http.//www.mandrac.si. urednistvo@mandrac.si ČETRTEK,25.november 2021/ ŠTEVILKA 1425. leto XXVIIZ poštnina plačana pri pošti 6310 Izola - Isola / cena: 1,50 EUR 1425 Nekega dne bodo o nas snemali serije Kdo ve. Morda bo to delal History channel. Morda bodo to Netflix, HBO ali Amazon prime. Ali pa celo Disney. Sicerje najbolj verjetno, da bo pravice o dogajanju v Sloveniji v času covida snemal Syfy, specializiran za znanstveno fantastiko. (Aljoša) Predstavljajte si televizijsko serijo na eni od ameriških pretočnih platform. Se tako imenujejo strea-ming servici a-la Netflbc in Hbo pri nas? No, predstavljajte si torej serijo, politično serijo, o pokvarjenem političnem vrhu neke države. Producent dobi zamisel, jo predlaga eni od prej omenjenih platform, ki jo sprejme. Zdaj mora samo še nekako napolniti dvanajst epizod za prvo sezono in upati na najbolje. Naslednji korak je iskanje režiserja, igralcev in predvsem scenaristov, ki bodo spisali dovolj zanimiv „plot". O čem bi lahko razpredali dvanajst epizod? Kaj bi lahko ljudi pritegnilo ko je govora o vladanju? Seveda, afere. Preverjen recept. Žajfnica rabi afere. Recimo, da je šel pogovor producenta in scenaristov nekako tako- Jmeli bomo interpelacije. Veliko interpelacij. Toliko, da jih ne bomo mogli niti našteti. In bodo večinoma neuspešne, ker ne moremo kar tako odpustiti igralcev. Razen, če se nam bo kdo hudo zameril. Potem rabimo pravosodnega ministra, ki mu očitajo sodne preiskave zaradi davčne utaje, neplačevanje komunalnih prispevkov in še kaj. Rabimo okoljskega ministra, ki odprto lobira, prezira in se dela norca iz davkov, pripravlja zakone, ki padajo na referendumih in takšne, ki kolegom v državnem zboru legalizirajo črne gradnje. Aja, naj bo takšen, da sodnikom, če je treba, stre jajca. Rabimo ministrico za izobraževanje, ki na epidemijo covida odreagira tako, kot odreagira srna, ko ji ponoči zasvetimo z žarometi v obraz. Imamo tudi že ime zanjo: Marija Terezija. Potem rabimo ministra za gospodarstvo, ki v času, ko nihče zaradi ukrepov ne sme v gostilno, v gostilni organizira delovni sestanek. S sendviči. Rabimo obrambnega ministra, ki v času največje zdravstvene krize nabavlja letala in oklepnike. Pa ministra za notranje zadeve, ki odstopi, čeprav ne odstopi, ljudstvo zmerja s svinjami, ekstremne desničarje hvali z biseri, proteste pa spremlja kar iz operativnih centrov policije, čeprav tega ne bi smel. Ne bo šlo brez ministra za delo, družino in socialne zadeve, ki preko razpisa dodeli 130.000 evrov društvu, ki gaje sam ustanovil, ali pa soustanovil, če želite. Pa še ministra za kulturo, ki razume kulturo na svojevrsten način, kot sredstvo za nagrajevanje ali pa izsiljevanje kulturnikov. In nekulturnikov. Vmes pa si kot velik dosežek lahko pripiše tudi protestni odstop ravnatelja državnega gledališča, medtem ko novinarjem zasebnih TV hiš ne daje izjav, dokler mu nacionalka ne nameni dovolj medijskega prostora. Vse to povežemo še z različnimi aferami, od nabave zaščitne opreme, do podrejanja policije in preiskovalnih uradov, postavljanja in nastavljanje ..svojih" na vse razpoložljive in nerazpoložljive položaje v gospodarstvu, ne glede na razpisne ali etične pogoje. Tako, imamo serijo, igralce, vsebino. Kaj pravite?" Scenaristi bi se verjetno pogledali v oči in ugotovili, da to ne more delovati, ker ta scenarij v demokraciji ni verjeten. Le eden vpraša: Kaj pa premier in predsednik? „Ta dva sta takšna, da si zaslužita eno čisto svojo serijo", odgovori producent. „In bo čista znanstvena fantastika!" nnn INTES4 S KN [MOLIT BANK M/mroe/M: NAROČNINA - SPOROČILA - MALI OGLASI tel. 040 211 ■ 434 / urednistvo@mandrac.si Strahovi in zdravilci Česa vse se bojimo in koliko časa bo minilo, da bo stroka našla izraz za fobijo pred vato v nosu? 0 tem in o filozofskih arhitekturnih priročnikih tokrat razglablja Mandračev dopisnik iz prestolnice, Zoran Odič. Jutro je bilo negativno - minus tri stopinje. Dan je bil pozitiven -3144 pozitivnih. Pred odhodom v šolo vnukinja rešuje nalogo, ki je ni utegnila dokončati sinoči. Vrta s svinčnikom po nosu, pa pove: »Dedi, ti si otročji,« in pokaže na odprtega Gospodarja prstanov, ki ga berem. Ona pa bere inšpektorja Vrenka. Jezero. A res? Pa ji pokažem Heglovo Logiko, ki jo berem več kot štirideset let in še vedno nisem končal prvega poglavja, ali pa Aristotelovo Nikomaho-vo etiko, kjer še nisem prebral niti prvih deset strani. Pa se mi smeje. Ne vrta več s svinčnikom po nosu, ampak s prstom. »Kako gre s tem vašim samotestiranjem proti virusu?«, vprašam, da spremenim temo. »Brez problema, če si vrtam po nosu s svinčnikom, ali prstom, zakaj pa ne bi še z vato na palčki?«, mi odgovori. In pove, da kar se otrok tiče, ni nobenih strahov in problemov. Problem so starši, ki ne dovolijo, da se njihov otrok testira. Pa pridejo v šolo, pripeljejo se teh 200 metrov od doma s terencem, s katerim bi priplezali na vsak osemti-sočak in se derejo na učiteljice, da ne dovolijo, da maltretirajo njihovega otroka (e), mučijo ga z vato na palčki in mu vrtajo po nosu. Istočasno pa ni pomembno, da si vrtajo po ušesu s ključem tega landroverja, ali brmveja ali mercedesa. Strah jih je bombažne palčke. Strah jih je nečesa, kar je potrebno, nujno in naravno. Kolikor strahov, toliko imen zanje Klinična psihologija opisuje številne vrste strahov (fobij), za to najnovejšo fobijo pa še nima imena. Pozna klavstrofobijo, strah pred zaprtim prostorom, akrofo-bijo, strah pred višino, aerofobi-jo, strah pred letenjem, globofo-bijo, strah pred baloni in strah pred lutkami, pediofobijo. Pogo-nofobi se bojijo ljudi z brado, heptadekafobi bežijo pred številko 17. Vse to je znanost izmerila, definirala in poiskala načine zdravljenja. Le za testiranje z bombažno palčko, to največje zlo današnjega sveta, ta udar na svobodo in dostojanstvo, vsaj tako trdijo googledoktorji, še niso. A otroci, kot moja vnukinja, ker nič ne vejo in niso googledoktorji, se ničesar ne bojijo, in si mirno vrtajo po noskih s svinčniki, prstki in bombažnimi palčkami. Upam, da ko zrastejo, ne bodo tudi s ključi avtomobila. 0 čem se pogovarjamo med sprehodom? O vsem tem se na jutranjem sprehodu s kužki pogovarjam z Mare-tom in njegovo Aiva in Brunom Urhom in njegovim labradorskim črnuhom. Mare je dober kuhar, a tako suh, da si mora žepe napolniti s kamenjem, da ga ne bi močnejši veter odpihnil. Bruno je arhitekt, ki ima nekoliko nenavadne poglede na arhitekturo. Ne v strokovnem smislu, ampak bolj filozofskemu gledanju na arhitekturo, zaradi česar je napisal Urhov arhitekturni priročnik, v katerem je, med drugim, zapisano nekaj, kar bi lahko bil tudi eden od odgovorov na naštete strahove: »Le redki smo vsak dan subtilnejši, mlajši in gledamo na ljudi in stvari s srcem - v nasprotju z večino, ki je vsak dan trša, in to seveda tam, kjer ne koristi. Slednji mislijo, da je alternativno zdravilo karkoli ... alternativni zdravnik pa kdorkoli. »Pacienti« teh alter- nativnih »zdravilcev« nimajo niti karakterja za samopriznanje problema niti moči za odstranitev vzroka, ki jim povzroča slabo počutje. Ko pa se začne natolcevati o zdravljenju, pa je škodljivo, nesprejemljivo in neodgovorno. Zato je kot preventiva v zdravju zelo pomembno v kakšni hiši živimo. V grdi hiši je človek nesrečen, nesrečen človek pa je bolan.