuvalo, dokler se ga niso naveličali, vzeli kos papirja, udarili nani pečat in napisali, naj se na osnovi te?a izkazila ne izda ničesar na račun obč'ne Kakor hitro je bil cigan lastnik tega važnega »dokumenta«, se je takoj na noti) k nekemu čevljarskemu mojstru v Liubno Na dolgo in široko mu ie razlaeat kako ie prišel do važnega »potrdila« in končno izročil list mojstru Ta je naglo pogledal na pečat in podpis, vreel »dokument« v predal >n izročil ciganu čevlje Občina ie naoisala pravilno. Cigan je bil prepričan, da mu je službeni or-rran na občini izdal potrdilo za nakup čevljev. brati pa sam ne zna Čevljarski mojster se ie pa seveda zanesel na nodp's in pečat Cigan Ima nove čwHe. oWina se ie odkrižala nadl^žne^a prosilca. čevljarski •noister pa je nehote izvršil dobro delo usmiljenja. Resnica o Unrescu Krško, 22. januarja V soboto je bil v »Jutru« priobčen članek: »Resnica o Unučiču« v katerem neki gospod iz Novega mesta (Skocijana)^ izvaja. da niso vsa poročila o Unučiču resnična ter da krški orožniki nimajo glavne zasluge, da je bil Unučič prijet in izročen M>dišču Gospoda ki je to napisal, bi opozoril glede Unučičevih avanfur samo na to. da sem napisal, da je IJnučič tako pripovedoval Koliko ie resnice in koliko si je Unučič sam izmislil, pa tud; gospod iz Novega mesta (Škocijana) ne more natančno ugotoviti. Vsekakor je pa precej resnice na vsem. Kar se tiče zaslug škocijanskih orožnikov pri aretaciji Unučiča. naj omenim le to, da jim vsi pripuznamo zasluge, ki so si jih pridobili z Unučičem toda še preden ie šel Unučič v Lepoglavo in za kar je menda dobil g. M'lan Bogdanič tudi priznanje svojih starešin. Da je pa obvestil NaSa nova Tatjana Drevi bo gdč. Valerija Hejbalova prvič nastopila v operi »Evgenij Onjegin« v vlogi Tatjane. Do odhoda v Beograd je Tatjano pela Rusinja gdč. Oljdekopova. Naša mlada primadona gdč. Heybalova bo tako izpopolnila svoj že obsežni »železni repertoar« z novo veliko vlogo, ki bo gotovo privabljala ljubljansko občinstvo. sedaj vse sosednje orožniške postaje, je bila njegova uradna dolžnost, nikakor pa ne zasluga, pc*,efcno. ker je bil Unučič doma iz Škoc juna in je napravil prav v Skocijanu največ vlonov ter je bil pač edini v'umilec v vsem njihovem rajonu. Ponavljam še enkrat, da ni bil raš namen pogrevati zastarele Unučičeve grehe, za katere je že prejel zasluženo kazen, marveč opozoriti na vlome in tatvine, ki lih je izvršil, odknr se je vrnil iz Lepo-glave in za saterr se bo sedaj tudi zagovarjal. Obenem opozarjam, da ni nikomur prišlo na misel, da bi mogei Unučič sodelovati tudi pri razbojništvu v Zavinah. To odkritje je zasluga krških orožnikov. Koliko zasluge pri aretaciji Unučiča imajo škocijanski orožniki in koliko krški, bi lahko presodil gospod iz Novega mesta (Škocijana). če bi bil tiste dni, ko so Unučiča zasledovali v Krškem in bi v!del stalne orožniške patrole, kako so hitele iz kraja v kraj, kako so vodile osumljene člane tolpe od ene žrtve njihovih vlomov do druge ter če bi videl okna žandarmerijske stanice razsvetljena vsako noč do ranega jutra. Osurn-fe nekoga, da je izvršil zločin, ni bog ve kako velika za-luga, toda pravega prije*- in mu to tudi dokazati ter dobiti od njega priznanje, to je g'avno. Da spoznamo Prekmurfe je CMD v Ljubljani priredila lepo predavanje Snoči ob 20. je bilo v Hubadovi dvorani Glasbene Matice predavanje Ciril-Metodove družbe, prvo v vrsti predavanj, ki bodo v tej predavalni sezoni Številno zbranemu občinstvu je pred stavil predsednik CMD g. Janko Mač-kovšek predavatelja g. prof. Vilka Novaka, prekmurskega rojaka in znanega kulturnega delavca, ki je z živo besedo in sliko tolmačil navzočim lepoto in posebnost prekmurske zemlje, zgodovino naroda in njegovo književnost izza najstarejših časov. Prekmurje se močno zanemarja od ostalih slovenskih rojakov in je deloma pravilna neka javna izjaVa, da »Ljubljančan pride prej čez Semmering kakor z modernimi prometnimi sredstvi v Prekmurje«. Vendar pa je že bilo davno pred vojno več javnih narodnih delavcev (med njimi politik in taborist Božidar Raič, Ante Tr-stenjak in drugi), ki so prihajali že v oni dobi v Prekmurje in seznanjali ostalo slovensko javnost z našimi zatiranimi brati za Muro. Že takrat so prihajale v Slovensko Krajino, kakor je tudi staro ime tega dela slovenske domovine, knjige Slovenske matice in Mohorjeve družbe V nadaljnjih izvajanjih smo se znašli naenkrat pri mlinih in brodih ob kalni Muri. nato pa na plodni prekmurski ravnini, kjer je pred osvobojenjem, odnosno pred agrarno reformo posedovalo enajst veleposestnikov več kakor eno četrtino zemlje Tu se širijo tja v nedogled obsežna žitna polja, katera prečkajo ravne ceste z visokimi topolovimi drevoredi. V prvi vasi čez Muro, na Petancih, so našli gostoljubno zavetje na koncu 16 stoletja kranjski in štajerski, protestanti, ki se v dobi protireformacije niso hoteli odreči novi veri. In tako se je v Prekmurju najdalj ohranil slovenski protestantizem, ki šteje še dandanšnji okrog 25.000 vernikov, največ v zgornjem Prekmurju, kjer so zelo močne protestantske naselbine. Protestanti pa so povzročili tudi živahno slovensko književno gibanje in življenje. Leta 1725 so izdali prvi slovenski »Abecednik«, katerega edini izvod hrani drž. knjižnica v Budimpešti. Ravnotako se nahaja iz tiste dobe tamkaj prekmurski mesečnik »Pri-j a t e 1«, ki ga je izdajal Imre Avgust i č, pa je prenehal izhajati leta 1779. ob njegovi smrti. Vzporedno so književno delovali tudi katoliški cerkveni pisatelji, med njimi najbolj Štefan Küzmics. V novejši dobi se je posebno odlikoval za ohranitev slovenskega jezika, in narodne zavesti med svojimi prekmui^kimi rojald dr. Fra n c iVsrn o cz y ; že 'dolgo pokojni dekan in - kanonik na Tišini. V: ve- liki ljubezni do svojega rodu in ljudstva je zapustil madžarski Somboteli. kjer se mu je obetala sijajna karijsra, ter se ie vrnil na delo med svoje ožje rojake Tu je zbiral okrog sebe mlado duhovščino in jo navduševal za slovenski jezik. Severni del Prekmurja, kjer se dviga gričevje sto do štiri sto metrov višine, se imenuje G o r i č k o. Tu so gozdovi in vinogradi. Središče Goričkega je Gornja Lendava, tudi Grad imenovana Graščina je bila poprej last madžarskih grofov Banffy, danes pa je v posesti mursko-soboškega župana. Slike so nam predoče-vale več zanimivih krajev tega dela Prekmurja, zlasti Puconce, Fikšince. Rogašev-ce, Sv Jurij, Kobilje in pomembni t r o -mejnik pri Trdkovi ob stiku treh držav: Jugoslavije. Nemčije in Madžarske To je visoka tristranična piramida, ki ima v smeri vsake države vrezan državni grb Z vrha griča je lep razgled po ozemlju rabskih Slovencev proti Monoštru (Št Gothardu), kjer živi v Madžarski v deve-: tih vaseh okrog 10.000 ljudi naše krvi in našega jezika. Zgornji del prekmurske ravnine se imenuje R a v é n s k o. Središče je Murska Sobota, ali kakor jo narod na kratko imenuje, S ó b o t a, mesto in sedež sre-skega načelstva. Mesto ima nad štiri tisoč prebivalcev in je v stalnem razvoju. Graščina, nekdanja posest madžarskega grofa Szaparyja, je last soboške mestne občine in je v njej nedavno ustanovljeno okrožno sodišče. Mesto ima lepo katoliško cerkev s starimi freskami in šestdeset metrervr vi-sokiftf Stolpom ter protestantovsko cerkev •r in židovsko sinagogo Sobota ima tudi popolno osemrazredno gimnazijo, ki je sedaj v prostorih nekdanje madžarske meščanske šole. pa se ji obeta nova zgradba Za dijaštvo skrbita dva domova: katoliški in protestantski Mnogo prekmurskega di-jaštva študira že na vseučiliščih in bo dalo v doglednem času obilo domačega izobra-ženstva V Soboti so lep, moderno zidan Delavski dom, kjer ima svoje prostore tudi sresko načelstvo za murskosoboški srez, banovinska bolnišnica, Zdravstveni dom za prekmursko domačo očesno bolezen, trahom in eno izmed najmodernejših kopališč v dravski banovini ob reki Ledavi. Na videz pohlevna rečica Ledava pogosto preplavlja ob močnem deževju prekmursko ravan, najhujša povodenj je bila leta 1924., ko so se ljudje prevažali s čolni po soboških ulicah. Ob vzhodni cesti iz Murske Sobote v Dolnjo Lendavo ležijo M a r-t j a n c i s starodavno cerkvijo, katero je sezidal in z znamenitimi gotskimi freskami poslikal leta 1392. Janez Aquila iz Radgone Tudi Bogojina ob isti cesti ima znamenito cerkveno zgradbo, katero je prenovil in dozidal arhitekt vseuč. profesor Plečnik. S terase cerkvenega stolpa je obsežen razgled po vsem Prekmurju. V Bogojini je nad dvajset let odlično deloval eden najboljših prekmurskih Slovencev, pokojni plebanoš Ivan B a š a, ki se je že pod madžarsko vlado vztrajno in neumorno boril za pravice slovenskega jezika" v Prekmurju. Južni in najrodovitnejši del Prekmurja se imenuje D ó 1 i ri s fe'o. Tu so najbolj plodna žitna polja, ki dajejo poleg obilega pridelka ob mlačvi tudi velikanske oslice, t. j. grmade slame, po njih se ceni imen je poedinih gospodarjev. V Raki-č a n u je bila nedavno odprta kmetijska šola. V Beltincih imajo obsežno graščinsko posest grofje Zichy s starodavno graščino in velikimi gospodarskimi poslopji. Tik župne cerkve z monumentalno fasado stoji spomenik, katerega je dal prepeljati zadnji moški potomec grofev-skega rodu iz Italije. V bližnjih B r a -t o n c i h stoji po Plečnikovem načrtu izdelan nagrobni spomenik Štefanu K lili a r j u , prezgodaj umrlemu nabiratelju prekmurskega narodnega blaga. Nadaljne slike nam kažejo skupino mlatičev pri mlatilnem stroju, stare prekmurske narodne noše, skupino evangelskih duhovnikov z njihovim sen j or jem, tip stare prekmurske hiše, skupino sezonskih delavcev, skupino mladega prekmurskega dijaštva s pokojnim župnikom Ivanom Bašo, vas Črensovce, kjer izhajajo Kleklove »Novine«, in Dolnjo Lendavo, drugi srez v Prekmurju. Del slovenskih Prek-murcev je tudi v Nemčiji, jugovzhodno od Radgone, kjer je še nekaj slovenskih vasi, tako Žetinci, Dedonci in Potrna. K sklepu je predavatelj še p^ečital kratek tekst v prekmurskem narečju o prekmurskem gostüvanju, kar je vzbudilo z originalnostjo jezika in vsebine obilo veselega razpoloženja med poslušalci. Za prav zanimivo in dobro uspelo predavanje, ki ga je polnoštevilno obiskala tudi ljubljanska prekmurska kolonija, se je odzvalo občinstvo z zasluženim odobravanjem. Domače vesli * Smrt viteza Karadjordjevt ive^Ue, generala Stojana Nikoliča. V Beogradu je umrl v starosti 62 let upokojeni brigadni general Stojan Nikolič, eden izmed najod-ličnejših oficirjev, bojevnikov v zadnjih vojnah. Bil je, Kakor je zapisal njegov prijatelj v spomin, majhen po postavi, toda velik po duhu. Po rodu je bil iz Negotina. Vojno akademijo je dovrSil 1. 1898, v bal, kansko vojno je šel kot major, brigadni general je postal i. 1925, in je stopil v po. koj 1. 1935. Neštetokrat se je odlikoval v balkanskih vojnah, nato še posebno v svetovni vojni pri obrambi Beograda in na umiku. Ko se je vrnil s Krfa na solunsko fronto, je pripadal moravski diviziji. Bil je večkrat pohvaljen, njegove prsi pa so krasila številna odlikovanja: Karadjor-djeva zvezda z meči 3. in 4. stopnje, Beli orel z meči 3. in 4. stopnje, zlata medalja za hrabrost, ruski red Sv. Ane z meči, francoski vojni križ, dve italijanski odlikovanji in še nekaj kolajn. Po vojni se je uveljavil kot vojaški pisatelj. Z našo ožjo zgodovino ga je povezalo njegovo hrabro sodelovanje pri koroški ofenzivi 1919. po uedinjenju je bil nekaj let kot polkovnik brigadni poveljnik v Mariboru. Hrabrega oficirja so pokopali včeraj popoldne v Beogradu Naj mu bo med nami ohranjen časten spomin! ORGO REGISTRATUR» omooočfl RED in TOČEn PPEGLED. vse za arhive m pisncno POTCEBSCinE ZA PISRU1E STROJE mmt, " ifcLEflBURöOvO * Zadnja' pot oglednega narodnega mo. ža. Na Slovenskem Javorniku je v 71. letu starosti umrl po daljšem bolehanju g. Lovro Ravnik, upokojeni delavec KID na Jesenicah, kjer je bil zaposlen nad 45 let. Bil je eden tiste stare bohinjske železarske garde, ki je pred pol stoletja prišla na Jesenice in iz katere so izšli najboljši delavci naše železarske industrije. Bil je vse življenje odločen narodnjak in je vedno storil svojo dolžnost, kadar je bilo treba V nedeljo popoldne je nastopil poslednjo pot. Do groba so ga spremili tovarni, ški gasilci, narodno delavstvo z zastavo, kovinarska godba, Sokoli iz Koroške Bele, Javornika in Jesenic ter dolga vrsta nekdanjih bohinjskih rojakov, sodelavcev, prijateljev in znancev, ki jih je imel daleč naokoli. Ob grobu se je poslovil voditelj narodnega delavstva g. Valentin Zupan. Nato je zemlja sprejela v svoj objem moža. ki ga bodo vsi znanci ohranili v lepem spominu. optikcu ^Òip! opto LJUBLJANA PASAŽA NEBOTIČNIKA * V visoki starosti 86 let je umrla dne 12. januarja na lepi liburnski rivieri v Iki poleg Opatije vzorna mati, babica in večkratna prababica gospa Marija HalokKa. Po rodu je bila pokojnica iz znane nacionalne družine Jelušičev iz Kastva, poročes na pa je bila z Josipom Kalokiro, pomorskim kapitanom iz Lavrane, ki je umrl leta 1931. tudi v starosti 86 let. Blaga pokojnica je bila mati g. Anteja Kalokire, višjega poštnega kontrolorja, ki je do nedavno službovaJ v Ljubljani, zdaj pa je v Zagrebu. Umrla je v hiši svojega drugega sina, trgovca v Iki. pogreb je pokazal iskreno ljubezen in spoštovanje do pokojni-ce in do vse družine. Na njeni zadnji poti so jo spremljati rojaki od Sušaka do Mo-ščenice. Naj bc blagi materi ohranjen časten spomin, žalujočim izrekamo odkritosrčno sožalje! Pri hemoroidih bolečinah v križu, zastoju krvotoka v jetrih in nezadostnem izločevanju iz žolča, nastalem zaradi zapeke, se dosežejo z naravno »Franz-Josefovo« vodo odlični uspehi. Bolniki radi uživajo preizkušeno »Franz-Jose-fovo« grenčico. ki se tudi pri pogostejši uporabi dobro obnese. Ogl re» S br 13 485-35 * Delo banovuuKtga turističnega sveta. poslovni odbor banovinskega turističnega sveta je imel dne 21. t. m. svojo 10. sejo. Na dnevnem redu so bile razprave o načrtu dela pri pospeševanju turizma s posebnim ozirom na stanje in potrebe turističnih krajev na področju bivše ljubljanske oblasti, o aktualnih nalogah pri pospeševanju zimskega sporta glede na interese turizma ter o dnevnem redu plenarnega zasedanja banovinskega turističnega sveta, ki bo dne 6. februarja v Ljubljani. Poleg tega je poslovni odbor obravnaval: vprašanje udeležbe dravske banovine na svetovni razstavi v New Yorku in je v zve zi s tem poudaril potrebo, da se obisk te razstave propagira med izseljenci; vprašanje ustanovitve osrednjega arhiva za slikovni material; vprašanje odstranitve ovir (potne liste, vizumi itd.), ki