Tečaj H.
»OMOTUIJL
■ Vred nisi s o: h« Travalk« It 177. 1. aadatr. (eae. •fcrfcf Udi aa r»ap*iiU«*J« H«U>
PMiMMj* a« aa plaZile vaakariaa oaaaaiU tadl r aealevenakeaa jtslka. .
Pta4a a« u vaakf naliaaa mlak. aoU.,£« aa »aaaaila aaaia enkrat aa~ tiMi,fa dvakrat, 8 mM., to trikrat, lfi a^ r. a. ^ JPtTfk tf« /t '»»K krat. JO a. ja it«aar«lj.

za domaČe, slovenske in občne potrebe
¥ trorici. y pelek (. nuji
Uit
18.
Izhaja viak pitek.
V«d* po poili poliliaea aa oclo lat« 3 Kold., (a pol leta 1 gold. 10 «.. m 'Satrt lata M ». Kdor ><*> po-^o ponija, pla/* ca <*lo lete ■■■■ 9 g. tO a., a* l/Z 1.1 C. 00 a., aa Uiti I. 70a
Narojilaa pianu U ra.laaaaijc »aj ae peiiljaja vredaiilVM.
Paaamai liati ae predvaja y (Jerici v kakvarajai K. 8uUr-)n»l aa Trmvai-
"*ti^n»»Tli».''........
Tertko-ddhovoft borb«*
ataše dob«.
(Konoc)
BZmagouosno kažejo vojskovodjo na svoje pridobitve. Zvezdoznanstvo, pravijo, je vzelo raz odeti veri uabeaa, zeialjeznanstvo (geologija) J> jetulju zemljo, zgodovinska kritika jedokasala, da K. ne lo ni lilija, ampak da je ee!6 basnoslovska oseba, naturna fllozofl-ja dokazuje, da ni ga Boga zunaj natare, in da vae, kar doba iineuftjeino, druzega ni, ko naj vila atopnja (poteoeija) atvarjajoče moči v materiji.
S tacega vidka reči gledati, tako razumevati iu m uliti ti jih, je naiemu času nar veti ponos iu nu vrhuncu sposnanstva baha se Človetki duh s tem, da sa- ^ mmga sebe tanikujt (negira), s U)a, da turnega tebe trt vuje ponosu svojemu. Žalostni ta ponos tiči v tem, da človeiki duh, med tem Iu) boljo svojo moč t trnu skazuje, da preiskuje skrivnosti Bolje, samega sebe ponižuje in tepta priznavajo: Jaz nisem nič druzega, ko prečiUen izdelek ali prirodek materije! Tftko vidimo, da ravno omikanei naiib dui menijo, da omika tako zahteva, da
* PodjlatipiT. "
Na smrt obaojeaa.
(Poalovenll - ah Oa|]a.)
Toni besodam so se vsi močno čudili, ker niso mogli raznmoti, kako da more Čl.t vek svoje iivljenje v nevarnost postaviti, da bi koga drurega rešil; sodili so tedaj, da si jo izmislil, kar je rekel,da ne imenaje nikogar, ker nikogar no vri, ker je sam hudodelstvo doprinesel.	*	•	.
Ako ravno so škof, drugi duhovni i vaščaoi pričali, da se jc župnik zmiraj prav dobro obnašal, rasel je vendar sum, i na obličjih bilo jo privržencem brati, da ga imajo za krivega.
Javni tožnik (državni pravdnik) sc h konca obravnave dvigne, dolgo in izvrstno govori, in sosebno ker-vavi talar, brevir, ki so ga delavci pri trupla našli, denarni pas, 1 listek omennja. Hotel je priseženoe uveritl, da ne more biti morivec nibče drugi nc^o Žnpnik.
Priseženei so ga pazljivo poslušali, videlo se jc, da so mislili kakor on. Zagovornik zatoženčev je tndi prav dobro govoril. Kazal jč, kako da se je duhovnik doslej dobro obnašal; razlagal, kako nedolžen, miren, in tedaj kako nemogoče jo, da bi bil on kaj taeega storil. In ker gvni mogei nikuo na ravuotu doliril, se jc nadjal daga spoznajo za nedolžnega.
Predsednik Še enkrat obravnavo z malo besedami razloži, potem vstanejo prisožonoi, da bi v posvetovav niči sodbo izrekli. Za ta čas ho odpeljali zatoienca v ječo.
Posvetovali so So dolgo, in zdelo se je. da ao nekteri priseženei vendar dvomili, kako bi imeli soditi
Slednjič se vrata odprejo, priseženei stopajo resno io slovesno ven in sedejo na svoje mesto; sodniki so bili aopet zbrani. Hrttp, ki je bil popred med poalušav-d, umiril ae je brzo: tihota nastane, ker ni hotel nobeden preslišali besed prisežcnocv.
