Štev. 248. Trst, v četrtek 5. septembra 1912 Te6a) XXXVII IZHAJA VSAK DAN tuii ob nedeljah in praznikih ob 5-, ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Fosamične Ster. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) y mnogih tobakarnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju. Št. Petru, Postojni. S>?.ani, NabreŽini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini. Pornber^u itd. Zastarele štev. po 5 nvč. (10 stot.) OGLASI SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st. t/m. Za oglase v tekstu lista do 5 vrat 20 K, vsaka nadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave .Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plaffjivo in tofljivo v Trstu. Glasilo političnega društva „Edinost1' za Primorsko. „V edinosti je moč!" NAROČNINA ZNAŠA za celo leto 24- K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K ; na na- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. lifooDliui na nedeljsko Izdanje „EDINOSTI" stene: se oelo leto Kron 5-30, se pol lete Kron 3-60. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo tista. Nefranko-vana pisma se ne aprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galatti 20 (Narodni do«). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna .Edinost", vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Giorgio Galatti štev. 20. PoItno-hranllniJnl račun Stev. 841-652. TELFFOM 5t 11-57. 5RZ0JRUNE UE5TI. Poljedelski minister? DUNAJ 4. (lzv.) Glede vesti, da bi postal posl. Vis7.kovsky poljedelski minister, razglašajo iz informiranih krogov, da Je to že zato izključeno, ker bi se izpremenil z njegovim vstopom v kabinet njegov politični značaj, Poljsko-maloruslca spravi a pogajanja. DUNAJ 4. (Izv.) Načelnik „Poljskega kluba14 dr. Leo se je posvetoval včeraj opo-ludne z namestnikom ministrskega predsednika, baronom Heinoldom, o vprašanjih, ki se tičejo rusinsko-poljske sprave. Prej je imel dr. Leo konferenco z ministrom-kra-janom Dlugoszem. Včeraj dopoludne sta prispela na Dunaj tudi Še vitez Abrahamo-wlcz in baron Bataglia. Danes pride na Dunaj tudi še podpredsednik poslanske zbornice dvorni svetnik German. Danes kon-ferira dr. Leo z ministrskim predsednikom grofom Stiirgkhom in še enkrat z ministrom Heinoldom. Včeraj se je vršila na stanovanju ministra Dlugosza konferenca poslancev dr. Lea, Abraharaovicza in Stapinskega, ki so se posvetovali o vprašanju volilne reforme za gališki deželni zbor in o rusinskih spravnih pogajanjih. Člani državnozborskega „Poljskega kluba* se sestanejo dne 10. septembra v Lvovu k posvetovanju, ki se bo bavilo edinole z rusinskim vseučiliškim vprašanjem. PRAGA 4 (Izv) „Union* poroča: V izredni seji občinskega sveta v Dobrzanu dne 30. avgusta so soglasno sklenili, prositi v spomenici nemške člane spravne komisije, da naj privolijo samo v tako spravo, ki določa, da je deželna blaznica v Dobrzanu nemška ter na ta način varuje nemški značaj mesta. „Sprave brez take doldčbe", pravi sklep, „ne sprejmemo I" Moravski deželni zbor. BRNO 4. (Izv.) Nove volitve v moravski deželni zbor bodo naj zgodnje meseca februarja prihodnjega leta. Tisza misli odstopiti. BUDIMPEŠTA 4. (Kor.) List „Az Uj-sz3gM objavlja razgjvor s predsednikom poslanske zbornice, grofom Štefanom Tiszo. V tem razgovoru izjavlja grof Tisza med drugim, da je moral pod izrednimi razmerami izvršili na predsedniškem mestu prav posebno nalogo in dolžnost. Ta dolžnost ga je spravila v o|stro osebno nasprotstvo z enim delom poslancev, pri katerih je ostala neka animoziteta, ki se nanaša na njegove predsedstvo. Javna korist zahteva sedaj, da se oni mož, katerega edinega zadeva odij neobhodno potrebnih odredb, umakne v primernem trenotku in prepusti svoje mesto drugemu. Posledica Čuvajevega režima. ZADER 4. (Izv.) Ogorčenje nad Cuva-jevim režimom in zagrebškim procesom traja še vedno p3 vsi Dalmaciji. V Dubrovniku so se zediniia doslej nasprotujoča si dijaška društva napredna, srbska in pravaška društva k skupni akciji proti razmeram na Hrvatskem. Čuvaj v Zagrebu. ZAGREB 4. (izv.) Kraljevi komisar Čuvaj se je vrnil v Zagreb in zopet prevzel svoje posle. PODLISTEK Osvit Slike iz tridesetih let. SpisaJ Ksaver Šandor Gjalskl. — Prevel A. E. — O — Kotromanlć ne bo miroval. Oni nori Slovak Kolar in potem nekakšni Srbi — so mu napolnili glavo — vera to jaz; — v Pešti ga nisem videl v drugi družbi. Vedno Kolar et Pavlović — in podobne temne ekzistence — je rekel Ti-vadar. — No — čakajte! S Kotromanićem je lahko. Jaz mu zamašim usta. — Kako? — Eh — njegov stric Lacika je trezen človek; ker je Matija Kotromanić, njegov oče, pravi norec; bom govoril s stricem. Ta želi za Ivana baronstvo. Vplival bo torej na fanta. Fine finaiiter pa tudi more storiti to. Zagrozi naj mu zaradi nasledstva. Laciku pa recimo, da ne bo baronstva, če bo Ivan delal tako dalje. — Hm — samo nekaj je še! — je zakimal z glavo Salopek. — AH nista za vso to stvarjo Meternich in dvor? Ne ! — Ne verjamem. Sedal ne. Končno pa smo mi vendar močnejši. Tudi za Ku-ševića se |e govorilo tako, a tedaj smo ga Veliki manevri na Notranjskem. LJUBLJANA 4. (Izv.) Pri velikih vojaških vajah na Notranjskem je zmagala in-fanterija, armada Ljubljana-Gorica pod vodstvom brigadirja generala Scottija. V glavni bitki so bili oddani trije ostri streli. Vrši se preiskava. Danes so vse ceste, ki vodijo iz Notranjske, polne vojaštva, ki odhaja v svoje garnizije. Rezervisti 17. peŠpolka so danes dopoludne prekoelga prišli v Ljubljano. Včeraj zvečer se je pripeljal v Ljubljano armadni inšpektor Konrad pl. Hoeten-dorf. Dospel je sem tudi fml. Leithner. Nemški cesar v Švici. CURIH 4. (Kor.) Nemški cesar Viljem je stopil včeraj na švicarsko ozemlje, kjer je bil slavnostno sprejet od zastopnikov oblastni] in Številnega ljudstva. Atentat na ruskega ministra. PETROGRAD 4. (Izv.) Na ruskega prometnega ministra je bil izvršen atentat. Pred vlak, s katerim bi se bil imel peljati minister, so položili atentatorji pragove, vendar se Je posrečilo preprečiti nesrečo. Velikanska predstava. DUNAJ 4. (Izv.) Dne 15. t. m. se vrši v Rotundi na Dunaju velikanska gledališka predstava. Vprizori se drama „Mlrakel* avtorja dr. Vcllmollerja, uglasbena od Humper-| dinga. Igralcev je 1400 med njimi 240 ko-jristov. Notranjost Rotunde bo izpremenjena j v prostor v renesančnem slogu. Prostora bo za 10.000 oseb. Oder bo 80 m dolg in 80 j m Širok. Na odru bo več telefonov, da bodo j režiserji lahko v zvezi z igralci. Orkester bo ; dirigiral Ceh Oskar Nedbal. Železniška nesreča. PARDUBICE 4. (Kor.) Danes ponoči se je prigodila v Rosicah ob Labi železniška nesreča. Trčila sta drug ob drugega dva tovorna vlaka. Šest voz je bilo razbitih. D /a vlakovodja sta bila težko, strojevodja pa lahko ranjen. Nesreča v premogovniku. PARIZ 4. (Izv.) V premogovniku Cla-rence pri Leusu, nedaleč od Pariza so se vneli plini. Vsled eksloplozije in ker se je neki rov podrl, je mnogo delavcev zasutih. PARIZ 4. (Izv.) Doslej so iz rova Cla-rence spravili na dan 23 težko ranjenih in ^4 mrtve. 