ki mogle škodovati poletni turistični sezoni 1939; priprave za FIS-ino prireditev leta 1941 ah 1942 itd. Skoraj o vsem tem so bile dane kr. banski upravi koristne pobude. O delu važnejše in aktualnejše tvarine (ukrepi za zagotovitev ugodne sezone, odprava prometnih nedostatkov, ureditev cest, razteg-nitev veljavnosti nedeljskih povratnih kart na praznike, revizija § 11. želez, tarife v korist tuzemskih turistov) bo imel priliko spregovoriti še zbor banovinskega turističnega sveta * Zdravniška zbornica v Ljubljani priporoča svojim članom, da vkljub svoje-časnemu obvestilu v časopisju prijavijo pristojnim davčnim upravam do 14. februarja promet, kakor tudi kosmati in čisti dohodek v letu 1938 na predpisanih formularjih v izogib vsakih pomot. * Dve mesti zdravnikov razpisani. Kr. banska uprava razpisuje mesti zdravnikov združenih zdravstvenih občin Sodražica (okraj kočevski) in Loče (okraj slovenje-konjiški) Prošnje naj se vlože pri kr ban. ski upravi dravske banovine v Ljubljani do 10 februarja. -irris*a>r•••tVTI*VftVIIftftlfftVIIVfIVIIIfItflfVIvVTfVtlllVfIIlITVIVtllltt*fllllfffttlflllltffIVVITIITIIViti fitti IZŠLA je prva (dvojna) številka novega letnika ilustrirane revije ŽIVLJENJE IN SVET E •iiHiiiifiiiittmiimiiittiHnimiHMmniiiti v novi opremi in na lepem papirju. | Revijo dobite v vsaki večji trafiki. Naročila sprejema uprava revije 1 Ljubljana — Aleševčeva ulica 16. Zahtevajte prospekte In brezplačno številko na ogled l -miiiiiiiiiiiuiriiiiiiiiiuiiiiiiiti"- * Zoran Mušič razstavlja v Osljeku. Akad. slikar Zoran Mušdč Član Kluba neodvisnih v Ljubljani, razstavlja te dni z Babičevo skupino »Hrvatskih umetnikov« in Hegedušičevo skupino »Neodvisnih hr< vatskih umetnikov« v Osijeku Razstava je bila odprta prejšnjo nedeljo in sodelujoči so razstavili okrog 150 del KaKor lahko razberemo tz hrvatskega dnevnega tiska, je razstava med občinstvom doživela velik uspeh. VIN^ÙSPJDtKlJi^ R N J A- R A PG OÌ*À ? * Vzgled no plemenitost sta pokazala g Janez Kuhar, mehanik iz Ljubljane m njegova soproga, ki sta iz lastnega nagiba oskrbela dvema ubogima gluhonemima deklicama obleko perilo in čevlje. Podporno društvo za gluhonemo mladino se tema blagima dobrotnikoma kar najiskreneje zahvaljuje za tc veliko žrtev, želeč, da bi našla še Kaj posnemovalcev! * Telefonski promet se uvede v tehle relacijah: Bled — Sv. Anton am Arlberg (4.35 zl. fr.); Bled — Leoben (3.45), Celje — Leibniz (2.70); Celje — St. Wolfgang (3.45), Jesenice na Gorenjskem — Ribnica ob Vrbskem jezeru (1.50); Krška vas — Gradec (2.70); Laško — Poreče (2.70); Ljubljana - We's (3.45); Ljubljana — Linz (2.70); Novo mesto — Celovec (3.45); Tržič — Beljak (3.35) in še v nekaterih drugih relacijah. • Novi grobovi. Ponedeljsko »Jutro« je obširno poročalo o tragični smrti 211etne-ga Janeza Zupančiča iz znane ljubljanske narodne rodbine. Mladi pokojnik je bil brat pred tremi leti smrtno ponesrečene Mire, uradnice »Jutra«. Pri služenju vojaškega roka v Skoplju je bil na straži po nesreči ustreljen. Bridko prizadeta družina, s katero iskreno sočustvujejo številni znanci in prijatelji, bo dala ljubljenega sina prepeljali v Ljubljano, kjer bo danes ob 16. pogreb z glavnega kolodvora k Sv. Križu. — V ljubljanski bolnišnici je umrl g. Anton Fritz, mizarski pomočnik, dolgoletni član Produktivne zadruge ljubljanskih mizarjev, Ljubljana — Vič. Blagega pokojnika ki zapušča sloves vzornega zadružnika bo včeraj ob 16. spremili k večnemu počitku. — V Grahovem na Notranjskem je umrl trgovec in posestnik g. Anton Butar Uglednega pokojnika so ponedeljek položili k večnemu počitku. — V ljubljanski bolnišnici je umrla gospa Kristina Miillerjeva zasebnica. Zadnjo pot bo nastopila danes ob 14. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! * Se je čas, da se naročite na edino slovensko poljudno znanstveno revijo .»življenje in svet«, ki prinaša tudi leposlovne prispevke in slike. Naročila sprejema uprava »življenja in sveta« v Ljubljani, Alaševčeva ul. 16. MAŠČOBA JE NEVARNA ZA VAŠE SRCE ! Zato se Vam z vseh strani svetuje, da nekaj ukrenete, da postanete vitkejši. Majhen izdatek za Krušen sol, to posrečeno mešanico učinkovitih mineralnih vod more vsakdo utrpeti. Zdravljenje s Krušen soljo zamorete vršiti brez ovire v službi ln v lastni hiši, ker ena steklenica Krušen soli stane samo din 45.—, mala steklenica pa din 27.—. Krušen sol urejuje prebavo in presnavljanje v telesu, prepreča ustvarjenje ln kuplčenje škodljivih snovi, ki vodijo do zamaščenja in so lahko vzrok raznim motnjam in obolenjem. Krušen sol se dobiva v lekarnah. Ogl. reg S. bi 29.613/35. * Utonila je v Krki. V soboto se je napotila s škafom perila k obrežju Krke v Vaiti vasi neka božjastna ženska. Krka je zaradi skopnelega snega zelo narasla Sicei leno in počasi tekoča reka je bila deroča Nesreča je hotela da je perico ob času pranja napadla božjast ter jo vrgla v de. ročo valove. V nezavestnem stanju so jo takoj pogoltnili valovi, ne da bi mogla klicati na pomoč. Nesrečo so takoj opazili ljudje v okolici, ki so pričeli z iskanjem utopljenke, vendar je do večera in tudi v nedeljo še niso našli. * Požar pn kresniškem župana. Iz Kresnic nam poročajo: V naši občini že dalje časa ni bilo požara, zdaj pa je postal žrtev ognja župan Kokalj. Domačijo ima v vasi Hribu pod znanim razgledmkom. pod cerkvico sv. Miklavža. Goreti je začelo zvečer v hlevu, ki se drži osta'ih gospodarskih poslopij. Vaščani in okoličani so se močno trudili, da pogasijo požar ah da vsaj obvarujejo sosedna poslopja Iz Ribč in Velike vasi so prihiteli gasilci V gorečem hlevu se je živina trgala z verig, in gasilcem se je posrečilo, da so jo zadnji trenutek rešili. Tudi iz svinjaka so izgnali nekaj prašičev, nekaj pa jih je zgorelo. Tudi 20 kokoši je našlo smrt v gorečem kurniku Skupno gospodarsko po-s'opje je s slamoreznico in čistilnico ter s precejšnjo zalogo krme in živil pogorelo do tal. Zavarovalnina je skrajno nizka Zaradi suma, da je nekdo podtaknil ogenj, so orožniki uvedli preiskavo. * S samomorom je grozila. V litijski sre? je nedavno prišla neka brezposelna družina, ki je biva'a prej v krškem okraju Družinski glavar pa je moral v zapor zaradi nekih pregreškov in ga poldrugo leto ne bo domov. Njegova žena je zatore.i prišla iz Trebeljevega v Litijo s prošnjo da moža takoj izpuste. Svetovali so ji, da vloži prošnjo za pomilostitev, izstavili sr ji ubožno spričevald in jo oprostili Kol-kovine Toda ženi s tem ni bilo ustreženo Hitela je na progo, da pričaka vlaka Le. žala je na tiru. Preko že'ezniškega preho da je šlo precej ljudi ,n neki predilničar je žensko potegnil s tira. pa Je bila zadeva zaenkrat rešena. * EleKtrika je merilo civilizacije. Tega se aavedajo tudi kamniški okoličani, ki so zadnja leta mnogo žrtvovali, da so pritegnili v neka'ere vasi okrog Kamni ka elektriko. Tako so poda.išali elektrik ni vod na Perovo in v novo stanovanjsK-kolonijo na Zapricah ,pa tudi v Podgorju ima že skoraj sleherna hiša električno luč. Napredni kmečki gospodarji zdaj kar po vrsti uvajajo elektriko v svoje d'imo-ve. Tako je v zadnjem času priključijo na električno omrežje nad 30 novih odjemalcev eletričnega teka, v Nevljab in na Vrhpolju pa celo 70. Kmalu sk-.raj ne bo hiše v vaseh v kamniški okolici, ki ue oi imela električne luči. ČRNO 1. februar — Zvezda «ELA MASKE! * Darovi za bolniški sklad Društva slov. likov, umetnikov (L izkaz). Od 5. de cembra 1938 do 19. januarja 1939 je prejelo Društvo slovenskih likovnih umetnikov za svoj bolniški sklad sledeče darove: Darovali so: din 500. Dr. Prislan Fr., notar, Laško; po din 200: Celjska posojilnica, Celje, Eberle J. trgovec in dr. Kral A univ. prof, oba v Ljubljani; din 150: Prva kranjska tovarna pletenin in tkanin Drag. Hribar, Ljub jana; po din 100: Bizjak & dr., tov keksov Zagreb; dr. Cerne j D., odv., Ljubljana; Dolničar & presker, ka, varna Emona, Ljubljana; dr. Gorišek Milan, odv., št Lenart; Hribar R., industrijalec, Ljubljana; Kobler Fr., odv. Radovljica; Krejči A., direktor, Ruše; dr. Matko I., docent, Ljubljana; Melikova M, Ljubljana; Nova založoa, Ljubljana; Pucelj Ivan, minister n r.. Beograd; Robič Anica. Maribor; Skubec R., gen. ravnatelj in mg Sušnik R lekarnar, Ljubljana. Po din 50: Hity Albina Ljubljana; dr. Kmet St., lekarnar, Ljubljana; dr Maček V., odvetnik, Ljubljana; Palover F., dentist. Ljubljana: dr. Petrič J., zdravnik. Bohinjski Bistrica: Poznik V., notar Lož; Rudolf Vida, koncertna pevka Ljubljana. Sire Fr. Kranj Sitar Val. župnik Preddvor; S S. Ljub Ijana, in Verbič Ant. dvorni dobavitelj. LJubljana Po din 40: dr Puher Srečko, zobozdravnik LJubljana po din 25: Gori. čar F I.. Ljubljana in Lončar Ivo Ljubljana Po din 20: ftapek P uradnik, Ljubljana in dr Slavič M univ prof Ljubljana Po din 10: Bavdek Angela Videm; dr Grossmann V., odvetnik Ljubljana in Iva. novič N. uradnik Nar banke Ljubljana Vsem gg dobrotnikom m donrotnioam. ki so pokazali s svojimi darovi svojo posebno simpatijo do slovenskih likovnih umetnikov ter so jih s svojimi darovi podprli za slučaj bolezni in onemoglosti izreka podpisano društvo svojo toplo zahvalo Društvo slovenskih likovnih umetnikov v Ljub Ijani. Iz Ljubljane u— Socialno ekonomski institut v Ljubljani priredi ciklus predavanj o aktua'nih socialnih in gospodarskih problemih. Kot prvo 1e na programu predavanje dr. Iva Pi rea o Socialno zdravstvenih problemih ln raziskavanju slovenske vasi Predavanje bo v četrtek, 26. t. m ob 20 uri v dvorani Zbornice za TOI. Beethovenova ulica 10/1 nadstropje Vsi prijatelji Socialno ekonomskega instituta vabljeni. Vstop prost. u— Šentjakobska Ciril Metodova podružnica poziva svoje odbornike in prijatelje. da se udeleže pogreba tragično preminulega g Janeza Zupančiča Pogreb bo danes ob 16. uri z glavnega kolodvora u— šentjakobsko gledališče pripravlja Komedijo češkega pisatelja Emila Vacheka »Peč« Odveč bi bilo opozarjat) naše občinstvo na to komedijo saj se vsa češka dela, Ki sme jih sadnja ieta videli v Ljub. Ijani, bodisi v gledališču ali v kinu. odli, kujejo po originalnosti in imetniški vrednosti Glavne vlogo igra ga Bučarjeva njenega moža bc podal g Pievelj, ujetni. ka Adamca Ki sprožj v komedij) konflikt bo igra) g Petra!» m mežnarja g Novak Cveto Premiera te originalne komedije bo ' soboto zvečer v nedeljo zvečer se igra ponovi. V nedeljo popoldne bo deseta predstava Haškovega »Dobrega vojaka švej-Ka«, na kar opozarjamo zlasti interesente iz okolice — V sredo 1 februarja bodo Sentjakobčani gostovali s komedijo »Peč« v Novem mestu v okviru elitnega plesa, ki ga priredi SK Elan. u— Ne pozabite, da priredi TKD Atena na pustno nedeljo dne 19. februarja pod geslom: »Deca za deco« otroški ringaraja v veliki dvorani Kazine. u— Pri Ljubljanski sadjarski in vrtnarski podružnici' bo predaval danes g. Jože Kregar o tem »Kako zalivamo rast inam po zimi in po ;eti«. Začetek točno ob 19. uri. Kemijska dvorana na I. drž. realni gimnaziji (realki), v Vegovi ulici. Vstop prost. Clan! in gostje vabljeni. Podpora obrtnika najrevnejšim v stari cukrarni. Ko je mestni socialni urad v novem zavodu v stari cukrarni pripravljal prenočišča za reveže brez doma, je vse za prenočišče potrebne postelje popravil ugledni lastnik splošnega ključavničarstva g. Josip Rebek s Cankarjevega nabrežja št. 9. Njegov nizki račun zä prav dobro napravljeno delo je znašal 421 din, vendar je pa ves ta znesek v celoti daroval najbsdnejšim. ki iščejo zavetja v novem mestnem socialnem zavodu v stari cukrarni Mestno poglavarstvo se za podporo revnim najlepše zahvaljuje z željo, naj bi drugi mojstri posnemali dobri zgled tega socialno čutečega obrtnika Svinjsko mast SALAME, SLANINO znamke Predovic Ima stalno v zalogi Janko Predovic, Ljubljana, POLJANSKA CESTA 73. — Telefon 2130. u— V počaščenje umrlih so darovali za mestne reveže: rodbina Dogan s Tyrèeve ceste 17 din 200 namesto venca na krsto ge Marije Vencajzove; uradništvo Priv. agrarne banke Gajeva ul. 1 din 218 namesto venca na krsto predsednika Priv. agrarne banke ministra v pok. Bogdana Markoviča Mestno poglavarstvo se darovalcem najlepše zahvaljuje. — Počastite rajne z dobrimi deli! NEVESTE IN ŽENINI! Kompletno balo, volneno in svileno biago za obleke in plašče, posteljno in namizno perilo dobite v dobri kvaliteti in nizki ceni pri manufakturni trgovini JANKO ČEŠNIK, LJUBLJANA, Lingarjeva. u— Sleparski posredovalec služb. Nedavno se je 35-letni trgovski potnik Mirko M. iz Ljubljane seznanil z mladim delavcem Antonom škerjancem iz Vojnika pri Celju. Ko mu je škerjanc potožil, da ne more do dela, mu je Mirko natvezel, da ima zelo dobre zveze z neko banko v mestu, ki potrebuje nekaj slug. Zahteval je od Skerjanca dokumente in pa 500 din kavcije, ki mu jih je nesrečnik takoj priskrbel. Mirko je potem nekaj tednov vlekel Skerjanca za nos Pokazal mu je pismo, v katerem — banka sporoča, da bo v teku meseca upoštevala prošnjo Pismo je Mirko kajpak spisal sam, ponaredil je pods pise in žig. Ko je le videl, da vsa reč predolgo traja je škerjanc sumljivega posrednika ovadil policiji. Ko so na Mirkos vem stanovanju napravili hišno preiskavo, so dognali da se :e fant na debelo ukvarjal s podobnim) posredovanji. Naivnežem z dežele je obljubljal službe in sprejemal kavcije Sleparja so aretirali in ga vtaknili v zapor. KINO SLOGA, tel. 27-30 Danes PREMIERA napetega filma iz čikaškega predmestja »Plačal Vam bom« ob 16., 19. in 21. uri DANES PREMIJERA LJUBKEGA MUZIKALNEGA FILMA po gledališkem komadu Hermana Bahra »Rumeni slavček«. Slavna pevca Gladys Suarthout in John Boles v »Uspavanki« — »Ogrska fantazija«, »Carmen«, »Don Giovani« v raznih modernih šlagerjih itd. jamčita za 2 uri lépega glasbenega užitka. Predstave ob 16., 19. in 21. uri. Princesa Ilona KINO MATICA 21-24 I 1>HACS NEPREKLICNO ZADNJIKRAT! — Ne zamudite tega krasnega sporeda! N a jpretreslji ve jši ljubavni roman If ««ncf «tll'1 T'»f*2llfattAVÜ dveh mladih ljudi. Mogočna carica IVIMSglllJ« HtldAallVTa >n;» Velika je uničila njuno srečo s kruto smrtno obsodbo. — Ob 16., 19. In 21. wmmmmmmmamm^m ilso union, tei. 22-21 mamtmmmmmmmm Josip Korban: Okrog Pikice in Tončka ... V četrtek bomo imeli na sodišču »dan«. Zasebni uradnik Hilarij Sehrsch.n (Sršen) toži mojega znanca Pipsa zaradi Lahke telesne poškodbe. Jaz sodelujem kot glavna priča ... Do kosti je tistega večera po zamegle-nih ulicah grizel mraz. v prijazni krčmi pod Gradom nam je pa bilo toplo in prijetno. Odprle so se duri in v sobo je smuknU nov gost. znanec Pipß. »Tako sera slabe volje, da bi kar klobase jedel in vino pil. Pomagajte mi, Tončka!