« | In če bi te Brunove besede pre-1 brali tako kot da smo mi »pacien-1 ti«, »zdravilci« so aktualni politi-g ki, hiša v kateri živimo pa je družba v kateri živimo, nam postane nekoliko bolj jasno kaj se nam dogaja in zakaj živimo v bolni državi. Vnukinji bom dal za prebrat Urhov arhitekturni priročnik. Zoran Odič DRUŠTVO INVALIDOV IZOLA Obvestilo za člane Društva invalidov Izola Obveščamo vas, da se lahko prijavite za kapacitete za leto 2022. Prijave sprejemamo osebno na sedežu društva v času uradnih ur in sicer v ponedeljek in petek od 8:00 do 10:00 in v sredo od 15:00 do 17: 00. Dl Izola MANDRAČ je tednik Izolanov Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 040 211 434 elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej Uredništvo: Aljoša Mislej, Drago Mislej, Davorin Marc, Primož Mislej (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika@ mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,50 EUR. / Četrtletna naročnina: 18 EURO. Založnik: GRAFF1T LINE d.o.o., Izola; tel.tel. 040 211434 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522. Predstavniki Civilne iniciative Gibanje za Izolo so v četrtek vložili 953 podpisov za sklic referenduma. Tega bomo imeli 9. januarja, referendumske aktivnosti pa se bodo očitno povlekle skozi decembrske praznike, V četrtek so predstavniki Civilne iniciative - Gibanje za Izolo vložili 952 podpisov izolskih občanov. potrebnih za sklic referenduma o OPN-ju. Kot kaže bo referendum 9. januarja. Pobudniki referenduma so sicer morali vložiti vsaj 673 podpisov do petka, a so jih v tem dobrem mesecu zbrali za tretjino več, vložili pa so jih za vsak slučaj en dan prej. Kot je povedala Viktorija Carli, si želijo predvsem, da bi lahko Izo-lani skupno in vztrajno spreminjali Izolo. „Da bi Izola postala prijetno mesto za vse, tako za domačine, kot tudi za tiste, ki bodo še prišli. Predvsem pa za naše naslednike, katerim ne smemo pustiti novih degradiranih območji, ker imamo teh že zdaj zadosti. Moramo si prizadevati, da obstoječe saniramo. “ Povedala je, da so overjene podpise zbirali od 15. oktobra vse do četrtka. „V rokah imam 952 podpisov občanov. Naj poudarim, da naš cilj ni bil referendum, ampak smo bili v to prisiljeni. Od leta 2004, nato od leta 2012, ko so začeli podrobneje obravnavati OPN, pa vse do zdaj ni bilo nobenega razumevanja do naših pripomb, zato je edina pot, ki nam je še ostala, referendum. “ Carlijeva je še povedala, da je prepričana, da bodo na referendum odšli tudi vsi tisti, ki iz takšnega ali drugačnega razloga niso želeli, ali pa si niso upali oddati podpisa in za katere, pravi, vedo, da jih je veliko. „ Upamo, da bodo prišli in izrazili svojo voljo, da ohranimo lepšo in predvsem enakomerno razvito Izolo. “ Izola je med najbolj gosto poseljenimi občinami Povedala je še, da mnogi sploh niso bili seznanjeni z načrti v OPN-ju. „Ko pa smo jim razložili za kaj gre, da je govora o pozidavi kvalitetnih kmetijskih zemljišč, sporni pozidavi 50 odstotkov na območju Arga, pozidava razglednih zemljišč na Ma- liji, je bilo to ljudem dovolj. Rekli so, da je bilo že do zdaj vsega preveč, kaj šele, da bi se še dodajalo. “ Predvsem, še pravi Viktorija Carli, se ne strinjajo z gostoto priseljevanja v Občini. Po drugi strani pa Novka Jenko, prav tako aktivistka civilne iniciative pravi, da na podeželju ni bilo treba veliko prepričevati krajanov, da oddajo svoj podpis, saj so dobro poznali problematiko in so sami prišli do Upravne enote. Občina ne bo sodelovala v kampanji Kot je po vložitvi podpisov povedal župan Danilo Markočič, bo referendum vsekakor po novoletnih praznikih. O tem je sicer včeraj odločal Občinski svet Občine Izola in potrdil županov predlog, da se za datum referenduma določi 9. januar 2022. Referendumsko vprašanje bo: »Ali ste za to, da se uveljavi Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Izola, ki ga je sprejel Občinski svet občine Izola na 17. redni seji dne 8. 7. 2021?«, na katerega bo možno odgovoriti z ZA ali PROTI. S tem predlogom se sicer niso strinjali vsi svetniki. Nataše Čerin (Izola prihodnosti) je v razpravi povedala, da se ji zdi takšen datum, 9. januar, navadno izigravaj e in ..iskanje najbolj neprimernega termina", saj gre za prvo nedeljo po praznikih. „Upo-števali smo vse zakonska določila, ampak smo na minimumu od minimuma. “ Z razmiljašnjem se je strinjal tudi Dušan Ambrož (Izolani), ki je omenil, da so imeli tudi svetniki premalo časa, da bi potrdili prisotnost na izredni seji (prisotnih je bilo vsega 15 svetnikov). Pravi, da bi lahko sejo sklicali teden dni kasneje in s tem bi tudi referendum lahko padel na kasnejši datum. Na to sta podžupan Vlado Marič in župan Danilo Markočič odgovorila, da si predstavniki civilne iniciative želijo, da bi bil referendum čimprej. Župan je ob vložitvi podpisov povedal, da verjame, da bodo Izolani in Izolanke pri odločitvi ravnali s srcem in z mislijo na svoje mesto, Občina Izola pa v kampanji menda ne bo sodelovala, saj da je vse, kar je potrebno vedeti, že povedala v 140 dneh javne razgrnitve. Čakajo nas torej referendumski novoletni božično prazniki. Leto pa bomo začeli z večjim ognjemetom, kot sicer. AM Referendum na dvajset let Izolani se bomo 9. januarja drugič podali na volišča za občinski referendum. Prvič je to bilo leta 2000, ko smo odločali o Odloku o ureditvenem načrtu „Pri svetilniku". Takrat se je referendumsko vprašanje glasilo: „Ali ste za to, da se uveljavi Odlok o ureditvenem načrtu "Pri svetilniku" v Izoli, ki ga je sprejel Občinski svet Občine Izola dne 13.07.2000?“ in na katerega smo prav tako odgovarjali preprosto z ZA ali PROTI. Na referendum smo morda nekoliko pozabili, tudi zato, ker je glasovanje sovpadalo z državnozborskimi volitvami. Ni pa nepomembno dejstvo, da se je referendum dogajal v času županovanja Brede Pečan, ki je bila dve leti pred tem že v prvem krogu izvoljena s 3595 glasov, za skupno 63,25 %. Dve leti kasneje se je referenduma udeležilo kar 7966 volivcev (od nekaj več kot 11.688). Glasov ZA je bilo 2323, kar znaša 29,16%, PROTI pa je bilo 5730 glasov, kar pomeni 67,41%. Neveljavnih je bilo 273 glasovnic. Kaj nam ti podatki pomenijo? Za začetek to, da rezultat na referendumu ni neposredno vezan na volilno bazo vladajočih in na rezultat zadnjih volitev. Ni pa nemogoče, da lahko vpliva na rezultat naslednjih, kot se je to zgodilo pred enaindvajsetimi leti. AM Pprfifii SMfl Ne gre le za interese manjšine Nekateri zapisi v zadnjem obdobju so dali vedeti, da je poslanec italijanske narodnosti Felice Žiža s predsednikom vlade Janezom Janšo sklenil poseben sporazum, na osnovi katerega je moč razumeti njegovo glasovanje na sejah državnega zbora, Vest ni bila deležna naklonjenosti večinske javnosti, pismo Maurizia Tremola, predsednika italijanske unije pa kaže, da tudi v manjšini vsi ne delijo njegovih pogledov, SOBIVANJE, SOLIDARNOST, DEMOKRACIJA, PLURALIZEM, DIALOG: PRIZADEVANJA ITALIJANSKE UNIJE ZA ETIČNO DRUŽBO. Vrnili smo se trideset let v preteklost! Trenutno politično ozračje v Sloveniji v odnosu do avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti spominja na dčja vu. Stereotipi in predsodki vodijo do nezaupanja, sovražnosti, nerazumevanja in izkoriščanja avtohtonih narodnih skupnosti. To povzroča vse večjo zaskrbljenost, nemir in nestrpnost. Za razumevanje tega stanja, zadostuje prbivanje v naših lepih mestecih in pogovor z ljudmi, ki te na ulici ustavijo in prosijo za pojasnila glede odločitev političnih predstavnikov italijanske narodne skupnosti v Sloveniji. Na našem zgodovinskem poselitvenem območju - v občinah Ankaran, Koper, Izola in Piran, kjer živimo in delamo, želimo tudi v bodoče vzgajati naše otroke in še naprej graditi sožitje v miru in prijateljstvu z vsemi ostalimi, ki tu živijo. Ne želimo postavljati novih zidov, ne želimo novih konfliktov. Še naprej si prizadevamo delati v dobro vseh državljanov tega območja, te države in Evrope, v kateri živimo, ne le v dobro naše Skupnosti. Italijanska unija je s slovensko narodno skupnostjo v Italiji vedno gojila globoko in pristno sodelovanje, s katero je izvajala in še vedno izvaja pomembne evropske projekte, ki so in bodo pozitivno vplivali na celotno čezmejno območje. Italijanska unija je od Italije zahtevala, da slovenski narodni skupnosti zagotovi poseben sedež v italijanskem parlamentu. Kot predsednik Italijanske unije sem se 25. junija 2020 skupaj s predsednikoma krovnih organizacij slovenske skupnosti, Walter-jem Bandljem (SSO) in Ksenijo Dobrila (SKGZ), udeležil zaslišanja Odbora za ustavne zadeve Poslanske zbornice italijanskega parlamenta, da bi kot etični imperativ podprl legitimne zahteve Slovencev v Italiji po zagotovljenem zastopstvu v italijanskem parlamentu. Italijansko vlado in parlament sem pozval, naj poskrbita za uresničitev te njihove pravice. Poslanci narodnih skupnosti imajo enake pravice in dolžnosti kot ostali poslanci: ob izvolitvi tudi oni predstavljajo ljudstvo in so dolžni služiti skupnim interesom celotnega naroda. Res je, poslanec Felice Žiža je bil izvoljen, da v Državnem zboru zastopa interese italijanske skupnosti, da izraža njene potrebe in želje, pri svojih političnih izbirah in pri odločitvah svoje ekipe pa si mora prizadevati za skupno dobro vseh. Šlo je za politične odločitve, ki niso bile predmet javne razprave niti med rojaki niti v ustreznih organizacijah Skupnosti. Zelo smiselno bi bilo torej vzpostaviti proces širšega odločanja, v katerega bi bile na podlagi rednih posvetovalnih sestankov vključene Obalna samoupravna skupnost italijanske narodnosti (CAN Costiera), Italijanska unija (Unione Italiana) in poslanec italijanske narodne skupnosti v Državnem zboru. Prav je, da poslanci narodnih skupnosti sodelujejo z vsakokratno vlado. V danem primeru je korektno, da Felice Žiža podpisuje sporazume o sodelovanju z vladami in političnimi strankami, ki takšne vlade sestavljajo. Omenjeni sporazumi pa morajo biti javni in pregledni, vsebovati morajo projekte in utemeljene cilje, ki naj bi bili doseženi v korist italijanske narodne skupnosti, obenem pa morajo zajemati tudi projekte v dobro celotnega ozemlja, na katerem živimo in katerega sestavni del smo. Prav v teh točkah se distanciram in oddaljujem od političnih odločitev, ki lahko spodbujajo sovražno vzdušje v odnosu do naše Skupnosti. Glede na to, da je oblika tudi vsebina, že samo dejstvo, da se ni odločil sporazuma javno objaviti in vanj vključiti naših ustanov, zdaj spodbuja širjenje sumničenj in dvomov. Italijanska unija z 51 pridruženimi skupnostmi Italijanov, od katerih jih je 7 v Sloveniji, pri ustvarjanju Izola - Trg Etbina Kristana 2,051/301052,031/356 887 .1 . LETOS PRAZNUJEMO 30 LET Z VAMI šifra NEPREMIČNINE IZOLA d.O.O. www.sifra-nepremicnine-sp.si sifra@siol.net OBALA V MALEM Ivan Konstantinovič, univ. dipl. ekon., št. licence: 00002 italijanske kulture, identitete in jezika vsak dan spodbuja sožitje in medkulturni dialog: verjamemo v vrednote nediskriminacije, demokracije, pluralizma, pravne države, antifašizma, anti-totalitariz-ma in miru. Še naprej bomo gojili takšne vrednote in si prizadevali za njihovo uresničevanje! S političnim delovanjem na način, kot sem ga navedel, bi se izognili vzdušju, ki ni ugodno. Gre za ozračje, v katerem je ponovno govora o dveh desetletjih fašizma, o tragičnih dogodkih druge svetovne vojne in o grozljivih zločinih, ki jih je takrat zagrešila Italija, žal tudi nad Slovenci in Hrvati. Ob tem pa se pozablja na tragedijo fojb in na eksodus - masovno izseljevanje Italijanov z območja njihove zgodovinske naselitve. S takšnim političnim delovanjem tudi ne bi prišlo do zahteve, ki smo ji priča in ki stremi k zmanjšanju pravic avtohtonih narodnih skupnosti, ki so jih očetje ustave zapisali v pravni in ustavni red demokratične Slovenije. Gre prav za tiste pravice, ki že desetletja služijo kot vzorčni model varstva narodnostnih manjšin, čeprav v Evropi poznamo še naprednejše. Z izpodbijanjem načela avtohtonosti pa se zahteva priznanje tudi drugih etničnih manjšin, pri čemer izenačitev poteka v smeri zmanjševanja stopnje zaščite. V povezavi s tem bi želel poudariti, da soglašam z zaščito vseh etničnih manjšin, vendar brez odvzemanja pravic avtohtonim narodnim skupnostim. Ponovno se postavlja pod vprašaj pravica italijanske in madžarske skupnosti do posebnega sedeža v Državnem zboru oziroma razpravlja se o razvrednotenju takšnega sedeža, s čimer bi predstavniki manjšin v Državnem zboru postali drugorazredni poslanci. Prav tako se ponovno izraža zahteva po recipročnosti za Slovence v Italiji in na Madžarskem. Gre za stare mantre zlasti nekaterih desnih političnih opcij, ki jih danes žal povzemajo tudi ostali. V trenutni slovenski politični stvarnosti takšne zahteve niso v interesu desne politične opcije, saj je glas dveh poslancev narodnih skupnosti v vladi Janeza Janše odločilen (jeziček na tehtnici). Ni pa rečeno, da takšni pogledi ne bodo pridobili na teži v prihodnje, v primeru prepričljive volilne zmage desne sredine na naslednjih parlamentarnih volitvah, kar bi vladajočo opcijo razbremenilo odvisnosti od dveh glasov manjšinskih poslancev. Maurizio Tremul Neznosna lahkost rebalansov proračuna Kaj narediti z rebalansom proračuna, ki je bil sprejet zato, da bo občina z najetim posojilom kupila zemljišče v Livadah, potem pa kupčija pade v vodo.Bodo svetniki razveljavili svoj sklep? Vprašanje je na mestu zato, ker proračun Občine Izola nima toliko rezerve, da bi si lahko privoščil nepotrebno zadolževanje, nima pa niti rezerv pri pridobivanju novih prihodkov. Ob decembrskem sprejemanju proračuna za leto 2021 so predlagatelji načrtovali, da se bo v blagajno nateklo za 30,5 milijona prihodkov, porabili pa naj bi za slab milijon manj denarja. Toda optimizem glede prodaje gradbenih parcel na Šaredu je počasi plahnel, saj območje ni komunalno opremljeno in prodaja ne gre tako kot so načrtovali. Prvi rebalans proračuna 2021 Marčevski rebalans občinskega proračuna je bil bolj finančne kot vsebinske narave, saj je dejansko omogočil konkuriranje Centra za kulturo, šport in prireditve na javni poziv Ministrstva za kulturo za postavitev novega odra v Zadružnem domu Korte. Drugi rebalans proračuna 2021 Drugi rebalans, ki so ga občinski svetniki županove koalicije sprejeli brez posebnih pomislekov je bil že bolj resne narave, saj so z njim omogočili dodatno zadolževanje občinskega proračuna v vrednosti 1,65 milijona Burov. S tem denarjem bi izolska občina plačala nakup zemljišča v Livadah nad kamnolomom. Občinski svetniki, z izjemo opozicije, so rebalans in posledični najem kredita sprejeli v prepričanju, da bi tam lahko zgradili neprofitna stanovanja, dom upokojencev, vrtec in uredili park. Toda to so bile očitno le mokre sanje, saj so prav vsi drugi sodelujoči pri tej oddaji ponudb za to zemljišče, ponudili več kot Občina Izola, najboljši ponudnik pa je ponudbo zvišal za skoraj milijon eurov. Glede na to, da je najboljši ponudnik pred dobrim letom ustanovljeno podjetje z zanemarljivimi poslovnimi rezultati (lani so imeli 1.200 Eur prihodkov in 367 Eur dobička), bomo ime pravega kupca verjetno šele izvedeli. Morda pa bo to kateri od znanih kupcev zemljišč v Izoli? Višine in širine Komunala Izola je bila izbrana kot najcenejši izvajalec meritev višine pragov in širine vrat za kasnejšo izdelavo protipoplavnih pregrad za najbolj ogrožene dele mesta. Dela je za Komunalo opravil podizvajalec in meritve opravil le pri 53-tih lastnikih ali najemnikih stanovanj, ki so prijavili škodo ob poplavi leta 2019. Ostali bodo morali počakati. .... takem razpletu bo marsikaj od doslej povedanega postalo razumljivo, ne pa tudi logično. Seveda se ob tem samo zastavi vprašanje, kaj se bo zgodilo s sprejetim rebalansom, ki občinski oblasti omogoča najem kredita za nakup zemljišča, ki ga ne bo kupila. Na odgovor Občine Izola bomo morali počakati. Tretji rebalans proračuna 2021 Že na naslednji, tokrat redni seji, prav tako v začetku novembra so svetniki županove koalicije sprejeli tretji rebalans proračuna s katerim so občini omogočili najem novega, dvomilijonskega posojila, hkrati pa za 4,5 milijona zmanjšali porabo v tem letu. To je razumljivo, saj so spoznali, da bodo imeli za dobrih 7 milijonov manj prihodkov od načrtovanih, posledično pa bo ob koncu leta v proračunu zazijala kar konkretna luknja. Srečna okoliščina je, da so zaradi korone in drugih razlogov nekateri projekti zamaknjeni v naslednje leto, kar že napoveduje rebalanse proračuna za leto 2022. Končno ambiciozna Izola? Težko bi rekli, da je bila Občina Izola v tem letu neambiciozna. Lotila se je kar lepega števila projektov, še več jih je načrtovala in takšna aktivnost za seboj prinese večanje stroškov in posledično zadolževanje občinskega proračuna. Nekaterim se zdi takšna ambicioznost na mestu, drugi so pri tem bolj previdni. Razvojna usmerjenost pa s temi nima nobene neposredne zveze, (ur) Senzorsko zapiranje Velikega trga Prejšnji teden je bilo parkirišče na Velikem trgu zasedeno manj kot običajno, saj so bili posamezni deli parkirišča omejeni s trakovi, ki so dali vedeti, da tam nekdo nekaj dela. Kar nekaj časa je trajalo, da smo izvedeli, da bodo posamezna parkirna mesta opremili s senzorji, ki bodo omogočili obveščanje voznikov ali je katero od parkirnih mest prosto in jih na ta način morda odvrnili od nepotrebne vožnje po Sončnem nabrežju in Velikem trgu. Ob tem pa smo pomislili na nedavno sprejeto prometno strategijo in zagotovila občinske oblasti, da bo z gradnjo garažne hiše na Lonki ali pri Ladjedelnici omogočila postopno zapiranje Velikega trga za promet. Zato smo jim naslovili vprašanje, kako se takšna investicija sooča z idejo o umiku pločevine. Iz kabineta župana so nam odgovorili, da so predlogi za zaprtje mestnega središča za promet aktualni že najmanj dve desetletji. Gre za proces, ki se bo zaključil z izgradnjo garažne hiše. Poudariti velja, da je dotična signalizacija oz. oprema prenosljiva, torej se jo lahko po potrebi kadar koli prestavi na drugo lokacijo, torej ne gre za nepremišljeno investicijo. Dotična oprema je bila nabavljena in postavljena v skladu s projektom, ki predvideva postopno opremljanje vseh javnih plačljivih parkirišč s signalizacijo o zasedenosti parkirnih površin. Glavni namen tega je zagotoviti hitro informacijo občanom in drugim obiskovalcem o prostih parkirnih površinah oziroma mestih, s tem pa neposredno tudi zmanjševati nepotrebne vožnje in posledično prometno obremenjenost samega mestnega jedra. Gre za ukrep, ki postopoma blaži prehod k popolni zapori mestnega jedra za promet v prihodnosti. (SZJ) Varovanje in omogočanje Občina in Zavod za varstvo kulturne dediščine si prizadevata za umik prometa iz starega mestnega jedra. Do udejanjanja te skupne namere se zavzemata hkrati za varovanje kulturne dediščine in omogočanje dostopa do bivališč tamkajšnjim prebivalcem. Med zadnjimi vidnimi ukrepi na tem področju sta postavitev potopnih valjev na Velikem trgu in zaščita stopnišča kulturno varovane Besenghijeve palače. S prvim ukrepom je občina omogočila neoviran dostop do Manziolijeve-ga trga prebivalcem in do- ffilfSH stavljavcem, z drugim, ne- «£*! posredno ob Besenghijevi palači, pa je zagotovila varovanje stopnišča, ki je bilo predhodno večkrat poškodovano zaradi mimovoze-čih vozil. Z ukrepom za prometno ureditev na Gregorčičevi ulici soglaša ZVKD. (SZJ) Nepremičninske zaniuivrsil Številke ostajajo slabe Epidemija covida 19 v Sloveniji razsaja. Bolnišnice se čedalje bolj polnijo, s tem pa pomembno hromijo preostali del zdravstvene oskrbe. Oddelki intenzivne terapije pa pokajo po šivih. Edino kar stagnira je število cepljenih. Vprašanje tedna Koliko olimpijskih ciklusov in epidemij je potrebnih za sanacijo razmeroma novega objekta Univerze na Primorskem v Livadah? VACCINATION % adult population fully vactinated 93 92 92 89 87 84 83 83 82 81 81 81 80 76 DEATHS per 1 million population, 14-day period Razmerje med precepljenostjo in številom smrti na milijon prebivalcev v zadnjih 14 dneh. Največ smrti so zabeležili v državah, kjer je precepljenost najnižja. Izjema je Slovaška, kjer imajo kljub nizki precepljeno sti relativno malo smrti. Graf je bil objavljen na strani Evropske komisije. Včeraj so v državi opravili 8.618 PCR testov, od katerih je bilo 3.144 pozitivnih, za skupno 36,5%. Odstotek pozitivnih je tako prvič po enem mesecu padel pod 37%. Kljub temu pa je bilo absolutno število pozitivnih testov visoko. Kritičnost situacije z epidemijo co-vid 19 v Sloveniji se odraža tudi pri številu hospitalizacij, ki še vedno narašča. Trenutno je hsopitalizira-nih 1.168 ljudi s covidom, v oddelkih intenzivne terapije pa zdravijo 279 ljudi s covidom. Včeraj je umrlo 11 ljudi s covidom, za skupno 5.114 ljudi. Število hospitalizacij se bliža vrhuncu lanskega novembra, ko je bolnišnično oskrbo potrebovalo 1324 ljudi, medtem ko intenzivne terapije še niso bile tako zasedene (lani največ 207). Obalno-kraška regija ima trenutno najboljšo epidemiološko sliko v državi, kar pa še zdaleč ne pomeni, da je le-ta dobra. Število okužb je nekoliko v upadu, a še vedno smo trdno v „črni“ fazi. V Izoli je bilo v torek 27 novih okužb, skupno 271. V naši Občini je bilo od začetka epidemije skupno 2.944 okužb. V ostalih obalnih občinah je situacija zelo podobna. Tako kot ostaja zelo podobna tudi situacija s precepljenostjo. Stagnacija Z enim odmerkom je v državi cepljenih 58% ljudi, z vsemi pa 54% ljudi. V naši regiji je z enim odmerkom cepljenih 55% ljudi, z vsemi pa 51% ljudi. V Izoli se številke držijo regijske statistike. V zadnjem tednu je bilo v bolnico sprejetih 68% necepljenih, delno cepljenih ah prebolevnikov, intenzivno terapijo pa potrebuje 75% necepljenih, 1 prebolevnik in 3% delno cepljenih. Kot prikazuje graf, ki so ga včeraj objavili na facebooku Evropske komisije, je smrtnost zaradi covida vezana tudi na precepljenost države. Slovenija se, glede na nizko precepljenost (nižjo imajo samo na Poljskem, Hrvaškem, Slovaškem, v Romuniji in Bolgariji) niti ne drži tako slabo. A to je res slaba tolažba. AM SOUP poziva študente v stiski Na Študentski organizaciji Univerze na Primorskem so bili v letošnjem koledarskem letu soočeni z izjemnimi težavami in težkimi preizkušnjami, ki so študente tako ah drugače zaznamovale v času epidemije. Kot so zapisali, so se študentje v preteklem študijskem letu pogosto obračali nanje z različnimi stiskami, ki so se v preteklem letu, zaradi trajanja epidemije, še dodatno poglobile. »Študentje se še vedno soočajo s strašnimi finančnimi, socialnimi in tudi bivanjskimi stiskami. Veliko študentov je ostalo povsem brez prihodkov, nekateri so bili primorani zapustiti študentske domove. Pozablja se tudi na tuje študente, ki so bili v času epidemije še posebej prizadeti, nekateri se v letošnjem študijskem letu niso vrnili v študijska središča, ker tega preprosto niso zmogli. Starši so lahko, v času epidemije, pomagali le redkim, tudi mnogi starši še vedno čutijo posledice epidemije", so zapisali. Odločili so se, da ponovno finančno pomagajo tistim, ki pomoč nujno potrebujejo. V sodelovanju z društvom Petka za nasmeh ter z Mestno občino Koper, želijo ponuditi pomoč študentkam in študentom, ki so v izjemni finančni stiski. Študentska organizacija bo v sklad za socialno ogrožene študente prispevala 5500 evrov in je tudi pobudnica celotnega projekta, Mestna občina Koper pa bo v sklad prispevala 2000 evrov. Sredstva bodo nakazana neposredno na račun Dobrodelnega društva Petka za nasmeh in bodo v celoti porabljena za študentke in študente Univerze na Primorskem. Z omenjenimi sredstvi bodo lahko pomagali 75 študentom. Na spletnih straneh ŠOUP so objavili poziv za dodelitev finančne pomoči za vse tiste študente, ki potrebujejo njihovo pomoč. „Vse študentke in študente Univerze na Primorskem naprošamo, da se odzovejo pozivu za enkratno finančno pomoč. Zavedamo se, da je država študente v preteklem študijskem letu velikokrat pustila na cedilu. V teh okoliščinah nam ni preostalo drugega kot, da študentom pomagamo sami. “ Poziv za finančno pomoč bo objavljen do 3. decembra 2021. Nanj se lahko prijavijo vsi študentje, tako domači kot tuji, ki obiskujejo Univerzo na Primorskem. Pogoji za prijavo na poziv in vsa ostala navodila so objavljena na spletni strani www.soup.si. Po zaključku prijav bo komisija znotraj Študentske organizacije Univerze na Primorskem, pregledala vse prispele vloge in skupaj z društvom Petka za nasmeh bomo razdelili finančna sredstva tistim, ki jih najbolj potrebujejo. Za vsa dodatna vprašanja in informacije smo na voljo na e-poštnem naslovu: jure.ciglar@soup.si. ur Izolski Božički za en dan V Klubu izolskih študentov in dijakov smo tudi letos sodelovali pri dobrodelnem projektu Božiček za en dan, ki vsako leto v decembrskem času na obraze mnogih otrok in starostnikov riše velike nasmehe. Spremenili smo se v Božičkove pomočnike in pridno zbirali darilca vseh velikosti, ki ste jih skrbno zavili in lično okrasili ter jih napolnili z veseljem in toplino. Darilca, ki jih lahko pri nas oddate samo še ta vikend, v petek in soboto med 17. in 19. uro, skrbno hranimo na varnem, da bodo ob koncu akcije pripotovala na prave naslove, in upamo, da prihodnje leto razveselimo še kakšnega otroka ali starostnika več. KIŠD Novi kadri gostinstva in turizma Z nedavnega državnega tekmovanja v okviru prireditve Gostinsko turističnega zbora, ki je potekalo v Postojni, so se dijaki Srednje šole Izola vrnili z zavidljivimi rezultati in prislužili šoli prehodni pokal. Na področju turizma, kuharstva ter strežbe so dosegli najvišje število točk med vsemi sodelujočimi šolami. Neža Novak je na področju turizma osvojila zlato priznanje in zlato medaljo ter kar 97,5 od skupno 100 točk. V strežbi je zlato priznanje in srebrno kolajno prejela Kristina Kastelic Čehovin, ki je zbrala več kot 95 točk, na področju kuharstva pa je dijak Nik Mišič osvojil srebrno priznanje in bronasto kolajno. Mentorji so ponosni nanje. Pravijo, da so na ta način dobili potrditev za kakovosten izobraževalni proces. Obenem so poudarili, da se izolska šola udeležuje gostinsko-turistič-nih zborov vse od svoje ustanovitve v začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja. Župan Danilo Markočič se je zahvalil mentorjem za kakovostno izvajanje pedagoškega dela, ki prinaša vrhunske rezultate. »Eno je teorija, drugo pa je prenos znanja v prakso - tu se izkaže kako učinkovito svojo nalogo opravijo mentorji,« je še poudaril župan. Dijakom je čestital za odlične rezultate, ki so šoli in Izoli v ponos. SZJ Risal je Izolo, kot je ni več Po daljši bolezni se je poslovil Edo Krbavčič, eden prvih slovenskih učiteljev, domačinov, v povojni Izoli. Do šolanja skorajda ni govoril slovensko, saj so doma govorili po domače, ..istrijansko". Po obiskovanju učiteljišča v Piranu in seminarjev v Ljubljani je najprej delal na osnovni šoli na Pomjanu, na Maliji, v Ospu, v Gračišču, v Kortah in v Izoli. Služboval je na Občini, Delamarisu in vodil tečaje na Delavski univerzi. Slikarstvu je bil zavezan že od mladosti, njegov učitelj risanja je bil Viktor Birsa, ki ga je tudi napeljeval k temu, naj se posveti študiju slikarstva, vendar se je Edo odločil drugače. Kljub temu je že leta 1954, skupaj s prijateljem Šajnom, razstavljal v koprskem gledališču in tudi takrat se je predstavljal z akvareli, ki jim je bil zvest do konca. Zase in za nove izolske generacije je ustvaril serijo akvarelov na katerih je upodobil Izolo, kot mu je ostala v spominu iz otroštva. Marsikaj se je v našem mestu v teh letih spremenilo, Edo pa je narisal tisto, kar so mnogi že pozabili, mlajši pa nikoli videli. Ko je naštel 85 let je akvarele s svojo Izolo razstavil v Plaču Izolanov in takrat je nastal tudi kratek pogovor, ki se je začel z vprašanjem, zakaj se jezi na poimenovanje Jagodja. - Strašno sem jezen na ljudi, ki so prišli sem po vojni in so tisto območje, kjer smo mi včasih živeli, poimenovali Jagodje. Ne vem od kod jim ta ideja. Ne bom govoril za Rimljane ali Benečane. Morda so takrat tam gojili jagode a za čas med vojnama in danes vem, da tam ni bilo nobenih nasadov jagod, Ni jih bilo nič več kot kjerkoli drugje. Če bi bilo Jagodje v Strunjanu, bi še razumel, ampak v Izoli pa je res čista fantazija. Pa še italijanskega prevoda nima. Italijanov in italijansko govorečih Istranov je bilo tam bistveno več kot jagod. Tistemu območju, ki mu danes pravijo Staro Jagodje smo včasih rekli Montecalvo pa Šalet, vrh Šaleta in tako naprej. - O tem sprašujemo zato, ker na svojih akvarelih predstavljate Izolo, kot ste jo poznali vi v otroških letih in tisto o kateri so takrat govorili starejši ljudje. To je precej neznana Izola današnji mladini. - Želim ohraniti spominu nekaj iz zgodovine Izole in pri tem si pomagam s fotografijami, lastnimi spomini in pripovedmi, ki sem jih poslušal v otroštvu. Zanimivo je, da je ostalo malo dokumentov o nekdanjih izolskih solinah, posebej pa o obzidju. Oboje skušam na osnovi znanih podatkov in logičnega razmišljanja nekako umestiti v mesto. Lažje je z risanjem nekaterih območij in objektov, ki se jih sam spomnim, od kvadrata v Viližan-skem zalivu, preden so nasuli območje sedanjega parkirišča in ladjedelnice, do starega škvera pri ribarnici, vage pri parku in San Simona, ki je bil nekoč velik vinograd. Zdaj skušam fotografirati tiste stavbe in območja ki sem jih narisal, da bi pripravil razstavo v stilu: nekoč - danes, vendar se mi vleče vse skupaj. Na njegovi razstavi smo videli n mesta in prav bi bilo, če bi Občina Izola, zdaj ko ga ni več med nami, skupaj z njegovimi najbližjimi, poskrbela, da se te njegove slike ne bi izgubile, ampak bi ostale vsaj v kakšnem varnem arhivu, če že ne razstavljene na kakšnem bolj vidnem mestu. Tako bi ostal spomin na staro Izolo in na Eda Krbavčiča, učitelja in slikarja, ki je temu mestu in občini dal res veliko. (ur) KAPUČINO Poldrugi mesec premora jih ni iztiril ROKOMET Točke se kar nabirajo Butan plin Izola - Frankstahl Radovljica 34:26 (20:15) Butan plin Izola: Brumen 10 (7m), Nikolič 6, Dugajlič 5, Jurič 4, Jeseničnik, Konig, Čolič po 2, Stopar, Poberaj, Bekrič po 1, Gali-na, Dolenc. Vratarji: Čikotič 46%, Štavar 19%.Trener: Luka Volk. Izolski rokometaši so zaradi reprezentančnega premora ter odpovedi tekme s Krškim po poldrugem mesecu dni znova nastopili pred domačim občinstvom. Tokratni tekmec je bila še premalo izkušena ekipa Radovljice, ki se je v prvem delu kljub mladosti (povprečna starost je dobrih 19 let) in številčni okrnjenosti solidno upirala domačim igralcem. Njihova še premajhna izkušenost se je odrazila zlasti v obrambi, kjer so nepravilno zaustavljali izolske igralce in si tako prislužili deset strelov s sedmih metrov, medtem ko so si sami priigrali štiri. V 15. minuti so pri vodstvu domačih 10:6 Gorenjci odigrali nekaj hitrih napadov in po sedmih minutah zaostanek znižali na minimalno razliko. Zatem je prevladala kakovostna razlika ekip. Ta je v drugem delu postajala še izrazitejša, tako da so gostitelji suvereno prišli do pričakovanega in zasluženega para točk. Omeniti gre še dober nastop mladega domačega čuvaja mreže Dina Čikotiča, ki napreduje v obetavnega vratarja. Novinec v vrstah Izolanov Mirko Dugajlič pa je vnovič potrdil, da gre kljub njegovi mladosti za kvalitetno pridobitev izolskega moštva. Izola je, sicer po nepopolnih krogih, še vedno na drugem mestu z enakim številom točk (14), a slabšo gol razliko kot vodilna ekipa Krškega. »Malo smo se v prvem delu lovili in razlika v golih bi morala biti večja. Ampak zmaga je zmaga, dve piki sta doma in zdaj gremo dalje. Zdaj igram drugo sezono v Izoli, ekipa je super, vzdušje je fenomenalno ... gremo naprej v prvo ligo«, je po tekmi povedal Benjamin Bekrič, srednji zunanji igralec, ki že drugo sezono nosi izolski dres. Zgolj en poraz (Škofljica) in osem zmag je izjemen dosežek članske ekipe, ki ga zelo dolgo nismo zasledili. - Seveda je vsakdo pred sezono optimist, pa vendar - ali je tak uspeh presenečenje za trenerja Luko Volka? »Da bi rekel, da bomo tako suvereni takoj na začetku, moram priznati, da mogoče ne. Če pa bomo trenirali in imeli odnos do dela, kakršnega imajo fantje, sem vedel, da zagotovo lahko pridemo na ta nivo. Fantom gredo pohvale, saj kljub obveznostim redno in trdo trenirajo. Zasluge ima tudi strokovni štab, ki dobro opravlja svoje delo. Z doseženim smo seveda zadovoljni, vendar moramo delati dalje. In če bomo na tej poziciji ob koncu sezone, se bomo seveda lahko veselili.« - Posebnost tega prvenstva je, da prinašate tudi točke z gostovanj, česar zelo dolgo nismo videli. Zdaj vas čaka še eno in sicer z Rudarjem, potem pa doma pomembna tekma s Krškim. »Na gostovanju se pokaže karakter ekipe. In ko prevlada timski duh, po navadi gostovanja niso tako težka kot sicer. Moramo biti realni ter iti tekmo po tekmo, saj se ekipe za Izolo, zdaj ko smo pod vrhom, še dodatno motivirajo. V Trbovljah nas čaka resna tekma, ki jo moramo dobiti in potem bomo razmišljali o veliki tekmi s Krškim.« Dvoboj 10. kroga s trboveljskim Rudarjem bo v soboto, 27. novembra ob 19.00. Prihodnjo sredo (1. 12.) pa se bo Izola doma na prestavljeni tekmi 7. kroga pomerila z rokometaši Krškega. NAMIZNI TENIS 1. SNTL članice NTK Letrika : NTK Arrigoni 5/4 V soboto so članice igrale tekmo 6. kroga v Vrtojbi. Primorski derbi so naše igralke boljše pričele in bile v vodstvu do rezultata 4/3. V zadnjih dveh dvobojih so bile domačinke bolj zbrane v zaključnih točkah in na koncu zmagale 5/4. Naša ekipa ima tako v letošnjem prvenstvu tri zmage in tri poraze. Na prvenstveni lestvici je zdrsnila za eno mesto in je trenutno šesta. Tri tekme je tudi tokrat zmagala Jana Ludvik eno pa Manca Paljk. Blizu zmagi je bila pri rezultatu 4/4 Layla Turk ki je zadnji dvoboj zgubila 2/3. Manca Paljk med osem V nedeljo je v Kidričevem potekal 2. Odprti turnir RS za mladince in mladinke. Od naših nastopajočih se je na turnirju najboljše odrezala Manca Paljk z uvrstitvijo med 8 najboljših. V četrtfinalu je z 1/3 zgubila proti Poloni Horvat iz Ravenskega Inter Diskonta. Na glavni turnir in sicer med 16 najboljši se je uspelo uvrstit še Layli Turk. Za uvrstitev med 8 je zgubila z 0/3 proti prvi nosilki in kasnejši zmagovalki turnirja Sari Tokič iz Vrtojbe. Rokometni lov na zaklad v San Simonu. Tako so se mladi izolski rokometaši in rokometašice podali na lov za zakladom v San Simonu. Vreme je bilo zanič, ampak ko si mlad, ti je za nekaj tako nepomembnega zares vseeno. Tudi takrat so se vsi bali trojke Po dveh tednih odsotnosti se na to stran Mandrača vrača Darko Ambrožič, nekdanji pomočnik direktorja zveznih blagovnih rezerv, ki je zdaj stanovalec izolskega Doma starejših občanov, Tokrat pripoveduje kako je bil član trojke, ki je imela za nalogo, sanacijo tovarne akumulatorjev v Trepči. Jutri greš k Makiču na koordinacijo za konsolidacijo Trepče, potem greš pa še v Titovo Mitroviča" mi je sporočil generalni. „Kako si našel ravno mene?" sem vprašal. „Enostavno“, mi je odgovoril. „V ekipi mora biti Slovenec, razen tega veš, da imamo v rezervi tudi akumulatorje in v tem primeru gre v glavnem za ekonomijo, za poslovanje in to ti je pisano na kožo." Na sestanku pri Radovanu Makij ču, članu Zveznega izvršnegaj sveta, smo bili trije iz ekipe za Trepčo. Poleg mene še zadolženi za poročilo o varstvu pri delu in tretji član za splošno pravne in socialne razmere. Vsak je moral pripraviti poročilo s svojega področja in ga predložiti Zveznemu izvršnemu svetu (danes bi mu rekli - Vlada). Vprašal sem, koliko časa bomo imeli za pripravo poročila pa je odgovoril, da bomo to določili sami, glede na videno in po pogovorih z vodstvom Trepče. V napotilu ZIS je bilo zapisano, da moramo analizirati tekoče stanje kombinata Trepča, ki je bil v velikih izgubah, in pripraviti predloge za sanacijo. V Mitroviči so nas namestili v protokolarni objekt kombinata Trepča v mestni četrti Zvečare. Sprejela sta nas direktor Aziz Ab-rashi in komercialni direktor Enis Presheva. Najprej sta nam pokazala muzej z zbirko izjemnih kristalov, ki so jih izkopali v tamkajšnjem rudniku svinca. Potem smo si ogledali proizvodne obrate, ki pa so bili nekaj povsem drugega. Kombinat je bil v popolnem razsulu. Videti je bilo, da je organizacija dela na nizki ravni, proizvodni prostori zanemarjeni in umazani, varstvo pri delu pa le na papirju. ; 1 v m- * . .. .. . • V-- ; ■ .r > • • :•> •• v, • -■ v: Četrtek, 2. december ob 19.00 v 1% Kulturni dom Izola 15? f GREGOR RAVNIK IN -*■' --- - f | LIVE MARKO HRVATIN /m. J J t Četrtek, 25. in petek, 26. november • ob 20.00 V /l G > i Vr/J j Alt kino Odeon i i i i IZGANJALCI DUHOV: ZAPUŠČINA 4 fe;v - Es t ,^e °b 20.00 Sobota, 27. in nedelja, 28. november HIŠA GUCCl' ^ Art kino odeon pm w Galerija InsulaS^B Skupinska razstava Kulturno društvo KONS (Tsrt) Hommage Dezideriju Švari: HORIZONTI DEZIDERIJ ŠVARA ANDREJ FURLAN MATJAŽ HMELJAK JASNA MERKU JANA PEČAR SANDI RENKO FRANC VECCHIET IVAN ŽERJAL Galerija Plač Izolanov Še danes in jutri razstava akvarelov: MARKO A. ŽEROVNIK Sobota, 27.11. ob 11.00 Otvoritev razstave ALEKANDER KRUCHAN Morje in obala Galerija Alga Razstava: Jana Peric PET KORAKOV OD DOMA Mestna knijžnica Fotografska razstava Fotografske skupine Društva MORJE Izola IRENA ČARMAN ČAJI IN MAZILA BARBARA CASSERMANN LEPOTE NARAVE OSKAR JOGAN NAŠA NEOKRNJENA OBALA Galerija SaIsaverdeillllČIMiM Razstava RDEČE NITI Translacija / Traslacion Sončna dvorana Razstava FOTOVIZIJE Festival mladinske kulture RAZSTAVA / MOSTBA FOTOVIZIJE FOTOVISIONI SONČNA DVORANA GIORDANO BRUNO 8. IZOLA/ISOLA Prodajna razstava Društvo KVARI v petek 26.11. ob 19. uri otvarja prodajno zimsko razstavo uporabnih umetnosti in drobnih umetniških del. Razstava bo odprta do konca leta v času delovnika A rt kavarne Odeon (odprta vsak dan razen nedelje). Sodelujoči umetniki: Rok Zelenko, Nina Zelenko, Leja Bernetič Zelenko, Marko Zelenko, Martin Zelenko, Vianney Lefebvre, Sandra Kocjančič, Ana Baraga in studio O Homem do Saco. Povratek velikega mojstra V soboto, 27. novembra bodo v galeriji Plač Izolanov v Ljubljanski ulici odprli razstavo slik Alexandra Kruchana, ki se je tam predstavil že pred tremi leti z razstavo uličnih portretov. Tokrat pa se vrača z velikimi platni in podobami, ki bodo gotovo popestrile praznični december. Alexander Kručan prihaja iz Rusije. V Slovenski Istri živi že 5 let, nekaj časa je ustvarjal v Ljubljanski ulici, zdaj pa živi in slika v Portorožu. Ukvarja se z risbo, slikarstvom in grafiko, je odličen portretist in krajinar, ob njegovi nedavni razstavi v Strunjanu pa je likovni kritik Dejan Mehmedovič zapisal: Kruchan, ki se je izšolal na akademiji v Krasnodaru, se opira predvsem na bogato tradicijo ruskega realizma 19. stoletja, ki prestavlja vrhunec realističnega slikarstva v smislu izvedbe in vsebine. Kruchan je sodoben slikar, ki seveda deluje v povsem korektni maniri. V pričujočih slikarskih uprizoritvah odkriva skrivnosti okolja v katerem živi. Vsekakor je njegova pripoved pozitivna, saj v slikah predstavlja lepoto. Pretanjeno slikarjevo oko prepoznava dogajanje in življenjski utrip ob morju. Čolni, ribiške mreže, predvsem pa svežina odprtega neba in svetloba, skale, kamni in morje so simboli, ki opredeljujejo naš kraj. Kruchanov odnos do okolja se izkazuje ravno v teh upodobitvah. Skozi nekakšna tihožitja, saj slike pred nami uprizarjajo le predmete in neživo naravo, nam avtor izpoveduje svoj sporočilnost. Pri tem pa je pomemben predvsem način izraza, ki je v zastavljeni maniri tehnično dovršen in slikarsko izvrstno izpeljan. Kruchanova slikarska upodobitev našega okolja je vsekakor idealizirana, lahko bi rekli romantična. Na drugi strani pa precej poučna za nas prebivalce slovenske Istre, saj se v hitenju skozi življenje večinoma premalo oziramo okoli sebe in se ne zavedamo lepote našega kraja. Prodajna razstava bo odprta do 18. decembra Razstave v Mestni knjižnici VITRINE USTVARJALNOSTI -»JUGOSLOVANSKA KRAUEVA MORNARICA V AMERIKI LETA 1944« Od začetka novembra do konca decembra si lahko v vitrini ustvarjalnosti v Mestni knjižnici Izola ogledate razstavo z naslovom »Jugoslovanska kraljeva mornarica v Ameriki leta 1944«. Pripravil jo zbiratelj starin in ljubiteljski etnolog Janez Janežič. V vitrine je na ogled postavil mornariške uniforme in različne dokumente. Med njimi je tudi zahvalno pismo, ki ga je pisatelju Louisu Adamiču poslal Jozip Broz Tito.. - STENA USTVARJALNOSTI - RAZSTAVA SLIKARSKIH PLATEN JOŽI BUKOVŠEK. - STENA USTVARJALNOSTI V UČNEM CENTRU -Gregorič Darij - Darjo TUŠ MANIJA STENA USTVARJALNOSTI V ČITALNICI FOTOGRAFSKA RAZSTAVA : IRENA ČARMAN, OSKAR JOGAN in BARBARA CASSERMANN Po MDA Istra so Štirne zamenjale pipe Klub brigadirjev Slovenskega Primorja in Istre je izdal že drugi zbornik spominov na mladinsko prostovoljno delo in na mladinske delovne brigade, ki so pomagale obnavljati porušeno domovino po 2, Svetovni vojni. Drugi zbornik je posvečen Mladinskim delovnim akcijam, ki so v vasi in zaselke slovenske Istre pripeljale svežo pitno vodo. Še nekaj spominov je zbral brigadir Zoran Ivančič. Pred 40. leti so slovesno odprli istrski višinski vodovod, pipo s svežo vodo iz Rižane pa je prva odprla 8o letna domačinka iz Medošev.. Pripoved o tem dogodku še čakamo, do takrat pa lahko predstavimo drugi zbornik o brigadirskem delu, ki ga je ravnokar izdal Klub brigadirjev Slovenskega Primorja in Istre. Večina tokratnega zbornika je namenjena mladinski delovni akciji Istra. Pravi ljudje na pravem mestu V uvodniku je predsednik Kluba brigadirjev, Jadran Pišot - Bober zapisal, da so višinski vodovod gradili ob pravem času, na pravem mestu, pravi ljudje. Ter utemeljil: Istrskemu človeku je bila voda od nekdaj skopo odmerjena. Zato so ljudje v teh krajih skrbno ravnali z vodnimi izviri in vodotoki, z vodo pa so ravnali varčno, tako rekoč spoštljivo. V mestnih območjih pri nas že leta teče voda iz pip. To nam je omogočil vodovod od Rižane do Pirana, ki je bil v celoti zasnovan na principu prostega pada in je izjemen inženirski dosežek. Toda istrske vasi so bile še vedno brez pitne vode in na srečo je v tistem času skupne interese treh tedanjih občin usklajevala Obalna skupnost, kar je lajšalo združevanje politične in ekonomske moči, ki je bila v oporo stroki. Imeli pa smo tudi srečo, da smo imeli tako sposobne in pogumne ljudi na čelu mladinske organizacije, da so v gradnji višinskega vodovoda sprevideli možnost, kako na zelo konkreten način omogočiti mladim, da pomagajo »pognati vodo navkre- Izgradnja višinskega vodovoda je postala realnost šele jeseni leta 1973 (začetek prve etape je bil predviden že v letu 1971). Podpisniki družbenega dogovora: Obalni svet Koper, občine Izola, Koper in Piran ter komunalno podjetje Rižanski vodovod, so se obvezali, da bodo za začetek gradnje občine prispevale: Koper 1.900.000, - dinarjev, Izola 250.000. -, Piran 1.000.000.-, Rižanski vodovod pa 620.000.- dinarjev, za nadaljno gradnjo pa po ključu: Izola 15 odstotkov, Koper 60 odstotkov, Piran 25 odstotkov Istra je bila gradbišče . Namesto predhodno načrtovane prve etape za obdobje 1971 -1975, ki je predvidevala trase: Osp-Gabrovica-Stepani, Pobegi-Čežarji, Dvori-Malija; je nova varianta, poleg napeljave vode v KS Dvori, Lucija, Sečovlje, Pobegi in Črni kal, predvidevala tudi prečrpavanje vode iz Prad do Pobegov, Čežarjev, Pridvora, vse do Marezig na severni strani - in prečrpavanje vode iz Seče na Malijo, Padno in Šmarje na južni strani. S tem bi se zagotovilo pitno vodo vsem krajem, ki niso višje od 300 metrov. MDA Istra 79 O akciji Istra 79, ki jo je vodila Breda Markelj z namestniki: Ingrid Beržan (naselje), Zoran Ivančič (interesne dejavnosti), Slavko Klobasa (delovišče) ter Marjan Ogris (pomoč štabu), so ves čas njenega trajanja poročali tako v lokalnih medijih (Radio Koper, Primorske novice) kot v zamejstvu (Primorski dnevnik) in drugod po Sloveniji. Žal danes že pokojni, priznani novinar Primorskih novic Robert Škrlj, je med prvimi obiskal naselje v Šmarjah in ga opisal takole: »Učilnice šmarske OŠ so spremenjene v spalnice, sestavljive železne postelje so v dveh ravnih vrstah razvrščene tudi na hodniku prvega nadstropja, kjer je tudi soba za informiranje, zraven pa radijski studio. Preko zvočnikov lahko brigadirji prisluhnijo dnevnim obvestilom, predvsem pa obilici dobre glasbe po njihovem izboru: Brecelj, Pink Floydi, Rolling Stone-si..., so predvsem v zgodnjih jutranjih urah (približno ob štirih) 'udarni ritmi', ki jih mečejo iz spanca. Žal pa tudi bližnje sosede, ki jim tovrstna budnica nikakor ni pogodu«! ber«. O tej isti akciji je pisala tudi Breda Krašna.: Naš temeljni cilj je bil, da pomagamo pri graditvi višinskega vodovoda od Šmarij do Gažona. Glavna naloga je bila izkop jarka, polaganje cevi in zasipavanje jarkov v dolžini 4280 metrov. Brigadirji so na terenu delali samo dopoldne. Opoldne smo imeli organizirano kosilo, ki so nam ga vozili iz dijaškega doma iz Kopra. S hrano brigadirji niso bili najbolj zadovoljni. V popoldanskem času pa smo glede na takratno usmeritev organizirali interesne dejavnosti na vseh področjih. Brigadirji so zelo radi prišli na MDA Istra, saj so vedeli, da je v bližini morje. Zato smo za glavno športno dejavnost omogočili brigadirjem kopanje v morju. Največkrat smo jih peljali v Simonov zaliv. Brigadirska priznanja Zoran Ivančič, ki je za prejšnjo številko Mandrača dobil zapis o tem, kako so MDB iz Valjeva odvzeli naziv udarniška, ker se 90 brigadirjev ni hotelo cepiti, pa je tokrat dodal nekaj podatkov o priznanjih, ki so jih lahko prejemale akcije in brigade. Konferenca ZSMJ vsako leto po zaključku vseh MDA sprejme sklep o podelitvi plakete "Veljko Vlahovič" najboljšim MDB za izredne rezultate dosežene na de-lovišlih in interesnih dejavnostih na zveznih MDA. Najvišje priznanje na MDA Istra 79 in Istra 80, trak akcije je pristal na novem praporju , dobila pa ha je MDB Miloš Zidanšek iz Šentjurja. RIBARNICA - PESCHERIA TRŽNICA IZOLA J* KAPITAN MARKO - Rl 4 O 7:00386(0)40262301 E: ribarnica.marko.izola@gmail.com W: kapitan-marko.com Urnik NEDELJA TOREK, SREDA, ČETRTEK PETEK SOBOTA 8-12 8-13 8-15 8-13 OB PONEDELJKIH IN PRAZNIKIH ZAPRTO Kriminalne Nekaj gaje hudo motilo Nekdo je med vikendom v Livadah s parkiranega skuterja ukradel registrsko tablico KPVD-25, različne dele vozila ter vozilo poškodoval. Lastniku je povzročil za 150 evrov škode. Nervozen avtodomar Policisti so pridržali 24-letnega voznika avtodoma z območja Kungote, ki je v postopku s policisti deloval nervozno in v žep jakne skril manjši zavitek, v katerem je imel belo prašnato snov. Zasegli so mu posodice z belimi in modrimi tableti, za katere se je ugotovili, da nima ustreznega recepta. Prepovedane snovi so bile poslane