65. številka.
Ljubljana, v torek 18. marca.
XVII. leto, 1884.
Izhaja vsak dan Bv<Htet% izinrsi nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstrij sk o-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., po jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., ca četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se za
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od cetiristopne petit-vrste po •» kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiski. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in npravništvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, n Gledališka stolba". Upravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Zaradi jutršnjega praznika izide prihodnji list v Četrtek 20. marca 1884.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove\ da pošiljanje ne preneha.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Za vBe leto........13 gld. — kr.
„ pol leta......►.    6   „  50 „
. četrt leta........3   „   30 „
„ jeden mesec....... i   ,    10 „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja:
Za vse leto........15 gld. — kr.
« Pol leta........8   „   — „
„ četrt leta........4„   — „
„ jeden mesec.......i   ,  40 ,
Upravništvo „Slot\ Naroda*'.
Govor poslanca dra. Vitezica
v državnem zborn t 14. dan marca.
(Dalje.)
Govornik navaja potem razne neosnovane in tendenčne trditve Fambrija in njegovega prijatelja Bongbi-ja, kateri slednji je vender toli pravičen, da pripoznava, da na Primorskem ne žive izključljivo Italijani, ter celo pravi: Bila bi jako velika sreča, ko bi mi (Italijani) mogli trditi, da žive v teh pokrajinah sami Italijani.
Tacega nasprotnika, gospoda moja — nadaljuje Vitezić, treba spoštovati, kajti akoravno teži za nam nasprotnim smotrom, vender odkrito pove, kar misli. On računa z istinitimi, ne pa z izmišljenimi faktorji. Sredstvi, katerih se poslužuje, sta prepričanje in pamet, ne pa surova sila. Kako dobrohotni so taki nazori in tako opisovanje položaja v
primeri z deželnega glavarja istrskega govorom, s katerim je v 16. dan avgusta 1. 1. otvoril deželnega zbora zasedanje! Ta, akoravno rodom Slovan, ni zamudil sumničiti, lojalna in zakonita prizadevanja istrskih Slovanov. Rekel je namreč, da mora z obžalovanjem konstatovati, da je v novejši čas v nekaterih krajih Istre nastal boj za n»rodnost, katerega razširjenje bi utegnilo zadrževati napredni razvoj dežele; ta agitacija pa da je večinoma od zvunaj unešena. Previdnost velike večine prebivalstva, ki se drži starih sporočil in starodavne kulture, ustavila se je, kakor mora z veseljem na-glašati, energično tej agitaciji. Gospod deželni glavar pokazal se je tedaj odkrito in brez pridržka stran-karja, pristaša italijanske in nasprotnika slovanske stranke.
S svojega stališča bi se vender moral po elementarnih konotitucijonalnih načelih zdrževati tacega strankarstva. Kako taktno je nasproti se obnašal deželni glavar sosedne grofije Goriške in Gradiške, kjer so, kar se tiče narodnosti, popolnem jednake razmere, kakor v Istri! Računajoč s temi razmerami ni bo kot stanka postavil za ali proti temu ali onemu delu prebivalstva, temveč govoril je v otvorilnem govoru v obeh deželnih jezikih, slovenski in italijanski. Tako zahteva previdnost, gospoda moja, tako zahteva pravica, tako konstituci-jonalizem. Z zvijačami in umeteljnimi sredstvi, naj so še tako mojsterski izumljeni, se v 19. stoletji ne rešavajo načelna vprašanja, najmanj pa vprašanje narodno, ki vlada temu stoletju. Kaj pa naj rečemo o večini deželnega zbora v Poreči, katera je v 21. dan avgusta 1. 1., ko je hrvatski poslanec v materinščini, v hrvatskem jeziku, tedaj v jeziku večine istrskega prebivalstva, govoriti začel, s podpredsednikom na čelu (čujte? na desni) demonstrativno ostavila zbornico in se povrnila še le tedaj, ko je imela gotovost, da omenjeni poslanec ne bode ostal pri svojem namenu, govoriti v svojem materinem jeziku? Ni li ta večina isto zakrivila, kar Bonghi absurdno in smešno imenuje? A da se povrnem k Bonghi-ju. Akoravno so mu Slovani v Primorske j velika ovira za uresničenje njegovih idej, to je za  aneksijo Primorske, vender z veseljem
konstatuje, da italijanščina kakor v Primorskej, tako tudi v Tirolskoj neprestano napreduje. Na XV. do XXV. strani dokazuje to s citati iz SchiJIler-ja, C/orniga in Combi-ja in z navajanjem statističnih dat in sicer za vsako deželo posebe. Pove tudi svoje mneje o uzrokih te prikazni. Žal, da se ne more tajiti, da poitalijančenje v Primorskej sploh, posebno pa v Istri močno napreduje. Kar se tiče Istre, sem jaz sam v seji 9. marca 1. 1. razložil, da so v 11 letne j dobi od 1869 do 1880 Hrvatje v Istri izgubili 18%, tedaj več nego jeden odstotek na loto, ter da so Italijani v istej dobi namnožili se za 8.4fJ"'.,.
Kar se tiče uzrokov te prikazni,  menim, da ni samo, kakor Bonghi trdi, ekspanzivna Bila in viša kultura Italijanov temu kriva, temveč osobito in najbolj politika, kakeršno vlada v tej deželi tira. (Dalje prih.)
Letošnji proračun v državnem zboru.
IV.
V 11. dan t. m., tretji dan glavne debate o budgetu v poslanskej zbornici sijal je finančni minister dr. pl. Dunajevski, ki tudi minister ne pozabi, da se je on rodil Pol jak-Slovan. Ob občej mlačnosti, katera preobvladuje letošnjo budgetno debato, mogel je le govor dra. Dunajevskega vzbuditi na jednej strani pravo gorko veselost, na druge j strani pa poparjenosti mrzlotni čut. Pogostem in tu pa ta tam jako burno pritrjevala je ogreta desnica resnim, temeljitim in uverljivim ministrovim besedam, — levičarji pa zlasti na uho vlekoči finančni veleum pl. Plener, bili so ven in ven plahi in nemi poslušalci! Dr. pl. Dunajevski pa tedaj ni samo be-sedito zagovarjal svojo in kabineta finančno politiko, nego odbijaje mnoge napade nemško-liberalnih opo-nentov s števili, neovrženimi činjenicami in jasnim umovanjem, razvil je mej mogočnim ploskanjem cele desnice sprelep program avstrijske domače politike, kateri podpisati more vsak, kdor ljubi to svojo avstrijsko domovino! Finančni minister je v obrani svojega finančnega gospodarstva zlasti zavoljo tega tako v živo segal, ker se ni trudil, stvar kazati z najboljše strani, nego ker je odkrito in pošteno razodeval zapreke, katere ima državno gospodarstvo
LISTEK.
Knez Serebrjani.
(Buski spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil I. P.) X. Poglavje. Oče in si n. (Dalje.)