Prvemeatnik vstane, položi desno roko na srce i reče: Kriv. Po dvorani se jume vse gibati: Sliši se kletev, vpitje, jok, dokler ni predsednikov zvonček mir zaiugal.
ni nič verovati, nugo iiepotulaini stavuk, da rod Čjo velki nič druzega nI, ko neka požlahtnjcna, morebiti oelč sprevržena sorta opic I
Brez števila jih Je, ki. se v tem hoji bojujejo le kot slepa, >teitetina dr/utl (.!IVoss>, pa no, da hi poznali posluduje ujug-a ei|jo. Ali tudi tisti, ki ae zavedajo lah ciljev, malo/ubij to zavednost naravnost poued<i. Itoju)qjo •e na videz samo »oper poeamesne zmote in uapah*, k besedami bistvo vere t* tmiraj priznavajo, t 'di osM, da so in ostanka dobri kristjani, oeld M vesti katoličani. Nasprotniki (Bogoboroov), kteri razodutega Božjega d u ha zaatopajo, «o bolj odkritosrčni. Oni poznajo bistvu te borho, to poznanje tudi naravnost izroki^jajo, ter Mujojo ho brez krinko ua življenje in smrt. Kim je to borim vnovič napovedal a sy!labus om, io kdo bidvo mil, da tudi protestant ovitki, grški in moaaiaki (judov-rikij pravoverni modflriioga Časo - duba obsojajo, doka kteri, uo. da bi neliesa lo napadal iu skala! ai jili v posest vzoti, h oči) jih marvoč podreti, vničiti, ali prav za prav dokazati, da so niči T« orjaška borim sedanja hoda še dolgo trajalu iu se šo večkrat spremeOjavalo.",
Zborni nodnija se tnalo posvetuj^; in potem naznani predsednik sodbo. Glasila se je, da se iflM -obsojencu na mestnem trgu glava odsekati. , ..i th..1
Hrup se zopet dvigno; ljudje so ao še le pomirili, ko so zatčženoa notor pripeljali. Predsednik m a je hotel sodbo prebrali, pa nI mogel.
Od zunaj še je slišal krog. Nek človek je silil' v dvorano, . drugi ga je nazaj držal. Na enkrat zlezlo vrata vsaksebi, in mož, oblečen kakor kaznjenci, noter priderc. Šepal je In vlekel zu sabo kos verige. Boriti ga je hil zunaj prosta!, ga je bil okrvavll, in laaje ao se mn divje majali okoli trmaste glavo. Za qjim<ita planila dva moža, ki sta ga zgrabila za ramena in ho tela nazaj vleči.
,, Gospod predsednik" zuvpije kaznjenec „brani to me teb človekov, dokler govorim. Ušel sem iz ječe, da bi tu nekaj važnega pričal, iu da bi sodnijo obvaroval, da ne izrečo krive obsodbe. Morate poslušati me, pravica to zahteva. Zdcy koj me morale slitati; pote« ni bijo prepozno."
, Zatoženec je imel, ko ao se bile dvoranoa vrata odprla, oči v tla vprto; ko jc pu glas zaslišal, ja pogledal, iu oči so mu oživele, in je zdaj zarudeval, zdaj obledevaK
„ Kuj uočeiv iu t vjiiarn |uouščuiiu. „ Ilnfuu imamo temu zatoiencu razsodbo oznaniti, in ako nimate prav važnih rečih nam povedati, bodile tiho."
„Tako važnih, da še zavzamete, ko jih bote ali šull ", odgovori kaznjcnec. „ Oprostite tega moža; on nima z umorom nič opraviti. T6 je morivec: jaz sem, jaz scrri'uhil v borov ji Leskovca, z vejo, ktero je bil vihar odtrgal. Saj je veja ta na mizi, I še krvava. " Te besede, v bitrici povedane, so v dvorani tak hrup mod ljudmi napravile, kakor aa bi bila bomba v dvorano vdarila.
Sodniki, priseženei, posrušavci, vsi so' bili neizrekljivo osupnjeni, marsikteri jo začudenja vsklikni); in moralo so je reči, da vsi v veliki dvorani in na galerijah so bili kakor olektrižcui.	(Konec prvi.)
— '70 X.
Kot v vrni in vodilo svojim jrremiiljovanjem navaja ^ trojo izrekov, onega inodroslo.voa, enega katoliškega ikofa In enega avutoga cerkvenega očeta. Dani ne spada to več v nad namen, posneli amo jih vendar v občnokoristni jKjduk.
Modroalovec ITey*l govori o aačotkn krščanstva tako-le: .ltlraski svet, ko ni vedel več, kako in kaj, ter čuteč bolečino zapuščenosti, ker ga je bil Rog za-pustil, ni hotel » ijjtuijilvii nič več vedeti; Iz.tega se jo izoimilo Itrepeuenje po zadovolitvl, ktere nt (ai)č doseči, nego znotraj v, djllill,, Tako jc pripravi! tla ja viti, dnbovni svet. Ta svet Je bil Taturo, kije zaduSil bogove in njim slutečo veselo življenje; bil jo moč, ki je duha človeškega vse possbnostl očistila Ves, kakor jo, je ted^j jiodoben rojatneoni mestu in bolečina njegova porodnim teiavam druzoga viioga Juhi, kteri se jc 1 razodel s krščansko vero. Ta viti dnh ima v sebi Spra-' vo iu odrešenju 'duha,1 kor.se človek zaveda dulia v vesolj -uostl iir- brezkončnostl njegovi, ftoga človek.za, duha spozna le v teui, da se ga zavč kot trojedlnega Novi ta prlnsip jo vretono, krog kterega se vrti občua kgo dovina. Do u> In oduudot je. zgodovina. Ko j« bil čas dopolnjen, poslal jc liog"-pravi sveto pjamo—^ svoje, ga sinu".-— Ta iiti Hegel, kterega Imconjejo večkrst modroslovoa ntjoverstva, pravi nailaljp: ,Motlroitovji postaviti.mi »mito m», ji ramo tako abohta, kakor It 'bi kotil kdo mi mulo »rca vloliii raipravo o knmtoku, ali o lokati m pitano rappraio o prtirmylj*liji Imtatga timititi". .t '
Žkof Konstantki J. H. pL Wuwhorg pite: .Ako ui posula, ljubezen v teku stoletij kriianakik gospo dovavka in duia' vaeh ljudstev, niso gotovo nejkrivi lega ni črks^ ni dnh »V. evangelija, ampak no krivico , i »ste hlimlja in zvijala avetlobobojoče umopašnosti, iuta laiujivost čloroike strasti in politike, ki 40 mil z barvami človekoljubja klnčale, da bi sameprtdnim svo. jltn aamonom dbvel/avo pridobile. Prav«, nepokvarjeno kričanatvo ima v svojem bistvu m<>4 klen °anw. pno gin zlegom človečke drnibe bolj ko naka draga v ' okom pride povsod, da le IJadJe njega nauke iu lapo vedi radovoljno varee sprejmejo in v ilv|jfiaji areni- ' č'Jo. Ko bi te bila izpolnnvala njegova načela, Jrila bi se lahko nbraalla vsa spridenoet, ubranilo vse napake in . krivieei ki so jib prevrati iu »veta rodili; lorej ne bi ne bile tudi nikdar reči natapovile tako, da »o biU ljudje sifoni misliti, da jo treba nevarno potposilnega vpora nastopiti, ako se hoče, d« »e pravica in dostojnost člo-' reltVa ipoUaje".
Sveti Avguštin pravi: »Tri reči so neverjetne, pa •o se vendar zgodile: prvič, da ae)je. Bog včlovečil, drugič, da jo' nekoliko priprostih ribčev to novioo raz-glašalo, in trotjič, da jim je ves »vet lo veroval".
' . 0«rica. ;<:
Ni navada »Domovinina", vtikati se v tuja opra-.vjia; zvesta svojemu programu, pometa pred svojim pragom. Zatorej ne omonja nikdar nič o taktnih lukaj-šnjib razmerah, ktere zadevajo samo Lahe. Za opravke, . obravnave in »klope n. pr. mestnega starešinstva ji je le toliko mar, kolikor »a ali umi na sebi važni, ali kolikor segajo v osebne interese vsao^ga slanovavca, kakor zrak in 1:vp<(a,,ali, če so tičejo naših narodnih interesov itd. Od vsega druzoga le memogredč včasih kaj priobčimo, sploh pa prepuičamo vao Labom samim, kot njih notranje, domače zadeve. Tako tndi o politi, ikib strankah naiih Jaikili someičanov in ijjih home- . ujan nič ne prinaiamo, razen ko bi bliio nas gorelo. Zdaj pa moramo vendar o mestnih razmerah nekaj povedali, ker vidimo, kake noslanerije so se ni davno
po neklerih slovenskih, in »»mikih iatniklh potepale in sicer zatiran dofdk« tretji ,*MMknt»\ pramik. Naie $tj<c, ' (Oantpagaaaaa) ») > o tej- priliki n*k »odri čaanikar prenesel na „ Travnik nekdo drugi p« Ii njih „Hali Travnik" naredili Nič uuaj asseien li za jropadek, ki ga imajo o dogodku samem. To. kaiejo vrcdniitveuo opazko k dotični aoviei,' ki so Jo, vso golo, Jlog ve, kje pobrali. Sosebno nekemu nemški pisanemu časniku »e je bilo r tein ozim prav »majati. Te inalenkoati ne bi bile samo na- sebi ie omembe vredne ne, ko ne bi nam pričale, da( kakor v tem.primerlfeji, imnjo nektcrl .vefodomorbdai časnikarji" tudi aaatran druzih tukajšnjih razmer več ali 'manj krivo mnenje. Kdor. bom, tnali ooniti prikazni tukajšnjega politiikega ali tndi 1 nJim leano sklenjenega drafcveaegi tttfjeaja, mora »oznanjen bili t viri k i in staliiči raznih strank, z njih faamerjknj« in zahtevami, njih načelniki In Mesarji in zlasti z osebnimi, nagoni in nameni njihovimi; zuan mora mu hiti teh strank začetek, razvoj in vsa kočasni slan; vedoji treba tadi,. kaj »e ia kulisami
Sodi; kajti, kar »o na odru predstavlja; nI šil«, daai tu-i ne ts« vselej komedija. ' . <<■:■'■ ••itiff.- ■ ■-*:.''.