« »Kaj se je zgodilo?« »Nesreča v družini«, je vzdihnil. »Saj veste, če ima človek sedem deklic in enega fanta, pa mora sam za vse skrbeti.« »Kje pa je žena?« ga je prekinil sosed. »V štajerskih hribih. Ko 90 me upokojili, sem jo moral z otroki pobrati v Ljubljano. da bi jih dal v šole, žena je pa kar tam ostala.« »Pa bi prosili, da jo po službeni potrebi semkaj premeste.« »Da bi igral nehvaležno vlogo vpijočega v puščavi? Ne. ne. s takimi prošnjami ljudi samo razdražiš.« Počasi se je razvnel Z obešenjaškim humorjem je začel pripovedovati o svojem novem življenju. »Stanovanje tam za vodo je pa čedno. Imam lep razgled in pa možnosti, da pridem hitro do denarja, kadar mi ga zmanjka Spodaj v hiši je namreč starinarna, pa imam tako urejeno, da kar vržem kakč «tare hlače — ali kaj takega — skozi okno. kadar sem v stiski pa mi takoj v pritličju prijazna črnooka deklica 6 prsti pokaže, koliko so vredne Težje stvari, kakor na primer biderma jerske stole, knjige, svečnike pa spuščamo po vrvici. Po tej poti pride potem tudi denar do na«, ker ga spodaj kar na vrvico privežejo Tej odlični transakciji gre zahvala, da sem se že več starin iznebil in da je vedno več prostora v stanovanju. Saj razumete, pokojnina je majhna otroci pa sitni, da je strahota. Očka. daj! To je večni refrén njihovih pesmi. In vsi so rojeni strategi. Toliko časa me napadajo, naskakujejo in oblegajo s prošnjami, da se moram vdati. Kako so me bolela ušesa na primer oni dan. ko so v gledališču igrali Pikico in Tončka I To igro moramo videti, so kričali. Vsn ljubljanski otroci so jo že videli, samo mi še ne. To je sramota, zate in za nas! Kaj sem hotel! Vrgel sem svoj lepi legendarni kaftan skozi okno, saj ste poznali tiati črni površnik, nekaterikrat je visel na onemle klinu, pa smo jo v lepem gosjem redu mahnili proti Talijinemu hramu. Spredaj, druga za drugo, so stopale deklice, vseh sedem v slikovitih, močeradasto rumenih oblekah, zadaj sva jo pa kresala midva z Janezkom, počasi, dostojanstveno, kakor se spodobi gosjima pastirjema Kateri inštitut je pa to? so se izpraševali ljudje. Tako pozornost smo vzbujali.« »No. kako je. pa-bik) v gledališču? Je otrokom ugajala igra?« ,v.. »Lepo je bilb. Zé talcojv začetku j« splošno pozornost /zbudil. prijazni, igralec, ki je mlademu občinstvu povedal, da bodo gledali košček resničntga življenja, ne pa takih izmišljenih budalosti, kakršna je na prime- Rdeča kapica Snesuljc'ca in druga podobna šara Mojim otrokom je govoril, prav iz srca. So že toliko odrasli, da jih nič več ne zanima, kako volk požre »taro babico, ali kako hudobna čarovnica zastrupi svojo ubogo žrtev Resničnega življenja se jim hoče. In hvala Bogu, tega je bilo v teatru dovolj. Zlasti je vsej mladi publiki ugajal prizor ko kuharica pričaka vlomilca in ga trešči s kuhinjskim valjarjem po glavi Da bi jih slišal, malčke, kako so vriskali in vpili: še, še. ko je nesrečni vlomilec na tleh malo pobrcal! In ko se je s težavo pobral s .tal, je junaška kuharica ponovno ustregla malčkom. Skoda, da ni mogla čeaniti še tistega, ki si je izmislil to strašno besedo: malček In tako smo se malčki in velčki res prav imenitno zabavali... Drugi dan sem si pa dejal: Včeraj si napravil veselje otrokom, danes si ga pa napravi sebi. Sebi in pa svojemu zlatemu medvedku na Štajerskem. Oh, kje ste òasi, ko je moja žena še imela tako vitko linijo, da sem jo lahko nazval: Ti moj ljubi, zlati kačji pastirček! O tempi passatti! Poklical sem štiri letnike starejše garniture svojega rodu, od 18. leta navzgor Ev-lalija. sem rekel, ti si po letih najstarejša, po modrosti najpametnejša. Boš imela brigo za svoje sestrice? Jaz danes odpotujem. Kam? je vprašala začudena. Ne iz-prašuj tako neumno, k mami vendar, k našemu zlatemu medvedku Ko sem odpravi) starejšo, je prišla na vrsto mlajša garnitura. Od 15. leta navzdol. Janezek ti si po letih najmlajši, si pa fant od fare, pazi na »• • c2 v. red in snago v hiši Glej, da bo tvoja posteljica vedno suha!« »Koliko časa si pa ostal na Štajerskem?« je vpraša' govpod Bule. višj1 davčm nad upravitelj v pokoju, ki mu je že presedal Pipsov samogovof. »Še dobro pogrel se nisem.« je mračno odgovoril blagoslovi jen- družinski oče »Me je že čakala brzojavka Očka takoj se vr ni' Nekaj strašnega se je zgodilo Ko sem doma pozvonil je pritekla Mančka: Očka, Ma'da je Janezka ub la! Igral' smo Pikico in Tončka Janezek je bil vlomilec. Majda pa kuharica in je udarila Janezka po glavi.. • Pošibile so se mi noge. Oprijeti sem se moral stene.« »Pa je bil res mrtev?« smo vprašali v zboru. Pips se je nasmehnil. Molče je izpraznil kozarec. »Zd-av kakor riba je ležal na postelji. Samo na čelu je imel solidno bunko.« »Kaj si pa potem napravil?« je hotel vedeti višji nadupravitelj. Zaradi posebnega počaščenja se ga je bil prijel ta naslov. »Nemara su posegel v potek igre in igralko kuharico temeljito premlatil.« »Ta bi bila lepa' Se vidi. da nimaš pojma o vzgojeslovju Niti z mezincem nisem ganil Reikel sem samo tole: Otroci, otroci. zakaj niste igrali rajši Rdeče kapice? Tedaj je pa Janezek skremžil obraz. Kakor jagode debele solze so mu pripolzele po licih Saj «■mo hoteli, je rekel, pa nisem vedel, kako naj požrem babico.« Zaropotal ie stol pri sosednji mizi Suhljati možiček. ki je ves čas vlekel naš pogovor na ušesa in ^rf tem pridno p-aznil »pištolce«, je skoraj omahnil k naši miri. »Tako je,« je zavreščal s tankim, pis-kajočim gladim »Ali razumete modrost nedolžnega otroka' Ali ni to najsijajnejša kritika moderne duševne hrane, ki zast'up-lja našo mladino? Vprašam vas. kdaj je bilo slišati o kakšni nesreči, kadar so bile na repertoarju Rdeča kapica Sneguljčica, Pepelka in druge dobre stare romantične igre? Sedaj pa. ko gleda mladina tako zva-ne koščke resničnega življenja imamo — na uho vam povem ker se ne sme o tem pisati — že pet smrtnih slučajev, ki jih je povzročil kuhinjski valjar, da o manjših nesrečah niti ne izgubljam besed Dovolite. da se predstavim: Hilarij S'šen, zavarovalni agent družbe Bisaga. Generalno ravnateljstvo je že pisalo gledališču, da bi tisti nesrečni prizor z valjarjem kako omililo ali pa izpustilo, ker bo siceT za-adi občutnih izgub, ki jih je utrpelo — primo-rano zvišati zavarovalnino za otrcšlka zavarovanja. Gospod Pips, svetujem vam, da čimpreje zavarujete svoje otroke. Poglejte, tukaj imam tabelo —« »Nimam zanimanja za taka zavarovanja,« ga je zavrnil nesrečni oče. »Hergotimkimel!« je vzrojil okajeni Hilarij Od razburjenja se mu je odprl ventil nemščine. »Nimate zanimanja?' Pa ravno vi bi ga morali imeti. Toliko otrok!... Zibenmedrlhaus und kajn interese! Vi... vi... Zi zind ajn rabentater... oče krokarjev!« Znanec Pips je 54ovek strahovito nagle jeze. krepkih mišic in trdih ko-ti. »Cof!« je tlesknilo in ubogi moiičeik je zletel pod «osedno mizo. In tako bomo imeli v četrtek na sodišča »dan«. u— Črno-bela redata L februarja v I Zvezdi Vam bo nudila tudi kratek, a iz- ' vrsten program Slišali boste dva mlada, odlična pevca go V:dalijevo operno pevko ki doseza vse večje uspehe, in doslej neznanega baritonista g. Vladislava Ra-kovca, ki bo prvič nudil mnogo užitka širši publiki > svojim močnim organom In še neka i to p p lutri! u— Za Črno belo le prispela pošiljka dekorac iskeea blaga, darilo tekstilne tovarne Gassner & Glanzmann, Tržič Najlepša hvala! Posnemajte! u — Ves upognjeni les za opremo Črno-bele redute ie darovala tvrdka Remec et Co. Duplica Domači tvrdki iskrena hvala! u — Najmodernejši družabni plesi: Swing step Lambeth-Walk in Palais-Glide se bodo poučevali drevi ob pol 21 uri v iz-popolnjevalnem tečaju Jenkove šole v Kazini Jutri četrtkov nadaljevalni tečaj u — JNAD Jugoslavija Danes ob 19.30 seja centralnega odbora — JNAD Jugoslavija in JNAK Edinstvo pozivata svoje članstvo, da se udeleži v petek 27 t. m. ob 15 občnepa zbora Akademske Akcije, v soboto pa od 8 do 14 volitev odbora AA. u — Vsakdo ve, k.ie je v Šiški Sokolski dom Ne ve pa vsakdo, kai se tu že pripravlja za letošnio maškerado. ki bo 1 februaria Ze sedai se dela po^no v noč, pod vodstv-m vrtnarja brata Čeha ki ie znan strokovnjak v svoiem poklicu Naše članice in naraščajnice ustvariaio naravnost krasne cvetke, s katerimi bosta okrašeni obe dvorani ripkoraciia bo edinstvena v Ljubiiani Kakor v pravljičnem raiu se bo počutil v*ak gost. ki bo izvolil obiskati to Drired tev u — Pregled motornih vozil Redni letni pregled avtomobilov in motociklov bo 30 in 31 t m ter 8 februarja vsakokrat od 8 do 13 ure v Ljubi iam na Bregu št 20 (Dovoz z Noveta trga.) Uprava policije po živa lastnike motornih vozil i? Ljubljane, da pravočasno pripelieio vozila k preeledu in se točno drže prejetih navodil posebno pa določene ure ker bodo s tem omilili nepotrebno čakanie Lastnikom ki so za svoje vozilo plačali prednisane takce bo komisija odobrila uporabo vorila in izdala evidenčne tablice za leto 1939. u— Tatvina žarnic cestne razsvetljave se je zlasti na periferiji mesta tako razpasla. da elektrarna dobiva neprestane pritožbe zaradi pomanjkliive razsvetljave, poleg tega pa trpi tudi veliko škodo Mestno poglavarstvo zato prosi vse občinstvo. naj eventualno znanega tatu takoj prijavi ravnateljstvu mestne elektrarne ali pa bližniemu stražniku, prav tako je pa prebivalstvo tudi nanrošeno. naj takoj javi, če kje predori kakšna žarnica cestne razsvetljave. Mestna elektrarna bo v vsakem primeru takoj poskrbela za novo žarnico, da ne bo upravičenih pritožb zaradi pomanjkljive razsvetljave u— ples Jadranske straže. Pod to parolo priredi krajevni odbor Jadranske straže v Ljubljani letos svojo oficielno plesno prireditev v soboto, 4. februarja, v vseh prostorih na Taboru. O sporedu smo že poročali. Ob poi 21. uri bo otvoritev plesa z nekaterimi koncertnimi točkami, ki jih izvaja vojaška godba Sledi sprejem predstavnikov ob astev in ostalih odličnikov. nakar se razvije sprevod narodnih noš. Po izvajanju plesa »Jadransko kolo« in »Če ške besede« v narodnih nošah se bo razvila plesna zabava z izvolitvijo kraljice Jadrana, ki prejme lepo nagrado Ples Jadranske straže obeta biti v letošnjem pred-pustu najzanimivejša prireditev Vstopnina je 20 din za osebo, za člane Jadranske straže v predprodaji z legitimacijo 15 din, di, jaška proti legitimaciji 10 din, rezerviranje lož 50 din poleg vstopnine. Lože se rezervirajo v pisarni Jadranske straže. u— Samomor mladega fanta. Pri mesarskem mojstru Avgustu Kosu v Srednjih Gameljnih se je obesil nad domačim hlevom 17-letni Janez Ogrinc iz Stoba pri Domžalah. Fani bi v 3 mesecih napravn pomočniški izpit. Kaj ga je gnalo v obup. ni znano. Iz Maribora a— Učite! jsKi dom v Mariboru. Na občnem zboru te pomembne učiteljske zadruge je bil izvoljen naslednji odbor: Miloš Ledinek učitelj na Pcibrežju. podpredsednik upok. šol nadzornik Ivan Tomažič tajnik štefan Blažič. blagajnik Mirko Kožuh; odborniki Josip Rajšp. Mirko Vau-da, Mirko Lešnik namestniki Ciril Hočevar, Miloš Tajnik in Josip škilan. Nadzorni odib:r predsednik Ivan Koropec, podpredsednica Angela Vomer. tajnik L. Petrič, člana Josip Kontler in Franc Go-lež. Razsodišče Josip Klemenčič, Anton Ogorelec in Josip Purkhart namestnika Ludvik šijanec in Ivan Cvetko, člani ku-ratorija so Ivan Vomer, Anica Mešiček, Mihajlo Dojčinovič, Mara Črnovšek. in nekateri člani ostalih odborov. Upravnik zavoda ostane skrbni in agilni Ivan Lov-še, ki tvori skupno s svojo soprogo požrtvovalno in materinsko čutečo zavo-dovo gospodinjo, delovni steber te ustanove. Važni so sklepi glede propagandne in materialne stram' na socialni osnovi temelječega zavoda katerega dijaški interna* bo po letih razširjen tudi z oddel-k:m za dijakinje. a— Iz davkarije. Lastniki vozov se v smislu razglasa davčne uprave opozarjajo. da morajo do 31. t m prijaviti davčni upravi za Maribor število vozov in plačati obenem takso za državni cestni fond za polovico leta 1938 in celo leto 1939 Ta taksa znaša letno za vozove na vzmeteh po 50 din. za vozove brez vzmeri 40 din , za dvokolnice 20 Pravtako se opozarjajo lastniki tovornih avtomobilov, da prijavijo do 31 t. m število vozil z označbo znamke in številke ter nosilnosti v svrho onmere vozarinske takse za 1939. Kdor ne prijavi vczil pravočasno, se kaznuje po zakonu o taksah Tiskovine in potrebna pojasnila se dobijo pri davčni upravi za mesto Maribor. a— II. umetnostni teden priredi Mariborski umetnišk klub od 10 do 16 aprila. Teden se prične na Velikonočni ponedeljek 10 aprila do(K>Idne z otvoritvijo razstave likovne umetnosti v muzejskih prostorih. Na koncertu se bodo izvajala večinoma nova. nagrajena dela. V četrtek 13 aprila bo literarni večer v sobo'o 15. pa predstava v Narodnem gledališču Zaradi preložitve tedna se podaljša tudi rok za predložitev literarnih del za nagrade do 1 marca Prav tako se bedo sprejemale do tesa roka tudi Drijave igralcev za nagrade ne velja pa pod°Hš3nje za dramska in glasbena dela. ki se morajo doposlati Umetniškemu klubu najpozneje do 1. februarja. a— Taras Póljanec v beograjskem r&- I din. Naš rojak znani violinski virtuoz ' prof. Taras FoJJanee bo nas.opil jutri ob 18. v beograjskem radiu s solističnim koncertom. Izvajal bo izključno skladbe A. Dvofaka. a— Akademskemu podpornemu fonda Fran je Tavčarjeve so darovali: veletrgo-vec Fabiani Jurjovec 100 din, Josip Berg-man, tovarnar 100 din, Janko Baloh, trgovec 100 din, Mate Hafner 30 din. Vsem darovalcem iskrena hvala! u— Akademski krajevni odbor Jadranske straže poziva članstvo, da pride na članski sestanek danes v sredo ob 20. v lokalu. Predava dr. Branko Vrčon o položaji* v Sredozemlju. Pridite vsi! a— Mestna občina za likovno umetnost. Mestna občina je sklenila, da vnese vsako leto v svoj proračun postavko 20.000 din za odkup slik in kipov na maribor skih razstavah. a— Mariborski in ljubljanski bilja rdisti preizkusijo svoje spretnosti v nedeljo na posebnem tekmovalnem turnirju v kavar-ni Jadran a— »Vse za šalo« v spremenjeni zasedbi. Zaradi obolelosti režiserja A. Harasto-viča je prevzel vlogo Muhe v opereti; »Vse za šalo« g. E. Verdonik ,vlogo konzula Svedra pa g. Crnobori. Predstava se bo ponovila jutri za red A. a— Tetzensko postajališče. V preteklem letu se je poslužilo železniškega postajališča na Teznem 140.000 potnikov Pač najlepši dokaz za to kako krvavo potrebno je bilo to postajališče. a— Zaradi malarije? Rafael Hafner, doma iz Trstenjakove ulice, je z večjim zneskom denarja izginil od doma in ni za njim nobenega sledu Ker boleha na malariji. se žena boji da se mu je kaj pripetilo. Zadevo je prijavila