Naročnina mesečno	M	-^tfMM^k. Abbonamenti: Mete
^^	T % JU * V
deljska Izdaja ce- ^Bflfl^^^^ j^^m ^H^H	^^^B M ^H^OBH^h m MHOlBtt ^SSg	anno
loletno 34 Lir, ca IgSB ■UM	JlgKf H JB MHV g VHB^ AH flHBf	Lire, Estero 50Lire.
Inozemstvo 50 Liz. A ^^HH JW	JBd ^T Jgjtf M ^HBb ^^M MBA	P j
Ček. rač. Ljubljana ^EBL JBffi M	Af HV^^ # W MRD ^^	iA 10.650 per abbo-
10.650 ca	OD^ " ■dMKSanBHB'	aamenti: per
in 10.349 za inserate.	le inierzioni.
Podružnica«	Izhaja vsak dan zjutraj rasen poaedelfka ln dneva po praznika.	F i 1 i a I e i
Novo mesto. *	„ _	Novo mesto
g Uredništvo lo apravai Kopitarjeva 6, Ljubljana. s
Izključna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega in tujega	5 Redazione, Amministracionei Kopitarjeva 6, Lubiana. | Concessionaria esclusiva per la pubblicita di provenienza italiana
izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano.	g Telelon 4001—1005. i	ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milano.
12 Lir, za inozemstvo 20 Lir — n®-
12 Lire) Estero, mesa 20 Lire, Edizione
Un sommergibile ingfese affondato
II Quartiere Generale delle Forze Armate comunica:
In Sicilia, nel corso della notte e in gior-nata di ieri, aerei britannici hanno attaccato alcune localita fra Siracusa e Licata: qualche abitazione e rimasta danneggiata; pochi feriti tra gli abitanti. La nostra caccia ha abbattuto un velivolo del tipo »WeIlington« caduto in mare, a poche miglia dalla costa.
NelFAfrica Settentrionafe, nostri reparti hanno catturato alcuni prigionieri.
Velivoli germanici hanno attaccato concen-tramenti di automezzi nemici. Durante una in-cursione sulla zona di Tripoli, un nostro appa-recchio da caccia ha abbattuto in fiamme sul mare un bombardiere avversario.
In Africa Orientale, intensa attivita dei nostri reparti avanzati su tutti i fronti dello scacchiere di Gondar.
Nel Mediteraneo centrale nostri mezzi antisommergibili hanno affondato un sommergibile inglese.«
Vojno poročilo št. 520
Angleška podmornica
potopljena
Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja:
Ponoči in včeraj podnevi so angleška letala v Siciliji napadla nekatere kraje med Si-rakuzo in Licato. Nekaj hiš jc bilo poškodovanih. Le malo je bilo ranjenih med prebivalci. Naši lovci so sestrelili eno sovražno letalo vrste »Wellington«, ki je padlo v morje nekaj milj od obale.
V Severni Afriki so naši oddelki cajcli nekaj ujetnikov.
Nemška letala so napadla zbiranja sovražnih motoriziranih vozil. Med poletom nad področje Tripolija je naše lovsko letalo sestrelilo v plamenih sovražni bombnik, ki jc padel v morje.
Vzhodna Afrika: Živahno delovanje naših prednjih oddelkov na vsem bojišču ozemlja pri Gondarju.
Na srednjem delu Sredozemskega morja so naša protipodmorniška sredstva potopila angleško podmornico.
4. november
Italija slavi svoj dan Zmage
Rim, 4. nov. as. Za obletnico Zmage »Vittorio Veneto« je grob Neznanega vojaka pri oltarju domovine doživljal velike dokaze narodne hvaležnosti.
Ob grob jo bil položen venec Kralja in Cesarja in Duceja. Oba vcnca sta bila prva položena in sicer jo Vladarjev venec prinesel oddelek oklepničarjev, Ducejev venec pa je prinesel bataljon Fašistične milice.
Načelnik Glavnega generalnega Stana general Cavallero jo z zastopstvom vseh oddelkov vojsk© in milice položil velik venec blizu groba. V imenu Stranke je položil venec minister in glavni tajnik Serena, ki je prišel pred grob v spremstvu članov Direktorija Stranke.
Ves dan so množice ljudi romale na grob in pred oltar domovine, ves dan, zlasti pa dopoldne pa so zastopstva prinašala vence.
Proslava praznika Zmage v tujini
Dublin, 4. nov. AS: Obletnico Pohoda na Rim in obletnico zmage 60 v Dublinu. slovesno proslavili. Kraljevi poslanik je na italijansko kolonijo naslovil poslanico, v kateri je potrdil neo-
majno vero Ducejevih Italijanov. Največja revolucija v zgodovini je Italiji pod Ducejevim vodstvom izvojevala največji prestiž na 6vetu, pravi poslanica.
Stockholm, 4. nov. AS: Italijani v Stockholmu so včeraj proslavili obletnico Pohoda na Rim in obletnico zmage. Prirejeno je bilo zborovanje, na katerem sta govorila kraljevi poslanik in gene-
ralni konzul. Manifestacijsko zborovanje se je rai vijalo v ozračju vroče vere in navdušenja.
Tirana, 4. nov. as. Ob priliki obletnice Zmage je bila včeraj v Tj rani slovesna zadušnica za padle vojake. Cerkveno opravilo je opravil vojni kurat v navzočnosti Kraljevega namestnika, predsednika vlade, poveljnika čet in visokih zastopnikov političnega in vojaškega življenj?
Mussolinijevi bataljoni gredo na bojišče
Rim, 4. novembra. AS. Včeraj popoldne je odpotovalo iz Rima v vojno področje nekaj bataljonov črnih srajc, ki jim je bila priznana čast, da se označijo z Mussolini jevo začetno črko »M«. Kakor znano, so ti bataljoni sestavljeni iz bivših bojevnikov, ki so se odlikovali že v prejšnjih vojnah. Večinoma so v njih pripadniki starejših letnikov. V zadnjem času so se s praktičnimi vežbaini tehnično znatno izpojiol-nili.
Bataljoni so včeraj popoldne v sprevodu odkorakali po mestu na postajo Termini. Prebivalstvo jim je priredilo navdušene ovacije. Na Beneškem trgu se je del teh batal jonov ustavil pred sfK)menikom Neznanega vojaka ter mu izkazal vojaške časti. Posebno velike manifestacije so odha ja jočim batal jonom priredili na cesti Piemontskega princa v bližini postaje, kjer
so se posamezne čete, ki so prihajale iz raznih smeri, združile. Tam so bataljone sprejeli načelnik miličnega štaba in drugi višji oficirji, načelnik štaba vojske, rimski zvezni tajnik ia drugi zastopniki oblasti. Nazadnje jc prišel k slovesu še jjoveljnik Glavnega Stana oboroženih Sii general Cavallero, ki mu je poveljnik bataljonov general Galbiati podal poročilo. General Cavallero je potem pregledal strumno razvrščene oddelke. Razgovarjal se je tudi z nekaterimi črnimi srajcami in se prepričal o njihovi visoki morali. Na njegov poziv, da pozdravijo Kralja in Duceja, so se vsi bataljoni oglasili z gromkim vzklikom. Sredi novih manifestacij so se bataljoni zgrnili na postajo, kjer so njihovim pripadnikom še razdelili mnogo darov. nakar so pričeli zapuščati Rim.
Zasledovanje sovjetskih čet
na Krimu
Nemške podmornice potopile JI angleških parnikov in en rušilec - Feodozija ob Črnem morju zasedena
Nemško vojno poročilo
Hitlerjev glavni stan, 4. novembra. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja:
Na polotoku Krimu nadaljujejo nemške in romunske čete z zasledovanjem. Krajevni odpor razbitih sovražnih delov je bil zlomljen. Na obali črnega morja je bilo zavzeto pristaniško mesto Feodozija.
Sovražnik je pri Petrogradu izvedel dva poskusa za izpad, ki so ga podpirali tanki. Sovražnikovi poskusi so bili s krvavimi izgubami razbiti, preden so bile dosežene nemške črte.
Letalstvo je nadaljevalo s svojimi napadi na sovjetske ladje v vodah Krima. Uničilo je 1000 tonsko trgovsko ladjo in doseglo bombne zadetke na petih velikih tovornih parnikih.
Vloga Italije na Sredozemskem morju
Belgrad, 4. nov. AS. Nemški list »Donan-zeitung«, ki izhaja v Belgradu, objavlja uvodnik, v katerem proučuje vlogo fašistične Italije na Sredozemskem morju in pravi, da je s tem v zvezi treba podčrtati besede nemškega ministra za gospodarstvo drja. Funka, ki jev svojem zadnjem govoru v Rimu opozoril ves svet na posebno nalogo, ki jo mora Italija opraviti na tem področju. Italija mora opraviti in izvesti posebno gospodarsko in politično organizacijo svojega živ-
Vojna na zahodu
Kopenhagen, 4. nov. AS: Ponoči so imeli v Kopenhagenu letalski alarm, ki je vznemiril celo prebivalstvo. Sirene so začele tuliti, dasi ni bilo nikjer nobenega sovražnega letala in kljub temu, da nikdo ni dal znaka za letalsko nevarnost. Gre za tehnično napako in zdi se, da je sneg in mraz vplival na signalne naprave.
Kopenhagen. 4. nov. AS. V noči na ponedeljek so angleška letala metala bombe na področje severno od Jiitlanda. Škoda ni bila velika.
Angleška poveljniška ladja potopljena
Stockholm, 4. nov. AS. Londonski list »Daily Telegraph« poroča, da je angleški podadmiral Greghton le z nekaj člani posadki prišel v Anglijo. Njegova poveljniška ladja je bila torpedi-rana in se je jjotopila v dveh minutah. Ladja se jo potopila tako hitro, da ni bilo časa spraviti rešilnih čolnov na morje. Člani posadke so se rešili na zasilnem splavu in so iz vode potegnili tudi j>odadmirala.
Kanada dovaža žito v Rusijo
Rim, 4. nov. AS. Položaj Rusije mora biti že resnično zelo težaven in obupen. To se vidi iz tega, da je Stalin zahteval dovoz žita za potrebe ruskega prebivalstva in sovjetskih čet. Angleška vlada je odredila, da naj uj>oštevajo Stalinove zahteve in da naj se hitro začne odvažati žito iz Kanade v Rusijo. Kanadska vlada je dala vedeti, da ima Kanada dovolj žita in da lahko krije ruske in angleške potrebe, toda kanadska vlada ni objavila, kako misli odvažati to žito, ker niti Anglija, še manj pa Rusija nimata dovolj ladij.
Ijcnjskega prostora in ta njen življenjski prostor je ravno Sredozemsko morje.
Dnevnik dodaja, da je Nemčija s temi besedami priznala Italiji vodilno vlogo na Sredozemskem morju. To je toliko bolj potrebno, ker se je to zgodilo v času neprestanih zmag nemške in zavezniške vojske, ki razdira sovjetsko vojaško moč. Na ta način se ho odstranila zadnja ovira, ki še preprečuje organizacijo velikega evropskega življenjskega prostora.
Zavest dolžnosti, ki preveva italijanski narod
Berlin, 4. nov. AS. »Smo v vojski,« to je geslo, ki kroži iz ust do usl v Italiji, piše Adolf Halfeld, glavni urednik »Hamburger Fremdenblatta«, ko I>opisuje svoje vtise iz potovanja po polotoku. Italijani, vzgojeni v fašistični slogi, sprejemajo na sebe vojne omejitve s tisto zavestjo dolžnosti, s katero se sprejemajo potrebne vojne žrtve. To velja za celokupno prebivalstvo, ki kaže vzvišeno resnost. Vse Italijane preveva duh zmage, ki je istočasno italijanski in evropski cilj.
Moskva je bila podnevi bombardirana. Pri nočnih letalskih napadih na Petrograd so na-siali veliki požari v več delih mesta.
Kakor je bilo že objavljano s posebnim nradnim poročilom, sta vojna mornarica in letalstvo prizadejala angleškemu oskrbovalnemu brodovju zopet težke udarce. Podmornice so potopile na Atlantiku 11 trgovskih ladij s skupno 53.000 tonami in 1 rušilec. še tri lati je in en rušilec pa so torpeda hudo poškodovala.
Bojna letala so ponoči vzhodno od Aberdeena uničila tri trgovske ladje s skupno 20.000 tonami. Pri Shettlandskih otokih pa je bila ob bombe močno poškodovana tovorna ladja.
V Severni Afriki so nemška strmoglavska letala bombardirala angleške topniške postojanke in bunkerje pri Tobruku. Letala so z razdiralnimi in zažigalnimi bombami napadla angleško letališče.
Sovražnik je ponoči s slabimi silami priletel nad severovzhodno Nemčijo. Pri poletih nad zasedeno ozemlje je bil sestreljen en angleški bombnik.
Helsinki, 4. nov. as. Ponoči so imeli v Helsinkih le kratek čas znak za letalsko nevarnost. Protiletalsko topništvo je začelo močno streljati. Dosedaj ne poročajo o nobeni škodi.
Položaj na bojišču
Bern, 4. novembra. AS. Sovjetska poročila priznavajo nemške zmage na Krimu. 2e v soboto je moskovski radio javil, da so se morali Rusi umakniti na drugo črto. Mogočen nemški napad s tanki je sovjetske čete presenetil in Nemcem ter Romunom izsilil predor skozi sovjetsko obrambo. Na ta način je padel Simfero-pol, prestolnica Krima. Poslej Nemci prodirajo na eni strani proti Sebastopolu, ki je pristanišče črnomorske vojne mornarice, po drugi strani pa proti Kerču, kjer je prehod na Kavkaz.
Pred Rostovom se nadaljujejo hudi boji med četami maršala Timošenka in prodirajočinii zavezniki, ki jim poveljuje maršal Rundstedt. Severno od Harkova so Nemci zasedli Kursk na reki Oka. Še dalje severne je se nemški pritisk
Finska vztraja na nemški strani
Helsinki, 4. nov. AS. Z ozirom na vesti, ki so se pojavile v svetovnem tisku, da je sovjetska vlada zaiitevala od Anglije, naj nafiove vojsko Finski, poudarjajo v j>olitičnih krogih, da ni treba ničesar dodajati k onemu, ker je Finska na nedvoumen način že večkrat pokazala s svojim jasnim dosedanjim zadržanjem. Finska mora v tej vojski doseči svoje naravne meje, da si tako zagotovi ohranitev pravičnega in trajnega miru. Edino sredstvo za dosego tega cilja pa je uničenje boljševizma. Naj Anglija zavzame kakršnokoli stališče, finski narod ga bo sprejel s svojo tradicionalno mirnostjo, ki je vedno označevala borbo Finske proti boljševiškemu sovražniku. Pri tem pa se bo finski narod spomnil bombardiranja Pečenge ter angleške zveze s Sovjetijo, glede katere se ne bo pustil voditi od nobenih utvar.
Sedaj se je zvedelo v javnosti, da je ameriška vlada že 18. avgusta informirala finsko poslaništvo, da žele Sovjeti skleniti mir s Finsko, in sicer na ]X)dlagi ozemske odškodnine v prilog Finske. Toda Finska se za to ponudbo sploh ni zmenila. Nasprotno pa so Finci prav tedaj za-počeli z obsežno ofenzivo proti 1'etrogradu na ka-
relski ožini. Finci namreč po vseh dosedanjih izkušnjah boljševiški Rusiji ne morejo zaupati. Amerikanci so poskušali finski korak razlagati v tem smislu, da žive Finci jmkI nemškim pritiskom. Nato pa je finska vlada objavila, da ne ravna pod nobenim pritiskom, ampak da je narodna volja finskega naroda, da Finska zavaruje svoio ozemeljsko in narodno neodvisnost nasproti So-vjetiji.
Finska bo odgovorila Ameriki
Helsinki, 4. novembra, as. Finska vlada je objavila, da bo v kratkem objavljen finski odgovor na noto ameriške vlade, ki se tiče zvez med Finsko in Ameriko zaradi vojne med Finsko in Rusijo.
Iz. Stockbolma r>oročajo, da tamkajšnji krogi zelo značilno komentirajo izjave ameriškega zunanjega ministra Cordella Hulla. Cordel Hull je govoril o vojnem stanju med Finsko in Rusijo. V Stockholmu menijo, da ta angleška in ameriška intriga ne bo prav nič vplivala na finsko ljudstvo. Ameriški korak ima samo ta namen, da bi se olajšala vojna napoved Angiije finski.
nadaljuje pri Tuli, kjer se že teden dni bije silovita bitka med oklepnimi edinicami. Znova so vzplamteli hudi boji tudi pri Kalininu in na vsem odseku zapadno od Moskve. Nemci tu nadaljujejo s svojo sistematično ofenzivo kljub zelo neugodnim vremenskim razmeram.
Petrograd v nevarnosti
Stockholm, 4. novembra. AS. Sovjetski radio je preteklo noč objavil, da Petrograd do sedaj ni imel še nikdar pred seboj tako nevarnega sovražnika, kakor je sedanji. Petrograd ni bil še nikdar v taki nevarnosti, kakor je sedaj.
Tudi Samara se pripravlja na obrambo
R i m , 4. novembra. AS. Iz Samare, ki je začasna sovjetska prestolnica, poročajo, .da so se vsi moški morali prijaviti za vojaške kurze, v katerih jih vadijo v rabi orožja. Značilno je, da Sovjeti pripravljajo obrambo lega mesta, ki leži celih 1000 km za bojno črto. Očitno tudi vojaški krogi ne verjamejo na učinkovitost odpora na sedanji bojni črti. Vlada je tudi odredila, da v mestu ne sme nihče bivati, kdor nima stalnega bivališča že od prej.
Tri sovjetske torpedovke potopljene
Helsinki, 4. nov. AS: Finske zračne sile so naletele blizu Kronstadta na oddelek sovjetskih torpedovk in so tri potopile. Dve topničarki, ki sta hoteli pomagati zadetim ladjam, pa sta morali zbežati s poškodbami. Na povratku so fjnska letala opazila tri obalne ladje in jih tudi zažgala. Tudi na Oneškem jezeru so finska letala izvedla uspešne jsolete in potopile več obalnih ladij.
Finske čete so zadnjih 48 ur uspešno napredovale proti murmanski železnici. Tudi na tem področju je finsko letalstvo bilo zelo delavno. Prišlo je večkrat do hudih spopadov med sovjetskim in finskim letalstvom, ki so se ugodno zaključili za Fince. Sovjetski poizkusi, da bi bombardirali Helsinki, niso uspeli. Sovjetska letala je prepodila zračna obramba. Sovjetsko bombardiranje ni napravilo nobene škode na vojaških objektih.
Izjava slovaškega ministra Macha
Bratislava, 4. nov. AS. Minister Mach je sprejel časnikarje in jim podal izjavo, v kateri zanika novice, ki so se razširile po radiu iz Lon-doma, Moskve in Bostona. Sovražna propaganda je širila neresnične novice o slovaških vojaičih in delavcih. Mach poudarja. da si London ne more predstavljati, da bi Slovaška lahko živela svobodno in neodvisno, ker je Anglija vedno gledala Slovaško 6amo v avstrijskem ali pa v češkem jarmu. Minister je dodal, da 6e vsi Slovaki svobodno vojskujejo na strani Nemcev in zaveznikov, katerim Slovaška dolguje svojo svobodo. Svojo izjavo je končal z besedami, da je grda 60vrjžna propaganda proti Slovaški jasen dokaz in najboljši znak, da bosta boljševizem in plutokracija kmalu propadla.
Švicarski poslanik v Londonu poklican domov
Bern, 4. nov. AS. Oskrba Švice je naletela v zadnjih časih na izredno velike težave zlasti zaradi angleškega vmešavanja. To je prisililo švicarski zvezni svet, da je pozval švirarskega poslanika v Londonu domov na poročanje.
Laval v Parizu
Pariz, 4 nov. lp. Bivši predsednik francoske vlade se je včeraj s svojega posestva vrnil v Pariz. Laval je popolnoma okreval in ne čuti več posledic atentata. Laval bo nadaljeval s svojim poliiičniin deiom.

Smešne izjave ameriškega mornariškega ministra
Rim, 4. nov. AS. Ameriški mornariški minister Knox je govoril na sestanku ameriških mornariških učencev in je med drugim izjavil:
»Nikdar ne bomo sklenili mirovne pogodbe, ki se ne bo strinjala z določili prava in pravice.«
»Giornaie <J'Ita!ia« objavlja s tem v zvezi članek Virginia Gayde, ki pravi, da 60 te besede ameriškega ministra čisto pri p ros to smešne. Amerika naj najprej pove, ali je v vojni ali ni. Dokler Amerika tega ne bo storila, se naj ne pritožuje, zaradi tega, če se njenim ladjam v nevarnih območjih gode nesreče. Ce pa Amerika izjavi, da ni v vojni, tedaj naj se pa nikar ne zanima za določbe bodočega miru.
Sicer pa se ne moremo vzdržati 6meha, kadar slišimo kakšnega Rooseveltovega sodelavca govoriti o pravu in pravici. Amerikanci so pohodili vse določbe mednarodnega prava, kajti Amerikanci so si proti določbam mednarodnega prava prisvojili italijanske in nemške trgovske ladje in tako kršili pogodbo, ki jo je tudi Amerika podpisala v Haagu. Kajti Amerika ie tudi prva začela napadati italijanske in nemške podmornice na Atlantiku. Amerika se tudi udeležuje izvajanja blokade proti evropskim ženam in otrokom, dasi je to v popolnem nasprotju z določbami mednarodnega prava. Sicer pa naj bo Knox popolnoma miren: mir bodo narekovale same države Osi, ki ne bodo dopustile, da bi Angleži in Amerikanci še lahjto kdaj govorili o pravu in pravici.
Berlin, 4. nov. AS: V zvezi z novimi izjavami ameriškega mornariškega ministra Knoxa poudarjajo berlinski politični krogi, da bi bila velika napaka, če bi Knox in Roosevelt zanikala sama sebe v zvezi z novim slučajem »Kearny«. Gre za premišljeno prevaro, ki je zelo značilna.
Kakor je znano, je imel ameriški mornariški minister Knox vedno to nalogo, da je storil v naprej kaj takega, kar je služilo Rooseveltovi politiki. Tako je Knox vedno šel za korak naprej pred ameriško uradno politiko. Ko je Roosevelt zahteval odobritev pošiljk v Anglijo, je zvesti Knox že prišel na plan s svojimi konvoji in z uvedbo patrolne službe na Atlantiku. Že dolgo poprej, preden je Roosevelt uradno objavil svoje namene, je mornariški minister Knox že govoril o ukazu, ki je bil dan ameriškemu vojnemu brodovju, češ, da naj bo dano povelje za streljanje, brez ozira na posledice. Medtem ko je Roosevelt v slučajih • Greein< Kearny* zagovarjal zakonitost obrambe, jc Knox 24 ur pozneje objavil novico, ki je priznavala premišljen napad. 24 ur je bil ameriški tisk zaradi tega v zadregi in to je razumljivo. Roosevelt it izjavil, da so nemške podmornice napadle prve. Toda ameriško ljudstvo ni šlo na tisto pot, kamor ga je hotela zapeljati Rooseveltova prevara.
Roosevelt je hotel, da naj se ameriško ljudstvo pomiri z naziranjem, da naj ameriške vojne ladje dejansko posežejo v bitko za Atlantik. Govoričenje o takozvani zakoniti obrambi, ni bilo nič dru-
gega, kakor ena od tolikšnih Rooseveltovih iger,
ki naj bi preslepile ameriško ljudstvo. Toda pokazalo se je. da se Rooseveltu vedno le ni posrečilo doseči vseh zaželenih učinkov. Pravilno je tedaj uradna izjava nemške vlade v soboto ugotovila, da so Združene države napadle Nemčijo.
Japonsko-ameriška napetost
Tokio, 4. novembra. AS. Japonski tisk brez pridržka poudarja naraščajočo napetost med Ameriko in Japonsko. Japonci niso prezrli, da hoče Amerika Japonsko postopoma tolči na gospodarskem polju. Listi pozivajo vlado, naj vztraja na svoji poti in naj ne dovoli nobenih nadalj-nih sovražnih akcij od strani Amerike. Tisk pravi, da bo vlada v najkrajšem času izdala zelo važno poročilo o japonsko-amuriških odnošajih. Sklicana je seja parlamenta, ki bo odločilne važnosti.
S tem v zvezi opozarjajo tudi. da je general Wavell, vrhovni poveljnik angleških sil na vzhodu, po svojih razgovorih v Tiflisu. v Teheranu in v Karachiju nenadno priletel v Singapur in takoj sklical vojaški posvet. Teh posvetov so se udeležili tudi ameriški vojaški strokovnjaki.
Vojne priprave ameriške mornarice
Novvjork. 4. von. AS: Predsednik Roosevelt je z dekretom, ki je stopil takoj v veljavo, odredil, da obalna služba preide na ministrstvo za vojno mornarico. Prav tako pa tudi vse osebje in ukrcavanje. Vzroki za odredbo niso bili navedeni, toda že nekaj časa je, kar so razni posli v obalni službi bili podrejeni vojni mornarici. Ameriška vojna mornarica hoče na ta načiu doseči popolno nadzorstvo nad obalami, tako na Pacifiku kakor na Atlantiku.
Wiikieja bodo izključili iz republikanske stranke
VCashington, 4. nov. as. Republikanski poslanec Short je objavil, kakor poroča agencija United Press, da so nekateri republikanski poslanci predlagali, da naj se \Villkie izključi iz republikanske stranke. Poslanci izjavljajo, da zavračajo osebno očarljivost in želijo manj intrigantstva. Voditelj republikanske skupine Martin je poudaril nasproti temu, da moramo biti med seboj tolerantni.	f
Bivši predsednik Paname v Mehiki
Newyork, 4. nov. AS. Iz Guatemale je prišel včeraj v glavno mesto Mehike bivši predsednik panamske republike Arias.
Nesreča ameriških rušilcev
šanghaj, 4. nov. AS. Pretekli teden je ameriška vojna mornarica imela manevre v zalivu Manille. 'Pri teh manevrih sta trčila skupaj dva rušilca, ki sta se nekoliko poškodovala. y
Ismeni plačanih zarotnikov v Bolgariji
Sofija, 4. nov. AS. Pred vojaškim sodiščem v Sofiji poteka zdaj razprava proli skupini komunističnih zarotnikov, ki so bili -'v službi Anglije in Jugoslavije. Ti zarotniki naj bi bili letos v aprilu nameravali vreči sedanjo bolgarsko vlado ter pripeljali do oblasti znanega prevratnika Jurija Diinitrova. Ta naj bi preprečil nadaljne sodelovanje Bolgarije z državami Osi, Pri včerajšnji razpravi je prišlo do presenetljive izpovedi. Voditelj bolgarske policije Gragojlov je
Ljubljana ob obletnici
Zmage
Znameniti državni praznik 23. obletnice zmage je Ljubljana proslavila nadvse slovesno. Z vseh poslopij so oznanjale vihrajoče zastave, da obhajamo pomembno obletnico, odkar je Italija in italijansko ljudstvo doseglo odločilno zmago pri Vittoriu Venetu. Vittorio Vcneto je-kronal brezprimerne italijanske žrtve za stvar tedanjih zaveznikov. Italija je za zmago zaveznikov žrtvovala 000.000 najboljših svojih sinov, toda za vse te žrtve ni dobila priznanja, niti povračila. Šele Mussolini jeva Italija je postavila svoje zahteve in bo tudi dobila vso pravico.
Pomembni jubilej je bil proslavljen z nekaterimi lepimi prireditvami. Ob 11 dopoldne je bila najprej v stolnici služba božja, ki jo je daroval kanonik Vovk. Knezoškof dr. Gregorij lložman pa je bil navzoč v koru za oltarjem. Službo božjo je povzdignil zlasti šenklavški pevski zbor, ki je pel latinsko mašo. Po maši so bile molitve za Kralja in Cesarja in nato slovesen Te Delim. Službe božje se jc udeležil Eksc. Grazioli, divizijski general Orlando in vsi poveljniki v Ljubljani nastanjenih vojaških edinic s številnim častniškim zborom. Prav lako so prihiteli k cerkveni slovesnosti -predstavniki fašija, tako podtajnik zveze, podpoveljnik GILa, politični podpoveljnik fašija in številni drugi. Polnošlevilno je bil zastopan konzularni zbor v Ljubljani. Predstavništva oblasti in uradov so poslala vsa svoja zastopstva. Mestno občino Uubljansko je zastopal ljubljanski župan dr. J. Vdlešič, številno pa jc bilo zastopstvo občinskega sveta.
V teku dopoldneva je Eksc. Grazioli v snremstvu podtajnika zveze Gnttija in drugih fašističnih funkcionarjev ponesel pozdrav Črnih •raje poveljniku XI. armadnega zbora. Skvadri-•!i in .fašisti so na In dan skupno s skupinami "boroženih sil imeli častno stražo na vojaškem ■ okopališču v Ljubljani, kjer počiva nad tisoč žrtev prve svetovne vojne.
Novi primas Španije
Madrid, 4 novembra. AS. Ker je sveta Štora odobrila predlog, je general Franco kot 'ržavni poglavar imenoval sedanjega škofa v ilamanci Enrica Pia Daniela z a nadškofa v oledu in primasa Španije. Prejšnji primas panije je bil kardinal Goma.
Nagrada francoskim železničarjem
Pariz, 4. nov. AS. Poveljnik nemške posadke v Parizu, general Schaumburg, je podelil nagrado trem Francozom, železniškim čuvajem, ki so preprečili sabotažno dejanje, ko so neznanci polagali displozivna sredstva na železniško progo,
povedal, dn je leta 1936., ob sloviti francosko-ruski zvezi, francoska vlada, ki ji je tedaj predsedoval Leon Blum, mislila Sovjetski Rusiji dati proste roke glede Bolgarije. Te namene dokazujejo listine, ki jih ima v rokah bolgarska vlada. Državni udar, do katerega naj bi bilo prišlo letos aprila, je imel dolgotrajno diplo-matično pripravo v Parizu, Londonu in Moskvi.
Policijski poglavar je povedal tudij da se je Dimitrov leta 1936. sešel z Leonom Blumom in da je skozi imel zveze z voditelji prevratnega gibanja v Bolgariji, med njimi zlasti! z znanim jugoslovanskim agentom Živkovičem ter z voditeljem angleškega zastopstva pri Zvezi narodov, Robertom Cecilom. S tem se je Dimitrov sešel ludi leta 1939 in je od njega dobil 40.000 švicarskih frankov.
Ta odkritja bolgarskega policijskega poglavarja so vzbudila silovit vtis v bolgarski jaiv-nosfl, saj znova dokazujejo, kakšni so bili pravi cilji Sovjetske Rusije glede Bolgarije.
Sovjetska propaganda s Krima
Sofija, 4. nov. AS: Prometno ministrstvo je sporočilo tisku, da je oddajna postaja v bolgarščini, ki opravlja propagando proti Bolgariji, ugotovljena na Krimu.
Opozorilo naročnikom MSlovenčeve knjižnice"!
Naročniki na vso zbirko ..Slovenčeve knjižnice" lahko dobe ..Slovenčev koledar" za ugodnostno ceno 9 Lir in 2 Liri za pošiljatvene stroške — skupaj za 11 Liri
Naročite „Slovenčev koledar" takoj! Naročite »Slovenčevo knjižnico" takoj!

Gospodarska vojna
Dočim so prejšnje bojne akcije dovedle do zasedbe držav, katerih gospodarska struktura je stvorila Nemčiji nove, pa tudi težavne probleme, ima vojna v Rusiji s tega vidika čisto drugačen izgled. Dosedaj je zasedeno ogromno ozemlje; katerega organizacija se že vrši v namen vrednotenja. To ozemlje je imelo vse, kar je potrebovala evropska industrija, razeu dveh surovin. Ena od teh surovin je že najdena, kar tiče drugo, pa poseduje Nemčija zadostne rezerve za^zadostitev vseh potreb.
Tednik »Siidostecho« poudarja v zvezi s tem točnost in hitrost preskrbovalne službe na vzhodnem bojišču za armade, ki so oddaljene 1000 km od svojih baz. Treba je pomisliti samo na to, kar je bilo storjeno v zadnjih mesecih za organizacijo železniškega proipeta. Zato ni pričakovati samo navadne obnove gospodarskega življenja, temveč tudi povečanje intenziv nosti.
I
Vedno je bil stari sen sovjetov združiti skupaj produktivne sile Nemčije in neizmerne gospodarske rezerve Rusije. Sedai je ta program na poti k realizaciji. V nekaj letih bo Rusija sestavni del evropskega celinskega gospodarstva. Tako bo vstala nova celina. Nemčija je že danes premagala hlokado, v kratkem bo to vsa Evropa. Jutri bo Evropa lahko zadovoljila sama svoje potrebe in bo v stanju izvažati material velike važnosti, vključno vojni material.
Nemški gospodarski minister Funk je v svojem govoru v Rimu podčrtal nove gospodarske vire. posebno živilske, ki bodo prihajali iz novo zasedenih zemel.j. Težave bodo kratkotrajne in to je dovolj, da jih bo razmeroma lahko prenašati. Evropa je že dobila gospodarsko vojno, kar je resnica, ki se da danes pro-
Srebrni kovanci po pet lir so vzeti iz prometa
Finančno ministrstvo je z odlokom No. 3448-Gab. z dne 21. oktobra 1941-XIX. objavilo sledeče: Z ministrskim dekretom, objavljenim v Službenem listu, je bilo odrejeno, da z 31. oktobrom 1941 prenehajo biti zakonito plačilno sredstvo srebrni kovanci po 5 lir in da jih je mogoče do 31. novembra 1941-XX. zamenjati po nominalni vrednosti.
Po tem datumu torej imenovani novci ne bodo mogli več biti sprejeli v plačilnem prometu ali zamenjani v javnih blagajnah.
Prosim vse prefekte v kraljevini, naj spo-roče le odredbe prebivalstvu in ga ob tej priložnosti opozore, da so z zakonskim dekretom z dne 1. aprila 1917, šl. 496, z dekretom z dne 1. oktobra 1917, št. 1550, in s kraljevim zakonskim dekretom z due 20. maja 1935. št. 874, zapretene stroge kazni proti vsakomur, ki nakupuje ali zadržuje omenjene novce ali jih pretopi ali demonetizira.	o
Minister T. di Revel.
Nemški finančni minister v Sofiji
Sofija, 4. nov. AS. Nemški finančni minister Schvverin Cro6igk je prišel v Sofijo v spremstvu nemškega ministra Beckerla. Takoj je napravil več obiskov pri znanih bolgarskih osebnostih. /
Povišanje proizvodnje v Italiji
Iz podatkov Osrednjega statističnega zavoda v Rimu se je število prebivalstva Italije povečalo od leta 1922 do 1959 za 15.8%, istočasno pa je narasla kmetijska proizvodnja za 24.1%, industrijska pa za 128.6%. V posameznih industrijskih panogah je znašalo povečanje proizvodnje: rudarstvo 83.5%, kovinska industrija 132, tekstilna 106, papirna 97, stavbna 239, hranilna 29, proizvodnja elektrike in plina 255, kemična 211, proizvodnja črnega premoga 245, piritov 101, žvepla 113, surovega železa 539, železa in jekla 123, aluminija 4035, svinca 298, cinka 1018. živega srebra 48. žveplene kisline 123, železnih rud 174, cinkovih rud 144; istočasno je narasla poraba gume za 256%, ben-

Iz Hrvatske
Važne spremembe v hrvaški vladi
Zagreb, 4. nov. AS: Pavelič je včeraj izdal odlok, s katerim je dosedanji hrvaški poslanik( v Berlinu, dr. Branko Benzon, odstavljen. Na njegovo mesto je z drugim poglavnikovim odlokom imenovan dosedanji minister za izobrazbo dr. Mile Budak.
*
Pravni položaj nemške narodnostne skupine na Hrvatskem. Poglavnik je izdal tri zakonske odredbe o pravnem položaju nemške narodnostne skupine v hrvatski državi. Prva zakonska odredba ureja uporabo nemškega jezika, nemške zastave in nemških znakov v neodvisni državi Hrvatski. Vsi Nemci 6mejo nemoteno izobešati nemško zastavo, peti in igrati nemške himne, pozdravljati z nemškim pozdravom ter v zasebnem in javnem življenju ustno in pismeno uporabljati nemščino. V vseh državnih upravnih edinicah in občinah, kjer je nad 20% Nemcev, sta si nemščina in hrvaščina načelno enakopravna kot uradna jezika pri vseh uradih, sodiščih itd. V mestih, kjer je nad 20% Nemcev, morajo biti napisi mest v nemščini , in hrvaščini. Čast nemškega naroda in vsi njegovi znaki uživajo enako zaščito kakor hrvatska čast. Druga zakonska odredba ureja pravni položaj voditelja nemške narodnostne skupine v neodvisni državi Hrvatski. Voditelj ima položaj in oblast državnega ravnatelja in ima v okviru te skupine pravico izdajati odredbe z obvezno močjo v okviru zakona. Tretja zakonska odredba ureja pravni položaj nemških uradnikov in nameščencev v javni službi v Hrvatski. Tisti, ki hočejo dobiti državno ali javno službo, se morajo obrniti na voditelja narodnostne skupine za priporočilo. Tudi vse prošnje za sprejem v državno službo se morajo izročiti nemškemu narodnemu vodstvu, ki da oceno o značaju in narodnopolitični zanesljivosti, nato pa pošlje vse skupaj glavnemu vstaškemu stanu.
, . , 1 ! V prehodni dobi 5 let bodo na čelu vodstva nem- 1 bankovcih v znesku nad 100 kun.
ške narodnostne skupine Nemci ki niso hrvatski državljani. Uradniki, ki bodo sprejeti v državno službo, bodo prisegli v nemščini najprej nemški narodnostni skupini in voditelju Nemčije, nato pa hrvatski državi in poglavniku. Te uradnike je mogoče premestiti samo po zaslišanju voditelja nemške narodnostne skupine.
Poglavnik o notranjih vprašanjih Hrvatske. Dr. Pavelič je sprejel dopisnika bclgrajskega lista »Donauzeitung« in mu dal nekaj izjav o notranji ureditvi Hrvatske. Rekel je, da uprava že dobro deluje, da vojaška izgradnja drža\e raste, saj ima že vojno akademijo in podčastniško šolo, da je že okoli 250.000 mladeničev stopilo v vstaško gibanje, da tudi kmetje v množicah pristopajo k vstašem, da vprašanje preskrbe z živili ne povzroča nika-kih težav. Na koncu je dejal! »Zadovoljen sem, da se po vsej državi dela. Bilanca obnove v prvi polovici leta je brez dvoma predvsem zato pozitivna, ker smo dosegli velik napredek v pogledu reda. Ker v bodoče ne bo več v Evropi niti ene demokracije, bodo lahko male države — o tem sem prepričan — zelo dobro živele. Velika napaka je bila, da je v preteklosti vsaka država mislila, da mora voditi veliko zunanjo politiko.«
Bivši hrvatski Sokoli,bodo smeli pristopiti k vstašem. Na izjavo starešinstva bivših hrvatskih (ne bivših jugoslovanskih) Sokolov j« izjavil poglavnik, da bodo ti lahko stopili v pripravno organizacijo vstašev »Grič«.
Prvi doktorati v NDH. Na zagrebški univerzi je bilo prvič po ustanovitvi NDH promoviranih 27 novih doktorjev.
Zakaj ni v Zagrebu dovolj kuriva. Na vprašanje, zakaj ni v Zagrebu dovolj kuriva, odgovarjajo zagrebški listi, da zato ne, ker je na postaji 764 neiztovorjenih vagonov drv in da je torej pomanjkanju kuriva kriva samo slaba organizacija razkladanja.
Omejitev prometa 10 in 20 dinarskih bankovcev. Z zakonsko odredbo je bil na Hrvatskem omejen promet z 10 in 20 dinarskimi bankovci tako, da ni nihče dolžan sprejemati .plačila v teh
cina za 378, črnega premoga za 48, električnega toka za 314 in umetnih gnojil za 328%,
Razširjenje ilalijansko-nemškega obračunskega prometa. Nemški gospodarski minister je odredil, da veljajo določila italijansko-nemškega plačilnega sporazuma z dne 26. septembra 1934 tudi za bivša jugoslovanska ozemlja, ki so bila priključena Nemčiji, Italiji in Albaniji, ter tudi na Črno goro. Plačilni promet med temi ozemlji in Nemčijo 6e začne brez ozira na zapadlost plačil v okvirju italijan-sko-neinškega kliringa, v kolikor dolžniki še jii60 plačali nobenih zneskov v prejšnji nemškojugoslo-vanski in italijanskojugoslovanski kliring. Obračunski tečaj za 6tare dinarske zneske znaša 100 din — 5 mark oz. 38 lir.
Iz zadružnega registra. Vpisani sta bili zadrugi: Nabavna zadruga v Dev. Mariji v Polju, člani upravnega odbora: Primar Andrej, Zaje Jožef, Avsec Janez, Kočar Miha, Primožič Ivan in Keber Ivan. — Šoferski dom, 6tavbna zadruga z om. jamstvom, Liubljgna, člani upravnega odbora: Planlan Anion, Hrovat Gabrijel in Demšal Rafael.
Enotne cene metana. Mimstrstvo za korpo-racije je določilo enotno ceno metana za vso Italijo, in sicer 4.20 lire za efektivni kubični meter, ta cena^ vsebuje vse stroške, prevoz, zavarovanje, vzdrževanje bomb in razdeljevalno službo.
Iz spodnještajerskega trgovinskega registra. V trgovinski register v Mariboru in Celju so bile vpisane naslednje spremembe: Komisarično vodstvo pri tvrdkah Cinkarna d. d., Gaberje pri Celju (komisar inž. G. Hainisch), Lumer Janez, trg. z mešanim blagom, šošlanj (Hans Gruber). Zavora, Celje (Anton Lipša), Tekstilna tvornica Lava, Gcrkman Ludvik, Laško (Helmut Laschka), Oset Stanko, veletrgovina, Št. Peter v Sav. dolini (Teppey Kari), Srebotnjak Janez, Sv. Peter v Sav. dolini (Kari Teppey), Tekstilna industrija, Laško (H. Laschka), Fazarinc Anton, Celje (Henrik Prinčič), Predrag M. Popič, lesna industrija, Lapa, Žalec (Lipša Anton), Vidmar Ivan, trg. z meš. blagom, Brežice (Novak Gottfried), Tvornica palic, Zagrad pri Celju (Aistrich Aleksander), Rojnik Ivan, trg. z meš. blagom, Slovenjgradec, Drogerija Sanitas v Celju (Edvard Vrenčur), Bre-mec & Co., avtomeh. delavnica v Celju (inž. Hubert Sterman), Karla Goričarja vdova, Celje, pap. trgovina (Walter Rasch).
Zvišanje cen tobaka v Nemčiji. Z dnem 3. novembra je zvišan vojni dodatek na cene tobaka, penečih vin in žganja v Nemčiji. Povišanje dodatka znaša pri tobaku 50%, pri 1 litru vinskega cveta za 1 marko itd.
Smrtne kazni za kršilce predpisov o racio-niranju. Nemška sodišča nadaljujejo svoje sodbe proti kršilcem predpisov vojnega gospodarstva, zlasti pa proti onim. ki kršijo disciplino glede racioniranja življenjskih potrebščin. — Pred nedavnim je bil obsojen v Lipskem na smrt nekdo, ki si je z lažnimi kartami pre-skrbel nekaj kilogramov mesa in je potem to meso prodal po višjih cenah. V soboto je bil usmrčen neki Berlinčan, ki je prodajal karte za nakup mesa in druga živila. Heria Helbig je bila obsojena na 6 mesecev ječe. ker je prodala del svojih kart ki si jih je prihranila za časa svoje bolezni. Zakon namreč prepoveduje odstopitev kart tretjim osebam. Prihranki morajo iti v korist narodne celote, ne pa posameznikov.
Ce s „SUwcnteuim koteduejcm" bo ste dobili zastonj tudi ___itpt naše domaic jaslite
Hrvatski plačilni promet. V najkrajšem času bo vpeljan plačilni promet Hrvatska-Belgija potom klirinške centrale v Berlinu. S tem bodo zasebne kompenzacije izključene.
Prepoved porabe zemeljskega plina za pogon vozil na Hrvatskem. S koncem oktobra je izšla no Hrvatskem odredba, s katero se prepoveduje poraba zemeljskega plina za pogon vozil. Vse dosedanje pogodbe so razveljavljene.
Prepoved prodaje usnja na Hrvatskem. Minister zb veleobrt, obrt in trgovino, dr. Toth, je prepovedal na Hrvatskem od 1. do 15. novembra vsako prodajo usnja.
450 gramov mesa v škatlah mesečno v Londonu. Iz Lizbone poročajo, da bodo v kratkem razdeljene karte za nakup mesa in rib v ška-JJali. Ta živila se bodo lahko dobila v količini >50 gramov mesečno.
Prazgodovinsko grobišče pri Sv. Luciji ob Soči
Nad 5000 grobov starih narodov je bilo odkritih na tem lepem kraju
Del jezera — Idrijca
Gotovo Je vsakomur, V6aj po imenu, znana Sv. Lucija ob Soči. Upam, da ve V6ak dijak, da 6e je tukaj rodil dr. Ivan Pregelj. Drugače pa ne vem, ali je kateri že 6lišal ali bral, da je bilo nekdaj na tem kraju prazgodovinsko grobišče. Tu pa tam sicer nekateri omenjajo tudi Sv. Lucijo med ti-6te kraje, kjer so našli aH izsledili kaj prazgodovinskega. Ce 6e ne motim, je bilo nekaj podobnega pred leti tudi v »Mentorju«.
Da bi bil pa kdo obširneje o tem pisal, še nisem izsledil. V koledarju goriške Mohorjeve družbe leta 1929. so izšli pomebni zapiski pokojnega 6vetolucijskega župnika Alojzija Carlija o grobišču tega kraja, a žal, da stvar ni popolna, ker 60 6e izkopavanja po njegovi 6mrti še nadaljevala. Popolno razpravo o tem je podal pokojni g. ravnatelj tržaškega muzeja dr. Karel Marche-setti, ki 6e je najdalje mudil pri izkopavanju sve-tolucijskega grobišča. Ta razprava pa je v italijanskem jeziku.
Ker je včasih le dobro obuditi spomin na zanimivosti naših krajev, bi želel zapisati nekaj besedi o teh izkopavanjih.
Dr. Karel Marcheselti je začel izkopavati in odkrivati grobove 1. 1884. V tem letu je odkril 200 grobov. L. 1885. jih je odkril 210, 1. 1886. 607, 1. 1888. 1084, 1. 1890. 520, 1. 1891. 243, 1. 1892. 30 grobov. Poleg teh je Marchesetti odkril še nekaj grobov, tako da šteje njegovo delo v celoti 2952 grobov. Ce tem dodamo še 2480 grobov, katere] je odkril Szombathy, 70, katere je odkril dr. Bizzarro in še nekaj drugih, imamo celotno 5537 grobov. Površina tega grobišča pa presega 2889 m5.
Grobovi so počivali na »Mirišču« in »Ograj-niri«, na desnem in levem bregu reke Idrijce. Tu moram omeniti, da ima va6 Sv. Lucija obliko nekakega polotoka, ker se tukaj reka Idrijca izliva v Šoto. Posebno še zdaj, ko jo obdaja jezero.
Ne moremo govoriti o kakem splošnem redu teh grobov, čeprav so bili nekateri lepo razvrščeni an večkrat tako združeni, da bi človek lahko mislil na družinska grobišča. Ni pa bilo razvidno, da bi bili posebni oddelki za bogatine, ker je bilo mnogo grobov bogatih, katere 60 obdajali drugi bolj revni, brez vsakih okraskov. Tu pa tam je res bila kaka vrsta zgolj bogatih grobov, a tem je koj sledila druga ubogih. V vseh grobovih so počivali ostanki sežganih teles. Le trije grobovi so vsebovali vse dele teles, ker 60 bili mrliči pokopani, ne pa sežgani.
Trupla 60 sežigali ne daleč od grobišča.in po-gostoma so polagali v grob še žareče oglje; to lahko trdimo, ker 60 se dodani predmeti nekoliko raztopili. Drugače pa so polagali v grobove še mrzlo oglje, ker 6e najbolj mehki predmeti niso raztopili. Pri sežiganju so največ uporabljali sledeča drevesa: bukev, jelko, lipo, hruško, hra6t in včasih tudi jesen in oreh.
Ko je mrlič zgorel, so zbrali kosti in oglje ter vse položili v okrogle luknje, redkokdaj v vodoravno plast. Le izjemoma so izbirali same ko6ti in tedaj so jih polagali v kak kot groba. Globina grobov je 6egala od nekaj centimetrov do dveh in več metrov pod zemljo. Najgloblji grobovi 60 bili navadno najrevnejši. Tiste na površju pa je mnogokrat razdejal plug in drugo kmečko delo.
Nekateri grobovi so bili obdani s kamnitimi ploščami ali pa grobo obzidani. Vsi pa 60 bili pokriti s kamnito ploščo, pod katero je navadno počival le en mrtvec. Na ploščah je bilo veliko kamenja, tako da je bilo videti kakor kaka gomila. Včasih je bilo kamenje tako nakopičeno na grobovih, kot bi bilo kako družinsko grobišče. Največja skupina, katero je razkril Alarchesetti, je bila dolga 10 in široka 5 metrov. Pod njo pa je počivalo 41 grobov, izmed katerih je bilo 25 odraslih in 16 otrok. V nekaterih slučajih so našli v grobu tudi skupine majhnih in debelih kamnov, ne da bi bila plošča odmaknjena ali odprtina kostnice odkrita, lo pomeni, da je bilo kamenje namenoma jjostavljeno v grob.
Ostanke grmade 60 navadno polagali kar .v golo zemljo, le v 282 slučajih so našli ostanke v žarah, v glinastih ali bronastih vrčih. Nekatere glinaste žare so bile hrapave, druge pa izglajene in predeljene v razne rdeče in črne pasove. Bronaste so služile bogatinom. Sestavljene so na razne načine iz večjega števila plošč, ki so tako lepo združene in spojene, da žebljičkov skoraj ne opazimo.
Ena tretjina grobov je bila brez vsakršnega lepotičja. V bronastih ali glinastih vrčih manjše oblike ni bilo nikoli ko6ti ali oglja. Ti 60 bili le postranski vrči, v katere so najbrže polagali jestvi-ne in pijače, da bi potolažili rajnkega na dolgem potu. Včasih so bile v njih živalske ko6ti. Najbolj priljubljena so bila rebrca in hrbet kake ovce. V nekaterih pa so našli tudi kosti jelena, divjega zajca in kozliča. Tudi lepotičja niso polagali v vrče, marveč med oglje. Le v dveh vrčih 6ta bili dve zaponi in v nekaterih usnjeni pasovi. V bronastih vrčih pa je bila neka rumena tvarina, jako lahka, ki gori in daje prijeten duh. Nekdanji prebivalci Sv. Lucije so brez dvoma jako cenili kovinaste vrče, ker ti 60 počivali le v grobovih bogatinov. Ti so prevlečeni z neko tkanino, z drevesno skorjo in z neko vrsto viter. Pri glinasti posodi lahko sledimo celotnemu razvoju dela. Nekatere so grobe, hrapave, druge pa gladke, lepe, izpiljene in okrašene. Pri vsem tem vidimo, kako 60 ti ljudje napredovali. Brez pomoči stružnice so vendar nekatere po6oue jako tanke.
V6a ta posoda je bila pokončno postavljena v grobovih, redkokdaj nagnjena ali prevrnjena. Tu pa tam je bila tudi manjša v večji. Oblika posode je pa tudi različna. Največ je loncev z ušesi, precej skled, skledic z dolgimi ročaji, nekaj treuuoa-stih loncev in v obliki vrča, nekaj pa tuai v obliki keliha. Skledice z visokim ušesom so okrašene z raznimi pičicami ali z bronastimi ploščicami v oblikah trikota ali križca. Le na dveh sta dve sliki, ki predstavljata dva konjička, med katerima je mo-žicelj in druga obliko zloženega križa.
Nekatere 6kledice pa imajo na spodnji strani v črnem narisan križ.
Ko 60 6tari Svetolucijani popravljali svoi* sklede, lonce in vrče, 60 rabili smolo in 6vinec ali pa svinec, združen 6 kositrom. Smolo so navadno pritisnili kar na razpoklino in ko so jo razvlekli jx> njej, so io pokrili še s ploščico 6vinca. Ta poprava je bila jako preprosta. V drugih slučajih 60 napravili ob razpoklini"dve luknjici, skozi kateri 60 vteknili svinčeno žico ali pa vlili raztopljeni svinec in ga združili na koncih. Zatem seveda loncev niso mogli več postavljati na ogenj. Najdragocenejša posoda svetolucijskega grobišča pa je pet steklenih vrčev. Eden je iz temnomodrega 6tekla z napol okroglim ročajem. Krog grla kroži rumena črta, kateri 6ledi druga vijugasta. Vrč ni gladek, obkrožen je z vzboklinami in je strokat. Vzbokline pa so obdane z rumeno črto, ki se spušča proti dnu v obliki zavite vzmeti. Ostali vrči so temu podobni, le z majhnimi razlikami. Eden je nekoliko razbit. Našli pa so tudi koščen vrč brez dna, visok 7 cm in s premerom 4 cm.
Mnogo je tudi lepotičja, katerega so našli v grobovih. Glavno mesto zavzemajo zapone ali fibule, ki so najrazličnejše. Nekatere nalikujejo navadnemu loku, nekatere polume6ecu, očalom, pijavki, gumbu, mnoge 60 v obliki čolniča, živali, trna itd. Na te zapone so obešali razne igračke, kolesca in ščipalnice. Nekatere so jako velike, v premeru 8 cm, druge pa manjše. Tudi igel in bucik je bilo mnogo v teh grobovih. Tudi te 60 različne, v obliki majhne oble, vilic, šivankinega ušesa in nekatere tudi kodraste oblike. Med lepotičjem imamo tudi prstane, ki so po večini bronasti. Nekateri so gladki, drugi izrezljani in okrašeni s črticami in očesci. Prstani večjega obsega so najbrže služili pnstom na nogah ali pa, da 60 si vezali lase. Med zapestnicami je največ železnih, ki 60 popolnoma navadne. Bronaste pa 60 valjaste, ploščaTe, žlebaste in okrašene. Uhani so iz tanke bronaste ploščice. Ovratne verižice so železne, bronaste ali pa iz železnih in bronastih biserov. Biseri pa so tudi iz amber. Steklo je temno, večbarvno belo, rumeno, modro, le redkokdaj zeleno. Bronastih biserov je bilo le malo, še manj pa kamnitih in koščenih. Številni 60 gumbi, izmed katerih imajo mnogi ušesca na vzbočeni strani, da so jih lahko obešali na obleke; drugi pa imajo ob straneh dve luknjici. Stari prebivalci Sv. Lucije so mnogo rabili usnjene pasove, da so obešali nanje okraske.
Orožja niso imeli veliko. Kar 60 našli v grobovih, je vse železno, nekaj nožev, nekaj sulic in edina sablja. Tudi domače posode 60 nam malo zapustili. Ohranil se je 6amo lep bronast cedilnik, katerega ročaj je lepo okrašen 6 krožki in črticami.
Med drugimi predmeti 60 našli tudi štirioglat bronast zvonček s četvero nožicami in med drugim tudi lepo konjsko opravo. Vse izkopanine 6egajo v železno dobo, t. j. v prvo tisočletje pred Kristusom, morda v VI. stoletje.
Omeniti moram, da so tudi v Kobaridu odkrili 1079 grobov, ki so bili po večini na površju. V teh so našli precej steklenih 6kledic in zapon
ter nek 6teklen biser v obliki moške glave. *
Kako je neki nastalo svetolucijsko grobišče?
Hribček Sv. Mavra, katerega obkrožata od dveh strani Soča in Idrijca in katerega v ozadju
brani hrib Senica, je 6 svojo lepo lego brez dvoma
privabil ljudstvo, da se je tamkaj nastanilo. Nudil je ljudem primerno zavetišče v bojih in napadih. Ljudstvo je sezidalo hiše in jozneje je dodalo naravnim obrambam še mogočno zidovje, čigar ostanki še vedno počivajo pod zemljo
Druga okoliščina, ki jc pripomogla k razvoju 6vetoIucij6kih prebivalcev, pa je Soča sama. Ta reka, ki 6e vije po dolini med Kobaridom in Sv. Lucijo, teče po široki peščeni strugi, tako da so bili prehodi z enega brega na drugi jako težki. Pri Sv. Luciji in v Kobaridu pa je reka stisnjena v zoženo skalnato 6trugo, le par metrov široko. 1 a ozka struga je nudila lahek prehod. Radi tega breztežavnega prehoda ni čuda, da si je ljudstvo izbralo te kraje za svoje bivanje. Tudi reka Idrijca teče pri Sv. Luciji po zelo ozki 6trugi, za katere prehod je zadostovalo le par tramov.
Verjetno je, da je to ljudstvo spočetka pokopavalo mrliče v notranjosti zidovja ker 60 tudi okrog Sv. Mavra odkrili precej grobov. (Pri Sv. Mavru je sedaj pokopališče.) Ker jim je ta prostor postal preozek, so 6i najbrže pozneje izbrali za grobišče vzvišen prostor na levem bregu reke Idrijce, v sedanji -»Ograjnici«. Ker pa ni nobene razlike med grobnim lepotičjem teh dveh krajev, ne moremo trditi, da so časovno razdeljeni. Verjetno je, da kljub temu 6tarega grobišča med zidovjem niso opustili, čeprav 60 večino mrtvih prenašali na drugi breg reke Idrijce.
Tako se je nekdanja Sv. Lucija razvijala več stoletij. Njeni prebivalci so se večinoma ukvarjali 6 poljedelstvom, s pašniki in trgovino. Morda so poznali tudi kako obrt, najbrže kovinsko, ker so našli v teh krajih tudi železne in bronaste troske. Kelti, ki 60 s svojimi napadi prodrli v naše kraje v IV. stoletju pred Kristusom, 60 brez dvoma ustavili razvoj Sv. Lucije in so precej zožili njeno prebivalstvo.
Našli so tudi nekaj nakitja in predmetov, ki segajo v to dobo, a ti 60 tako pičli v primeri z drugimi, ki segajo v starejšo dobo, da lahko govorimo o neki propadajoči dobi. Morda je ta propad pospešila druga postojanka, ki 6e je razvijala v iem času, t. j. Idrija p>ri Bači, kjer 60 tudi odkrili nekaj galskih predmetov (čelade, sulice, sablje itd.). Keltsko gospodstvo pa je kmalu moralo odstopiti prostor rimskim gospodarjem, ki 60 prodirali po soški in idrijski dolini in zavzemali naše kraje. Pod temi gospodarji je Sv. Lucija zopet zaslovela s svojimi mnogoštevilnimi 6tavbami, ki so bile sezidane po predpisih rimskega stavbarstva, z mozaičnimi podi in drugimi okraski. Medtem ko je prazgodovinska postojanka zavzemala zlasti zahodno stran hribčka Sv. Mavra, 60 se rimske zgradbe raztezale bolj proti vzhodni strani, kjer so odkrili par centimetrov pod zemljo razne ostanke.
Mnogi trdijo, da 6e je to rimsko mestece imenovalo Moreja ali nekaj podobnega, vendar tega ne moremo ugotoviti. Noben rimski zgodovinar namreč ne omenja tega kraja, niti drugih postojank, ki 60 6e dvigale po vseh naših gorah in hribčkih, kot nam izpričujejo razni ostanki. Iz vseh teh ostankov lahko zopet zgradimo mrežo cest, ki so se križale po naši deželi in jo vezale s furlansko ravnino in čezalpskimi pokrajinami.
Glavna cesta 6e je vila iz Čedada 6kozi Št. Peter ob Nadiži in se pri Robiču delila. Tukaj sta jo branila dva gradiča. Na desnem bregu reke Sv. Hilarij, na levem »Der«. En del ceste, ki se je tukaj cepila, je ob Nadiži vodil čez Sedlo, drugi pa je skozi Starosedlo peljal v Kobarid. Ta cesta se je naposled zopet delila. Ena 6e je px> bregu vzpe-
Občestvo družin
Če bi vedel, da mi bo kdo zameril, ako spominjam na lansko akcijo zimske pomoči, bi morda nekoliko okleval pri današnjem razmišljanju, a ostraSiti bi se kljub temu ne dal. Med drugim sem takrat napisal tudi misel, da marsikdo prej ni poznal besede pomanjkanje niti v slovarju, ki pa je lansko leto že jedel tuj kruh s tuje mize dobrosrčnih ljudi. Pol milijona ljudi je to misel bralo, a vsak med njimi in nami — in se ne izvzamem — je bil prepričan, da zanj ne velja. Velja sicer za morda dobro pisateljsko rečenico, ker se to da res imenitno povedati, a da bi mogla beseda postati resnica za koga med nami, to ni nikomur prišlo na misel. Letos krvavo velja ta beseda za mnoge. Izgubili so hišo, premoženje in denar. Morda so kje v lahki poletni obleki, morda ie manj. In vendar — kdo je, ki se ne bi zavedal, da lahko ta ali ona nesreča zadene tega ali onega? Zato naj bo letošnja zimska pomoč, pomoč potrebnim družinam. Ustvariti moramo tesno občestvo družin.
Če sem svoj čas zapisal in rekel, da moramo biti fanatiki pri organiziranju družin, moram da« nes zapisati, da moramo biti stokrat fanatiki pri podpiranju revnih družin, pri podpiranju revnih številnih družin.
Vidim, da že nekdo nevoljno otresa glavo: »Zdaj bo spet kakšna zbirka!«
Ne, stokrat ne! Zbirke naj bodo v rokah onih, ki potrebujejo zbirke za svoj sloves in za svoje ime. Naše občestvo družin naj se pokaže drugače.
Kdo med nami nima soseda, ki je bolj potreben od nas? Tudi reven človek ima gotovo še bolj revnega soseda. Saj vendar nimamo nikjer samih beraških naselij. Daj svojemu bolj potrebnemu sosedu nekaj svojega, žrtvuj sosedu od svojega beraštva! Naj nam bo pred očmi svetopisemska vdova! Naj vsak med nami misli, da se mora odkupiti za ono, ki bi utegnilo priti.
Še v latinski vadnici smo se učili svoj čas: »Nihče ne umre tako gol, kot se je rodil!<
Zato naj velja letos: »Odkupiti se moram, da mi ne bo Bog vzel vsega!« To je sebična misel, a vsaj tp misel naj ima oni, ki ne zmore druge višje misli, namreč misli:
»Lačen sem bil in ste mi dali jesti!«
To ni vsakemu razumljivo, oziroma je redko kdo med nami, ki bi razumel.
Nam vsem se zdi pretežka, zato se zatekamo k drugi bolj razumljivi, ker je z njo prizadeto naše samoljubje.
Če bomo gojili to misel odkritosrčno, se nam bo pazodela skrivnost druge. Če se bomo izkušali odkupiti, da nam Bog ne bo vzel, kar imamo, potem nam utegne postati jasno, zakaj je Kristus vseh brat!
njala proti Trnovemu in Bovcu do Predila, druga bolj važna pa je po soški dolini vodila k Sv. Luciji. Tu je zapustila Sočo in 6topila v baško dolino,
po kateri je ob rečici Bači peljala na Koritnico, v Podbrdo in čez podbrški prehod (1273 m) v bohinjsko dolino. Iz Bače pa je en del vodil na Idrijo,
Slap, Tribuše, Reko, Cerkno in odtod na Kranjsko.
Poleg teh glavnih ce6t pa so bile še druge, ki 60 družile med seboj posamezne kraje in 6e dvigale na planote, kjer so tudi odkrili precej ostankov. Ti kraji so n. pr. Pečine, šentviška gora, Lom, Li-vek in celo hrib Stol (1667 m), ki iz 6edla vodi naravnost v 6oško dolino, v Žago, kjer je dr. Marchesetti našel nekaj bronastih predmetov. hzNadesnetnl'ef -e-ssl leievap bis bfs bfs bfs bfs
Iz vsega tega lahko 6poznamo, da po naših krajih nekdaj niso živeli divjaki, niti tolpe nezakonitih ljudi, marveč izobraženo ljudstvo, ki je zapustilo 6vojim potomcem mnoge dragocenosti in lepote. — (Priredil Slavoljub.)
General žukov
Nemški list »Frankfurter Zeitung« z dne 26. oktobra t. 1. piše pod naslovom »General Žukov« sledeče: »Novi vrhovni poveljnik sovjetske srednje armade, ki ga v tem članku omenjamo, je bil 14. januarja 1941 imenovan za načelnika sovjetskega generalnega štaba, in sicer predvsem zato, ker je prepričal Kremelj, da so postavljene tesne meje vojaškim zmožnostim Nemčije. V tej dobi naraščajočega precenjevanja samega sebe je Žukov v naglici pospeševal uresničevanje svojih vojaških zamisli, šestnajst dni po nastopu novega načelnika generalnega štaba, 50. januarja, je stopil v veljavo nov načrt za vojaško urjenje. O novostih, ki so bile takrat vpeljane, je pisal uvodnik vojaškega lista »Krasnaja zvezda«. Kot vrhovni temelj je obveljala beseda ruskega vojskovodje Suvorova: »Čete učite le to, kar potrebujejo v vojni, in le tako, kakor se dela v vojni«. Članek je izrecno omenjal izkušnje v finski vojni in pa opazovanja pri poteku bojev v zahodni Evropi. Novi oboroževalni načrt sovjetske vojske naj bi vodil k pospešeni pripravi majhnih gibkih enot, ki bi bile zmožne in primorane organizirano in aktivno voditi moderno vojskovanje. Potrebno da je zboljšati sodelovanje več vrst orožja in se vaditi za hiter sunek vseh vojnih sil. Predvsem morajo biti taktično izpopolnjene majhne in najmanjše enote. To temeljno preoblikovanje v pravcu nemških bojnih metod morajo na kratek način
Sedanje umetno jezero. Na sliki je kraj, kjer se ste.':ata Soča in Idrijca.
ievi pa Soča. v ozadju inigovec in škrbina
Na desni je Idrijca, na
spoznati tudi ruski rezervisti. Z isto naglico, ki je bila tako značilna za vse vojaške korake Sovjetov v zadnjem času, so bili vpoklicani in šolani tudi rezervisti, in sicer v tolikšnem obsegu, da je postalo prebivalstvo prav zaskrbljeno. Nameni predsednika generalnega štaba so dobili tudi viden izraz v dvigu izdatkov za vojaške namene, ki so bili v teh tednih zvišani na 71 milijard rubljev. General Žukov je sedaj sredi najresnejše preizkušnje svojih vojoško-obrambnih ukrepov. Doslej je bil njegov optimizem cesto razočaran; v teh jesenskih dneh ne bo drugače.«
Tako zaključuje zgoraj omenjeni nemški list svoja izvajanja o načelniku sovjetskega generalnega štaba in poveljniku moskovskega bojišča.
Nove obsodbe zaradi navijanja cen
Ljubljana, 4. novembra.
V drugi polovici oktobra je bilo okrajnemu sodišču prijavljenih 34 novih prestopkov raznih predpisov o pobijanju draginje. Pred sodiščem bodo v prvi vrsti odgovarjali mnogi ljubljanski trgovci, ker niso imeli pravilno označene cene. Tudi neki ljubljanski dentist bo klican na odgovor v 6obo št. 28. Na okrajnem 6odišču je sedaj 122 tekočih protidraginjskih zadev.
Na okrožnem sodišču se nadalje vrste pvred kazenskim 6odnikom — poedincem različne razprave zaradi navijanja cen. Včeraj je bilo 11 takih razprav. Nekateri obtoženci so bili oproščeni zaradi pomanjkanja dokazov o krivdi, pri drugih so bile razprave preložene, da 6e izvedejo novi dokazi in zaslišijo razbremenilne priče.
Obsojene 60 bile le 3 osebe zaradi prestopkov prekoračenja najvišjih cen. Mnogim gostilničarjem dela cviček pred sodiščem hude preglavice in sitnosti. Radi bi gostilničarji videli, da bi bil naš cviček proglašen za »sortirano vino«, ker bi bili gostilničarji oproščeni, toda cviček smatra sodišče za navadno namizno vino in zato obsoja vse ovadene gostilničarje, ki 60 to vino predrago prodajali v svojih gostilnah.
Gostilničarka Reza iz okolice je bila obsojena na 7 dni zapora, 200 lir denarne kazni in 114 lir povprečnine, ker je v začetku septembra prodajala v 6voji gostilni II. kategorije cviček po 9 lir liter, ko mu je bila določena najvišja cena 7.60 lir. Ljubljanski gostilničar je bil obsojen na 7 dni zapora in 300 lir denarne kazni ter na povpreč-nino 114 lir, toda pogojno za 1 leto, ker je prodajal junija malo pivo za 25 6fotink dražje. Stara branjevka Sofka je bila obsojena na 10 dni zapora in 100 lir denarni kazni, ker je prodajala julija kislo zelje in kumarice po previsokih cenah. Za kumarice je zahtevala 3 lire kg, ko je bila najvišja cena 1.80 lir. Za kislo zelje pa 2.60 lir, ko je bila cena 1.50 lir. Kazen je bila izrečena pogojno za i ieto
aosace
Koledar
Sreda. 5. novembra: Zaharija in Elizabeta;
Svetinje škofije.
Četrtek, 6. novembra: Leonard, spoznavalec; Sever, škof in mučenec; Feliks, mučenec; Atik, spoznavalec.
Osebne novice
= Diplomiran je bil na tehnični fakulteti univerze v Ljubljani za gradbenega inženirja g. Jagodic Edo iz Ljubljane. Čestitamo!
= Diplomirani so bili na pravni fakulteti univerze v Ljubljani gg. Božidar Linhart in Mirko Slibar iz Ljubljane, Lovre Jan od Sv. Jurija ob Taboru in Josip Kotnik iz Vrhnike. — Čestitainol
Kupite tretjo knjigo »Slov. knjižnice« Dve lepi sončni povesti
Deklica s prisoj - Anže
za ceno 5 lir
Saroiite se na vsa zbirko — Knjige dobite u oseh knjigarnah in trafikah!
» Slovenčeva knjižnica «
Ljubljana - Kopitarjeva ulica 6	!|
OHOHCEHCfclOMOMOVtffctOHOHOHf^^
Univerzitetna knjižnica spet odprta
Univerzitetna knjižnica je zopet dostopna javnosti od 3. novembra dalje vsak delavnik v uradnih urah od 9 do 12 in od 14 do 17, razen v soboto popoldne. Dohod v čitalnico je samo pri glavnih vratih ob Turjaški ulici nasproti Novinarskemu domu. Garderoba za občinstvo je v pritličju desno ob glavnem stopnišču.
Avtobusi ponoči ne smejo voziti!
Avtobusni promet je dovoljen le od 7 zjutraj do 7 zvečer
Visoki komisarijat za Ljubljansko pokrajino, glede na § SI, odst. 5 obrtnega zakona na čl. 32 pravilnika z dne 16. maja 1935, SI. 1. št. 359/51, po katerih pripada Visokemu komipriatu odobravanje voznih redov avtobusnih podjetij, smatrajoč za potrebno, da se javni promet uredi z ozirom na sedanje posebne prilike,
odreja,
da se počenši 6 4. novembrom t. 1. (1941-XX) avtobusni promet ne 6me vršiti pred 7. uro zjutraj in ne po 19. uri zvečer.
Pozivajo se vsi prizadeti podjetniki, da v skladu z gornjim izpremene vozne rede za avtobusni
promet in jih predlože v predpisano odobritev. •
—	Gg. veroufiteljem v vednosf. Veroučna
knjiga Levičnik: Zgodbe svetega pisma, II. del, za srednje in meščanske šole je odobrena z odlokom Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino z dne 29. oktohra 1941, št. IV. 4977/34. Cena 10 lir. — Škofijski ordinariat v Ljubljani.
—	Sprememba okoliša pošto Devica Marija v Polju. Kraji Gostince, Gradovlje in Podgrad se izločijo iz okoliša pošte Devica Marija v Polju, ker se nahajajo na ozemlju, zasedenem po nemški vojski.
—	Nekaj vremenske bilance za oktober. Po
vremenskih zapiskih za 50 in več let nazaj je dognano. da je oktober v takozvanem ljubljanskem deževnem pasu podčrtan kot najdeževnejši mesec, ko pade nad 250 mm dežja. Letošnji oktober je napram prejšnjim napravil izjemo in izjema drugače potrjuje pravilo. Letos je zaznamoval oktober le 13 deževnih dni s 124.5 mm dežja. Lanski oktober je imel 19 deževnih dni in 253.3 mm dežja. Oktober leta 1939. pa je bil sila moker, kajti v 22 dneh je padlo 333 mm dežja. Ni leta, da ne bi proti koncu oktobra snežilo. Letos je začelo prvič snežiti 22 oktobra, v drugič pa 28. oktobra. Letošnji oktober je bil v prvi polovici zelo sončen in topel, saj je bila dnevna toplota navadno nad + 20" C, najvišja + 23" C. V zadnji polovici pa se je vreme zmaličilo. Poleg hude slane je nastopil prvi mraz, ko je 28. oktobra padla jutranja toplota pod —2.6° C. In kmalu nato je začelo hudo snežiti. V 10 mesecih je letos padlo v 143 dneh že 13131 mm raznih padavin. Oktober pa je bil drugače letos mesec, ki izkazuje poleg januarja od vseh ostalih mesecev najnižjo množino dežja.
—	Dogon klavne živine. Prehranjevalni zavod Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino priredi v prihodnjem tednu te-le dogone za klavno živino: v torek, dne 11. nov. t. I. v Novem mestu; v torek, dne 11 nov. t. 1. v Cerknici: v sredo, dne 12 nov. t. 1. v Mokronogu; v sredo, dne 12. nov. t. 1. v Ribnici.
—	Za knjižnico v nekem zavodu potrebujemo letnik 1938 »Bogoljuba«. Oseba, ki bi hotela odstopiti brezplačno ali proti odškodnini, naj ga blagovoli prinesti v upravo »Slovenc?'
Iz Novega mesta
Mestna občina za socialno akcijo ljubljanske univerze. Na občinski razglasni deski je nabit razglas o sklepu zadnje seje obč. odbora, s katerim je določenih 1000 lir za socialno akcijo Ljubljanske univerze.
Vložite prijave za igradarino. Novomeška davčna uprava je prosila mestno občino, naj vse prizadete novomeške davkoplačevalce pozove, da vložijo zgradarinske davčne prijave za 1. 1942. Prijave je vložiti najkasneje do 30. novembra.
Pri skoku z voza, ko je vozila 6 polja poljske pridelke, 6i je zlomila v stegnu levo nogo 23-letna poeestnikova hči Anica Kolenc iz Malega vrha v občini Mirna peč. Na zdravljenje j« prišla v novomeško žensko bolnišnico, kjer 60 ji nogo uravnali in dali v mavec.
Nedelja brez športa. V nedeljo popoldne bi se morala na stadionu v Kandiji odigrati nogometna tekma med tukajšnjim Elanom in ljubljanskim Jadranom. Ker pa je teren na 6tadionu zaradi ponovno zapadlega snega bi! tako razmočen, da ni bil uporabljiv, je Elan tekmo že v petek odjjove-dal. Zaradi 6labega vremena zadnjih dni so tudi
novomeški ljubitelji nogometa bili v nedeljo ob napet športni dogodek, na katerega bodo morali, če se vreme kaj kmalu ne izboljša, čakati menda kar do prihodnjega leta.
Zaradi tatvin bo kapiteljska cerkev ob delavnikih zaprta. V zadnjih časih so kapiteljsko cerkev poleg poštenih vernikov obiskali tudi tatovi, ki so z oltarjev pobrali prte in vlomilci, ki so vlomili v skrinjice. Da bo v bodoče kolikor mogoče zmanjšati možnost tatvin, bo v bodoče kapiteljska cerkev ob delavnikih popoldne zaprta.
Prva Mohorjeva knjiga je došla. V Novo mesto je že prispela prva letošnja knjiga Mohorjeve družbe, Finžgarjev »Hudournik«. Naročniki jo dobijo pri gospodu vikarju na Kapitlju. Koledar izide prihodnje dni.
Verski sestanki. Sestanek ajx>stolstva mož bo dne 6. novembra ob 7., sestanek KA za može pa 16. novembra popoldne ob pol 4.
1 Mesečna rekolekeija ljubljanskih gg. duhovnikov bo v Domu duhovnih vaj na prvi petek, 7. novembra. Začetek točno ob 5 popoldne. Zbirališče v hišni kapelici. Vsi ljubljanski gg. duhovnik^ vljudno vabljeni. — Vodstvo.
1 Kongregacija senjorov pri frančiškanih ima prvi sestanek v ponedeljek, dne 10. novembra 1941 ob pol 7 zvečer.
I Bratovščina sv. Rešnjega Telesa bo imela jvojo mesečno pobožnost v četrtek 6. novembra v uršulinski cerkvi. Zjutraj ob 6 bo sv. maša z blagoslovom za vse žive in rajne člane bratovščine. Vsi udeleženci, ki so udje evharistič-ne bratovščine, dobe ta dan popolni odpustek. Vabimo vse častilce sv. Rešnjega Telesa, da se udeleže poliožnosti v četrtek v uršulinski cerkvi.
1 Zadušnica za jurista Barleta. Za jurista Barleta Jožefa, doma z Naklega pri Kranju, ki je umrl 12. oktobra v Srbiji, bo maša zadušnica v četrtek 6. novembra ob 9. dopoldne v kongreg. kapeli 6v. Jožefa (vhod 6kozi glavna vrata cerkve), Zrinjskega cesta. Sorodniki, prijatelji in tovariši pokojnika so k tej sv. maši vljudno vabljeni.
1 Velik tramvajski promet ob Vseh svetih. Slabo vreme, ki je bilo za praznike v Ljubljani, ni zadržalo večine Ljubljančanov, da ne bi pohiteli na grobove. Zato je bil prav jx>«ebno obremenjen ljubljanski tramvaj, ki je imel zlasti v nedeljo v pojx>ldanskih urah toliko potnikov, kakor še nikdar prej. Po dosedanjih ugotovitvah so ljubljanski tramvaji prepeljali v soboto, nedeljo in v ponedeljek okrog 25.000 potnikov, ki so v ogromni večini vsi hiteli k Sv. Križu. Vse priznanje gre uslužbencem, ker so ta veliki naval tnko lepo obvladali in potujočemu občinstvu ustregli povsod, kjer je bilo le mogoče.
1 Naznanite sobe! Mestno poglavarstvo še vedno potrebuje več čednih, opremljenih sob za nastanitev oficirjev in uradništva ter tudi nekaj opremljenih stanovanj, zato pa prosimo naše gostoljubno prebivalstvo, naj lastniki takih sob ali stanovanj te prostore takoj naznanijo v mestnem glavnem vložišču v pritličju leve hiše mestnega magistrata. Za najemnino 6e podnajemnik sam pogodi z lastnikom stanovanja, najbolj potrebne so pa sobe v središču mesta.
1 O Levčevi, Kocenovi, Ažbetovi, žitnikovi, škrabčevi in deloma tudi o Svetčevi ulici moramo slišati večkrat pritožbe, češ da še niso urejene. Zato moramo nepoučeni javnosti pojasniti, da vse navedene ulice s svoj:m srednjim delom teko po privatnem travniku, ki še ni par-celiran. toda na obeh straneh, kjer te ulice teko po mestnem svetu, so vse že skrbno urejene in utrjene. Ker pa v svojem srednjem delu te ulice teko po privatnem svetu, je po tem delu ulic prepovedan tudi promet, enako pa tudi občina nima nobene mogočnosti, da bi na privatnem svetu proti volji posestnika na njegovem svetu zgradila novo cestišče, dokler ta svet ne pride v mestno last. Da bi pa mestna občina ljubljanska v teh resnih časih s kakimi velikimi finančnimi sredstvi skušala priti do potrebnega sveta, pač ni mnogo upanja.	,
Iiubl{anianl!
Potrudite se in takoj naroČite
„SUwenteu kcledae"
Ne odbijajte inkasantov, ki te dni bodijo pobirat naročnino za časopis in koledar!
1 Nabavljalna zadruga državnih uslužbencev v Ljubljani, Vodnikov trg 5, prične razdeljevati razpoložljivo blago za mesec november 194fl z začetno črko S—T dne U—Ž dne A—D dne E—H dne
5.	novrmbra
6.	novembra
7.	novembra
8.	novembra I—K dne 10. novembra L—N dne 11. novembra O—R dne 12. novembra
1 Spored klavirskega koncerta našega najboljšega pianista Antona Trosta, rektorja Glasbene akademije, ni enoten v slogu, nasprotno, prikazati hoče raznolično6t klavirske glasbe v vseh pomembnih izraževalnih značajih. Po strogi polifoniji Bachovi sledi veliki mojster kontrapunkta Sesar Franck, znameniti novoromantik in ustanovitrlj nove francoske šole. Dalje so na sporedu ChorAn. Škrjabin, izmed domačih Osterc, Milojevič, dalje Sgambatti, De Fala in Albenis. V'6i znameniti moj-
stri in skladatelji koncertnih del. Koncert s« bo vršil v ponedeljek dne 10. t. m. ob pol 7 zvečer v veliki filharmonični dvorani. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice.
1 Rokodelski oder je pripravil »zabavni večer«, ki bo v nedeljo 9. novembra v Rokodelskem domu. Pri tem večeru bodo sodelovali številni pevci in igralci. Občinstvu obisk toplo prijx>ročamo.
1 Živilski trg in vreme. V ponedeljek in torek je bil ta teden živilski trg skoraj prazen. V ponedeljek so mestni delavci sneg zbrali na kupe, ki čakajo, da vse odpeljejo v Ljubljanico. Prodajalk je bilo zaradi slabega vremena malo, tako tudi kupovalk. V torek je bilo pri zidu ob Ljudski knjigarni nekaj košar domačih jabolk naprodaj po uradno določenih cenah. Ljudje so jabolka hitro pokupili. Prostor za gobe sedaj sameva. Tam se nikdo ne ustavi, kajti izostale so gobe zaradi snega po gozdovih. Mnogi pa še računajo, da bodo prišle na trg še gobe in to v prvi vrsti sivke, kakor hitro bo nastopilo boljše vreme.
1 Vremensko poročilo. Južno vreme z gosto jutranjo meglo traja dalje. V ponedeljek je bilo deloma deževno. Deževalo je bolj iz megle, ki je pokrila barjansko ravan in ljubljansko polje. Sneg naglo kopni. V torek zjutraj je bila najnižja jutranja temperatura -f 18° C, v ponedeljek najvišja dnevna pa + 3.6° C. Barometer se f»časi dviga. V torek zjutraj je kazal 762.8 mm, ko je bilo v ponedeljek 762 1 mm.
1 Predavanje pri Sadjarski in vrtnarski podružnici Ljubljana I. V sredo, dne 5. t. m. bo predaval g. nadzornik Josip Štrekelj o »Jesenskem delu v zelenjadnem malem vrtu« (o pospravljanju in snažen ju vrta, o ozimljenju povrt-nine, prekopavanju in rigolanju zemlje, o jesenskem gnojenju, posebno apnenju, o oskrbi in popravilu vrtnega orodja itd.). Začetek točno ob 18 (šestih) zvečer (zgradi zatemnitve). Predavalnica: Kemijska dvorana na I. drž. realni gimnaziji v Vegovi ulici. Vstop prost.
Gledališče
Drama Sreda, 5., ob t?: »Hamlet«. Četrtek, fi.: Zaprto. Petek, 7.: »Boter Andraž«. Premiera. Red Premierski.
Opera. Sreda, 5., ob 17.30: »La Boheme«. Red A. Četrtek, 6„ ob 17: »Aida«. Red Četrtek. Petek, 7., ob 15: »Princeska in zmaj«. Mladinska predstava po globoko znižanih cenah. Sobota, 8.: »Rigoletto«. Premiera. Red Premierski.
Radio Ljubljana
Sreda, 5. novembra. — 7.30 Radijska poročila v slovenščini. — 7.45 Pesmi in napevi, vmes ob 8.00 napoved časa. — 8.15 Radijska poročila. — 12.15 Sekstet Jandoli. — 12.35 Koncert violinistke Francke Rojčeve, pri klavirju Marta Osterc-Va-ljalo. — 13.00 Napoved časa. — Radijska poročila. 13.15 Vojno poročilo Glavnega Stana Oboroženih Sil v slovenščini. — 13.17 Orkestralna glasba pod vodstvom Petralia. — 13.45 Valčki in mazurke Chopina. — 14.00 Radijska poročila. — 14.15 Orkester Cetra pod vodstvom Barzizza. — 14.45 Radijska poročila v slovenščini. — 17.15 Koncert tenorista Antona Sladoljeva in kitarista Stanka Preka. — 19.00 »Parliamo 1'italiano«, prof. dr. Stanko Leben. — 19.30 Radijska poročila v slovenščini. — 19.45 Duet harmonikašev Golob-Ada-mič. — 20.00 Napoved časa. — Radijska poročila. — 20.20 Komentar k dnevnim dogodkom v slovenščini. — 20.40 Koncert ritmo-simfoničnega orkestra Cora, pod vodstvom Semprinija. — 21.40 Pogovor v slovenščini. — 21.50 Simfonični kon-cest pod vodstvom Ferrer.ja s sodelovanjem violinista Felice Cilaria. — 22.45 Radijska poročila.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyr-ševa c. 43; mr. Trkoczy ded., Mestni trg 4 in mr. Ustar, Šelenburgova ul. 7.
Poizvedovanja
Oseba, ki je v nedeljo v popoldanskem vlaku Novo mesto—Ljubljana zamenjala kovčeg, je poznana po zaslugi nekega sopotnika in se vljudno naproša, da odda kovčeg proti nagradi v Ljudski kuhinji, Streliška 12. Drugače bo imela sitnosti.
Rokavico, sivo, volneno, sem izgubila. Najditelja prosim, naj jo odda v trdovini Pollak, Cesta 29. okt. (Rimska cesta).
Iz Spodnle Štajerske
Nedeljsko zdravniško službo so zdaj uvedli v Mariboru. Službo opravljata po dva zdravnika, ki njune naslove povedo lekarne, katere imajo ravno nedeljsko službo.
Nemška mladina se šola. Kakor poročajo nemški listi, 60 6e 29. oktobra v Mariboru začeli posebni tečaji za voditelje nemške mladine. Vse šolanje srednjih mladinskih vodij bo v Mariboru.
Za vojne ujetnike. Vsi prebivalci mesta Maribora so pozvani, če imajo svojce v nemškem ujetništvu, da se zglase na mestnem vojaškem uradu, kjer naj predlože potrebne podatke o svojcih, ki so v ujetništvu.
Stare steklenice za vojaštvo na vzhodu 60 začeli nabirati tudi po Štajerskem Izšel je namreč oklic, ki ga je po nalogu vrhovne vojaške komande izdal državni komisar za 6taro blago, kjer je rečeno, da bodo dne 8. novembra pobirati 6tare steklenice po vsej državi za potrebe vojske na vzhodu. Gospodinje naj 6tare steklenice puste tega dne do 8. zjutraj pred hišnimi vrati, da jih pobero pobiralci. Pri tem bo sodelovalo pol milijona pobiralcev. Steklenice so zdaj nemškemu vojaku zato potrebne, da morejo v njih dobivati grejočih krep-čil in pijač. Potreba pa je taka, da nemške steklarne zdaj tega dela ne zmorejo, zaradi česar je treba zbirati stare steklenice.
Nemški bojevnik umrl v Gradcu. V Gradcu je te dni umrl upokojeni železniški uradnik Franz Striedinger, ki je kot 78 letni mož zdaj živel v Wagni pri Lipnici. Pred in med svetovno vojno 6e je ta mož — kakor naglaša nemško časopisje — močno boril za nemštvo na Spodnjem štajerskem, kjer je zlasti deloval v nemškem Schulvereinu in Siidmarki.
Odlikovan general. Pred kratkim ie dobil viteški križec nemški generalni major Eglseer. Ta mož se je sicer rodil v Ischlu, živel pa je v Celovcu, nakar je prišel na kadetnico v Maribor, kjer je leta 1908. postal praporščak. Najprej je služil pri slovenskem 87. pešpolku v Celju, nakar je odšel v Pulj ter v vojni postal stotnik. Po vojni je prišel v avstrijsko armado ter postal kot polkovnik generalnega štaba, ko se je leta 1918 in 1919 na Koroškem boril za nemško Koroško. Pozneje ga je prevzela nemška armada, kjer se zdaj udeležuje vojne kot generalni major.
Iz Srbije
Srbski arhiereji na obisku pri generalu Nediču. Belgrajski list »Obnova« pile: »V naši zgodovini ie bila cerkev glavni čuvar duhovnih vrednot srb-sk ega naroda ter njegova politična in duhovna vodnica skozi veke. V najbolj trngičnih, najbolj krvavih in najbolj burnih časih r.a.?e preteklosti, ta-i krat, ko so odpovedovale vse sile in je odreklo vsako vodstvo, v dneh, ko se je zgrnila tema črne
AU iicstc tule!
Ce naročite »Slovenčevo knjižnico« boste podprli tudi številne graiične delavce, ki bodo ostali pri delu
neizvestnosti nad srbski narod, je vodila ccrkev po svojih predstavnikih narodno usodo.« List nato nadaljuje, da se je srbska cerkev zadnje čase držala bolj v ozadju, kakor je v zadnjih časih bratomornih borb padlo mnogo svečenikov in nadaljuje, de je sedaj cerkev prenehala z neaktivnostjo. Nekaj srbskih škofov je namreč obiskalo predsednika srbske vlade generala Nediča in mu ponudilo svoje sodelovanje. List pravi, da se vzdržuje vsakršnega izražanja veselja nad tem dejstvom, ker da morajo najprej z dejanji dokazati 6vojo pripravljenost za sodelovanje pri pomirj«nju in obnovi srbskega naroda.
Beg od odgovornosti. List »Obnova« piše v članku »Beg od odgovornosti« o prejšnjem političnem vodstvu, ki noče sodelovati s sedanjo vlado. List roti te ljudi, naj se zganejo ob dvanajsti uri, ko ne gre za brezpomembne koristi poedincev, ampak za narodni obstanek, kateremu grozi neizprosno uničenje, če se bo še nekaj časa nadaljevalo to, kar se sedaj dogaja.
Nov občinski svet v Obrenovou. Srbska vlada je postavila nov občinski svet v Ob-enovcu potem, ko je mesto padlo v roke vladnih čet. Za župana je imenovan Ranislav Čavič. trgovec.
Borba proti komunistom. Kakor poročajo belgrajski listi, čete generala Nediča nadaljujejo borbo proti komunistom. V berb' pri Rači je padlo 150 ranjenih pa je bilo tudi 150 komunistov. Pri Viteževu so jih ubili 23 ujeli 3, v bojih pri Umki pa jih je padlo 18. okoli 100 pa so jih ujeli.
Bivši ban umrl. V Novem Sadu je umrl bivši ban bivše donavske banovine Svetislav Rajič.
V belgrajski klavnici imajo 600 svinj, ki jih pitajo. V belgrajski klavnici pitajo 600 svinj, ki bodo dale čez dva meseca 30 ton dragocene masti. Doslej so prodajali v Belgradu loj po 50 din za kg. Ko so začeli odločno borbo proti črni borzi, so določili za loj nove cene, in sicer za kiklogram stopljenega loja 36 din, za kilogram nestopljenega loja pa 24 din. Tudi za goveje in svinjsko meso so določene nove maksimalne cene, znatno nižje od prejšnjih, ko je bila na pil prosta prodaja.
Živa zgorela. V veliki Kikindi je živa zgorela štiriletna hčerka Veronika Molnar, ker je 6tala preblizu zakurjene peči.
Zupane in občinske može bodo lahko imenovali okrajni načelniki. Srbska vlada je izdala uredbo, s katero 6e prenese izredna pravica banov, imenovati župane in občinske odbornike, na okrajne načelnike. Vsaka upravnosodna tožba proti odlokom okrajnih načelnikov je izključena po novi uredbi. Izdana je bila tudi nova uredba o disciplinskih sodiščih v mestnih občinah.
Pa nista nič več omenila denarja, ker 6e je policiji mudilo in 60 brž dirkali dalje.
»Kar brž bomo v bližini Netopirja!« je zavpil Anzelj.
»Da, gospod,« je odvrnil Lisjak in 6e 6am sebi zarežal. »Ta zločinec ni več daleč. A do denarja bo nemara težko priti zdaj.«
»Njegov pajdaš, Mišek, pa se gosti kje z njim v kaki gostilni,« je Anzelj jezno pribil.
»Mišek!« je osuplo viknil Lisjak. »Menda vendar nočete reči, da je on v zvezi s tem zlikovcem?«"
»Kaj. da ne!« je srdito zavpil Anzelj. »Z Netopirjem vred je pobegnil. Na lastne oči sem ga videli«
»Nikarte no! Saj to je nemogoče! Mišek, ki je moj najboljši prijatelj!« je dejal Lisjak.
Prav ta čas pa je »najboljši prijatelj« gospoda Lisjaka bežal ko blisk na svoji Streli.
»Ojej, ojej! Le kako bom ubežal,« je premišljal, »saj niti ne vem ne, kam bežim! V teh krajih je nemogoče, da bi vedel za kako pot!«
Ko se je ozrl, je zapazil, da se ni še rešil, saj še ni dospel med hribe, kamor bi se lahko skril. Zasledovalci so bili ž» jako blizu. Povsod pa je bila ravninj, kjer ni rastlo drugega kot velikanske fcak'eje
»Zdaj bo jja trrba dati glavo proč.« si je žalostno
KULTURNI OBZORNIK
Razstava M. Sede] —- Z. Kalin
V Jakopičevem paviljonu razstavljata dva umetnika, in sicer slikar M. Sede j in kipar Z. Kalin. Oba sta (lana kluba »Neodvisnih«, kluba, o čigar umetnostni usmerjenosti sem že lansko jesen spregovoril načelno be6edo. Bila je to pravda o individualni umetnosti in o umetnosti, naslonjeni na romanske, francoske ali katere koli vzorce. Seveda je ja6no, da tudi danes, kakor v bodoče no priznavam druge umetnosti kakor osebno, od individualnega iskanja prežeto umetnostno ustvarjanje, ker le to je porok za zdrav in uspešen dvig slovenske umetnostne kulture. Gotovo je, da je danes umetnost v težki krizi, ker je po sili razmer življenje v važnejših umetnostnih središčih zastalo, gotovo pa je tudi, da je prav danes prilika, da si naša umetnost opomore od tujih vplivov, da se vrne vsa k domači zemlji, ki je vendar že toliko dala od svojega neizmernega bogastva in je v stanu dajati še v nedogled. Naposled, pripominjam, je to tudi dolinost naše umetnosti.
Zdenko Kalin: Pepe
Slikar M. Sedej je zibral po katalogu 25 del (olj, lesorezov, risb). Zbirka je urejena retrospektivno in ima namen pokazati umetnikova prizadevanja zadnjih devetih let (1032—1941). Zagrebško šolo očitujeta »Akt« (št. 1) in pa »Domača vas«. Je to izrazito mladostno, tudi začetniško delo z vsemi znaki zagrebškega kolorizma. Vendar je v pokrajini že viden kasnejši Sedej, posebno v mehkem, nekakem liričnem gledanju na krajino, kakor tudi na človeka in njegovo delo. — Podoba »Atelje« (št. 3, iz leta 1935) je nastala tri leta kasneje. Medtem se ie slikar razgledal po svetu, spoznal Italijo, posebno Benetke, pa tudi dela francoskega impresionizma. Zanimali so ga predvsem kompozicionalni problemi, upodabljanje prostora, poleg tega pa barvna vprašanja. Harmoničen rezultat teh prizadevanj je dobra in zrela slika »Zene z otrokoma pri mizi«. Skupinsko je uravnovešena in barvno intenzivno povezana, opozoril bi n. pr. na 3krbno uglašeno atmosfero ozadja. Sedej je tu našel svoj umetnostni svet, v katerem bi mogel prodreti daleč v še neznane- globine. Vendar nam delo, nastalo že naslednje leto (»Cirkus«) pokaže Sedej a na novih umetnostnih poteh. Ne samo, da je snov tega dela tuja, marveč tudi skupinsko, zlasti pa barvno so očitne novosti. Tu je slikar stopil na polje eklekticističnega manirizma in ga ni v glavnem zapustil do danes! Sedejeva umetnost v bistvu ni elementarna. Neka letargija, neodločnost, neka lirična zasanjanost je razpeta preko vsega njegovega dela. To ni umetnost, ki ji je v krvi, da hodi zagrizeno svoja pota, gledajoča pred seboj le lastne individualne probleme, ne ozirajoča se na svet okoli sebe, marveč je umetnost, ki le prerada korigira svoje stvaritve ob drugem delu, občuduje tuje delo, vsebuje možnost prilagoditve in ima v zameno za elementarni stva-riteljski ogenj — povečano mero okusa. Tako se je zgodilo, da je stopila Sedejeva umetnost le preveč v svet tujega umetnostnega oblikovanja, da ga presadi z izbranim umetnostnim okusom na lastna tla. Mnogi detajli na Sedejevih slikah človeka dir-nejo nekako tako, kakor če lista po umetnostnih revijah. Tudi barvna vprašanja so vglašena na isto prepričanje. Kakor nastajajo slike skupinsko po addiciji, tako stopi tudi barva nekam na drugotno mesto, barvna skala variira le v najbolj skromnem obsegu, je maniristično monotona (prim. maniriste, n. pr. bolognsko šolo) ter je slikar, da prepreči njen neizraziti zvok, dostikrat prisiljen, da se posluži frapantnih barvnih sredstev (n. pr. pisano, vzorčasto blago, vrženo preko stola, beli barvni kompleksi, obleka nenavadne barve itd.).
Nekako taka je Sedejeva umetnost od »Cirkusa« naprej do danes. Vendar moram poudariti, da velja to le za njen splošni prerez, ker v zadnjih delih izgleda, da so nakazani novi problemi. Zaposlenost s tujimi vplivi in njene posledice so razločno vidni na »Aktu« (št. 9). Neposredno pred živo naravo je slikarju zmanjkalo tal in edino kar je na podobi kvalitetnega, so barvni odnosi njenih nebistvenih delov (ozadje itd.). Značilna za to dobo je tudi »Slovenska krajina« (13). Ali bi ta krajina ne mogla biti prav tako tudi hrvatska ali francoska? »Na balkonu« je podoba, ki oživi dobro tradicijo v slogu slike št. 4. Dasi je viden tuj vpliv, je vendar Sedej znal dobro uveljaviti svojo individualno namero. Podobe »Interieurjev« (»V kavarni«, št. 17) so zopet problematične. Št. 17 izgleda, da je komponirana zaradi opreme, tako so figure neorganično, krhko in boječe povezane med seboj. Zanimive so podobe »Maksič«, »Družina« in »Moja žena«. V teh delih, ee zdi, se Sedej znova približuje neposredni naravi. Zaznaven je močan porast naturalizma, ki je očiten v obdelavi teles (prim. detajliranje obrazov, posameznih figur itd.), kakor tudi v odnosu figur do prostora. Po drugi strani pa je delo koloristično privedeno do take skrajnosti, da bo slikar težko zmogel v tej smeri še doseči povoljnejše uspehe. Je to delo skrajne pre-finjenosti in okusa ter na meji nekakega aristokratskega samougajanja.
Umetnost kiparja Zdenka Kalina je v glavnem zastopana s portretno plastiko. Časovno je razstavljena plastika od leta 1934 do 1941. Najštevilnejša so dela zadnjega časa, ki so tudi najbolj raznovrstna. »Moški portret« (1934) nam kaže stremljenje mladega kiparja za čim adekvatnejso obliko obraza upodobljenca. Vendar je že v tem dolu opaziti voljo po dušeslovnl karakterizaciji predmeta. Poslej skuša kipar v svojem delu pro-nikniti vedno globlje. Mimo »Matere z otrokom«, ki je slogovno sorodna delu njegovega brata, gre razvojna pot do karakteristične glave »Slikarja
ŠPORT
Drsalel na koleščkih hitrejši od atletskih prvakov
Nastopi znamenitih dunajskih drsalcev so ogreli tudi inozemsko mladino za rajanje na drsalkah. Pravo drsanje pa se je razvilo le v mestih, ki imajo dobro zimsko sezono ali vsaj umetno nadomestilo — zimsko-športne palače.
po petkrat. Pred končno tekmo je bilo razmerje golov sledeče: Draždani 24:6, moštvo Schalkeja pa 21:5. Strelci Draždan so bili v izločilnih igrah nekoliko uspešnejši. Schalke pa je imel kljub temu večino gledalcev na svoji strani, zakaj doslej je premagal svojega rivala 5 krat, podlegel Pa le dvakrat. Za finalno tekmo, katero so odigrali v nedeljo v Berlinu, je bilo veliko zanimanja. Napeto bitko so odločili boljši strelci
fVJI,..	. i	,	.	.	, ,, I ".»".I". "<1 n-iu IIIIRO	UUIUC111 UUIJBI minul
Odkar pa so si Amerikanci izmislil, drsalke I Dresdner SC. ki so si z dvema odločilnima go-
na koleščkih, se je mladina ogrela tudi za to — sicer skromnejšo izdajo drsanja. V državah, kjer imajo dobre asfaltirane ceste, postaja drsanje na koleščkih pravi ljudski š|>ort. Posebno velja to za Italijo, Belgijo, Francijo, Nemčijo in Ameriko. Povsod prirejajo uradne in neuradne drsalne tekmp na asfaltu. Zanimanje za ta šport je vedno večje. Sodijo, da ima drsanje na asfaltu v Italiji več pristašev kot jih imu nogomet.
Ne gre toliko za umetno drsan je, katero gojijo največ po zabaviščih, pač pa za tekme v hitrostnem drsanju. Najpogostejše so dirke nn 500, 10<X) in 5000 m. Tekmujejo pa tudi na dolge proge. Poročajo, da dosežejo dobri drsalci na 50 km hitrost 40 km na uro, kar je mnogo boljši rezultat od onega, katerega zmorejo lahkoatletski tekači.
V Monziju so priredili zanimivo tekmo na 400 m, na kateri sta nastopila italijanski atlet Mario Lanzi v teku in prvak na drsalkah. Zma-
gal ie hitronogj Lanzi. Na dolgih progah pa so drsalci hitrejši od atletov. V dirki na 10 km je dosegel italijanski prvak na drsalka,h s koleščki
čas 18:56 minut, kar je mnogo boljše od svetovnega rekorda v teku na isti progi (29:52.1 min.).
Brez dvoma je, da drsanje na koleščkih ne dosega lepote pravega zimskega drsanja. Je pa dobro nadomestilo odličen trening in — kar je glavno — ljudski šport, ki je navdušil stotisoče mladine za hitro smukanje po gladkih cestah.
Presenečenje v Sofiji: Sofija : Berlin 2 : 1
Preteklo soboto so imeli na Bolgarskem medmestno tekmo med nogometnimi predstavništvi Sofije in Berlina. Za to srečanje, ki je bilo za Bolgare nenavadno trd oreh. so se domači z vso skrbnostjo pripravili. Pravočasno so povabili v Sofijo hrvatskega prvaka Gradjanskega, s katerim so odigrali par tekem. Tako so imeli ugodno priložnost, da so preizkusili svoje sile z odličnim zagrebškim partnerjem. Za svoje temeljite priprave so želi Bolgari v nedeljo zasluženo priznanje. Enajstorico Berlina so odpravili z zmago domačih. Izid je bil 2:1 (0:1).
O gostovanju Gradjanskega v Sofiji smo že poročali. Dodajamo še, da jc nastopil v sredo proti bolgarskemu prvaku S. C. Levskemu in zmagal s 5:3 (3:1).
Schalke 04 premagan v Berlinu
Po dolgem času ie bil olimpijski stadion v Berlinu spet razprodan. 90.000 oseb si je nabavilo vstopnice za finalno tekmo za pokal nemškega športnega vodje Tchammer und Ostena. V finale sta se priborila Schalke 04 in Dresdener S. C. Oba kluba sta zmagala v izločilnih tekmah
loma priborili dragoceno darilo. Schalke je podlegel s pičlo razliko 1:2.
*
Christi Cranz za vedno odložila tekmovalne
smuči. Chrjstl Cranz spada med one redke ženske, ki so kljub športni slavi ostale skromne, resne in prikupne. Dolgo vrsto let je obiskovala vsa znamenita alpska smučišča, tekmovala v smuku in slalomu in zmagovala. Njene vedre pojave so se v vsaki smuški družbi razveselili. Desetkrat in dvajsetkrat je bila prva med prvimi, svojim zmagam pa ni pripisovala posebne važnosti. Samo enkrat ni mogla prikriti svoje zmagovalske sreče. To je bilo po prvi olimpijski zmagi v Garmisch-Partenkirclienu, ko se je razjokala, ko so ji povedali, da je dosegla olimpijsko prvenstvo. To so bile solze sreče.
Neslavno ji je padel brat Hudi, s katerim je žela športno slavo na belih poljanah. Sedaj lie bo več tekmovala. Postala je športna učiteljica, ki bo svoje bogate izkušnje delila svojim mlajšim tovarišicam.
V italijanskem državnem prvenstvu je položaj po II. kolu tale: Na čelu tabele je Roma s štirimi točkami, sledita ji pa Lazio in Genova s tremi. Triestina je na sedmem mestu. Bologna pa na repku razpredelnice. — V seriji B vodi Novara s štirimi točkami.
Troboj hrvatskih atletov odpovedan. Z ozirom na slabo vreme, ki je tudi to nedeljo onemogočilo izvedbo atletskega troboja med Čoncor-dio, Haškom in Zagrebom, je vodja hrvatskega športa g. Zebič defiuitivno odpovedal nameravano prireditev.
Kari Schafcr zopet med tekmovalci. Zadnjič .ie tekmoval in zmagal na zimski olimpijadi leta 1930. Ker je prešel pozneje med poklicne drsalce, mu jo bilo nadaljnje tekmovanje onemogočeno. Odkar pa so v Nemčiji odobrili Zvezo poklicnih drsalcev, bodo imeli profesionalci spet možnost nastopanja. Z Dunaja poročajo, da vlada za prvo srečanje, pri katerem bo sodeloval tudi Schafer, veliko zanimanje.
Stadion v Planici. K včerajšnjemu poročilu o ureditvi arene pod veliko Bloudekovo skakalnico smo zvedeli še to, da bo imela arena obliko normalnega nogometnega polja, okrog katerega bo mogoče zgraditi tudi tekališče za lahko atletiko. Na nasipu okrog izteka (v poletnem času igrišča) bo prostora za 10.000 gledalcev.
Vse ženske svetovne rekorde v prsnem plavanju imajo Nemke. Oglejmo si jih:
100 m Schmidt — Nemčija 1:20.2 min.
200 m Kapeli — Nemčija	2:55.5 min.
400 m Kapeli — Nemčija	6:08.2 min.
500 m Kapeli — Nemčija	7:43.4 min.
Nedavno je prestala Ana Kapellova, ki je doma iz M. Gladbacha, težjo operacijo, sedaj pa je okrevala in tudi že pomalem trenira.