na analizo. Policisti bodo zoper njega podali kazensko ovadbo za kaznivo dejanje Neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami. Kristalna mamila Prav tako so policisti imeli v postopku 20-letnega fanta iz Izole, kateremu so zasegli prepovedano drogo v obliki kristalov in bele prašnate snovi ter bodo po pridobljeni analizi zoper njega ukrepali zaradi kršitve Zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami. Evri, točke, alkohol Policisti so zaustavili 46-letnega voznika osebnega avtomobila, kateremu je bil odrejen alkotest, ki je pokazal 0.41 mg/l in 31-le-tno voznico osebnega avtomobila, kateri je alkotest pokazal 0.33 mg/l. Obema je bilo začasno od- vzeto vozniško dovoljenje in izrečena globa 600 evrov in 8 kazenskih točk. Malo tega, malo tistega Policisti so zaustavili 26-Ietnega voznika osebnega avtomobila, kateremu je alkotest pokazal 0.24 mg/l alkohola. V postopku je bilo ugotovljeno, da kaže znake vožnje pod vplivom prepovedanih substanc, zato mu je bil odrejen hitri test za droge, ki je bil pozitiven. Zoper voznika je bil odrejen strokovni pregled, vendar ga je odločno odklonil. Odvzeto mu je bilo vozniško dovoljenje, ki bo poslano z obdolžilnim predlogom na sodišče za prekrške. Vozil, ko ne bi smel Policisti so zaustavili 71-letnega voznika osebnega avtomobila, ki je vozil v času, ko se mu izvršuje sankcija prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja in mu je bilo zato zaseženo vozilo, katerega je prevzel izvršitelj. Zoper voznika sledi obdolžilni predlog na sodišče za prekrške, kjer je predvidena globa 1000 evrov in 18 kazenskih točk. Okradeno v trgovini Občanka je naznanila, da ji je v trgovini nekdo ukradel denarnico, ki jo je imela v nakupovalni vreči. Oškodoval jo je za 250 evrov. Kričeča znanka Občanka je naznanila, da je znanka kričala nanjo in jo zmerjala. Uveden je postopek o prekršku zaradi kršitve javnega reda in miru. MALI OGLASI ODDAMO - PRODAMO - Prodam 1000 litrsko cistero. Cea po dogovoru. Tel.: 031 641 353 ali 05 641 7224 - V Izoli, najraje v starem mestnem jedru, kupimo cca. 2 sobno stanovanje, ali manjšo hiško. Stanovanje ni namenjeno za oddajo. Tel.: 041 517160 - Ugodno prodam dobro ohranjen rabljen PIANINO znamke Schiller, nazadnje uglašen in servisiran pred dvema letoma. Tel.: 040 670 472 - Prodam osebni avto Renault Mega-ne, letnik 2002, prevoženih 118.000 km. Registriran do 27.11.2022. Cena 1.000 eur. Info: 041/476-055 - Oddam poslovni prostor velikosti 120 metrovZ na obrobju Izole (obrtna cona). Lokal ima registrano dejavnost nega telesa. frizestvo in podobne dejavnosti. Za informacije pokličite 041 512 783. - V garažni hiši v Izoli oddamo ali prodamo parkirno mesto. Vse informacije na tel. 069-735-897 STANOVANJA ODDAMO - V Jagodju oddam popolnoma opremljeno stanovanje eni osebi do junija 2022. Toplo je ogrevano, možnost parkiranja. Tel. štev. 031223644 - V starem mestnem jedru (Gramscijeva ulica 12) oddam enosobno stanovanje v večstanovanjski hiši (2. nadstr.) za DALJŠE obdobje. Stanovanje je opremljeno, klimatizirano s KTV in internetom. Tel.: 041 792 201 - Dvema študentoma (nekadilcema) ali paru brez otrok oddam 1,5 sobno stanovanje v Izoli. Najemnina po dogovoru + tekoči stroški. Zaželjena ena mesečna najemnina vnaprej. Čas oddaje: do 1.6.2022. Tel: 041406 830 KUPIMO V Izoli ali v zaledju kupim manjšo hišo ali del hiše Tel 041 608 765 Dom upokojencev Izola Časa del pensionato Isola MEDGENERACIJSKI CENIERIZOEA CENTROINIERGENERAZIONALE ISOLA www.medgeneracijskicenterizola.si VSE DEJAVNOSTI LAHKO OBISKUJETE BREZPLAČNO, OB UPOŠTEVANJU ZAŠČITNIH UKREPOV NIJZ IN NA LASTNO ODGOVORNOST. PONEDELJEK, 29.11. 2021 7.30 - 8.30 jutranja telovadba 8.00 - 8.30 raztezne vaje 9.00 -10.15 začetni tečaj nemškega jezika 10.30- 11.45 nadaljevalni tečaj nemškega jezika 12.00 -14.00 namizni tenis 14.00 -15.00 vaje za boljši spomin 15.00 -16.00 joga smeha 16.00- 17.00 pogovorna skupina starih ljudi za samopomoč Metulj MD Svetilnik 16.00 -19.00 igre s kartami (briškola, remi, šnops, enka), družabne igre 17.30 -19.00 joga za otroke od 5. do 8. leta starosti TOREK, 30.11. 2021 7.30 - 8.30 jutranja telovadba 8.00 - 8.30 raztezne vaje 9.00 -10.30 nadaljevalni tečaj angleškega jezika 9.00 -12.00 pohod v okolico (zbirno mesto: pred centrom) 11.00 -13.30 druženje ob kuhanju kosila (zbiramo prijave) 14.00 -15.00 klepet v angleškem jeziku 15.00 -17.00 nasveti za izobraževanje in razvoj kariere z Ljudsko univerzo Koper 15.30 -17.30 tarok, družabne igre 17.00- 18.30 meritve krvnega tlaka in pulza 17.30 -18.30 namizni tenis za bolnike s Parkinsonovo boleznijo SREDA, 1.12. 2021 7.30 - 8.30 jutranja telovadba 8.00 - 8.30 raztezne vaje 9.00 -11.00 namizni tenis 9.00 -12.00 kolesarski izlet v okolico (zbirno mesto: pred centrom) 11.00 -11.45 nadaljevalni tečaj ruskega jezika -1. stopnja 12.00 -12.45 nadaljevalni tečaj ruskega jezika - 2. stopnja 14.30- 15.30 osebni posvet o vaših pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja 15.30 -17.30 tarok, družabne igre 15.30 -18.00 skupaj rešujemo križanke 18.30- 19.30 joga z elementi plesa za odrasle ČETRTEK, 2.12. 2021 7.30 -8.30 jutranja telovadba 8.00 - 8.30 raztezne vaje 9.00 -10.00 družabni plesi za zaključene pare 10.15 -11.15 družabni plesi za posameznike 11.00- 13.30 druženje ob kuhanju kosila (zbiramo prijave) 14.00 -15.30 začetni in nadaljevalni tečaj esperanta 15.30 -17.30 ustvarjalne delavnice 17.00 -19.00 šah, družabne igre 17.30 -18.30 namizni tenis za bolnike s Parkinsonovo boleznijo PETEK, 3.12. 2021 7.30 - 8.30 jutranja telovadba 8.00 - 8.30 raztezne vaje 8.30 -10.00 merjenje krvnega tlaka in pulza 8.45 -10.15 vodeno sproščanje telesa in duha 10.30 -12.00 psiholog svetuje 14.00 -15.00 klepet v italijanskem jeziku 15.00 -17.00 posladkajmo se v dobri družbi 15.00 -17.00 namizni tenis 17.00 -19.00 šah, družabne igre -NEDEUA, 5.12. 2021 9.00 -12.00 kolesarski izlet v okolico (zbirno mesto: pred centrom) V medgeneracijskem centru so vse dejavnosti brezplačne! V 85. letu starosti, nas je zapustila Marčela Vatovec roj. Baruca iz Izole,Postojnska 11. Hvala vsem, ki se je spominjate Žalujoči sin Velimir, hči Sonja, brat Nerino, sestri Pina in Dora z družinama ter nečakinja Nerina in nečak Srečko z družinama. Izola, november 2021 +386 (0) 41 858 473 Poznate nas po naših jedeh z žara, pripravljamo pa tudi: Enolončnice 5,00 eur Malice 5,80 eur Okusna kosila od 7,00 eur dalje Bogata nedeljska kosila 10,0 eur Saj veste kje? Med parkom in Lonko. Odšla je pinija V teh dneh je odšla še ena pinija iz „svojega“ drevoreda. Nevarno se je nagibala, lahko bi rekli tudi slonela na stran kolesarske in peš poti. To, da ni bilo druge rešitve, je povsem jasno. Vprašanje pa je, če bi lahko ukrepali prej. Od te pinije naprej, proti trgovini Spar, se namreč vse počasi nevarno nagibajo in na izbiro sta dve možnosti: ali jih vse posekamo, ali pa saniramo. Za katero se bomo odločili? V dopisništvu Mandrača v Ljubljanski ulici 32 se najde marsikaj zanimivega FOTOKOPIRAMO vse po vrsti, v barvah in črno belo, na formate do A3 in papirje do 300g, naravnost z vašega telefona ali računalnika. BEREMO knjige založbe tednika Mandrač in nekatere knjige, ki so izšle v samozaložbi izolskih avtorjev. Knjige tudi izposojamo in nekatere oddajamo za poletno branje na plaži. IZDELAMO napise za majice ali kape, skodelice, puz-zle ali kaj podobnega, fotoalbume in vse ostalo. OBJAVLJAMO oglas, osmrtnico, zahvalo, mali oglas za naslednjo številko Mandrača. Prinesite članek, fotografijo ali nam povejte svoje mnenje o čemerkoli, kar bi radi, da izvedo tudi drugi. SE POGOVARJAMO, lahko pa tudi samo malo zatežite novinarju ali uredniku. Kdo ve, morda pa ga bo vaše teženje celo zanimalo.