policiji ki poizveduje za Hafnerjem. a— Nov sneg je pobelil v noči na torek Pohorje do Pivole pa tudi vrh Urbana in okolico. a— še vedno žrtve poledice. Na spolzkih tleh je padla 26-letna učiteljica Ivan ka Frit2 iz Siov Konjic m si pri padcu zlomila desnico. Prepeljali so jo v splošno bolnišnico. - Ob vid. Pri sekanju drv je priletelo 55-letnemu kmečkemu dninarju Avgusfu Kukoviču 'z Skale št 54 poleno s takšno silo v oko. da je izgubil vid - Gentleman. Zasebnica Ana Voglar-jeva. stanujoča na Radvanjski cesti 8. je prihitela vsa zasopla na stražnico kjer je izpovedala da je navalil na Betnavski cesti na njo občinski tajnik Drago Do-manjko iz št llja Najprej jo je premi-kastil s pestmi nate pa iJ ie strgal >zpod pazduho še dežnik s katerim ie nekajkrat zamahnil po meni glavi. Stražnik je svojevrstnega gentlemana zaslišal Zadeva se bo najbrž končala pred sodniki. Gospodarstvo Koliko Je vredno zlato nase Narodne banke Vrednost izkazanih zlatih rezerv Narodne banke bi se z valorizacijo povečala za eno milijardo din 1 Iz Celja Kondor razstavlja v Celju. Znam karikaturist, naš prekmurski rojak Ladislav Kondor, bc otvoril danes v mali dvorani Celjskega doma razstavo svojih karikatur. Kondoi razstavlja okrog 300 ka rikatur. med katerim' je mnogo karikatui znanih evropskil in izvenevropskib iržav-nikov, oblastnikov umetnikov itd. ki jih je karikiral na svojih potovanjih po Ev ropi. Afriki in Ameriki Razstava je prva te vrste v Celju ter je zelo pestra in zani, miva Odprta bo vsak dan od 9 do 19.30 do vštetega četrtka 2. februarja Celjsko kulturno društvo. Banska uprava je odobrila pravila, ki jih je predloži) pripravljalni odbor, izvoljen na likvidacijski seji Celjskega kulturnega tedna Lanski Celjski kulturni teden m bil samo enkratna ustanova, marveč se bodo slične prireditve ponavljale, ker so iste moči. ni so sodelovale pri lanski prireditvi, hotele ostati organizirane v kulturnem društvu Poleg dosedanjih delavcev pa sc povabljeni tudi vsi oni ki dos ej še niso bili pri CKT, da vstopijo v novo društvo m posve. ti j o kulturnemu napredku Celja svoje mo.. či. Društvo bo imelo poleg rednih članov tudi podporne, ki poklonijo društvu 1.000 din podpore Društvo bo vodil poslovni odbor, čigar član bodo tudi načelniki posa meznih odsekov osnovanih po posebmti panogah kulturnega udejstvovanja Za iz redne prilike pa bo izvoljen častni >dbo» da bodo uživale društvene prireditve po trebno zaščito ir obenem tudi dosegle dru Štva dostojno viš no Ker ni za pričetek društvenega delovanji sedai nobene ovire več, sklicuje priprav jalni odbor za torek 31. t. m. ob 20 v preurejene sejro dvora no na mestnem poglavarstvu v Celju usta novni zbor in prosi vse kulturne delava iz Celja in celjske okolice, da se ga ude ležijo. e- Davčna uprava v Cel tu ponovno opo zarja one ki zaposlujejo nišno služibni štvo in si še niso nabavili davčnih kart da to store do 31 t. m., kei jih bo v nasprotnem primeru zadela petkratna ka zen. 1052 brezposelnih in sicei 908 mo ških in 144 žensk je že bilo 20 t m pri javljenih pri celjski borzi dela. doč.im jit je bi'o 10 t. m 1016 (879 moških in 13" žensk ) v evidenci Novi grcbovi. V celjsk' bolnšntci s< umrli: v nedelj« 2S-letnl posestnikov su Marko Jug iz Pečja pn Blanci v po-c'" Ijek 28-letni mesarski mo-'ster Franc Kr^-ča iz Celja in triletni sinček lizaiskc.a pomočnika Edgar Wiegele iz Gaberja pri Celju, včerai pa 70-le?m dntnai Jakob No vak z Babne reke pri Sv Štefanu pn Šmarju V nede'jo Je umrla na Ostrožnem 51-letna posestmea Marija Knezova v po. nedeljek pa na Babnem 66-letna preužit. karica Terezija Turnškova in na C-rožnem 12-letni posestnikov sin Ivan Turnšek V poročil» o razpravi zaradi velikih tatvin v Celju, ki smo ga objavili včeraj, je pomotoma Izostalo da sta Miha Lipot-re'J in Vincenc špiler obtožena samo. da sta v družbi Ivana K in Metoda Verbov-ška v gostilni Antonije Kodrunove v Celju večkrat igra1 a hazardno igro. Kodru-nova je tudi obtožena, da je dovolila v svoji gostilni hazardiranje ln dala hazar-distom tudi karte. Nadalje so Karel Ribič, Franc Sovine Antonija Kodrunova in Amalija Sovinčeva tudi obtoženi, da so nasnovali Ivana K k tatvinam Vrednost blaga, ki ga je ukradel Ivan K. svojemu službodajalcu trgovcu Karlu Vrečiču, lastniku trgovine »Tivar« v Celju znaša po obtožnici 57.350 din. Amalijo Sovinčevo zagovarja odvetnik g. Mirko Hočevar. Franca Sovinca in Antonijo Kodrunovo od. vetnik g. Jernej Stante. Kar'a Ribiča dr Zdravko Kalan trgovca Vrečičb kot za. sebnega udeleženca pa zastop? odvetnik dr. Bele. Kakor smo že poročali se bo raz-, prava nadaljevala v ponedeljek 30. t. m. j zjutraj. __ , V zadnjih letih so v zvezi z devalvacijo valut mnoge države deloma ali v celoti valorizirale zlate in devizne rezerve svojih novčaničnih bank na novi paritetni osnovi, pri čemer so valorizacijsko razliko upo, rabile ali za ustanovitev posebnih intervencijskih fondov ali pa za odpis državnega dolga pri novčanični banki. Tako je Francija pred meseci izvedla ponovno in končno valorizacijo zlatih rezerv Francoske banke, te dni pa se je k sličnemu koraku odločila Madžarska, ki je valorizirala zlati zaklad madžarske Narodne banke za 50% (ta odstotek je v skladu s pribit-kom, ki ga plača banka pri nakupu zlata in deviz k starim paritetnim tečajem in znaša pri svobodnih devizah 50%). V izkazu madžarske narodne banke od 15. t. m. je že preračunano zlato po ceni 5700 pen, gov za kilogram čistega zlata, medtem ko je znašala stara pariteta 3794 pengov. Tudi naša Narodna banka knjiži svoje zlate in devizne rezerve še vedno po paritetnih tečajih in je zlato v knjigah Narodna banke preračunano v dinarje po zakoniti ceni 37.736 din za Kilogram čistega zlata, medtem ko znaša, kakor smo to včeraj navedli, današnja cena zlatu, izračun na na osnovi tečaja 258 din za angleški funt, okrog 61.700 din, kar pomeni, da i< treba paritetni cenj pribiti okrog 63%. Od januarja 1935 se devalvacija dinarja v izkazih Narodne banke deloma upošteva. in sicer na ta način da se za izraču-nanje kritnega odstotka uporablja vreo nost z'atega zaklada s pribitkom oficielne premije 8 5%. V bilanci in v izkazih Na--odne bankp pa to ni upoštevano Narodna banka sicer že od leta 1933 kupuje zlato in devize po višji ceni in sicei deloma s pribitkom 8 5% (pri odkupu obvezne ponudbe izvozniških deviz), deloma pa po svobodnih tečajih (pri intervencijskih nakupih na svobodnem trgu), po viši' ceni kupljeno zlate in po višji ceni kupi je ne devize vstavlja Narodna banka v svojih računih po stari paritetni ceni, ki ustreza vrednosti dinarja na zakoniti zlati pariteti Razliko med paritetno in dejansko nakupno ceno pa knjiži v postavki »razna aktiva« Kolik« znašajo sedaj te tečajne razlike med ramimi aktivami. ni znano in Narodna banka tega tudi ne izkazuje v letnih poročilih. Izkazani zlat] zaklad Narodne banke je dejansko vreden 3110 mi-'ijonov Prej ali slej bo tudi naša država prišla v položaj, da na novi osnovi uredi valutne vprašanje V tem primeru bomo, kakor s< to storile druge države, tudi mi valorizl rali zlate in devizne rezerve, kar pomeni da bomo zlato in devize knjižili po dejan ski vrednosti. Narodna banka izkazuje se. daj po paritetni ceni (37.736 din za kilogram čistega zlata) v zlati podlagi za 1910 milijonov din zlata nada je za 58t< milijonov din deviz izven podlage, vrhu tega pa ima še prav znatne zneske zlata in deviz, ki sploh niso prenešeni v zlato podlago ali med devize izven podlage ter so p nakupnih cenah knjiženi med raznimi ak tivami Baje je tu kn iženih za okrog ene milijardo dinarjev zlata in deviz Alato ukazano v zlati podlagi v vrednosti 19IH milijonov din. pa je, če upoštevamo cen 61.700 za kilogram v resnici vredno Sil« mi.'ijonov din, torej 1200 milijonov din več Razlika 1200 milijonov pa seveda v celoti ne predstavlja valorizacijskega dobička ker je del tega zlata Narodna banka že pokupila po višji ceni, večinoma po ceni 50.000 din za kilogram. Valorizacijski dobiček pri izkazanem zlatu — 1000 milijonov če hočemo približno izračunati dejanski valorizacijski dobiček pri z:ati podlagi, tedaj moramo upoštevati najnižje stanje neobremenjenih zlatih rezerv Narodne ban, ke, ki je znašalo pred leti približno 1250 milijonov. Od tega osnovnega zlatega zaklada znaša valorizacijski dobiček okrog 775 milijonov din. Od dokupljenega zlata v paritetni vrednosti 660 milijonov din, bo predstavljala valorizacijski dobiček le raz i ka med vsakokratno nakupno ceno in valorizirano vrednostjo. To razliko lahko cenimo na 225 milijonov din, tako da bo znašal čisti valorizacijski dobiček pri izkazanem zlatu okrog eno milijardo dinarjev. Valorizacija deviz izven podlage ne bo prinesla večjega valorizacijskega dobička, ker so te devize po večini kupljene po svobodnih deviznih tečajih, ki so se giba'i lani na osnovi 238 din za angleški funt. Kar je Narodna banka v teku zadnjih let po, kupila izvozniških deviz po nižjem tečaju z oficielno premije 28 5% (na podlagi pri. silne ponudbe ene četrtine Izvozniških deviz), jih je morala po večini prodati po isti ceni državi za njene finančne obveznosti v Inozemstvu V poštev prihaja torej pred vsem razlika zaradi oslabitve svobodnega iinana > 'niit mesecih Istr veljs za one zneske zlata m deviz k1 se knjiženi med raznimi aktivami V obeh primerih ne moremo računati z večjim valorizacij-skim dobičkom nego približno 150 milijonov. Tako nam kaže kalkulacija, da bo znašal celotni valorizacijski dobiček okrog 1150 milijonov din Pri tem sme predpostavljali da be. vrednost svobodnega di-aarja po zadnji korekturi, ki je bila izvr 3ena v preteklem mesecu ostala nespremenjena ln da bo na osnovi sedanje vrednosti svobodnega dinarja Izvršena končna stabilizacija Nobenega smisla ne bi imelo, če bi Narodna banka ob pričakovani večji pemudb- devi? na našem trgu skušala doseči znižanje svobodnih deviznih tečajev Agrarni značaj našega izvoza povzroča sam pc sebi. da nastopajo dobe obilne ponudb* Izvozniških deviz, ki jim sledijo zopet dobe nezadostne ponudbe de. vi? na svobodnem trgu Naloga Narodne nanke pa je da drži stabilno vrednost di narjfl tako oh času obilne ponudbe deviz. | milijonov lin je država dolžna Narodni oanki še na ačunu začasnega dolga S00 milijonov din akc da znaša njen celotni dolg 2228 milijonov. Pe uporabi valorizacijskega do Mčka bi se ta dolg države pri Narodni ban. ki znižal na nekaj manj nego 1100 milijonov. Proti nevarnosti o kužen Ja potom ustne dupline, jemljite okusne Pred fio" skusit Im vrtanjem za naSto v Medjimurfu Pred dnev; smo poročali da je pršlo do a »Pani>'i'»a vrhu tee» d» ia ra'rvo'aoo Se znitn» denarne zneske t» ->o!7k"«"8 vr'ana Z»Seleži'i «mr tud Te-t r!q «ji ie nemMn sVun.na «zn-^iovale • ioi>H o~t> od *+rani nprmke viade ">adfr lf- K. n <> n. šle a d-?ava kHfl st-o 'i-ov ><\ onÌ7l-no kameri ima druž Sa «Pinun-jan na*r« zend't o ok< 'ic Ma 'b >ra raf;re-ijo za predelavo surove naf •e P ■'■'at-io k teir 'nf,.'maciarr noročaie» ec*a> iz Reo "rada da boefainem^k državn-'»•ira» r.a zs'edovanie -n »ksp'oatai-'i« pe frri'e*sik-l) ležišč dr"?b »Parionili« na raz no'a^o / mo.He-nih *troin>h nanrav za vr tqnje oond S temi "(mruvami naj b' druž ba »P'"oniia» T»rise'a peuzku-.na vrtanja ta ko v M-fii'murju kakot tud' na terenih k' so dos'ej snada'i v i"tere<»iiei sfero Prve hrvatske Stediomce v Zas ebu fRuiavca) Te naprave za vrtanie s<> natmoderneje omrm hene in se z nüm' lahko vr^a v globino do ^00 metrov Omenjeni nemški državni trust ie v Nemčiji uinešno sodeloval pri izsledovanju petrolej«kih ležišč na Hanno-veranskem: «edij prevzame eksploatacijo terenov pri Z5 *ersdorfu v Avstriji (severovzhodno od Dunaja), v zadnjem času pa ie pričel poizkusna vTtanja tudi na južnem Štajerskem v bližini Gradca. Nazadovanje našega obtoka bankovcev Najnovejši izkaz Narodne banke od 15. t. m zaznamuje ponovno zmanjšanje našega obtoka bankovcev za 199 milijonov din, medtem ko je že v prvi četrtini januarja obtok bankovcev nazadoval za 135 milijonov, tako da znaša «manjšanje 03 začetka leta 234 milijonov. Dne 15 januarja je znašal torej naš obtok bankovcev 6586 8 mili j na din, pri tem pa je še vedno za skoro. eno milijardo vigji. nego je bil 'ani ko je znašal sredi januarja 5598 milijonov. Vzporedno z zmanjšanjem obtoka bankovcev so se v drugi četrtini januarja povečale obveznosti na pokaz za 108.9 na tZUòA m. il j una din (lam 273Ò5), dvignili so se predvsem privatni žirovni računi, in šicer za 126 1 na 1280.1 milijona dm (lani 1Ö37.1) Zlata podlaga se je v drugi četrtini ja-luarja nebistveno povečala namreč za j.04 na IU1U.4 milijona din daru 1713 7) ievize, ki se ne vštejejo v podlago, pa so , lazaduvaie za 21.7 na 587 8 milijona din lam 4»« 4> 1 udi pri raznih aktivah. ki vsebujejo kakor znano, med drugim ne-/.kaz.ano ilaie> in devize vidimo nazadovanje za 2y h na 2Uy5 6 milijona din Me učna in lombardna posojila, ki so že v >rvi četruni januarja nazadovala za 23 4 (Ulijuiid din, so se znova skrčila za 27.8 •a 172U 1 milijona din (lam 1646 6) Vrednost zlate podlage znaša skupaj z •ficieinc premij» 2454 9 milijona din, kar istreza nasproti obtoku bankovcev in obveznosti na pokaz kritju v višini 27.3°/» «prejšnji teden 27 35). Gospodarske vestì *= V pr asmi] t monopoli zaa /e uvoza lesa v Italijo odloženo Neeiavno smo poročali o namen Italije, da mt.nopolizira uvoz naj važnejših uvoznih predmetov na ta način da se ta posamezne uvimit predmete usta iiuvijo po-ebne centralne uvozne ustanove. Katerim nai bi bila prepuščena vsa uvozna dovoljenja (Med d'ugim naj bi taka uvo-ina centrala ustanovila ca uvoz lesa in naj b' se z ustanovitvijo take uvozne centrale ukinil nadaljnji uvoz lesa preko posamez nib uvoznih tvrdk Italijanske priprave za ustanovitev uvoznega monopola za les so izzvale med našimi uvoznik? precej vznemirjenja Zato so naši službeni predstavniki intervenirali v Rimu z namenom da se sklep vlade o monopolizaciji uvoza lesa sp~emeni in prilagodi potrebam našega izvoza lesa Kakor se čuje iz vrst lesnih uvoznikov, bi monopohzacija prizadela predvsem male izvoznike lesa Kakor sedaj poroča »Jugoslovenski kurir« iz Rima. je italijansko pristojno ministrstvo izdalo odlok. da ie organizacija monopola uvoza v Italijo odloži do I junija t L tako da se bo dotlej lahko vršil naš izvoz na dosedanji način Verjetno je tudi, da bo dosedanji uvozni režim veljal do konca tekočega leta. = Stalna delegacija jagoslovenskega lesnega gospodarstva bo imela v četrtek 26. t m v Zagrebu sejo, na kateri pridejo v razpravo številna aktualna vpraSanja našega lesnega izvoza, zlasti izvoza v Nemčijo, ki je zopet v zastoju. Delegacija bo razpravljala tudi o izvozu lesa v devizne države, ki naj se poveča. T Borze 24. ianusrja Na jugoslovanskih borzah so se tudi danes nemški klirinški čeki trgovali po ne- Doblvajo de v vseh lekarnah. Cena malemu zavitku din o.