Iz Cferiške pokrajine
Sto tisoč kvadratnih metrov vrfov in nasadov bo Gorica prenrala. V smislu navodil, ki jih je izdal vladni predsednik in voditelj fašizma, je odredil goriški župan inž. Casasola, da se pre-orje in obdela sto tisoč kvadratnih metrov neobdelane površine, ki je last goriške mestne občine. Ta zemljišča so deloma stavbne parcele deloma pa vrtovi in parki, ki leže v raznih predelih mesta. Na velikem stavbnem prostoru v novi ulici Roma zraven vladne palače na Travniku so zadnjo soboto z velikim motornim plugom pričeli preoravanje. Navzoči so bili številni odličniki, med njimi prefekt, pokrajinski tajnik, mestni župan in drugi. Na preoranih površinah bodo v prvi vrsti posadili krompir in koruzo. »Tudi ena ped goriške zemlje ne sme ostati neobdelana I« je izjavil župan.
Ugleden Krašovec — prava kraška korenina — nas je zapustil. V ponedeljek, 20. oktobra, je v Opatjem selu izročil svojo plemenito dušo svojemu Bogu ugledni posestnik Franc Marušič. Štiri dni pred smrtjo je dočakal 80 let. Zaradi svoje značajne zavednosti je bil obče spoštovan. Kot pravi krščanski mož in oče je svojo družino možato vzgojil. Ena hčerka je postala redovnica. Večni mir njegovi duši, družini pa iskreno sožalje!
Smrt mladega fanta. Iz Šmarja na Vipavskem nam pišejo: Zadnjo nedeljo smo ob spremstvu vse sosesrke položili k zadnjemu počitku 18-letnega Viktorja Vrtovca, sina edinca ugledne družine iz vasi Lisjaki. Pri kolesarskem izletu, ki ga je napravil v družbi več fantov, se je močno prehladil in obolel za pljučnico, kateri je podlegel. Bog mu daj večni mir! Družini globoko sožalje 1
Pregled plemenskih bikov. Dne 15. novembra bo v Tolminu velik pregled mladih plemenskih bikov rdeče cikaste pasme. Pregled je omejen na bikce, ki so bili izrejeni doma in so stari od 8 do 18 mesecev. Pregledovanje prireja deželni inšpektorat za kmetijsko skupino z živinorejskim oddelkom. Razdeljenih bo večje število nagrad. Namen prireditve je dvigniti živinorejo v naši deželi.
Zima prihaja na Gorenje Vipavsko. To jesen smo imeli prvo slano 14. oktobra. Po vrtovih je
pobrala vse cvetje. Po večtedenskem lepem vremenu smo pred dnevi dobili rahel dež. Z njim je pa prilomastila naša stara znanka — vipavska burja, ki divja kot besna že nekaj dni. Upamo pa, da bo kmalu utihnila. Saj so vipavski vrhovi Caven, Nainos in drugi že vsi zasuti s snegom in prihajamo v zimo.
Iz Tržaške pokrajine
S srebrno medaljo za hrabrost je bil odlikovan letalski podpolkovnik Renzo Cozzi iz Trsta, ki poveljuje skupini izvidnih letal. Odlikovanje jc dobil za uspehe, dosežene dne 20. februarja na grškem bojišču v dolini Sušice.
Obnovljena cerkev na Nabrežini. Notranjščina nabrežinske župne cerkve je bila zadnje čase obnovljena. Prenovili so glavni oltar, pre6biterij je dobil nekaj 6transkih slik, izvršenih v mozaiku, stene prezbiterija so pri tleh obložili z izglajeni-nri marmornatimi ploščami, slikarije na stropu pa so na nekaterih krajih, kjer jih je vlaga poškodovala, na novo prepleskah. Vzidali so nov krstni kamen, pomembno umetniško delo, ki predstavlja dar dveh nabrežinskih kamnoseških tvrdk Montecatini in Gorlato. Za ostala dela so pravtako prispevala druga nabrežinska podjetja, bodisi v oelu ali pa v materialu. Nekaj 60 dali tudi župljani in sicer v denarju, kar je bilo uporabljeno predvsem za predelavo električne razsvetljave. Skupna vrednost znaša okrog 10.000 lir.
Birma na Nabrežini. V nedeljo 19. oktobra je goriški nadškof msgr. Margotti napravil v Nabrežini pastirski obisk. Podelil je zakrament 6V. birme 180 otrokom.
Tržaški skvadristi na Reki. Proslave obletnice pohoda na Rim so se na Reki udeležili tudi številni skvadristi iz Trsta, ki 6o spremljali na Reko slavnostnega govornika Francesca Giunto. Podali so se na Reko v dveh skupinah, ena z vlakom, druga pa z avtobusom.
Otrok utonil v čebru. Tragične smrti je umrl dveletni Jožek Micalich iz S. Marija Mad. Inf. 372. Deček se je na dvorišču sklanjal nad čeber vode, pa je pri tem omahnil in padel v posodo, v kateri je utonil.
Tramvaj in avtomobil. Na vogalu ceste Via Ghega, kjer se razcepita tramvajski progi v Bar-kovlje in Rojan je prišlo do trčenja med tovornim avtomobilom in barkovijanskim tramvajem. I ri trčenju sta se poškodovala obo vozača avtomobila 43 letni Alojz Laureni in 66 letni Jožef Ca-covich. Oba so morali zapeljati v bolnišnico.
Smrtne posledice prometne nesreče. Pred nekaj dnevi je povozil avto na Via Fabio Severo 78 letnega Carla Bolle-ta. Poškodbe so bile tako hude, da jim je starček v bolnišnici podlegel. Pokojnik je bil znan tržaški meščan, ki se je zelo udejstvoval v nacionalnih in fašističnih krogih.
Smrt znanega odvetnika. Umrl je v Trstu odvetnik Ferruccio Slocovich, eden najbolj znanih tukajšnjih advokatov ter sin znane patricijske tržaške rodovine.
Igra narave. Zadnji dnevi oktobra so prinesli Tržačanom in okoličanom čudna vremenska presenečenja. Poleg snega, ki je zapadel po vsem Krasu in še precej doli na openskih hribih proti Trstu, je padala v četrtek v tržaški okolici tudi toča. V Tržiču je padala nad 20 minut, tako da je led na debelo pokril polja in mestne ulice. Med točo pa je začelo grmeti ter je nekajkrat udarila strela v razne izpostavljene točke v mestu, vendar ni napravila nobene škode.
Nov predsednik Triestine. Provincijski predsednik CONI-ja je imenoval za predsednika tržaškega nogometnega kluba Triestine Umberta Oglienga, ki je nasledil dosedanjega predsednika Hermana Mentaschija.
Mrtvec je plaval v pristanišču. V četrtek, 23. oktobra, so odkrili v morju poleg mola Bersaglie-ri plavajoče moško truplo. Poklicani so bili gasilci, ki so mrtveca spravili na suho. Prepoznali so v njem 61 letnega Ivana Godasa. Truplo je bilo prepeljano v mrtvašnico, oblasti pa so uvedle preiskavo, da doženejo vzrok smrti.
Zopet primer tetanusa. V letošnjem letu se je zastrupilo nenavadno mnogo ljudi v tržaški okolici s klicami tetanusa. Te dni je bil pripeljan v bolnišnico spet takšen primer. Nevarno totanusovo zastrupljenje je dobil 61 letni A. Jam-šek iz Rojana, ki se je pred nedavnim ranil na roki z rjavim železom. Rani ni posvečal nobene pažnje, kar se je sedaj usodno maščevalo.
love ladje proti podmornicam
»Frankfurter Zeitung« piše: »The Seaotter — to je postalo ime za novo vrsto ladij in veliko reklamo delajo zanje tostran in onstran Atlantika, na katerem naj ti seaotterji nekoč plovejo ter obrezuspešijo nemško prizadevanje za uničenjem dovozov v Anglijo. Ko je bilo potopljenih vedno več ladij s torpedi in bombami in je število potopljenih ladij zopet in zopet presegalo milijone ton, so začeli v Angliji in Združenih državah premišljevali, kako bi bilo mogoče v največji naglici najti nadomestilo za izgubljeno, pa vendar tako važno in nepogrešljivo ladjevje. V Združenih državah so iznašli novo vrsto ladij, ki naj bi predstavljale revolucijo v ladjedelstvu, »seaotterje«, kakor jih imenujejo.
Po ameriških opisih — na oceanu še takih ladij ni bilo videti, prve so šele prišle iz ladjedelnic — naj bi bila to ladja, ki ima okoli 1500 ton, 90 metrov dolžine in 13 metrov širine. Kadar bi bila ladja docela naložena, bi segala le tri metre v morsko globino. Vsa ta merila so bila izbrana zato, ker preti vožnji po oceanu nevarnost podmornic. Ladje naj bi varovalo pred torpedi dejstvo, da segajo tako plitko v vodo. Ladje niso veiike, da jih ne bi bilo mogoče od daleč opaziti. Z ozirom na to je storjeno še več, kar naj bi bila prav posebnost te vrste ladij: ladje so zgrajene tako nizko, da segajo s krovom jedva na morsko površje. Samo prednji del je nekoliko dvignjen. Na krovu ni navadnih delov, ki jih vidimo na drugih ladjah, Ie sredi ladje je majhen stolp, ki naj nadomešča poveljniški mostiček. Kakor pripovedujejo, bo poganjalo vsako ladjo šestnajst šestcilindrskih motorjev, vsak bo imel 110
Dideka« (1936). Dušeslovna opredelitev objekta je izvršena v razgibani ekspresivni tehniki. Prav zaradi tega pa je volumen predmeta precej razrahljan. Kipar je la nedostatek dobro občutil, ker se je že naslednje leto (»Mavra«) zopet oprijel trdne, zaokrožene oblike. 0 tem delu sem že večkrat pisal, in je nedvomno eno najboljših Kali-novih rezultatov. Kalin je ob njem odkril ono osnovno noto svoje umetnosti, ki stremi za tem, da izrazi osebnostno, notranjo podobo človeka, toda ne z idealne, poduhovljene, marveč z materialne, rekel bi animalične strani. Ta nota je zaznavna v večini Kalinovih del, je pa na mnogih mestih zakrita po škodljivem vplivu tuje umetnostne okolice. Dokaz temu so zlasti kiparjeva novejša dela. Ko si ogleduješ to zbirko glav, ti nehote pride na misel, da bi marsikatera od njih imela lahko povsem različnega avtorja. Gotovo je, da karakteristika glave upodobljenca, prav tako tudi različne lastnosti kiparskega gradiva, zahtevajo drugačne koncepcije plastike, vendar gre ta proces izpreminjanja le do gotove mere, vedno
pa v okviru kiparjeve individualne note. Kakor hitro pa si likovni umetnik izbere vzornike — ne zgolj v oporo — marveč za ideale in če lete še hitro menjava, je nujno, da bo trpela umetnostna kvaliteta dela. Pri Kalinu je marsikaj povedanega mogoče opaziti — vendar, ponovno poudarjam, da individualna nota nikjer ne izgine popolnoma. Sicer pa se kipar-portretist nikoli ne nahaja v absolutni nevarnosti izguhitve individualne kontrole nad svojim delom, ker ima mnogo opravka z neposredno naravo, ki ga sili. da je od primera do primera individualno »navzočt. Od novejših del bi omenil zanimivo glavo »Dečka Ra-dovana« in obe plastiki naših pesnikov: Otona Župančiča in dr. Alojzija Gradnika.
Razstava je skrbno urejena. Umetnostno kaže torej zanimive upehe mlade umetniške generacije, uspehe, ki bi bili danes nedvomno tudi kvalitetno mnogo bolj neoporečni, ko bi teorije in programi — ki so vsaki pravi umetnosti funda-m ml talno tuji — ne ovirali zdravega umetnostnega razvoja.	Dr. S. Mikuž.
konjskih sil. Po štirje in štirje motorji so zvezani in poganjajo vijak; vijak pa ne bo, kakor je navadno pri ladjah, na krnu, ampak sredi ladijskega trupa. Hitrost bo znašala 12 morskih milj (22 km) na uro. Oblika teh ladij je podobna starim vikingškim ladjam, če jim odmislimo visoko navzgor zavit kljun, ki bi bil dohra tarča .
Majhnih ladij, ki jim pripisujejo tako veliko nalogo, v Zedin,jenih državah ne grade v pomorskih ladjedelnicah, ampak, kakor so Amerikanci ponosno in originalno sporočili, zaradi naglice kar v rečnih ladjedelnicah ter v velikih avtomobilskih tovarnah, ki leže po večini ob rekah ali kanalih; od tam bodo potem izgotovljene ladje splavale na ocean. Če se bodo na oceanu obnesle, ni in še ne more biti sporočeno, ker jih doslej preizkušajo šele v obrežnih vodah. Vsekakor so priznali, da jih je lahko bombardirati, ker imajo širok krov. Zato so jih naknadno oborožili s strojnicami. Izdelovali bodo te ladje le v serijah. Podmornice in letala jih bodo mogoče še letos srečala. Potem se bo videlo, če so res takšne, kakor napovedujeta visokoleteči optimizem in šumna reklama.«	>
Želj
a
»Sedaj hočem biti »aiiia, jeaiii Na muhe iz sobel«.
vee
Prva partija
31
Stanku se zdi danes tukaj še bolj mrtvaško in zapuščeno, kakor včeraj, pri tem pa veliko krajše; že so pri tistim zlomljenem opažu, tu 60 že Alar-tinkove zagozde in skobe. Da je tako kratka pot do sem? 6e čudi Stanko. In tamle že migeta mala in mirna lučka varnostne svetilke, nad nio pa se pripogiblje usnjena čepica in zamazani, lesketajoči nos gospoda Hansena.
Paznik Andres je vzbočil prsi in strumno stopil, ena, dve. »Srečno!« je zakiical in udaril s petami skupaj. »Javlja 6e prva partija: paznik Andres, kopač Adam, kopač Suchanek in vozač Pulpan.«
XXI.
»Gut,« kima gospod Hansen. (Mar dela tukaj dva posada?) Nag je do pasu, partija gleda v zadregi stran; zdi se jim, da se ne spotlobi, da bi gledali gospodu inženirju na njegovo človeško nagoto.
Toda če se je celo Hans 6lekel, zakaj bi 6e ne slekli tudi mi, fantje. Vsa partija slači suknjiče in vleče srajce čez glavo, kakor če se gredo paglavci kopat. Samo pazniku Andresu se nekako noče; po-škdjuje na gospoda Ilansena, — i no, bila bi čudna subordinacija, če bi paznik ostal oblečen. Andres se hitro odloči ter vrže raz 6ebe 6 suknjičem in srajco vred tudi svoje pazniško dostojanstvo. Zdaj stoji na pol nag, kakor vsi drugi, in kaže svoje drobno in čedno oprsje z brazgotino od strela; vidi se, da je bil vojak.. Tako, zdaj je treba samo še zategniti jermena in začeti. —
Partija ogleduje, kaj se je medtem storilo; Sfanku se zdi, da veliko, toda partija kot celota je nezadovoljna. »Lejte, d06ti niso opravili!« »Hm, to bi znal vsak!« »Ušivci, samo ogledali 6o si, pa so jo čimprej odkurili.* »Tri sto, takega šušmarstva še nisem videl!« »Seveda, lantje, samo toliko je na-
rejenega, kar smo naredili mi.« Sicer ni vse to res, ampak prva partija ima pravico kritizirati druge. Na primer cela osemnaistica je pravi gozd samih novin opornikov in precnikov; tudi tir je popravljen, na okretnici je voziček, lahko 6e človek z njim že pelje tudi v tisti zasuti rov Resda 6e moraš hudo pripogniti, da se lahko prepelješ, in tam globlje notri je, kakor vidi Stanko, tako in tako: izbokle stene in prelomljeni strop, vse na hitro podprto z oporniki. Toda že gredo tam cevi 6 stisnjenim zrakom in je slišati, kako sičejo montirane zračne zaklopke. Igra je že dobljena, si misli Stanko in začenja nemalo ceniti storjeno delo; kaj se je moralo vse najprej pripraviti, da bi bilo mogoče rešiti to
trojico ljudi! Lahko je reči: junaštvo in podobno; ampak koliko spretnosti je treba in prij)rav, reda in tako dalje, — kakšno pa je potem junaštvo, prija-
telj! Razum je za to potreben.
Andres je že dobil ukaze od Hansa. »Tako, fantje,« je rekel, »hitro moramo delati, dokler se nam spet ne pokvari.
»Kdo |X>jde prvi naprej?«
»Morda jaz,« pravi Adam in se prijx>giblje na kupček gumijastih in pločevinastih reči.
»Vsakih deset minut 6e bosta menjavala s Suchankoin. Falta bo metal material sem, in Stanko pristavi voziček. Martinek!«
»Tukaj.«
»Torej delajte, fantje!«
Adam je 6amo pokimal; fjočasi si prijsenja nekaj kakor pločevinasto torbo na hrbet. Zdaj 6i daje na glavo gumijevo masko z dolgim slonjim rilcem. Kisikova maska, je vedel takoj Stanko, in srce mu je začelo utripati. Torej so tu res jamski plini! Adam si je že V6e nadel in pripasal z jermenom okrog života; kako čuden je ta gumijev gobec in slonji rilec na dolgem suhem telesu človeka, pri moji veri. kakor 6trašilo. Iz maske je nekaj zamom-ljalo, najbrže Adam nekaj pripoveduje, pa ga ni mogoče razumeti. Že leze po štirih pod prelomljen 6trop in vleče za seboj svoje dolge noge.
»Torej, Falta, masko na sebe!« izjx>dbuja Andres.
»Jaz je ne potrebujem,« pravi Pepek. »Jaz v njej ne bom delal!«
Paznik se je jezno obrnil, — zdaj začne kričati na Pepka, se je bal Stanko. Toda ne, ni zakričal. »Ah, tako,« je rekel preudarno. »Toda izkušen rudar bi si jo nataknil.« In zavrtel 6e je na peti ter šel za tesarjem, ki dviga z Matulo na križišču nos k opažu in se z njim o nečem posvetuje.