— Pa zakaj se ti poteguješ za nje? — rekel je z zlobnim smehljanjem Maljuta. — Ali te veseli biti poslednji mej njimi kakor Bi postaven in lep? — Kdo izmej njih more se meriti s teboj? S čim Be ponašajo pred nami? — Ali ne b tem, da jim je Bog dodelil več zemlje? Če se s tem ponašate, le počakajte, gospoda I Car ne bo pozabil svojih vernih slug; ko bodo usmrteni Količevi, ne pripade njih premoženje nikomur drugemu, kakor nam. Dovolj sem se mučil nad temi prokletimi hudobneži v ječi; a so trdni ti psi, ničesar ne povedo.
Zloba jo zakipela v srci Maljute, pa on bo je vedno nadejal prepričati Maksima, in skrivil je usta v prijazen smehljaj. Ni bo podajalo to smehljanje Maljuti, ko ga je pogledal Maksim, bilo ga je kar groza. Pa Maljuta tega ni zapazil.
— Ljubi Maksim, — rekel je on, — za koga
sem nakopaval denar? za koga sem se trudil in delal? Ne hodi od mene, ostani pri meni. Ti si še mlad, in še nesi poskusil boja. Ne hodi od mene ! Pomisli, da sem tvoj oče! Ko pogledam tebe, razsvetli se v mojej duši, kakor bi me pohvalil car ali bi mi dal poljubiti svojo roko, in če tebe, raz-žali kdo, snedel bi živega.
Maksim je molčal.   Maljuta se je prizadeval dati svojemu obrazu, kolikor Be da nežen izraz.
— Ali me prav nič ne ljubiš, Maksim? ali se 'ničesar za me ne gane v tvojem srci?
— Nič, oče!
Maljuta je zatajil svojo jezo.
— Kaj pa poreče car, ko izve za tvoj odhod, ko pomisli, da si šel od njega?
— Jaz grem od njega, oče. Mene je groza. Dobro vem, da Bog veli, ljubiti ga, ako pogledam, kaka dela doprinaša on, posilijo se v mojem notranjem vse drugi Čuti. Rad bi ga ljubil, pa manjka mi sil. Ko odidem iz slobode in ne bodem videl pred mojimi očmi nedolžne krvi, tedaj bode dal 'Bog, da ga zopet začnem ljubiti. A če bi ga tudi ljubiti ne- mogel, hočem mu vsekako verno služiti, samo pri opričnikih ne.
— A kaj bode b tvojo materjo? — reke* je Maljuta, oklenivši se poslednjega sredstva. — Tega
gorja ne bode preživela. Umoril bodeš starko! Pomisli, da že zdaj hira golobičica.
— Premilostjivi Bog ne  bode zapustil moje 1 matere, — odgovoril je izdihujoč Maksim. — Ona
mi bo že odpustila.
Maljuta hodil je po sobi gori in doli.
Ko se je zopet ustavil pred Maksimom, izginila je vsa presoja posiljena prijaznost z njegovega obraza. Surovi obraz kazal je samo neupogljivo voljo.
— Poslušaj, mlekose8, — rekel je, Bpreme-nivši svoj glas in obnašanje, — dozdaj sem te prosil, a zdaj ti povem, da ti ne dam za odhod svojega očetovskega blagoslova. Ne pustim te proč. Jutri te hočem prisiliti z lastnima rokama kaznovati carske sovražnike. Ko se bodeš sam okrvavel, in ne bodeš imel več Čistih rok, nehal se bodeš 'sramovati svojega očeta.
Maksim je pobledel pri Maljutinih besedah, in ničesar ni odgovoril. Poznal je trdno besedo Gregorja LukjanoviČa, in vedel, da ne upogne njegove volje.
— Vidiš, — nadaljeval je Maljuta, — nagovarjal sem se s teboj; kmalu bo trda noč, c*b je nesti ječine ključe carju. Zdaj se je ulil dež. Daj mi kaftan! Le j ga, kako je postal živ! Odpotovati
na potu, da ne more še tako hitro dospeti do jed-nakotežja mej   dohodki  in razhodki, in ker je na druge j strani  mogel z doseženimi   uspehi vsakemu nepristranskemu izvabiti misel, da je prava njegova sedaj merodajna finančna politika, ki hoče s prihranili in pomnoženimi državnimi dohodki trden red napraviti v državnem gospodarstvu. Dru. pl. Duoajev-skemu je verjeti, da drugo leto nobenega primanjkljaja več ne bo, če se ne zgodijo nesluti prevrat! in se mu vsaj po  nekem  delu dovolijo davkovske predloge! Dvoboj mej oficijalnim finančnim ministrom droni. pl. Dunajevskim in rojenim  finančnim ministrom pl. Pleuerjem,  dvoboj ta,  ki  obeta postati Btalna rubrika v budgetnej debati,   končal  se  je s tihim porazom uemško-narodnega sanjača. OitajoČi ministrov govor imeli smo občutke, kakor da dr. pl. Dunajevski s prstom bilko na tla polaga, ko je takisto pl. Plenerja, igraje se, zavračal! Števil, iz katerih je Hebški poslanec tak stolp bil zgradil, minister ui na Ul deval, a ves drug, to je pravi pomen jim je dal.  ker je drugače /. njimi razpolagal in tako delal svetli; strani tam, kjer je tekmec njegov kazal zgolj črno senco! In tako je drugi dan po nemško židovskih   časopisih  brila mrzla  sapa in čutiti je bilo, da so Izraelci vsi osupli gledali, aam je le zginil visoki   Pienerjev stolp! — Za vso Av-Btrijo   bil  )e  pač v dra. pl Dunajevskega govoru najvažuiši stvarni,  finančni oddelek,  ali politikujoči svet mora bili tudi vesel čvrste polemike, s katero odlikoval je visoki govornik posamične levičarje. Kuj Bi je nekdanii diplomat pl. Plener, avstrijski drzav-,nik bodočnosti, m slil, ko je videl dra Duuajevskega na vzvišenem stališči,  kateremu  primerne  so bile njegove besede, mej živabu m odobravanjem desnice njemu namenjene: ,,Meni gre, odkrito povedati mnenje vlade on i m u poslancu, tla je po tem, kakor si  vlada  p a t r i j o t iz e in   avstrijski misli, Avstrija,   hvala   Bogu,  močna dovolj in samasvoja,   biti   gospodinja  v   do mače j hiši in notranje zadeve urejati tako, kakor se njej smotre no vidi!"  In kako trdo je naletel tu li stari Carneri in t njim vsa zjedinjeua levica, katero je tako brezmerno razveselil bil Car-nerijev proroški vzklik:   „Uuser ist uie Zukunft!" Namesto satire, s katero uničeval  je dr. pl. Dunajevski   vlani   ob   iste)   priliki   Carnerijev patetični „Lichtstrahl", stopila je letos vsa resnoba in vzvišenost gospoda ministra,   ki sklepal je svoj pomeniti govor:   „Će je oui poslanec izjavil: „naša je bodočnost",  oudu vlada misli drugače, ona namreč meni, da je v tej ven in veu jedinovladarskej državi, katere posebnost !;iva uprav v tem, da je njo ustanovila vladajoča   rodoviua   ter jo nekako   vzela iz tal, ker je pred vladajočo rodoviuo ni bilo, bodočnost vseh tistih  kateri se držijo trdno teh osnovnih načel.   Bodočnosti nema le jedna stranka, ne jeden narod,  bodočnost je za  vse. V ime vseh teh koristi vab prosim, budget smatrati za zadevo vsem vkuj.no, ne pa kot  politično strankarsko zadevo."   Tako grozovito,  dasi obrazlo/euo in času primerno treščil je minister uetnško-liberalno opozicijo z  objestuih  vrhov  iluzije v brezupaosti temne globočiue,   in ker se je leto zgodilo v ime cele vlade, znamenje je to, da na nemške krivičnike
v pravičnej Avstriji bodočnosti obetajoči žarek od vzgoraj doli ne sije ! Poleg te obsodbe „der Sr. Ma-jestat allergetreuesten Opositioo-, razgrnen pa je v izjavi tej, od poslancev desnice s polnim navdušenjem pozdravljeni pravi program avstrijske države m njenega zgodovinsko vzraslega poklica, in ljubo nam je, da je s tako, po vseb avstrijskih pokrajinah donečo iziavo preslavni svoj govor sklepal Slovan, minister dr. pl. Dunajevski.