—, velikemu zavitku din 15.— spremenjenem tečaju 1180, na zagrebški borzi pa je bil še preraiet za 15. feb;uar po 13.7250, za konec februarja po 13.65 in za 15 mare po 13.6250. Tudi tečaji angleškega funta so ostali nespremenjeni (specialni tečaj 238. svobodni tečaj 258) Grški boni so se trgovali v Zagrebu po 37, v Beogradu pa 37.75. Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda pri nespremenjeni tendenci trgovala po 473 (v Beogradu pa se je tečaj dvignil in je prišlo do prometa po 474 — 476). Zaključki so bili še v 6°/o dalmatinskih agrarnih obveznicah po 89 (v Beogradu po 90). DEVIZE Ljubljana. Amsterdam 2377 — 2415, Berlin 1763.62 — 1781.38. Bruselj 742.70 — 754.70. Curih 995 — 1005 London 205.50 — 208.70 New York 4376 75 — 4436-75, Pariz 115.85 — 118.15, Praga 150.85 — 152 35, Trst 231 45 — 234.55. Curili. Beograd 10. Pariz 11.7050, London 20.72. New York 443.25, Bruselj 74.90 Milan 23.31. Amsterdam 239.70 Berlin 177.10. Stockholm 106-6750. Oslo 104.20, Köbenhavn 92.50, Praga 15.17, Varšava 83.75, Budimpešta 87, Atene 3.7750, Bukarešta 3.40. EFEKTI Zagreb. Državne vrednote: Vo-jna škoda 472 — 473, 4»/r severne agrarne 60 den., 4°/o agrarne 62 50 bi., 6«/o begluške 90 — 90.50, 6®/o dalm. agrarne 89 — 89.50, 7°/o invest. 98 50 — 100.50, 7°/o Blair 92 — 93 8°/o Blair 97.50: delnice: Trboveljska 185 — 189 Narodna šumska 20 bi., Gutmann 35 _ 45, šečerana Osijek 100 bi., Osi-ječka Ijevaonica 175 bi., Jadranska 320 den. Beograd. Vojna škoda 475.50 — 479 50 (474 — 476) 40/» agrarne 61-50 — 62, 4o/0 severne agrarne 59.50 den. 6°'o begluške 90-75 — 91.25 (90.75). 6°/o dalm. agrarne 90 — 90.25 ( 90), 7% invest. 100.25 — 101, 7o/o Blair 91.75 — 92.50 ( 91-75 ) 8°/o Blair 98.25 — 99 25, Narodna banka 770" — 78OO (7750), PAB 230 den. Blagovna tržišča ŽITO -f Chicago. 24 januarja. Začetni tečaji: pšenica: za maj 69.1250, za julij 69 1250. za sept. 69 8750. koruza: za maj 51.3750, za julij 52.25. + Winnipeg, 24. januarja. Začetni tečaji: pšenica, za maj 62.50, za julij 63.1250. -f- Novosadska blagovna borza (2 1.1, m). Tendenca neizpremenjena. promet srednji. Pšenica: baška, sremska in slavonska 78 — 79 kilogram 148 — 150. Kž: baška 142.50 — 145. Ječmen: baški in sremski, -54 65 kg 149 - 151. jari. 68 kg 180 -IR5 Oves: haški sremski in slavonski 165 — 167.50 Koruza: baška, pariteta tndjija in Vršac 101 — 102; bačka, pariteta Indjija in Vršac sušena 113 — 114. Moka: naška m banatska »0g« in »Osg« 340 — 250; »2«220 — 230; »5« 200 — 210; «6« 180 - 190; »7« 150 — 160; »8« 112.50 — 115 Fižol: baški in sremski beli, brez vreč 287.50 — 292.50. Otrobi: baški; sremski in banatski 95 — 100. s A H šahovsko življenje v Kranju se je zadnje mesece krepko razmahnilo. Kranjski šahovski klub ima med svojimi člani nekaj izvrstnih igralcev kakršni so inž Povoden, Martelanc, Singer in inž. Skopal, ki bi se po svoji moči lahko merili s prvorazrednimi ljubljanskimi šahisti. Klub v svoji najmočnejši postavi utegne tudi v tekmova, njih za prvenstvo Slovenske šahovske zveze, ki so se zdaj pričeia, pripraviti marsikateremu močnemu klubu neprijetno presenečenje. Zaraii priprave za ta tek-novanja je Kranjski šahovski klub v nedeljo, dne 22 t. m., povabil v Kranj Ljub janski železničarski šahovski klub, da odigra z njim prijateljsko tekmo. Nastopil pa ni v najmočnejši postavi in je zaradi tega boj ostal neodločen. Izidi posameznih partij so bili: Kranj Singer 0 Kragelj 1 Langoff 1/2 prof. Aplenc 1/2 Bezrukov 0 Langus 0 Velikonja 1/2 š. k. železničarji. inž. Dobo višek 1. Kos 0 inž. Skopal 1/2 Košar 1/2 žerjav 1/2 m Dolič 1 Jonke 1/2 Klub ima sedaj v načrtu celo vrsto zanimivih prireditev. V sredo, dne 25. t. m. priredi ob priliki žrebanja za glavni turnir za prvenstvo Kranja velik brzoturnir, na katerega je povabil iz Ljubljane tudi g. Cirila Vidmarja in Furlanija Ljudmila, dva izmed najmočnejših članov LŠK. Za prvi dve mesti sta razpisani tudi dve nagradi v knjigah, ki jih je poklonila klubu »Naša založba« iz Ljubljane. V nedeljo 29. t. m. bo igralo prvo moštvo kluba revanžno tekmo z železničarji v Ljubljani, doma se bo pa pomerilo drugo moštvo s škofjeloškim šahovskim klubom. Ker namerava klub razen glavnega turnirja in tekmovanj s posameznimi slovenskimi šahovskimi klubi prirediti letos tudi več simultank, se obeta nad vse živahna šahovska sezona. Kranj pa, kakor vse kaže, postaja središče in trdna opora šahovskega gibanja na Gorenjskem. Iz Kranja r— Koncert bolgarskega tenorista. Die-vi ob 20 nastopi v dvorani Narodnega doma bolgarski operni tenorist g. Hristo Zlatev iz Sofije. Jugoslovensko-bolgarska liga v Kranju vabi meščanstvo, da se koncerta udeleži v čim večjem številu. Na spo redu so bolgarske narodne pesmi, ki jih je g. Zlatev z odličnim uspehom izvajal pred dnevi tudi v ljubljanskem radiu. Iz Ptuja j— Zvočni kino Ptuj bo predvajal danes in jutri ob 20. film »Rumena zastava«. Pred predstavo Paramountov žurnal. js a levi; Francova vojska si je osvojila položaje republikancih borcev v odseku pri Balaguern — Deano: Pot skozi Manreso je prosta .■ Nezadržen pritisk proti katalonski prestolnici Gospa Mousova, kumica najnovejše francoske križarke »Richelieu« v krogu svoje rodbine, ki šteje deset potomcev Golobi pismonoše Brez njih si ne moremo mislita iZelo sem razočarana. Z gotovostjo sem pričakovala, da bom megla tokrat prisostvovati velikemu vojaškemu pogrebu .. VSAK DAN ENA Ruska ministrica Iz Rusije poročajo, da je bila soproga komisarja Molotova imenovana za ministrico, in sicer upravlja ministrstvo za ribolov. Doslej je vršila posle vrhovne ko-misarke za kozmetiko v Rusiji. Molotova žena je prva ženska, ki jo je doletela čast, sedeti med člani moskovske vlade. PRISTOPAJTE K JČ LIGI! »Kaj ti sredstvo proti revmatizmu, ki sem ti ga bil priporočil, ni pomagalo?« »Ne.« »Meni tudi ne... < stno ime »colonel Fearless«, »polkovnik Neustrašeni« in ki so ga bili celo odlikovali s kolajno. Kako je prišla ptica do tega nenavadnega počaščenja, naj na kratko povemo. V začetku vojne so dodelili neki angleški bateriji goloba pismonoša, ki bi ga bili najrajši poslali nazaj kajti žival je bila videti slabotna in bolna. Končno so jo le obdržali. Kmalu se je izkazalo, da je baš ta golob najsposobnejši svoje vrste. Zdelo se je, da mu peklo iz jekla in ognja ne more do živega. Kadar je bila baterija v največji stiski, kadar so bile telefonske žice pokvarjene in ni bilo človeka ali psa, ki bi mogel vzdrževati zvezo, je bil ta golob, ki je pokazal, kaj zna. Ni bilo vesti, ki bi je ne spravil do vrhovnega poveljstva ali nazaj. Ves frontni odsek je tega goloba poznal ln mu nadel ime, ki smo ga prej omenili. Vrhovno poveljstvo je dalo izdelati nalašč zanj majhno odlikovanje, ki ga je imela ptica stalno okrog vratu. To odlikovanje je prejela nekega dne, ko je rešila vso baterijo pred ujetništvom. A ne samo v vojnih, tudi v mirnih časih so bili golobi pismonoše že prečestokrat rešitelji iz najvišje stiske. V gorski reševalni službi, v zračnem prometu, v obalni plovbi so se obdržali navzlic radiu kot neobhodno potrebni pomočniki. Majhen golob pismonoša je bil, ki je pred kratkim rešil ameriški parnik »Esther« pogube. Par nfk je bil na odprtem morju brez krmila igrača divjih valov, radijska naprava mu ni delovala, svetilne rakete so zaman spuščali v zrak. Tedaj ni kapitanu preostalo drugo, nego da je izpustil enega izmed obeh golobov pismonoš, ki jih je imel na 1 krovu. Golob je v desetih minutah preletel 9 milj dolgo pot do Freeporta, kjer so prebrali klic na pomoč, ki ga je imel obešenega v tulcu okrog vratu. Takoj so odposlali vlačilec, ki je »Esther« spravil v varni pristan. Kulturni pregled •■'•'.. .•■■:."". I ; . • : '; 7 i ' iž - Avtor »študenta Štefana« odgovarja Milanu Rakočeviču I V zvezi s polemičnim člankom okrog Kresalovega »študenta Štefana« v »Jutru« 20. t. m. nas prosi pisatelj R. Kresal za objavo naslednjega odgovora. — Uredništvo. «• Presenečen nad Vašo trditvijo, da sem »fa'zificiral« smisel Vašega članka v beograjski »Pravdi« z dne 14. t. m. o moji knjigi, in nemalo začuden, da ste si nekaj podobnega dovolili Vi, čeprav sta moj izpad proti Vam in Vaš odgovor izšla hkrati, Vam, cenjeni gospod Rakočevič, odgovarjam v znamenju »objektivne resnice«, v kolikor je seveda, kakor pravite, dostopna Vam,, pa tudi meni, — le da ne mislim obiti nobenega dejstva! V kolikor je Vaša trditev, da tako intelektualno in socialno razvite mladine, kaj kršno sem prikazal - v svojem delu, ne bo niti čez 200 let, žaljiva za slovensko ljudstvo, ste ponovno pa malce bolj jasno povedali v svojem odgovoru z izjavo, iz katere sledi, da je Vaša gornja trditev le žaljiva, »če misli slovensko ljudstvo kakor jaz, ki vidim v vsaki kritiki, če ni polna superlativov, neko žalitev«. Ne, gospod Rakočevič, tako ne bova orala! Zakaj v svojem izpadu proti Vam se Vaše nemalo pozitivne kritike v prikazu mojega dela nisem nič dotaknil, ko bi bil vendar v svoj prid uporabil lahko tudi zelo laskavi in s superlativi bogati zaključek Vašega članka! Napadel sem Vas in Vas napadam zaradi svojevoljne interpretacije mojih »intelektualno in socialno razvitih junakov«. Id so živeli, a nekateri še žive, le žal, da jim doba in razmere niso dale in ne dajo tistega poleta, ki bi bil slovenskemu po-menu v čast in ponos. Dasi sem v svojem izpadu proti Vam navedel čas, v katerem je rod v mojem delu živel, vztrajate še vedno pri sodobnem srednješolcu, o kate, rem pa res ne bi mogel napisati novega sštudeDta Štefana«. A temu ni živeči mlaj ši rod nič kriv, kakor ni nič kriv rod pred njim, če Vam še ni posvetil s plamenico genija. popačili ste mojo zelo skromno ugotovitev, da nisem hodil v šolo na Cetinju. ampak v Ljubljani. Ponovno Vam moram povedati, da sem v »študentu števanu« prikazani, pa v Ljubljani se razvijajoči rod' mogel predstaviti le kot Ljubljančan, od-nosno kot Slovenec, Kot Črnogorec bi pa nedvomno dal prikaz tega ali onega dela cetinjskega rodu, in Vaši sodobniki bi bili nemara veseli take glorifikacije mladine in takega protesta proti prepovedani mladosti! ■ Zdaj vidite, kako daleč je bila od mene vsaka misel o kakem podcenjevanju Ce-tinja in sodobne črnogorske mladine, ki ji, kakor pravite »ne jaz ne vsi meni enaki nismo niti izdaleč dorasli«. Iskreno se klanjajoč slavni preteklosti črnogorskega ljudstva, ki je zvezana s Cetinjem«, me ta Vaša ugotovitev le osrečuje in dviga svetlo nado v slavo in moč jugoslovanske rlržave. če Vam ta dokaz mojega» du- ovnega sanskilotstva« ne zadošča, ostanem v zadregi, ker drugače ne morem ne poudariti ne povečati »vrednost Cetinja, njegove kulturne in nacionalne vloge«, ki sem ju kot deček, ko ste Vi komaj ugle, dali črnogorsko sonce že globoko občutil ob izgovarjanju črnogorskega imena, in ga pozneje, ko sem doživel del med vojno zraslega slovenskega rodu, ne enkrat poveličeval. Dovolite, da prav nič ne dvomim, koliko in katere strani mojega dela ste prebrali. Po Vašem prikazu vsebine ste prebrali točno 200 strani. Pač pa dvomim, ali slovensko javnost zanima, s kolikšnim duševnim naporom ste delo prebrali, kakor j>ravite. A na uho Vam povem tole: Kdor se bo mojega dela lotil z veliko zajemal- ko, se mu utegne pošteno zaleteti. Prosim, da zajemalke potem ne vrže v mojo glavo, sicer se izkaže lahko spet kot le preveč dorasla ne le na literarnem polju, ampak tudi na nacionalnopolitičnem, na katerega ste me pognali malodane s puško v roki. Da se je Vam moglo spričo vsega tega marsikaj »posvetiti« v glavi, česar v mojem delu ni, je le nujno. Kako se Vam je pa moglo v glavi posvetiti tudi to, da Štefan Peternel ni posnet iz okolja sodobnih srednješolcev, ko sem mu vendar sam do5 ločil polpreteklo dobo, je vprašanje, ah ste delo brali v polnočni mesečini. Odtod menda tudi Vaša domneva, da med Štefanovimi idejami in njegovim »zadnjim dejanjem«, ko pade v tujski legiji, ni logične zveze. He. gospod Rakočevič, slovenske kosti, ki so nosile »štefanovske« ideje, dobite na vseh petih kontinentih! In te kosti, če že ne smemo govoriti njegovi sodobniki, bi Vam od »Svobodne mladine«, »Preporoda« do »Križa na gori« povedale, da je rod, doraščajoč med vojno, res govoril »je zikom pravih filozofa«. Tem kostem pa bi z vso svojo iskreno voljo srca in duha sekundirala Ani Gornikova, se Vam pošteno oddolžila za žalitev, češ, da se je dala zapeljati za dve steklenici šampanjca. Vrisni'a bi Vam v obraz, da je bila opita in zapeljana in povedala bi Vam še to, da se v Ljubljani ni nikoli počutila kot v »vrtlogu velikog grada«, pa da v mojem, za Vas tako ogromnem in težkem delu, ni niti enkrat uporabljena beseda »šampanjec«. Kdo vse je morda zaradi »Zelenca« uža, Ijen, me utegne zanimati kdaj pozneje Ce vi v resničnos' v mojem delu prikaza-aih moralnih propalic ne verjamete, je meni in vsem, ki poznajo naš svet, precej vseeno, če Vi v Vašem Cetinju, na katerega ste mi tako predrzno podtaknili kulturni atentat, takih »eksemplarjev« nimate, ne bom raziskoval, hkrati pa sprejmite na znanje, da jih ni bilo niti med mojimi vzgojitelji, temveč, da je »študent Štefan« delo povsem drugačnih doživetij in etično globljih namenov, nego ste mi jih doslej dali po svoji srčni kulturi razumeti Vi kot kronist, kakršnemu sem izpovedal svoje spoštovanje na strani XU. prizadetega dela. In zaradi »Zelenca« Vam ni bi, lo prav nič treba omenjati nositeljev »slovenske kulture in prosvetne stavbe«, še manj slovenskega ljudstva, ki ga Vi, gospod Rakočevič, nimate še prav nič pravice zaradi enega ali več »Zelencev« pomi-lovati! V svojem prikazu mojega dela pravite: »Kad se zna, sa koliko psihološkog učenja razpolaže savremena srednja škola, onda je malo verovatno, da bi se u njoj našlo takvih učenika, kakvi bi odgovarali juna-cima Kresalovog romana. Takvi šrednje-školci teško da če biti i posle dve sta godina«. če bi bila potenca mladostnika odvisna od količine pouka o psihologiji, tedaj bi bil Vaš dvom, cenjeni gospod Rakpčevič, zame porazen.'Tako pa ostane porazno le dejstvo,da je Vaše spoštovanje logike enakovredno cinizmu Vašega odgovora ter da ste s svojim nacionalnim ponosom o nepravi priložnosti zelo nevljudno potrkali na neprava vrata. A razen tega ostane še Vam posvečeni, pa z Vašimi duhovitostmi napisan epigram v polni veljavi. In z iskreno željo, da se črnogorsko ljudstvo s to polemiko ne čuti nič prizadeto, Vam izrekam, gospod Rakočevič, kot odvetniku zame vedno nedotakljive črnogorske slave in njenih velikih tradicij svoje posebno priznanje. S tem sem pa glede svojega dela spregovoril z Vami zadnjo besedo. m Rudolf Kresal Zapiski CANKAR V ANGLEŠČINI V piavkar izišli januarski številki »Vzajemne svobode« poroča ameriški publicist A. J. Klančar o prevodih iz Cankarjevega dela v angleščino. V uvodu pripoveduje o težkočah, na katere naletava širjenje naše literature v anglosaškem svetu. V nasprotju z očitki, ki so jih nekoč delali Ivanu Cankarju, češ, da je kot pisatelj premalo naroden, sodi Klančar, »da je Cankar izrazito naroden pisatelj, kar se lahko spozna po težavah, ki jih ima angleški prevajalec, kadar izbira povest ah črtico, da bi jo prevedel in da bi se splošno prikupila angleškemu ali ameriškemu čitateljstvu. Še teže je najti založnika, ki bi hotel s simpatijo poslušati vaše čitanje, zakaj majhen narod kakor je naš se ne more zanašati na to, da bo njegova gospodarska važnost vzbudila zanimanje za stvar, ki bo morda nagrabila čitatelja, kadar se ji privadi, študij slovanske literature v angleških prevodih pokaže to dejstvo jasneje od vsega, kar bi si mogel domisliti. Ameriški in angleški knjižni trg je vsako leto poplavljen z množinami novih izdaj iz ruščine, saj se jih pojavi povprečno po sto na leto v prevodih. Za poljsko in češko literaturo je malo prevajalcev, dasi znajo njihovi pisatelji povedati krasne reči. Karel Čapek je skoraj edini moderni češki avtor, ki ga dandanes uspešno prevajajo.