Aktualno Ptuj • Policijsko postajo bo vodil komandir Aleš Hanžekovič O Stran 3 Okolje Podravje • V prihodnjih letih bodo cene drv najverjetneje še rasle O Strani 8 in 9 M x \ >U •■ o ,•' H.' U ¡¡J o"" • T • mn Stajerski Ptuj, torek, 8. januarja 2019 Letnik LXXII • št. 2 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,20 EUR RADIOPTUJ 89,8° 98.2 °I04t3 www.radio-ptuj.si Črna kronika Slovenija • Gneče v zaporih, trenutno priprtih 1.414 oseb O Stran 24 Politika Ormož • Proračun pod streho, župan že napovedal rebalans O Stran 5 Ljudje in dogodki 90 let babice Nežke Medved • Nekoč so ženske rojevale kar v vinogradih O Stran 10 Podravje Ptuj • Dela na tržnici se bodo zamaknila za več Spodnje Podravje • Nekatere občine podražitev cene prenesle na uporabnike Za pomoč na domu 3,60 ali 8,90 € na uro Socialno oskrbo v celotni upravni enoti Ptuj izvaja 18 socialnih oskrbovalk. Lani je subvencija občin za storitev pomoči družini na domu znašala 278.812 evrov, znesek, ki ga plača uporabnik, pa je odvisen od deleža, ki ga krije posamezna občina. Več na straneh 2 in 3. mesecev Foto: Media24 O Stran 5 v Šport Nogomet • Bogatinov med eminentnimi imeni trenerske stroke O Strani 13 Aktualno • Se obeta ukinitev programa ortopedije na Ptuju? o Strani 2 in 3 ¿.Ait.iv V središču • V poslovanju Občine Videm cela vrsta nepravilnosti o Strani 6 in 7 AKCIJA ZA NOVE NAROČNIKE ŠTAJERSKEGA TEDNIKA! ^te.«. 70ler Ob sklenitvi naročniškega razmerja vas tokrat čakajo lepe nagrade, ki vam bodo polepšale zimske dni. ^ Več v notranjosti časopisa. __ ^ t ___ 2 Štajerski V središču torek • 8. januarja 2019 Spodnje Podravje • Občine podražitev cene pomoči na domu večinoma prenesle na uporabnike Nekateri za pomoč na domu plačajo Socialno oskrbo v celotni Upravni enoti Ptuj izvaja 18 socialnih oskrbovalk. Lani je subvencija občin za storitev pomoči čina. O tem, kdo je upravičen do te pomoči, odloča Center za socialno delo Spodnje Podravje. Pojavlja pa se dilema, kako Cene storitve odvisne od radodarnosti občine Center za socialno delo Spodnje Podravje (enota Ptuj) pomoč na domu izvaja za 15 občin. Za enako storitev pa občani v posamezni občini plačajo različen znesek. Občina Juršinci sofinancira najvišji delež ekonomske cene: 79,8 %. To pomeni, daje tam za uporabnika najnižja cena. Občine Hajdina, Trnovska vas in Markovci iz proračuna krijejo 77,4 % vrednosti ekonomske cene. MO Ptuj zagotavlja 70,4 %, Majšperk 68,7 %, Videm 66,9 %. Občina Gorišnica za svoje občane krije 62,4 % vrednosti ekonomske cene, Cirkulane še nekoliko manj, in sicer 56,6 %. Občine Zavrč, Kidričevo, Podlehnik, Sveti Andraž v Slovenskih goricah in Žetale krijejo natanko polovico urne postavke. Destrnik iz občinskega proračuna prispeva 50,4 % ekonomske cene, ki znaša od marca naprej 17,85 evra. Storitev, kijo plača uporabnik, je odvisna od ekonomske cene in občine, na področju katere ima stalno prebivališče. V Juršincih uporabniki plačajo 3,6 evra na uro, najvišji znesek pa plačajo občani občin Podlehnik, Sveti Andraž, Zavrč, Žetale in Kidričevo, in sicer 8,9 evra za eno uro, skorajda enako pa tudi Destrničani. Številne občine v proračunu lanske podražitve urne postavke pomoči na domu ne bodo čutile, saj so znižale deleže sofinanciranja. Kar pet, torej tretjina se jih je odločila za najnižji zakonsko določen možen delež sofinanciranja. Le dve, Ptuj in Juršinci, pa sta zaradi dviga urne postavke povišali f^gj^j tudi delež sofinanciranja, kar pomeni, da cena za uporabnika ni spremenjena. Uporabniki, ki niso sposobni plačati stroškov storitve niti po subvencionirani ceni, lahko CSD zaprosijo za oprostitev. „Zakaj se občinski denar občine Ptuj zelo nepošteno in nepravično razporeja za potrebe občanov, ki potrebujejo storitev pomoči na domu? Zakaj je za nego starejše osebe potrebno večmesečno čakanje vloge v pisarni? Zakaj se osebam, ki hudo zbolijo oz. se vrnejo iz bolnišnice in nujno potrebujejo nego na domu, ta ne odobrava prednostno?" sprašuje naš bralec (pismo hranimo v uredništvu). Izpostavlja še en nesmisel, in sicer, da medtem ko nekateri ne dobijo odobrenih vlog, se na drugi strani pomoč na domu izvaja tudi za osebe, ki jim to ne pripada in so v institucionalnem celodnevnem bivanju. „Ta gospa ima luksuz. Zakaj se za nego tako dolgo čaka, takšni gospe pa se še izvaja pomoč na domu, čeprav je v domu upokojencev," je še zapisano v dopisu. Seveda smo navedeno preverili na Centru za socialno delo Spodnje Podravje, kjer je vodja pomoči na domu Leonida Cafuta. Na očitek, da se pomoč na domu izvaja tudi za uporabnico, ki je v Domu upokojencev Ptuj, je odgovorila: „Glede izvajanja pomoči osebi v institucionalnem varstvu smo se v navedenem primeru izjemoma odločili za začasno in krajšo vključitev zaradi specifičnih potreb osebe s težavami v duševnem zdravju in gibalnimi ovirami. Šlo je za osamljen primer in izjemno vključitev, kjer je le-ta tudi že bila zaključena." Starejši želijo ostati v svojih domovih čim dlje ... Cena ure pomoči na domu, ki jo izvaja CSD Spodnje Podravje, od marca lani znaša 17,85 evra na uro. Zakon o socialnem varstvu določa, da občine financirajo storitev pomoči družini na domu najmanj v višini polovice cene storitve. Za 15 spo-dnjepodravskih občin je ta znesek za lansko leto (januar-november) znašal 278.812 evrov. „Opažamo, Lanski dvig cene storitve pomoči na domu se bolj kot na občinskih proračunih Ptuj, Podravje • Bolnišnični program ortopedije: boj za bolnike Se obeta ukinitev programa ortopedije na Ptuju? Pred skoraj desetimi leti so v Splošni bolnišnici Ptuj začeli z izvajanjem programa ortopedije. Na leto operirajo okrog 3.000 pacientov. Ker postajajo velik igralec v slovenskem prostoru, so očitno marsikomu trn v peti. Tudi zato obstaja resna bojazen, da se bo program na Ptuju ukinil. Teodor Pevec, strokovni vodja Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj, v kateri letno opravijo okrog 3.000 operacij kolkov, kolen, ram ipd., pravi, da vsi jasno vedo, da operacija, izpeljana na Ptuju, stane zavarovalnico okrog 1.000-1.500 evrov manj kot enak poseg v UKC Maribor, zato so pač marsikateremu konkurentu trn v peti. „Ideja o ukinitvi tega programa se je pojavila že večkrat, a tu se bomo borili do konca. Jasno je namreč, da se v ozadju bije le boj za bolnike," zatrjuje Pevec. Da je bojazen, povezana z morebitno ukinitvijo programa ortopedije na Ptuju prisotna, je na zadnji seji sveta zavoda potrdila tudi direktorica SB Ptuj Anica Užmah. Dodaten sum, da se nekateri nagibajo k temu, naj bi se porodil po sestanku s predstavniki Zavoda za zdravstve- Ministrstvo lahko podeli program tudi, če ni niti enega zaposlenega! Na vprašanje, ali zakonodaja določa, da mora izvajalec zdravstvenih storitev imeti redno zaposlene za izvajanje programa, ki ga plača zavarovalnica, so iz ZZZS odgovorili: „Pogoje, pod katerimi lahko javni zdravstveni zavod sklene pogodbo z zdravstvenim delavcem, določa 53. c-člen Zakona o zdravstveni dejavnosti. Ministrstvo za zdravje je pred leti SB Ptuj podelilo program ortpedije, kljub temu da ni imela redno zaposlenih ortopedov." Zakon določa, da se v primeru, ko izvajalec ne more redno zaposliti nosilca dejavnosti, lahko izvaja program s pogodbenimi zdravstvenimi delavci. no zavarovanje Slovenije (ZZZS). Na njem naj bi bilo predstavnikom vodstva ptujske bolnišnice naročeno, da pripravijo prikaz realizirane in plačane uteži brez programa ortopedije. Razlog naj bi bil, ker se ta program ne izvaja z lastnim kadrom, torej zaposlenimi v ptujski bolnišnici, temveč s pogodbenimi zdravniki. „Apetiti okoliških bolnišnic so prisotni. Mi delamo s štirimi zunanjimi sodelavci. Želja je zaposliti vsaj enega ortopeda, ki ga že iščemo. To je tudi pogoj ZZZS, ki meni, da ni prav, da se program polnih devet let izvaja brez lastnih zaposlenih," je pojasnila Užmahova. Pevec je prepričan, da je za tem predlogom nekaj več in to dojema kot izsiljevanje zavarovalnice. Lastni zaposleni merilo za izvajanje programa? Članica sveta zavoda Elda Grego-rič Rogelj je izrazila pomislek o tem, da je število zaposlenih lahko merilo, ki odloča o višini uteži (in s tem plačilu storitev bolnišnici), in poudarila, da plačnik, torej ZZZS, doslej pridobitev in izvajanje programov ni pogo- jeval z lastnimi zaposlenimi. V svetu zavoda sedi tudi Danijela Štumber-ger, sicer zaposlena na ZZZS, ki je dejala, da podrobnosti ne pozna, se ji pa zdi čudno, da bolnišnica po devetih letih izvajanja programa nima niti enega samega zaposlenega zdravnika. Pevec je na to pripomnil, da plačnika mora zanimati le cena opravljene storitve in kakovost: „600 bolnikov na Ptuju je vezanih na naše štiri zunanje operaterje." „Bili naj bi edina bolnišnica, ki program tako dolgo izvaja le s pod-jemniki. Ne glede na to, da je to ceneje in da zdravnike plačamo le po realizaciji, se jim to ne zdi primerno," je pojasnila Užmahova. Čeprav so nekateri člani sveta zavoda menili, da je pogojevanje zavarovalnice nesprejemljivo ter da ni zakonske podlage za to, je jasno, da predstavniki zavarovalnice med drugim iščejo načine, kako zmanjšati stroške in obenem onemogočiti posameznim zdravnikom izjemno visoke zaslužke. V bolnišnici že delajo analize, kaj bi zaposlitev pomenila s finančne plati. Se pa sprašujejo, ali je morda Se ptujski bolnišnici obeta krčenje programov? torek • 8. januarja 2019 Šport, šport mladih Štajerski 3 3,60, drugi pa kar 8,90 evra na uro družini na domu znašala 278.812 evrov, znesek, ki ga plača uporabnik, pa je odvisen od deleža, ki ga krije posamezna ob-pravično in po kakšnem ključu se pomoč odobrava. da se z leti potrebe po tovrstni obliki pomoči povečujejo, kar je v veliki meri povezano s polnimi kapacitetami domov za upokojence ter željami uporabnikov, da želijo čim dlje ostati v svojih domovih ter s pomočjo socialne oskrbe ohranjati samostojnost v svojih domovih," ugotavlja Cafutova. Kdo so upravičenci: ■ osebe, stare več kot 65 let, ki so zaradi starosti ali pojavov, ki spremljajo starost, nesposobne za samostojno življenje, ' osebe s statusom invalida, • druge invalidne osebe, ki jim je priznana pravica do tuje pomoči in nege za opravljanje večine življenjskih funkcij, • kronično bolne osebe in osebe z dolgotrajnimi okvarami zdravja, ki nimajo priznanega statusa invalida, a so po oceni pristojnega Centra za socialno delo brez občasne pomoči druge osebe nesposobne za samostojno življenje, ' hudo bolni otroci ali otroci s težko motnjo v telesnem ali težko in najtežjo motnjo v duševnem razvoju, ki niso vključeni v organizirane oblike varstva. Foto: Arhiv Media24 pozna v denarnicah uporabnikov. Po kakšnem ključu se odloča o upravičencih Pomoč na domu pomeni različne oblike organizirane praktične pomoči in podpore, s katerimi se upravičencem vsaj za določen čas nadomesti potrebo po institucionalnem varstvu. Storitev je namenjena tistim, ki imajo zagotovljene bivalne in druge pogoje za življenje, a se zaradi starosti ali hude invalidnosti ne morejo oskrbovati in negovati sami, njihovi svojci pa take oskrbe in nege ne zmorejo. sem možnem času oz. v povprečju v roku 10 dni," pojasnjuje Miran Kerin, direktor CSD Spodnje Podravje. Za ostale storitve socialne oskrbe, kot sta gospodinjska pomoč in pomoč pri ohranjanju socialnih stikov, je povprečna čakalna doba tri do Štiri tedne. „Je pa pomembno poudariti tudi, da stevilo uporabnikov pogosto niha, saj gre za pogoste hospitalizacije, namestitve v dom- sko oskrbo, odhode v zdravilisča ter tudi smrti, kar pogojuje sam vstop novih uporabnikov v socialno oskrbo in zaradi česar je pogosto težko napovedati čakalno dobo, saj se ste-vilo uporabnikov lahko dnevno spreminja," še dodaja Cafutova. Socialno oskrbo za 15 spodnje-podravskih občin izvaja 18 socialnih oskrbovalk. Kot kaže, pa bodo potrebe po takšni obliki pomoči v prihodnjih letih naraščale, zato bo treba razmišljati tudi o dodatnem kadru. Cafutova izpostavlja še en problem, in sicer da je preveč posameznikov, ki sploh niso seznanjeni z možnostjo te oblike pomoči. „Tudi to je včasih razlog, da se sprašujejo, kako je nekdo pomoč na domu dobil, drugi pa ne. Osnova za odobritev je podana vloga," še sklene. Dženana Kmetec Trenutno je v storitev, ki jo izvaja CSD Ptuj, vključenih 114 oseb. Povpraševanje po tej obliki pomoči pa niha iz meseca v mesec. Kot pojasnjujejo na CSD Spodnje Podravje, povprečna čakalna doba variira in je odvisna od vrste storitve oz. tudi obsega socialnovarstvene storitve, ki je lahko največ štiri ure dnevno. "In sicer se znotraj čakalne liste poleg vrstnega reda prošnje upoštevajo tudi kriteriji za prednostno vključitev, oz. se prednostno obravnavajo osebe, ki potrebujejo pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih oz. negi. V teh primerih se vključimo v najkraj- Občina Povprečno število uporabnikov Subvencija prispevkov občin (od januarja do novembra) za leto 2018 v evrih Višina subvencije občine Destrnik 5 6.596 50,4 % Gorišnica 3 2.318 62,4 % Juršinci 4 4.210 79,8 % ** Kidričevo 10 9.891 50 % * Majšperk 8 19.665 68,7 % MO Ptuj 92 128.228 70,4 % Videm 14 12.113 66,9 % Zavrč 2 3.725 50 % * Hajdina 12 18.360 77,4 % Markovci 18 40.452 77,4 % Podlehnik 6 16.364 50 % * Sveti Andraž - - 50 % * Trnovska vas 1 2.737 77,4 % Žetale 3 741 50 % * Cirkulane 5 13.406 56,67 % SKUPAJ 183 278.812 Največ uporabnikov socialne oskrbe je v MO Ptuj. V tabeli je prikazano povprečno število uporabnikov v letu 2018 po občinah ter delež sofinanciranja cene storitve iz občinskega proračuna. ** najvišji delež sofinanciranja * najnižji delež sofinanciranja cilj vsega krčenje programov in spreminjanje ptujske bolnišnice iz regionalne v lokalno. ZZZS prenaša odgovornost na zdravstveno ministrstvo Po seji sveta zavoda smo vprašanja naslovili tudi na predstavnike ZZZS. Stane Frim, direktor območne enote Maribor, je pojasnil, da naj bi predstavniki zavarovalnice od vodstva bolnišnice zahtevali le variantne izračune, ki naj bi bili podlaga za določitev vrednosti uteži. Seveda pa se pri tem poraja vprašanje, zakaj bi izločili enega boljših programov, ko pa je jasno, da bodo na ta način znižali vrednost uteži, za katero vodstvo bolnišnice tako ves čas trdi, da je glede na realizacijo že zdaj prenizka. Frim poudarja, da namen ni ukiniti programa, temveč želijo na tem primeru priti le do jasnih izračunov, kaj je ceneje. „Sistem uteži se bo prenavljal, v letu ali dveh bo vzpostavljen nov sistem. Treba bo upoštevati razlike med bolnišnicami. Seveda se postavlja vprašanje tudi, ali naj vse bolnišnice delajo vse, ali se naj raje specializirajo. Zadnjo besedo bo imelo ministrstvo," še dodaja Frim. Tudi če bi ZZZS predlagal ukinitev programa ortopedije na Ptuju, je ministrstvo tisto, ki to bodisi potrdi bodisi zavrne. Frim pa zaključuje z mislijo, da bi vodstvo bolnišnice moralo energijo usmeriti v zaposlovanje kadra, da se zadeve stabilizirajo. V bolnišnici poudarjajo, da brez posluha ministrstva ne bo šlo. Ptujska bolnišnica je očitno na pomembnem razpotju. Bo ohranila svoje programe in svoj status ali bo postala manjša, nepomembna lokalna bolnišnica, medtem ko bodo „pomembne" reči prenesli na velike centre? V tej luči je bojazen pred ukinitvijo slehernega programa še kako razumljiva. Dženana Kmetec Ptuj • Možje v modrem imajo novega šefa Postajo bo vodil komandir Aleš Hanžekovič Policijska postaja (PP) Ptuj ima od včeraj novega komandirja. Borisa Železnika, ki je bil na čelu postaje sedem let, je zamenjal Aleš Hanžekovič. Železnik je zapustil policijske vrste in se zaposlil na Mestni občini Maribor. PP Ptuj je Železnik vodil od oktobra 2011, ko je bil na delovno mesto komandirja premeščen iz Generalne policijske uprave. „V svoji 25-le-tni policijski karieri sem se srečeval z različnimi izzivi, ki so povezani s poklicem policista. Sedem let na čelu ene od večjih postaj na območju Policijske uprave (PU) Maribor že samo po sebi zagotavlja velik obseg nalog in varnostnih dogodkov, s katerimi se je bilo treba dnevno soočati in jih obvladovati. Tisto, kar je za vodenje policijske postaje še dodatno začinilo, je dejstvo, da smo ob mojem prevzemu »komandirske palice« v Policiji zakorakali v obdobje ekonomske krize in varčevalnih ukrepov. Tako smo vodje postali ne samo menedžerji, temveč »krizni menedžerji«. Treba se je bilo soočiti z omejenimi finančnimi zalogami kakor tudi s kadrovskim primanjkljajem, ki se je vsako leto povečeval. Od vseh zaposlenih se je pričakovalo zmeraj več, iskali smo notranje rezerve, hkrati pa se trudili opraviti vse tiste naloge Policije, ki nam jih nalaga krovni zakon, in izpolniti temeljno poslanstvo Policije. Krmar-jenje te »barke« ni bilo enostavno. Brez dobrih sodelavk in sodelavcev mi to zagotovo ne bi uspelo. V prvi vrsti se moram seveda zahvaliti svojim najožjim sodelavcem, vsem policistkam in policistom ter stro-kovno-tehničnemu osebju PP Ptuj. Brez velike stopnje strokovnosti in profesionalnosti, osebne integritete ter pripadnosti poklicu nam v vseh teh letih pri delu ne bi uspelo nanizati toliko dobrih rezultatov in uspehov. Ne nazadnje smo skupaj z vsemi deležniki, ki na območju mestne občine Ptuj delujejo na področju varnosti, kot potrditev našega dela prejeli najvišje priznanje s področja varnosti v Republiki Sloveniji - priznanje najbolj varno mesto v letu 2014. Komandirju Alešu Han- žekoviču želim na novem delovnem mestu veliko uspehov," je spomine na delovna leta, ki jih je preživel na Ptuju, strnil dosedanji komandir Boris Železnik. Za zasedbo prostega delovnega mesta komandirja PP Ptuj so na PU Maribor objavili notranji razpis. Izbran je bil Aleš Hanžekovič, ki funkcijo policijskega komandirja opravlja že dobro desetletje. Med letoma 2007 in 2009 je vodil PP Pod-lehnik. Nato je postal komandir PP Ruše, od včeraj je komandir PP Ptuj. Po primopredaji, ki sta jo s predhodnikom Železnikom opravila konec minulega tedna, je povedal: „Cilj je, Dosedanji in novi komandir ob primopredaji funkcije Foto: Policija da ohranimo dosedanji nivo in kakovost dela. Več pozornosti bomo namenjali ranljivim udeležencem v cestnem prometu (pešcem, kolesarjem, otrokom, starejšim ...). Ker so se v lanskem letu na glavni cesti Ptuj-Slovenska Bistrica zgodile prometne nesreče z najhujšimi posledicami, si bomo prizadevali za izboljšanje varnostnih razmer na tem odseku. Pozornost bomo namenjali delu na področju prepovedanih drog, pa tudi obravnavi nasilja v družini, do katerega imamo ničelno toleranco." Na PP Ptuj je v minulih letih na vodilnih mestih prišlo še do dveh kadrovskih sprememb, saj sta se dolgoletna pomočnika komandirja Boris Kozenburger in Janko Fištravec upokojila. Na PP Ptuj je šest pomočnikov komandirja, vsak je zadolžen za določeno področje. Branko Horvat opravlja naloge s področja prekrškovnih zadev, Slavko Kolar je zadolžen za področje usposabljanj, Boštjan Koletnik za varnost in urejanje cestnega prometa, Slavko Gon-za za področje kriminalitete, Andrej Karba za javni red in mir ter Janko Žnidarič za področje državne meje in predpisov o tujcih. Mojca Zemljarič Foto: CG 4 Štajerski Politika torek • 8. januarja 2019 Središče ob Dravi • Potrdili proračun in spremenili odlok o NUSZ Višina proračuna je dva milijona evrov Člani sveta občine Središče ob Dravi so se konec decembra sestali na drugi redni seji in obravnavali 15 točk dnevnega reda. Foto: MZ Novoizvoljeni svetniki so proračun za leto 2019 potrdili brez vprašanj in razprave. Med najpomembnejšimi je bila obravnava proračuna za leto 2019. V prvem branju ga je sicer obravnaval že občinski svet v minuli sestavi. Do 10. decembra je bil proračun v javni razpravi. 20. decembra ga je novoizvoljeni občinski svet v drugem branju potrdil. Vrednost proračuna je dobra dva milijona evrov. Večino prihodkov (1,3 milijona evrov) predstavlja glavarina oziroma dohodnina. Okrog 160.000 evrov namerava občina zbrati z dajatvijo nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč (NUSZ), približno enak znesek pričakujejo iz sredstev državnega proračuna. Za investicije bodo namenili okrog 300.000 evrov, 130.000 evrov bo šlo za odplačilo dolga. Novega zadolževanja občina v letu 2019 ne načrtuje. Razen v primeru, da bi lahko pri državi najeli brezobrestni kredit, s katerim bi pokrili del obrestnega kredita. „To bi se nam vsekakor izplačalo," je razmišljal središki župan Jurij Borko. Svetniki občine Središče ob Dravi so na decembrski seji potrdili tudi novelacijo odloka o obračunu NUSZ. Doslej je bil v veljavi stari odlok, še iz časa skupne občine Ormož. Direktorica občinske uprave Jelka Zidarič Trstenjak in župan Jurij Borko sta pojasnila, da ne računajo, da bi se po novem odloku iz naslova NUSZ v občinskem proračunu zbralo bistveno več ali manj denarja. Občina bo občanom najprej razposlala informativne izračune NUSZ (oblikovane po novem odloku). Na izračune in v njih zajete podatke o nepremičninah bodo zavezanci lahko podali ugovore ali pripombe ter podatke, če ne bodo pravilni, uskladili. V nadaljevanju bo občina vse podatke posredovala Finančni upravi, ta pa bo izdala odločbe in plačilne naloge. „V primerjavi z dosedanjo ureditvijo bo po novem nekoliko nižja obremenitev za industrijske in poslovne objekte, malenkost manj bodo plačevali tudi zavezanci v naseljih Središče ob Dravi, Grabe in Obrež, višje zneske pa lahko pričakujejo v Godenincih in Ša-lovcih. Natančni primerjalni izračun med dosedanjo in novo obremenitvijo je težko izdelati. Zato govorimo o približnih vrednostih in primerjavah. Po novem bodo bolj obremenjena tudi nezazidana stavbna zemljišča. Za pozidana večjih sprememb ni pričakovati. V določenih primerih bomo upoštevali korekcijski faktor. Je pa tako, da več imaš, več boš plačal," sta med drugim pojasnila direktorica Zidarič-Trstenjakova in župan Borko. Takse za spremembo namembnosti zemljišč Središki svetniki so na decembrski seji potrdili tudi višine taks, ki jih bodo občani plačevali ob vložitvi pobud za spremembo namembnosti zemljišč. Po novi zakonodaji bo v vseh občinah veljalo, da se bo za vlogo za spremembo namembnosti zemljišč plačala taksa. Plačilo takse sicer ne bo zagotovilo za to, da bo pobuda pozitivno rešena. Doslej je bilo vlaganje pobud za spremembo namembnosti za občane brezplačno, stroške postopkov so pokrivale občine. „Pričakovati je, da bodo zaradi pogoja plačila takse v postopek uvrščene pretežno utemeljene pobude. Za spremembo osnovne namenske rabe prostora bo taksa znašala 150, za spremembo podrobnejše namenske rabe pa 300 evrov. Za spremembo v primarno rabo (gozdna, kmetijska, vodna) se taksa ne plača. Prav tako ne v primerih, ko so spremembe potrebne zaradi odprave pisnih, računskih in tehničnih napak v tekstualnem ali grafičnem delu OPN," pojasnjujejo v upravi občine Središče ob Dravi. Nov instrument za urejanje namenske rabe zemljišč je lokacijska preveritev. S tem postopkom bodo lahko občine v prihodnje v manjšem obsegu spremenile velikost stavbnega zemljišča, omogočile začasno rabo prostora ali dovolile individualno odstopanje od prostorskih izvedbenih pogojev. Doslej je to bilo možno urejati le s postopkom izdelave OPN, kar pa je večletni projekt. Višina takse bo znašala med 1.000 in 1.500 evrov. Mojca Zemljarič Ormož • Pomlajena sestava in precej novih obrazov Vrbnjak prevzel župansko lento S konstitutivno sejo je nov štiriletni mandat začel novoizvoljeni ormoški občinski svet z novim županom Danijelom Vrbnjakom na čelu. Vrbnjak je v nagovoru poudaril pomen sodelovanja. Brez zapletov so na prvi seji, ki vemu županu Danijelu Vrbnjaku. V NSi, po dva Lista Mirana Topolovca SD. Precej je novih obrazov. Poleg jo je kot najstarejša svetnica vodila dvajsetčlanskem občinskem svetu in SMC, po enega pa so dobili: De- ponovno izvoljenih svetnikov-to so Veronika Vrbnjak, potrdili mandate po štiri sedeže zasedata SDS in Li- mokratična stranka upokojencev Emil Trstenjak, Irma Murad, Branko novoizvoljenim svetnikom ter no- sta gradimo prihodnost skupaj, tri Slovenije, SLS, SNS, Za Ormož Si in Šumenjak, Simon Kolmanič, Miran Sok po 18 letih na staro delovno mesto Kot nam je ob koncu mandata še dejal dosedanji župan Alojz Sok, kije ormoško občino vodil tri mandate (pred tem je bil od leta 2000 do 2006 poslanec državnega zbora), se po 18 letih vrača na staro delovno mesto, na ptujsko veterinarsko upravo oz. današnjo upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Člani ormoškega občinskega sveta z županom Danijelom Vrbnjakom na čelu, ki bodo krojili razvoj občine v naslednjih štirih letih Kuharič, Jani Ivanuša, Valerija Kolen-ko - in Danijela Vrbnjaka so bili za člane občinskega sveta namreč izvoljeni še: Urh Lukman, Zinka Hauzer, Veronika Vrbnjak, Ferdinand Šulek, Matej Hebar, Slavko Kosi, Danilo Kosi, Ines Kolarič, Simeon Marin, Natalija Volmut, Jožef Cajnko in Milena Novak. Ker je Danijel Vrbnjak prevzel mandat župana, ki pa s funkcijo člana občinskega sveta ni združljiva, bo njegov sedež v občinskem svetu nadomestil naslednji na listi SDS Anton Zadravec. Na konstitutivni seji se je od svojega položaja poslovil prejšnji župan Alojz Sok. Še predno je predal župansko lento novemu županu, se je zahvalil za sodelovanje ter spregovoril o zadnjih investicijah. Novoizvoljenim svetnikom z županom na čelu je še zaželel uspešno delo v naslednjem mandatu, ob tem pa jim po- ložil na dušo, naj sodelujejo in delajo za skupno dobro. Nato pa je Vrbnjak v novi funkciji prvič nagovoril svetnike: »Spoštovani, spoštovane. V veliko čast mi je, da danes sprejemam funkcijo župana občine Ormož. Skozi ves svoj čas kampanje sem zagovarjal, da politično ne bom razdvajal ljudi. Želim, da v tem prostoru delujemo konstruktivno, sodelujemo, se upoštevamo, poslušamo ideje in občino Ormož pripeljemo oziroma si prizadevamo, kar bo za občane in občanke najboljše. V tem štiriletnem mandatu verjamem, da nam to lahko uspe. Čaka nas ogromno dela, kar je bilo videti pri sami predaji investicij oz. pri vseh zadevah, ki še niso zaključene, pa tudi vseh željah, ki jih bomo v prihodnjih letih morali uresničiti.« Zahvalil se je še Soku za vse postorjeno. Monika Horvat Foto: MH Slovenija • Nadzor gradbenih inšpektorjev Vsak peti objekt oziroma gradnja nedovoljena Gradbena inšpekcija Inšpektorata za okolje in prostor je v letu 2018 izvedla koordinirano akcijo nadzora, usmerjeno v odkrivanje nedovoljenih gradenj. Sodelovalo je 55 gradbenih inšpektorjev. Opravljenih je bilo 914 inšpekcijskih rednih pregledov in 173 zaslišanj. Dosedanji rezultati kažejo, da je vsak peti objekt oziroma gradnja nedovoljena. Gradbena inšpekcija je z rednimi pregledi preverjala, ali se gradnje objektov izvajajo na podlagi izdanih gradbenih dovoljenj. Ko je bilo ugotovljeno, da je gradnja dovoljena, so preverjali tudi skladnost objekta z izdanim gradbenim dovoljenjem. Glede na ugotovitve so odprli 593 postopkov, od teh 566 upravnih inšpekcijskih postopkov in 27 prekrškovnih postopkov. Od skupno 566 uvedenih inšpekcijskih postopkov gre v 108 primerih za nedovoljene gradnje oziroma objekte, kar predstavlja skoraj 20 odstotkov v akciji preverjenih objektov. Glede na to, da v 42 odstotkih obravnavanih zadev v času poročanja še ni bilo odločeno oziroma ugotovitveni postopek še poteka, inšpekcija lahko predvideva, da se bo ta delež še povečal. V nadzoru leta 2017 je gradbena inšpekcija ugotovila, da je vsak tretji objekt zgrajen nedovoljeno, brez gradbenega dovoljenja ali drugače, kot je navedeno v njem. V Akciji preprečevanja nedovoljenih gradenj 2018 je bilo skupno izdanih 120 inšpekcijskih odločb. Odkritih je bilo 95 nelegalnih gradenj, za katere so izdane odločbe za ustavitev gra- denj ter rok za odstranitev objektov. Inšpekcija je v sklopu akcije odkrila štiri neskladne in 18 nevarnih gradenj. Za slednje so bile odrejene takojšnje prepovedi uporabe objektov in rok za njihovo odstranitev oziroma zavarovanje. V sklopu akcije sta bili izdani dve odločbi, s katerima je bila prepovedana uporaba objektov, ker se jima je spremenila namembnost brez gradbenega dovoljenja. MZ Inšpektorji so odkrili 95 nelegalnih gradenj, štiri neskladne in 18 nevarnih gradenj. Foto: J. A. torek • 8. januarja 2019 Šport, šport mladih Štajerski 5 Ptuj • Gradbišče sredi mesta do konca leta? Dela se bodo zamaknila za več mesecev Gradbena dela v središču starega dela Ptuja se bodo po zadnjih informacijah iz Mestne hiše zamaknila najmanj do sredine poletja, verjetno pa še dlje. Čeprav je nekdanji župan Miran Senčar z izbranima izvajalcema del, to sta ljubljanski KPL in koprski Makro 5, podpisal pogodbo, da bodo dela končana v sedmih mesecih, ta rok ne bo dosežen. To je potrdila tudi nova županja Nuška Gajšek. Rok izvedbe del naj bi podaljšali zaradi arheoloških izkopavanj na Slomškovi ulici. „Slomškova ulica se zaradi časovne prestavitve izvedbe arheoloških raziskav zapira šele v začetku pomladi 2019. Zaradi občutlji- vosti arheoloških ostalin za zmrzal je bilo ocenjeno, da arheoloških raziskav na območju Slomškove ulice ni mogoče opravljati čez zimske mesece, ampak šele v začetku pomladi," so sporočili iz Mestne občine (MO) Sodišče nadzornika Štrafelo obsodilo Nadzornik izvedbe del na 5,4 milijona evrov težkem projektu obnove ptujske tržnice je Drago Štrafela. Decembra gaje doletela obsodba zaradi kaznivega dejanja na škodo Evropske unije pri projektu energetske obnove objekta Splošne bolnišnice (SB) Murska Sobota. Sodišče je ugotovilo, da so med sanacijo v kotlovnico vgradili pet turbin za kogeneracijo brez kompresorjev. V zahtevkih za poplačilo iz nepovratnih sredstev je bilo navedeno, da so vgrajene dražje turbine s kompresorji, kar je bilo tudi plačano. Poleg Štrafele sta bila obsojena še direktor SB Murska Sobota Bojan Korošec in nadzornik Ivan Hercog. Sodba ni pravnomočna. Županja MO Ptuj Nuška Gajšek, ki je vodenje občine prevzela v sredini decembra, pravi, da za ukrepanje proti Štrafeli, ki na tržnici izvaja nadzor, nima pravne podlage, saj sodba ni pravnomočna. Je pa napovedala, da bodo za projekt obnove tržnice naročili tako imenovano super revizijo. Ptuj. Za podaljšanje roka izvedbe bodo z izvajalci sklenili aneks k pogodbi, ki pa bo že drugi. S prvim so potrdili imenovanje novih podizva-jalcev. „Do tega trenutka pri gradnji sodelujejo imenovani podizvajalci, in sicer podjetja Coston, Fond S, Miks in Geoinvest. Način plačila podizva-jalcem se izvaja v skladu z zahtevo posameznega podizvajalca, tako da nekatere podizvajalce MO Ptuj kot naročnik plačuje neposredno," pravijo na občini. Glede na to, da je MO Ptuj od novega leta na začasnem financiranju, ker proračuna za 2019 še niso sprejeli, nas je zanimalo, ali bo morda tudi to vplivalo na izvajanje del na tržnici in ob njej. „Gradnja tržnice je nekoliko ovirana zaradi izvajanja arheoloških raziskav, zato v času začasnega financiranja ne predvidevamo večjih stroškov od zagotovljenih sredstev," pojasnjujejo v Mestni hiši. Od začetka gradnje v septembru do konca leta so gradbinci na tržnici porušili objekt, odstranili tlake na tržnici in Miklošičevi ulici ter izvedli Foto: Črtomir Goznik Pogled na gradbišče v starem mestnem jedru. Po zadnjih informacijah najverjetneje na tržnici ne bo načrtovane pomične strehe. izkope do arheoloških plasti. Izvedeno je varovanje gradbene jame ob Slomškovi, izvajajo se komunalni vodi v Miklošičevi. Arheološke raziskave se izvajajo na tržnici in Miklošičevi, na Slomškovi so le delno izvedene v okviru območja trenutne prometne zapore. Točnega odgovora na vprašanje, kako se bodo dela nadaljevala, na ptujski občini še nimajo. Mojca Zemljarič Ormož • Proračun pod streho Župan že napovedal rebalans Ormoški svetniki so na pet ur trajajoči seji pred koncem leta 2018 med drugim sprejeli občinski proračun za 2019. Župan Danijel Vrbnjak pa je še pred sprejetjem napovedal rebalans. Več zadolževanja Obseg predloga proračuna občine Ormož za 2019 seje v primerjavi z osnutkom povečal za 1,9 milijona evrov na vsega skupaj slabih 17,5 milijona evrov. A ta se povečuje predvsem na račun višjega zadolževanja. S sprva načrtovanih nekaj manj kot 1,3 milijonaje zadolževanje s proračunom tako načrtovano v višini 2,57 milijona evrov. Po besedah prvega občinskega finančnika Mirka Šeroda seje občina v 2018 zadolžila za dober milijon manj, kot je bilo predvideno. Razlog za manjše zadolževanjeje v tem, ker v tem letu ni bilo realiziranih nekaj projektov, za kar nekaj dokončanih projektov pa so obveznosti v skladu s plačilnimi roki zapadle v leto 2019. Z dopolnjenim predlogom proračuna so v primerjavi z osnutkom prenesli za vsega skupaj 1,5 milijona evrov nedokončanih projektov oz. obveznosti, med večjimi so obnova športne dvorane Hardek, izgradnja kanalizacije, pločnika in javne razsvetljave v Podgorcih, pa zaključek projekta obnove stare komunale, izgradnja tribun na ormoškem nogometnem igrišču, izgradnja prizidka vrtca Ivanjkovci in urgentnega centra na Ptuju... Za investicije sicer v tem letu načrtujejo vsega skupaj nekaj manj kot 7,8 milijona evrov. Pestra razprava se je vnela že v uvodu, ob potrjevanju dnevnega reda, saj je bilo kar nekaj predlogov za umik nekaterih točk, med drugim tudi proračuna. Vendar so bili vsi predlogi o umiku točk zavrnjeni. Še preden je dal predloge o umiku točk na glasovanje, je pojasnil, da če proračuna pred koncem leta ne bodo potrdili, bo to pomenilo začasno financiranje, kar bi precej okrnilo in otežilo delovanje občine. To bi dejansko pomenilo, da bi bili v prvem trimesečju zavezani k sorazmerni porabi denarja glede na preteklo proračunsko leto: »Zgodilo bi se, da bi bili izvajalcem nesposobni poplačati dela, saj so se nekateri računi zamaknili v prvo trimesečje 2019. Na škodi bi bila tudi društva in klubi, saj ne bi mogli izvesti razpisov, prav tako ne bi bili zmožni financirati odkupa Kolaričeve hiše, za katero so že plačali varščino,« je med drugim našteval Vrbnjak, v isti sapi pa še zagotovil, da bodo že februarja imeli na mizi rebalans, ki ga bodo pred tem obravnavali na občinskih odborih. Potrdili proračun, ki »za ■ V* • »I |»V» občino ni najboljši« Dolga razprava se je pričakovano vnela tudi pri obravnavi dopolnjenega občinskega proračuna za 2019. Skupina petih svetnikov s prvopod-pisanim Simonom Kolmaničem je nanj vložila amandma, v katerem so predlagali, da dobrih 50.000 evrov namesto za ureditev Kerenčičeve- ga trga namenijo za protipoplavni ukrep za naselje Hardek. Vrbnjak se s tem ni strinjal, je pa zagotovil, da bodo nadaljevali z reševanjem te problematike ter z rebalansom zagotovili potrebna sredstva tudi za suhi zadrževalnik v Hardeku. Sledila je pestra razprava, v kateri se je oglasilo kar nekaj svetnikov. »Nasprotovala bom amandmaju, saj bi lahko bilo danes na mizi veliko koristnih in potrebnih amandmajev -kot poudarjate vlagatelji amandmaja. Ker je bilo že v uvodu povedano, da novoizvoljeni svetniki niso imeli vpliva na oblikovanje proračuna, in ker je župan zagotovil, da se bodo po novem letu ustanovile svetniške skupine ter naredili načrt razvojnih programov za naslednja štiri leta, verjamem, da bo tudi ta vaš predlog zajet v tem letu in bo do realizacije čim prej prišlo,« je dejala svetnica Valerija Kolenko. Enakega mnenja je bil tudi Branko Šumenjak. »Iz vaših ust v božja ušesa. Če bomo sodelovali na tak način kot doslej, sicer dvomim, da bomo tako enostavno prišli do obljubljenega rebalansa,« je pikro dejal Kolmanič. Svetnik Emil Trstenjak pa je še ustrelil: »Težko bo kateri amandma šel skozi ...«V Listi gradimo prihodnost skupaj pa so bili mnenja, da bi dober del sredstev za rešitev omenjene problematike lahko zagotovili iz naslova financiranja političnih strank. Amandma so po občasno vroči razpravi z desetimi glasovi proti in šestimi za zavrnili. Kosi: »Občina mora ubrati novo smer« Pred končnim glasovanjem o proračunu, kije bil sicer po pričakovanjih sprejet, pa so se precej razgovorili tudi pri obrazložitvi glasu. Za prora- čun je med drugimi glasoval Jožef Cajnko, ki ga veseli, da ta zajema veliko pomembnih investicij v Podgorcih in Veliki Nedelji, obenem pa poudaril, da se zadolževanje občine povečuje na več kot dva milijona evrov. »Zmotilo me je, da so postavke pri infrastrukturi drastično padle. Ne vem, kako bomo to ljudem povedali,« pa je bil mnenja Trstenjak, ki je bil kritičen tudi glede načrtovanih sredstev v višini 400.000 za nadgradnjo zbirnega centra Dobrava: »Kot sem že rekel pri predlogu proračuna - mi moramo imeti tam urejeno vse iz marmorja.« Proti proračunu pa je glasoval Danilo Kosi: »Ne morem pristati na tezo, da začasno financiranje prinaša konec poslovanja občine. Kot vemo, je večina slovenskih občin s prvim januarjem 2019 prešla na začasno financiranje. Ob pregledu tega proračuna menim, da je slabo pripravljen. Upam, da bo res prišlo do rebalansa. Občina Ormož mora ubrati novo smer, proračun mora biti gospodarsko naravnan. V tem proračunu je za gospodarsko cono namenjenih zgolj 55.000 evrov, za objekt nasproti avtobusne postaje pa se je našlo 110.000 evrov ...« Monika Horvat 6 Štajerski V središču torek • 8. januarja 2019 Videm • Računsko sodišče Občini Videm izreklo negativno mnenje V poslovanju občine cela vrsta Na Računskem sodišču RS so pregledali poslovanje Občine Videm v letu 2016 in pri tem odkrili številne nepravilnosti. Videmski izboljšanje poslovanja. Za komentar revizijskega poročila smo poprosili tako nekdanjega videmskega župana Friderika Bračiča Povečan obseg dela vseh dvanajst mesecev v letu Na Občini Videm so pojasnili: »Občina se v letu 2016 ni odločila za nove zaposlitve, saj člani občinskega sveta niso bili naklonjeni dodatnim zaposlitvam v občinski upravi. Kadrovski primanjkljaj je s soglasjem zaposlenih reševala z dodatnimi obremenitvami zaposlenih in nadurnim delom, s čimer je zagotavljala bolj racionalno izvajanje nalog občinske uprave.« Lani so na videmski občini sicer objavilijavna natečaja za delovno mesto direktorja občinske uprave in višjega svetovalca za komunalne zadeve. »Izbirni postopek za direktorja občinske uprave še ni zaključen, razpis za delovno mesto višjega svetovalca za komunalne zadeve pa je bil zaključen brez izbire javnega uslužbenca in bo ponovljen,« so razložili na videmski občini. Na Računskem sodišču so poudarili, da pri direktorju občinske uprave ne gre za delovno mesto, pri katerem bi lahko občina s prenosom nalog na druge javne uslužbence zagotavljala racionalnejše izvajanje nalog občinske uprave. Dodali so: »Po naši oceni je povečan obseg dela namenjen izjemnim, časovno omejenim okoliščinam. Neprekinjena določitev povečanega obsega dela za daljše časovno obdobje (en zaposleni je v letu 2016 opravljal povečan obseg dela vseh dvanajst mesecev, pet zaposlenih pa sedem do enajst mesecev) vpliva na prekomerne obremenitve javnih uslužbencev in lahko ogrozi tako učinkovito opravljanje dodatnega obsega nalog kot tudi izvajanje nalog, določenih z opisom delovnega mesta.« Revizijsko poročilo našteva številne primere, ko Občina Videm ni poslovala v skladu s predpisi. Obrazložitve proračuna občine za leto 2016 in poročilo o doseženih ciljih in rezultatih niso popolni. Pri izplačilu obveznosti iz proračuna občina ni upoštevala zakonskih plačilnih rokov. Župan ni določil obsega izdatkov za posamezno trimesečje ali drugo obdobje, v okviru katerega smejo neposredni uporabniki plačevati obveznosti. V proračunu za leto 2016 ni bilo načrtovanih sredstev splošne proračunske rezervacije. Na občini so projekte uvrstili v načrt razvojnih programov, ne da bi zanje izdelali ustrezno investicijsko dokumentacijo. Občina je prevzela za 721 evrov več obveznosti, kot je imela načrtovanih sredstev v proračunu. Prevzela je tudi za skupaj 11.049 evrov več obveznosti za plačilo del, ki niso bila dogovorjena z naročilnicami. Občina Videm se je dolgoročno zadolžila za namene, za katere tovrstna zadolžitev ni dovoljena, za dolgoročno zadolžitev in za likvidnostno posojilo ni pridobila M Foto: CG Nekdanji župan občine Videm Friderik Bračič je zagotovil, da so na Občini Videm vedno delovali v interesu občanov. soglasja Ministrstva za finance. Z izvedbo štirih postopkov javnega naročanja za nakup istovrstnega blaga v znesku 68.313 evrov je občina vrednost javnega naročila razdelila in se tako izognila postopku javnega naročanja. Zapletlo se je tudi pri javnih razpisih: razpisni dokumentaciji za sofinanciranje turističnih društev in društev s področja kmetijstva nista vsebovali vseh obveznih sestavin, Ptuj • Leto 2018 v ptujski bolnišnici ter načrti za 2019 Ptuj potrebuje povsem novo bolnišnico Načrti vodstva Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj za leto 2019 so ambiciozni. Trenutno njihove največje težave niso povezane s pomanjkanjem kadra ali denarja, temveč z neprimernimi, zastarelimi in premajhnimi prostori. Pridobili so nekatere nove programe, a imajo težave z zagotavljanjem osnovnih pogojev. Da bi delo s pacienti lahko končno steklo, celo knjižnice in garderobe preurejajo v ambulante. Leto 2018 bodo, kot vse kaže, sklenili s 550.000 evri presežka odhodkov nad prihodki. Težave imajo sicer z rastjo stroškov plač in materiala. Povprečno stroški plač v slovenskih bolnišnicah znašajo polovico skupnih stroškov, v ptujski so za osem odstotkov višji od povprečja. Le tri bolnišnice naj bi imele še višji delež. S sanacijskimi ukrepi se lotevajo varčevalnih ukrepov tudi na tem področju. Pevec: »Lani več operacij kot kadarkoli prej« Čeprav je prihodnost negotova in je pred vodstvom ptujske bolni- šnice še veliko dela, so z izkupičkom minulega leta zadovoljni. Dokazali so, da ob primernem plačilu realiziranih storitev lahko poslujejo bolje. Zadovoljni so, da so dobili plačane dodatne programe, kar se pozna tudi na finančnem rezultatu. Čeprav upajo na najboljše, z bojaznijo čakajo, kaj bo prinesel nov, napovedan model financiranja bolnišnic v Sloveniji. „Ključni poudarki, ki izhajajo iz poslovanja, morajo imeti podlago v stroki," je prepričana direktorica Anica Užmah. V bolnišnici so presegli celo nekatere cilje, ki naj bi jih dosegli šele leta 2020. Eno takih področij je radiologi- Kdaj bo možna 24-urna epiduralna anestezija Nerealizirana želja predvsem porodnic in tudi nekaterih zaposlenih v SB Ptuj ostaja uvedba epiduralne anestezije kot ene izmed možnosti lajšanja bolečin pri porodu. Da bi to možnost ponujali 24 ur na dan, si želi tudi vodstvo bolnišnice. Teodor Pevec, strokovni vodja SB Ptuj, pravi, da v zadnjih mesecih potekajo resni pogovori o tem. Da bi to uresničili, načrtujejo zaposlovanje mladih specialistov anesteziologije. „Nekatere ovire so le v glavah posameznikov, a bomo vložili napore, da bomo pomisleke odpravili," je med drugim dejal Pevec. ja, med drugim so opravili kar 6.000 magnetnih resonanc. Tudi operacij z anestezijo so imeli bistveno več kot prejšnja leta, pri čemer Pevec poudarja, da so še vedno delali zelo kakovostno. Dobili nov program, iš- „,.,.,... čejo primerneprostore j ^J™ pred izgubo statusa V letošnjem letu bo v SB Ptuj začel delovati multidisciplinarni pristop dela z otroki s posebnimi potrebami. Povezali se bodo delovni terapevti, psihologi, socialna služba in drugi strokovnjaki. Gre za nov program, v sklopu katerega bodo zaposlili pet strokovnjakov. Največji problem, ki ga trenutno imajo pri tem, je zagoto- jev." Neustrezno potiskanje ptujske bolnišnice med nepomembne lokalne zavode za vodstvo SB Ptuj ni sprejemljiva opcija. Priznavajo, da so delno tudi sami krivi, saj si v preteklosti niso znali izboriti svojega prostora pod soncem. Da bi jim to uspelo, bo nujno začeti graditi tudi urgentni center. Seveda je začetek izgradnje urgentnega centra eden ključnih ciljev za letošnje leto. Obenem pa bo očitno napore treba vložiti tudi v ohranitev statusa regionalne bolnišnice. Po enem izmed predlogov bi namreč ptujsko, skupaj s še dvema bolnišnicama, preoblikovali v lokalno, čemur pa vodstvo SB Ptuj izrazito nasprotuje. Dženana Kmetec Teodor Pevec, Anica Užmah in Bojana Volk so predstavili poslovanje v preteklem letu in načrte za leto 2019. viti primerne prostore za delovanje. Podobna težava jih čaka še pri nekaterih drugih načrtih. V prihodnje naj bi se v ptujski bolnišnici izvajala rehabilitacija bolnikov po srčni kapi. Namesto v zdraviliščih bi tako to storitev ponujali tudi v bolnišnicah. regionalne bolnišnice?! Trenutno jim zadeve še uspeva urejati, a Pevec pravi, tako v nedogled ne bo šlo: „Ptuj potrebuje povsem novo bolnišnico. Jesenice nimajo nič večje pravice reči nekaj takega. Težko se je razvijati in spodbujati stroko, če ni osnovnih pogo- Plačljivo parkiranje na območju bolnišnice Problem parkiranja na območju SB Ptuj je prisoten že dalj časa. Končno ga bodo uredili in se tako izognili množici nepravilno parkiranih vozil, ki nemalokrat onemogočajo dovoz celo reševalnim vozilom. Že čez nekaj dni se namreč na območju bolnišnice vzpostavlja nov sistem plačljivega parkiranja. Zapornice in kamere so že nameščene. Spremembe pa se obetajo tudi na področju vodenja evidence prisotnosti zaposlenih, od novega leta naprej je beleženje oz. popolna elektronska evidenca obvezna za prav vse zaposlene. Foto: CG torek • 8. januarja 2019 Šport, šport mladih Štajerski 7 nepravilnosti občini so zato izrekli negativno mnenje in ji podali priporočila za kot novoizvoljenega župana Branka Mariniča. med drugim tudi ne meril, s pomočjo katerih se prejemniki sredstev izberejo. Za konec še: občina je vplačala obvezni delež v Vinarski zadrugi Haloze v skupnem znesku 799 evrov. Za to v javnofinančnih predpisih pravne podlage ni bilo, so se pa podobno »opekle« tudi nekatere druge haloške občine. K odpravi nepravilnosti so že pristopili Nekdanji župan občine Videm Friderik Bračič, ki je občino vodil v letu, na katerega se revizijsko poročilo nanaša, je prepričan, da so delali dobro: »Vedno smo se odločali skupaj; vsak četrtek smo imeli sestanek občinske uprave, na katerem smo reševali tekoče zadeve za nazaj in načrtovali za naprej. Po svojih najboljših močeh smo vse naredili v terminskem planu in v okvirih zakonodaje. Morda je kdaj res prišlo do kakšnega odstopanja od črke zakona, vendar smo vedno ravnali v korist naših občanov in v dobro občinskega proračuna.