Na to izpregovoril je češki poslanec T o n n e r in dasi je bilu za znamenitim predgovornikom priti do uspehov, prišel je do lepega priznavanja. Omenjal je, da finančni položaj državi ui ugoden, a da nastal je iz starin grehov; da bi on čisto lahko napadal vlado, ker čeških pravičnih želja ne izpolnuje ali pa prav počasi, kakor slede češkega vseučilišča, tega pa ne stori, ker neče pripomagati nasprotnikom do gospodstva, da se Nemcem na Češkem ni treba ničesar bati, da je celo vsaka bojazen izključena, da so časi prijateljstva le zato ponehali, ker nem-ako-liberalnega hujskanja ni ne konca ne kraja. Končal je govornik mej ploskanjem desnice tako-le! „Dolžnost do stare, slavne, k Avstriji spadajoče kraljevine Češke izpolnjevali bodemo vsekdar in tej dolžnosti ostanemo zvesti do zadnjega diha. Vi (levica) b»--"de sprave no marate čuti za sedanje vlade, roka vam je ponuđenu, sezite vanjo, če hočete; če pa nećete, tedaj prepuščamo našo osodo mirnim srcem onim močem, katere so jo vodile do današnjega dne v naš prid,"
Posl*.nec z levice dr. Rus s govoril je strastno kot po navadi, žalil češko zgodovino, igral si o češkim državnim pravom barona Pražaaa, sumničil desnico zavoljo vnanje politike, napadal je vlado, delal dovtipe o ministrih in konec njegovega govora bil je tako nevarno zasukan, d* bi ga gori  v Nemčiji
klub" izrekel je zadnji petek, odločno grajo za nekatera češka glasita, ki s to zadevo uečejo biti za* dovoljna!
Vse to pa kaže, da zrno ni padlo na skalo, nego na dobro voljo, s katero, če bode stanovitna, dospelo se bode do jezikovnih pravic in branikov, če tudi se ta pota do tega smotra khžejo jako dolga in težavna! Ah potem vladal bode dragoceni mir, zadovoljnost po deželah! Da se je pa v tistej seji od nasprotne nam strani zdatuo podprlo spomenico štajerskih Slovencev, to ljubo zavest imamo navzlic pozuejim zaletom srditega dra. Scbmiedererja Se danes!
Predelska železnica.
Prošnja občin po Soški dolini na zbornico poslancev za predelsko železnico glasi se tako: Visoka zborn ca poslancev!
Že 25 let vzdihujejo občine v Soški dolini po železnici, katera bi zvezala njih od narave obdarovano pa močno zanemarjeno deželo po najkrajši poti i notranjimi deželami naše države ju z Jadranskim morjem. Menile so, da se toliko gotoveje izpolnijo mih želje, ker je dokazano, da najkrajša pot iz Ki taj a, Indije in Egipta v Nemčijo, na Holandsko in Augleško je čez Jadransko morje in po tej deželi. Znano je, da že leta 1866. je bilo duuo dovoljenje za Rudolfovo železnico izrecno v ta namen, da bi se zvezalo Nižje-Avstrijsko, Štirsko, Koroško in Primorsko po uajbliznjem potu z Jadranskim morjem.
Ko jo prišel torej leta 1872. načrt Predelske železnice v visoki zbornici na dnevui red, smo že mislili, da je bodočnost te debele in jediuega našega kupci,snega mesta ob morji fce zavarovana. Ali po spletkah nasprotujočih si zasebnih koristij in po
odhodu državnih poslancev leta 1872. iz državnega kot antimouarbijsko i/javo dejali pod pacat. Ali v ! zbora, splavalo je tudi to upanje po vodi. Zopet je sredi govora svojega dr. Russ ui prazne slame mla- j preteklo nekaj let; ali ko se je odprl Sueški pre-
til, pač pa i«* veliko političnega pomena, in morda tudi praktičnega pripisovati njegovim nasvetom glede u p r a v u e j e z i k o v u e uredbe kraljevine Češke. S primernimi občutki sicer hočemo prezreti dvoumne ek-kurze Runsove po češke j deželi, kakor tuli pretirane komentare stare „Politika" k dr. Rus-sovim predlogom, in postaviti hočemo sem le poglavitne točke, kako si rečeni poslanec misli razdelitev Češke brez zemljepisnega trganja potom upravnega in jezikovnega reda: Po njegovem nuj bi bil v 77-ih trdo nemških okrajih notranji uradni jezik in pri sodiščih io pri  upravnih oblast-
kop in ko se je železničui načrt od Trbiža do Bolca pregledal in popravil, vzbudilo se |e zopet upanje, da Avstrija pridobi zgubljeni čas in da bo vender jedeukrat varovala svoje koristi ob Adriji.