« Nato navaja Klančar, kaj vse je bilo doslej prevedeno iz slovenščine, hrvaščine in srbščine v angleščino, pri čemer tudi omenja, da je sam prevel Cankarjevo »Po. hujšanje v dolini šentflorjanski« za predstavo na angleškem odru 1. 1934 v cleve-landskem Slovenskem narodnem domu. Po pregledu prevodov iz Cankarja v drude jezike navaja Klančar Louisa Adamiča kot prvega resnega prevajalca Cankar, ja v angleščino in pravi: »Zanimivo je spoznanje, da je Adamič začel svojo presenetljivo literarno kariero prav s tem tenkim zvezkom (misli njegov prevod »Hlapca Jerneja« iz 1. 1926). Koliko je imel Cankar vpliva na Adamičev pisateljski raz, voj, ne morem reči; gotovo ni povzel njegovega sloga, zakaj Adamičev stil je neformalen, primeren zabavnemu razgovoru. Bolj veren prevod istega Cankarjevega dela je prišel iz peresa Sidonije Jeras in H. S. Swella, ki je izšel štiri leta po Adamičevi izdaji; tukaj je slog blagoglasen, tekoč in poln literarnega čara.« Omenjajoč popularnost »Hlapca Jerneja«, citira Klančar izjavo »starešine ameriških slavistov« prof. George R. Noyesa. da je »to najkrasnejše pripovedno delo med Jugoslovani, kar mi jih je kdaj prišlo v roke.« Enako navdušenje je izrazil profesor londonske univerze Janko Lavrin v pred kratkim izdani zbirki esejev z naslovom »Aspects of Modernism«, v katen posveča poglavje »The Conscience of a Small Nation« Cankarju (str. 195—207) Adamičeva zadnja knjiga »My America« ima tudi poglavje, ki je posvečeno Can, karjevemu geniju.« Nato navaja Klančar bibliografijo dosedanjih angleških prevodov iz Cankarja. Izmed njih so nekateri najnovejši in sicer: »I. Know Now, Mother«, prevel A. L Klančar v »Slavonic Review« 1938, »Simple Martin«, prevedla Sidonija Jeras in H C. Sewell-Grant v »Slavonic Review« 1938. Klančar beleži tudi vest, da pripravlja prof. Janko Lavrin antologijo modernih slovenskih kratkih povesti, Louis Adamič pa išče založnika za svojo zbirko Cankarjevih povesti. Jugoslovenska glasba v Parizu. Dne 27. t. m. bo v pariškem radiu prirejen za njegov prenos koncert jugoslovenske glasbe. Simfonični orkester bo dirigiral bivši ravnatelj beograjske opere Stevan Hristič. Spored bo obsegal simfonične skladbe Hri. stiča, Dobroniča, Bravničarja, škerjanca in štolcerja,Slovenskega. m France Bevk v Italijanskem prevodu. V Turinu izhajajoča revija »Minerva«, ki prinaša v prevodu najlepše ali najznačilnejše članke iz tujih slovstev (kakor pri nas »Izbor« v Borovem), je priobčila v 24. šte. Vilki črtico Franceta Bevka »Barake« (Le baracche) v prevodu Umberta Urbani ja. Prevajalec je dodal pod črto kratko be, ležko, v kateri opozarja na italijanski prevod Bevkove »Kresne noči«. Umberto Urbani je prevedel in v tržaškem »II Piccolo della sera« priobčil tudi Bevkovo črtico »Smeh« ( v prevodu: Mio padre quando rideva). Nova zagrebška revija. 15. februarja bo izšla v Zagrebu prva številka novega književnega mesečnika »Pečat«, ki ga bo začela izdajati Biblioteka nezavisnih pisaca. V redakciji revije so pisatelji in slikarji. Slavko Batušič. Drago Galič, Miroslav Krleža, Krsto Hegedušič, Mijo Mirkovič in Marko Ristič. »pečat« bo izhajal mesečno v zvezkih po 64 strani in bo prinašal leposlovne prispevke, študije, eseje in članke ter grafične in umetniške priloge. Odlično opremljeni prospekt, ki ga je izdala založnica, obeta izredno tehtno, mikavno in pestro vsebino. Polonica univ. prof. dr. Fr. CeMéa. Kot posebni odtis iz zbornika »Nauka Polska«. ki je izšel lansko leto v" Varšavi, nam je dospel članek uglednega raziskovalca ju-goslov.-poljskih stikov, univ. prof. dr. Fra- na Hešiča »Polonistika 1 viedza o Polsce v Jugoslavü.« Pisec omenja vse važnejše razprave, ki so v teku zadnjih dvajsetih let izšle v Jugoslaviji o Poljski in poljskem narodnem in kulturnem življenju, poroča zgoščeno o delu univerz v tej smeri, kakor tudi o delovanju posameznih ju-gos!ov.-poljskih organizacij. Zabeleženi so vsi slovarji in učbeniki, ki so izšli v tem razdobju, pregledno je označeno delo polj, skih znanstvenikov v Jugoslaviji, prav tako so zabeleženi vsi prevodi iz poljske li- terature, vprizoritve poljskih dpi v JSL gledališčih, glasbeni in likovno-umetnostni stiki. — V spomitì&kl knjigi evangeljskega seniorja Feliksa Gloecha (Varšava 1938) je izšel prispevek prof. dr. Hešiča »Polskie momenty w literaturze (kulturze) jugo^ slowanskiej«, kl obravnava nekatere poljsko-jugoslov. stike v dobi ilirizma (pesem Jakoba Lubelczyka v zagrebškem nemškem koledarju 1. 1834, bivanje poljskega medicinskega pisatelja Karola Gregoro-wicza v Jugoslaviji okrog 1. 1848—49). I « r O K T Z občnega zbora SK Ljubljane je odjeknil en sani vzklik: Pomagajmo našemu ligašu ! Pri »šestici« so se predsnočnjim precej maloštevilni zbrali člani SK Ljubljane na svój m. redni letni občni zbor. Zborovanje je otvoril in vodil predsednik g. Filip ši-benik, ki je pozdravil vse navzočne, med nj.mi nekatere oöcielne zastopnike, ter se nato zahvalil vsem, ki so kakorkoli pomagali, da je SK Ljubljana prebrodila tretje leto svojega obstoja. Potem je orisal splošni položaj našega edinega reprezen-tanta v ligaškem tekmovanju, ki je v primeru z enakimi klubi po ostalih večjih mestih vse prej kakor zadovoljiv. Saj je navezan le na peščico najbolj požrtvovalnih delavcev in aktivnih igralcev, nobenega razumevanja pa nimajo zanj razni javni faktorji, ki še zmerom nočejo priznati, da spada nogomet med naše najbolj popularne športne panoge, čas bi že bil. da bi tudi naša SK Ljubljana dobila v javnosti pozicijo, ki jo po svojem udejstvovanju zasluži. Iz tajniškega poročila prof. Svajgerja je bilo razvidno ogromno delo, ki ga je upravni odbor opravil v preteklem poslovnem letu. Klub šteje v svojih vrstah — to je posebno značilno — 167 starešin ln 152 rednih članov ter preživlja skromno življenje neznatnega nogometnega kluba kakor vsi slovenski klubi ki se bavijo z nogometom. čeprav je ogromno storil za propagando te igre pO vsej Sloveniji, če. prav je hrbtenica slovenskega vrhovnega nogometnega foruma in Čeprav je edini predstavnik našega nogometa, v vrhunskem nogometu države. Kakor vsi ostali klubi, je tudi SK Ljubljana imela največ težav s finančnimi skrbmi, ki zmerom znova povzročajo spore in nerazpoloženja v klubovih odborih. Podrobno tehnično poročilo tehničnega referenta g. Dinka Buljeviča je v njegovi odsotnosti prav tako prečital tajnik. G. Buljevič ugotavlja, da je bilo 1. 1938. za SK Ljubljano v tehničnem pogledu najbolj usodno, ker je stara nogometna generacija večinoma zapustila klubove vrste, mlade moči pa je bilo treba šele priučiti na težko delo v klubovem dresu. Uspeh tega prizadevanja je bil proti koncu sezone že prav dober in če pojde tako dalje, se bodo v Ljubljani kmalu nasmehnili lepši časi. Nogometaši so absolvirali na stotine treningov javnih tekem pa so tri enajstori-ce odigrale vsega 92 s krepko razliko golov v lastno korist. Poroč;lu je bila, priključena podrobna statistika o številnih nastopih najbolj uspešnih igralcev v raz-n'h moštvih, h koncu pa še želja, da bi belo-zeleni v novem letu dosegli še več in še lepše uspehe. Iz blagajniškega poročila se vidi, da klub še zmerom ječi pod preceišnjimi bremeni, dasi jih je letos po uk'nitvi taks na športne prireditve že spravil na višino, ld obeta skorajšnjo sanacijo, tem bolj, ker so nekatere postavke vezane na imena, ki štejejo med najbolj požrtvovalne klubove funkcionarje. Eno najmočnejših postavk med dohodki tvori tako imenovana starešinska akcija — klub ima več starešin kakor rednih članov — ki z izrednimi mesečnimi prispevki omogočajo vodstvu razpolaganje vsaj z nekim stalnim dohodkom. V ostalem je klub lani popravil ograjo okoli igrišča in precej izpopolnil opremo, kar je znatno popravilo njegovo premoženjsko stanje. Denarja pa nima in zato je tik pred občnim zborom spet prišlo do hujšega nesoglasja med upravo in tehničnim vodstvom, kar je imelo za posledico, da je neumorni amaterski trener in duša moštva Buljevič za enkrat odrekel svojo pomoč. Med razpravo o poročilih so se oglasili tudi oficielni zastopniki med njimi g. Lenart v imenu g. bana. ki je obljubil skorajšnje spremembe pri razdelitvi proračunskih kreditov s posebnim ozirom na slovenske športne in tudi nogometne klube. Zastopnik mestne občine g. prof Ppbovšek je prav tako napovedal, da pripravlja mestna občina smotrni načrt, po katerem bodo po gospodarski ureditvi primernih podpor deležna tudi športna društva, predvsem pa se bo mesto pobrigalo za športna igrišča. V vznešenih besedah je slednjič bodril klub k nadaljnjemu delu predsednik LNP g. dr. Kosti, ki je pomembnemu delu SK Ljubljane dajal poudarek predvsem z dveh vidikov, in sicer, ker je ta klub nosilec prestiža slovenskega nogometa v državnem prvenstvu in pa ena najmočnejših oostavk za obstoj in vzdrževanje slovenskega nogometnega podsaveza. ki združuje okoli sebe vseh 56 slovenskih klubov. To dvojno vlogo mora igrati ta revna Ljubljana in kljub temu ji še nihče dejansko ne prizna, da je že ogromno storila za športno propagando in zasluži vso podporo naše široke javnosti. Zato se predsednik LNP priključuje vsem željam za obstoj, razvoj in prospeh matice slovenskih nogometnih klubov. Pred volitvami novega upravnega odbora je prišlo še enkrat na dan, da klub ni samo v finančni krizi, temveč da je v krizi tudi vsa njegova uprava. Zaradi odstopa tehničnega referenta Buljeviča je kandidacijski odbor predložil občnemu zboru, naj se volitve odgode na poznejši čas do tedaj pa naj se izravnajo nesoglasja med vodstvom, tehničnim vodjo 'in aktivnimi igralci. Sklep jè bil soglasno sprejet in predsednik je takoj nato občni zbor zaključil. Tako je potekel m. občni ibor našega vodilnega nogometnega kluba z enim samim vzklikom po pomoči in podpori in se končal v popolni negotovosti, kje. kdaj in kako se bo lahko začelo ogromno delo za novo nogometno sezono. V nekaj vrstah Mladinski smučarski dan v črni Preteklo nedeljo je SK Korotan v črni izvedel smučarski dan za mladino. Prireditev je lepo uspela in je bilo nagrajenih 6 tekmovalcev s praktičnimi darili. Vsega je šlo na tekmo 43 tekmovalcev na 1 km dolgi progi, ki je bila zaradi slabega snega precej težka. Na cilj so prispeli takole: med mladino od 8 do 10 let: Pristov Ivan, Mavrič Alojz in Osojnik Ludvik, med mladino od 10 do 14 let: 1. Jezernik Miro 1:43, 2. Pikalo Jože 1:48 in 3. Kaker Jože 1:58. Svoje posebno veselje so imeli tudi najmlajši, ki sq smučali mimo ln za bonbo- ne ... še nekateri nogometni Izidi V italijanskem prvenstvu so zabeležili preteklo nedeljo naslednje rezultate: Liguria : Lucchese 1:1, Milano : Modena 2 :0, Novara : Roma 5:0, Lazio : Napoli 0 :0, Bologna : Ambrosiana 1:1, Livorno : Genova 2 : 2, Bari : Torino 0 : 0. V vodstvu je še zmerom Liguria. V češkem zimskem turnirju je Sparta zmagala nad Viktorijo žižkov 2 :0, Sla-vija pa nad Bohemians z enakim 2 :0. Na Dunaju je Wacker porazil Vienno 6 : 3, Sportklub pa Rapida 2:1. Na čelu tabele je WacKer. Dogodki v tekmovanju za zimski pokal se razvijajo tako, da bosta po nedeljskih tekmah najbrže ostala zmagovalca Gra-djanski iz Zagreba in Slavija iz Sarajeva, torej baš ona dva kluba, med katerima je prišlo v lanski ligaški tekmi do tako hudega spora, da so zaradi njega Zagrebčani prekinili vse zveze s Sarajevčani. Gradjanski baje tudi zdaj ne bo hotel nastopiti proti Slaviji, če bo res postala drugi finalist zapadnega pasu, temveč bo bodisi zahteval zamenjavo nasprotnikov (iz beograjske skupine) ali pa prepustil obe tekmi Sarajevčanom brez igre. O predlogu glede zamenjave moštva (BSK ali Jugoslavije ali Baska) bo sklepal odbor za zimski pokal na posebni seji 31. t. m. »Hustrovane sportske novosti« štev. 4 so izšle. Za' uvod zanimiv članek o sko- ' rajšnjem občnem zboru JNS, nato pa obširna poročila o zadnjih tekmah za zimski pokal, o butnem občnem zboru kolesarske zveze v Zagrebu, o jakosti angleškega, nogometa, ki ga bomo lahko doma občudovali v teknil z Anglijo na dan 18. maja v Beogradu itd. Tudi v tej številki se nadaljuje: ppufina ln značilna polemika : med pristaši Concordie in Primorja o vprašanju, kateri izmed obeh klubov je boljši v lahki atletiki- Vmes Je še razno drobno grad'vo in tibilo službenih vesti iz raznih športnih organizacij. Posamezaie številke so po d'n 1. n* SK IKrijfe hokejsk» Mkolja). Danes Ob 16. kondicijski trening. Zbirališče v garderobi na drsališču. Pridite vsi ln točno! —. Kačelnik. Občni zbor SK Marsa. Na Svečnico, 2. februarja bo občni zbor Marsa v gostilni Predovič, Mesarska c. 4. Pričetek točno ob 8.30; če bi občni zbor ob tej uri ne bil sklepčen, bo pol ure kasneje zbor ob vsaki udeležbi članstva Prosimo vse člane in prijatelje kluba, da se ga udeleže v čim večjem številu. SK Mars. Drevl ob 20. odborova seja v gostilni Finžgar. Poljanska c. 71. Udeležba obvezna. Snežne razmere z dne 24. L 1939 Kranjska gora 810 m: 0, sneži, 20 cm snega, južen; Rateče-Planica 870 m: 0, sneži, 16 cm novega južnega snega, 20 cm podlage; Planica-Slatna 950 m: 1, sneži, 20 cm novega južnega snega, 25 cm podlage; Pokljuka 1300 m: 0, oblačno, 70 cm snega. Bohinj »Zlatorog« 530 m: 0, delno oblačno, 5 cm snega, južen; Dom na Komni 1520 m: —3, drobno mede, 30 cm pršiča, 70 cm podlage; Gorjuše 1000 m: —3, 10 cm južnega snega, 10 cm podlage; Senjorjev dom 1522 m: —5, drobno mede, 50 cm pršiča, 10 cm podlage; Peca 1654 m: drobno mede, 30 cm pršiča, 50 cm podlage; Rimski vrelec 530 m: 0, oblačno, 13 cm snega, južen. 