37 delavcev je zasutih in ni upati, Ua jih dobe še žive. Egipt — kraljestvo. LONDON 4. (izv.) Kakor zatrjujejo tukajšnji listi, so pogajanja za preustrojitev Egipta v kraljestvo pod angleškim protektoratom v polnem tiru. Angleška je baje že j dobita dovoljenje Francoske in Italije ter ponuja Turčiji odškodnino 500 milijonov [kron. Sedanji khedive bi bil potem kralj, kar bi ugodno vplivalo na egiptovsko pre-jbivalstvo. Kolera v Dardanelah. CARIGRAD 4. (Kor.) Kolera v Damasku razsaja še vedno. Vlada je določila 30 000 turških fantov za boj proti koleri. Stavka premogarjev v Ameriki. CHARLESTON 4. (Kor) Zaradi nasilnosti štrajkujočih premogarjev je bilo včeraj ^nad mestom proglašeno obsedno stanje. V •prvih 12 urah je zaplenilo vojaštvo 200.000 ; patron, sedem strojnih pušek in 1500 pušek ter veliko število revolverjev. i napravili za konzlljarja pri kancelariji. — iRavno je hotel Tivadar reči nekaj, kar ga :je poklicala gospa Budročeva in ga napro-jsila, da bi sedel h klavirju. Začel se Je iz-igovarjati. V resnici ni imel prave volje. ! Poleg tega pa je želel, da bi ga naprosila 'Madiena. Toda mlada gospa je napravila, kakor bi ne bila slišala Budročeve. — Torej nikakor nočete? Zapomnim si to! — je zapretila krasna Irma s svojo polno ročico. Toda Tivadar se |e še vedno obotavljal. S tem je dosegel, da se je družba začela razhajati. Budročeva je imela še dva ali tri posete, nameravala je iti tudi v gledališče, po predstavi pa je bila povabljena pri grofu OrŠiću na m?jhno plesno veselico. — Ža njo so odšli tudi drugi, Dumić pa je spremil podžupana Salopeka in povedal, da se vrne pozno, češ. da pojde k madjar-skemu profesorju Sentkiralju. Tivadarja je naprosil pri slovesu, da olajšuie samoto soprogi, kažoč z očmi klavir. Dumic Je poznal ponosno in krepko dušo svoje žene in si je bil zato popolnoma gotov. Tako je ostal Tivadar z Madleno sam. V elegantni sobi se je že začelo mračiti. Samo v kotu na peči je še trepetal ozek zlat žarek zahajajočega solnca in kopal s svojim valčkom porcelanasto rokoko-L-guro, postavljeno na vrhu zelene peči. Skozi odprto okno je nalahno vel hladen jesenski vetrič in se igral s svilnatim zastorjem. Homatije v Turčiji. CARIGRAD 4. (Kor.) Vlada je baje dobila obvestilo, da so že zopet dospele na bolgarsko mejo pošiijatve vojnega materijala, in da je komite sklenil, da odpošlje v Ma-cedonijo čete, ki naj bi razstrelile mostove v kumanovskem in palanŠkem okraju. SOLUN 4. (Kor.) Vlada je obvestila Ibrahim pašo, da se je ministrski svet posvetoval b 14 zahtevah, ki so jih predložili Albanci, 2n jih sprejel z malenkostnimi iz-premembami. Med drugimi izpremembami je tudi ta, da vlada ne odobrava pokrajinske vojaške službe, ker bi to povzročilo velike zmešnjave. 50 000 funtov za Albance. CARIGRAD 3. (Kor.) Porta je poslala na Ibrahim pašo v Skoplje 50 000 funtov (okli 1 milijon kron), da jih razdeli med Albance. Novo turško posojilo. CARIGRAD 3. (Kor.) Govori se, da misli vlada naieti novo posojilo v znesku 5 miljonov turških funtov. Neka angleška bančna skupina baje ponuja 4 miljone. Vprašanje Egejskih otokov. RIM 3. (Izv.) Sem je dospelo že pred dlje časa naznanjeno odposlanstvo z otokov v Egejskem morju. Vlada je po nekem grškem odposlanstvu naznanila, da ga z ozi-rom na važno in kočljivo vprašanje, žal ne more sprejeti. Odposlanstvo je zato poslalo vladi spomenico, v kateri ni nikakega konkretnega predloga, temveč le opis turških upravnih razmer na otokih. Spomenica zaključuje s prošnjo, naj vlada upošteva nevarnosti, ki bi nastale, ako bi se otoke izročilo brezpogojno nazaj pod turško oblast. Odposlanstvo da se je uverilo, da je bila spomenica preveč, ker je bila italijanska vlada od prvega dne, ko je zasedla otoke, odločena, da jih izroči nazaj pod sultanovo suvereniteto, vendar pod pogojem, da dobe prebivalci največje jamstvo za svoj narodni in gmotni razvoj. Bolgarske čete. CARIGRAD 3. (Kor.) Porta je baje dobila poročila, da so došle na bolgarsko mejo nove pošiijatve vojnega materjala in da je bolgarsko-makedonski komite sklenil, da odpošlje v Makedonijo nove čete, ki spuste v okrajih Kumanovo in Jalonka mostove v zrak. Črnogorsko-turški mejni spor. CARIGAD 4. (Izv.) Pod predsedstvom turškega zunanjega ministra se je predvčerajšnjim sestavila komisija za ureditev črno-gorsko-turške meje. V komisiji so: ruski pooblaščenec polkovnik Poniatowski, črnogorski poslanik Plamenac in več turških častnikov in policijskih izvedencev. Grška ne mobilizuje. ATENE 3. (Kor.) Atenska brzojavna agentura dementuje najodločneje vest, da je vlada odredila mobilizacijo armade in flote. Italijansko-turška vojna PARIZ 4. (Izv.) Carigrajski poročevalec „Matina* poroča, da mu je odgovoril Kiamil paša na njegovo vprašanje, če bo prevzel on nalogo, skleniti mir med Turčijo in Italijo, da tega ne bo storil, ker noče, da bi — Dovoljujete, da ostanem ? — Je pretrgal Tivadar molk prvih trenotkov, in obsedel na najoddaljenejšem fotelju. — Mojega dovoljenja ne potrebujete več. Slišali ste željo mojega soproga — je odvrnila Madiena in mu pokazala z roko, naj sede bliže. Tivadar se je samo naklonil in ostal na svojem sedežu. — Skoraj se bojim priti bliže. Vi ste , Sibirija tja do zadnjega konca prstiča — je odgovoril Tivadar pol šaljivo, a vendar nekoliko očitajoče. — Vi ljubimec muz in svečenik Apo-lov pa potrebujete sijajnega lazurja toplega Juga! Kaj hočete ? Ne morem biti drugačna. — Ne govorite tako, Madiena, milostiva gospa i Spominjajte se najinega prejšnjega občevanja in ne pozabljajte, kaj ste mi bila vedno! — Tudi tedaj sem vas rotila, da ne iščite od mene druzega nego — prijateljstva in zveste spoštovalke umetnika Tivadarja. — Toda tedaj ste ljubila, tedaj — oh — toda sedaj — ali morda še vedno? — Tedaj sem ljubila, sedaj sem pa soproga. V ostalem pa — zares, čuditi se moram — da ne rečem drugače — vašemu govorjenju. Ko bi vas ne poznala kot — kot iskrenega prijatelja, bi morala biti užaljena in morala bi vas najodločneje zavrniti. (Dalje.) rnu očitali, da Je tujcem in nevernikom odstopil muslimanska tla. Tudi če bi bila turška vlada pripravljena s kakim takim pogajanjem, ne more sultan zabraniti Arabcem, da nadaljujejo vojno. Turške čete v Tripo-litaniji so se skrčile na 2000 do 3000 mož, Italijani pa imajo tam številno vojsko. Naj tedaj Italijani v resnici zavzemo in podjarmijo Tripolitanijo, potem se bomo uklonili. Toda katera vlada bi mogla doseči pri fanatičnih Arabcih, da prenehajo se bojevati in katera vlada bi mogla zahtevati od muslimanov, da ne smejo Arabcem pomagati z obleko in orožjem? CARIGRAD 4. (Izv.) V okolici turškega prestolonaslednika so dobili zanesljivi poročila o ugodnem napredovanju mirovnih pogajanj. Baje bo mogoče že v 14 dneh razglasiti mirovne pogoje. MILAN 4. (Izv.) Iz najboljšega vira poročajo, da bo Italija vzdržala zaseden je otokov Rodos in Stampalia druge otoke pa bo vrnila Turčiji pod gotovimi garancijami. Poslanec pravi, da so v to privolile tudi že druge velesile in da je tudi Turčija s tem zadovoljna. Turčija dobi primerno denarno odškodnino; Italija namreč prevzame en del turškega dolga, tako da bo Turčiji mogoče preboleti sedanje financijalne težkoče. Sedaj se baje trudijo obojestranski zastopniki najti način, ki bi bil za oba dela sprejemljiv. (iril-Metodove šole v Trstu. Z ozirom na našo notico o razširjen u deške šole pri Sv. Jakobu na šestrai-r e d n i c o smo se vsled došlih nam pra-šanj informirali, da bo s prihodnjim šolskim letom tudi dekliška šola na Acque-dottu šestrazredna in sicer je to razširjenje vodstvo družbe odredilo že tekom minolega šolskega leta. Družba bo tore| v prihodnjem šolskem letu vzdrževala tri šestrazrednice, ker dekliška šola pri Sv. Jakobu je že več let šestrazredna. Že ob rormalnem številu razredov bi torej vse tri družbine šole v Trstu obsegale 18 razredov, a ker Je bilo že v minolih letih treba otvoriti več vsporednic, je bilo v Šolskem letu 1911/12 vseh razredov 27, v prihodnjem jih bo pa nekaj nad 30 Žal, da ne bo možno otvoriti toliko razredov, kolikor bi bilo treba, kajti v hiši ,T. O. Z." na Acque-dottu 20 ni več prostora; vsa hiša bo iz-k'jjčno šola, a vendar ne bo možno otvoriti Detega deškega razreda na Acquedottu. Tore| navzlic vsej dobri volji vodstva družbe C. M. in naklonjenosti T. O. Z. je tako lepo začeto razvijanje naših šol v mestu že ustavljeno. Peti deški razred na Acqaedottu je absolutno potreben ter je tudi naravna posledica dosedanjega razvitka, a prostera ni in ta ovira ustavlja vse napore. Sicer bo letos ta nedostatek nekoliko zmanjšan s tem, da se k petemu deškemu iazredu pri Sv. Jakobu otvori vsporednlca, ki vsprejme vsaj nekaj onih učencev, ki bi napolnili peti razred na Acquedottu; pa to le za tiste, ki stanujejo med Acquedottom ii Sv. Jakobom; učenci, ki stanujejo severno od Acquedotta, ne bodo mogli k Sv. Jakobu, ker zo preoddaljeni. Zvedeli smo nadalje, da je hotela družba otvoriti na Acquedottu tudi 2 deški prepotrebni vsporednici; a zopet ni prostora, če že ne jemljemo v poštev ogromnih stroškov za najemnino in adapcijo šolskih prostorov. Zato bo letos na Acquedottu možno sprejeti v deške razrede le one učence, ki stanujejo v mestu ter imajo bližje na Arquedotto, nego v kako mestno šolo v okolici (Rojan in Vrdela). Opozarjamo torej stariše na te nedostatke ter jih prosimo, naj upoštevajo težave, ki se ima z njimi boriti vodstvo družbe. Naj nihče ne misli, da družba odganja od svojih zavodov otroke iz okolišev mestnih slovenskih šol ; toda vsak naj upošteva nepremagljive ovire, ki družbo zadržujejo pri njenem, za slovenski živeli v Trstu tako blagodejnem delovanju. Na d ugi 1 strani pa moramo tudi pomisliti, da je neumestno, če otroci iz spodnje okolice, kjer so povsod dobre občinske slovenske Šole, n. pr. v Rojanu, Barkovljah, na VrdeH in v Skednju, silijo v družbine šole v mestu. S tem rastejo družbi veliki stroški, mestni občini pa se zman.šuje šolsko breme. Slišali smo sicer o raznih predsodkih o mest ih Šolah v okolici, a vemo, da so ti predsodki ničevi. Na teh šolah delujejo dandanes za vedni slovenski učitelji in učiteljice; in če tudi imamo še dva šolska voditelja, ki bi ju raje ne videli na teh mestih, smo prepričani, da ta — previdnost mestne šolske uprave ne more ne v narodnem ne v vzgojnem oziru ovirati vestnega delovsnja slov. učlteljstva na občinskih šolah v ckolld. Stran H. ..EDINOST" št. 248 V Trstn, dne 5. septembra 1912. Pa navzlic vsemu temu, se ne bomo mogli dolgo ustavljati zahtevi po posebnem Šolskem poslopju v mestu. Še le, ko bo na razpolago v mestu tako poslopje, kakor je novo pri Sv. Jakobu, še le tedaj se bo naše šolstvo v mestu neovJrano razvijalo, še le potem bomo imeli ne le ljudskih, ampak tudi meščanske Šole. Seveda, rešitev te naloge je dolžnost javne šolske uprave in mi ne smemo odnehati, dokler nam a4 občina ali država ne da potrebnih šol. Naša država žrtvuje velike svote za laške šole v Albaniji in za nemške v Carjemgradu in Solunu, našim zahtevam pa hoče zadostiti z drobtinicami; mestna občina pa zida v mestu luksurijozne palače za laške šole ter žrtvuje velike svote za Legine šole, nam pa v mestu ne daja niti najskromnejše šole. To mora nehati! _ Tabor v Bermu pri Pazinu. Za dan 25. avgusta t. 1. so bili sklicali „Ljudje okoli Pučkega Prijatelji« v Istri shod svojih vrst, da pregledajo in konstatirajo svojo moč za slučaj morebitnega samostalnega nastopa. Predpriprave za to manifestaci|o kranjskega klerikalizma v Istri so se vodile dlje Časa in pozivalo se je na njo vse bližnje in daljne. Imela se je manifestirati klerika I n a misel, ki pa je sovražnica verskih načel; ali uspeh tega takoimenovanega „tabora" je bil za klerikalno propagando skoz in skoz negativen. Ne samo, da se niso odzvali vabilu oddaljeni povabljenci; marveč niti bližnji narod se ni ogrel za prireditev, ker je znal, da Je to plod razdirajoče politike, ki uničuje odporno silo našega naroda v narodnostnem boju, plod one gonje, ki ne prizanaša niti svetosti družinskega miru, ampak hujska bližnjega proti bližnjemu, sorodnika proti sorodniku. Istrsko ljudstvo, ki živi po večini zapuščeno in zanemarjeno, potrebuje prave duševne nravstvene vzgoje. Njegova etična vrednost bi se morala dvigniti na višjo stopinjo, da se omeji Število protidružabnih kažnjivih dejanj, ki ne puščajo naroda dalje do večjega napredka. Ali ljudje, ki so pozvani v prvi vrsti, da narod vzgajajo etično, izkoriščajo svoje poslanstvo v strankarsko propagando. Stranka jim je vse, narod jim je nula. Način boja, ki se je pričel voditi v Istri, n e samo, da ne ublažuje maščevanja, pospešuje spoštovanja tuje osebe in lastnine, marveč razgreva strasti, ker hujska človeka proti človeku. Ako sploh ima taka politika kaj uspeha na političnem polju, ima ta le rao-mentano vrednost; na nravstvenoverskem polju pa zavaja ljudstvo v propadanje, de morallzađjo. Zločini se množe, ker mislijo ljudje klerikalnih društev, da je njihovo zlo dejanje poravnano že s tem, ako nosijo v gumbnici znamenje križa. In vodje jim da-Jajo potuho I Na ta način ne propada le ljudstvo kot enotna narodnopolitlčna skupščna, ampak tudi kot del človečanstva ; izgublja se najprej za narod in potem propada za človeštvo sploh. Kakor bi bilo slutilo ljudstvo, da od sestanka v Bermu nima pričakovati nič dobrega, je sestanku obrnilo hrbet. Prireditelji so pričakovali do 3000 oseb, a prišlo Jih je okoli 400 in to, vštevši domače in tuje, mlado in staro. Klerikalni časopisi so poročali (da pri-kri|eJo svoj neuspeh), da je bilo 1300 oseb („Slovenec"), a že „Pučki Prijatelj- je skrčil število na 800, resnicoljubni očividci pa cenijo udeležbo na 400. O shodu kot takem poročati podrobneje ne bi se izplačalo, ker slovenska javnost že pozna take prireditve. Glavni govornik je bil g. Trsoglav. Hujskajoče je go voril proti liberalcem in brezvercem, ki jih v Istri sploh niti ni med našim narodom, ampak le v svoji fantaziji straši z njimi klerikalno vodstvo istrskega kmeta. PODLISTEK. Slovensko gledališče v Trstu. Piše Leon Dragutinovi ć. Pred začetkom sezone. Umetniško osobje „Dram. društva" se ]e primerno spopoinilo in lahko trdim, da imamo ensemble, ki bo kos tudi težkim za .tevam. Dejstvo, da se je torej tudi v tem ozlru mnogo storilo, je Jasen dokaz, da in tendanca „Dramatičnega društva" resno smatra svojo nalogo in da ji je v prvi do tega, da dvigne umetniški nivo naših predstav do čim veče popolnosti, v kolikor je pri nas sploh možna. Za opereto se je mnogo storilo. Sedaj pa imamo v gospodu Ljubiši Iiičiću tenorja, za katerega nas zavidajo vsa jugoslovanska gledališča. Našemu občinstvu Je gospod Iličić znan že izza lanj-skega vspešnega gostovanja v „Jesenskih manevrih" in „Grofu Luksemburškemu". — Zlasti v poslednji opereti Je gospod Iličić izredno ugajal in Je bilo splošno mnenje, da ni bilo še na nobenem Tržaškem odru boljšega „Grofa Luksemburga", nego ie bil na našem odru g. Iličić. Dičijo ga prednosti Ako bi bili ta tabor sklicali ljudje ne klerikalnega mišljenja, bi bil „Slovenec" krstil to prireditev za „polomijo." Se o podriDoUenjD policije o Ljubljani. (Dopis iz Ljubljane). Vaš dopis o namerah nemškega Volks-rata in pokorno služeče mu naše vlade je vzbudil tu občo pozornost, a ie precej razburil tudi gospodo v palači naše deželne vlade. Za gotovo vemo, da so jim bila ta razkritja Jako neljuba, kajti boje se, da bi mogla priti kaka črta čez njihove račune. Dovolite, da danes Še nekoliko spopol-nimo, oziroma vržemo še par svetlobnih trakov na naši slovenski Ljubljani neprijazne namere. , Inspektor straž in komisar dunajske policije Skubelj, ki Je predestiniran za Ljubljano, je rodom koroški Slovenec, v resnici pa nemški nacijonalec. Za tega moža se baje zavzemajo nekateri krogi SLS. Potem le namenjen za Ljublja'no neki koncipist policije v Trstu, ki sicer zna slovenski, a absolutno noče govoriti. Dalje čujemo, da bi namesto vladnega svetnika dr. Mahkovca — kakor bodočega šefa ljubljanske policije — izvestni krogi radi imeli Nemca Kunlgla. O drugih nameravanih imenovanjih za danes ne govorimo, kličemo pa našim klerikalcem in liberalcem: Caveant consulesl Ali se ne govori še dovolj nemški po Ljubljani ?! Je-li potrebno, da se še ljubljanska policija etablira kakor raznarodoval-nica? Gospoda pri deželnem odboru in v mestni hiši: ali naj res s svolim slovenskim denarjem plačujemo uradnike, ki našemu narodu niso prijazni in ki nam zato tudi ne morejo koristno služiti v obrambo tacih eklatantnih narodnih koristi?! O priliki — če bo potreba — posežemo še globlje in posvetimo še temeljiteje za kulise, a dvomimo, da bi bilo to našemu deželnemu predsedniku in centralni vladi posebno prijetno._ Zgradba državne knjižnice ini narodopisnega muzeja v Sofiji. Družba „Bratje Evlogjev in Kristo Ge-orgjev" v Sofiji razpisuje natečaj za načrte za zgradbo knjižnice in muzeja v Sofiji, ki se zdradita s stroški dveh milijonov levov (frankov). V poslopju se namesti državna knjižnica in narodopisni muzej. Načrti se morajo doposlati zadnji čas do 1. decembra t. 1. omenjeni družbi, nakar jih presodi razsodišče, kateremu bo pripadal avstrijski arhitekt, ki ga določi kako društvo arhitektov ali kaka državna korporacija. Nagrade, kise razdele, znašajo 4000 frankov. Poleg tega Je na razpolago svota 1500 frankov za nakup ne nagrajenih, pa sicer porabnih načrtov Natančnejši pogoji za natečaj se izvedo pri c. kr. trgovinskem muzeju na Dunaju. Porota za leto 1913. Mestni magistrat je dal ravnokar nabiti po mestnih ulicah obvestila, da so razstavljene porotniške liste za leto 1913 na magistratu od 5. do 12. L m., kjer si jih vsakdo lahko ogleda in v tem Času tudi priglasi eventuelne reklamacije proti tistim. Za nas je to s posebnim ozirom na naš boj za slovensko poroto, ki smo ga v preteklem po-rotniškem zasedanju že privedli do prvih zmag, zelo važno in potrebno je, da si te izpostavljene od magistrata sestavljene liste dobro ogledamo ter proti njim priglasimo vse potrebne reklamacije. Gotovo je namreč, da se bo moglo slovensko porotniško Usto sestaviti le, če bo dovolj slovenskih porotnikov na razpolago. Zato je potrebno, da se — ne kakor doslej, otrebi kdor more, da ne poslane porotnik —, temveč, da se vsakdo brez izjeme, kdjr je Ie sposoben za porotniško službo, priglasi za vpis v porotniško listo za leto 1913. pravega tenorista: krasen in dobro šolan glas, lepa In simpatična postava in (kar Je tudi velike važnosti), gospod Iličić ni le dober pevec, temveč tudi izboren igralec. G. Iličić je bil, predno je postal pevec, dramski igralec, ter je v kraljevskem gledališču v Belemgradu in v narodnem srpskem gledališču v Novem sadu igral vloge prvega ljubimca ter častno zastopal eno najvažnejših mest v ensemblu omenjenih gledališč. Tudi v Ljubl|ani je bil prva leta angažiran samo kakor igralec za dramo in ravno moja malenkost ga je privedla in pridobila za slovensko gledališče v LJubljani. Tudi pri nas je g. Iličić angažiran toliko za opereto in opero, kol:kor za dramo. — Gospa Desanka Iličić je izborna naivka za dramo in dobra pevka za opereto. V Ljubljanskem gledališču ie pela z lepim vspehom „Kadeta" v „Opernem plesu", „Tresko" v „Jesenskih manevrih" in druge pevske partije Kakor igralka je bila zelo priljubljena v no-vosadskem srpskem gledališču, kjer Je bila več let angažirana. Tudi ona bo častno iz polnjevala mesto naivke v našem ensemblu. Z gospico Reziko Thalerjevo, ki Je tudi že naša stara znanka, smo pridobili pevko in subretko. Gospića Thalerjeva ni bila v Ljubljani operetna pevka, kakoršno jo mi poznamo, temveč }e igrala prve subretne Sposoben pa le za porotniško službo, kdor Je prekoračil 30. leto, zna čitati in pisati ter plača v Trstu in okolici vsaj 40 K direktnega davka na leto, v ostalik občinah, ki spadajo pod tržaško deželno kot porotno sodnijo (občine komenskega, sežanskega, podgrajskega, koperskega in volosko-opa-tijskega sodnega okraja), pa po 20 kron na leto. Oni, ki so nad 60 let stari, se sicer lahko oprostijo od porotniške službe, vendar se tudi lahko priglasijo za porotnike, če želijo. Vsakega zavednega Slovenca oziroma Slovana v območju tržaške deželne sodnije dolžnost je, da se, če je zato sposoben, priglasi za porotno listo. Opozarjati treba, da se gre sedaj za sestavo prvotne, oziroma letne porotniške liste, iz katerih se potem še-Ie tvori službena lista, to je lista onih, ki bodo kot porotniki zares morali v prihodnjem letu fun-girati. Izmed onih, ki se bodo torej priglasili za porotniško listo, bo le mali del prišel na vrsto za drugo leto. Porotniška služba je sicer res — to se mora priznati — vsaj za izventržaške porotnike žrtev, vsled neumest-nosti določil našega zakona, po katerih ima porotnik pravico do odškodnine le za pot, ne pa za druge stroške. Toda to žrtev doprinesti, smo dolžni svojemu narodu! Zato se obračamo do vseh svojcev v Trstu in okolici, ki so v to poklicani, da store svojo dolžnost: naj se prepričajo, če so vpisani, in če niso, naj to nemudoma sporočijo g. odvetniku dr. Edv. Slaviku v Trstu. Nemudoma zato, ker je čas za reklamacije le do 12. t. m. Pričakujemo pa tudi od vseh naših občin v območju tržaškega dtželnega sodišča, da priglasijo pristojnemu c. kr. okr. glavarstvu vse za porotniško Službo sposobne občinarje brez Izjeme. V boj za sveta prava našega jezika na sodniji 1 ________ Domače vesti, Blamirana kamora. Kamoraši se radi nedeljske blamaže sramujejo sami sebe in to v polnem opravlčenju. Cele tri tedne so dan na dan hujskall „clttadine" po svojem stru penem časopisju ter jih rotili, naj se na dan prihoda Ljubljančanov zbere na južnem kolodvoru vse, kar se čuti — „provocirano". Ali ušesa „cittadinanze" so ostala gluha na sproti tem irredentistično-sirenskim glasovom: „užaljenih" demonstrantov ni bilo, razun petih dohtarjev, na Čelu Jim zdravnik „onorevole" dr. Llebmann. A še ti Junaki so žalostno končali s svojimi piščalkami na — policijski stražnici. Seveda, to — boli! „Piccolo" in „Ind'pendente" hočeta prikriti to urnebesno blamažo s tem. da pisarita o velikanskih kordonih policije, ki je spremljala Slovence, češ: glejte, kako ste obnemogli nasproti jezi „clttadinov", policija vas mora čuvati !! — Le počasi, prijatelji kamoristi! Res je, da je bil velik policijski aparat, aH uvidelo je gotovo tudi policijsko vodstvo, da Je bil popolnoma — nepotreben. Ml smo že v petek svetovali policiji, naj kamorašem dovoli shod, a naj jim ob enem sporoči, da jih — ne bo branila! V tem slučaju bi bil gotovo izostal celo — Liebmann sam ! Kdo pa da kaj več na grožnje kamoraŠev?! Policija jim je šla sicer na led, kar jej bode v pouk za druge jednake prilike I Sploh pa, dragi „Piccolo" in „Indlpen-dente", se-H več ne spominjata prihoda Ml-lanežev?! Takrat ste vzlic temu, da smo v našem listu svarili naše ljudstvo pred demonstracijami, in da so vas branili celi regimenti policije in vojaštva ter da ste stali pod protektoratom socijalnih demokratov: tedaj ste, pravimo, občutili trde slovenske pesti. Z italijansko „energl|oa in „Trieste ita-liana" se pa nikar nebahajte, ker tega vam ae veruje več niti najzadnji bedak. Ker ste taki „junaki" in tako „vsemogočni", pa iposkusite Ie nam „sovražen" sprevod po I mestu!! Bodite prepričani, da bi vas morali v tem slučaju braniti ne le kordoni policije, marveč še kedo drugi. In to vzlic temu, da bi od naše strani ne bilo proti vam takega hujskanja, kakoršnjega vi „kulturonoscl* prakticirate proti nam. Torej pokažite — korajžo! Nam je daleč na okoli odprt naš lepi svet, kjer nas naši rojaki sprejemajo z odprtimi rokami, a vi ste omejeni na stene mestnih zidin, da se ne morete ganiti, da ne stopate na naša tla in med naše ljudstvo. In še kričite in psujete! Torej le skromneje in — pametneje, o signori! Personalni referent v prezidju tržaškega policijskega ravnateljstva (e sedaj baron VVinkler. Iz politične službe na Kranjskem je prišel v prakso k policijskemu ravnateljstvu v Trstu. — Poleg tega, da je mož vse prej, nego duševna veličina, je še nervozen, silno razdražljiv. In v resnici je bil bolan nekaj — čez polovico svojega službenega časa. Ni mogel izhajati ne z uradniki deželne vlade, ne z okrajnimi glavarji, kjer (e služboval. Pomagal si je iz LJubljane, ker drugače ne bi bil mogel avanzirati. Umevno je po vsem tem, da tudi v Trstu ni priljubljen. A vzlic vsemu temu ,je mož hitro postal personalni referent v prezidiju! No, koncem konca bi nas to ne brigalo toliko ; ampak imamj nekoliko druzega malega obračuna žnjim. Namrel: da-sl je ta mcž odličnega slovenskega očeta sin, so mu Slovenci se svojimi narodnimi stremljenji direktno zoprni. Ne vemo, ali sploh zna kaj slovenski, vemo pa, da nikdar ne govori našega jezika. Svojemu, napram naši narodnosti neprijaznemu razpoloženju je dal izraza ne davno temu — ob zadnjem korporativ-vem prihodu Čehov v Trst. Vemo povsem za gotovo, da je tem povodom vskllknil da je to svinjarija, da se Slovencem v Trstu dovoljuje peti — Hej Slovani! Ne bomo se razgrevali radi te — ljubeznjivosti gospoda barona. To mu bodi povedano — če ne ve —, da se Ima zahvaliti le njim, ki pevajo „Hej Slovani", da je on danes — baron I Dogodek v hotelu „Evropa". Te dni je neki postrešček privel tri gospode v hotel „Evropa", a ker ni bilo prostora, je postrešček vprašal gospode, da-li naj jih spre-vede v hotel .Balkan", ki je najbližji. Vratar hotJa „Evropa" pa je tedaj vprašal postre-ščeka: „Cosa, let la tlen col setovi" (kaj, vi držite s Ščavi?) Lastnik hotela „Europe", ki je baje Čeh, naj pouči svoje osobje, da ne bo žalilo narodnosti, kateri pripada velik del gostov njegovega hotela in restavracije. Laško Izzivanje in napadi povodom izleta Slovencev v Trstu. Pod tem naslovom piše včera|šnji „Slov. Narod" : Slavnosti, ki so se vršile v Trstu povodom slavlja petletnice NDO in razvitja prapora skupine zidarjev NDO so potekle i malimi izjemami precej mirno. To pa ni zasluga edino le tržaške policije, marveč v prvi vrsti tržaških Slovencev in slovenskih gostov, ki so dosledno prezirali vsa izzivanja Italijanov. Kljub temu pa so postali Italijani na več krajih nasilni in napadli Slovence, pri čemer pa jih je prijela pravočasno policija, ki je več laških junakov aretirala. Tako so napadli Lahi enega delavca, katerega so precej poškodovali V celi nesramni nagoti pa se je izkazala laška mularija pri odhodu ljubljanskega posebnega vlaka. V jezi, da se Jim ni posrečilo z grožnjami v „Piccolo" in s poskušenimi napadi na dan slavlja preprečiti slovenske manifestacije v Trstu, napadli so ti pobalini komaj pet minut po odhodu Iz Trsta vlak s kamenjem, katerega so metali izza plotov. To zlodejstvo bi bilo postalo lahko za marsikoga usodno. Več kamnov Je doseglo vlak in razbilo več š!p. Kamenje je padalo tudi v vozove. Tako Je priletel nekemu gospodu iz Ljubljane za pest debel kamen tik mimo ušesa in udaril v sosedno steno. V viaicu Je nastalo veliko razburjenje, ljudje so uloge in prav za prav Je to njena prava stroka. Pela je tudi v operi z najboljim vspehom. Pri nas bo pela tudi vse prve partije v opereti, a sodelovala bo tudi pr* drami. Saj ie tudi v Ljubljani kakor dramska igralka imela krasnih uspehov. Ljubljansko občinstvo obžaljuje njen odhod. Toda razmere so bile take, da Je gospica Thalerjeva raje sprejela angagement pri nas. Gospica Wintrova je sentlmentalka in kakor taka izborna v svoji stroki. GDSpica Mekindova — sedaj soproga Poharjeva, — ki je, žal, zapustila gledališče za vedno, Je igrala pri nas to stroko in nam vsem osta-nejo nje kreacije v trajnem spominu. — Gospica Wintrova je njena naslednica. S to gospico bo dobro izpolnjena nastala praznota. Nadalje je angažiran pri nas gospod Josip Toplak pl. Remetinski, bivši član kr. deželnega gledališča v Zagrebu In deželnega gledališča v Ljubljani, gospod Toplak pl. Remetinski je ljubimec in karakterni Igralec prijetne vnajnosti in elegantnega nastopa. Pri nas bo igral vse karakterne Iju-bimske partije, zlasti v drami ga čaka velika in težka naloga. Z nj'm je tudi angažirana njegova gospa Evelina Toplak pl. Remetinska. G.a Toplak pl. Remetinska Je kakor stipendistinja hrvatske vlade absolvirala dunajski konzer- vatorij in je ne-le dobra pevka, ampak tudi dobra učiteljica petja in izborna pianlstinja. Pod njenim dekliškim imenom Evelina pl. Warlandy bila Je angažirana v osješkem gledališču, kjer je nastopala z lepim uspehom v operah; njen glas Je krasno šolan in Čist. Nastopala je tudi na koncertih kot koncertna pevka. Gospod Milan Rumpelj je serioren bas ; začel je svoje Študije pri mojstru Hubadu in potem študiral petje na dunajskem konser-vatoriju. Lansko leto imel |e nastopiti v Ljubljani in sicer v operi „Rusalka" toda vsled nekega prepira z ravnateljstvom Ijub-Ijar. kega gledališča ni prišlo do tega na-st^a. Gospod Rumpelj Je pel pri nas na poskušn'o In res moram priznati, da ima polnudo eč serijozen bas. Pel bo vse prve tasovske partije v operetah. Zlasti b > imel dve krasni partiji v operah „Prodana nevesto* in „Nikola Šubić Zrinjski". Za naš od. r pomenja njegov engagement pridobitev in bomo imeli tudi za opereto izšolanega pevca. V drami smo pridobili z gospodom Viktorjem Kovačičem dobrega ljubimca. Gosp. Kovačlč je absolvlral dram^ič-n §olo v Gradcu, potem pa pohafal v Ljuoljanl dramatično Šolo. Eno leto js b i režiser v Kranju. Ta gospod je ambicijozen mladenič ; tudi žnjim je pridobila naša drama. (Pride še.) V Trstu, dne 5. septembra 1912. .EDINOST" St. 248. Stran III. se odmika!! kolikor mogoče od oken in to Je bila njihova sreča. Tudi neki gospe iz Šiške Je priletel precej debel kamen tik mimo glave. S tem so Italijani dokumentirali Jasno svojo laško kulturo in tržaški Piccolo" Je lahko vesel svojih lunakov. Stvar policije in državnega pravdništva pa je da se vpelje stroga preiskava in hudodelce Izroči sodišču. Tržaška policija je priznano zelo Iznajdljiva in hitro izsledi še posameznega tatu, ki vkrade par krone komu iz žepa in izgine v mestu, toliko lažje bo torej izsledila celo tolpo napadalcev na slovenski idetni vlak. V nedeljo, dne 8. septembra vsi na jubilejni dan ,Hajdriha' na Prošek. Na c. kr. moškem učiteljišču v Gorici (v S. Gregorčičevem Domu) bo vpisovanje za pripravnico v ponedeljek, dne 16 ter v torek, dne 17. septembra, obakrat od 9.—12. dopoldne. — Pogo]i za sprejem so: a) dovoljna telesna razvitost in nravna neprikornost; b) primerna predizobrazba; c) starost 14 let, od katere more deželna šolska oblast izpregledati do šest me-secev. V prvi tečaj se ne bodo sprejemali novi gojenci, ker jih je bilo že dovolj (40) sprejetih meseca julija. Ponavljalni in naknadni izpiti se obavijo dne 16. in 17. septembra. V sredo, dne 18. septembra, bo za ves zavod otvoritvena služba božja, v četrtek, dne 19. sept., pa se prične na vsem zavodu redni pouk. Pritožba. Gospa Karolina Zadnlk Je naročena na „Ilustrovani tednik", a dobiva iist vedno tri dni prepozno! Naslov, ki ga je nam predložila, Je napravljen popolnoma pravilno, poštni urad pa pošilja list stalno na vrdeljsko pošto, mesto na trg Sv. Ivana, kamor je naslovljen 1 Upamo, da se je to dogajalo le pomotoma in da se ne ponovi ta nered. „Sokol" v Barkovljah. Najbolj razveseljivo pri nastopih mladih sokolskih društev, ki se šele oživljajo v pravo delo in se imajo boriti še z različnimi „razmerami", obstoječimi v nerazumevanju dobre stvari — je to, ako morejo pokazati tisto stopinjo vadbe, kakor Jo vidimo drugod pri sloven skem Sokolstvu. To Je pokazal odsek v Barkovljah s svojo prvo javno telovadbo Vs? izbrane vaje na sporedu so odgovarjale sedanjim zahtevam, katerim moramo slediti, da ne zaostanemo. Posebno s prostimi vajami si moramo zastaviti vedno najtežjo nalogo in jo seveda tudi izvršiti; nasprotno pa kažimo na orodju Ie ono, čemur smo kos, kajti tukaj je vsako presiljenje škodljivo. _ v Barkovljah je nastopilo 18 čla nov, 10 članic, 18 dečkov in 20 deklic Poleg prostih vaj so vadili člani v treh vrstah na orodju in članice na bradlji, dečk pa na drogu. K tem vajam moramo pripomniti, da so bile za naraščaj deloma pretežke in nepriporočljive. Posebno pa sc nam ugajale igre naraščaja. 2 vsem nastopom je odsek pokazal, kakšno je neprestano delo v njegovi telovadnici, in zato mu moramo dati le priznanje. 7udi vpliv tega nastopa na domače občinstvo je bil kar naj-boljšf: na obrazih v velikem številu zbranega naroda se Je izražalo zadovoljstvo na takih lepih vspehih mladine. Zato mu kličemo: V tej smeri naprej — še večji vspehi ne izostanejo. Na nastopu so bila zastopana tudi druga sokolska društva Trsta in okolice. Pt javni telovadbi se je na travniku, odičenen zastavami, razvila prav živahna, v pravem pomenu ljudska veselica. Vsa prireditev se je izvršila v znamenju sokolskega bratstva in medsebojne ljubavi. Barkovijanl smejt staviti najboljše nade v svojega „Sokola". Vpisovanje v šestrazredno deško ljudsko šolo Družbe sv. Cirila in Metoda se vrši za vsporednice na Ac q u e d o 11 u (1. do 4. razred) dne 12., 13. in 14. septembra t I. od 8. do 11. ure dopoldne. Učence, ki vstopijo v I. razred, naj privedejo stariši ali njih namestniki ob gori označenem času v pisarno šolskega vodstva ul. Acquedetto 20, III. Za vsacega otroka Je treba prinesti te-Ie papirje: 1. roj stni list ali izpisek iz rojstne matice (se dobi za v Trstu rojene na anagraflčnem uradu), 2. zdravniško izpričevalo o zdravju oči, 3. zdravniško izpričevalo o cepljenju kožic. Brez teh dokumentov je vpis nemogoč. Učenci, ki želijo vstopiti v II. III. ali IV. razred, imajo pokazati zadnje šolsko naznanilo one šole, katero so obiskovali v miiolem šolskem letu. Dosedanji učenci te šole morajo med vpisovanjem prinesti zadnje šolsko naznanilo, drugače se ne bodo jemali v poštev. Zaradi pomanjkanja prostorov bodo na|prej vsprejeti le oni učenci iz mesta, ki imajo v to šolo bližje, nego v kako okoliško šolo (Rojan, Vrdela) ; učenci iz okolice utegnejo priti pa le tedaj v poštev, če bo v posameznih razredih kaj prostora na razpolago. Vpisovanje v razrede pri Sv. Jakobu se bo vršilo pozneje, ko bo novo poslopje končano, po priliki koncem septembra. Odredbe za obvladanje jesenskega prometa. Vsako leto v Jeseni se stavljajo na državno železniško upravo glede odpoši-Ijanja transportov večje zahteve, ki kljub vsem od železniške uprave iz tega povoda uvedenih odredeb In ukrepov dopuščajo gladek razvoj blagovnega prometa le tedaj, Če interesenti in prevozn ki železniška stremljenja kar najkrepkejše podpirajo; zato je vsak posamezni prevoznik v stanu, pripomoči k dosegi željenega cilja. K sredstvom, ki so v tem ozlru prevoznikom na razpolago, spadajo: Telefon 17-66. Telefon 17-66. PISARNA 8r. ferdinanda Černe-ta n Dr. Josipa Jitandić-a preselila se je Caserma štev. 8, I. nad. Elegantna in trpežna je pristna peta iz gumija Dobiva se v vseh v to stroko spadaj očih -------- == trgovinah. :: Poroplounn družbo MD.Trlpcouich&Ci.Irst Ekspresno Trst-Benetke in nazaj po morju. Prevoz v 3 urah s krasnim in zelo hitrim pamikom na turbine VENETIA" s tremi vijaki s tremi vijaki )9 opremljenim z vsem modernim komfortom ter s saloni I., II. in m. razreda. Odhod iz Trsta : Ponedeljek 8 predp. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Nedelja 8 8 8 8 8 8 URNIK: Prihod v Benetke : Odhod iz Benetk Pondeljek 2 pop. Torek 2 11. predp. 11. - 11. „ II. , 11- „ 11. , 11. . Sreda Četrtek Petek Sobota Nedelja Prihod y Trst: 5 pop. 5 . 5 , 5 „ 5 , 5 , opolnoči. VOZNE CENE: Iz TRSTA: Iz BENETK: Tja: I. razred K 1240; II- razred K 8 40; Tja: I. razred Lir 13—; II. razr. lir 8-60; m. razred K 5 40. in. razred lir 5*30. Tja in nazaj (veljavno 15 dni) I. razred K 18 50; II. razred K 12-50; I. razred Lir 19 —; II. razred Lir 13 — ; TTT razred K 8 20. III- razred Lir 8*50, Nedeljski Izlet Trst-Benelke In nazaj:1 —4 K FINA BUFETNA POSTREŽBA. Vomni listki se prodajajo: V TRSTU: pri Mandel & Co, menjalnica, Borzni trg St. 12 ; P. Christofidis, potovalna agencija, Hotel de la Ville ; Urad za potovalce A v str Llojda. — V BENETKAH: pri Radonicich fn D., Piazzeta San Marco ; Agencija Avstr. Llojda, Kiva Schiavoni. — Listki se raztrn tega lahko kupijo tudi v družbini koćici v Tretu na pomolu S. Carlo — v Benetkah v Bacino San Marco. Pridržan preklic in premembe ob vsakem času, brez obvestila in odgovornosti. UelikaDska zaloga pohištva in fapecarij :: Paolo <3astwirtb " TEST, oL Stadion it 6 - ftletoc 22-85 m Sledalfita Fenlee) Najbolj ugoden vir za nakupovanje bodisi glede cen, kakor tudi kakovosti. Koio«aiBi izb»r. Vabilo na subskripcijo 2656 kosov akcij „Kolinske tovarne za kavne primesi, trgovskega akcijskega podjetja", lit. B a K 200'— nom. Izredni občni zbor akcijonarjev z dne 14. aprila 1912 je sklenil zvišati akcijski kapital z izdanjem 5000 akcij lit. B, popolnoma plačanih, glasečih e-e na ime, a K 200*— nom., in sicer tako, da se odda od teh novih akcij a K 200*— nom. 2344 kosov akcijon&rjem družbe „Mateja Buve sin, akcijska irgovska družba za kavne prime-i" kot nadomestilo za 3750 kosov akcij te družbe, ostalih 2656 kosov akcij lit. B a K 200*— nom. pa proti gotovemu vplačilu v izdajnem kurzu in pod pogoji, ki jih je pooblaščen določiti upravni svet. Na podlagi tega pooblastila je izdal upravni svet 2344 novih akcij lit. B. a K 200*— nom., določenih za akcijonarje Buvove akcijske družbe, in je dalje na seji dne 21. a\ gusta 1912 sklenil pogoje, pod katerimi se izda ostalo število 2656 kosov novih akcij lit. B a K 200*— nom., s čemur se popolnoma izvrši zvišanje akcijskega kapitala od K 2,000.000 na K 3,UOO.OOO. • Ker se bo del teh akcij porabil pri prevzetju podjetij gospoda Josipa Bergerja, ost ja dosedanjim gospodom akcijonarjem glasom sklepa občnega zbora rezerfiranib 1300 kosoy novih akcij a K 200— nom Kolinska tovarna za kavne primesi, trgovsko akcijsko podjetje, zvišuje akcijski kapital z izdanjem 2656 novih akcij a K 200'— nom. v skupnem znesku K 531-200 in si dovoljuje vabiti svoje dosedanje gospode akcijonarje, da subskribirajo 1300 kosov teh novih akcij, ki bo jim rezervirane, pod temi pogoji : Subskripcija se vrši s posebnimi subskribcijskimi listi pri Živnostenski banki v Pragi in njenih filialkah, dalje pri Ćeški banki v Pragi in njenih tilialkah ter pri blagajnicah podjetja v Pragi, Ljubljani, Kolinu in Prostejovu. iSubskripcijski kurz je določen za posestnike akcij starejših izdanj na K 300'—. Na stare akcije a K 400-— pride principielno 1 nova akcija. Gospodje akcijonarji, ki se udeleže subskripcije, naj predlože pri izvršitvi subskripcije svoje stare akcije (brez kuponskih pol), ki Be jim po zazna-movauju izvršene subskripcije takoj vrnejo. Obenem s priglasitvijo je treba položiti kavcijo K 150-— v gotovini za vsako subskribirano novo akcijo, ostanek pa mora biti plačan do dne 1. oktobra 1912. Obenem s tem ostankom subskribirane valute je treba tudi plačati 6% obresti od posamnili vplačil od dne I. julija 1912 pa do dne vplačitve. Subskripcijski termin je določen do dne 10. septembra 1912. Upravni svet si pridržuje pravico izvršiti reparticijo na novo subskribiranih akcij po sklepu subskripcije. Kdor bi se ne držal pogojev subskribcije, izgubi provico na subskribirane akcije, in zneski, ki jik je vplačal, pripadejo fondu akcijske družbe. One akcije, glede katerih bi dosedanji gospodje akcijonarji svoje prednostne pravice ne izvršili, ter 1356 kosov akcij, ki jim niso bile rezerviran«, onudi upravni svet novim subskribentom pri kurzu K 355*— za kos. V Pragi, dne 24. avgusta 1912. Kolinska tovarna za kavne primesi, trgovsko akcijsko podjetje. Vfncenc KHČka, predsednik upravnega sveta. Stran IV. „EDINOST" St. 248 V Tretn, dne 5. septembra 1912. 1. Takojšnje dobivanje ozir. odpošilja nje takik surovin in proizvodov, ki se morejo že sedaj nabaviti, eventuelno preložitev transportov, ki niso nujni, na zimski čas. 2. Čim mcžno razširjena uporaba brzojavnega, zlasti telefonskega objavljenja došlega blaga. 3 Pričetek nakladanja takoj po pripravi voz. 4. Pričetek skladanja kakor hitro možno. 5. Izkoriščanje zgodnjih jutranjih in večernih ur za skladanje ozir. nakladanje 6. Pravočasno in na najpotrebnejše omejeno naročanje voz. 7. Čim možno izkoriščanje nakladne teže in prostornine pripravljenih voz. 8. Zelo hitro odvažanje dospelega in v skladiščih vloženega blaga. 