Popravljeni načrt Predelske železnice, ki je bil izročen leta 1875. visoki zbornici, ni našel milosti v tedaj merodajuih zborničnih krogih. Dovoljevale in gradile so se pa še vedno nove proge, za katere je država zagotovila obresti, na vse strani samo ne do Jadranskega morja, ki še odpira avstrijski obrtniji pot na Jutrovo, v Afriko in na Španj-sko, mej tem, ko se naši izdelki na nobeno drugo
vib samo   jezik nemški, a po  okrajih  čeških,  če    stran ne morejo razpečavati
stranka ne terja nemščine, jezik češki; po meševi-tih okrajih, kamor pa bi v vseh okolnostih bilo šteti tudi Prago, velja naj „najljubosumniša jedna-kopravnost" nemškega in češkega jezika; pri na-mestništvu in pri deželnem, višjem sodišči v Pragi bi ustanoviti kazalo dva senata v to svrho, da se spise, obravnavane na prvej stopinji v češčini, odda češkemu senatu, one nemške nemškemu senatu. To so torej čez dolgo stvarui nasveti, kako bi se pomirili jezikovni prepiri na Češkem! Poslanci na desnici o teb nasvetih neso kaj govorili, a glavni poročevalec v budgetnej debati Henrik grof C lam omenjal jih je jako iznenadejan in vesel, in „Česky
hočem, meni ui več živeti tukaj! Še mene hoče prevstrojiti po svoje. Ne, prijatelj, prezgodaj si razprostrl peruti! Še druge sem ukrotil, kakor si ti. Te bodem že uaučil ubogati! Oh, vreme, vreme! Daj mi kapo! A blisk, blisk. Lej, kako se žari nebo, kakor bi gorela vsa sloboda! Zagrni okno, in pojdi spat, morda ti preide neumnost iz glave. Pa tudi tvojega Serebrjunega bodem dobil! Ne bodem mu prizauesel!
Maljuta je odšel. Ko je ostal sam, zamislil se je Maksim. Vse je bilo tiho v hiši, zunaj je razgrajala uevihta, sem ter tja potegnil je veter v okno, zmajal verige in želtzja, viseča na steni, da so udarjala druga ob drugo in zvonela, kakor bi oznauje-vala nesrečo. Maksim šel je na stopnice, ki so peljale v zgornje nadstropje k njegovej materi. Priklonil se je in začel je poslušati. Vse je molčalo v zgornjem nadstropji. Maksim šel je tiho po strmih stopnicah in obstal je pred durmi, za katerimi je spala njegova mati.
— Moj Bog in Gospod! — rekel je Maksim sam zase. — Ti gledaš v moje srce in veš moje misli! Ti veš, večni Bog, da jaz nesem iz prevzetnosti in samoglavnosti nepokoren očetu! Odpusti mi, moj Bog, Če delam zoper tvojo zapoved. In ti, mati moja, odpusti mi! Zapustim te, brez tvoje vednosti,
odpotujem brez tvojega blagoslova; jaz vem, mati, da ti bodem trgal srce, pa ti ne bi me pustila iti! Odpusti mi, ljuba mati, nikdar me ne vidiš več!
Maksim pal je na prag njene sobe in polju-boval ga je. Potem se je. nekolikokrati prekrižal, odšel je doli po stopnicah, in prišel je na dvorišče. Dež je tako lil, kakor bi se jezil na vse ljudi božje. Na dvorišči ni bilo žive dude. Maksim šel je v konjsko stajo, konjarji so spali. Odpeljal je iz staje ljubljenega konja in osedlal ga. Velik priklenen pes prilezel je iz svoje hišice, iu začel je cviliti in trgati se, kakor bi slutil, da se ločita. To bil je kosmat pes ovčarskega plemena. Dolga in trda dlaka dimaste temnorujave barve pokrivala mu je črn gobec, tako da se bistre oči skoraj neso videle.
— Maksim je pogladil psa, in ta je položil svoje črne Cape na njegove rame, ter začel mu je lizati obraz.
Z Bogom, Bujan, — rekel je Maksim, — vari naš dom in zvesto služi materi. — Skočil je v sedlo, odjabal skozi vrata i" zapustil rojstno hišo.
Še ni pridirjal do zemskega nasipa, kar zasliši lajanje, in zagleda Bujana, ki je skakal okrog njegovega konja, veseleč se, da se je strgal z verige in zamore potovati s svojim gospodarjem.
(Dalje p rili.)
Vsaj skušnja bi morala vsakterega prepričati, da dosedanja politika glede železnic jo sicer obogatila mnoge podjetnike in je ustregla sosednim deželam, da je pa otežila državni zaklad z obrestmi, katere je država zagotovila in z železnično-uprav-uimi stroški, ki znašajo letni primanjkljaj v državnem gospodarstvu. Ta politika ni pospešila koristij avstrijskih narodov, kajti statistika naznanja, da raste uboštvo v Avstriji in da peša ujena obrtnija in kupčijski promet, mej tem, ko se vedno boljša promet iu blagostanje pri naših sosedih.
S tem, da so se začele jemati v državno oskrbništvo one zasebne železnice, ki so imele vedne zgube in da se je predrla Arlska gora, se je sicer pokazalo, da je Avstrija uastopila bolje pote in da ne zaostaja za drugimi državami v izgotovljenji velikanskih del, ako rabi svoje moči o pravem času in kakor je treba; vender je ustregla z grajenjem silno drage Arlske železnice bolj ogerskiui ko splošno avstrijskim koristim in potrebam; te zahtevajo namreč pred vsem zvezo z morjem, ki je vsaki velevlasti neobhodno potrebna.
Zdaj, ko so Češko, Moravsko, Galicija, Gornje in Dolenje Avstrijsko z železnicami nasejana po-dolgem iu počrez, tako da si ne vedo kaj več želeti; ko so celo koristi sosednih dežel po čeških in galiških progah proti severu, po železnici čez Bren-ner (v Tirolih) in čez Pontebo pa proti jugu velikodušno pospešene, ne da bi bilu Avstrija dosegla one dobičke, katere je pričakovala valed prijazne mejsebojne zveze, zakaj bi se ne dozidal še tisti konec železnice, ki manjka v goriški in gradiški grofiji do Trsta, in to tembolj, ker samostalna državna železuica, katera bi prodrla monopol zasebne železnice (ki je svoje tarife tako uredila, da z Dunaja ali Prage stane voznina men.j v Bremen, Hamburg ali Benetke ko v Trst), bo neobhodno potrebna, ko se odpravi prosta luka v Trstu?
Ali pa je morda ta dežela zaslužila dosedanje zanemarjeuje po svojem političnem vedenji? — Zgo-
dovinu špricu je nasprotno, reko<\ da občini Bol3ka in Tolminska, kateri je Beneška ljudovlada kot »tratn ci najvažnejših cest proti Italiji do leta 1509. obsipala s predpravicami — bili ati oproščeni vsega daca pri uvažanji, kakor tudi davščine na /ivino iu gozdne pridelke pri izvažanji in celo sitne šolnine, — sti se vender prostovoljno pridružili avstrijski državi in sti bili od tistega časa vedno pripravljeni, darovati življenje in premoženje za dom in cesarja.
(Sledijo še drugi zgodovinski podatki.) Tedanjo zvestobo in udanost do avstrijske vladajoče hiie ohranile so občine Soške doline ne-premenjeno ter so tudi v zadnjih vujskab od vlade podano jim orožje v obrambo državnih mej rado-voljno sprejele. Častna znaineuja, ki kinčajo prsi njih tedaujik poveljnikov, pričajo, da so te občiue izpolnile svojo dolžnost.