III, govoreči o laikih atrankah v Gerioi, na bomo spuščali se V, nadrobno razkrivanje vseh notranji!* kole««; dosti b«, da sodanji stan v oMeJnvta uaasea po-jasnimo, da so bodovusnji časniki kolikor toliko'' nore-dovall in ne po temi innh lotili.	i - lo', i,i
• Segli' bi lahko do 48. Ma nazaj, iu razUgall, kako ae je vsled udaajoga politiikaga in obče duševnega prevrata staro<|avua goriška priproatost In blagoduibMI začela huvsinn duhu vraikau. (0), kje so nepozabljivi ponedeljki pred sv. lleinjim Telesom, ob kUrih je ik«-. lo uleuo-o/rAkano msičansko krdelo svoje vojaško .vaje u parado pri procesiji av, U. T., vaK ki a» v-sskral vse mesto naKojloe zvabilo I la lo bodi Mik i opis . dobrih starih časov." Pa to le Intra pareatblgaia) IzpustivAi J. 184» in delanje teiesniee nasUdnjlk-let tsr vpliv lok dveh. taktorjsv, na ,Asše mest«, preskočimo na , leto >W- Tt najdemo ie kompaktno, izvrstno adi-seipiinjeno opponoijiiu narodno — polititk« ' atraiako pod ienialaiat Miutvoaa. Zgedbe L 18M la zaa-ai njih izid ne le ai je nuraiil, temu« Je postajala ao kratkem oaupnjcojl ie le Mm srčnejia, čim ugulneMi ae ji je »del občni staa peliUke -nokanje in vnanie, In mislimo, da s« ne. motimo, -nko trdimo, da I. I867 o nekem času bila je razen peščiee t« preeej plahih sU-. r«««T rak Gorioa v eppoaieiJ^ep) labrn. Sieer pase va, (Ja je bilo ve« auane,v epp. «traaki; saed . levim (zunanjim) kriloas in deanU je bil znameait razloček gledš mišJjeojs, ,ie reči pa glede. doloČnoJiinšredatev. TU začne .evpteti na Danaji drevo liberalizma Jnrra niso kaj pazili naši sosedje aa ai cvet. čoi, da aa] ga lahko vsak hip kaka sapičfL razpihne ko so pa »Idoli, -oda ia drevo redno oevetelo, da ae jeao nekterih vrhjh , ie »adje urodilo, bili se osopnjsni, začeli so prepali-Ijevati: Hm I Kaj, ko bi se avstrijskega liberaliuna.po-BrlJeli? «aj Indi dragod ni n« risi«. Jtor ae >rMli itd. Te od začetka akrime, ie aramoiijir* misli dejkterih
______________________ .»jnjb at-
aarojlno—ppliliikib: laikih nezadoi«ijiie*av, hi čuda, Ja amo dotiveU r. nekih' moseeih prevraL kakor- • iaega ne bi »e aibče bH aadjal ie poaleAtj« toefeče preteki., leta ne.. V te«, ko je bil lani Uačeinlk vladi . prijaznejšet »traake malo da ne; Matjr brez črade,
iji..ru JV mii Ug>vu>u«	vrvni n vjHnipivjiiU-
ga hleva r svojega. To pa ne W se btln tiiubitlsgodOo tako hitro, ko.ua hi bil eden nar veVaniiiib jaiMUknv opposicijaklb ltviiarjev uovi slaa reči v ArUhiji očitao . ia določno akceptiral". V zvezi s popired oaDenjčaim glavarjem vladi prijaznejiega krdelca poeUl je aiočeu , magnet; ki Je obilen del inlelligcncijeinnsintelligeneije W..«abft> tovariem arejim potegnil.'ae ja pa u proee« 'le bolj na.tikam, »amo um po rimi enkrat . je nekaj zatvenketilo, ko »o ae obeh strank načelnikom : in orgaiiom po gesla: liddie' miki, eraa Jtibl,' okaa io-Wj»la; javno so se tačell pokiizovali nasledki ie le
'■;'■ •)	i« tubi..',«. ,.oiu. to
. r« M BMU), mJuIo, »kini gu.Antr^i ar. ^	„
„ tf. Hm- M> «+.•■■(*. n.i- ,1 .iMiv r-uirf.
.roj« "Jc, M Hoj.h |>. ittu niiflsvr*). ' . •	■ f/
, ,'•'■'	laiuial
pred poldrugim ali dvem« nieseoeiH«. Konstitpvfvnl zbor (V . Bom." io omeujeuoga). ItlovouUkvjti druStva marca MKll j« bil prva prilik«, A kuri »U »i stranki očitno nagajali (avstrijsko—v liberalni so io' bili pridrt-žili tudi mnogi nelaSki elementi). V«led lcdtp\aga. r«z-pora' 80 jo »ačelnilipajije v trjt«lkom „iOilUullno" q, potem navadno itaiyan«ko „mort<l",,in „viya" po ,«i-dovib. Eno noč so namreč morili - r, voglom — načolnike ene,, drugo no« pa, dnjgp »tranko. .Dpln«iybi poup pa je prinoslu .Velika noč. Tisti toden po y«hlti noči w> imele biti volitve za iriosino starešinstvo. Hlo jo iojrqi ■aa tO: pripraviti oppotieijskp slrapko iu zfadti »uanega njenega načelnika ob vao veljavo in ves vpliv. ..Of- * servatoro Trlestinp "^jio imuuovaje. nikogar—prfnpa« polno , torbo nS, kakorinib niapip.iz Gorico io nlkojl »oprod čituli. 8 (irn je bil. razjior zapečaten. Da ste bili stranki razdraženi,, si lahko lpjsliino, in dajo blizo alarao v suka .iskrica., nevarna,, vsakdo vol,Tak jo , lili ■lan redi o Veliki noči in volilni leden., (f)al)e lirik).
Državni zl»«r.
Ootpojtka,	,"WaVnuje rjizno v upoilnji
zbornici io pdobreni^iiačrte'postav, , • ,',.',, .. '
Zbornim potlauce«. Oluvuo delPrnnJb^lleflp' je Io bolj v. odbprib in odeeklh; v Javnih sejali ni. Ml* fa nič posobno zanimivega. Finančni' natoli ')l6tilJo. zdaj zvonec pred vsemi družin)!- rečmi. Skpnclpv'. predlog, kakor se kaže, «iučr ilo, b», Impt'večino v dol^vnili sejah, pa tudi minister 'Jlrestei uti zmore s svojimi predlogi, treba ,b« najti kak trptji načrt. In tokih jlačrtnv in nasvetov je zdaj v»o polno počasnikih.' Hi nočbino jih navajati, dokler no vemo, ktcii bo imel obveljati. Denarne zadrege so .rps :b*d.o I .Med lom dolmjlju Se Kmiraj protonti zoper davek |IB premoženje. Tudi g. dr. Bleivrei« v mostnem starešinstvu ljubljanskem je »pro-iil 23j4 to reč. Sklenjeno jo bilo z vsemi glasovi .proti onemn, d« se poS(jo zbornici poslander dobro podprta peticija zalitovajočiC, naj bi thornlim predlog, tni-nistertki' zastran davku od premoženja zuvrgla. — Ila-dovedni smo, kako se rclimo iz Bilančnih »ndreg.
■	' Ogled, p« »veta; .
Vtf' ,-j.l »j
i V saboto 25. oprite, so krttili t Budi »pnorijena esMT&tno. Dali so ji imenu Marija, ilatihla, Valerija, Amalija. Botru jo bila n«5o .prear. ■ .ocsnrfee sestra, pregnana kruljioa ;ilonpo]itunska Marija. — V spomin rojstva epsarieine Marije jo a|iflio" mnogo ejtUlikrrv pomilotlenih po naših in ogorških deželah! — Zn nekako ' pbmiloSčenJc, In sicer, jako ppmpnljjvo' in va-inp, moramp imeti tadi to, kur jo .nitraCil' pro-sv. oesar . «5T4 ikupnoinu (državnemu) YPjtSeii|U ;mlni-stru, bar. * Kuhn-u, du naj se tiklim c. k. oficirjem iz let IMS in 49, kteri niso vfivalr hikake. previdnino (penzije), zdaj <nakaio primerna pokojnina iz'občno Tojalko denarnice, kakor drugim c. k. voj. častnikom. Raznmoti pa moramo pod zgoraj omenjenimi offieirji liste, ki Bo se kot iionvedi vstaje vdeložili. Tu milost Nj. veličanstva sp že nekako bliža temn, kar Perezel in splob bonvedarji na Ogerikeih^-tirjajo.
V /V(i?/i lio na sv. Janeza ^opomnčana dan 16. t. m. (na ČeSkem praznik), velika narodna ^svečanost.Tisti dan položijo namreč termsljni - kamen jm narodno ■ieiko gledate. Ne lo mcSčanj, vsiilčiliSčnl dijaki' i(d.,-timveč tndi kmetje na konjih, vsi v starih" narodnih iKbiali, pridno (r waTnu "ueaio.	„,- .-. j „.,/„,n ,
jfrovdlka t. i. regnUMrna depvlfldjttj poslupn izmed »bora broviifikogii,v PeHt'dii so po'rulnmo z Mud-ijari zaitrin' ' vzajdmnili' drin^nopraVnih1 rHzrtier; hc je konstitnjiln.
'•■ Viianje. dri*»e. 'J>r - ■ ''
Ua 'španjskem je Umrl gl>|ioviti prvi minislpr, marfial Narvaez.
Italija. V Turiira .se jo olinil uni teden (22t4i) italijanaki kraljevič—naslednik j/twi6eil O tej priliki
■	je podelil kralj-oliSrno ^poniilpSčcnje. . i . . •.> .
Afrika. V AMliniJi »j so imeli At.glčži že d*lj_
*) AUiinlje »li IMcii («imor,k» tlaeli) Jo Jihra oJ
doli mprej proli jugu. 0!x1.J»lo jo vi,Dko gore, v Ltnih i«nra tudi r,k* Nil Ljudi llejo okoli S mih|0n0r, po vedom «i«L,keg» rodi). Ve-
časa vojske zoper kralju Teodora mvolj K> ungloiklh državljanov; ki so jih, bili Abiliiniii, vjell fn '.več t lef (ij-siro i njimi ravnali. Na veliki .peliBk Je imiigfla an-gležt. armjda.BPd>VeljWAm gene^k,^ler,a .(n na včliko ssbolo fo. vzeli glavno IrdnjavJ »»guaUiO. Kralj jo tiidi . iood jurlviiui ; angložkp: vj^lkp. jč J8I
io.prvi dan. izročil, VJpli tO Angleži HOOO.^blUj.^,. (Irž ko i(o, posodejo zdaj Apglpji, stalno Hsgflslo ali kak drugi, kraj, ob jTideMp.(nbrj.i.in bodo^ko darji lo zanuprej tim vaŽnojjo kupčljsle poti iz JfttoVlb dežel (iz vzhodno Indijo) v Evropo, ker bo Sueiki prekop v kratkem: |ir»drt in odpri. 1'» jt«ir.>(M4 '««-'Jwuia-tije, ki utoglinjn nuii^cii,vslojl ,jutrovega vprašanja", bo dobro za sebično Anglčitl da se lahko Egipta po-lastit.. -T-. ijlala jiluje.i|)A i|cd»nja vojska k«k,l|i ,jiO milijonov goidinarjov.r, ti. oiivafi lo
> Aforu (» «uV<ir»<; Afriki). 'ju.-i',^ Močjifi'" '
ohfouljn, mori ljudi ntrflna lakot, Ovc I^U.jfojnjellLjip-h<> in |K)vrb tegu sii Sp Jtobllio« Ijudek v»e pokonča«. Že nekaj jnb»osev llvjjo A'*1"!)«"1 V<J lf»»f in Nugi, v celili trunmli hodjjp .sp»cbi|0. uk^ji mest, 1|) ,ča-
i...:.. ..xI...L.....1,ia»!|i'„« .trliiiili^tiiiiA umnli Ivi niliiarflti'
h Uarkt.
|ujo vozičkov pa ktPrA.se iidneljavnjo smeti bdpi®tl; borijo se z«io'dpi)dkp, dalji ualli v,iuih.kiu jejtl. iMMfr da no bi 6ilp ziido/iti Ikkpli,'|arp jjb ip grozovlhia kolera., Voč sto tj»uč preblvaveey,.stoli.nauljig|.I» OT(np. morili,,,Jfrfaj)r/li| .spjp. 'Ml, d*,m bo';|o*II1 UudfJ^ I. Tudi so jiii, no sludl inrlio llvnll, ki so za vuo|e»nno poginile, Izkoiiutl in jesti.— .8 Francoskega jfui' poll-ljujo jiompčl, kolikor juiorejp;,te dni sla priiila dva ina*-nlku iudiWto'iiuU mililtilje fibMfiif ia "»»pulčeuo »I-role. (1'rehivavei »o. krlčanske lil mohamdauske vsrs.)
, , ilomačl novlfrtr: ',;
II, ili>'.i. H
PditMkito) Sl(M|8-;i6»l(4*ltWli8,z 'naslovom ! 'iaSiidj .iišr '4rlflmim rtlt-" m bdtp^n Klassen der 'Miltpl»cliulojl- al« lJoboH"'«!^' MlWnWta, .,	V,r TLIM nujii t8jjy. Jiepk'-
h:, lVuvitio : pjpvbdu v 'drugo jeilltp ši je , p«»tpJ."pH-
"	^Viifei?
podplili Nj- fFrovzv. prf. nW»kof AnpinVfvetnjimti <h-liovnu (*•■ Alpi it) iu 3. 'rodpvpikpn, «y: Pr»nčBka sob-.diakonat; apr. niifii iifsiibaiakono; katehetu nameMni ,
K1- ' "	" "	' '
BO čiii.
il.'. Apli, gosp. Androjit, Jordail u diakpnafe danM, 1. maja, g. Alpi u prcBbitVnt^Vpseli nai.' ti« mprcn)p,to Mljb: Sili, kor JP očitne "/.namenj p,' da so naj Ijabljenj 'flh pastir Jo za 'doWo .ozdraveli. Bog Jih ilvil •„
(ifajiše .Smorniee), iio io,,jiri sv. Ignadji.«ll«;či '	1 —■■ 1.ii.-fcn®,' kakor' lani. Vsak
(fiiknjfn; it/iJ^.^^iot^o^-si/ i 1 »t^ jo ravno:, k»r • izdat ii6>o' r»čunqkQ ,ioUKP' k^ i
.......u1. r.i..r____t. ./... j.,...t ml*' .11«' iuIikmi
Ogcrskehi).	, ■„;.,, V-,....t , ,:;v,.,	y
... [,.veecaj 30. aprila, to lile iitreikaiie ',(/tl<m<>») ] te-le obligacijo zcmlji4vu(>.odi(eznega zaloga; gpriUt«^.-Številki ,202. za 5«..gpld. ,Jt. 681 ,zn XpO, g,: lt,.89„;»a , 600; iti.;2» ia 1000, gold.: St. 141 ZkMOOO gctlitjt. 898 črka,A za,4420 geld.; it. bp, pd ' 6O00 poJiL aa 4930. --Tu obligacije, Se bodo ..izplače.valp, ,|lp-' vembra .tega ,leta. naprej, , i ,,	Hihr^Ml
■	(Delclni^oihor	28.) aprila od/ie.-k'.,,na-nlpatniiltTa. v Tršln. toOe zalogo .vsvo|e P«krbniltve:il.) ■Glavni zaiog'za; obogej 2;)-' prnuoniki.dežslco^cbčjn ski zalog (tistih1.občin, r sod. okraji monfalkonskem,
■	ki so bilo - nekdaj pod rejmbliko - benelko); 3.) zalog ■deželno—gozdnaratveni: ^-iVsitirS zalogi.skop .imajo •bllzo; 680,000 gold.-prpmoženj«.'... ..;.,.:■ ■ ,: . .. ■,
1 V «tl»Hiiloi:iodoli(j(t'velike pripravo za lini v-nično letita 3. maj«.' Tudi z umetnim egnjents«. Botle veselica npveliččvula. Prtlgram jo ta-le: (Začettk JUno
. _ -* .....	i___: _ • . I,,___ l„.,n' "1 T A.I
"rt Aliitiocev ]u Mfa p«ko-Lri,(l>ri.k., forf,.«!,-; jojio.riod.« in iudoviko. — Vojikoviojo r lnl> *ro«.k k-JjIl. je silno lel.rno «r foSiJ.ijl.nJ. Vodo in.|IIE«. f Kr.nj.teg. je B. reliko •m , At,.,
— Ti-
ka", uapev x Val- Vojteh-a, (poje zbor.)- III.- Cilinder in klobuček, smešen dvogovor M. Vilhar-jev. 3. .Otok nieški," napev C. Mašek, (poje zbor.)- IV. Miftka (lorenska, deklamuje domača gospodična. 4. »Zagor aka", nšroduu, (poje zbor.)- V. Proklete grsblje, do klainacija.6. * Triglav," napev Floifiuian ov, (poje zbor ) — II. del. VI. Pravi Slovenoc, vesela glediiua igra. C. , Godec", smešni samospev Kibarjev.— VII. Govor. 7. „ Hej Slavjani" pomnožen zbor.—Po beaodi bo plen.
Politiku zukoliHku privolitev.
Z razpiaora nameatnlštvenim od 25. dcoombra 1867, ni davno razjasnjenim, jo ua Primorakom odpravljena Uko imenovana polititka, prav za prav pa policijska sakontka privolitev, ktero so podelovalo okrajno gospo ske in namesti njih poprej župniistva. Torej tii več treba za ienilov nikakogn dovoljenja ni od politiike obla-liti niti od !ujHin$toa (ali občine). Samo, kedar gre za Uke osebe, ktere so ie rokrutbi podvržene, ali za vojake, treba ravnati se po dotičnih zapovedih, ktere zahtevajo dovoljenja od uumestniitva ali vojuške oblasti.
PO tem lakom je refieii zdaj dvom tistih gg. duo hovnov in druzib, ki so mislili, da so pravico, polltišk-dovoljei^je diijaii, namesti okrifjnih predstojnikov prevzeli župani.
^oMpodarnke reči.
(Dalje; <jl l ti.)
Gnoj Je dveh vrst: vegeUbilui, ki obstoji iz so gujitih ali sežganih rastlin in živali, in mineralski, ki »e dobiva Iz miuoralov (rud).
Med najboljši vegetabilni gnoj prištevamo človeški^ potom kurjek. in sploh tičjek, potem enoj drobnice, goved, potem konjski. Scavnica Jo veliko boljša, kakor blato, tako trdč možje, ki so v te) reči zvedoul. Tudi je gotovo, da je gnoj meščanov veliko boljši ko od ljudi na kmetih. Kar vročiuo gnoja tiče, ve vsak, .da j« najvroČji živinski ruoj, kozji, ovčji, potem koniski, poten goveji, ki jo hladan. Tuui kosti, vsi živaljslciln rastlinski odpadki so, Če enkrat sognjijejo, dober, gnoj. Vsak pepel in vsak? oglje dobro gnoji, in Ing, ki je porabljeu. je. dobra gnojnica;
Meti mineralski gnoj se Šteje med drugim mavec (gips, Škajolu) ki jo posebno detelji kaj vgoden.
Gnoj je velik aaklad za kmeta, ker brez njega bi naše njive Io malo. rodile. Kakor pa vsak svoje zaklade dobro hrspi, tako mora vsak ppljodeleo na svoj gnoj dobro paziti. 3£ato jo .bila prva skrb umnih, mož, kmetovaloe poduficviti vtom obziru. Kmetijska družba v Ljubljani, zbor V kmetijstvu zelo zvedenih in skuše-nih mož, priporoča v svojem nSlovenskem vrtnarju" 1847, da naj se z gnojem pb sledečih pravilih ravna:
Vsak peljedčleč naj ima gnojišče, ki je prostorno, s streho pokrito in proti scverju obrniond, da sobice ne prepeka preveč va-nje. Naj je obzidano in en 'itf pa poldrugi čevelj nizko. Na eni strani tega gnojišča naj se napravi, pa bolj nizko, kapnioa, v katero so "iamore vsa gnojnica iz gnoja irccjati. Gnojišče mora tako napravljeno biti, da brez tvoje volje nobena voda na gnoj ne pride, ne iz zemlje, ne iz strehe; vkapnici, kamor i se gnojnica odceja, mora zmiraj gnojnica biti, in,V©«*tl* je frfomanjkiye? moraš tje napeljati vode s strehe,-ali pa pripeljati jo od drugod; s tako gnojnico grš pogostoma gnoj polivati, posobno, kedar je vročina.