9. Preklic morebitnih prepovedi za dovažanje blaga od meseca septembra do decembra. Pri oziranju na prej navedene pripomočke s strani interesentov in prevoznikov Je dano zagotovilo, da se bo jesenski bla govni promet breztožbeno razvijal in bodo stranke in železnica obvarovane pred zgu-bami. ___ Tržaška mala kronika. Trst, 4. septembra 1912. Izvošček zletel v morje. Ko je v torek pred polnočjo neki iz?ošček vozil proti pomolu S. Carlo nekega potnika, ki le bil na menjen na Lloydov parnik, ki odhaja v Benetke, se je v bližini namestniŠke palače naenkrat zlomila os sprednjih koles. Zato se je konj splašil in zdirjal naravnost v morje. Potnik je še pravočasno skočil iz v divjem diru se obrežju bližajočega voz?, ter ostal nepoškodovan. Voz pa je s konjem in voz nikom vred padel v morje. Voznika so rešili tam službu|oči finančni stražniki. Voz in m tvega konja so potegnili iz morja včeraj ob 10 predpoludne. Gospodar ima 1500 K škode. Loterijske številke, izžrebane dne 4. septembra: Brno 90 82 55 6 43 Inomost 57 41 53 42 28 Koledar in vreme. — Danes: Sv. Lavrencij. — Jutri Hermogen. Temperatura ob 2 popoldne 24 Cels.0 Vreme včeraj: Lepo. — Vremenska napoved za Primorsko: lepo, deloma oblačno. Društvene vesti. Pevsko društvo „Trst". Danes ob 8. zvečer pevska vaja za moški zbor. Jutri glavna skušnja za nedeljski nastop na slav-nosti pevskega društva „Hajdrlh" na Prošeku. Gg. pevke in pevci so uljudno napro-Šeni, da pridejo prav gotovo k tem vajam, ker se bo vršil istodobno pogovor za I. koncert, kateri se bo vršil tekom tega meseca. Akademično društvo „Balkan* poživlja vse svoje člane In starešine, da se udeležijo z društvenim trakom slavnosti društva „Hajdrih" na Prošeku. Tovariši, ki bi radi združili s tem majhen skupen izlet, naj pridejo ob 2 popoldne na južni kolodvor (na strani ulice Miramar), odkoder korakajo skupno Čez Piščance in po Napoleonovi cesti na Prošek. — Akademičnemu fer. društvu »Balkan" je daroval okrog 200 slovenskih in hrvatskih knjig za ljudske knjižnice gospod deželnt poslane c in mestni svetovalec Josip Pertot. Presrčna mu hvala I Ker bo moralo omenjeno društvo letos bržkone z ozirom na cvetlične dneve opustiti narodno zbirko in mu tako izostanejo največji dohodki za ljudske knjižnice, obrne se še enkrat do si občinstva z uljudno prošnjo, da prispeva mali znesek v ta namer, ali da daruje slovenske in hrvatske knjige za knjižnice v tržaški okolici in za bodočo centralno knjižnico v Trstu. Zveza Jugoslovanskih Železničarjev sklicuje jutri v petek, ob 8 zvečer v gostilni pri .Pepetu" v bližini kurilnice pri Sv. Andreju društveni sestanek s sledečim dnevnim redom: 1) Pogovor o sestavi urnika za vla-kospremno osobje, 2) Razno. Redna odborova seja centrale odpade v petek zvečer, ker se vrši ta dan shod v Sv. Andreju. Predsedstvo. Poživljajo se vsi pevci, da se udeleže današnje pevske vaje. Vaja se začne točno ob 8 zvečer v društvenih prostorih. Nečlani dobro došli. Trgovsko izob. društvo vabi svoje člane na vo.'ilni sestanek, ki bo v nedeljo dne 8. t. m. ob 10 predpoludne v društvenih prostorih. Obenem naznanja, da se bo sestanek trgovskih pomočnikov vršil prihod nji teden. Kolesarsko društvo „Balkan" se udeleži (25!etnice) slavnosti bratskega društva „Hajdrih" na Prošeku v nedeljo, odhod izpred kavarne „Minerva" točno ob 12 in tri četrt popoldne črez OpČlne. Oddelek Zgonik naj se snide na Opčlnah ob 1 in tri četrt popoldne pri Kalinu. Poročilo o nedeljski dirki treba popraviti, da ni bila to 111. jugoslovanska ampak I. vseslovanska dirka. ^lar. del. organizacija. — Člani odseka NDO za sestavo spomenice glede strokovnih šol v Trstu so vabljeni na sejo, ki bo v petek ob 8 zvečer v prostorih konsumnega društva Jadran" pri sv. Jakobu. — Skupina Lloydovega arzenala sklicuje za danes ob 7 zvečer sestanek v društvene prostore ul. S?. Frančiška št. 2. — Gospod Josip Gregorič, trgovec v Trstu, v ul. deli'Olmo štev. 1, je daroval za podporni fond „Nar. del. organizacije" K 10. Naj bi našel ta slučaj mnogo posnemovalcev I Člani NDO ! Podpirajte tiste trgovce, ki so naklonjeni vaši organizaciji! Priporočamo trgovino g. Josipa Gregoriča. Centralni odbor NDO. — Opozarjamo člane NDO da se udeleže petindvajsetletnice pevskega društva „Hajdrih", ki bo v nedeljo, 8. septembra na Prošeku. — Delavcem Lloydovega arzenala naznanjamo, da se današnji sestanek z ozirom na to, da delo v arzenalu traja do 7. zvečer, ne bo vršil ob 7, temveč ob 8. zvečer, in sicer pri Jadranu".__ Vesti iz Goriške. Iz Gorice. Redar št. 496 je imel minolo soboto (31. m. m.) službo na kolodvoru drž. železnice. Bilo |e v juho, ko je neki mladenič čltal slovenske časopise pred proda jalno knjig. Kar je pristopil k njemu gori navedeni redar, veleč mu (seveda v italijanščini), naj se odstrani od tam, da napravi prostor ljudem. In res Je oni mladenič zapustil na to kolodvor. Redar pa Je začel potem komentirati dogodek s prodajalko in čul sem prav do bro, da je v komentiranju padla tudi beseda „čičo". Hotel sem že onega mladeniča nazaj poklicati, da mu sporočim ta izraz redarja, ali pa sam obračunati ž njim, toda opustil sem eno in drugo z ozirom na svoj položaj. Sporočam Vam o tem dogodku, ker sera ravno sedaj čital v „Edinosti" o tem redarju, kaka zagrizenost je v njem proti nam Slovencem. Ali ponavljam: le delikat-nemu stališču pisca teh vrstic se ima zahvaliti, da nI takoj na mestu dobil zasluže-ženega plačila. Naj se čuva v bodoče! Resnica. Prva Ciril-Metodova veselica v Devinu. Zadnjič smo javili, da se bo vršila prva naša veselica v Devinu. Danes moramo Javiti, da se vsled ovir in težkoč ta veselica ne bo vršila v Devinu, temveč dne 15. septembra t. 1. v Sesljanu pri g. Ivanu Šuc-u. O tej priliki prosimo vsa bratska društva in CM podružnice, da nam naznanijo prej kot mogoče svoj nastop, oziroma soudeležbo in sicer vsaj do 10. septembra. Na delo torej, da pošljemo CM družbi skupno nekaj dobička za našo slovensko d e c o. V kratkem priobčimo tudi vspored, ki ga čimpreje sestavimo. Vesti iz Istre. 5ilna toča. Iz Pasjaka pri Jelšanah, dne 2. septembra 1912: Ob 1*09 popoldne se Je usula nad na šim krajem silna toča, ki je padala celih 8 minut. Ves kraj s polumerom 2 kilometrov je bil kakor s snegom pokrit. Ob 3 in tričetrt popoldne so letala posamezna zrna 6 — 8 gramov. Točo je bilo zapaziti po senčnatih krajih še drugi dan zvečer. Seveda so Jako oškodovane njive, po sebno pa zelniki, ki so obetali prekrasno letino. Karakteristično Je, da kraji v neposredni bližini niso bili prizadeti in da je ta šiba udarila prav po tukajšnjih najlepših na sadih In se izognila kamenitega, gozdnega in travnatega sveta.__H e 1 i o s. PAROVI — Telovadnemu društvu „Sokol" v Skednju so darovali darove sledeči gospodje in gospe: Vitez Antoniia paket čokolade, Sancln Pavla (Božek) škatljo igralnih kock, Godina Ivanka (Bjeka) 3 kartače, Sancin Josip (Renga) 1 K, Gregorič Dragica 1 K, Ivanka vdova Epple 1 K, Slavec Ivanka 2 paketa čokolade, Merlak Vekoslava (Luknja) 2 pripravi za cvetlice, Merlak Anton (Bergaraoto) 2 paketa čokolade, Sancin Kristina (Drejač) 1 steklenico s kozarcem, Grbec Ivan, učitelj 2 steklenici s kozarcema, Zupa.i Justina 3 pakete čokolade, Fonda Dragotin, dijak, 1 kozarček in Škatljo pismenega papirja. (Pride še). Odprla se je če VI j a rska de laVnica Izdelujejo se vsake vrste čevlji; poprave se izvršujejo hitro. Cene zmerne. Izdelujejo se tudi gornji deli za čevljarje na ducat in po meri. — Udano se priporoča Mihael Hučič Trst, Šalita del Promontorio 3 C