Podpisane ne zahtevajo Pre it-lske železnice kot plačilo za udanost, katero so vedno skazovale cesarju in domovini, ampak ker je neobhodno potrebna za splošne koristi, da pride v okom dosedanji občutljivi pomanjkljivosti glede avstrijskih železnic, — da odpre avstrjski obrtniji in kupčiji nove pote, da privede na avstrijska tla promet, ki se je odvrnil z Avstrije po drugih železnicah iu po luki na Kuki. To se pa le tedaj zgodi, ako se potegne Ru-dolfova železnica na državne stroške do morja po najkrajši poti, oziroma po Predelski železnici iu po železnici čez Ture.
Udano podpisani občinski zustopi prosijo tedaj prav srčno, naj sklene visoka zbornica poslancev, da se cesarska vlada pozove, naj zaradi podaljšanja Rudolfove železnice do morja, k ■kor zahteva prvotua koncesija, natančni, podrobni in popravljeni uačrt Soške železnice predloži visokemu dr/avuemu zboru v postavno obravnavo prej ko mogoče.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 18. marca.
Po razmb listih se piše, da se mej Nemci in Čehi na Ceskeui kmalu začno pogajanja zastrau uradnega jezika. Obe stranki se ueki hočeti sami mej seboj sporazumeti. Povod temu je dal govor dra. Rusa v državnem zboru. Taka pogajanja bodo javaljne imela kaj uspeha. Euergična pisava česk h listov poslednjih dnij dovolj jastio kaže da čehi neso pripravljeni nič odjenjati od svojih (»ravic Nemci pa tudi ne bodo hoteli priznati čeških prav. „N.Fr. Pr.M se pa že ustavlja takemu pogajanju, češ, jezikovne razmere urejevati mora državni zbor, iu misli, da se bodo češki Nemci strogo držali tega načelu. Nemški poslanci iz Češkega so se že ueki posvetovali o tej zadevi, pa še neso prišli do nobenega sklepa in baje zato ne, ker ta stvar po njih mnenji spada v državno zakonodujstvo, tedaj mora sklepati vsa levica, predno se odloči, se h začno pogajanja ali ne.
V soboto imeli so v Pešti Rumuni, kateri mis-lijo opustiti pasivno politiko, volilni shod pod predsedstvom metropolita. Ta shod je prizual ogrsko državuopravno podlago, zlasti unijo Sedmograške z z Ogersko. čemur se proti vi jo pasivni politiki. Ti aktivni politiki sklenili so, pridružiti se k vladnej stranki. S tem so vladi zagotovljeni mandati v onih volilnih okrajih, kjer imajo Rumunci večino. Sicer je dozdaj tudi v teh okrajih navadno zmagovala vladna stranka, a sedaj, ko se je opozicija precej okrepila, utegnila bi propasti. Tako se utegne pripetiti, da bodo Rumuni, Srbi iu Hrvatje vzdrževali Tiszino vlado in za plačilo jih bode pa ta zatirala. Gospodarski odsek zbornice poslancev končal je specijalno posvetovanje o obrtnem zakonu.
Viiaiijc države.
Bivši srbski poslanik v Rimu, Kujundžić, se neki definitivno ni odrekel, prevzeti naučno mini-sterstvo in to nn sto neki še vedno njega čaka. Poročila, da se je pogajalo z Vladanom Gjorgjevičem, da vzprejme to ministerstvo, so baje izmišljena.
Kakor se poroča perzijskemu listu „Šems" iz Bokhare, zavezal so je kokandski kan, ruskim četam vsak čas dovoliti svoboden prehod skoz svoio deželo, in ne držati več vojske, kakor mu bo dovoljevala Rusija. — „Journal de St. Peterburg" de-mentuje poročilo „Standardau, da so po aneksiji Merva še drugi turkomanski rodovi ponudili Rusiji, da se jej podvržejo. Kar se tiče Egipta, Rusija ne bode delala Angliji iz svoje inicijative nikakih ovir. Anglija je vedno pripoznala evropski značaj tega vprašanja, tedaj se bode to konečno uredilo po sporazum ljenji vseh vlastij.
Jutri bode v Italijanske.) zbornici volitev novega zborničnega predsednika na mesto odstopiv-šega Farinija. Kot kandidata se sedaj imenujeta Coppino in Biancheri. Prvi pripada levici, poslednji pa desnici, pa bi vender vlada nič ne imela proti temu, ko b 1 bi izvoljen, ker je jako zmeren.
Francoska ekspedicija v Tonkingu je že skoraj končanu. Samo nekaj okrajev mislijo še Fran-
cozi zasesti, da utrdijo svojo mejo, čemur se pa najlrž sovražnik ne bode ustavljal. V Bac-Ninbu bilo je kakih 22.000 sovražnih vojakov, ki se pa neso dosti ustavljali. Mej mrtvimi bilo je več kitajskih vojakov. Uplenjeni topovi iu puške so iz arze-nalov raznih dežela. Francozom pala je v roke zastava kitajskega vrhovnega generala in petih drugih generalov, !rar dokazuje, da so se kitajske čete res udeleževale boja; Francozi imajo teiaj dovolj povoda od Kitaja zahtevati vojno odškodnino.
V saboto je nemikl državni zbor končal svoje prvo posvetovanje o zavarovanji delalcev proti nezgodam in izročil to predlogo odseku 28 članov. Včeraj je državni zbor obravnaval o zakonu pomo-čnih blagajnic, v četrtek se pa žične debata o podaljšanji socijalističnega zakona. Za podaljšanje bode glasoval skoraj ves katoliški centrum.
V saboto je v aiiffleškej spodnjej zbornici Hartigton izjavil, da Grabamov namen ni iti na Berber, vender on ne more zagotoviti, da se to ne zgodi, ko bi okolnosti  zahtevale.   Ker je sedaj zveza s Chartumom zopet pretrgana, so v Kajiri in v Londonu v velikih skrbeh za Gordona. tedaj je mogoče, da se kmalu odloči, da general Grabam  krene ua Berber, ter reši Gordoua uevarnosti.  — Vojnemu niiuisterstvu   poroča Graham iz Suakima,  da so se poslednjega  boja udeležili vsi rodovi mej S o atom in   Tokarjem.   Vsi  puntarji   prišli so od Kussale semkaj Osman Digmi imel je vrhovno poveljništvo, pa se ni nič prikazal.   Trije veljavni šejki  iu več manjših vodjev je ubitih.   Osmun -zgublja zaupanje mej domačimi rodovi, iu ti bodo kmalu pripravljeni pogajati se z Angleži. Govori se. da je Osman Digma odpeljal  s silo 150 žensk iz Sinkata; te se sedaj nahajajo v gorah. — 100 komikov je bilo predvče-raj odšlo na ogledovanje iz Suakima  proti Heverju do Handuka, pa so našli povsod vse mirno. Admiral Hewett poda se prihodnji teden v Massauah po potu,  ki drži v Abisinijo. —  Na Osmanovo glavo ra/.pisalo je angleško poveljništvo 50O0 dolarjev. S tem se upa doseči, da ga bodo sovražniki sami iz dali. — Položaj angleške vlade je jako težaven, in se ni dosti zbolj^al vsled poslednje zmage v Egipta, zlasti to napravlja težave Gl^dstonu, da so Irci potegnili z opozicijo.   Pri glasovanji o Liboucherovem predlogu je le s težavo pridobila vlada večino 17 glasov. Ko bi pa kdaj v zbornici manjkalo dokaj liberalcev, utegnili bi zadobiti konservativci večino.   Misli se, da bi pottm vlada takoj razpisala nove volitve. Da je položaj vlade jako resen,  kaže tudi to,  da je v nedeljo bil sklican ministerski sovet, kar je v Angliji kaj nenavadnega.
Domače stvari.
— (Pres vitli cesar) poduril je šolski občini Ostrožno brdo 200 gold. za zgradbo šolskega poslopja.
— (Na veliki koncert,) katerega priredi jutri zvečer pevski zbor Ljubljanske Čitalnice v re-dutnej dvorani, opozorujemo še jedenkrat častito občinstvo.
— (Slovensko gledališče.) Včeraj bila je zadnja predstava v tej sezoni. Predstavljala se je najstarša naša igra, Linhartova „Županova Mi-cika", katera bode, igra namreč, ne Micika — v 6 letih obhajala svoio stoletnico. Predstavljala se je povoljno, izzvala celo priznanje in rokoplesk, k čemur sti pripomogli gospici: Petrinska in Zvonar jeva in gg. Kocelj, Notranjski, Danilo, Pet. rič, Šturm — vender smo tega muenja, da pravega popolnega vspeha ta igra ue bode lahko pridobila, ker jo le dolžna pijeteta zdaj pa zdaj spravi na oder. — Spevoigra „Pri meni bodi!" odlikuje se vzlasti po upletenih lepih uapevih. Gospića Mat. Nigrinova (Reza) pela in igrala je prav ljubko, isto velja o gosp. Štamcarji (Rogič), ki je iznenada pokazal se spretuega igralca in pevca-veščaka. Gospića Petrinska predstavljala je zadnjega soprogo pohvalno, g. Brak pa utegne 3 časom postati dober komik. Občinstvo je igralce odlikovalo s pogostim prznaojem. Gledališče bilo je slabo obiskano, čemur je menda deloma  krivo bilo prelepo vreme.
— (Pred upravnim sodiščem na Dunaj i) bode se v 27. dan t. m. dopoludne ob 10. uri obravnavala pritožba mesta Ljubljanskega proti mi-nisterstvu notranjih zadev, ker je ustavilo prepoved, da se ne sme v mesto uvažati zaklana živina in sveže meso.
— (Učiteljem L j ubijan s kim) na mestnih šolah je deželni šolski svet kranjski žudnji četrtek imenoval vse dosedanje mestne podučitelje, ki so tako postali učitelji prvega, oziroma druzega razreda. Od zunanjih prosilcev ni nikdo bil imenovan.
— (Kranjsko obrtno društvo.) Pri odborovi seji dne 13. t. m. bilo navzočnih 14 odbornikov. Izvolili so se jednoglasno dosedanji gospodje in sicer gosp. Anton Klein predsednikom, g. Filip Zupančič namestnikom, g. Matija Kune tajnikom in g. Jarnej Žitnik blagajnikom. Ob jed-
nem izrekla ae je tem gospodom zahvala za njih dosedanji požrtovalni trud. Z obširne obravnave omenimo sledeče. Konatatovalo se je, da mestni obrtni urad nema ne časa in ne volje, da bi izpeljal obrtno postavo, kajti oddajanje patentov, kakor tudi dose-dauja prostost, obrtovati s čimer je komu drago, vse ostalo je pri starem.   Navzlic javnim določbam postave, do sedaj ni še jedna zadruga bila zaslišana pri podeljenji obrtae pravice;  mej starim želel zom se pa še vedno nahajajo mizarski in tapetar -ski, krojaški in čevljarski novi izdelki. Če tedaj obrtna postava nema smotra prav ničesar pre-drugačiti, potem ni čuda, če se odvrača. Odbor tedaj sklene: Ker se obrtnemu uradu pripisuje dosedanja mlačnost v tej  zadevi naj:   1. Zastopniki obrtnikov v mestnem zboru skrbijo, da se vsaj za-eo no,  to je  dokler je  potreba,   nastavi poseben uradnik pri magistratu, ki bode vešč postave, imel jedino nalogo o b rt no po s ta v o izpeljati. Obrtni stan šteje davkoplačevalcev  dovolj, da se mu že taka malenkost lahko žrtvuje. 2. Zastopniki obrtnikov poživljajo se,   naj  se   v trgovskej  in obrtnej zbornici potegnejo zato, da se bode v jednacih slučajih strožje postopala in 3. naj se eventuvelno obrnejo s prošnjo za izpeljavo obrtne postave do visoke c. kr. vlade.   Nadalje je odbor obrtnega društva po živahnej debati jednoglasno sklenil, grajati vedno hujskanje proti obrtnikom,  ki se nahaja v tukajšnjem dnevniku „Slovenci". Odbor je nadalje sklenil pristopiti delegaciji avstrijskih obrtnih društev,  ter izreči uredništvu „Slovenskega Naroda" zahvalo za pnobcenje društvenih razprav in obrt-nijskih teženj. Društveni odbor bode imel svoje seje ob Četrtkih v društvenih prostorih pri g. Siruklj i v Kolodvorskih ulicah.   Udje se vabijo,  da se v imenovanih  dneh shajajo   k   prostemu razgovoru. Kranjska  hranilnica   je   prošnjo obrtnega društva za podporo odbila. Se ve da za domače obrtnike ne razpolaga kranjska hranilnica  z novci, pač pa je imela za društvo pruskih stavcev 150 gld.!
— (Udje obrtnega društva kranjskega) imajo v četrtek ob 8. uri zvečer v go-Btiluici g. Frana Štruklja v Kolodvorskih ulicah razgovor o bodočih dopolnilnih volitvah za mestni zbor Ljubljanski.
— (Zanimivo.) Dva gospoda, ki rada po hribih lazita, prinesla sta nam včeraj od sv. Katarine „ravšeij*1 (Rhododendron), kar je zaradi tega zelo zanimivo, ker se ta lepu planinska cvetlica sicer le v višjih krajih nahaja in je tako blizu še nihče našel ni.
— (Izpred porotnega sodišča.) V ponedeljek popoludne je bila zaradi hudodelstva deto-mora obsojena Mica Erzar na pet let teške ječe.
— (Delavsko podporno društvo v Trstu) imelo je 16. t. m. svoj redni občni zbor. Udeležba jako mnogobrojna. Voljeni so: V. Dole-nec, predsednikom, Katalan, tajnikom, Schmidt, blagajnikom.
— (Savinjska posojilnica v Žavci) poslala nam je svojo bilanco za 1883. leto, katerej povzamemo naslednje izredno ugodne podatke: Hranilne uloge, katerih je bilo 1882. leta 30.802 gld. 50 kr., narastle so na 41.311 gld. 41 kr. Zadružnih deležev po 10 gld. oddauih je 420, 1. reservni lond znaša 648 gld. 30 kr., II. reservni fond 655 gld. 95 kr. Gotovine v blagajnici je 4445 gld. 61 kr., sploh je denarja vedno dovolj, da ui treba pomoči iskati pri drugih denarnih zavodih. Izposojenih ima posojilnica 44080 gld. 72 kr. V kratkem času svojega obstanka je ta zavod izvrstno napredoval, kar je najlepše spričevalo za previdno in požrtvovalno vodstvo.
— (Za loterijste.) V Trstu je te dni neki gospod v malej loteriji na pet številk stavil 24 gld. Loterijbki pisar Fran R. pa je v register zapisal samo 6 gld., ostalo pa za-ae obdržal, češ, saj ne bo nič zadel. Slučajno pa je na te številke preteklo Boboto prišla „tern&u. Pisar R. se je zaradi tega izneverjenja sam objavil policiji, katera ga je dela v zapor.
— (Vabilo na koncert,) ki ga priredi bralno društvo v Krškem dne 19. suš ca t. 1. ob 7l/o uri zvečer v društvenih prostorih. Spored: 1. A. Nedved: „Popotuiku moški zbor z tenor solo iu kvartet. 2. R. Schuhman: „Cigansko življenje" mešani zbor z glasovirom. 3. T. Vilhar: „Kam?" Bariton solo z glasovirom. 4 Kreutzer: „Pomladanski!" moški zbor. 5. Majer: „Tičiea" čveterospev. 6. A. Foerster: „Venec narodnih pesmi" zmešani zbor. Po petji „tombola" in prosta zabava.
Tržno poročilo.
Tedensko poro Čilo tvrdke G. cfc B. D. ? Budimpeiti 15. marca 1884.
Dočim so cene efektivne pšenice v prvej polovici tega tedna nespremenjene ostale, je zadnje dni postala kupčija mlačna, cene zgubile so do 10 kr. in je veselje do kupovanja jelo pojemati; plačevalo se je:
Fina Teis-pšenica po gld. 9'90 do gld. 10 25, pSenica iz Bačke (74 V« do 75 ko. na hektoliter teška) gold. 960—75, Banaška 76 do 76 V, po gld. 9*60—70, Valaška pšenica prodajala se je od 8'20 do 8*50 na 3 mesece.
Rž pri cenah od gld. 8 10—30 dobro držana. Ječmen za krmo nespremenjene cene, gld. 710—30, kakor je bila kvaliteta.
Oves dobro držan, nespremenjene cene.
Koruza, staro lepo blago se je po gld. 6*65 plačevala, nova koruza od 6*15 do 630 prodajala, povpraševanje po novem blagu bode, kakor je pričakovati čim dalje večji.
Cene prodaje na čas (na termin) so mlačne in malo kupčije:
Pšenica za spomlad po gld. 9.40, pšenica za jesen po glq\ 1002—10 05.
Oves za spomlad po gld. 692—6*95, oves za jesen po gld. 6 60—6-65.
Banaška koruza za meseca maj in junij po gld. 654—6 57.
RTpsovo Beme prodajalo se je v teku tedna po gld. 14 do 14 a/8T kupčija je bila jako živahna in so se cene tudi malo zboljšale.
Dobro mašilo. Vsakoršno unetje, trganje po udih, otrpnenje itd. uspešno ozdravi Moll-ovo »Francosko žganje in sol". Cena steklenici z navodom vred 80 kr. Vsak dan razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in n. kr. dvorni založnik, na Dunaj i, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moli-o v preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 7 (690—4)
Opozarja Be na inserat v denainjej številki: Brazav K*lman-ovo Francovo žganje. To je najuspešnejše sredstvo proti boleznim očij, glavobolju, krču v želodci, kakor tudi proti trganju, kar dokazuje mnogo zahvalnih in priznalnih pisem. Mnoge skušnje potrjujejo, da to zdravilo zboljšuje vid.
Tujci:
dne 17. marca.
Waldmann in Blumberg z Dunaja. — - Wietzmann z Dunaja. — Ožbolt iz
Pri Slona t
Stampf iz Prage. Trstja.
Pri   Mallel:   VVinkle.r  z Dunaja
Trsta. — Weiss z Dunaja.
Smoquina iz
Meteorologično poročilo.
9 Q	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v min.
S u ae B i-"	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	743-90 aa. 741-64 aa. 741-76 aa.	00JC 4-13-40 C 4- 7-2° C	hI. svz, si. jvz. si. jz.	jas. jas. jas.	(HM) bih.
	Srednja	temperatura -|- 6-9°,		za 3*6° nad normalom.		
JDvlzclsijsIesl borza dne 18. marca t. 1.
(Izvirno telegrafično porodilo.)
Papirna renta .... .....
B rebrna renta ....       .   .       . .
Zlata renta........ . .
5°/9 marčna renta.........
Akcije narodne banke.......
Kreditne akcije......
London   . ...... . .
Srebro ......
Napol............
C. kr. cekini, ,     ......      . .
Nemške marke .....
■V ,  državne srečke iz I. 1864   250 gld. Državne srećke iz 1. 1864.        100 gld. 4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta . Ogrska zlata renta 6°/„......
„     papirna renta 5°/0    •   •   .   •   • ' f>1 , štajerske zemljišč, od/ez. oblig. . . Dunava reg. srečke 5°/0    .   .   100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4'/»*/<» zlati zast. listi . Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke.   .   .   .   .   .   100 gld.
Rudolfove srečke .....     10 „
Akcije anglo-avstr. banke .   . , 120 . , Trammway-druit. velj. 170 gin", a. v.
Zahvala.
79 gld.		75	kr.
80	r	90	
102	1	20	*
	i	25	
845	■	—	*
334	*	50	
121		45	9
y	n R	61 V.	» n
	n	69	w
*9	n	20	n
123	t	50	n
170	ti	—	
102	■	15	n
121	n	90	*t
91	0	ep	e
88	•	60	p>
104	n	50	
116	i	—	
120		75	9
106	n	80	
105	•	75	ti
174	s	—	a
20	n	50	ff
116	n	70	
236	*	25	n
Za tako v obilnej meri nam izkazano sočutje ob priliki smrti naše preljubo hčere
Micike Štepec,
j, za darovane krasne vence, posebno g. prvu vodji ' P. Gillv-ju ml. in njegovim vrlim pevcem za res . mile žalostinke, izrekamo po tem potu našo naj-l toplejšo zahvalo.
VVišnjej Gori, dne 17. sušca 1884. (179) Žalujoči stariai.
Zahvala.
Vsem, kateri so se pogreba ranjkega soproga, očeta, oziroma brata, svaka, gospoda
JOŽEF-a MIKUŠ-a,
tržana v Gornjem Oradn,
v toliko lepem številu udeležili, »li drugače svojo sočutno obmilovanje izrazili, kakor vsem Clornje-gradčanom in drugim znancem ter prijateljem, ki so so iz Mozirja, Rečice, Bočne, Noveštifte in od drugod k sprevodu potrudili, in gg. pevcem za mili nagrobuici izreka najprisrčnejšo zahvalo
(180) žalujoča rodbina.
V Gornjem Oradu, dne 15. marca 1884
JAKOB BURGER,
koncesijoniran zidarski mojster,
V Šiški št. »O, (174-1) priporoča se za napravo stavbenih načrtov (planov) in proračunov, prevzame in izpelje povsod vsakatera zidarska dela po mogoče nizkih cenab.
I JTotoI
Najboljši Beme velikansteeaa tevrenja (1 sad 8 do 10 funtov teže), strava, čista, ttamava in muc -Ska detelja, vmliHansica pesa, vsake vrste trave, kakor najbolj sloveča cesarska seaoietna mesarnica
(Kaiser Wiesenmischung), najžlahtneje trave in detelje skupaj. SemeDa so za vsako zemljo ugodna, zanesljivo ka-ljiva in dobra; dobe Be pa (tudi po pošti) najceneje pri
J. It. I'a u li ii-ii,
špecerijska prodajalnica „pri vogla'1 v Ljubljani.
j/9T~ Tudi prava Jajmnska ajda, naravnost došla, bo letos zopet tukaj za dobiti. (177—1)
Umetne
(32—20)
zelft) ta zobovja:
2 ustavlja po najnovejšem amerikanskom načinu £ + brez vsakih bolečin ter opravlja i»loiubovanjs in «■ ♦ vse sobne operacije ♦
I zobozdravnik A. Paichel, ♦
+        poleg Hradeckjjevega mosta, I. nadstropje. *
C. k. privilegij šivalnih
ia zboljšanj« strojev.
v Ljubljani, Hotel Evropa. Zaloga vsakovrstnih
šivalnih strojev
za družine in rokodelce, rabljivih za vsakatero šivanje,   ms—o) 6letna garancija!
'oiluk brezplačno. Na mesečne obrnite po 1-5 grl.
zložil F. S. Vilhar.
r
Prva knjiga teh skladeb, koje so že do sedaj v slovanskem svetn nemalo senzacijo vzbudile, dotiskana je. Po zadržaji zanimiva je za vsacega, koji se z glasbo ali petjem bavi; ona obsega: I. lamoipere, II. motike abore, III. mešane sbore in IV. Hklađbe » glasovir.
Knjiga je vrlo okusno opravljena ter ima na velikem formatu 92 stranij. Prodava jo v LJiibljani knjigarna J. Giontini-jeva po 2 gld. 40 kr.; dobi se pa tudi pri skladatelji samem v Karlovci (Hrvat, ska) po 2 gld. 20 kr. (160—3)
Čudovite kapljice
Sv. Antona Padovansk«'«ra.
To priprosto in naravno zdravilo je prava dobro-dejna pomoč in ni treba mnogih besedij, da se dokaže njihova čudovita moč. Če se le rabijo nekoliko dnij, olajšajo in preženejo prav kmalu najtrdovrat-nejSe želodceve bolesti. Prav izvrstno ustrezajo zoper hemorojide, proti boleznim na jetrab in na vranici, proti črevesnim boleznim in proti glistam, pri ženskih mlečnih nadležnosti!), zoper beli tok, božja s t, zoper skropok ter čistijo pokvarjeno kri. One ne preganjajo samo omenjenih bolezni), ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo.
Prodajejo se v vseh glavnih lekarnah na svetu; za naročbo in pošiljatve pa jedino v lekarni Crlsto-foletti v Gorici. V Ljubljani jedina zaloga v lekarni Jul. pl. Trnkocir, na Mestnem trgu št. 4.
Steklenica stane 30 kr. (89-13) j|V Varovati se je pokvarjenih posnetkov, a katerimi se zaradi dooičkaželjnosti tu pa tam ljudstvo goljufa, dasi nemaj o nobene moči in vrednosti.
V1Z1TN1CE
priporoča
,Narodna Tiskarna"
po nizkej ceni.
v jiidAiiu za lase.
Najboljše sredstvo za usiljenje in okrepeenje las.
(Cena lončlc-u. 3 grl d.,j
To mazilo dobiva se pristno samo pri Edvardu Mulir-u. parfumerji
v Ljubljani. (144)
Varstvena znamka št. 319 in 320.
Pozor!
Poslednji čas se pogostem ponareja aplošno pripoznano l(,r:iiM'ovo /yn ii j katero je bilo mnogokrat odlikovano ter je na najboljšem glasu in Katero jaz izdelujem. Da se to zabrani, moral sem premeniti vigneto in na tej na modrej podlogi narisati vnanjost moje hiše in to vse dati kot varstveno znamko upisati pri Budimpeštanskcj kupčijskej in obrtnej zbornici.
jFramcovo žganje
kot moj izdelek Be priporoča proti trganji po udik9 uara-zenjn9 glavobolju, slabosti oefj, otrpuenju itd. Tudi
se priporoča kot zobočistilno sredstvo« ker povečuje sobni lesk, utrjuje sobno meso in usta zadobe po izpuhtenji tega sredstva čist okus brez duha, pa tudi okrepčava lasie in obvaruje luaenja kože. — Cena velikej steklenici SO kr., man|sej 40 kr. — Nakazilo, kako rabiti, v magjarskem in nemškem jeziku, je z imenskim izkazom mojih prodajalcev pri-dejano vsakej steklenici.
Brazay Kalman, ,OKa%
SZetlog-a. v Xj3-o."tel3a»l pri T. KLEBEL-nu.
(1S8— 1)
Svarilo!
S tem opozarjamo p. n. občinstvo na to, da ne. v novejšem čaau narejajo in prodajajo blagajnice, ki imajo z našimi ukora j jednako elastčo. se firmo.
Nafti prodajalci n>»m naznanjajo, da se s tem zapeljava p. n. občinstvo, ki misli, da kupi prave liVertheimove blagajnice. , .
wi Pred kupovanjem takih blagajnic svarimo, ker se s tako manipulacijo, ki je nečemo natančneje označiti, špekulira samo na zameno imena. it
P. WERTHEIM &. Comp.,
c. kt. dvorni liferanti, c. kr. priv. avstrijska tovarna za blagajnice.
--«=K==-fe=*«^iW«^«^---
J cd i n a zako&a pri gospodu zaloga Šivalnih strojev v Ljubljani. (128—a>
l/.datelj in odgovorni urednik: Ivan Železni k a i*.
v 0
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne11.