« Novi župan občine Videm Branko Marinič je dejal, da revizijsko poročilo potrjuje nepravilnosti, na katere so posamezni krajani in nekateri občinski svetniki v preteklosti že opo- zarjali: »Veseli me, da je bilo poročilo izdano ravno ob začetku mojega mandata, saj bomo lahko na eni strani zaradi zahteve po izpolnitvi priporočil Računskega sodišča in na drugi strani naših zavez, ki smo jih krajanom dali v predvolilnem času, bolje poslovali v prihodnje.« Poudaril je, da je zakonito in strokovno delo občinske uprave predpogoj za uveljavljanje razvojnih ciljev in doseganje vsesplošne blaginje: »Zato smo k odpravi nekaterih nepravilnosti, na katere opozarja tudi Računsko sodišče, pristopili takoj po mojem imenovanju. Ugotovljenih nepravilnosti je kar nekaj, glede na podrobne napotitve in razloge Računskega sodišča pa bom temu primerno tudi zahteval vzpostavitev zakonitega in strokovnega stanja in poslovanja v prihodnje.« Sankcij za Občino Videm ne bo, ji je pa Računsko sodišče podalo priporočila, naj »okrepi delovanje notranjih kontrol pri pripravi proračuna in zaključnega računa proračuna ter več pozornosti nameni določanju ciljev in strategij ter spremljanju njihovega doseganja; okrepi delovanje notranjih kontrol pri zagotavljanju pravočasnega plačevanja obveznosti iz proračuna; ugotovi dejanske potrebe po delovnih mestih in temu prilagodi sistemizacijo; okrepi delovanje notranjih kontrol pri izvedbi javnih naročil in pri dodeljevanju tekočih transferov nepridobitnim organizacijam ter ustanovam z javnim razpisom oz. javnim pozivom.« Eva Milošič Novi župan občine Videm Branko Marinič je vesel, da je bilo revizijsko poročilo izdano prav ob začetku njegovega mandata. Potrebne bodo nove zaposlitve Po ugotovitvah Računskega sodišča so na Občini Videm leta 2016 odhodki za delovno uspešnost in za dodatke k osnovnim plačam javnih uslužbencev znašali skupaj 32.558 evrov; 10.516 evrov za delovno uspešnost in 22.042 evrov za dodatke k osnovnim plačam. To je predstavljalo 0,7 % vseh izkazanih odhodkov občine v omenjenem letu. Povprečni letni znesek delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela je na prejemnika znašal 751 evrov, eden od javnih uslužbencev (kateri, revizijsko poročilo ne razkriva) pa je prejel kar 3.761 evrov. Na Računskem sodišču so izračunali še zanimiv podatek: v povprečju je vsak prebivalec občine Videm leta 2016 za plače javnih uslužbencev namenil 52,40 evra, od tega za delovno uspešnost in dodatke 5,90 evra. Tolikšni zneski za delovno uspešnost in dodatke so posledica povečanega in nadurnega dela, oboje našteto pa je posledica pomanjkanja zaposlenih. Na zadnji dan leta 2016 je bilo na Občini Videm sistemiziranega 18,5 delovnega mesta (delovno mesto vzdrževalca pokopališča v okviru občinskega režijskega obrata je sistemizirano za polovični delovni čas), a je bilo v resnici »zasedenega« le 13,5 delovnega mesta. 10,5 sistemiziranega delovnega mesta je bilo v občinskem režijskem obratu, od dejansko zasedenih je v omenjenem obratu 7,5 delovnih mest. Povedano preprosteje: na Občini Videm je leta 2016 pet zaposlenih »manjkalo«, od tega trije v občinskem režijskem obratu. Trnovska vas • Želijo si bencinsko črpalko Ali eno vozilo na vsakih 23 sekund zadošča? Občani Trnovske vasi, pa tudi drugih občin, skozi katere teče regionalna cesta Ptuj-Lenart, si želijo bencinski servis. Preverili smo, kakšne so možnosti za to. Župan občine Trnovska vas Alojz Benko je poudaril, da imajo občani do najbližje bencinske črpalke precej daleč: »To pomeni težavo tudi pri obdelovanju velikih kmetijskih površin, ki jih pri nas ni malo. Večje kmetije to rešujejo tako, da imajo doma svoje rezervoarje za nafto.« Na trnovski občini so se doslej pogovarjali že z več potencialnimi investitorji, lani so si predstavniki podjetja MOL Slovenija stanje celo ogledali na terenu. Trnovski župan je dejal: »Osnovni problem je, da bencinskega servisa nimamo kam umestiti. V središču naselja Trnovska vas si servisa seveda ne želimo, drugje pa primernih zemljišč še nismo našli.« Dodal je, da manjše občine investitorje nasploh težko privabijo: »Vsi manjši bencinski servisi več ali manj delajo izgubo ali pa dihajo na škrge. Vendar pa je naša regionalna cesta precej obremenjena, zato sem prepričan, da bencinski servis tu izgube ne bi imel.« Po podatkih Direkcije RS za infrastrukturo je na regionalni cesti med Gomilci in Gočovo povprečni letni dnevni promet (tj. letni promet, deljen s številom dni v letu) lani znašal 3.726 vozil, od tega je bilo 3.285 osebnih vozil. Za lažjo predstavo: to pomeni v povprečju 2,6 vozila na minuto. Benko je opozoril, da je podatke o količini prometa treba jemati z nekaj rezerve: »V turistični sezoni je prometa seveda bistveno več kot sicer. Število vozil niha tudi med leti: v preteklih letih smo imeli skozi našo občino ves čas kolone vozil (turisti so se namreč izogibali plačilu cestnine), letos je bilo tega nekoliko manj.« V Spodnjem Podravju v povprečju en bencinski servis na občino Občina Bencinski servis Ponudnik Gorišnica Moškanjci 1g Petrol Gerečja vas 1g OMV Hajdina Gerečja vas 1h OMV Hajdoše 43d Petrol Kidričevo Tovarniška cesta 8a MOL Majšperk Majšperk 55a Petrol Markovci Stojnci 24 OMV Ormož Kolodvorska cesta 5, Ormož Petrol Hardek 44d OMV Podlehnik Podlehnik AC - vzhod Petrol Podlehnik AC - zahod Petrol Dornavska cesta 6b Petrol Ormoška cesta 25 Petrol Ormoška cesta 26b Petrol Ptuj Ormoška cesta 32 OMV Osojnikova cesta 10 Petrol Puhova ulica 19a MOL Zagrebška cesta 49b Petrol Središče ob Dravi Slovenska cesta 91a Petrol Vir: ponudniki V središču Trnovske vasi si bencinskega servisa ne želijo, drugje primernega prostora zanj (še) niso našli. V vseh 19 občinah upravnih enot Ptuj in Ormož smo našteli skupno 19 bencinskih servisov. V Spodnjem Podravju imamo torej v povprečju en bencinski servis na občino, seveda pa njihova razporeditev ni enakomerna. »Potencial vsake lokacije ocenimo tudi individualno« O načrtih za gradnjo bencinskega servisa v trnovski občini smo povprašali tudi v podjetju MOL Slovenija, kjer pa kaj dosti niso želeli razkriti: »Trenutno gradimo bencinski servis v Mariboru na Teznem, vseskozi pa si prizadevamo predvsem za lokacije v regijah, kjer še nismo prisotni. V načrtu imamo tudi še nekaj drugih lokacij, vendar so bencinski servisi še v fazi projektiranja in pridobivanja gradbenih dovoljenj, zato o konkretnih načrtovanih lokacijah trenutno ne moremo govoriti.« Pojasnili so, da na izbor lokacij bencinskih servisov vplivajo številni dejavniki, npr. količina prometa, kategorija ceste, število prebivalcev kraja itd., a dodali: »Potencial vsake lokacije vsakič ocenimo tudi individualno.« Kljub povedanemu si bodo na Občini Trnovska vas za gradnjo bencinskega servisa prizadevali še naprej in skušali poiskati tako za občane kot za investitorje sprejemljive rešitve. Podobne načrte imajo sicer tudi v občinah Destrnik in Sveta Trojica ... Eva Milošič Foto: EM 8 Štajerski V središču torek • 8. januarja 2019 Žetale • Dela pri Vukovi domačiji so končana Odprtje bo spomladi V Vukovi domačiji v Dobrini so uredili klet z vinoteko, ob leseni cim-prani hiški pa postavili senčnico s pisarno, kuhinjo in sanitarijami. Prevzem so že opravili, bo pa nekaj malenkosti treba še popraviti. Foto: EM Turistična ali protokolarna raba Vukoue domačije je bila zaradi umanjka-nja kuhinje in sanitarij doslej precej omejena. V 16,5 kvadratnega metra veliki kleti Vukove domačije so uredili vinoteko; tlak z glinenim nabojem so zamenjali z avtohtonim kamnom, klet je dobila tudi opremo iz rabljenih lesenih sodov. Na mestu poleg domačije, kjer je nekoč stal manjši hlev, so postavili 12,5 kvadratnega metra veliko senčnico. V s slamo kritem objektu so uredili sprejemno pisarno, majhno kuhinjo in sanitarije. Domačija iz 19. stoletja je pri ministrstvu za kulturo vpisana v register nepremične kulturne dediščine, zato so njeno obnovo oz. revitalizacijo morali odobriti tudi na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Gradbena dela so izvedli v sklopu projekta Revitalizacija Vukove domačije, s katerim so uspeli na razpisu Lokalne akcijske skupine Haloze. Evropski sklad za razvoj podeželja bo prispeval 31.116 evrov, preostanek potrebnih finančnih sredstev v višini 13.545 evrov bo iz svojega proračuna zagotovila Občina Žetale. Na prvo povabilo k oddaji ponudbe se sicer ni javil niti en ponudnik, v drugo je dela sprejelo podjetje Zidarstvo Milan Kodrič, s. p., iz Kočic. Župan občine Žetale Anton Butolen je pojasnil, da je pri delih kot podizvajalec sodeloval mojster za pokrivanje strehe s slamo: »Baje imamo v Sloveniji samo še enega registriranega slamokrovca. On sam projekta ni želel prevzeti, saj je bilo precej gradbenih del, gradbeniki pa imajo očitno veliko dela ...« Na žetalski občini zdaj načrtujejo še izdajo promocijske zloženke o Vukovi domačiji. »Odprtje načrtujemo spomladi, ko bo lepše vreme. Za zdaj domačijo upravlja Turistično društvo Žetale, objekt si je mogoče ogledati po predhodnem dogovoru. Videli bomo, ali nam bo uspelo najti kakšno drugo rešitev,« je napovedal žetalski župan. Eva Milošič Spodnje Podravje, Slovenija • Za ogrevanje so še vedno najbolj V prihodnjih letih bodo Slovenci med energenti porabimo največ lesnih goriv (41 %), sledijo električna energija. Povpraševanje po drvih in drugih oblikah lesne biomase še narašča ... Več lesa za kurjavo izvozimo kot uvozimo r Po podatkih Statističnega urada RS so slovenska gospodinjstva v letu 2017 največ vse porabljene energije, kar 64 %, porabila za ogrevanje prostorov. Skupno so porabila za 2 % manj energije kot leto poprej; najbolj se je zmanjšala poraba energije za ogrevanje prostorov (za približno 4 %), medtem ko so je za hlajenje prostorov in za ogrevanje sanitarne vode porabila celo več kot v letu 2016. Tako pri ogrevanju prostorov kot pri skupni porabi energije so bila na prvem mestu lesna goriva. ¡vasassii Uvoz Izvoz Na Ministrstvu za okolje in prostor so povedali, da število gospodinjstev, ki za ogrevanje in segrevanje sanitarne vode uporabljajo les, iz leta v leto narašča: »Raba lesa za ogrevanje je v zadnjih letih postala cenovno ugodnejša od rabe fosilnih goriv. V te namene porabimo letno več kot 1.400.000 kubičnih metrov lesa, predvsem lesnih peletov. V 2014 2015 2016 2017 I 167.677 151.626 184.371 219.822 419.989 379.503 366.014 595.432 Vir: Statistični urad RS Leto po hudem žledolomu rekorden odkup lesa za kurjavo I Odkup lesa v Sloveniji (r n3) I 2014 I 2015 I 2016 I 2017 I Les iglavcev za kurjavo 7.262 9.384 6.628 4.387 Les listavcev za kurjavo 79.261 97.068 78.447 55.994 Skupaj 86.523 106.452 85.075 60.381 Vir: Statistični urad RS Na Statističnem uradu RS so opozorili, da v tabeli zajeti podatki niso popolni: »V raziskovanje so zajeta vsa pomembnejša podjetja, ki odkupujejo kmetijske pridelke in les od zasebnih pridelovalcev oz. lastnikov gozdov. Zajete niso nekatere manjše enote, ki jih je težko odkriti (za odkup kmetijskih pridelkov in lesa ne obstaja šifra dejavnosti, ki bi bila ključ za določitev vzorca).« Doslej rekorden odkup lesa za kurjavo so zabeležili leta 2015, torej leto po hudem žledolomu. primerjavi s prostorom, potrebnim za skladiščenje polen in sekancev, je za pelete potreben manjši skladiščni prostor, tudi kurilne naprave so sorazmerno majhne, enostavna pa je tudi njihova raba v sobnih pečeh, ki se pogosto uporabljajo kot dopolnilni vir ogrevanja.« Na Gozdarskem inštitutu Slovenije so povedali, da se po zadnjih ocenah z lesom ogreva že več kot 330.000 slovenskih gospodinjstev: »Od tega kar tretjina gospodinjstev les za ogrevanje pripravlja sama, kar kaže na veliko samooskrbnost gospodinjstev s tem energentom. Poleg rabe lesa v gospodinjstvih pa je vse več tudi daljinskih in manjših skupinskih sistemov ogrevanja.« Dodali so, da večina lesa za ogrevanje izvira iz gozdov: »Do 201 celotne energetske rabe lesa pa je druga drevnina, ki jo predstavljajo posek na zunajgozdnih površinah (površine v zaraščanju, drevje ob vodoto- Pri novogradnjah in adaptacijah so največji delež slovenskih gospodinjstev Sveti Tomaž • Na šoli o dogodku nič ne vedo Kidričevo • Novoletni skok v Zeleno jezero Bel kombi spet seje nemir Policisti ormoške policijske postaje so bili v četrtek popoldan obveščeni o pojavu kombija bele barve na območju Svetega Tomaža, katerega voznik naj bi ogovoril osnovnošolca, ko je hodil domov iz šole. Z zbiranjem obvestil so ugotovili, da naj bi šlo za neznanega starejšega moškega z brado v belem kombiju. Letos v vodo skočili poskusno Že tradicionalno ponekod po Sloveniji najpogumnejši leto začnejo s skokom v morje ali reko. Letos prvič pa so se osvežili tudi v Kidričevem. Natančneje v gramozni jami v Prepoljah, kjer nastaja športno-rekreacijski park Zeleno jezero. Ker naj bi ga odprli v aprilu, bo naslednji novoletni skok že uraden in bolj množičen. Foto: W¡k¡pedia Na poti iz šole domov naj bi na območju Svetega Tomaža neznani moški v belem kombiju ogovoril osnovnošolca. Fotografija je simbolična. Policisti še raziskujejo okoliščine dogodka in nadaljujejo zbiranje obvestil. Vse občane, ki bi karkoli vedeli o tem vozilu in osebi, pa naprošajo, da jih o tem čimprej obvestijo. V zvezi s tem primerom smo se za dodatne informacije obrnili na tamkajšnjo šolo. A nam je ravnateljica OŠ Sveti Tomaž Irma Murad zatrdila, da šola o tem ni obveščena. Policisti niso stopili v kontakt z vodstvom šole, z dogodkom pa jih ni seznanil tudi nobeden izmed staršev ali učencev. »Delavec me je obvestil, da je na spletnem portalu zasledil informacijo o tem, da naj bi na območju Svetega Tomaža voznik belega kombija nagovoril osnovnošolca na poti iz šole domov. Preverila sem na policiji, kjer so potrdili, da so prejeli prijavo, a za katerega učenca je šlo oz. na kateri relaciji naj bi se dogodek zgodil, niso razkrili. Tudi sama sem se dan po dogodku sprehodila po vseh razredih in učence povprašala, ali jih je kdo ogovoril. A so mi vsi, ki so bili ta dan v šoli, dejali, da ne. Razmišljam, da bi še preko e-asistenta seznanila in pozvala starše, ali vedo kaj o tem ...,« je pojasnila ravnateljica ter še dodala, da običajno, če se karkoli zgodi, starši pokličejo na šolo. A tokrat jih z domnevnim dogodkom ni seznanil nobeden izmed staršev. Sicer pa vsako tako informacijo po besedah ravnateljice vzamejo resno, saj previdnost ni nikoli odveč. Monika Horvat Povsem nov dogodek se je na prvi dan novega leta v Prepoljah zgodil bolj spontano. Ideja se je namreč rodila slab teden pred novim letom, zato ni bilo dovolj časa za resno organizacijo. Kljub temu da dogodka niso oglaševali, je bil odziv kar zadovoljiv. Nekaj deset obiskovalcev je ob toplem napitku in novoletnih voščilih opazovalo skok najpogumnejših. V vodo se jih je zagnalo pet in zanje le nekaj stopinj nad ničlo ni predstavljalo nobene ovire. Spodbujat so jih prišli kidričevski župan Anton Leskovar, izvršni direktor Cestnega podjetja Ptuj Martin Turk, člani Moto kluba Šumari Kidričevo in drugi. Eden od pobudnikov dogodka Tomaž Pivec, ki je sicer tudi osebni trener, je po skoku povedal, da se že nekaj časa ukvarja s terapijo s hladno vodo, kar pomaga pri krepitvi imunskega sistema, regeneraciji mišic, izboljšanju počutja in povečanju energije. »Znanstveno dokazanih stvari je še veliko več, ta metoda pa postaja tudi vedno popularnejša po vsem svetu. Idejo sem dobil, da bi kaj takega začeli tudi tukaj pri nas, k sodelovanju pa sem povabil triatlonca Leona Kaučeviča in vodjo projekta Zeleno jezero Saro Kaučič, saj je želja, da dogodek postane tradicionalen. To lokacijo smo izbrali zato, ker se tam ustvarja športno-rekreacijski center Zeleno jezero, ki ima ogromno potencialov že sedaj,« je dejal Pivec. Tudi vodja projekta Zeleno jezero Sara Kaučič je nad idejo o tradicionalnem novoletnem skoku v vodo navdušena in zagotavlja, da bo skok drugo leto uraden in širše zastavljen dogodek, na katerega bo prišlo še več pogumnih plavalcev. Zeleno jezero dobiva svojo podobo Tudi sicer so dela v gramozni jami stekla in Zeleno jezero naj bi odprli maja. Ideja o športno-rekreacijskem parku v Pleterjah je živa že več let, a Najpogumnejši skočili v gramozno jamo v Pleterjah torek • 8. januarja 2019 Šport, šport mladih Štajerski 9 priljubljena lesna goriva cene drv najverjetneje še rasle energija, zemeljski plin, ekstra lahko kurilno olje, daljinska toplota, energija okolja, utekočinjen naftni plin in solarna sag®i Foto: CG najbolj priljubljene toplotne črpalke, a se še vedno ogreva na drva. kih, sadovnjaki ...), sečni ostanki, neetatna lesna masa in odslužen les. V gospodinjstvih raba lesne bio-mase po letih niha glede na dolžino kurilne sezone in najnižje zimske temperature.« Trend drv iz Hrvaške se izpeva Na spletnem portalu Gozd in gozdarstvo vsaka dva meseca opravijo analizo cen drv. Opazili so, da so se najbolj zaželena drva lani v primerjavi z letom poprej podražila za petino: »Očitno je, da se je vpliv žledo-loma v letu 2014 in ujm, ki so sledile, že izpel, povpraševanje pa je dovolj veliko, da so se lani začele cene dvigovati.« Ne le cena; raste tudi povpraševanje po drvih na trgu. »To je na eni strani posledica relativno ugodne cene drv v primerjavi z drugimi kurivi in aktivnega spodbujanja države (v skladu z zahtevami EU) k prehodu na ogrevanje z biomaso. Subvencioniranje nakupa kurilnih naprav na biomaso povečuje povpraševanje po drveh in drugih oblikah lesne biomase. Zelo verjetno je, da se bodo cene drv v prihodnjih letih še dvigovale,« so napovedali na omenjenem portalu. Za rokav smo pocukali tudi enega od ponudnikov lesnih sekancev in polen iz Spodnjega Podravja, samostojnega podjetnika Vlada Medveda iz Dobrine v občini Žetale. Potrdil je, da lesa za kurjavo ni posebej težko prodati, cene pa rastejo: »Mislim, da je trend nakupa lesa za kurjavo s Hrvaške že mimo oz. v upadu. Tudi zato, ker naši kupci ne zaupajo hrvaškim prodajalcem; kar veliko je bilo primerov goljufanja pri količini .« Pozanimali smo se še, za kakšne načine ogrevanja se ljudje pri novogradnjah ali obnovah najpogosteje odločajo. Vodja servisa v ptujskem podjetju Tames Simon Šoštarič je povedal: »V preteklem letu se je trend ogrevanja na drva malo ustavil, kakšni dve leti nazaj je bilo tega ogromno. Pri novogradnjah dajo kupci večinoma vgraditi toplotne črpalke, v bližini mesta je velik trend še ogrevanje na zemeljski plin. Tudi pri adaptacijah so najbolj priljubljene toplotne črpalke; vgrajujemo jih v približno 60-70 % primerov.« Eva Milosic Drva so vse dražja Vrednost lesa za kurjavo predlani znašala dober evro po prebivalcu 2014 2015 I 2016 2017 Les iglavcev za kurjavo Les listavcev za kurjavo Skupaj 236.750 297.812 199.210 86.873 2.886.595 2.834.962 2.429.462 2.102.531 3.123.345 3.132.774 2.628.672 2.189.404 Vir: Statistični urad RS Opomba: Vrednost odkupljenega lesa je obračunana vrednost prevzetega lesa po odkupni ceni na kamionski cesti. »Stroški organizacije v zvezi s prevzemom, prevozom do skladišča, hrambo ali uskladiščenjem ne spadajo v vrednost odkupljenega blaga. Vrednost blaga ne vključuje DDV,« so razložili na Statističnem uradu RS. Za kubični meter lesa iglavcev za kurjavo je bilo lani v povprečju treba odšteti 19,80 evra, za les listavcev za kurjavo pa 37,55 evra za kubični meter. Bukova I Mešana I Hrastova I Gabrova I Brezova I Smrekova llRobinijeva Oktober 2017 54,30 45,72 49,03 55,00 55,83 32,00 58,33 December 2018 63,73 54,85 58,89 54,50 68,89 37,33 56,25 Vir: spletni portal Gozd in gozdarstvo (www.gozd-les.com) Raba končne energije po namenih v slovenskih gospodinjstvih leta 2017 (v terajoulih) Energetski vir_| Ogr evanje prostorov anje sanitarne voi tel Kuhanje I Drugo I Skupaj Lesna goriva 16.790 / 2.132 220 / 19.142 Električna energija 1.210 218 2.199 929 7.421 11.977 Zemeljski plin 3.796 / 957 231 / 4.983 Ekstra lahko kurilno olje 3.757 / 526 / / 4.283 Daljinska toplota 2.752 / 556 / / 3.308 Toplota iz okolice 903 / 523 / / 1.426 Utekočinjen naftni plin 610 / 147 570 / 1.327 Sončna energija 11 / 447 / / 458 Premog 3 / 1 / / 4 SKUPAJ 29.832 218 7.488 1.950 7.421 46.908 Vir: Statistični urad RS so po številnih birokratskih zapletih začeli delati predvsem v zadnjem času. Za zdaj so od vseh predvidenih načrtov realizirali postavitev tribune, do pomladi pa naj bi postavili še 420 metrov žičnice za smučanje in deskanje na vodi, ki bo omogočala smučanje ali deskanje na vodi šestim obiskovalcem hkrati, urejeno bo območje za kampiranje za postavitev približno 70 šotorov in nekaj že postavljenih šotorov ter parkirišče za postavitev 10 avtodo-mov, prireditveni prostor s tribuno, ki sprejme med 1.300 in 1.400 obiskovalcev, igrišče na mivki, otroško igrišče, fitnes na prostem, sprehajalne poti, parkirišča, postavljeni bodo sanitarni prostori in recepcija za kamp, gostinski obrat s hrano in pijačo ter razgledni plato. Vida Božičko FOTO: Matija Brodnjak Ptuj • Sprejem za nagrajence agencije za varnost prometa Svečana listina šoli vožnje Prednost Županja mestne občine (MO) Ptuj Nuška Gajšek je ob koncu leta priredila sprejem za prejemnike nagrad republiške agencije za varnost prometa. Na območju Ptuja so nagrade prejeli šola vožnje Prednost, otroški in mladinski pevski zbor Mladika, Janez Strelec ter Barbara Gačnik. Javna agencija RS za varnost prometa (JAVP) priznanja podeljuje najzaslužnejšim posameznikom in institucijam, ki delujejo na področju prometne preventive in varnosti. Predloge za priznanja je agenciji posredoval Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (SPVCP) MO Ptuj, ki ga vodi Franc Kozel. Svečana listina je bila podeljena šoli vožnje Prednost, ki deluje 25 let. Zaposleni se udejstvu-jejo na tekmovanjih mladine na temo varnosti v cestnem prometu. Sodelovali so na 15 medobčinskih in dveh državnih tekmovanjih. Vključujejo se tudi v organizacijo prireditev s področja varnosti v cestnem prometu, kot so svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč, dan odprtih vrat Združenja šoferjev in avtomehanikov ... Dobre rezultate dosegajo tudi na področju izobraževanja kandidatov za voznike motornih vozil. V imenu šole vožnje Prednost je nagrado sprejela direktorica Cvetka Meško. Prejemnik zlatega znaka Stajerski www.tednik.si IStajerskitednik Stajerskitednik je Janez Strelec, zaposlen na MO Ptuj, predsednik Združenja šoferjev in avtomehanikov Ptuj in učitelj prometnih predpisov. Na območju upravne enote Ptuj organizira regijska tekmovanja Kaj veš o prometu, je pa tudi član SPVCP MO Ptuj. Srebrni znak so podelili otroškemu in mladinskemu pevskemu zboru OŠ Mladika. Izročili so ga ravnatelju Bogomirju Širovniku in učiteljici glasbene umetnosti Jasni Drobne. Zbor nastopa na prireditvah na temo varnosti v prometu, ki jih prirejajo SPVCP in šole. Redno sodeluje v kulturnem programu ob svetovnem dnevu spomina na žrtve prometnih nesreč. Prejemnica bronastega znaka je Barbara Gačnik, pomočnica ravnateljice Vrtca Ptuj. Vse od zaposlitve v Vrtcu Ptuj od leta 2005 skrbi za vzgojo in izobraževanje otrok na področju prometne varnosti in preventive. Na njeno pobudo so v vrtcu organizirali gledališko predstavo Prometna vila. Sodeluje pri izobraževanju četrtošolcev, ki opravljajo kolesarski izpit. Prejemnikom nagrad sta čestitala županja MO Ptuj Nuška Gajšek in predsednik SPVCP MO Ptuj Franc Kozel. „V minulih desetih letih sem bila veliko na cesti. Zato vem, da sta preventiva in varnost še kako pomembni. Želim, da bi vozniki upoštevali prometno kulturo, da bi bilo manj objestnosti in bi znali paziti drug na drugega," je poudarila Gajškova. Franc Kozel je izpostavil, da je statistika varnosti v cestnem prometu v letu 2017 v primerjavi s predhodnim letom ugodnejša: „V letu 2018 ceste na območju MO Ptuj niso terjale smrtne žrtve. Kar je tudi cilj - nič smrtnih žrtev na cestah. Priznanja, ki jih podeljuje JAVP, so nagrada za prostovoljno delo, ki ga posamezniki ali organi- zacije izvajajo na področju prometne varnosti. Vsem nagrajencem čestitam in se jim zahvaljujem za ves vloženi trud." Na svečanosti so se z dvema glasbenima točkama predstavile flavtistke Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj. Mojca Zemljarič Foto: Črtomir Goznik Prejemniki priznanj v družbi ptujske županje Nuške Gajšek in predsednika SPVCP MO Ptuj Franca Kozela 10 Štajerski Ljudje in dogodki torek • 8. januarja 2019 Ptuj • Častitljivih 90 let Nežke Medved, nekdanje medicinske sestre - babice Njeno življenjsko vodilo: trma, vztrajnost in pozitivna energija Nežka Medved, rojena Bauman v Apačah, je ena tistih Ptujčank, ki jo boste srečali skoraj na vseh pomembnih dogodkih v mestu, kamor seje preselila že pred 25 leti, da bi bila bliže dogajanju. Hišo v Kaju-hovi je prepustila sinovi družini, sama pa seje preselila v njihovo stanovanje v Cankarjevi ulici. Pogosto so rodile kar v vinogradu... Prvi porod, pri katerem je samostojno pomagala, je bil 10. avgusta leta 1951 v Hrastovcu, v napredni in bogati družini za takratne haloške razmere. Hišaje bila čista, na tleh so bile lesene deske, streha je bila prekrita z opeko, kar je bila takrat redkost. Le do vode je bilo zelo daleč, studenec je bil v grabi. Kar tri četrt ure je trajalo, da si prinesel svežo pitno vodo v hišo. Takrat še nikjer v Halozah ni bilo vodovoda. Tudi elektrike še ni bilo, ponoči je porod morala voditi pri petrolejki. Še vedno pa so bile tudi na delu mazačke, starejše ženske, ki so pomagale pri porodu. Pogosto so ženske rodile kar v vinogradu in otroka v predpasniku prinesle domov. Kar nekaj časa se je morala truditi, da sojo sprejeli kot strokovno delavko - babico, da so spoznali, da jim želi pomagati na drugačen način. Letno je imela v povprečju okrog 50 porodov. Babiško šolo je Nežka obiskovala v Ljubljani. V Zavrč, samostojno občino z devetimi vasmi, je prišla leta 1951 kot zaposlena v Zdravstvenem domu Ptuj. Odkrito prizna, da jo je bilo zelo strah dela v Halozah, bila je daleč od Zdravstvenega doma Ptuj, povezave s Ptujem pa so bile takrat zelo slabe. Prvo ambulanto v Zavrču so uredili leta 1953 v Berli-čevi hiši, v prvem letu je bila odprta enkrat tedensko, zdravnik in medicinska sestra sta prihajala iz Bolnišnice Ptuj. V sklopu ambulante je Nežka Medved organizirala posvetovalnico za nosečnice. Njena naloga je bil obisk nosečnic in otrok do treh let. Po Halozah najprej kar peš, tudi v globokem snegu Vse obiske po razgibanih in težko dostopnih Halozah je v začetku opravljala peš. Posebej naporno in hudo je bilo pozimi, saj je bilo veliko snega, pogosto je gazila do pasu, saj ceste niso bile splužene. Včasih si je pomagala tudi s smučmi, a le po bregu navzdol, navzgor jih je bilo treba nesti, skupaj s težko zdravniško torbo. Ko so leta 1954 v Kranju začeli izdelovati kolesa Partizan, je dobila prvo službeno kolo, kar je njene poti bistveno olajšalo, nanj je lahko naložila tudi težko babiško torbo in se odpeljala tudi v 18 km oddaljeni Ptuj. Njena prva plača je bila 1.100 dinarjev. Pretresljivi prizori nekdanje haloške bede V tistem času je vsega primanjkovalo, od živil do oblačil, zato je bila vsaka pomoč dobrodošla. Pakete pomoči so dobivale družine, za katere je završki občinski tajnik presodil, da potrebujejo pomoč. To so bile predvsem družine z nosečnicami in majhnimi otroki. Ko je te družine obiskovala, je ženske učila, kako se pripravi mleko in praženec iz prevre-te vode in sestavin v prahu. Prosvet-ljevala in poučevala jih je tudi o osebni negi, o negi otrok, o vzdrževanju hiše, o zdravi prehrani in prehrani otrok. To so bili časi, ko je bilo vse breme družine na ženski, moški, ki so odhajali na delo, pri domačih opravilih niso sodelovali. Znali pa so se nasilno znesti nad žensko, če ni bilo doma vse tako, kot so pričakovali. Velik problem, s katerim so se srečevale družine v Halozah, je bil tudi alkoholizem. Še danes Nežko pretrese prizor, na katerega je naletela ob obisku v revni družini, v kateri je žena rodila 14 otrok: sedemmesečni dojenček je kričal v otroški posteljici, mater pa je našla v kleti „mrtvo pijano" ob odprtem sodu. V takih primerih ni bila samo medicinska sestra-babica, temveč tudi neke vrste socialna delavka, saj je bilo treba nemudoma ukrepati, da ne bi bilo še slabše. Alkohol pa so uživali tudi otroci, mnogi so za zajtrk dobili kruh, prelit z jabolčnikom. Zato ni bilo čudno, da so otroci prihajali v šolo vinjeni in so se zelo slabo učili. Poseben problem pa so bile uši, za njihovo zatiranje so uporabljali prašek DDT, ki so ga dobivali v paketih pomoči. Stanje je bilo marsikje porazno, ker so gnide zašle tako v obleko kot posteljnino. Ker pa ni bilo nobenega pralnega praha, pralno sredstvo so delali iz bukovega pepela, je bil problem tudi samo pranje. Človek se ne sme smiliti sam sebi... Nežka Medved se ob manj lepih stvareh spomni tudi na lepe trenutke kulture na vasi, kjer je sodelovala tudi sama. V dramski skupini je spoznala tudi svojega bodočega moža Francija Medveda. V letu 1955 so se terenske babice aktivno vključile v prepričevanje nosečnic, da je zanje varneje in udobneje, če rodijo v bolnišnici. Kljub temu so ženske še vedno rodile doma. Terenske babice so dobile nalogo, da so ženske poučevale o nevarnosti splava in o načrtovanju družine. Za preprečevanje nosečnosti so se uporabljali diafragma, razna mazila, kondomi. Ko je leta 1991 dobila babiški teren v okolici Ptuja, se je že vozila z mopedom. Pozimi pa je obiske na domu opravljala z lastnim avtomobilom na svoje stroške. Po upokojitvi babice Zupane je dobila še mestni teren, kjer je delala do leta 1972, od takrat dalje do upokojitve v letu 1984 pa v šolskem dispanzerju. Med delom se je tudi izšolala za medicinsko sestro, sploh pa se je ves čas veliko izobraževala, da je lahko ljudem kar najbolj pomagala. Če bi našla založnika, bi izdala knjigo ... Kljub temu, da sije Nežka 12. decembra lani naložila že 90. križ, ji ni nič težko, saj je nenehno aktivna, vsak dan v njenem tednu je osmišljen, le petek je na njenem koledarju prost dan. Sobota in nedelja pa sta namenjeni družini, na katero je zelo ponosna. Zelo se imajo radi in so navezani drug na drugega. Nežka kolesari, je pohodnica, še vedno pa tudi meri krvni tlak v svoji skupini šestih do sedmih žensk. Zelo zgodaj seje tudi začela ukvarjati z zeliščarstvom. Na vrtu ima veliko zelišč, uporablja jih predvsem za čaj. Pri skoraj 71 letih pa je prvič osvojila Triglav. Danes več ne planinari, še vedno pa je zagreta kolesarka, aktivna članica DU Ptuj. Z Olgo Radej sodelujeta tudi v Slovenski filantropiji za samopomoč, za kar sta prejeli tudi priznanje Zveze društev upokojencev Slovenije. V sklopu skupine za samopomoč ob sredah obiskuje starejše bolne in osamljene upokojence, ki potrebujejo pomoč ali samo pogovor. Za vsako od svojih dejavnosti oz. aktivnosti bi lahko popisala cele liste. Tisto najpomembnejše, kar je zaznamovalo njeno življenje in delo, pa je vendarle strnila v Spominih o začetkih prosvete in zdravstvene nege v Halozah, ki bi jih nekoč želela izdati v obliki knjige, če bi le našla založnika. Zelo si želi, da obdobja njenega dela v revnih in nerazvitih Halozah ne bi prekril čas. Vse, kar je v življenju delala, ji je uspelo zaradi njene trme, vztrajnosti, predvsem pa pozitivne energije. Ta je za vsakega človeka ključna, poudarja. Po upokojitvi ji je vedno največ spodbude za to, da je ostala aktivna, dajala družina: sin Zdenko, snaha Anka, vnukinja Mihela in vnuk Jure. Tudi po možganski kapi v letu 2013 se ni predala sivim mislim, ostala je pozitivna. Še isto leto po kapi se je vrnila na Poli maraton, v spremstvu sina in snahe, ter ga uspešno prevozila. Ponosna je na 17 osvojenih priznanj kot najstarejša udeleženka Poli maratona. „Pri rehabilitaciji se splača potruditi, saj je življenje prelepo, da bi se vdali usodi. Če ne bi bila trmasta in vztrajna, bi pristala na invalidskem vozičku," pove. Ne more pa mimo svojih prijateljev in prijateljic, kolesarjev, pohodnikov, še posebej pa prijateljic, s katerimi se srečujejo ob ponedeljkih in sredah ter vsak prvi četrtek v mesecu na plesu v hotelu Mitra. Starost ni lahka, moraš pa jo znati premostiti, predvsem pa se ne smeš smiliti sam sebi, še posebej, če živiš sam, sklene Nežka Medved. MG Foto: Črtomir Goznik Nežka je nepogrešljiva udeleženka Poli maratonov. Ponosna je, da je še vedno najstarejša udeleženka maratona; zgledi, ki vlečejo, da je Človek lahko aktiven tudi v pozni starosti. Ormož • Decembrska zgodba v Severolandiji Z lučko v roki V vtrcu Ormož smo mnenja, da je v življenju najpomembnejša družina. Na občinski prireditvi Dežela Severolandija smo zato sodelovali z dogodkom, ki je bil obarvan z družinsko noto in ga poimenovali Z lučko v roki. Foto: Črtomir Goznik Nežka Medved je 12. decembra lani praznovala 90. rojstni dan. Otroci so v vrtec že ves mesec pridno prinašali prazne steklenice za vlaganje, ki so jih s pomočjo vzgojiteljic spremenili v praznične lanterne. Na ponedeljekovo popoldne smo se otroci, starši, zaposleni Vrtca Ormož zbrali v Domu kulture v Ormožu. Povabljeni in dobrodošli so bili tudi predšolski otroci, ki vtrca ne obiskujejo. Zbrani smo si ogledali predstavo Gledališke sekcije kulturnega društva Obrež, z naslovom Praznična tradicija in Linine sanje. Predstavo je vrtcu pomagal sofinancirati Javni sklad Republike Slovenije, območna izpostava Ormož. Po končani predstavi smo se sprehodili po razsvetljenih poteh, v smeri proti parku do prizorišča Dežele Severolandije pred Grajsko pristavo. Pot po parku je bila še posebej pravljična, saj je po njej odmevala flavta, na katero nas je Blanka Pavlovič spremljala tudi, ko smo na prizorišču Severolandije zapeli praznične pesmi. Naš večer je s svojim plesom popestrila še folklorna skupina iz vrtca, ki je nastop otrok spremljala na diatonično harmoniko. Manuela Leben Bezjak Foto: Nastja Strucl torek • 8. januarja 2019 Šport, šport mladih Štajerski 11 Videm • 17. tradicionalno žegnanje konj Danes so konji gospodje Po sveti maši na Štefanovo je pod župnijsko cerkvijo svetega Vida v Vidmu pri Ptuju na 17. žegnanje konj prišlo ducat teh plemenitih živali, pa tudi lepo število njihovih lastnikov, rejcev in občudovalcev. Predsednik Konjeniškega društva Videm pri Ptuju Ivan Majcen je namignil, da bo blagoslov konj letos prinesel nekaj novosti. Pater župnije svetega Vida pri Ptuju Tarzicij Kolenko je spomnil, da so bili konji nekoč glavna delovna sila: »Orali so po poljih, delali v gozdovih itd. Danes so konji bolj gospodje. Ljudje jih uporabljajo predvsem za šport in hobi; konji ne trpijo toliko, kot so včasih.« Živali je blagoslovil in jih priporočil svetemu Štefanu. Ta bo konje varoval pred boleznimi in nezgodami, rejcem pa bo pomagal, da bodo za živino lepo skrbeli. Župan občine Videm Branko Ma-rinič se je organizatorjem dogodka, članom Konjeniškega društva Videm pri Ptuju, zahvalil za ohranjanje kulturne dediščine: »Blagoslova konj nimamo samo v Vidmu pri Ptuju, temveč praktično po vsej Sloveniji. Tradicija je že zelo stara, kajti konj človeku ni bil le prijatelj, temveč tudi velik pomočnik pri vsakdanjem delu.« Predsednik videmskega konjeniškega društva Ivan Majcen je poudaril, da tradicije blagoslova konj v Vidmu pri Ptuju nikoli niso prekinili: »Žegnanja konj so organizirali, še preden smo ustanovili društvo. Leta 2017, ko je zaradi vetrovnega vremena na blagoslov prišlo le osem konj, me je že skrbelo, da bo tradicija za- Ponekod na štefanovo darujejo konjske kipce Sveti Štefan sicer ni imel nobene zveze s konji, aje nadomestil neko božanstvo, kije indoevropskim ljudstvom varovalo konje in živino. Krščanstvo vseh poganskih verovanj pač ni moglo iztrebiti, zato jih je prevzelo oz. preoblikovalo. Etnolog Niko Kuret je v Prazničnem letu Slovencev poudaril, da so se le redke sve-toštefanske šege rešile v naš čas: »Vožnja z vozovi in ježa na konjih v vaško okolico, v sosednjo vas, v gozd ali na polje; vožnja z vozovi in ježa na okrašenih konjih k cerkvi; ježa okoli cerkve in blagoslov konj na prostem pred cerkvijo; puščanje krvi konjem; 'ofer' lesenih in voščenih konjičkov; darovanje sveč in denarja; blagoslovitev soli, vode in ovsa.« mrla, a je bilo tokrat živali spet več. Člani našega društva pa imajo tudi še osem mladih konj (ti še niso ujahani in ne vozijo), ki se bodo blagoslova lahko udeležili prihodnjič ...« Priznal je, da skrb za te plemenite živali ni lahka naloga: »Nekoč je bil tisti, ki je imel konja, bogat, še danes je za to potreben denar. Le da 'koristi' od konja danes ni, je samo strošek. Sam imam štiri konje, ljudje me sprašujejo, kaj imam od njih. To je moj hobi, moje zadovoljstvo; za konje mi ni nič težko. Za osnovno oskrbo konja je potrebna vsaj ena ura dela zjutraj in ena zvečer, navadno še več. Če pa želiš konja skrtači-ti, ga poleti stuširati itd., lahko zanj dnevno porabiš tudi pet ur časa.« Za konec je namignil, da bo naslednje žegnanje konj pri svetem Vidu še bogatejše: »Razmišljamo, da bi za udeležence žegnanja pripravili spominke, 'darilca' bi lahko prejeli tudi konji.« Eva Milošič Foto: EM Cirkulane • Uredili bodo spominsko sobo Vladimirja Bračiča Še en poklon velikemu rojaku 27. septembra letos bo minilo natanko sto let od rojstva enega od najzaslužnejših mož iz Cirkulan, geografa, pedagoga in politika Vladimirja Bračiča. Ob jubileju nameravajo v Društvu za oživitev gradu Borl (DgB) v njegovi rojstni hiši urediti spominsko sobo. V enem od prostorov Rajherjeve hiše v središču Cirkulan bodo razstavili različne dokumente, povezane z Bračičevim življenjem in delom. V preteklem letu so nekaj gradiva že zbrali, večino (izbrana priznanja, plakete, dokumente, knjige, slike in razne drobne predmete) je društvu brezplačno odstopil Bojan Bračič v imenu družine Bračič. V zbirko bodo uvrstili še knjige, ki jih je napisal priznani geograf, nekaj od njih jih še Foto: Jernej Gole V enem od prostorov Rajherjeve Hiše bodo razstavili dokumente, povezane z življenjem in delom Vladimirja Bračiča. Cunkovci • Decembrsko druženje na vasi Voščilnica za vsako družino Kot vsako leto so se tudi letos zbrali naši najmlajši pred vaškim domom, Iger so najprej okrasili smreko. Nato je sledilo ustvarjanje, kjer so izdelovali voščilnice za prihajajoče praznike. Ustvarjanje se je iz predvidene ene ure prevesilo v ustvarjalno popoldne, saj so otroci prav uživali ob nastalih voščilnicah. Ob klepetanju se je porodila ideja, da razveselimo z izdelano voščilnico prav vsako družino v Cunkovcih. Tako smo dodali še praznično voščilo in jih namesto poštarja odnesli po vasi. Petra Šegula Foto: Bojana Klavs iščejo. Pri iskanju fotografij, pisem in drugih predmetov, ki bi jih bilo mogoče razstaviti, sodelujejo tudi člani Kulturnega društva Cirkulane. Nosilec projekta, DgB, bo tako sodeloval s cirkulanskim kulturnim društvom, družino Bračič in podjetjem PRJ Halo (slednje bo tudi odstopilo prostor). Predsednica DgB Sonja Golc je povedala, da so še v fazi zbiranja gradiva in načrtovanja postavitve (zasnoval jo bo oblikovalec): »Vrednosti investicije zato v tem trenutku še ni mogoče oceniti, na vsak način pa bomo sredstva skušali zagotoviti s prijavami na razpise.« Bračičeva spominska soba bo odprta v času delovanja Turistično-informacijske- ga centra Haloze, za skupine po predhodnem dogovoru tudi sicer. »Soba bo namenjena predvsem lokalnim prebivalcem, pa tudi osnovnošolcem, turistom in vsem, ki bi jih to zanimalo,« je strnila Golčeva. O vstopnini se sicer še niso dogovorili, bodo pa morda pobirali simbolični prispevek za vzdrževanje zbirke. Odprtje bo predvidoma prav na Bra-čičev rojstni dan, novo pridobitev naj bi pospremila informativna brošura. Razstava, film in planinska pot Velikemu rojaku Bračiču so se v Cirkulanah poklonili že z napisno ploščo na stari cirkulanski večnamenski dvorani (namestili so jo leta 1999) in z doprsnim kipom pri cirku-lanski lokaciji Osnovne šole Cirkula-ne-Zavrč (Občina Cirkulane ga je postavila ob 90-letnici Bračičevega rojstva). Bračiča so doslej predstavili tudi s številnimi raziskavami in razstavami, v DgB so leta 2011 pripravili dokumentarni film Vladimir Bračič - žlahtni trs haloških goric. Po geografu, ki je veliko pozornosti namenil prav problematiki Haloz, so leta 2009 na pobudo Planinskega društva Cirkulane poimenovali tudi krožno Bračičevo planinsko pot. Eva Milošič Ptuj • Mednarodna izmenjava dijakov Biotehniške šole Izkušnje so si nabirali na tujem 136 dijakov Šolskega centra Ptuj se bo letos odpravilo na mednarodne izmenjave. Šest se jih je pred nekaj dnevi vrnilo s tritedenskega praktičnega usposabljanja v tujini. Na Portugalskem so si nabirali znanja s področja kmetijstva in okoljevarstva. Dijaki Biotehniške šole ŠC Ptuj so si znanje nabirali na Portugalskem. Dijaki 4. letnika Biotehniške šole Šolskega centra Ptuj so se v začetku decembra vrnili s tritedenske izmenjave v okviru projekta Erasmus+. Bodoči kmetijsko-podjetniški tehniki: Jure Drevenšek, Tomas Kondrič in Aljaž Korenjak ter okoljevarstveni tehniki: Monika Kosi, Monika Fuks in Nik Štebih so si vsak na svojem področju nabirali raznolika znanja in bogate izkušnje. Spremljala sta jih profesorja Simona Kotnik, koordina-torica Erasmus+ na ŠC, in Aleksander Verač. „V obdobju 2018-2020 imamo na ŠC predvidenih 136 izmenjav dijakov, od tega kar 50 dijakov iz Biotehniške šole. V aprilu imamo namen izvesti podobno izmenjavo v Portugalsko, prav tako v septembru, le da bodo takrat na izmenjavi dijaki programa gastronomske in hotelske storitve. V juniju sledi še izmenjava v Avstrijo na zamejske kmetije," pojasnjuje Kotnikova. V teh 21 dneh so si dijaki nabrali ogromno znanja in se spoznali tudi z nekoliko drugačnim načinom poučevanja. Dzenana Kmetec Foto: CG 12 Štajerski V središču torek • 8. januarja 2019 Spodnje Podravje • Pogovor z ljubiteljskim fotografom Markom Vindišem Kako novo avtocesto vidijo ptice Ob nedavnem dokončanju avtocestnega odseka Draženci-Gruškovje ste v medijih in na spletnih družbenih omrežjih gotovo opazili čudovite, iz zraka posnete fotografije nove pridobitve. Posnel jih je Podlehničan (no, od nedavna tudi Ptujčan). nisem mogel povzročiti nobene škode,« je povedal. Fotograf je razložil, da je za upravljanje drona treba pridobiti dovoljenje Javne agencije za civilno letalstvo: »Pri uporabi drona veljajo tudi posebna pravila. Naprava ne sme leteti ne previsoko (nad 120 metrov) ne prenizko ali nad ljudmi. Sam vedno pazim, da ne motim okolice. Dron je nasploh najbolje upravljati nekje na samem, saj je treba biti pri tem zelo zbran. Ves čas je treba spremljati tako okolico kot napravo; to ni igrača.« Za konec je fotograf Marko Vindiš namignil, kam bo njegov dron v prihodnosti še poletel: »Ptuj je iz zraka že dobro dokumentiran, zato me bolj zanima njegova okolica - od Zavrča do Slovenske Bistrice, predvsem pa Haloze.« Eva Milosic Marko Vindiš se s fotografijo ljubiteljsko ukvarja že od srednje šole. Njegove iz zraka posnete fotografije obnovljenega starega ptujskega mostu, novega kartodroma v Slovenji vasi, pa parade ob kongresu Gasilske zveze Slovenije na Ptuju, opernega večera na ptujski Panorami in slovesnosti ob odprtju dražensko-gruškovskega avtocestnega odseka so prek spletnih družabnih omrežij hitro osvojile občinstvo. Fotografa zanimajo predvsem zgodovinsko pomembni trenutki, je dejal: »Prizori torej, ki jih ne bo mogoče slikati nikdar več.« Zadnje desetletje dokumentira spremembe na podlehniških bencinskih servisih, kjer je tudi zaposlen. »Fotografiral sem tako staro počivališče ob nekda- njem podlehniškem motelu kot obe novi bencinski črpalki v Podlehniku, na obeh straneh avtoceste. Ujel sem trenutke, ko so postavljali temelje novega objekta, ko so kopali luknje za rezervoarje za gorivo ali ko so asfaltirali ... Kasneje, že bolj proti koncu gradbenih del, sem začel fotografirati še novo avtocesto,« je povedal fotograf. Album teh fotografij je podaril predsedniku uprave družbe Petrol Tomažu Berločniku, za posnetke so ga poprosili tudi izvajalci gradbenih del . Pri uporabi drona veljajo posebna pravila Marka navdušujejo razgledi in nenavadne perspektive, od nekdaj si je želel leteti. Skoka s padalom ali poleta z motornim zmajem sicer še ni preizkusil, si je pa pred leti omislil dron -brezpilotni zrakoplov s kamero. »Dron sem se začel učiti upravljati na nekem travniku, brez dreves; tako Ptuj • Božični koncert krščansko-adventistične cerkve Naj bo božič vsak dan v letu Krščansko-adventistična cerkev Ptuj je že po tradiciji povabila na božični koncert z mandolino in zvoki lepih pesmi, kije bil 22. decembra v Domu krajanov Budina-Brstje. Foto: Črtomir Goznik Mandolinska skupina Amos V imenu ČS Jezero je občinstvo in udeležence koncerta pozdravil novoizvoljeni predsednik sveta Črtomir Rosič, ki je to ptujsko četrtno skupnost že vodil. Zadovoljni so, da je ta praznični koncert prerasel v tradicijo. Vsi, ki ga organizirajo in na njem nastopajo, si zaslužijo pohvalo za trud in vztrajnost. Vsem je zaželel vse, kar je dobrega, naj se vse slabe stvari pozabijo, srca pa naj napolni ljubezen. Nastopila je mandolinska skupina Amos, katere duša je Vanja Popov, z gosti: MoPZ Jezero, pod vodstvom zborovodki-nje Marije Šteger, in KD ljudske pevke Jezero pod vodstvom Ane Šori, ki so skupaj popeljali v praznični čas veselja, ljubezni, miru ter spomnili na čas pred 2000 leti, ko se je rodil Jezus, pri tem pa si skupaj zaželeli, da bi bil božič vsak dan v letu. Koncert prazničnih pesmi so sklenili s skupno pesmijo o sveti noči. Prijetno je bilo tudi po koncertu, na druženju s sladkimi dobrotami. MG Foto: CG in Marko Vindiš Marko Vindiš v objektiv najraje lovi trenutke, ki se bodo vpisali v zgodovino. Gorišnica • Koncert KD Modras Harmonikarji ponovno navdušili Foto: arhiv skupine Utrinek s koncerta Ptuj • Božično-novoletni koncert MoPZ Rogoznica Vstopili v jubilejno leto delovanja V Domu krajanov Rogoznica je 23. decembra praznične trenutke olepšala pesem MoPZ KD Rogoznica pod vodstvom zborovodje Gregorja Lačna. Nastopilo je 23 pevcev, solisti pa so bili: Bojan Kolarič, Tomo Drevenšek, Vlado Plohi in Gregor Lačen. Z ubranim petjem ljudskih pesmi, priredb, ponarodelih pesmi in tudi tujih pesmi MoPZ KD Rogoznica razveseljuje že polnih 19 let. Za njimi je že več sto nastopov. Prvič so se občinstvu prestavili že 22. septembra leta 1999. Tako je bil letošnji decembrski božično-novoletni koncert že neke vrste uvod v praznično leto 2019, ko bodo praznovali svojo 20-letnico. Leto 2018 je bilo za zbor uspešno leto, četudi naporno, na trenutke tudi žalostno. Nešteto je bilo trenutkov, ki so jih delili ljubitelji zborovskega petja z vsemi, ki jih ima- jo radi. S pesmijo so se poklonili tudi letos umrlemu dolgoletnemu barito-nistu Feliksu Polancu. Predsednik MoPZ KD Rogozni-ca Bogomir Širovnik se je zahvalil vsem, ki jih podpirajo pri njihovem poustvarjanju. Brez ljubiteljev lepe pesmi tudi zbora ne bi bilo. Posebej pa se je zahvalil povezovalki na njihovih nastopih, Nataši Lačen, ki njihovo lepo pesem povezuje z lepimi besedami, in zborovodji Gregorju Lačnu, z obljubo, da bodo v prazničnem 20. letu delovanja še bolj zavzeti. Jubilej bodo počastili s prazničnim koncertom v decembru 2019. MG Foto: Črtomir Goznik MoPZ KU Rogoznica je tudi letos povabil na božično-novoletni koncert. Člani Kulturnega društva (KD) Modras iz Markov-cev so decembra v Gorišnici priredili koncert z naslovom Modrasov večer. Za prizorišče so izbrali go-rišniško kulturno dvorano, saj so želeli nastopiti na odru, ki je nižje od publike (amfiteater). „Občutek je bil božanski," je povedal vodja Modrasov Tomaž Vidovič in dodal: „Priprave na ta koncert so potekale praktično dve leti. Toliko časa je minilo od našega prvega koncerta leta 2016 v Markovcih. Želeli smo pokazati osnovni namen frajtonarce, to je razveseljevati ljudi oziroma občinstvo. Seveda je bil temu primeren tudi izbor skladb, ki je temeljil na krepitvi spoštljivega odnosa do diatonične harmonike in domače glasbe. Publika je z nami prepevala ves koncert in sodelovala pri soustvarjanju odličnega vzdušja. Nastopali smo harmonikarji KD Modras. Kar 30 nas je: Modrasi, Podmladek Modrasov in Najmlajši Modrasi. Vsi orkestri delujejo pod mojim vodstvom. Seveda brez petja na glasbenem večeru ne gre. Zato smo v goste povabili prijatelje, pevce mešanega cerkvenega pevskega zbora sv. Marko iz Markovcev. Bili so odlični. Zraven svojega običajnega repertoarja so zapeli narodno-zabavne skladbe v pevski preobleki in pesem Srečno, mlada Slovenija v duetu z dvema harmonikama in baritonom. Zbor vodi Alenka Domanjko Rožanc. Publike niso pustili ravnodušne, Modrasi pa se jim iskreno zahvaljujemo za nastop." Tomaž Vidovič pravi, da se te dni z novo energijo že ozirajo po novih ciljih in doživetljih. „Želja je, da še naprej doma in po svetu predstavljamo pravo domačo mu-ziko, frajtonarco in faro ter občino Markovci, kjer delujemo. Hvala vsem, ki nas od leta 2012 podpirate na naši poti. Hkrati pa vabimo vse, ki bi se nam želeli pridružiti, da nas obiščejo na vajah. Več nas bo, bolj bo veselo." Mojca Zemljarič Footgolf Led je prebit, pridobljene izkušnje neprecenljive Stran 14 Plavanje Tekmovanji v Mariboru in Celju Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik tednik Tenis Kompletna slovenska ekipa za zdaj neuspešna Stran 15 Bowling Med posamezniki Karolina Kekec in Igor Vidovič Stran 16 iPoiluiajh nai na ífjítoumm íjibtuí RADIOPTUJ tut áftietec www.radio-pluj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • Oliver Bogatinov, Aluminij Bogatinov se je pridružil eminentnim imenom slovenske nogometne stroke Športni dnevnik EkipaSN je tudi lani izvedel izbor naj slovenskega nogometaša leta, naj trenerja, naj mladega nogometaša in naj nogometaša leta v 1. slovenski ligi. Med eminentna imena zmagovalcev se je uvrstil tudi trener Aluminija Oliver Bogatinov. »Oprostite, nisem se mogel oglasiti prej. Po številnih sestankih sem se želel oglasiti ob dogovorjeni uri (ob 16.00, op. a.), a so telefoni nenehno zvonili in šele sedaj je bil trenutek premora (ob 17.45., op. a.). Veliko ljudi me je poklicalo, čestitke sem prejemal iz vseh strani. Hvaležen sem za tak odziv,« je dejal trener Aluminija Oliver Bogatinov, ko nam ga je po objavi novice, da je postal trener leta, končno uspelo priklicati preko telefona. Priznanje je najboljša potrditev tega, kar je gorenjski strokovnjak naredil v Kidričevem, kamor je prišel pred dobrim letom, natančneje decembra 2017. Najprej je v sezoni 2017/18 z ekipo obdržal prvo-ligaški status (8. mesto), češnja na tori je bila uvrstitev v finale Pokala Slovenije (poraz z Olimpijo). Še lepšo zgodbo piše Aluminij pod vodstvom Bogatinova v letošnji sezoni 2018/19: Kidričani so bili v prvem delu sezone najprijet-nejše presenečenje 1. lige, saj po odigranih 19 krogih zasedajo 3. mesto, zaostajajo le za Mariborom in Olimpijo. Tudi tokrat uspeš- Vrstni red v glasovanju za trenerja leta 2018: 1. Oliver Bogatinov (Aluminij) 2. Matjaž Kek (Rijeka) 3. Ante Šimundža (Mura) 4. Darko Milanič (Maribor) 5. Slaviša Stojanovič (Levski Sofija) Dosedanji zmagovalci izbora trener leta: 2011 - Darko Milanič 2012 - Darko Milanič 2013 - Srečko Katanec 2014 - Ante Šimundža 2015 - Matjaž Kek 2016 - Matjaž Kek 2017 - Darko Milanič 2018 - Oliver Bogatinov Zmagovalci preostalih kategorij za leto 2018: nogometaš leta: Jan Oblak (Atletico Madrid) mladi nogometaš leta: Jaka Bijol (CSKA Moskva) nogometaš leta v PLTS: Rok Kronaveter (Olimpija) Foto: Črtomir Goznik Oliver Bogatinov je nouo ime na listi trenerjev leta v Sloveniji. popotnice in boljše vzpodbude od zmage v našem izboru za trenerja leta 2018 ne bi mogel niti zamisliti. Zdaj je nad njim le nebo,« so še zapisali v EkipiSN. Argumenti niso pustili ravnodušnega niti samega Bogatinova. »Z argumenti se seveda strinjam, sami rezultati in napredek mladih igralcev niso le črka na papirju, ampak imajo dejansko težo in veljavo tudi v strojenem. Očitno je, da smo dejansko naredili nekaj dobrega,« je še dodal Bogatinov, ki ga že v tem tednu čakajo nove delovne obveznosti - priprave na novo sezono. »Od torka naprej sem v polnem pogonu, v četrtek, 10. 1., pa uradno začnemo priprave na drugi del sezone. V odmoru sem si nabral novih moči, spočit sem, zato se že veselim dela,« je zaključil trener Aluminija. Jože Mohorič Igralne minute nogometašev Aluminija v jesenskem delu sezone 2018/19 Oliver Bogatinov 26. 9. 1978 Igralska kariera: Triglav, Celje, Koper, Bonifika Dosedanja trenerska kariera: Koper (pomočnik glavnega trenerja), Mura (glavni trener), Hilal (Savdska Arabija), Olimpija (pomočnik glavnega trenerja), Koper (vodja mladinskega pogona), Aluminij (glavni trener). Ožji sodelavci pri Aluminiju: Miran Emeršič, Simon Vidovič, Mitja Trop (trener vratarjev), Milenko Potočnik (kondicijski trener). no igrajo v pokalnem tekmovanju, kjer so se uvrstili v polfinale in jih aprila čakata dve tekmi z Olimpijo (prva v Kidričevem). Vse to so bili močni argumenti za izbor Bogatinova za trenerja leta, zaznali pa so jih novinarski kolegi iz celotne Slovenije in priznanje za najboljšega v letu 2018 je romalo v 40-letnega strokovnjaka iz Gorenjske. »Ponosen sem na to priznanje, še posebej zaradi tega, ker so bila v konkurenci sama eminentna slovenska trenerska imena. Res me to navdaja z zadovoljstvom in mi obenem daje nov zagon za še bolj zagreto delo v nadaljevanju. Zmagovalci v tej kategoriji v preteklih letih so bili Milanič, Kek, Katanec in Šimundža, vsi pa vemo, koliko so naredili za naš nogomet in kakšne rezultate so dosegali v sezonah, ko so osvojili ta priznanja. Vsi so cenjeni doma in tudi v tujini, vse skupaj pa daje priznanju še dodatno težo,« je dejal Bogatinov. V športnem dnevniku EkipaSN so v obrazložitvi še zapisali, da je Bogatinov uspel v Kidričevem »v nogometno orbito izstreliti« nekaj mladih nogometašev, omenili so napredek Francesca Tahiraja (22 let), Dejana Petroviča (20), Roka Kidriča (23) in Luko Janžeko-viča (21). Vsi so med nosilci igre prvoligaša iz Kidričevega in predstavljajo trdne temelje za nadaljnji razvoj kluba. »Bogatinov zagotovo spada med vidnejše predstavnike mladega vala trenerjev, med iskanjem poti do zvezd pa si boljše (+ število tekem): Luka Janžekovič 1710 19 Dejan Petrovič 1687 19 Francesco Tahiraj 1507 18 Rok Kidrič 1419 18 Nemanja Jakšic 1396 16 Mario Lucas Horvat 1388 16 Erik Gliha 1385 16 Ivan Kontek 1344 16 Damir Grgic 1231 17 Sanin Muminovic 1060 12 Ilija Martinovic 864 13 Alen Krajnc 725 17 Anton Rogina 704 11 Matic Vrbanec 697 8 Nikola Leko 414 11 Aljaž Ploj 189 5 Tadej Trdina 188 12 Elvir Maloku 167 4 Nik Marinšek 134 7 Kruno Ivančic 25 2 Marcel Kene 23 2 Matija Kovačic - Tibor Banic - Tilen Brglez - Marcel Pušnik - Edi Horvat - Nejc Bračko - Strelci za Aluminij: 9 zadetkov: Francesco Tahiraj; 6 zadetkov: Rok Kidrič; 3 zadetki: Alen Krajnc, Nikola Leko; 2 zadetka: Dejan Petrovič, Matic Vrbanec, Mario Lucas Horvat, Damir Grgič, Tadej Trdina; 1 zadetek: Anton Rogina, Marcel Kene. Foto: Črtomir Goznik Dejan Petrovič je bil med nominiranci za mladega nogometaša leta, končal je na 5. mestu. 14 Štajerski Šport, reportaže torek • 8. januarja 2019 Footgolf • Svetovno prvenstvo v Maroku Ledje prebit, pridobljene izkušnje neprecenljive V Marakešu v Maroku je decembra potekalo tretje svetovno prvenstvo v footgolfu, prvo je bilo leta 2012 na Madžarskem, drugo pa leta 2016 v Argentini. Na severu Afrike so bili prvič zraven tudi Slovenci. Med slovensko ekipo je bila tudi četverica Ptujčanov, in sicer Ian Emeršič, Matija Brodnjak, Žan Susman in Klemen Rutar. Prva dva sta nam preko intervjuja približala to veliko tekmovanje, na katerem so imeli med posamezniki glavno besedo Argentinci, v ekipnem tekmovanju pa so slavili Francozi. Zanimivo je, da je svetovni prvak že nekajkrat nastopal na turnirjih v Sloveniji, v Bovcu. Zelo zahtevni igrišči terjali svoj davek Kako je potekal tekmovalni del? Ian Emeršič: »Po prihodu v Maroko smo imeli dva dni na voljo za treninge na obeh igriščih, kjer smo pozneje nastopili v konkurenci. S treningi smo imeli nekaj smole, saj so potekali ob povsem drugačnih pogojih, kot so bili kasneje v tekmovalnem delu. Organizatorji so pač višje rangiranim igralcem omogočili treniranje v primernejšem času. Tekmovanje je sicer potekalo tako, da smo prva dneva odigrali po 18 lukenj na vsakem od dveh igrišč, nato je 200 najboljših nadaljevalo tekmovanje za naslov svetovnega prvaka, preostali pa posebej za razvrstitev od 200. mesta naprej. Prvi uradni dan tekmovanja je bilo precej vetrovno, Slovenci se v takšnih pogojih nismo najbolje znašli in smo vsi vknjižili slabše rezultate od pričakovanj. Enostavno smo preveč tvegali, kar se nam je v takšnih pogojih maščevalo in smo si nabrali precej plus točk, ki smo jih kasneje nižali skozi vse preostale dni. Treba pa je dodati, da so bila igrišča zelo zahtevna, primerna pač tekmi za naslov svetovnega prvaka. Največja razlika z našimi igrišča je bila v tem, da so tam veliko hitrejši t. i. greeni, na katerih so luknje. Vsaka napaka se hitro kaznuje.« Slovenska delegacija na SP v Maroku Od Slovencev najboljši lan Emeršič Iz slovenske ekipe se je med TOP 200 uspelo uvrstiti le lanu Emeršiču. »Tega ne moremo jemati kot neuspeh, saj smo se res srečevali s povsem drugačnimi pogoji, kot smo jih bili navajeni doslej na Ptuju in v Bovcu. Zelenice z luknjami (green) so bile drugačne, prav tako trava, na kateri je žoga tekla povsem različno glede na uro igranja (dopoldan, popoldan) ... Specifični so bili predvsem položaji lukenj, ki so jih po navadi obkrožali 'bunkerji' s peskom. Iz nekaterih se je bilo res težko reševati. Moj najboljši nastop je bil tretji dan, ko sem odigral 'par' igrišča. Glede na pogoje tistega dne je bil to vrhunski nastop, saj je iste igre odigralo tudi pet najboljših v končnem seštevku. Takrat sem se prebil na 131. mesto. Sledilo je še končno razigravanje, kjer pa pogoji niso bili več regularni, saj smo na nekaterih luknjah čakali tudi po uro in več.« Matias Perrone je pravi ambasador footgolfa Kaj so pokazali najboljši in kaj ste se lahko od njih naučili? I. Emeršič: »V dveh finalnih dneh sem imel priložnost meriti se z nekaterimi najboljšimi, kar sam štejem za izjemno izkušnjo. Vsi so pokazali veliko potrpežljivosti in kolegialnosti, vidi se, da imajo za sabo veliko težkih turnirjev in da se zato lažje prilagodijo določenim razmeram. Mi smo bili na drugi strani na prvem podobnem ... Argentinci, Španci, Francozi, Angleži in še nekateri drugi Prihodnost footgolfa v Sloveniji M. Brodnjak: »Dejstvo je, da bo od npr. 100 ljudi le nekaj tekmovalcev, Ian je že eden izmed njih. Tukaj sta še Gaj Rosič in Nika Gerbec, oba sta bila tudi v Maroku, Nika je bila na koncu celo na 20. mestu med dekleti. Potenciala je še kar nekaj, a bi se bilo treba lotiti koncepta treninga in ne nazadnje tudi priprav na večja tekmovanja. Drugi del so naše četrtkove rekreativne zgodbe na igrišču za golf Ptuj. To je za promocijo footgolfa zelo pomembno, pomembno pa je tudi, da lahko na povsem sproščenem rekreativnem nivoju vključujemo tudi mlade. Tretji del je zgodba team buildinga in team bondinga, zgodba povezovanja in mreženja. V to spada organizacija turnirjev za npr. NZS in podobne organizacije, s katerimi pridobimo tudi marketin-ško prepoznavnost. Cilj je narediti prepoznaven turistični produkt, ki bo zanimiv čim širši množici. To je nekaj osnovnih točk razvoja, najpomembnejša pa je, da uživamo v igri v naravi in se družimo.« Kot na olimpijskih igrah Kakšna zgodba je svetovno prvenstvo v footgolfu? Matija Brodnjak: »Na SP je bilo skupno prisotnih 37 reprezentanc, več kot 500 igralcev, zato je bilo res pomembno, da smo bili zraven tudi Slovenci. Na nek način smo se počutili kot na olimpijskih igrah: kot bi bili v olimpijski vasi, vsi so bili zelo odprti. V teh desetih dneh smo se spoznali z res široko množico ljudi, tudi s predsednikom svetovne footgolf zveze in predsedniki številnih nacionalnih zvez - to povezovanje je neprecenljivo. Za nas so pomembne zveze v Evropi, saj se želimo v naslednjem obdobju udeleževati turnirjev v širši regiji. Imamo številne nove kontakte, preko socialnih omrežij se že povezujemo.« V Marakešu je bilo skupaj devet Slovencev, to je kar veliko število. »Gre predvsem za ekipi Bovec in Ptuj, prisotnost na tem tekmovanju pa je bila iz mojega vidika zelo pomembna. Spoznavali smo razlike med moškim in ženskim delom tekmovanja, prvič smo videli ekipno tekmovanje, v katerem so npr. zmagali Francozi pred Angleži. Slovencev nas je bilo celo več kot Nemcev in Avstrijcev. Vplivna televizija Al Jazeera je v svojem prispevku s tega tekmovanja omenila, da je Slovenija v footgolfu najbolje organizirana država na področju nekdanje Jugoslavije. Vsi skupaj smo se prvič spoznali s tako zahtevnim turnirskim načinom tekmovanja, ob tem smo opazili napake v pripravi na tekmovanje, v tempiranju forme ... Glede moje igre lahko rečem, Foto: Matija Brodnjak lan Emeršič (PK Ptuj) je bil najboljši izmed slovenske delegacije, uvrstil se je v prvo polovico nastopajočih. so imeli npr. organizirano skupno segrevanje, trenerja, fizioterapev-ta, enostavno se mi s temi še ne moremo kosati. V moški konkurenci je sicer zmagal Argentinec Matias Perrone, ki je kar reden obiskovalec turnirjev v Bovcu, zato smo ga že poznali iz teh turnirjev. Pokazal je konstantnost skozi ves turnir in je na koncu zasluženo slavil. Matias je pravi ambasador footgolfa, pozitivna oseba z velikim srcem, zelo odprt in prijazen fant in smo bili vsi skupaj veseli, da je zmagal prav on. Drugi je bil Anglež Ben CIarke, tretji pa še en Argentinec Fabian Ayala.« Foto: Matija Brodnjak Utrinek s tržnice v Marakešu Nepozabno srečanje z navijači Borussie Matija Brodnjak je navijač nemške Borussie iz Dortmunda, posebna zgodba je nastala z navijači tega nemškega kluba iz Maroka. »Na instagram sem jim povsem nedolžno napisal, da pač prihajamo, sledila pa je takojšnja organizacija tamkajšnjih navijačev tega nemškega kluba in tako so našo delegacijo ob prihodu pričakali v Marakešu. To so ljudje, ki hrepenijo po stikih s somišljeniki, za njih je npr. nedosegljiv ogled tekme Borussie v živo, mi pa smo jim te izkušnje pač poskušali približati z besedami. Povsem slučajno so se nam pri slikanju pridružili še mimoidoči Nemci iz okolice Dortmunda in to je bilo res enkratno doživetje. V trenutku smo se počutili domače, res noro!« Izjemen ambient igrišč za golf v Marakešu, kjer je potekalo svetovno prvenstvo v footgolfu. V ozadju je gorovje Atl torek • 8. januarja 2019 Šport, šport mladih Štajerski 15 da je bil prvi dan slab, nato pa je bilo precej bolje, a sem vsak dan naletel na kakšno luknjo, ki mi je 'najedala živce' in sem si nabral velik zaostanek. Po navadi mi je žoga 'pobegnila' v bunker, iz njega pa je bila pot izjemno težka. To so bile res težke preizkušnje za živce (smeh), v trenutku spoznaš blišč in bedo footgolfa. Lahko dosežeš kar nekaj birdijev (en udarec pod parom) ali celo eag-lov (-2), kar je seveda izjemno, a na drugi strani je veliko težja pot iz bunkerja - takrat sem bil bližje joku kot ne (smeh),« je dejal Matija. S podobnimi težavami so se srečevali tudi drugi, tudi lan: »V enem dnevu sem imel zelo podoben rezultat kot kasnejši svetovni prvak Perone, pri čemer sem odigral kar osem lukenj pod parom. A sem ta isti dan na dveh ali treh luknjah odigral slabih + 3 oz. celo + 4. Torej sem 90 % lukenj odigral svetovno, 10 % pa slovensko (smeh). Tiste prave konstantnosti še nimamo, na tem bomo morali še veliko delati.« Golf je v Marakešu osnova razvoja športnega turizma Pa samo mesto Marakeš in tamkajšnji ljudje? M. Brodnjak: »Težko rečem, da je to klasična Afrika. Marakeš se v Maroku tretira kot prestolnica turizma, imajo izjemno klimo, kot bi bila 'večna pomlad', v bližini pa še zanimivo gorovje Atlas. Zjutraj je bilo tako vlažnih 5 stopinj, popoldan pa tja do 26 stopinj Celzija. Veliko se gradi, predvsem gre za turistične nastanitve, veliko je tudi luksuznih vil z bazeni ... Golf je ena od njihovih najzanimivejših ponudb, ki privablja petične goste iz vsega sveta, lahko bi se celo reklo, da je to njihovo gonilo športnega turizma. Imajo visoke turistične takse, približno 3 evre znaša, kar jim ob vsem drugem omogoča velika vlaganja. Hrana je bila prav tako zelo dobra, veliko je bilo jedi z žara. Za udeležence SP so pripravili tri dogodke, ki so bili vsi trije na vrhunskem nivoju, z vrhunskimi glasbeniki in spremljevalnim sporedom, z izbrano dekoracijo . Vse skupaj so organizirali Francozi in s tem so res postavili lestvico zelo visoko za naslednja prvenstva. Ljudje so bili v osnovi zelo prijazni, morda ti le nekateri na tržnici želijo prodati stvari na nekoliko vsiljiv način. A tudi s tem nismo imeli nobenih težav, vse je bilo zelo korektno. V mestih je mogoče opaziti ogromno policije, kar vseeno daje na nek način občutek varnosti.« Jože Mohorič Tenis • Mednarodni turnirji Kompletna slovenska ekipa za zdaj neuspesna Slovenski teniški igralci in igralke se začetka leta zagotovo ne bodo spominjali z veseljem, saj so na uvodnih turnirjih na trdi podlagi beležili v glavnem samo poraze . Tako so svoje uvodne nastope začeli Tamara Zidanšek (78. na WTA), Dalila Jakupovič (82.), Polona Hercog (92.), Kaja Juvan (180.), Aljaž Bedene (67. na ATP) in Blaž Rola (209.). Vsi omenjeni igralci so trenutno v fazi priprav na odprto prvenstvo Avstralije v Melbournu, nastopali(-jo) pa so na različnih turnirjih po Kitajski, Avstraliji, Novi Zelandiji in Novi Kaledoniji. Blaž Rola si je za začetek letošnjega leta izbral nastop na Novi Kaledoniji, otočju globoko v Tihem oceanu vzhodno od Av- stralije in severno od Nove Zelandije. V mestu Noumea je potekal challenger turnir z nagradnim skladom 82.000 dolarjev (+ H). V glavnem žrebu je sodelovalo 48 igralcev, 16 nosilcev je bilo v prvem krogu prostih, tudi 28-letni Ptujčan kot nosilec št. 9. V 2. krogu bi moral imeti na papirju lahko nalogo proti Colinu Sinclairu (579.), ki prihaja iz Severnih Ma-rijanskih otokov (Mikronezija). A ni bilo tako, tekmec je bil boljši v dveh nizih (5:7, 4:6). Tamara Zidanšek je imela glede na rang turnirjev še težjo nalogo. Za začetek je nastopila v Aucklan-du na Novi Zelandiji, kjer je potekal WTA-turnir z nagradnim skladom 250.000 dolarjev. Prvi krog ji je prinesel dvoboj z 20-letno Slovakinjo Viktorio Kuzmovo (50.), leto mlajša tekmica pa je bila boljša z rezultatom 2:6, 6:7(3). 21-letna varovanka trenerja Zorana Krajnca je bila v drugem nizu povsem konkurenčna tekmici z zelo močnim servisom, a do izenačenja ni uspela ... Kuzmova se v nadaljevanju turnirja prebila vse do polfinala. Naslednja postaja je bil Sydney, kjer poteka zelo močan turnir WTA-turnir serije Premier z nagradnim skladom več kot 800.000 dolarjev. Tamara je morala v kvalifikacije, kjer pa ji je žreb v 1. krogu namenil 1. nosilko, Aliaksandro Sasnovich (30.). 24-letna Beloru-sinja je na začetku leta v izjemni formi, to je potrdila tudi proti Zi-danškovi in jo premagala v dveh nizih - 4:6, 1:6. O moči Belorusi-nje najbolje govori podatek, da je v naslednjem krogu olimpijsko Ptujčan Blaž Rola bo v tem tednu začel z nastopi v kvalifikacijah za prvi letošnji grand slam turnir - za odprto prvenstvo Avstralije v Melbournu. V 1. krogu bo njegov tekmec 24-letni Čeh Adam Pavla-sek (203. na ATP). prvakinjo, Portoričanko Monico Puig pospravila z igrišča z rezultatom 1:6, 0:6 . Rola bo v tem tednu igral v kva- lifikacijah za prvi letošnji grand slam turnir, Zidanškova bo v glavni žreb uvrščena neposredno. JM Plavanje • Tekmovanje v Mariboru Plavanje • Tekmovanje v Celju Bronasta medalja za Mašo Dober start plavalcev Kurenta Plavalno leto 2018 so najboljši slovenski plavalci in plavalke sklenili v Pristanu, kjer je potekalo tekmovanje za 3. Veliko nagrado Slovenije in mednarodni miting Maribor SPLASH Meet Manager 11. Na zadnji tekmi v lanskem letu je bilo prijavljenih 218 plavalcev iz 20 slovenskih klubov ter Srbije, Izraela in BiH. Posebnost tekme je, da se plava v 50-metrskem bazenu, tako kot v letnem delu plavalne sezone. V finalu se je plavalo v treh kategorijah: člani(-ce) A, mladinci(-ke) B in kadeti(-nje) kategorija C. Plavalni klub Terme Ptuj so v Mariboru zastopali Maša Jeza, Sara Lampret in Bernard Veršič, ki so pokazali dobro pripravlje- nost. Posebej je presenetila Jezova, saj se je uvrstila v finale B v disciplini 200 metrov prsno in si je z odličnim nastopom v njeni starostni kategoriji priplavala bronasto medaljo. Kadetinja Sara Lampret si je priplavala šest finalnih nastopov. V finale B se je uvrstila v disciplinah 100 metrov hrbtno (6. mesto), 200 metrov prsno (9. mesto) in 200 metrov hrbtno (4. mesto). V finale C se je uvrstila v disciplinah 50 metrov prsno (8. mesto), 50 metrov delfin (6. mesto) in 50 metrov hrbtno (5. mesto). Bernard Veršič je nastopil v disciplinah 50 metrov prosto in 50 metrov delfin, kjer je pokazal dobro plavanje. David Breznik Uvod v novo tekmovalno plavalno sezono 2019 je bil v soboto v Celju, kjer so pripravili 4. Razvojni pokal Slovenije. Takoj po praznikih je bila startna lista polna, nastopila sta 302 plavalca iz 17 slovenskih klubov. V glavnem je šlo za mlade tekmovalce, saj je slovenski razvojni pokal v osnovi namenjen kategorijam dečkov/deklic in mlajšim dečkom/mlajšim deklicam. Med nastopajočimi so se v Celju uspešno predstavili člani Plavalne akademije Kurent, saj je bilo na startu devet njihovih predstavnikov. Večina plavalcev odplavala norme Celje je bilo za mnoge idealno prizorišče za lovljenje norm za nastop na državnih prvenstvih za različne starostne kategorije. Tina Aubelj je odplavala normo za nastop na DP v kadetski kategoriji na 50 m prosto. Po treh mesecih treninga je prvič tekmovala Živa Gabrovec, ki je nastopila na 50 m prosto. Med fanti se je iz ptujske akademije predstavil Matevž Kostanjevec, ki je potrdil kar tri norme, in sicer na 50 m prosto, 100 m hrbtno in 200 m mešano. V kategoriji deklic (2006/07) so si norme za državno prvenstvo, ki bo v prvih dneh meseca februarja v Celju, priplavale na 50 m prosto Izza Jurgec Bauman, Špela Sedič in Ema Zorec. Norma je bila za vse tri v tej disciplini postavljena na 34.79 sekunde. Ob omenjeni trojki je nastopala še Nika Gabrovec. V kategoriji mlajših deklic (2008 in mlajše) sta zelo dobro tekmovali Eli Kumer in Lina Maltaric'. Slednja je na 50 m prosto s časom 34.86 sekunde dosegla peti najboljši rezultat v državi, osmi najboljši rezultat ima v disciplini 100 metrov hrbtno (1.28.76). Eli Kumer si je normi za nastop na DP priplavala v istih disciplinah. Ekipa PA Kurent je bila glede na rezultatski napredek celo druga najboljša na tekmovanju. Sedaj jo v nadaljevanju meseca čakajo intenzivne priprave za nastope na zimskem državnem prvenstvu v zaprtih 25-metrskih bazenih. David Breznik Ptujska trojka v Mariboru: Bernard Veršič, Sara Lampret in Maša Jeza Ekipa PA Kurent na tekmovanju v Celju Foto: Matija Brodnjak Šahovski kotiček Na turnirju v Spuhlji zmagal Darko Dominko Konec lanskega leta je v Gostišču pri Majdi v Spuhlji pod organizacijsko taktirko domačega društva potekal že tradicionalni božično-novoletni turnir v šahu. Igralo je 29 tekmovalcev, ki so po švicarskem sistemu odigrali 9 krogov. Končni vrstni red: 1. Darko Dominko 2. David Murko 3. Branko Sedlašek Najboljši šahist iz Spuhlje je bil Mirko Kuhar. Nagrade so bile podeljene tudi v mlajših kategorijah, in sicer v kategoriji do 9 in 12 let. U-9: 1. Tilen Kovačec, 2. Mihael Kukovec, 3. Aljaž Alič; U-12: 1. Matjaž Alič, 2. Jure Doleček, 3. Lan Ozvald. UR Rokomet • Prijateljska tekma Ptujski rokometaši dobili tekmo v Varaždinu: GRK Varaždin - Drava Ptuj 23:28 (13:10) Rokometaši Drave so takoj po novem letu pod vodstvom trenerja Vladimirja Vujoviča začeli novi pripravljalni cikel pred nadaljevanjem tekmovanja v 1. B državni ligi. Ptujčani so sprejeli povabilo GRK Varaždin na prijateljsko tekmo, ki so jo Ptujčani dobili s petimi zadetki razlike. Prvi polčas je pripadel domačinom, najučinkovitejša sta bila Vujovič ter Vidaček s po petimi zadetki. Domačini so tekmo odigrali z nepopolno postavo, še slabše popoln-jen kader pa so imeli gostje, saj je imel trener Vujovič na voljo le osem igralcev in dva vratarja. Med slednjima se je z obrambami zelo izkazal vratar Belec, medtem ko so bili v napadu najučinkovitejši Grobelnik z devetimi, Zupanc s šestimi in Žunič s petimi zadetki. Do zmage je Drava, ki je večino tekme zaostajala, prišla v zadnjih desetih minutah tekme, ko so strli odpor Varaždincev s hitro in učinkovito igro. Isti ekipi se bosta ponovno sešli že to sredo, 9. januarja, ob 20. uri. Tekma bo v športni dvorani Ljudski vrt. David Breznik 16 Štajerski Šolski šport, rekreacija torek • 8. januarja 2019 Šolski šport • Košarka, dekleta Mali nogomet • ONL Videm Markovčanke še območne prvakinje V sredini decembra je v športni dvorani OS Poljčane potekalo območno tekmovanje v košarki za učenke letnika 2004 in mlajše. Vsaka tekma je trajala trikrat po 10 minut. Znova so bile najprepričljivej-še igralke iz OŠ Markovci, ki so v obeh srečanjih dosegle zmagi z več kot 20 koši razlike. Veliko bolj izenačeno pa je bilo v polfinalnem dvoboju med sosedskima ekipama iz OŠ Majšperk in OŠ Mako-le, daljšo so na koncu potegnile učenke OŠ Makole. Te so se ob zmagovalni ekipi iz OŠ Markovci prav tako uvrstile v četrtfinale državnega tekmovanja. Rezultati, polfinale: OŠ Kajetana Kovica Poljčane -OŠ Markovci 11:33, OŠ Majšperk -OŠ Anice Černejeve Makole 26:31; tekma za 3. mesto: OŠ Kajetana Koviča Poljčane - OŠ Majšperk 29:37; tekma za 1. mesto: OŠ Markov- VETERANI REZULTATA 6. KROGA: KMN Majolka veterani - ŠD Selan Gostilna Kozel 5:4, ŠD Pobrežje veterani - Bar Videm 2:3. Prosta je bila ekipa ŠD Lancova vas Bar Osmica. 1. ŠD SELAN KOZEL 5 4 0 1 28:11 12 2. KMN MAJOLKA 5 4 0 1 15:15 12 3. BAR VIDEM 5 3 0 2 19:15 9 4. ŠD POBREŽJE 5 0 14 13:19 1 5. ŠD LANCOVA VAS (-1) 4 0 1 3 6:21 0 ČLANI REZULTATI 6. KROGA: ŠD Zg. Pristava - ŠD Pobrežje člani 8:3, KMN Majolka člani - NK Tržec Bar Osmica 12:2, ŠD Selan - NK Tržec R21 1:1, NK Tržec Bar Osmica - ŠD Lancova vas člani 4:6, NK Tržec R21 - ŠD As 1:6. Zaostala tekma: ŠD Lancova vas člani - ŠD As 2:6. 1. ZG. PRISTAVA 2. ŠD AS 3. KMN MAJOLKA 4. LANCOVA VAS 5. ŠD SELAN 6. NK TRŽEC - R21 7. NK TRŽEC OSMICA 8. ŠD POBREŽJE 6 0 5 0 2 2 2 1 0 0 0 0 0 41:16 1 34:12 1 44:14 3 33:38 2 25:23 3 28:24 6 13:51 6 18:58 Darko Lah Zmagovalna ekipa območnega tekmovanja u košarki za dekleta: OŠ Markouci ci - OŠ Anice Černejeve Makole 47:18. Vrstni red: 1. OŠ Markovci 2. OŠ Anice Černejeve Makole 3. OŠ Majšperk 4. OŠ Kajetana Koviča Poljčane UR Ob Markovčankah so se na državno tekmovanje uvrstile tudi učenke OŠ Anice Černejeve Makole. Mali nogomet Memorial Franca Škrinjarja: slavje za igralce SIVI team Ljutomer Na jubilejnem, 10. malonogo-metnem turnirju v spomin na Franca Škrinjarja se je v ljutomerski športni dvorani ŠIC pomerilo 21 ekip iz Slovenije in Hrvaške. Slavila je ljutomerska vrsta SM team, za katero so igrali Edis Kukavica, Mile Simeunovič, Uroš Krofi ič, Darko Mitrovič, Alen Fe-tič in Mitja Plahuta. V finalu je SM team s 5:0 premagal Avtovleko Ščavničar iz Nunske grabe. Tretje mesto je osvojil lanski zmagovalec AC KEKO Celje, ki je po streljanju kazenskih strelov s 3:2 premagal hrvaško ekipo Dječji nogomet Ja-strebarsko. Najboljši strelec turnirja z 8 doseženimi zadetki je bil Uroš Kroflič, najboljši igralec Alen Fetič (oba SM team), najboljši vratar pa Tadej Romih (AC KEKO Celje). NŠ P»* fcWwlKi - F»íl«i! Ekipa ŠD As, trenutno drugouurščena ekipa Članske lige Zmagovalna ekipa SM team Ljutomer Bowling • Podjetniška liga Med posamezniki Karolina Kekec in Igor Vidovič, med ekipami ponovno Spirala V Bowling centru Ptuj je ob koncu decembra potekala tradicionalna tekma posameznikov, ki je pomenila tudi zaključek jesenske lige 2018. Po kvalifikacijah, kjer so se odi- grale tri igre na seštevek, je nato osem najboljših posameznikov oziroma štiri posameznice nadaljevalo igranje za vstop v polfinale oziroma finale. Med moškimi je po kvalifikacijah najbolje kazalo Sašu Vidoviču, ki je edini presegel mejo 200 podrtih kegljev na igro. V tekmi na izpadanje v polfinalu sta se najbolje znašla Grega Tuš iz ekipe Elektro Polanec in Igor Vidovič iz ekipe Tames. Slednji je z 201 podrtim kegljem v finalu prepričljivo slavil, 2. mesto je pripadlo poražencu tega dvoboja, 3. mesto pa je na koncu zasedel Miran Ha-ladeja(SKEI). Med posameznicami je največ znanja pokazala Karolina Kekec (Tiskarna Ekart), ki je v finalu premagala ekipno kolegico Simono Vajda. Bronasta medalja je na koncu pripadla Simoni Horvat iz ekipe MarCrom. V Bowling centru Ptuj je že vse pripravljeno na začetek nove sezone Pomlad 2019, ki se bo začela v januarju. ČG Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Najboljši trije posamezniki in posameznice zaključnega turnirja Pokal za najboljšo ekipo jesenske lige 2018 je prejela ekipa Spirala (v sredini), 2. mesto je zasedla ekipa Tames (levo), 3. mesto pa VGP Drava. torek • 8. januarja 2019 Šport, šport mladih Štajerski 17 Ptuj • Tradicionalna obdaritev prvo- in drugorojenega otroka Dobrodošla na svet, Ajda in Peter! Prvi letošnji porod v ptujski bolnišnici se je zgodil 1. januarja ob 19.23. Mala Ajda je bila edina, ki seje rodila na prvi januarski dan. Dan za njo je na svet pokukal še Peter. Oba prvorojenca sta starše nadvse razveselila in jima nedvomno polepšala leto 2019. Kot vsako leto je bil tudi letos začetek leta na porodnem oddelku Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj izjemno vesel. Nestrpnemu pričakovanju prvorojencev že 21 let zapored sledijo tradicionalna obdarovanja. 1. januarja ob 19.23 se je prva rodila Ajda Jurilj, mami Neji Flajs. Izjemno vesela starša sta dobila najlepše možno novoletno darilo, ki sta ga sicer pričakovala nekoliko prej. Ajda se je namreč rodila dva dni čez predviden datum poroda. Porod, ki je potekal nekaj več kot tri ure, je potekal brez zapletov. „Izkušnja je nepredstavljiva. Nihče ti ne pove realnih občutkov, a ko dobiš otroka, vse pozabiš. Zdaj se počutimo zelo dobro," je povedala mamica Neja. Drugi, ki je na svet v letu 2019 pokukal v ptujski porodnišnici, je deček Peter. Eva Jazbec je 2. januarja ob 1.03 povila svojega prvega otroka. Za razliko od Ajde se je Peter rodil pred SB dr. Jožeta Potrča Ptuj za leto 2018: Št. porodov: 795 Št. otrok: 802 Deklic: 373 Dečkov: 429 Dvojčkov: 7 parov Premeščenih otrok: 18 Carskih rezov: 175 Mrtvorojenih: 0 5 novorojenčkov več kot leta 2017 Lepa darila za Ajdo in Petra Za prvo- in drugorojenega otroka v SB Ptuj so v četrtek pripravili posebno obdaritev. Za darila so poskrbeli: Splošna bolnišnica dr. Jožeta Potrča Ptuj (verižica s spominskim obeskom), Pikapolonica (avtosedež), Mestna občina Ptuj (300 evrov in šopek), Terme Ptuj (darilni bon), Tosama (paket izdelkov) in Tenzor, d. o. o. (250 evrov). Ob denarju in šopku je županja MO Ptuj Nuška Gajšek staršem obeh otrok predala še spominske glinene medaljone MO Ptuj, kijih bodo v tem letu, ko mesto praznuje 1950-letnico, prejeli prav vsi otroci, rojeni v ptujski porodnišnici. svet prijokalo nekaj manj kot 19.000 novorojenčkov, glede na izkušnje iz prejšnjih let so dobri trije odstotki otrok rojeni po večplodni nosečnosti (dvojčki, trojčki). V zadnjem desetletju je bilo najbolj rodno leto 2010, ko se je v Sloveniji rodilo 22.002 otrok, medtem ko je v zadnjih letih število začelo malenkost padati. »Odkar spremljamo podatke, se je najmanj otrok rodilo leta 2003, od takrat pa do leta 2010 je število rojenih otrok naraščalo. Od leta 2011 pa število rojenih otrok spet upada. Je pa tokratni padec precej večji kot v preteklih letih,« še ugotavljajo na NIJZ. Število porodov je v letu 2018 v primerjavi z letom 2017 upadlo v kar 11 izmed 14 porodnišnic. Porast števila porodov so zabeležili le v porodnišnicah Izola, Novo mesto in Ptuj. Monika Horvat Število rojenih otrok v zadnjih štirih desetletjih Prva se je rodila Ajda, in sicer 1. januarja 2019, drugi, dan kasneje, pa Peter. predvidenim datumom poroda, skoraj dva tedna prej. „Bilo je presenečenje in obenem super novoletno darilo. Želimo si le, da bo zdrav," je dejala Jazbečeva. Obe novopečeni mamici sta pohvalili celotni ginekološko-porodni oddelek SB Ptuj. Z njihovim delom pa sta zadovoljna tudi predstojnik oddelka Saša Djukanovič in direktorica ptujske bolnišnice Anica Užmah. Slednja se je zahvalila vsem sponzorjem, star- šem, ki so povili svoje prvorojence, pa je zaželela vse dobro. Djukanovič je predstavil statistične podatke, s katerimi je zadovoljen, saj število porodov raste, večjih zapletov pa v preteklem letu niso zabeležili. „Mislim, da smo s svojim delom lahko upravičeno zadovoljni," je povedal. V letu 2018 sta bila v ptujski porodnišnici rojena 802 otroka. Velika večina se je rodila po naravni poti, približno 20 % oziroma 175 porodov pa je Podlehnik • Podelili so občinske štipendije za dijake in študente Osem mladih upov Občina Podlehnik bo letos štipendirala štiri dijake in štiri študente s stalnim prebivališčem v podlehniški občini. Prejemniki občinskih štipendij v tekočem šolskem oz. študijskem letu so dijaki Urška Pernek, Julija Petrovič, Tjaša Repič in Gašper Trafela ter študenti Edi Drevenšek, Manja Grabrovec, Aljaž Jelen in Teja Širov-nik. Štipendiste je v večnamenskem kulturno-turističnem centru Podleh-nik sprejel župan občine Podlehnik Sebastian Toplak. Izrazil je prepričanje, da bodo vsi prejemniki uspešno zaključili izbrane izobraževalne programe, ter jim zaželel čim več uspehov na njihovi nadaljnji izobraževalni poti. Štipendije so na občini sicer začeli podeljevati prav na njegovo pobudo, leta 2011. Razpis za štiri štipendije za dijake v višini 80 evrov na mesec in štiri štipendije za študente v višini 120 evrov na mesec so na podlehniški občini razpisali oktobra lani. Ključni kriterij za izbor štipendistov je bil dohodek na družinskega člana, seveda so šteli tudi učni oz. študijski uspehi. Župan občine Podlehnik je razkril, da je na tokratni javni razpis prispelo ravno toliko vlog, kot je bilo razpisanih štipendij: »Lahko smo odobrili vse prošnje oz. nikogar nismo zavrnili, kar me še posebej veseli.« EM Foto: arhiv Občine Podlehnik Slavnostni podpis pogodb o štipendiranju so pripravili v veliki sejni sobi Občine Podlehnik. bilo opravljenih s carskim rezom. Med 14 porodnišnicami je ptujska po številu rojstev v zlati sredini. Načini porodov, ki jih ponujajo, so različni, od porodov v vodi do lajšanja bolečin z ultivo. Kmalu naj bi končno začeli tudi z epiduralno anestezijo. Dzenana Kmetec Le v treh porodnišnicah več porodov, med njimi ptujska V slovenskih porodnišnicah je bilo v lanskem letu po še neuradnih podatkih vsega skupaj 18.639 porodov. Številka je sicer v primerjavi z letom poprej precej nižja, saj je bilo kar 1.067 ali 5,4 % porodov manj kot v letu 2017. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) ocenjujejo, da je na 1 Leto Število porodov Verižni indeks 1988 26.442 100 1989 24.453 92,5 1990 23.484 96 1991 22.380 95,3 1992 20.746 92,7 1993 19.913 96 1994 19.521 98 1995 18.877 96,7 1996 18.721 99,2 1997 17.957 95,9 1998 17.734 98,8 1999 17.310 97,6 2000 17.982 103,9 2001 17.306 96,2 2002 17.347 100,2 2003 16.917 97,5 2004 17.629 104,2 2005 17.939 101,8 2006 18.801 104,8 2007 19.585 104,2 2008 21.550 110 2009 21.484 99,7 2010 22.002 102,4 2011 21.567 98 2012 21.500 99,7 2013 20.634 96 2014 20.611 99,9 2015 20.001 97 2016 19.798 99 2017 19.706 99,5 2018 18.639 94,6 Vir: NIJZ Gorišnica • Srečanje generacije 1953 Ko smo bili mladi Pred 50 leti smo zapustili šolske klopi učenci Osnovne šole Gorišnica, rojeni leta 1953. Ob častitljivi obletnici smo se srečali v petek, 30. novembra, v hotelu Botra v Gorišnici z željo, da se po tolikih letih vidimo in ugotovimo, kaj je nastalo iz razposajenih in poskočnih osnovnošolcev, vpisanih v osnovno šolo Gorišnica v prvi razred 1960/1961. Tokrat nekoliko manj poskočni, dedki in babice, z očali za dober vid, večinoma že vsi upokojeni, smo preživeli prijeten večer, ki je trajal tudi v drug dan. Kar veliko smo si po toliko letih imeli povedati, z veseljem smo obujali spomine na naše skupaj preživeto osnovnošolsko obdobje, po katerem smo se razšli in se prepustili toku življenja v upanju, da nam bo vsem lepo. Hvala vsem, ki ste se prišli, za naše naslednje srečanje pa lepo vabljeni tudi tisti, ki vas tokrat ni bilo. Marjan Janžekovič Foto: CG Foto: MJ 18 Štajerski Poslovna in druga sporočila torek • 8. januarja 2019 SKRINJA SLOVENSKIH VIŽ - Harmonikar Siniša Čeh ¡sije Siniša Ceh iz Ločiča v občini Trnovska vas je zagotovo eden najprepoznavnejših slovenskih harmonikarjev in glasbenikov na slovenski narodno-zabavni sceni. Svoje bogato glasbeno in siceršnje znanje razdaja tudi mladim v svoji harmonikarski šoli, ki jo obiskuje več kot 70 mladih nadobudnih ljubiteljev harmonike. Pri tem je nadvse uspešen, saj se njegovi učenci praviloma s harmonikarskih tekmovanj vračajo s številnimi priznanji (zlata Avsenikova plaketa, priznanja Zlata harmonika Ljubečna, Štajerska frajtonarica ipd.). Četudi se je po srednji računalniški šoli odločil za študij mehat-ronike, je bila glasba tista, ki je na koncu zmagala. Njegov nepogrešljiv del je postala že zelo zgodaj: pri komaj petih letih, se spominja, ko sta mu starša kupila prvo klavirsko harmoniko, bolj kot igračo, pravi, na katero je sprva igral po posluhu. Kmalu pa se je začel izpopolnjevati pri prvem učitelju Alojzu Furjanu. Po dveh oz. treh letih spoznavanja klavirske harmonike mu je Alojz Furjan izdelal prvo diatonično harmoniko. Skupaj sta bila tako dolgo, dokler učenec ni prekosil učitelja. Siniša se je nato začel sam spopadati s tablaturami in prstnimi redi svojega vzornika Zorana Lupinca iz Trsta, ki je poučeval svetovne prvake v diatonični harmoniki, Denisa Novata, Roberta zvok diatonične harmonike glasbenik-harmonikar in skladatelj, ki mu je napisal že več skladb, tudi polko z naslovom Polka za Siniša. Zaradi pomanjkanja časa se v ansamblih ni mogel ustaliti, saj je število tistih, ki so se želeli pri njem učiti igranja na diatonič-no harmoniko, nenehno naraščalo. V svet glasbe jih vpeljuje od ponedeljka do sobote. Na odre se več ne vrača tako pogosto, čeprav te nastope občasno zelo pogreša, na silvestrovo in na novega leta dan pa je ponovno igral z Alfijem Nipičem. Zvok in basi diatonične harmonike so bili tisti, ki jih je osvojil, čeprav mu ta ni bila prvi vzor. „Morda sem ob obilici vadbe tako padel notri, da sem ostal pri diatonični harmoniki. Moja ima tudi kromatiko čez štiri oktave, tako da lahko igram tudi zahtevnejšo glasbo, od Bur- Foto: Črtomir Goznik Siniša Čeh Goterja. Harmonika je postala središče njegovega življenja, za vse drugo je začelo zmanjkovati časa, trpela je tudi šola, vsak dan je vadil ure in ure. Njegovi domači so se na zvok harmonike že tako privadili, da ga skorajda več ne slišijo, zagotovo pa bi jim nekaj manjkalo, če ga ne bi bilo. Njegova babica pa je bila tista, ki je bila že v njegovih rosnih letih motor, ki ga je spodbujal pri igranju harmonike, ko je sama zraven pela. Ze zdavnaj je pred drugimi spoznala Sinišev talent za harmoniko oz. glasbo. Ze zelo zgodaj pa je začel na- stopati v glasbenih skupinah, prva je bila Štajerband. Dober prijatelj baritonist in basist Branko Novak ga je povezal z legendarnim Alfijem Nipičem. Brez sleherne vaje so uspešno opravili prvi skupni nastop v Avstriji. Skupno glasbeno pot so utirali štiri leta. Vrhunskost njegove harmonike oz. glasbe so prepoznali tudi drugi uveljavljeni slovenski glasbeniki, s katerimi si je prav tako delil oder: Jože Anto-nič (Alpski kvintet), spremljal je tudi Jožico Kališnik, Jožico Svete, pevki Ansambla Slavka Avsenika; Jože Burnik pa je tisti slovenski nika do Avsenika pa tudi klasiko. Sem srečen človek, ker uživam v hobiju, ki je hkrati moj poklic. V glasbi nadvse uživam, tega se ne da opisati, tudi v tisti, ki je ni tako pogosto slišati, ker sam vedno iščem nekaj drugačnega. Tako si tudi želim več drugačnosti v narodno-zabavni glasbi, vsi novo-nastali narodno-zabavni ansambli danes igrajo po enem kopitu, ni več takšne raznovrstnosti, kot je bila nekoč, ko si že ob zvoku vedel, za kateri ansambel gre," sklene pogovor Siniša Čeh, ki ga že čakajo novi izzivi, nove skladbe, ki jih bo posnel, samo zvaditi jih mora, in pa veliki koncert z njegovimi učenci. Na rojstvo pa čakajo tudi njegove avtorske skladbe. Nekaj jih je že napisanih, a jih bo treba še dodelati, še doda, ker je zanj kakovost na prvem mestu. MG PARADA i» 2019! Draženci • 17. gospodinjski večer v ročni izdelavi domačih rezancev Domači rezanci za najboljšo govejo juho Članice Društva gospodinj Draženci ostajajo zveste tradiciji. Decembra so v vaškem domu v Dražencih v sodelovanju s Kmetijsko svetovalno službo pripravile že 17. gospodinjski večer v ročni izdelavi rezancev. Pomerilo seje nekaj manj ekip kot v prejšnjih letih (11), prvič tudi članice Društva kmetic Destrnik, ki so povedale, da rezance za juho, pa tudi kašo za juho in široke rezance, še vedno izdelujejo doma. Goveja juha je namreč dobra le z doma izdelanimi rezanci. V okviru 17. gospodinjskega večera so članice Društva gospodinj Draženci povabile tudi na ogled razstave sokov in sirupov pod naslovom Od sadja do zdravja, s katero so zaključile letošnji celoletni projekt, v okviru katerega so kuhale sokove in sirupe; za obiskovalce pa so pripravile tudi recepte za pripravo sokov in sirupov, da bi tudi na ta način spodbudile domačo pridelavo iz surovin z domačega vrta oz. sadovnjaka, saj se domače uživa drugače, so prepričane, tudi pridelava je prijaznejša zdravju in okolju. Podpredsednica Društva gospodinj Draženci Brigita Skazaje povedala, daje bila letina sadja letos bogata, zato ni bilo bojazni za njihove končne izdelke. V večini so sokove kuhale kar doma, obiskale pa so tudi strokovno delavnico Biotehniške šole Ptuj na Grajenščaku, kjer jim je mentor Mirko Lovrec opisal postopke različnih načinov kuhanja sokov. Del letošnjega projekta je bila tudi strokovna ekskurzija na Kozjansko, kjer so si ogledale sejem kozjanskega jabolka. V Miklavževih dneh pa so pekle tudi medeno pecivo, ki so ga prav tako postavile na ogled. S strokovnimi nasveti je pomagala Marija Horvat. Rezance, ki so jih pripravile iz 20 dag moke in dveh jajc, so za ocenjevanje izdelale še članice: Društva kmetic MO Ptuj, Društva žena in deklet Ge-rečja vas, Društva gospodinj Zavrč, Društva gospodinj Draženci, Društva žena in deklet občine Hajdina, Aktiva žena Dolena, Društva žensk Hajdoše, Aktiva žena Sela, Društva kmetic občine Videm in Društva kmečkih žena občine Dornava. V tekmovalnem času, ki je bil določen na 90 minut, so morale izdelati jušne in široke rezance. Komisija, ki so jo sestavljale Terezija Bogdan iz svetovalne služne KGZ Ptuj, Marija Horvat, učiteljica praktičnega pouka in Darinka Gostenčnik, upokojena učiteljica Izobraževalnega centra Piramida, je izdelavo ročnih rezancev ocenila po več kriterijih: enakomernosti narezanih rezancev, razvaljanem testu, ki je moralo biti razvaljano na tanko in brez lukenj, ter končnih izdelkih, rezancih, ki niso smeli biti med seboj sprijeti. Najboljše je po teh kriterijih izdelala ekipa Društva gospodinj Zavrč. Tudi letos so že po tradiciji rezance vseh ekip zakuhali v govejo juho, s katero so postregli na družabnem večeru. Že po tradiciji je razstavo odprl župan občine Hajdina Stanislav Glažar, ki so se mu članice Društva gospodinj Draženci tudi zahvalile za vso dosedanjo pomoč oz. podporo. Občina Hajdina je znana in prepoznavna po bogati društveni dejavnosti, katere sestavni in nadvse pomembni del so tudi vsa štiri društva žena, deklet, gospodinj. Vsa so izredno aktivna, doslej so v svojem večdese-tletnem delovanju pripravile številne odmevne projekte, vsi so vezani na izboljšanje kakovosti življenja, okolja in zdravja. Vsako leto presenetijo z novo idejo, novim projektom, kar daje tudi smisel njihovemu delu oz. organiziranju. Občina Hajdina društveno dejavnost, ki je tudi izjemna promotorka življenja in dela občine doma in tudi prek meja, podpira po najboljših močeh. Tako bo tudi v prihodnje. V kulturnem programu so z ljudsko pesmijo navdušile Ljudske pevke KD Staneta Petroviča Hajdina. MG Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Na 17. gospodinjskem večeru je naj rezance izdelovalo 11 ekip. torek • 8. januarja 2019 Šport, šport mladih Kaj bomo danes jedli Štajerski 19 Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko TOREK SREDA ČETRTEK PETEK SOBOTA ^¿nJ NEDELJA PONEDELJEK zelenjavno-mesna dušena repa, kuhan korenčkovajuha, prežganka, postrv s zelenjavna goveja juha, pečena juha, špinača, pire enolončnica, (zdrava) zabeljen zrnat fižol, goveji trakci z češnjevim paradižni- juha, musaka s rebra, pražen krompir, kuhana jabolčna pita kvašene miške zelenjavo, njoki, kom, dušena blitva, krompirjem, solata krompir, solata, govedina, sladica rdeča pesa, sadje kumarična solata z iz stročjega fižola, orehove rezine jogurtom, panakota kompot Postrv s cesnjevim paradižnikom Sestavine: 3-4 očiščene cele postrvi, 250 g paradižnika češnjevca, peteršilj, drobnjak, pol žličke soli, olje za peko. Očiščene postrvi oplaknemo in dobro osušimo. Trebušno votlino in zunanjost ribe natremo z mešanico soli, peteršilja in drobnjaka. Ribe položimo v naoljen pekač, poškropimo z oljem in pekač porinemo v pečico, segreto na 200 stopinj Celzija. Pečemo 10 minut. Med tem češnjevce prerežemo na polovico. Pekač vzamemo iz pečice, ob ribah naložimo paradižnik, po potrebi znova poškropimo z oljem in pekač vrnemo v pečico za 10-15 minut, odvisno od velikosti rib. Pečeno postrv ponudimo s kuhanim krompirjem z blitvo, bogato odišavljenim s česnom in maslom. Zraven se poda še kumarična solata z jogurtom.. Jabolčna pita (zdrava) Sestavine: testo: 300 g pirine moke, 200 g kokosovega masla, 25 g rjavega sladkorja, 2 žlici agavinega sirupa; nadev: 500 g jabolk, 2 žlici agavinega sirupa, cimet. (Zakaj naj bi bila ta jabolčna pita bolj zdrava kot naša »klasična«, ne vem. Razen če verjamete, da je packanje pri proizvodnji kokosove maščobe bolj zdravo kot domače pridobivanje masla. Ali da je agavin sirup proizveden iz tistih agav, ki jih v Ameriki niso obsevali ob jedrskih poizkusih. No, če že pita ni bolj zdrava, pa je drugačna! Mi smo jo delali zato, ker se moramo izogibati laktoze.) V pirino moko naribamo kokosovo maslo, dodamo sladkor in sirup ter mesimo. Z rokami! V nekaj minutah se testo sprime in nastane kepa. Razvaljamo jo med dvema kosoma papirja za peko v velikosti pekača, ga položimo v pekač in damo za 1 uro v hladilnik (viške testa ob robovih pore-žemo in prav tako ohladimo). Med tem časom jabolka olupimo in narežemo na tanke rezine, jih damo v kozico, prelijemo z agavinim sirupom in na zmernem ognju dušimo 15-20 minut. Malo pred koncem po želji dodamo cimet. Položimo jih na ohlajeno testo, po njih pa naribamo ali natrgamo ostanke testa. Pečemo pri 180 stopinjah Celzija 45 minut. (In potem bomo zdravi!) Zeleni nasveti Praznikov je konec. Kaj pa zdaj s smrečico? Za nami je najbolj nori čas v letu, počasi se življenje vrača na stare tire. K temu sodi tudi konec božično-novoletnega okrasja. Na prvem mestu je seveda smrečica. Tradicija sicer pravi, daje postavljena do svečnice, to je do 2. februarja. A tisti, ki imate žive, v lonec posajene smrekice, do takrat ne smete čakati. Če pa ste se odločili za posekane, prave rastline, bo v današnjih časih, ko so stanovanja močno ogrevana, težko. Najlažje je torej tistim, ki imajo umetne smrekice. A vonj po svežih iglicah včasih odtehta te dileme. v Živa, posajena drevesa morajo ven Zanimivo res, najkrajši čas so lahko v stanovanjih v loncih rastoče rastline. Zdaj so v času mirovanja, zimskega spanja. Če bodo predolgo na toplem, se bodo zbudile. Potem bodo pa zunaj pomrznile, se posušile ... Skratka možnost njihovega preživetja se močno skrajša. A razlog, da ste se odločili prav za žive rastline, je običajno prav ta, da jih želite ponovno posaditi na prosto in tako število dreves povečati. Žive rastline takoj prestavite v neogrevan prostor ali najbolje kar na balkon. Ker je zemlja zmrznjena, jih posaditi še ne morete. Po tednu dni v neogrevanem prostoru morajo na prosto. Kakor hitro pa bo mraz popustil, jih posadite. Upam, da ste jame izkopali že v novembru. Presajajte jih tako, da korenine razrešite rasti v krog, malo jih razpletite. Nič hudega, če jih ranite. Če so preveč trdo zvite v krog, jih lahko rahlo celo narežete po dolžini. Tako bodo na ranah hitro začele rasti nove. Jama naj bo dvakrat tako široka, kakor je lonec. Najbolje bi bilo, da je široka tako kot smrečica, globoka pa nekje do 80 cm. Zemljo, če je je še kaj okoli korenin v loncu, pomešajte s kupljeno zemljo za iglavce. Na dno jame nasujte samo kupljeno zemljo ali nekaj komposta, postavite smrečico v jamo in korenine porazdelite po njej. Nato počasi dodajate mešanice zemlje iz lonca in kupljene zemlje. Smrečico ves čas tresite, da se bo zemlja porazdelila med korenine. Rahlo jo tudi tlačite med korenine. Končajte tako, da bo ob samem deblu površina nižje kakor ob obodu korenin - nastane naj rahla jamica ob drevesu. Tako boste lažje zalivali. Površino koreninskega sistema prekrijte s slamo, listjem, senom, kupljenim lubjem. Če bo ob sajenju suho, vse skupaj tudi za-lijte. Ne pozabite, iglavci izgubljajo vodo preko iglic tudi pozimi, zato se hitro izsušijo. To velja tudi za vse iglavce in zimzelene rastline, ki jih imate na vrtu. Pogosto tudi pozimi potrebujejo zalivanje. Zamrznjena zemlja, veter in sonce so zagotovilo, da bodo rastline žejne, kljub temu da je zima. Na novo posajene smrečice pa še bolj, saj jim koreninski sistem še ne dela dobro. Foto: Miša Pušenjak Kaj pa posekane smrečice Posekane smrečice začenjajo hitro izgubljati iglice, zato se jih pogosto znebimo pred svečnico. Če so v vodi, če smo kupili sveže, potem zdržijo dalj časa. Kljub temu pa običajno končajo v smeteh. Pa ni potrebno, saj jih lahko koristno uporabimo na več načinov. Odpadle iglice kar sproti nosite na gredice, posebej pod rododendrone, hortenzije in zunanje iglavce. Saj odlično zakisajo zemljo, zastirka pa je vedno dobrodošla, tudi ob trajnih rastlinah. Lahko jih daste tudi na kompost, saj je ta najpogosteje alkalen. S tem izboljšamo njegov pH. Veje lahko sesekljate. Tisti, ki imate drobilce za kompost, s tem ne boste imeli težav. Tudi te sekance lahko porabite kot zastirko na gredicah s trajnicami. Na vrtu jih ne priporočam, saj nam bodo koščki nerazpadlega lesa oteževali setve poleti. Lahko pa celotno ogrodje drevesa uporabite kot kole poleti. Na njih bo odlično uspeval paradižnik, z malo pomoči se bodo plazile tudi kumare ali buče. Lahko pa jih postavite na okrasne gredice in bodo služile pticam za počitek, na gredah pa bodo lep okras. Sama bi seveda poletni nanje napeljala enoletne, cvetoče plazeče rastline. Zelo lepa je lepa suzana - tunbergija, malo drugačen pa je krpastolistni zvezdni rdeče cvetoči slak. Vedno lahko les tudi zakurite v kaminih ali pečeh. Če ne gre drugače, sodijo seveda med biološke odpadke. A da ne boste s samo eno smrečico zapolnili zabojnikov, jih v tem primeru raz-sekajte. Kam z odsluženo umetno smrečico V tem je ravno težava uporabe teh smrečic. Če so še koliko toliko v redu, se potrudite in jih odpeljite v centre ponovne uporabe, kjer jim bodo vrnili življenje. V Sloveniji jih je več. Poiščite vašega najbližjega na spletu in se potrudite odsluženo smrečico zapeljati tja. To je naravi daleč najprijaznejši način njihove odstranitve. V te centre lahko zapeljete tudi nedelujoče lučke, poškodovane okraske in seveda vse elektronske aparate, ki delajo, pa jih ne potrebujete ali pa so pokvarjeni. Spretni mojstri jim bodo skušali vrniti uporabnost ali pa najti nov namen uporabe. Ne pozabite na zunanje ptice V naravi počasi zmanjkuje hrane zanje. Zato jih skušajte nahraniti doma. Ne smejo postati povsem odvisne od vas, a naj vedo, da bodo pri vas pomoč vedno našle, poleti vam bodo vračale s petjem in predvsem odstranjevanjem škodljivcev. Poleg hrane vam bodo izredno hvaležne tudi za vodo. Vem, da zmrzuje in je z njo veliko dela, a tudi ptice so naše veliko bogastvo, zato se je vredno potruditi in jim pozimi pomagati. Miša Pušenjak 20 Štajerski Poslovna in druga sporočila torek • 8. januarja 2019 Dani Zorko • Zgodbe iz Afrike - 18. del Gobabis Popotovanje iz Bocvane proti Namibijije bilo prava popotniška izkušnja, kije moj kompanjon Jernej še ni doživel. Kombiniranje različnih prevozov, spraševanje in pogajanje ter neznanke okoli prenočišča, vse to človeka pošteno zdela. Če pa k temu prišteješ še veliko pešačenja in neznansko vročino, ti zvečer že po zakonu pripada pivo. Prvo solidno mestece kakšno uro čez mejo se imenuje Gobabis. Nastalo je iz manjše naselbine, ki je včasih služila kot izhodišče za lov na slone. Zanimiva je razlaga imena kraja, ki naj bi izhajalo iz besede ,goba', kar pomeni prostor, kjer se ljudje prepirajo. Tu je mišljena predvsem situacija na lovu v smislu, čigav je plen, kdo lahko strelja in podobno. Čeprav velja Namibija za ravninsko deželo, znaša nadmorska višina Gobabisa okoli 1.440 metrov. Tega sicer nisva čutila, čutila pa sva lakoto in rahlo utrujenost. Že prej sva se malce informirala o možnostih prenočitve in ugotovila sva, da imamo s šoferjem enak okus. Peljal naju je točno tja, kamor sva že itak hotela iti vprašat za prenočitev. Šef je bil starejši Nemec, ki je že na zunaj kazal red in urejenost, ki je sicer po Afriki nisva bila preveč vajena. Sobe in drugi prostori so bili urejeni in zelo prostorni. Oba sva se najprej stuširala in preoblekla, nato pa sva se odpravila raziskovat, če je kje kaj za pod zob. Medtem so v najin trakt prišli še neki štirje možakarji iz Bocvane, kot sva izvedela kasneje. Na njih nisva preveč obračala pozornosti, so pa naju sredi noči malo zbudili, ampak o tem malo kasneje. Namibija je takoj dajala vtis varne dežele, saj kljub temnim ulicam nisva čutila nobene utesnjenosti ali strahu. Lepo peš sva korakala in takoj zagledala neko restavracijo s hitro prehrano, kjer sva si privoščila vsak po dve porciji - za dva štajerska trebuha imajo tovrstne restavracije le malce prešibke por-cije. Seveda že pri nas dva taka ga-lameža pritegneta pozornost, tam sva pa ves čas imela okoli en harem punc, ki so bile v tej restavraciji drugače zaposlene, vendar sva precej Centralni del Gobabisa avtor: marjan grabner pisec zbadljivih del CN»? SINI PRINCU POMLADI kritika samega sebe ameriška igralka (demi) metrlcni poudarek zolajeva uspešnica iz križank dodatek gorivom električni teíe po žici izrek, aforizem anton trstenjak kiin model avtomobila Ivan Cargo valentino rossi oblačilo za na nogo finski arhitekt (aarne) grška boginj« zemlje primaz peterka orientalsko riževo žganje zdravnik, ki proučuje bolezni sara, navlaka del posteljnega perila žaloigra ženska v kaki skupnosti pesnik gruden novozel. papiga juzno-amerlska država radijski intv voditelj (boštjan) vase zaprt človek pomladna kokoška prostaska sala bombon iz žganega sladkorja Črkam slabSalni izraz za Črnca doba, epoha bela žlahtna kovina (rh) slabotne ženske avstrijska tiskovna agencija grška boginja modrosti BIH ameriški pisec levin igralka krajnc skupina CloveStva težje sanje ameriška igralka (veronica) ganec, nekdaj načelu ozn (kofi) luka v južni italui z morskimi vrati igralka gardner celjska igralka himer tekoča začimba bralno-pisalni pomnilnik cenena bombažna tkanina površina pod nami ameriški igralec diesel nataša lacen verdijeva opera ivana sundov oskar davico svetovno morje manjša rečna olivno zelena riba sivkasto zelena glina špiritom britanski pisatelj (roald) igralka železnik grški ladjar onassis desetinka, stotinka, ? sirski voditelj (baiaral) franc. mesto v normandiji CAEN - francosko mesto v Normandiji, ob plovni reki Orni, DAHL, Roald - britanski pisatelj, najbolj znan po otroški knjigi Matilda, ERVI, Aarne - finski arhitekt, OTRANTO - ribiško pristanišče v južni Italiji, znano po prelivu med Jadranskim in Jonskim morjem Foto: Dani Zorko Foto: Dani Zorko Urejen vrt najinega bivališča očitno vzbudila njihovo zanimanje. Nama je bilo kar nerodno jesti, ko so vsi buljili v naju, na koncu pa sva dobila še kup telefonskih številk za po poti. Ja, to bi še manjkalo, da poleg vseh migrantov pripeljeva domov še kuharice za vsak dan v tednu. Bilo je precej pozno, ko sva šla spat, neke sile za drugi dan pa tudi nisva imela. Tam okoli tretje zjutraj naju je zbudil nekakšen hrup. Kmalu sva ugotovila, da so prišli domov tudi najini sostanovalci, in to ne sami. Pritajeno hihitanje in cviljenje nama je začelo že malce najedati, zato sva tudi midva zagnala malo hrupa in uprizorila nekaj sprehodov. Ekipa iz Bocvane si je lepo pripeljala nekaj prijateljic, ki so tekale po kuhinji in skupnih prostorih kar gole. In nikoli ne bom pozabil, kako se je ena prestrašila, ko z ene strani v spodnjicah kakor nezaintere-sirana prikorakava Jernej, z druge strani pa jaz. Vse stvari so ji padle iz rok, zraven pa je zazijala, da sva za dva tedna nazaj videla, kaj je jedla. In seveda čisto gola. Naju je to nošenje brisač sem ter tja neznansko zabavalo, kmalu pa je promet z nagicami tudi uplahnil. Ko sva šla spat, sva sicer še slišala določene visoke tone in korakanje sem ter tja, ampak za ta dan sva imela dovolj pripetij. Kot se to pri omikanih Nemcih spodobi, sva imela vključen tudi zajtrk. A ko sva prišla do jedilnice, zagledava tam šefa in kup policistov. Ko naju je zagledal, jo je ucvrl proti nama, da sva že mislila, ali sva ga že midva kaj polomila. Pa ni bilo tako. Najprej se nama je opravičil za hrup in nevšečnosti, ki sva jih imela s sostanovalci, nato pa nama je ponudil brezplačen zajtrk. Sicer sva si oddahnila, da ni bilo nič narobe, ampak kako je možak vedel, kaj se je ponoči dogajalo? To nama je povedal kar sam. Po vsem posestvu ima namreč postavljene kamere in tudi ponoči spremlja, kaj se dogaja. Torej je videl vse, midva sva ga z najinimi izmišljenimi sprehodi sicer pretentala, niso pa ga pretentali pobje, ki so si pripeljali obiske. Zjutraj jih je namreč postro-jil, okaral in jim zaračunal dodatne nočitve, ki jih niso hoteli plačati. To je bilo jabolko spora in zato so tudi prišli policisti. Tudi to je treba poudariti, da so policisti izgledali precej bolj uradno kot tisti iz Zimbabveja, ki so izgledali kot branjevci na žeg-nanju. Kakorkoli že, možak je svoj denar izterjal s pomočjo roke pravice, zraven pa še nama povedal nekaj podobnih štorij o delavcih, ki so dekleta in sobe jemali kar na firme. Ampak glavno, da je on vedno od vsake priležnice še dodatno kasiral. Foto: Dani Zorko Super zavarovan vhod v najino bivališče - ampak samo vrata KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Eva Milošič, Monika Horvat, Mojca Vtič, Vida Božičko Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Karmen Grnjak (02) 749-34-30, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 120,45 EUR, za tujino v torek 112,25 EUR, v petek 107,85 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a-členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). torek • 8. januarja 2019 Za kratek čas Štajerski 21 Za šankom Pozdrav iz domovine ... ... čez hribe in doline Spodobi se, da ti najprej zaželim dosti sreče v novem letu. Bodimo skromni - samo srečo človek potrebuje. Če boš imel srečo, boš zdrav. Če boš imel srečo, boš imel denar. Če boš imel srečo, te žena ne bo vsak dan nadirala. Če boš imel srečo, te deca ne bodo pozabila, brž ko bodo dobila službo. (Če bodo seveda imeli srečo, da bodo službo dobili ...) Kot menda veš, smo imeli pri nas pred kratkim volitve. Eni so imeli srečo in so dobili novega župana, drugi so imeli srečo in jim je ostal stari. Se je najbrž premalo znucal v štirih ali dvakrat, trikrat, štirikrat ... štirih letih. Zdaj je enim žal, kdo je prvi mož ali žena na občini - ampak nihče jim ga ni uvozil, sami so si ga izvolili. 4 4 (Midva, ki sva še stara jugo--šola, se bova najbrž spomnila bolj južnega pregovora: 'Posle jeb.... nema kajanja!') Pa kdo vse se ni prijavil v župansko bitko (in celo bil izvoljen): bivši zapornik, sedanji zapornik, pa tudi kak bodoči zapornik najbrž, samo da začne kdo natančneje brskati po starih papirjih, založenih kje v kakem skritem arhivu ... Sta se zadnjič za šankom dva pogovarjala. Pravi prvi: »Mi imamo, hva-t la bogu, no- vega župana!« »Meni se pa zdi, da ste dali dreku focn!« ga je 'potolažil' drugi. Tak, vidiš, izgleda naša lokalna politika. Saj pa državna ni nič kaj drugačna. Na srečo imamo v novi vladi z naših koncev ministrico, ki ji niso našli (še) nobenega greha. Ker ona naša kandidatka izpred nekaj let je odletela iz ministrskega gnezda, preden se je utegnila dobro ugnezditi. Ampak smo pa za tolažbo takrat dobili ministra brez denarja. Da ne bi kdo porekel, da se vsa politika dela v središču vesoljne Slovenije. Sedanja »naša« pa ima denarnico, samo ne vemo še, koliko bo kaj v njej denarja. Ker se njenih kmetov nihče ne spomni, dokler ima na mizi kaj dobrega piti in jesti. »Saj samo jamrajo, kako težko delo imajo. Pa je kila papirja, ki ga mi prenašamo iz ene pisarne v drugo, enako težka kot kila krompirja, ki ga kmetje nesejo prašičkom v korito!« mislijo naši papiroslovci. Pa bova še drugič kakšno rekla na to temo! »Lep pozdrav, saj veš čigav, saj veš od kod - pa priden bod'!« smo včasih napisali za konec svojega pisanja. Te pozdravlja bivši sosed Pepek. Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejev znakoskop 1 5 3 2 7 8 8 4 9 6 9 7 5 4 1 6 7 4 7 2 5 2 1 8 9 5 4 Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven *** © €€€ oo Bik ¥ ©©© € ooo Dvojčka ©© €€€ o Rak © €€ oo Lev ©©© €€€ o Devica ©© ooo Tehtnica V ©©© €€€ o Škorpijon © €€ ooo Strelec © €€€ oo Kozorog ©©© €€€ o Vodnar ©© €€ o m © ooo Sestavil: Tadej Šlnk, horarnl astrolog Velja za teden od 8. do 14. januarja 2019 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično Prireditvenik Torek, 8. januar 09:30 Ptuj, Mestno gledališče, Hrestač, glasbeno-baletna božična pravljica 17:00 Ptuj, Špajza modrosti, Lackova ul., Dan za starše - biti dober ali učinkovit starš?, v času predavanja brezplačno varstvo otrok 18:00 Ptuj, Stara steklarska delavnica, predstava Modra vrtnica 18:00 Slovenska Bistrica, viteška dvorana, spominska slovesnost in predavanje, v počastitev 76. obletnice padca Pohorskega bataljona, Od vojne dao vojne: Po poti nerazčiščene diplomacije od 1. do 2. svetovne vojne Četrtek, 10. januar 17:00 Ptuj, Galerija mesta Ptuj, voden ogled po razstavi Fokus 17:30 Hajdina, OŠ, pletarski tečaj 19:00 Ptuj, Narodni dom, koncert Ne čakaj na maj ŽPZ Lilith Petek, 11. januar 09:00 Ptuj, Špajza modrosti, Lackova ul., Tarok za seniorje 18:00 Slovenja vas, gasilski dom, tradicionalno luščenje bučnic - Košicenbal 19:00 Ptuj, CID, odprtje razstave: Artist Family Naglič Lilipič: Celjsko-ptujska naveza Mestni kino Ptuj Sreda, 9. januar: 10:00 Filmska čajanka: Zvezda je rojena; 20:00 Starec in pištola. Četrtek, 10. januar: 20:00 Prijatelja za vedno. Petek, 11. januar: 16:00 Mary Poppins se vrača; 18:15 Prijatelja za vedno; 20:30 Južni veter. Iskrice (Vir: www.pregovor.com) »Prijateljstvo je neopisljivo razkošje, da se z nekom počutimo popolnoma varne, ne da bi morali izbirati misli ali tehtati besede.« George Eliot *** »Prijatelj je oseba, s katero si upaš biti tak, kakršen si.« Pam Brown *** »Človekova senca je pogosto podobna prijatelju; izgine, kakor hitro neha nate sijati sonce.« Češki pregovor *** »Počasi si izbiraj prijatelja, menjaj ga še počasneje.« Benjamin Franklin i lahko to, kar si.« Frank Crane 2 GLASBO DO SRCA Bodite V Marjanovi družbi Vsako sredo med 20. in 24. uro na radiu Ptuj. www.radio-tednik.si Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji? w ™ { ^ HBl ; ". " jI S _i 1 V 'mm Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 14. januarja. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s ku-pončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika lepe knjižne nagrade. Podarjajo Založba Učila. Zdaj pa veselo na delo. Srečna izžrebanka Tednikove nagradne razrezanke je: Karmen Jug, Markovci. Knjižno nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! Foto: CG 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila torek • 8. januarja 2019 Lepi spomini ne bledijo! TU ISSN 9040_ ISTI GLASILO SOCIAL! STCČNf ZVEZI Človek si veto ustv»ri sam Istrm 3Í Kiktne m®snicfl ¡mtmo v Ptuju f«rwt 4) Urijanje obmotja Pobkave (stran 7) Kuhurni diitvi (ttran 9] Qs«md«S8tle(nik u voiinwn lítrin 111 LFTO Si, 31 Ptuir 7. junija 1979 C€IHA 4 DINAR J F UlIOSTVA PETO BRIGADIRSKO POLETJE V OBČIMI PTUJ Za zdravo pitno * vodo v Halozah . \ uNti'ihMi ' V JL . '«i fitti«ii«t umtin« «n «■«■vil' ^'^.-".s.- "Bt, _ — toii.¿*.k J|..I.| M »hfc. UIU H, <« , ni* t4iHHM r M I m r-r— tu u m ri • ■II .ur "«. iMUMi. I.«. liit*. hn« Unci, EVt rf h j , I hHJM hfpW, IMn|(t Wrr.si K ♦J,*', t,.. lUiíjc n P« J» *•»«» • ftMMH « Milan Kneževič kandidat • ■"»» i« « - za sveta ZKS Maribor ."i* 1. lAfl. - > - ri^. pit i«... te* S SEJE KOMITEJA OK ZKS PTUJ Premalo dogovarjanja z nosilci delegatskega sistema! al h^i^d^ ^«S» /K /fc-irji iMcfrtiJkffi >nic*ii ,p - 2—hKLfcjk____C eses iisriiÄHy""»«!''»" t™* ■ ■ 4H HMrr.b^HtaHj, H»». --U.-5»™«,. .s.. Ä^ÄSÄC'i'safsE-X'Sfs ^ts^wasssssíssssi üMWp^Lh i Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovali vas ali vase bližnje, in si naročite arhivsko številko Štajerskega tednika zase alijo kot izvirno in unikatno darilo podarite sorodniku, znancu! Ker temelji prihodnosti ležijo v preteklosti! Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj, tel. 02 749 34 10. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. V) 'c ■O 0 NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN PRIDOBITE NAGRADO Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačne nagrade. Vsi, ki se boste v času trajanja akcije naročili na Štajerski tednik, boste prejeli tri čudovite nagrade: Štajerski 70 let radioPTUJ 55 let Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili naročeni na Štajerski tednik in se zavežete, da boste naročnik ostali vsaj eno leto. Športna vetrovka s kapuco (velikosti: S, M, L, XL, XXL, barva: modra) NAROCILNICA ZA Štajerski Ime in priimek: Naslov:_ Pošta:_ Davčna številka:. Telefon:_ Datum naročila: Podpis:_ Želena velikost vetrovke: 000 HI] S S podpisom potrjujem naročilo štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 12 mesecev. Hkrati potrjujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bil/-a naročnik. Naročnino bom plačeval/-a mesečno po položnici. 9 * -1 RADIO TEDNIK Ptuj, d.o.o. Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj Otroška flis odeja z medvedkom (120x80 cm) Flis odeja (150 x 120 cm) NIT VIJ O NAROČNIŠKEGA RAZMERJA PRIDOBITE TUDI DRUGE UGODNOSTI: . "•¿di^z pvi a ctIti pri I o g s koristnimfnasvetj—-- __• Avtobus zvestobe (izbrani izleti po ugodnejših ¿Mafiji • 2-0-ofStotnjpopustDrLftaročilu maTifToglasov vŠtajerskemtednikU • praktična darila za nove in obstoječe naročnike Postati naročnik štajei«kega tednika se resnično splača! ^ torek • 8. januarja 2019 Oglasi in objave Štajerski 23 08:00 Koncert ans, Zadetek 7 gosti 10:20 Gostilna pr' Francct' 11:20 Oddaja iz preteklosti 13:00 Video siril ni 14:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 „Kar sem videl na Ptuju in drugod1* 20:00 Veseloigra-Rožc za Tončko 22:20 Glasbena oddaja 23:30 Vilko strani SP PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na spletni strani www.siptv.si 08:00 Adventni koncert na Hajdini 10:00 Božični koncert v Rošnji 11:30 Koncert ansambla Opoj 13:30 Video strani 14:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Božifini koncert OŠ Starše 20:00 Spomin na Valentina Žumra 21:00 Adventni koncert na I lajdini 22:00 Sreda v sredo 23:00 Video strani program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si 08:00 Božična zgodba na Polcnšaku 09:00 Ljudski pevci so predstavijo 10:30 Utrip iz Ormoža 11:30 Koncert ansambla Opoj 13:30 Video strani 14:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Loj« Ogoreve - 45 glasbenih 20:00 Konstitutivna seja Občine Dornava 20:00 Orfejfkova parada 2018 22:20 Utrip IZ Ormoža Uredništvo: Domava »16d, 2252 DORNAVA; ¡nio@sijltv.si 23:20 Video Strani kontakt: 02 764 0033: 041 018 044; VA*iv 5iptv si Marketing: Megamarketing d.o.O.; 02 749 34 27: 031 $27 340 amnoseK spomeniki police Boštjan ZEMLJAKs.p. stopnice Pobrežje 54/c, 2284 Videm pri Ptuju tel.: 02 764 8991 GSM: 031 584 965 PE DELAVNICA-LANCOVAVAS 2 b PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV www.reporter.si POLITIKA Katedrala svobode: nastaja nova desnosredinska stranka? INTERVJUJA Zgodovinar Stane Granda in duhovnik Janez E. Rus GURMAN Pri prvem slovenskem kuharskem mojstru Janezu Bratovžu KOLUMNE Drago Ocvirk, Boštjan M. Turk, Gregor Preac in Igor Gošte Mali oglasi STORITVE PRODAM dva prašiča, težka okrog 190 kg. Tel. 041 368 431. NEPREMIČNINE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, predvsem hrast in bukev. Možnost odkupa tudi na panju. Aleksander Šket, s. p., Irje 3d, Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318. PRODAM trisobno stanovanje v bloku, v centru Ptuja, CMD 5, 3. nadstropje. Stanovanje je bilo adaptirano l. 2000, je vzdrževano, svetlo, vgrajena so novejša PVC--okna z roletami in vhodna vrata. Stanovanje zajema tri sobe, kuhinjo, kopalnico, wc, dva balkona oz. loži in en francoski balkon, k stanovanju spadata ozimnica in drvarnica. Blok, zgrajen l. 1961, je dobro vzdrževan, nova fasada, urejena streha. Tel. 070 770 234. RAZNO ZAPOSLIJO osebo za strežbo v pi-ceriji Slonček na Ptuju. Informacije 031 301 116, Sonja. Picerija Slonček, Prešernova 19, Ptuj. KMETIJSTVO PRODAM komplet kuhinjo z napo in pomivalnim koritom, komplet spalnico, trosed, vse lepo ohranjeno. Tel. 031 688 246. DRVA za kurjavo menjam za avtomobil Kia Sephia, vozen in dobro ohranjen. Tel. 041 692 040. PRODAM odojke in svinjo za zakol. Stojn-ci 130. Tel. 031 845 522. KUPIM kmetijsko mehanizacijo, lahko tudi starejšo ali v okvari. Tel. 031 424 684. PRODAM dve telici, simentalko in limuzinko, stari 9 in 10 mesecev. Tel. 070 250 441. KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. v Štajerski TEDNIK www.tednik.si Stajerskitednik Stajerskitednik Življenje celo si garal, za dom in svoje bližnje vse si dal. Sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok. SPOMIN 6. 1. so minila štiri leta žalosti, odkar nas je zapustil dragi mož, ata, deda, tast in stric Gustln Milošič IZ MALEGA OKIČA 18 Hvala vsem, ki mu prižgete svečko in se z lepo mislijo spomnite nanj. Tvoji najdražji, ki te močno pogrešamo Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin nate, draga teta, bo vedno ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi tete in botre Marije Brglez IZ MAJŠPERKA 32 30. 3. 1927-20. 12. 2018 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za darovane sveče, cvetje, za svete maše in izrečena soža-lja. Zahvaljujemo se tudi govornici Tanisi za ganljive besede slovesa in cerkvenim pevcem, gospodu župniku za opravljen cerkveni pogreb. Molivki Tiniki za molitev rožnega venca in pogrebnemu podjetju Mir. Zahvala gre tudi Internemu oddelku Ptuj. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njeni Štajerski v digitalni knjižnici: www.dlib.a SREDAJEDAN VE k Marija Tišler, roj. Vršič, Polenšak18a, Polenšak, roj. 1950 - umrla 27. decembra 2018; Marija Veselič, roj. Rih-tarič, Barislovci 23, Lovrenc na Dr. polju, roj. 1931 - umrla 27. decembra 2018; Angela Šamprl, roj. Vršič, CMD 17, Ptuj, roj. 1933 - umrla 27. decembra 2018; Jožefa Ožek, roj. Horvat, Ul. dr. Kelemine 6, Ormož, roj. 1922 - umrla 29. decembra 2018; Janez Flajs, Pobrežje 88, Videm, roj. 1933 - umrl 30. decembra 2018. STAJERSKI TEDNIK dostopen tudi na internetu. flstrirajte Slovenija, Podravje • Gneče v zaporih, trenutno priprtih 1.414 oseb Število zaprtih se še povečuje Slovenski zapori so še vedno prenatrpani. Število priprtih oseb pa se še povečuje, kar je povezano predvsem z nezakonitimi prehodi državne meje. V Sloveniji imamo šest matičnih zavodov za prestajanje kazni zapora, ki so v Dobu, na Igu, v Celju, Kopru, Ljubljani in Mariboru. Nekateri zavodi imajo tudi dislocirane oddelke. Na različnih lokacijah tako v državi deluje vsega skupaj 13 zaporov. Nadzor nad zapori ima Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij (Ursiks), ki je organ v sestavi Ministrstva za pravosodje. Poleg naštetih zaporov pod okrilje uprave sodi tudi Prevzgojni dom Radeče, kamor so napoteni mladoletniki z vzgojnim ukrepom oddaje v prevzgojni dom. Največji zapor je v Dobu, kjer moški obsojenci prestajajo zaporno kazen, daljšo od enega leta in pol do 30 let, centralni zavod za Trenutno najbolj zasedeni zapori: Koper, Rogoza, Nova Gorica, Dob Foto: Arhiv Svet24 Prezasedenost težave povzroča v zaporih za moške, medtem ko v ženskem na Igu in v prevzgojnem domu v Radečah teh težav ni. Med zaprtimi letos največ tujcev v zadnjem desetletju 20o^i20o^i201^i20Tfri201ai201^i201^i201^i201^i201^i2018 167 171 150 159 151 170 152 171 148 181 254 Vir: Ursiks *Število tujcev med zaprtimi osebami 80 evrov za enega obsojenca na dan Zavod/oddelek | Ka pacitete TŠtevilčno stanje | Zasedenost Dob 449 497 110,69 % Dob Slov. vas 70 67 95,71 % Dob Puščava 21 19 90,48 % Ig 103 76 73,79 % Celje 98 108 110,2 % Koper 110 149 135,45 % KP Nova Gorica 28 34 121,34 % Ljubljana 135 149 110,37 % LJ Novo mesto 35 40 114,29 % LJ Odprti oddelek Ig 27 27 100 % Maribor 146 147 100,68 % MB Murska Sobota 34 30 88,24 % MB Rogoza 36 45 125 % PD Radeče 47 26 55,32 % Skupaj (brez prevzgojnega doma) 1.292 1.388 107,43 % Skupaj 1.339 1.414 105,6 % *Zasedenost zaporov na dan 17. december 2018 Vir: Ursiks I 2013 I I 2014 I I 2015 I I 2016 I I 2017 I 64 evrov 60 evrov 62 evrov 68 evrov 80 evrov Stroški oskrbnega dne iz leta v leto višji Strošek oskrbnega dne je v lanskem letu znašal kar 80 evrov, kar je 12 evrov več kot leto poprej in največ v zadnjih petih letih. To pomeni mesečno za enega obsojenca do 2.480 evrov. »Znesek je izračunan tako, da se višina vseh proračunskih sredstev Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij deli s številom dni v letu in povprečnim številom zaprtih oseb. Dejansko to ne pomeni, da nas toliko stane konkretna zaprta oseba dnevno, ampak je to dnevni strošek zaporskega sistema, preračunan na zaprto osebo. V oskrbni dan so vključeni vsi stroški zaporskega sistema - od plač zaposlenih, investicij, materialnih stroškov, izobraževanja, zdravstvenega varstva itn. Med vsemi stroški, tako kot v drugih državah EU, daleč največji delež tega zneska predstavljajo plače zaposlenih,« so pojasnili na Upravi RS za izvrševanje sankcije. Ob tem so dodali, da so v lanskem letu porabili 13,7 % več proračunskih sredstev kot v letu poprej, to pa opravili z naslednjimi besedami: »Povečanje porabe je bilo posledica večjega finančnega načrta.« ženske je za vse zaporne kazni na Igu, za mladoletnike pa v Celju. Medtem ko so regionalni zavodi v Kopru, Mariboru in Ljubljani, kjer obsojenci prestajajo kazen zapora do enega leta in pol. V katerem zaporu bodo zaporno kazen odslužili obsojenci, odloča sodišče, pojasnjujejo na upravi: »O vseh sankcijah odločajo sodišča, trajanje sodnih postopkov se med sabo razlikuje. Priliv zaprtih oseb v naših zavodih je torej odvisen od napotitev sodišč.« Zaprti oddelki natrpani A dejstvo je, da so slovenski zapori prezasedeni. Skupna kapaciteta vseh zavodov za prestajanje kazni je po evropskih merilih 1.339 zaprtih oseb, lani pa je bilo v povprečju dnevno zaprtih kar 1.348 zapornikov. Situacija se v minulem letu ni izboljšala. Nasprotno. Gneče v zaporih so še večje. Trenutno je zaprtih kar 1.414 oseb. »Kar lahko zagotovo potrdimo, je, da trenutno narašča število priprtih oseb, kar je povezano predvsem z nezakonitimi prehodi državne meje. Povprečno število zaprtih oseb v letu 2017 je bilo 1.348, v tem letu bo povprečno število na račun višjega števila pripornikov nekoliko višje,« so še sporočili s službe za odnose z javnostmi Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij. Že prvi pogled na trenutne statistične podatke o številu zaprtih oseb in zasedenosti posameznih zavodov za prestajanje kazni za- gljivosti zasedenih več zavodov. Trenutno (na dan 17. decembra) je najbolj zaseden zapor v Kopru, kjer kazen prestaja 149 oseb. Tam je dobrih 35 odstotkov preveč zapornikov glede na zmogljivost. Sledi odprti oddelek Rogoza, kjer je zasedenost 125-odstotna, ter oddelka v Novi Gorici s 121,4-odsto-tno zasedenostjo in Novem mestu s 114,3-odstotno zasedenostjo. Prenatrpani so tudi zapori v Dobu (zaprti del), kjer je zasedenost 110,7-odstotna, v Ljubljani 110,4- in Celju 110,2-odstotna zasedenost, v Mariboru pa 100,68-odstotna. Skupno so vsi zavodi trenutno zasedeni 105,6-odstotka. A prezasedenost težave povzroča le v zaporih za moške, medtem ko v ženskem zaporu na Igu in v prevzgojnem domu take gneče ni. Na Igu je zasedenost skoraj 74-,v prevzgojnem domu v Radečah pa 55-odstotna. Kot so še razložili na Ursiksu, se že vrsto let soočajo s prezasedenostjo zaprtih oddelkov večine zaporov, kar poskušajo reševati z različnimi ukrepi. Sicer pa si izboljšanje stanja obetajo predvsem z novogradnjo ljubljanskega zapora, ki bo razbremenila tudi preostale prezasedene zapore. Monika Horvat — * \>*c? ♦ C* ■T C? p o o »G>* ioa - (?» »C5r t Ca «iT Rojstva: Simona Čagran, Podvinci 101, Ptuj - deklica Alina; Sandra Sever, Trgovišče 19, Velika Nedelja - deček Gabrijel; Neja Flajs, Pobrežje 85, Videm pri Ptuju - deklica Ajda; Maja Kralj, Brunšvik 39a, Rače - deček Teo; Tamara Pšeničnik, Irje 6b, Rogaška Slatina -deček Jaka; Sara Vincek, Bukovci 161, Markovci - deček Jakob; Tamara Erhatič, Dornavska cesta 18, Ptuj - deklica Karina; Simona Perša - deklica Ela; Aleksandra Godec - deklica Mia; Polona Krajnčič - deklica. <0 O C o * _£2 C Če prosinca zelo lisica laja, še huda zima nastaja. Danes bo pretežno oblačno z občasnimi rahlimi padavinami, po nižinah deloma kot rahel dež ali sneg. Ponekod bo zapihal jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od -4 do -1, na Primorskem do 2, najvišje dnevne od 1 do 4, na Primorskem do 8 °C. 4-dnevna napoved za Podravje Torek Sreda Četrtek Petek 08.01.2019 09.01.2019 10.01.2019 11.01.2019 % Ifc -4 -2 -3 -4 Dopoldan Dopoldan Dopoldan Dopoldan 6 7 4 3 Popoldan Popoldan Popoldan Popoldan V ^ H Hitrost vetra 3 m/s Hitrost vetra 3 m/s Hitrost vetra 3 rr/s Hitrost vetra 3 m Is Vir: ARSO