• ^ Pri kmetih je navada, da mečejo nov gnoj na Maroka, in kedar ga potrebujejo, jemljejo spet z vrha. To . si. prav. Zgornji gnej jc sirov !5 io n« pnpr«?6n za gnojenje; Bpodnji gnoj je prekuhan, in zgubi svojo moč. Da se temu v okom pride, naj se napravijo 3 lege gnoja, ^aJi" pst;v^cč, kakor je treba. Kedar se potrebuio gnoj n gnojenje, naj še jemlje i« najstarile lege, ki' Je naj bolj godna. ' »r'.>■<!*'''■■• i. •
2. Ker je' človeški jjnoj i ij., posebno scavnica. najboljši gnoj, treba je, da vsak kmetovaveo napravi posodo, v ktero1 pridejo vsi človeški ogrdki. Kedar je U posoda pobu, n^j se izprazni na gnojišče, da se tam
z drugim gnojepi zmeša in sognjije. Če se pa to ne du storiti, naj se napravi stranišče (liybcn) nad gnoj-niičem. Hišni goapodar naj tirja, da naj hodi vsak na to stranišče, ker je Škoda, čo se raztresa saj boljši gnoj po vseh kotih.
8. Golobjak in kurjek spravi, posuši in shrani, dažnjima kako vrtnino, če bi želel, ua bi brž zginila (?), poštupaš.	/>• ','
4.	Vsako loto si napravi 10. 30 ali po potrebi tudi OO vozov ila, posuši ga in poskrbi za vsako potrebo stolčenega imeti:	- v> • • i
5.	Živinska scavnica je za Človeško najbolji gnoj; gledati jo torej treba, da se ne zgubi. ZaUgadel potrosi v hlev posušenega ila, prej ko živini nasteljei. Govna se napije gnojnice in postane prav dober gnoj. Co ti stolje zmuiijkuje, potrosi zdrobljene suhe llovnlae pod živino, da bč na suhem ležala, taka ilovica se napije gnojnice in postane boljši gnoj, kakor je a. pr. slama, ki Jo pusta.
Tudi na gnojišči devaj ilovico pod guoj in vrh njega.	•.' „
(i. Na gnojnUčo devaj vos pepel, ki se jo Žo rabil aa lug, porabljeni IugitliVaj tudi tjo.— Kmetovaleo ae smo pepola prodajalj, pafl pa kupovati od njih, ki ga sami no nolrcbujojo,
7. ZapoveJ. da se mečejo na gnojuišČe vsi živalski in rastlinski ostanki, kakor odrezki, ostržki, ostruž-
ki, žagovina, drobno trščice, vse hišne in dvoriščne smeti i#tl. To reči sognjgejo in postanejo dober gnoj. I lavno tako ne ikmetuj kosti, marveč jih stolči, kolikor
reči sogujjjojo in postanejo dober tkineluj kosti, marveč jih stolči, \u mogoče na drobno in vrzi na gnoj. (Daljt jn-ih).
Sol in nje
Mrobtlnce.
ja (monopol). Od vse
soli, kar so jo v Avstriji pridobi, bilo ju porabljene ia živino I. 1860 samo 112 llsuč stolov (centov); v Avstriji He pa -šteje 40 milijonov glav Živine,, tedaj ne prtde ko no U lotov na loto na vsako glavo. Na Angleškem dajqjo umni kmetovavoi n. u. kouiem in kravam po 1 ceut soli iia leto. -— Vsled neke polajšbe za s Iran kupovanja soli od vlade, bilo jc Je lansko leto za živino ukup[jouik Že 700 tiguč centov; vse lo pa je Še zmiral premalo. Ko bi so hoteli mi s Angleži meriti, morala bi vsa naša avstrijska živina povžiti iT milijouov oentov ali sodov, t, j. trikat toliko, kolikor se vse soli v Avstriji na leto pridela.	. iNr.
Le. praktično l V novi Jorkl je dal v pretekle« stoletji nok krlvoverskl pridigar, kteri ni imel poslašav-cev, ko jc bila vročina velika, po časnikih razglasili, da je njegova cerkev narhladneji prostor vsega mesU. To jo pomagalo 1 Prišlo jih jo veliko, da bi med pridigo v bladnom prostora—sladko spančkali!
JeiuitoVika! Francoski kralj Henrik IV. j« v-prašal. jezuita Kolona: Bi li izdali (povedali) Vi spoved človeka, kteri bi hotel mene umoriti?— Ne, kralj! pa postavil bi se med Vas in morivea.
Umrli y Gorici '
od 29. do 28. aprila. ^ «3. Tamtfe Cruaa»in, iS l, kfctfic., m •■lito; Aatoa Kri^M-bi. a I., Ikalc* oUok, u mol«, vodenico; M. Jotef PmM, 71 I, , klio&midar, u »Uro«t)o; |»n BiO«Ui, 71 I., č«Tlj«r, u turovo, SI. Alojii Cindulli, S I., uridnijak. aluiabnika otrok, s* pluiiilco.
Loterijske aievllke. V Trstu H8j4 16. *ft, 79, »6, 7«; v Gradcu 22j4 6T. 40, 99, AC, ; na Dunpji 22j4 7), 44; 14, 7, 06.
Borsnl kura na Outiaji 30. aprila Metali.
06:05; narodno posojilo 62:05; London 116:30; adžjo srebra 114^5; cekini 5:6o.
Llitalea C. / <7. r L, Vii soCavek «am bil odložil n prf-m"«riitjli i5»« poUra na-nj porabil. Ne umeril«; po:IČ«ra gt ia. — A. iT <r Jf. Vali Ijadje ao p«i tudul. SokUrka V»W» „im«m raj,, kar • iritioi n»»ado, »n, kar Ja i« natiaujano, ali kar ni bilo ia ribo raalr-, f»li. falljila Irmaglivc« k mani.