Pepek pobira ma6ko. »Saj veš,« je godrnjal. »Kar poskusi v tem delati, ti modrijan! Človek niti ne sliši, če kje kaj poka. — Saj se ne bom zadušil,« se jezi Pepek in si nadevlje masko na glavo. »Ej-dun, to smrdi po gumiju!« Z masko na glavi je kakor zavaljen hrošč z debelim sesalom in velikanskimi očmi. Iz ma6ke se nekaj časa še sliši pridušeno momljanje, menda Pepek psuje; toda Pepek že poklekuje pod udrti 6trop.
V tem je začelo iz globine ropotati in škripati. To Stanko že f>ozna, to je pnevmatično vrtalo. Torej Adam že seka in vrta! Hvala Bogu! Zdaj se torej že zares dela predor k tistim trem, ki so živi ""'""lani!
pokop
'epek se je naglo obrnil ter izginil med opornim tramovjem. Očka Suchanek si resno in malone obredno nadevlje masko.
»Ali naj vzamem tudi jaz masko?« vpraša v zadregi Stanko.
»Ti ne, ti ostaneš zunaj. Saj bi v tem niti dihati ne znal.« — Očka Suchanek je strašno smešen s tem rilcem; toda Stanko je razočaran, — zakaj neki samo on ne sme imeti maske! Morda bi bil lahko prvi, ki bi zlezel k tistim trem.
Počepne, da bi vsaj pogledal, kako je tam notri, toda vidi samo, kako se Pepek preriva dalje skozi oblake premogovega prahu.
Očka Suchanek mu ganljivo trka na ramo in suče gumijev rilec. To pa ne, Stanko, to se ne sme. • Kaj je?« se čudi Stanko; očka kaže s prstom proti rovu. »Aha, plini!« Stanko mora kašljati zaradi
Jubilej hišnih številk
Poteklo je tristo let, kar je uveden običaj, da 6e hiše zaznamujejo z zafiorednimi številkami. Pred tristo leti so imele hiše imena 6vojih lastnikov. Za manjše kraje ni bilo nikakih težav, hudo pa je bilo po mestih. Dolgo je preteklo, preden si v velikem mestu našel kakšnega manj znanega človeka. Začeli so torej misliti, kako bi se iskanje ljudi po mestih olajšalo, zlasti zato, ker je imelo mnogo meščanov enaka imena. Spomnili so 6e številk in tako je vsaka hiša dobila 6vojo številko. Ostala pa je še tudi navada, da V6aj nekatere večje hiše ]X> mestih in skoro vse hiše v trgih in vaseh imenujemo jx> lastniku ali pa s r>06ebnim domačim imenom.
Poročeni in samci
Na vsakih 200 oseb, ki so dočakale štirideseto leto starosti, je 125 oženjenih in 75 samskih. Pri šestdesetlelnikih je razmerje med poročenimi in neporočenimi 48:10 za oženjene, pri sedemdesetletnikih pa 27:11.
Redek blagoslov
Kralj Avgust Močni, ki je 6 polno pravico nosil naslov oče zemlje, je imel 350 otrok. Neki Kanadec je imel s tremi zakonitimi ženami 41 otrok. Pri Avellinu je živel neki kmet, za katerega jc italijanski urad za j>opi6 prebivalstva 1. 1928, ugotovil, da je mož oče nič manj kakor 30 nezakonskih otrok, od katerih jih sedaj še 28 živi. V današnji dobi nesrečne »bele kuge* se rado govori o primeru iz petnajstega stoletja v »temnem srednjem veku« o neki Barbari Schmozerus, ki je imela 53 otrok in to 38 fantov ter 15 deklic. Njena občina Bonnigheim ji je 1. 1935. postavila lep spomenik. V Valladolidu je 1. 1926. neka 68 letna ženska porodila svojega devetindvajsetega sina. Statistično so dognali, da po 50 letu starosti na 3.300 žensk le ena rodi.
IHaii oglasi
V malih oglasih velja pri iskanja službe vsaka beseda L 0.30, pri ženitovanjskih oglasih je beseda po L1.—, pri vseh ostalih malih oglasih pa je beseda po L 0.60. Davek se računa posebej. — Male oglase je treba plačati takoj pri naročilu.
Jf)
Vsak Slovenec, ki le more naj naroči »Slovenčevo knjižnico«. — To je njegova kulturna in socijalna dolžnost. Knjige lahko plačujete mesečno
Jamskega paznika
sprejme v službo rudnik Kočevje. Vloge, spričevala poslati na upravo rudnika Kočevje
B Službe B B Službe B
Jtteio:
Dobe:
Hlapca
h konjem in za kmečka dela takoj sprejmem. -Vertačnlk, Jenkova 7. b
Služkinjo
mlado, pošteno, najraje začetnico, za pomoč pri gospodinjstvu in trgovini, iščem. Ciglerjeva ul. 26, I. nadstr., Moste. b
Moškega
zanesljivega, za kidanje snega, iščem. - Vprašati Sv. Petra cesta 34. b
■ SPbt ■
Oddalo:
Neopremljeno sobo
oddam v podnajem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12454.	s
£22523
Pisalni stroj
dobro ohranjen, kupim. Plačam takoj. Naslov v upr. »Slov.« št 12363.
Gospodična
s srednješolsko Izobrazbo in trgov, tečajem sprejme kakršno koli zaposlitev. Naslov v upravi »Slov.« pod »Poštenost« štev. 12228.	a
Absolventinja
zasebne bolničarske šole Išče mesto asistentke pri kakem zdravniku ali zavodu. Spričevalo prav dobro. Cenj. ponudbe upravi »Slovenca« pod : »Zelo vestna« št. 12464.	a
Filatelisti, pozor!
Najugodneje kupite ln vnovčlte znamke vseh kontinentov do poslednjih okupacijskih znamk v knjigarni Janez Dolžan, Ljubljana, Stritarjeva 6.
Harmoniko
klavirsko, ln otroški voziček, kupim. - Ponudbe pod »Takoj« na ogl. odd. »Slov.« št. 12450.	B
SLOVENCA
.........■iiiiiiuitllffllll
Mraza, prehlada in sličnih nadlog
obvarje gotovo le Vydrov Vas grog! Toči se v aut. bifeju »RIO«, šelenburgova ulica . oddelek za spec. groge in čaje. 1
Gojzerice
nove, št. 38, in rabljene, št. 39, damske škornje št. 38, in dva para smučk, prodam. Interesenti naj puste svoj naslov v upr.. »Slovenca« pod »Obutev« štev. 12456.	1
Več močnih kadi
hrastovih In macesnovih, ter stiskalnice za zelje, proda Julljana Florjan-čič, Dravlje - Vodnikova cesta 287.	l
Železne peči
različne velikosti, in dva nova triciklja . ugodno naprodaj. Generator delavnica, Tyrševa cesta 13 (Figovec, levo dvorišče).

Zavese za zatemnitev
lz papirja nudi solidno in pocent
Puc Danilo
tapetnlk
Ljubljana, Slomškova 9
Telefon št. 35-71.
BStanovanjaB
jsteio:
Stanovanje
Išče zdravnik za takoj ali 1. febr., 4—5 sobno, v centru. Ponudbe upravi »Slovenca« pod: »Zdravnik 1941« št. 12449. c

Otrokom
ki Imajo slabo razvit posluh, nudi glasbeno izobrazbo profesor na podlagi uspešne metode, j Informacije in vpis Zrinj-skega c. 7/II. Začetek po-j uka 5. novembra. (u
'Kupujte pri naših 1 Inserentih!
premogovega prahu, da se mu kar oči solzijo. Toliko je prahu, da 6e že skoraj nič ne vidi, kvečjemu izbuljene hroščaste oči in rilec očkove maske. Znotraj hrešči Pepkova lopata, in šup, ven leti kamenje in premog.
Iz oblaka prahu se prikazuje Andres. »Torej hitro,« se razburja, »lopato v roke in nakladaj na voz! Dajte, dajte! Da ne bo nič ležalo na poti!«
Očka Suchanek kima z gumijevim gobcem: to je tvoje delo, Stanko. In Stanko, hipoma ves vnet, nalaga kašljaje in oslepljen od prahu z lokato premog in kamenje na voziček.
*
Ko 6e je ves 6poten vračal s praznim vozičkom, je stari Suchanek že zamenjal Adama; Adam ee onemogel opira na kol, masko si je že vzel z glave, briše si pot s čela, da mu kar curlja. Pepek si snema masko in pljuva, do nagega je 6lečen, samo še v škornjih je; premogov prah mu teče s potom po telesu; kar kadi 6e z njega. »Moral 6em zapreti pipe,* pravi Andresu. »Prah.« Pepek 6e je odhrkal. »Sapra, danes mi ni in ni všeč!«
Andre? zmiguje z rameni in brca v kamenje in premog. »Lejte,« pravi suho Stankotu, »tole ni delo; tako bi znala tudi druga partija. Tukaj mora biti čisto kakor na plesu.«
Lep ples, si misli Stanko; V6i smo črni od premoga, kakor vrane. Težko diha in glava ga boli, rad bi se naslonil in globoko dihnil, toda dihati 6e ne da. In tema je, tema, jamščarice samo mežikajo s trejsetavimi plamenčki. Ampak če mora biti vse čisto, naj bo čisto. Stanko pograbi lopato in pridno nalaga na voziček.
Sliši se, kako Martinek tamle na križišču tolče po podstavkih in kako rojjota iz globine zasutega rova vrtalo očke Suchanka. Pepek je še enkrat pljunil in zasapramentiral. menda v zalogo, in si spet nadeva masko na gobec. Adam se resno, zbrano ukvarja 6 kisikovim aparatom; videti je, da nima nečesa v redu.
LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI
Predstave ob 16 in 18.15, ob nedeljah in pra-»nlfcUl pa Ob 10.30, 14.30. 16.30 In 18.30
Film tajinstvene vsebine
Zadnja roža
Francis Sullivan. Clive Brook, Jean Baxter
KINO UNION - TEL. 22-21
Roman ub*ogega dekleta, ki je po nesrečni usodi zašlo na kriva pota
Grešnlca
Paola Barbara, Fosco Giacbetti, Gino Cervi Roman je izhajal v „Našem kinu" _KINO MATICA - TEL. 22-41
Zlato zapada
Smit Balew, Heatber Angel Kot dodatek ..SONCE, /.EMLJA, LUNA" kulturni film KINO SLOGA - TEL. 27-30
Naročite ..Slovenlev koledar*
Vsem, ki so sočustvovali z nami ob težki izgubi nase nadvse ljubljene mame, stare mame, sestre, tete, svakinje in tašče, gospe
Marije Kilter
roj. Dolžan
Vsem, ki so počastili njen spomin z venci in cvetjem — Vsem, ki so jo spremili na njeni poslednji poti k večnemu počitku -
našo iskreno zahvalo
Posebej smo dolžni zahvalo gospodom zdravnikom in častitim sestram iz Šlajmerjevega doma za pomoč in nego v težki bolezni.
Ljubljana, Bled, Zagreb, Beograd, dne 3. novembra 1941.
Žalujoči oslali
65
Dolarske hijene
Stric Paddv se pri tem tako zadovoljno muza, da jjostaja Rackleva kar strah. Končno se stric Paddv zareži: »Dokazati hočete? Prosim, izvolite! Kar dokazujte, gospod Rackley!«
Inšpektor Taylor pokima. »Nič nimam proti temu, če ste res tako trdno prepričani, da se vam bo veš dokaz posrečil, gospod Rackleyl« Inšpektor Taylor se že obrne proti stopnicam.
Samo trenutek prosim, najprej bom še odjie-ljnl našega ujetnika!«
Rackley prisluhne. »Kako? Kaj je aretira-nec z ladje iprišel semkaj?«
»Da, seveda!« pokima Tavlor. »Bolni gospod Grill je izrazil željo, da bi rad govoril s svojim dvojnikom... Isto prošnjo je izrekel spotoma tudi aretirani Palmer. To vam lahko potrdita oba uradnika, ki sta spremljala Palmerja na jx>ti iz Melbourneja do Newyorka. Ta želja je poj>olnoma razumljiva in ker ni nevarnosti, da bi se zaradi tega srečanja mogla preiskava kakor koli ovirati. Ker,« naslednje besede govori inšpektor Tavlor s posebnim poudarkom, »niti Grill, niti Palmer ne želita, da bi se vsa zadeva prikrila, ampak nasprotno hočeta, da se do dna razčisti, zato sem lahko dovolil medsebojni razgovor. Ker pa gospod Grill na žalost ne more obiskati Palmerja v preiskovalnem zaporu, saj je bolan, smo mi pripeljali Palmerja k njemu.«
»In Palmer je sedaj...«
»Da, Palmer je sedaj gori ob bolniški postelji gospoda Grilla!!« vskoči hitro stric Paddy. Sam Rackley molči in razmišlja. Prepričan
vskoči hitro stric Paddy.
je, da ima to srečanje zopet neko skrivnostno ozadje, katerega še ne pozna, a ki bi mu vendar utegnilo izbiti njegovo zadnje orožje iz rok. Toda kljub temu misli, de lahko igro še dobi. in da v zadnjem trenutku požene Grillovo družbo vnovič v propast.
Končno začne: »Ta dama tukaj je sestrična gospoda Grilla in .. .c
»To je pa res, to potrdim tudi jaz!« zaropota slric Paddv, ki doslej Vere \Vesseley še pogledal ni. »Vaša dama je Vera Wesseley, Jonnyjeva sestrična in moja nečakinja. Ker smo se nekoč pošteno skregali, bo najbrž skušala sedaj škoditi mojemu nečaku Jonyju!«
Vera Wesselev se sploh ne meni za Parltly-ieve besede. Obrnjena proti inšpektorju Tay-lorju pravi na kratko: »To je popolnoma brezpomembno! Gre le zato: če je bolni Jonnes Grill pravi Jonnes Grill, potem mora poznati tudi mene.«
»Seveda, to bi pa že moral!« prikima inšpektor Tavlor.
»Dobro, odvedite me. torej gospod inšpektor k njemu, potem bomo pa že videli!«
Inšpektor Taylor nima nič proti temu. če odideta hkrati z Vero Wesseley tudi Racklcy in stric Paddy na obisk h Grillu. Ko gredo vsi skupaj po stopnicah, nastane v Grellovi spalnici nravi direndaj.
»Presneto, saj že prihajajo!« vzklikne Palmer, ki si pravkar veže kravato. Oblečen je že v Grillovo obleko. Gril pa si je med tem že oblekel Palmerjevo Pidžamo.
»Prosim vas, gospod Grill, hitro v posteljo! | Za božjo voljo, dajte no! Ne glejte tako ve-selol Saj morate imeti vendar izraz bolnika, ki trpi!«
»Upam, da sva se o vsem drugem že pogovorila, kaj ne?« šepeta Grill in hitro skoči v posteljo ter si potegne odejo do ušes. Oba prisluškujeta, kako se bližajo koraki po stopnicah.
»Upam, da oba uradnika iz Melbourna ne bosta zapazila prevare. Veste, Palmer, na vožnji sem pošteno grel!«
»Naš dobri stric Paddy,« se muza Palmer sam sebi v ogledalo, »je mislil prav na vse. Saj sem tudi jaz sedaj kar čez noč ogorel.« Palmer obrne hrbet ogledalu, kravata je dobro zavezana. Bežno se še s prsti potipa po licu, ki je na videz ogorelo. Ni bilo lahko namazati vse kože toko enakomerno, da napravlja vtis ogo-relosti. »Upam. da barva ne bo popustila, če se bom potil. Potil pa se bom prav gotovo, dragi moj Grill, kaj ne?«
Še ipreden odprejo nenapovedani gostje vrata, stopi Palmer hitro k postelji. Vsede se na rob postelje in zašepeta: »Gosfiod Grill, skrbite tačas za Ellen Counter... Prosite prav lepo Gizelo Morton. naj mi vse odpusti! Tako kot ste mi vi vse odpustili.«
Grill se mu smeje: »Toda, Palmer, bodite brez skrbi! Saj sem vem vso kašo skuhal jaz. Če ste nato tudi napram Gizeli morali igrati mojo vlogo, zato pač ne morete odgovarjati!«
»Lahko mi verjamete, da je bilo prav to zame najtežjel«
Kakor hitro čuti Palmer, da se odpirajo vrata bolniške sobe, se vzravna in začne glasno govoriti, tako da ga prihajajoči lahko vsi razumejo: »Res, gospod Grill, prav od srca sem vam hvaležen, ker ste mi vse odpustili... Če bom kljub temu moral nekaj časa odsedeti v ječi, mi bo prav misel na vaše odpuščanje lajšala življenjel«
»Saj niste bili vi krivi, Palmer! Prosim vas samo to, da pred sodiščem poveste vse po resnici, ne da bi se bali kogarkoli. Zato, da bodo razkrinkani tudi vsi tisti, ki so hoteli ostati v ozadju!«
Oba se delata, kakor da sta šele sedaj zapazila, da je nekdo vstopil. Palmer vstane in pokima inšpektorju Tavlorju. Takoj nato pa se jjošteno prestraši. V resnici ga prevzame, ko pogled a staremu Rackleyu v lice, iz katerega žari satanska zloba. Vendar se Palmer takoj obvlada in si takoj izposodi Rackleya.
»Ah, gospod Rackley, še sanjalo se mi ni, da vas bom srečal že tako hitro po svojem prihodu v Newyork! Mislil sem namreč, da se bova videla šele pred sodiščem!«
Iz drobnih, globoko udrtih in skoraj priprtih oči opazuje Raekley Palmerja. Nato stopi s stisnjenimi zobmi proti njemu in zasika: »Nehajte že vendar s lo neumno komedijo, Jonnes Grill! Mi vemo popolnoma dobro, kdo ste vi, prav tako, kakor vemo, kdo je ta tudaj v postelji!«
Palmer se na skrivaj globoko oddahne. Hvala Bogu! Če bi Rackley prišel pred desetimi minutami, bi vendar le dosegel svoj cilj. »Ne razumem vas, gospod Rackley?c
Za Ljudsko tiskamo v Ljubljani: Jože Kramaril
Izdaiatelj: inž. Jože Sodit
Urednik: Viktor Cenčič