23 L 1939 Mozirska planina 1444 m: —1, sneži, 60 cm snega, osrenjen; Koča na Pesku 1382 m: —1, sneži, 45 cm snega, osrenjen. Iz Konjic nj— Taksa na vodovodne pipe. Zadnje dni je razposlala občina plačilne naloge za takso na vodovodne pipe, ki ni baš nizka. Med hišnimi posestniki je to zbudilo precejšnjo nevoljo in so plačilne naloge po večini vrnili s pripombo, da občina ni upravičena pobirati te takse, ker je vodovod last komune, ki ga je dala zgraditi in ga je vsa leta opravljala, vzdrževala pa po večini s pristojbinami, ki so jih plačevale stranke za nove priključke, če pa naj nove takse predstavljajo nekakšno občinsko doklado, nastane vprašanje enakopravno, sti občanov v eni in isti občini, ker sta v občini Konjicah še dva vodovoda, eden v Konjiški vasi, drugi pa v Stranicah, za katera omenjena taksa na pipe ni bila predpisana. nj— Poročila sta se g. Pozné Adi, avto, mobilski podjetnik proge Konjice — Oplot-nica, in gdč. Štefka Brglezova, posestnica na Hebenštrajtu. Iskreno čestitamo! nj— Nova cesta na pokopališče je tik pred dovrftltvijo. Ta cesta je vsekako lepa pridobitev za naš trg, saj je zelo solidno zgrajena in ima ob strani lep širok pločnik, ki nudi dovolj prostora sa pogrebe« in občinstvo. Tudi pokopališče so začeli preurejevati. Letos bosta zgrajeni nova ograja in mrtvašnica. Nazadnje se je ujel Murska Sobota, 24. januarja V decembru je s hodnika v prvem nadstropju državne realne gimnazije v Murski Soboti zmanjkala šestošolcu Belcu usnjena dolga suknja, vredna okrog 2000 din. Koj je bilo jasno, da se je v gimnazijsko poslopje skrivaj splazil premeten tat, ki si je že na ulici ogledal drago suknjo sobo-škega dijaka in potem izrabil priliko, da je prišel neopaženo v prvo nadstropje, kjer je poiskal suknjo, jo oblekel in odšel. Dr-ena tatvina je vzbudila v Murski Soboti precejšnjo pozornost, vendar pa je orožniki kljub marljivemu preiskovanju niso mogli pojasniti. Ulica je celo vrgla sum na nekega dijaka, šolska 'oblast pa je s temeljito preiskavo ovrgla vsako podobno sum-ničenje. Ko je pred božičem zmanjkalo z gimnazijskega dvorišča kolo neke učenke, ki se vozi v gimnazijo iz bližnje Tišine, je bilo očitno, da je na delu premeten prijatelj tuje lastnine. Na Silvestrovo je spet v gostilni pri Benkiču zmanjkala suknja nekemu šoferju. Tudi ta tatvina je ostala zavita v skrivnost. V soboto pa so orožniki izsledili pravega tatu, ki je bil toliko nepreviden, da se je pokazal v Murski Soboti s suknjo, ki jo je na Silvestrovo ukradel. Ko so mu izpra-ševali vest, je po daljšem obotavljanju tudi priznal obe tatvini v gimnaziji. Pripovedoval je. kako je prežal na priliko, da smukne neopaženo v prvo nadstropje in se polasti usnjene ßuknje, za katero je upal dobiti toliko denarja, da bi kupil novo obleko stricu, ko bo po štirimesečnem zaporu prišel domov. Zastran kolesa pa se je izgovarjal, da ga je izmaknil v temi in potem ekril v Gradišču v slami, pa mu ga je tam nekdo ukradel. Tega mu orožniki seveda ne verjamejo in skušajo dognati, kje je kolo Tat je znan prijatelj tuje lastnine in doma od sv. Jurija pri Ščavnici. V Mursko Soboto je prišel 21. novembra in je služil nekje za hlapca, zraven pa delal po mestu tatinßke pohode. Morda bo z njegovo aretacijo pojasnjena še kaka druga tatvina. Nase Gledališče DRAMA Sreda. 25.: Upniki, na plan. B. četrtek, 26.: Hollywood. A. Petek, 27.: Zaprto. Sobota, 28.: Upniki, na plan! Izven. Nova veseloigra, ki jo je uprizorila drama v soboto, delo češkega pisatelja Pisko-fa »Upniki, na plan!« je imela izredno velik uspeh. Občinstvo v razprodanem dramskem gledališču se je ves večer izvrstno zabavalo. Repriza bo dre vi za red B. « OPERA Sreda, 25.: Evgenij Onjegin. Red Sreda, m četrtek, 26.: La Bohème. Gostovanje Josipa Gostiča. Red četrtek. Petek, 27. ob 15.: Boris Godunov. Dijaška predstava. Globoko znižane cene od 16 din navzdol. Izven. Sobota, 28.: Frasquita. Red B. Prihodnja dijaška predstava bo v petek Musorgskega opera »Boris Godunov« z g. Primožičem v naslovni vlogi. Leharjeva operata »Frasquita« s poli-čevo v naslovni partiji. Melodiozna opereta, ki se odlikuje z učinkovitim libre, tom ln slikovito inscenacijo, je po svoji zasnovi zelo prikupna. Sodelujejo še: San-cin, Barbičeva, Peček, Zupan in J. Rus. Di rigent A. Neffat, režiser in koreograf inž. Golovin. Josip Gostič bo v četrtek pel vlogo Rudolfa v Puccinijevi operi »La Bohème«. Josip Gostič je izredno muzikalen pevec, lepega liričnega glasu ter splošno priljubljen pri naši gledališki publiki. čajkovskega opero »Evgenij Onjegin« bodo peli drevi prvič v letošnji sezoni. Delo ne bo šlo v abonma, temveč samo par-krat in v kolikor ga dobe abonenti, gre na račun serije opernih predstav, ki se upri-zore v krogu enega skupnega abonmaja, v katerem sta premierski abonma in abon, ma B že imela po eno različno predstavo. Glavno žensko vlogo bo pela to pot prvič gdč. Heybalova, naslovno vlogo g. Primožič. Ostala zasedba običajna. Premiera Wagnerjeve opere »Lohengrin« z g. Franclom v naslovni vlogi bo v sredo 1. februarja za premierski abonma. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sreda, 25.: Zaprto, četrtek, 26. ob 20.: Vse za šalo. A. Sreda 25. januarja Ljubljana 12: Angleške skladbe (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Ruski zvoki (plošče). — 14: Napovedi — 18: Mladinska ura: Arnošt Adamič: Katastrofa v rudniku — zvočna slika. — 18.40: 20 let razvoja jug. socialne politike z vidika delavskega prava (dr. B. Alujevič). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50: Uvod v prenos. — 20: Prenos iz ljubljanske opere. V odmoru: Glasbeno predavanje (g. V. Ukmar) ter napovedi in poročila, četrtek, 26. januarja Ljubljana. 12: Priljubljeni napevi (plošče).'— 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Violina in kitara (gg. prof. K. Jeraj in Stanko Prek). — 14: Napovedi. — 18: Radijski orkester. — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. R. Kolarič). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50: Deset minut zabave. — 20: Plesi raznih narodov (Radijski orkester). — 21.10: Klavirski koncert ge. Mirce Sanci-nove. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: šramel škrjanček. Beograd. 17: Narodne pesmi ln orkestralne skladbe. — 20: Petje. — 20.30: Koncert orkestra in solistov. — 22.15: Godba za ples. — Zagreb. 17.15: Koncert orkestra. — 20: Prenos iz Beograda. — 22: Plesna muzika. — Praga. 19.25: Ples: — 20: Zvočna igra, — 21.10: Skladbe za klavit in orkester. — 22.20: Plošče. — Varšava. 19: Straussova glasba. — 21: Zvočna igra in plošče. — 23.05: Poljska glasba. — Sofija, 18.15: Petje. — 19: Orkestralni koncert. — 20.55: Lahka in plesna muzika. — Dunaj. 12: Mali orkester. — 15.30: Uspavanke. — 16: Graški mestni orkester. — 20.10: Kmečki večer. — 20.50: Zvočna igra. — 22.45: Lahka in ljudska glasba. — Berlin. 20.10: Plesna muzika. — 22.30: Kakor Dunaj. — 24: Koncert orkestra in plošče. — München. 20.10: Leharjeva opereta »Paganini«. — 22.35: Lahka ln plesna muzika. — Pariz. 19.05: Pesmi in lahka ero-'ba. — 20.30: Violinski koncert in radirka fantazija. — 21: Simfonični koncert. R. G. 43 Strel v grniski luminici Roman Kronski sodnik (z občudovanja vredno potrpežljivostjo, kakor da bi govoril o majhnem otroku): »Gospod Fawcett, kadar kdo umre od tuje roke ali ob sumljivih okolnosti, terja deželni zakon, da se izvrši o njegovem koncu natančna preiskava. Tako hoče zakon, ki ga ne moreva izpremeniti ne vi ne jaz. V svoji lastnosti kot kronski sodnik pri mrli-škoogledni obravnavi imam dolžnost, izpraševati razne osebe — dolžnost, ki je mnogokrat neprijetna,, ki mi jo pa služba nalaga in ki jo izpolnjujem po svojih najboljših močeh. Skoraj vedno so mi priče še prerade pomagale pri izpolnjevanju te dolžnosti do mrtvega. Tudi v današnjem primeru so bile vse priče ustrežljive. Nerazumljivo mi je, zakaj hočete biti izjema. O vaših odgovorih ne bi mogel niti najzvestejši prijatelj trditi, da so ustrežljivi ali vljudni.« Priča: »Prosim oproščenja. Stiska, v kateri sem, me morebiti spravlja nekoliko iz ravnotežja. Izvolite vpraševati. Poslej bom ljuden.« Kronski sodnik: »Hvala, gospod Fawcett. In zda" nam vendar že povejte, kaj ste delali minuli petek popoldne, ko ste zapustili tenišče!« Fawcett je ponovil svojo navedbo, da je šel v salon, hoteč napisati pismo, odtod, ko se mu je zazdelo pisanje pisma pretežavno, pa v svojo sobo, daT bi premišljeval. Kroniki sodnik: »Ali ste bili razburjeni?« Priča obotavlja): »Da.« Kronski sodnik: »Ali je izviralo to razburjenje iz kakega pravkaršnjega dogodka?« Priča: »Če hočete s tem reči, ali sem bil razburjen, ke sem bil pravkar nekoga ustrelil — ne.« Kronski sodnik (zmaje z glavo): »Nikar brez vzroka ne podtikajte mojim vprašanjem drugačnega pomena. Doslej nisem rekel ničesar, po čemer bi bilo moči sklepati, da ste koga ustrelili. Kakor sami pravite, ste hoteli premišljevati. O čem?« Priča (nagrbanči čelo): »Nekaj me je vznemu jalo.« Kronski sodnik: »S takšnim odgovorom si ne morem pomagati. Ne imejte mojih vprašanj za dokaz sovražnosti! Živo si lahko predstavljam, da e človek časih umakne v svojo sobo, ker bi rad nemoteno premišljeval. Rad bi le ugotovil, da 'e b vaše početje osnovano. Ali bi hoteli povedati sodišču, kaj je povzročalo vaš nemir?« Priča: »Povsem zasebna stvar, ki nima s to zadevo niti najmanjšega opravka.« Kronski sodnik: »Torej se branite izpovedati?« Priča (po kratkem premolku): »Da.« Kronski sodnik: »Dobro. Ste bili v teku popoldneva kdaj v soseščini knjižnice?« Priča: »To vprašanje bi bilo treba natančneje opisati. Soseščina je relativen pojem Če bi me na primer vprašali, ali sem bil v petek popoldne v soseščini suifolš^e meje, tedaj bi rekel: da, in bi s tem mislil, da sem bil nekaj kilometrov daleč oi nje.« Kronski sodnik (prikima): »Priznam, da vaš ugovor proti temu vprašanju ni neosnovan. Vprašam vas torej drugače. Ali ste bili v petek popoldne na obzidanem vrtu, ki obdaja mardleighabbeysko knjižnico?« Priča: »Ne.« Kronski sodnik: »Zanesljivo ne?« Priča: »Zanesljivo ne« Kronski sodnik (vzame Coltovo pištolo z gluši-lom v roko in jo pokaže priči): »Je ta pištola vaša?« . Priča: »Da.« Kronski sodnik: »Kaj jemljete zmerom takšno nevarno orožje s seboj na pot?« Priča (se obotavlja): »Nu... praz za prav ne zmerom. Navadil sem se šele na Daljnem vzhiiu * Kronski sodnik: »Bili ste na Daljnem vzhodu? « Priča: »Da, v Malajskih zveznih državah «. Kronski sodnik: »Ste imeli kdaj prilikj rabiti ta samokres?« Priča: »Da.« Kronski sodnik: »In ste z njim koga ustrelili?« Priča: »Da nekaj razbojniških domačinov. Štiri vsega.« Kronski sodnik: »Do smrti?« Priča: »Tri.« Kronski sodnik: »Torej imate dobesedno človeška življenja na vesti?« Priča: »To ni zelo prijazen izraz. Da nisem jaz njih pobil, bi bili oni mene.« Kronski sodnik: »Ali so oblastva zvedela o tem — eh — spopadu?« Priča: »Pri policiji v Kuali Lumpurju najdete zapisnik o njem.« Kronski sodnik: »Dobro. A čudno je vendarle, da ste vzeli takšno orožje s seboj, ko ste šli v goste na angleško graščino.« Priča: »To že, ali z Daljnega vzhoda sem vajen, da si ga zmerom položim v kovčeg ... Priznam pa, da je nespametno.« Kronski sodnik: »Iz te nespameti, gospod Fawcett, se je razvila žaloigra. Da se vrneva k tistim Malajcem — štiri izmed njih ste zadeli, tri kar na smrt. Ali ste jih srečali drugega za drugim?« Priča: »Ne, prišli so v gruči.« Kronski sodnik: »Koliko časa je trajalo to — streljanje s pištolo?« Priča: »Mislim, da nekaj sekund.« Kronski sodnik: »Torej ste dober strelec?« Priča: »O da.« Kronski sodnik: »Kako si razlagate, da je bil iz pištole, ki je vaša last, oddan strel, in to prav tisti, ki je povzročil smrt?« Priča: »Tega na žalost ne morem pojasniti. Samemu mi je uganka.« Kronski sodnik: »Ali ste morda v petek popoldne sami streljali s pištolo?« Priča: »Ne.« Kronski sodnik: Ste jo vzeli iz predala?« MALI OGLASI Službo dobi Beseda 1 din davek i din, za šifro ali dajanj* naslova 5 din Najmanj SI znesek H din. Službo inkasanta ali dostavljale?, dobi moški, ki položi kavcijo 10 do 20 tisoč v gotovini. Nastop takoj. Vprašati pri : Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ul. 12. 1498-1 K otrokom Bčem zanesljivo in zdravo dekle s perfeknim znanjem nemščine. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Večletna praksa«. 1484-1 Žagovodjo agilnega in vestnega za covo žago v Gorskem Ko-taru iščemo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »777«. 1489-1 Gospodično ki igra kak instrument, išče salonska kapela za Dalmacijo, začetnice sopranistke naj se tudi oglase. Kapel-nik, Kapiteljska 3, Ljubljana. 1495-1 Šivilja samostojna dobi stalno službo v privatni hiši Plača 400 din in vsa oskrba. Naslov v vseh posi. Jutra. 1392 1 Službe išče Vsaka beseda SO pai da vete 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din najmanjši znesek 12 din Mlad hotelski poslovodja, praktik T znanjem tujih jezikov, absolvent višje hotelske šole, ekonom, z večletno prakso in odličnimi referencami, i5če stalno mesto. Gg. imetnikom podjetij in finančnikom se priporoča kot pošten, agilen in simpatičen stiokovnjak. Z obrtnim dovoljenjem za hotel, restavracijo, pension, kavarno, gostilno. Reflektira na plačo v odstotkih od dobička. — Cenj. dopise na ogl. odd. Jutra pod »Uspeh po strokovnjaku«. 1089-2 Eeseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali dajanje naslova 5 din Najmanjši znesek 17 din. Medarna Ljubljana, židovska ul. št. 6, nudi sortirani prvovrstni cvetlični med po najnižji ceni. 82 33 m'-rrtrm Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro alt dajanje naslova 5 din Najmanjši znesek 17 din Radio kovček moderen, 6 cevni baterijski super. Pripraven posebno za potovanja in uporabo na deželi, ugodno naprodaj. — Eventuelno tudi s priključkom na tok. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 1502-9 Oblačila Seseda 1 din, davek lin. za šifro ali dajanje naslova 5 din Najmanj šl znesek 17 din. Zimska suknja črna, dobro ohranjena, za gospoda srednje velikosti, ugodno naprodaj. Poizve se Šmartinska cesta 14-1., levo. 1476-13 Prodam tseseda i din. davek -iin. za šifro ali dajanj* 'laslova 5 din Najmanj ši znesek 17 din Cepljeno trsje sadno drevje, diviake nudi Žiher Franjo, Zamušani, Sv. Marjeta pri Moškanjcih. — Zahtevajte cenik. 1473-6 Kupim Beseda 1 din, davek J din, za šifro ali dajanje naslova S din Najmanj ši znesek 17 din. Mrtvaški pogrebni voz s kompletno konjsko vprego, v dobrem stanju, kupim. Ponudbe s sliko na ogl. odd. Jutra pod značko »Kompletno«. 1478-7 Avto, moto Beseda 1 din, davek f din za šUro ali dajanj* naslova 5 din Najmanj š) znesek 17 din Tovorni avto 1 in pol do 2 toni, kupimo. Ponudbe z znamko in ceno poslati na: Gasilska četa. Podotik • Glince. 1501-10 Stroji Beseda 1 din davek i din, za šifro ali dajanje laslova 5 din Najmanj šl znesek 17 din. Stroj za kuhanje kave (Hkspres) ugodno prodam. Ogleda se lahko v bifeju Slamič. 1455-29 Steklenice Fr. Jožef čiste, kupimo. Drogerija Kane, Židovska, Ljubljana. 1496-7 ZAHTEVAJTE BRE5PLAČNI CENIK NAJPOPOLNEJŠE GENERALNO ZA5T0P5TVD HARMONIKE ^ ..... SVETA^... f. Schneider ZAGREB N1KDLIČEVA 10 G. Th. Rotman: Kapitan Kozlostrelec gre leve lovit Beseda i din. davek j din, za ž liro ali dajanje naslova S din Najmanj šl znesek 17 din. Knjižico Mestne hranilnice Ormož ca 15.000 prodam po ugod ni ceni. Rudolf Zore, Ljub liana, Gledališka 12. 1504-16 Katera dobrosrčna oseba bi hotela rešiti življenje 45 letniku s tem, da mu posodi din 10.000 za nujno trebušno operacijo. Garan cijo z obrestm v slučaju operacijske smrti nudim dobro vpeljan predmet z zalogo blaga, ki obsega dvakratno vrednost. Stranke na-ročujejo blago same. Po nudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko »Nujna pomoč«. 1472-16 Posojilo 600 do 700.000 din naj sigurne j še vložite v trgovsko - industrijski obrt v sreskem mestu Vrednost nepremičnin 3 milijone din z vknjižtx na prvem mestu proti dobrim obrestim. Pisme no obširnejše. Ponudbf-na ogl. odd. Jutra pod. »Zajam.« 1015-16 Lokali Besedf 1 din. daveä din za šifro ali dajanj* naslova 5 din Najman.1 šl «nesek 17 din Frizerski salon •completen, center Ljubi; a ne, prodam takoj za 8000. Informacije daie S G. Z. Vič, Glince V, 14. 1482-19 Posest Beseda 1 din davek s Un za šifro ali dajanje naslova 5 din Najmanj š) znesek 17 din Štiristanovanjsko vilo z lepim vrtom in dvoriščem prodam. Rožna dolina, — Predjamska ul. 43. 1497-20 Beseda 1 din. davek a din za šifro all dajanj* naslova 5 din Najmanj ŠJ znesek 17 din Oddam sobo in kuhinjo 1 februar ja. Grebene, Vel. čolnarska ulica 15. 1500-21 Enosob. stanovanje * podpritličju, v strogem centru mesta oddamo 1 fe biuarja. Poizve se v pisarni dr. Černej Darko, advokat, Ljubljana Tavčarieva ulica štev. 5. 1490-2! Beseda 1 din davek j din, za šifro all dajanj* naslova 5 din Najmani ši znesek 17 din Lepo sobo s centralno kurjavo, oddam v centru. Naslov v vseh po slovalnicah Jutra. 1499 23 Opremljeno sobo i posebnim vhodom oddam 1. februarja bolišemu gospodu v Costovi ul. št. 7. 1483-23 Opremljeno sobo v mestu oddam takoi ali poznejr boljši solidni osebi Naslov v vseh poslovalni cab Jutra. 1154-23 Sobe išče Beseda 1 din. davek a din za šUro ali dajanj* naslova 5 din Najmanj ŠJ znesek 17 din. Sobo z 2 posteljama iščem. Ponudbe na ogl. /dd. Jutra pod šifro »Akademik«. 1486-23a Soliden gospod išče sobo s posebnim vhodom, mirno in svetlo, za I februar. — Ponudbe aa ogl odd. Jutra pod šifro »Rednoplačilen«. 1488-23a Prazno sobo s posebnim vhodom, iščem. Ponudbe pod »Sama« na ogl. odd. jutra. 1492-23a* Opremljeno sobo v centru mesta, išče boljši gospod 1. februarja 1939-Cenj ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Posebni vhod«. 1493-23a Opremljeno sobo s posebnim vhodom, išče gospod za 15. februar v centru mesta Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Reden plačnik«. 1487-23a Dijaike sobt Dijakinjo iz boljše hiše, sprejmem v /so oskrbo Jurčičev tte 3, I. nadstr., desno. 1481-22 rl]l tfsaka beseda ? din da »fek 3 iin za dajanj* naslova 5 din. najmanj ši in^pt >0 iin Fridrih Prepozno dvignila. Dvigni pošto 1491-24 AtniM Beseda i din. davek i din za šUro an dajanje naslova 5 din Najmanj šl znesek 17 din. čistokrven foksterier krasen eksemplar, popolnoma bel, mlad, štiri mesece stat, naprodaj. Celovška 135-1. 1180-27 111*1 Beseda 1 din. davek 3 din, za šifro alS dajanje naslova S din Najmanj « m»«*» n iin G. Müller Josip nima pravice za mojo tvrd-ko kasirati niti nabirati na ročil Ivan Šinkovec, Ljubljana, Kožarje, Tržaška cesta 125. 1494-31 Razno Vsaka beseda a din. dB vek 5 din za dajanj, naslova 5 din, najmanj š) znesek 20 din Pot do sreče Knjigo iD jstait nturmaci i dobite zastonj, ako te obt lete na poznanega psiho patologa Karma ha Žalec 91-V/ POZOR' za premog, koks, suha drva 3e obraCaj tt .aa. . V. Podobnik, TRŽAŠKA 16. teletOD 3313 INDIO kupuje staro železo in kovine, suknene odpadke, papir, žaklje, steklo belo in steklenice. Celovška c. 67, Telet. 40 67. Beseda 1 din, davek ^ iin. za šifro ali dajanj* .oslova 5 din Najman1 uip il qasaoz Veliko skladišče oddaljeno eno aro od Ljub Ijane, oddam v na'em. Poizve se pri I. Oražem, — Ljubljana • Moste. 1480-17 Hotel in kavarna v prometnem kraju na Gorenjskem se odda v najem z vsem kompletnim inventarjem s -toplo ln mrzlo vodo Interesenti naj pošljejo ponudbe pod šifro »In dustrijski kraj« na ogl odd. Jutra. 1221-17 Občina l lubl ana Mestni pogrebni Javod Umrla nam je naša ljubljena mama, sestra, teta in tašča, gospa Kristina Müller roj. MÖLCH ZASEBNICA Pogreb nepozabne pokojnice bo v sredo 25. t. m. ob 2. uri popoldne izpred mrliške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv Križu. Ljubljana — Graz, dne 24. januarja 1939. Rodbine : Schauta, dr. Schiffer, Kyslik in ostalo sorodstvo LIPSKI POMLADNI SEJEM 1939 ZAČETEK: 5. MARCA 60% POPUSTA NA NEMŠKIH ŽELEZNICAH, ZNATNI POPUSTI V DRUGIH DR2AVAH. Vsa pojasnila dajejo: ZVANIČNI BIRO LAJPCIŠKOG SAJMA Beograd — Knez Mihajlova 33-1., in častni zastopniki: ING. G. TÖNNIES, LJUBLJANA, ryrèeva 33. — Telefon 27-62 in JOS. BEZJAK — MARIBOR, Gosposka ulica 25. — Tel. 20-97. Draž oklic A sčasoma se je opica naveličala poslušati razsajanje nadležneža, ki ga je vlekla za seboj »Le počakaj, mrcina!« je dejala sama pri sebi. Zavihtila je ubogo žrtev in jo jela sukati s takšno hitrostjo, da je kapitan pri tisti priči dobil morsko bolezen. Na predlog Mestne hranilnice ljubljanske v Ljubljani se bo vršila dne 8. februarja 1939 ob 9. uri pri okrajnem sodišču v Kočevju v sobi štev. 5 PRISILNA DRAŽBA nepremičnin mesta Kočevja in sicer vložkov št. 368. 373, 393, 642, 727 in 913 k. o. Kočevje, ki so cenjena na 5.059.393, najmanjši ponudek pa znaša Din 3,710,586. Prodale se bodo: občinska hiša štev. 75, nadalje mestni mlin z vodno pravico in turbino štev. 99, mestno kopališče s hišo št. 126, nadalje vse bivše Kajfeževo posestvo s parno žago. Pozor — lesni trgovci! Na dražbo pride mestni gozd v izmeri 307 ha. 53a 71 ma, cenjen na Din 2,403,873, najmanjši ponudek Din 1,602,582. varščina 240.388. Nadalje mestni šahen—gozd, cenjen na Din 1,089,742, najmanjši ponudek Din 726,496, varščina Din 108.975. Izdražilo se bode tudi mnogo drugih travniških in njivnih parcel. Dražbeni pogoji so na vpogled pri okrajnem sodišču v Kočevju, informacije pa daje tudi Mestna hranilnica v Kočevju v likvidaciji. SOKOL - Sokol m. opozarja svoje članstvo na predavanje br dr. V. Arka »prva pomoč v telovadnici«. Predavanje bo v sredo 25. t. m. v društveni telovadnici! Udeležba obvezna. Savezno načelništvo je predpisalo za vse one brate, «t! vstopajo v kadrski rok, da morajo, čt hočejo doseči skrajšanje službe, položiti pred župno komisijo poseben izpit v enem letu, ko se bo njihov kaderski rok pričel Oni, ki bi izpita ne položil, ne bo imel ugodnosti, kakor jih predpisuje zakon Sokolom glede skrajšanja kaderskega roka Izpit je ist men, pismen in pa praktičen in obsega poleg raznih prvin tudi razne vežbe, ki jih predpisuje vojaški vežbovnik. Po položenem izpitu dobi vsak posebno uverenje ki ga mora predložiti svoji prošnji aa Savez za skrajšani vojni rok Brez uverenja Savez prošenj sploh ne bo predložil naprej, temveč jih vrnil dotičnj edinici nerešene Bližje določbe prinaša Sokolski Glasnik v svoji 48. številki iz leta 1938. — Opozarjamo vse brate na te določbe! Zadnja številka »Sokolskega glasnika« priobčuje razglas sa veznega strelskega odseka o delu društvenih odsekov. Strelski odseki, ki jih je v sokolstvu vedno več, imajo v tem razglasu razporejen ves svoj delovni postopek, kai bo zlasti koristilo vsem onim, ki se pripravljajo na svoj kadrovski rok in morajo poležiti svoj uspo-sobljenostni izpit pred župno izpitno komisijo. Za češkoslovaške Sokole — begunce je nabralo jueos-ovensko Sokolstvo do srede januarja vsoto 3/2.155 dinarjev. Pozivu so se odzvaie vse župe in povečini tudi vsa društva ter mnogo čet. Akcija seve še ni zaključena toda že sedaj se vidi. da je bil dosežen razmeroma zelo lep uspeh. Največ je nabrala župa Novi Sad nakar sledita zaporedno Becgrad in Zagreb in nato ostale ii pe. Tzmed dravskih žup je največ nabrala mariborska. Nova naša sokolska revija »Soko«, ki jo izdaja Savez Sokolov z letošnjim letom namestu prejšnjega prosvetnega, teh-ničnega in narsščajskega glasila je že izšla. Prva številka ima 48 strani in je razdeljena tako, da pridejo najprej razni članki splošne vsebine in razne razprave, potem je priključen strokovni telesno-vzgojni del dalje prosvetna rubrika in končno dei lista za naraščaj. Naročnina na savezno revijo iznaša 45 dinarjev letno. Pri prvi številki so sodelovali med drugimi bratje dr. Fr. Derganc, dr. V Murnik, Brzakovič, Udicki, Trdinova. Sko-vranova. Sedlaček Majnik, Horvat, itd. Sokolsko društvo Subotiea je eno najmočnejših v novesadski župi. V njem telovadijo vse skupine pripadnikov. Pred-njaški zbor, ki šteje 20 bratov in 12 sester, je imel preteklo leto tedensko enkrat svoje posebne ure. Dalje so vežsali člani, moški naraščaj in deca v dveh skupinah; prav tako so tudi sestre in deklice imele dvoje skupin, ženski naraščaj pa samo eno skupino. Društvo oskrbuje nadalje v rasnih šolah telovadbo dece pod vodstvom sokolskih vaditeljev, ki jo je obiskovalo 631 dečkov in 571 deklic. Da je društveno življenje tudi sicer zelo razgibano, nam priča dejstvo, da izdaja svoje lastno glasilo »Sokolski život«. Drugi dokaz temu je veliko število društvenih prireditev, ki je doseglo lansko :eto 101 točko raznih večerov, predavanj, proslav, itd. Subotiško sokolsko društvo je središče severnega dela župe Novi Sad in bo prejkone postalo prav kmalu središče župe v Subotici Prvovrstni trboveljski PREMOG brez orahu. boba suha drva and) 1. Pogačnif BOHORIČEVA 6. feiet 20-59 POCENILI smo znatno vsa zimska oblačila, površnike, Huber-tuse, perilo itd. Presker, LJUBLJANA, Sv. Petra c. 14 NSERIRAJTE V »JTTF' PRODAM v Petrovčah pri Celju, tik ob žel. postaji več stavbnih parcel 6TEFAN CIMERMAN. Trbovlje L »Zadrega nad zadrego« na adru v Trbovljah »Dolskemu župniku«, s katerim nas je trboveljska sokolska dramska družina dostojno uvedla v jubilejno sezono, je nedavno sledila veseloigra »Zadrega nad zadrego« Franca Streidherja, v prevodu Cirila Kosmača Medtem ko je iz dovršenega podajanja resne vsebine »Dolskega župiuka« odsevala plemenita umetnost globoko občutene glume, je »Zadrega nad zadrego« po svoji plitki in vsakdanje povprečni vsebini našla za svoj veseli in izrazito dovtipni kolorit med istimi igralci zopet prave mojstre humoriste. Ti so dejanju vtisnili vso življenjsko sočnost, med gledalci pa ustvarili razpoloženje smeha do solz. Brat Plavšak je s prirojenim humorjem vtelesil glavno vlogo posestnika Piškurja ter mu vdihnil vaško pristnost podeželskega bogatina, ki sta mu denar in dobro vince edini življenjski smoter. Njegov trebušati. dobrodušni ,pa vendar iz-! najdljivi in za Evine čare preveč dostopni Piškur se je izborno znašel v vseh zadregah. Njegova pristna dovtipnost, ki jo i je zabelil še z izvirnimi šaljivimi ocvirki, ! so zabavali vso dvorano. Plavšakova ma-] ska je bila posrečena, mimika uverljiva, ! igra naravna. Vreden drug mu je bil Odlazek v vlogi Lipčeta Korena. Igral je z veliko prepričevalnostjo kmeta, prebrisanega. željnega vseh življenjskih dobrot, korajžnega pa le v odsotnosti energične zakonske družice. Njegcva maska je bila morda nekoliko preveč povdarjena, vendar je to nedostatnost zgladila izvrstna igra, ki jo br. Odlazek mojstrsko obvlada v komičnih in resnih vlogah. Poslednji v veselem moškem triu je bil br. Paternost, ki je z glumo pismonoše šimelja prekosil samega sebe. Njegova šegavost in življenjska pristnost, s katero je v pr-leškem narečju igral vlogo omejenega glasnika pošte, je žela burno odobravanje in se stopnjevala zlasti pri izborno uspelih ljubeeznskih prizorih z ljubljeno Tončko, ki mu je po naključju vseh zadreg končno le padla v naročje, Rakov Franc je bil poosebljeni bogatinov sin, razvajen, samoljubljen in dostopen za skrivne srčne zadeve, ki so ga seveda v razpletu dejanja pripravile tudi v zadrego, a vendar niso odvrnile ljubezni do lepe Fanike. Gdč. Ramovževa je kot žena Monika bila zopet v svojem pravem igralskem elementu. Jagodičeva v vlogi Urše prepričevalna skrbna in nič sluteča ženica, ki pa je vendar trdo držala vajeti nad svojim razsipnim Dominikom. Gdč. Sikovškova je tudi tokrat izobli-kovaai svojo vlógo z vso igralsko rutino naivke. Svojo Tončko je z veliko spretnostjo v kretnjah, mimiki in izgovorjavi umela prikaazti kot duševno zaostalega dekleta, ki pa ji je srčno nagnjenje njenega šimelja vendarle vzbudilo naravno čustvo ljubezni. Gdč. Plavšakova je po daljšem odmoru v sicer krajši vlogi zopet pokazala svoj lep igralski talent, s katerim je liku Petronile Logarjeve dala vso prepričevalnost, odločen nastop in gospodovalni pevdarek prevarane žene. Take dobre igralske moči bi prihodnjič želeli videti v večjih vlogah. Gdč. Koro-ščeva je iznenadila z naarvno, sigurno in ljubko igro ter je v vlogi natakarice Fani Mia izvrstna partnerica zaljubljenemu Francu (Raku) in Plavšakovemu Piškurju. Paternostrova režija je bila hvalevredna, igra dcibro naštudirana in inscenira-na ter se je odlikovala po hitrem tempu in naravni skladnosti skupnih scen. Obisk je bil rekorden. Moralni in gmotni uspeh prav zadovoljiv. Veseloigro so z lepim uspehom ponavljali v litiji m na domačem odru ter se pripravljajo na gostovanje še v drugili krajih celjske župe. Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani,