Leto VIII.
V Celjn, dne 4. decembra 1913.
Št. 4:».
NARODNI LIST
rfort /"-.rt	rf.-<+	«»<•	___————————
liha j a vsak Četrtek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. Vse pošiljatve, (dopisi reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati na naslov: »Narodni List" v Celju. Reklamacije so poštnine proste. — Uredništvo: Rotovška cesta štev. 3.
^Narodni List" stane za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, »a Četrt leta 1 K. Za Ameriko in druge dežele na leto 5 K 60 v. NaroCnina se plaCuje vnaprej. Posamezna številka stane 10 vinarjev.
Oglasi se raCnnijo po 16 vinarjev ena petit vrsta. — Pri večkratnih ohjavah znaten popnst po dogovorn. Pristojbine za oglase je plaCevati po pošti na naslov: ,,Narodni List" v Celju.
: t©«* I
Spomenica
o c. kr. samostojnih gimnazijskih razredih z nemškim in slovenskim učnim jezikom v Celju.
(Konec.)
c) Nasprotniki slovenske gimnazije v Celju.
Proti obstanku slovenske srednje šole v Celju so:
1.	Oni nemški politiki, ki v svoji sebičnosti, nestrpnosti in mržnji načeloma odrekajo Slovencem vsako višjo šolo, ki bi vsaj deloma ne ponemčevala slovenskih učencev. Tem politikom naj bo odločno povedano, da se mi Slovenci nikakor ne damo dalje ponemčevati! Za zmago v tem odporu se nikakor ne bojimo, ker smo prepričani, da je v interesu avstrijske države, če se slovenski narod kulturno razvija in če stanuje ob Dravi, Savi in Adriji prebivalstvo, zadovoljno s svojimi kulturnimi in političnimi razmerami.
Kako sebični in nedosledni so ti radikalni Nemci, razvidimo iz tega, da jim je celo po volji, da tudi celjski Slovenci z davki in občinskimi dokladami pripomagajo vzdrževati pripravnico na nemški gimnaziji, nemško gledališče, nemško ljudsko šolo (za ktero je občina sezidala velikansko in drago poslopje), nemški »Studentenheim«, kteremu celjski občinski odbor prepušča dvonadstropno hišo v Oa-berjih, — Slovencem pa nočejo privoščiti niti ljudske šole, ktero bi vzdrževala občina celjske okolice, niti slovenske gimnazije, za ktero bi imela skrbeti država. Njihova nedoslednost se kaie tudi v tem, da sami propagirajo, naj se nemška mladina pridno uči slovenščine, nam Slovencem pa nočejo dopustiti, da bi se v našem maternem jeziku izobraževali!
2.	Nasprotniki celjske slovenske gimnazije so tudi vsi oni, ki vpijejo: Celje je nemško mesto, slovenska gimnazija bi škodovala nemškemu značaju Celja. Da ie pa ta njihov bojni klic neopravičen in neodkritosrčen, se razvidi iz tega, da se ti Nemci prav nič ne spodtikajo, da je Celje sedež raznih c. kr. uradov, ki vendar niso v prvi vrsti namenjeni nemškemu mestu, temveč v neprimerno večji meri Slovencem kmetskih občin. Edina izjema bi pa naj bila Slovencem namenjena gimnazija. Da se ne more govoriti o nemškem značaju Celja, dokazuje tudi njegovo veliko število slovenskih prebivalcev. Leta 1890. je bilo v Celju 1577 Slovencev proti 4452 Nemcem, po ljudskem štetju leta 1910 pa 2027 Slovencev proti 4625 Nemcem. Število Nemcev se je torej v dvajsetih letih pomnožilo samo za 173. število Slovencev pa za 450 prebivalcev. Število Slovencev znaša že sedaj črez 30% celega prebivalstva, čeravno so se mnogi in mnogi Slovenci, ki so v ekonomski odvisnosti od občine ali nemških privatnikov, prišteli Nemcem.
3.	Vsi oni, ki se bojijo za obstoj nemške gimnazije, če bi jo zapustili slovenski dijaki. Ta strah ni neupravičen. Še le z ustanovitvijo nemškega dijaškega doma se je iz vseh dežel naše monarhije, da, celo iz Nemčije, Švice, Angleške, Grške, Rumunske, Amerike itd. nabralo toliko nemških dijakov, da bi nemška gimnazija morebiti mogla izhajati tudi brez slovenskih učencev, fz Štajerskega jih je med c. 320 učenci, ki na leto obiskujejo nemško državno gimna-
zijo v Celju, samo nekaj črez 200, torej komaj
Med temi je poprečno 87 Slovencev'"; torej je na celjski nemški gimnaziji kakih 113 štajerskih Nemcev, t. j. komaj dobra tretjina vseh učencev. Samo iz Nižje Avstrije, ki ima sama dovolj srednjih šol, je 36 do 39 učencev na tej gimnaziji! Ktera celjska gimnazija je potem »boderustandig«, nemška ali slovenska? In ktera se sme imenovati »Trutzgymna-sium«, slovenska, ki služi domačinom, ali pa nemška, ki služi na prvem mestu tujim učencem?
Na vprašanje, ktera od celjskih gimnazij ima večjo bodočnost, naj odgovarjajo številke o obisku I. razreda v zadnjih 12 šolskih letih, to je od šolskega leta 1901./02. do 1912./13.
Leta 1901./02. je imel^ nemška gimnazija v tem razredu 44 rednih učence^,' slovenska 67,1. 1902./03. nemška 36, slovenska 76,1. 1903./04 nemška 48. slovenska 71, 1. 1904./05. nemška 55, slovenska 71, leta 1905./06. nemška 42, slovenska 64, 1. 1906./07. nemška 49, slovenska 76, 1. 1907/08 nemška 49, slovenska 57, leta 1908./09. nemška 40, slovenska 57, leta 1909./10. nemška 40, slovenska 62, 1. 1910./1I. nemška 47, slovenska 70, Wf911./I2. nemška 34, slovenska 76,1. 1912./13. ima nemška 31, slovenska 68 rednih učencev.	i
Nemški I. razred je imel v teh 12 letih samo enkrat nad 50 učencev, slovenski pa vsako leto! Maksimum učencev v nemškem razredu je znašal 55 učencev, ali tudi ta maksimum je bil za dva u-čenca manjši ko minimum učencev v slovenskem razredu, ki je znašal š. l£ta-1907./8. in 1908/09. še vedno 57 učencev. Nemški I. razred ni imel v omenjenem razdobju niti enkrat vzporednice, slovenski pa desetkrat ter bi jo moral imeti tudi šolskega leta 1901./2., ko je štel 67 učencev in tudi šolskega leta
1908./9.,	ko je imel samo 57 vpisanih učencev, že radi tega, ker slovenska gimnazija nima niti ene šolske sobe, v kateri bi se dalo brez večjih ovir nameščati več kot 48 učencev.
Vrhutega je še treba povdariti, da obstoji na nemški gimnaziji pripravnica za I. gimnazijski razred. Ali tudi z njo gre nizdol. Šolskega leta 1901./2. je štela 35 učencev, pozneje v štirih šolskih letih samo po 8 učencev, (šolsko leto 1905./6., 1907./8.,
1909./10.,	in 1911./12.,) letos pa samo 4 učence!
Da se nemška celjska gimnazija zares vzdržuje na umeten, nenaraven način in da je ona nekak re-fugium za tuje, neštajerske dijake, dokazujeta tudi ti dve dejstvi: prvič je imela od šolskega leta 1905./6. do 1911./12. v štirih nižjih razredih zmirom manj učencev ko v štirih višjih razredih, kar se popolnoma protivi normalnim razmeram; drugič ni imela v teh šolskih letih nikdar v nižjih razredih vzporednic,** v višjih pa vsako šolsko leto.
* Šolskega leta 1897./98. n. pr. je bilo na gimnaziji in pripravnici 270 + 24 učencev, med temi 105 + 11 Slovencev.
** Te vzporednice so večidel potrebne zarad slovenskih dijakov, ki vstopijo iz IV. razreda slovenske gimnazije v V. razred. Šolskega leta 1901./2. 1910./11. 15. Za druga leta ni o tem izkaza v šolskih jih je vstopilo 13, leta 1903/04. 20, leta 1904./05. 12+9, leta 1905./06. 21+1. leta 1906./07. 18, leta programih.
Glej o tem sledeči izvleček:
Šolsko leto	Nižja gimnazija	Višja gimnazija	
	Skupno število uCencev	Skup no Sinilo uiinctv	1 Vsporednice
1905./06.	158 s privatisti	186	VI. a 34, VI II28 + 1
1S06./07.	158 s privatisti	19+	VII. a 31 +1, VII. 6 21
1907./08.	158 s privatisti	199	VIII.a39.VIIJ.il 31 +1
1908./09.	160 s privat;sti	178	V. a 30, V 6 31 + 1
1909./10.	151 s privatisti	173	VI. a 26, VI. b 27
1910./U.	158 s privatisti	164	VII. a 23, VII. b 22
1911./12.	146 s privatisti	173	VIII. a 21, VIII. D 22
Neštajerskih dijakov je bilo na nemški gimnaziji: L. 1904./05. 87, 1. 1905./06. 91, 1. 1906./07. 105, 1. 1907./08. 113, L 1908./09. 101, 1. 1909 /10. 93, leta 1910./11. 107, 1. 1911./12. 105.
4. Tudi c. kr. avstrijska vlada ni prijateljica slovenske gimnazije v Celju. To se opaža ne samo iz njene brezbrižnosti glede šolskega poslopja in učiteljskega zbora, ampak tudi iz njene materinske skrbi za celjsko nemško gimnazijo in za druge nemške zavode. Na nemški celjski gimnaziji vzdržuje za 4 učence pripravnico, ki ima služiti ponem-čevanju slovenskih otrok; na isti gimnaziji se je otvorila vzporednica šolskega leta 1910./11. za 45, šolskega leta 1911./J2. za 43 učencev, na samostojnih nemško-slovenskih gimnazijskih razredih pa je nI dovolila:
šolskega leta 1895./96. za 89 učencev v 1. razredu, šolskega leta 1896./97. za 57 učencev v II. razredu, šolskega leta 1900./01. za 57 učencev v I. razredu, šolskega leta 1901./02. za 67 učencev v I. razredu, šolskega leta 1903./04. za 60 učencev v 51. razredu, šolskega leta 1905./06. za 58 učencev v 511. razredu, šolskega leta 1907./08. za 55 učencev v II. i azredu, šolskega leta 1908./09. ža 57 učencev v I. razredu, čeravno ve, da v nobeni šolski sobi ni več prostora ko za 48 učencev.
V letošnjem proračunu je postavila ogromne svote za nakupovanje stavbišč, za zidanje in razširjenje šolskih poslopij, ki imajo služiti nemškim srednjim, višjim in strokovnim šolam na Štajerskem, kakor je to razvidno iz sledečih podatkov: za razširjenje državne tealne gimnazije v Gradcu kot prvi obrok 5000 K, za drugo državno realko v Gradcu kot drugi obrok 22000 K, za državno gimnazijo v Celju (10. obrok) 150.000 K, za državno realko v Furstenfeldu (drugi obrok) 100.000 K, za univerzo v Gradcu 155.162 K, za tehniko v Gradcu 3838 K, za trgovsko akademijo v Gradcu 16.980 K, za moško in žensko preparandijo v Gradcu Ž5.161 kron; vsega skupaj je vlada v letošnjem pforačunu postavila za nemško šolstvo na štajerskem 478.361 kron.
A koliko je dala za c. kr. samostojne nemško-slovenske gimnazijske razrede v Celju? Še tistih 5000 K je izginilo, ki jih je vlada postavila v proračun leta 1902!
Vlada se zmirom brani rešiti celjsko gimnazijsko vprašanje, v kolikor se tiče slovenske gimnazije, izgovarjajoč se na politične ovire v parlamentu, dasiravno je v zadnjem času brez parlamenta upravnim potom ustvarila mnogo srednjih
Podružnica Ljubljanske kreditne banbe v Celju
avnlca 8 miljonov Kron.	Rezervni zaklad 1 n
Delniška glavnica 8 miljonov kron
■	a s u. . ... «.,
mlljon kron
w utvu V auaa|vaav w	•
Centrala y Ljubljani/ podružnice Split. Celovec, Trst, Sarajevo, Gfjfjgji
^^ llUUUBUi!! 91 ItaiU .OUJIU3I .UIOIIUU	»» Sffl VK»*
Eskomptira menic? pod naj^l^^tpe^mi pp^oji. Otvarja tekoče in čekovne račune.
Povzema vloge na knjižice m Tekoči račun ter jih ob estuje od dne vloge do dne dviga brez odpovedi po 5%, večje vloge p^oti odpovedi po 572%
Prodaja srečke na obroke kakor tudi promese za vsa žrebanja.	es 50-43
NAR ODNI
::::::: DOM
56 51-42
obrestuje hranilne vloge počenši s prvim januarjem 1913 od dne vloge do dntifvzdiga po
Rentni davek plačuje sama.
_ BSi__
-
šol, n. pr. popolno nemško gimnazijo v Ljubljani, ter nedavno izpopolnila kočevsko gimnazijo, ki je štela kovnaj kakih 100 učencev, dočim bi slovenska gimnazija v Celju že sedaj štela okoli 280 učencev. Pa tudi letos nas je zopet zapostavila, uvrstivši v proračun 150.000 K za zidanje novega poslopja v Celju za gimnazijo z nemškim učnim jezikom (pod tem pogojem je namreS celjski občinski svet prodal stavbišče), čeravno so sedanji prostori celjske nemške gimnazije boljši kot oni c. kr. samostojnih nem-ško-slovenskih gimnazijskih razredov in čeravno imajo ti razredi boljši obisk ko nemška gimnazija v svojih nižjih razredih. Ali nam vlada ni obljubila, da se bode v tej zadevi držala junktima? Ne plačujemo tudi mi Slovenci državi davka? Ne dajemo mi štajerski Slovenci razmeroma več vojakov ko štajerski Nemci? Ali za nas Slovence ne velja čl. XIX. državnega osnovnega zakona iz leta 1867, ki določuje: »Vsa narodna plemena v državi so enakopravna in vsako pleme ima nedotakljivo pravo, da čuva in neguje svojo narodnost in svoj jezik«. »Država priznava enakopravnost vseh deželnih jezikov v šoli, v uradu in v javnem življenju«.
Naša vlada se toplo zavzema za kulturni napredek Albancev, osnavljajoč in vzdržujoč šole na tujem ozemlju! Nam štajerskim Slovencem pa. ki smo dali že toliko žrtev dinastiji in monarhiji, bi ne dovolila niti enega višjega zavoda za naš kulturni napredek?
Do skrajnosti ogorčeni zaradi neprestanega preziranja in zanemarjanja od strani avstrijske vlade, zahtevamo nižje podpisani v imenu vsega slovenskega prebivalstva zgoraj omenjenih okrajev:
1.	Takojšnjo izpopolnitev c. kr. samostojnih nemško-slovenskih gimnazijskih razredov v Celju v višjo gimnazijo pod samostojnim ravnateljstvom In definitivnim učiteljskim zborom.
2.	Ureditev učnega jezika na tej slovenski gimnaziji, kakor je na kranjskih slovenskih gimnazijah.
3.	Takojšnjo novo zgradbo za slovensko gimnazijo v Celju.
4.	Da se za to potrebne svote postavijo v državni proračun.
Sledijo podpisi iz okrajev:
Brežice (67), Celje (241), Gornjigrad (99), Konjice (69), Kozje (101), Laški trg (79), Rogatec (35), Sevnica (62), Slovenjigradec (71), Šmarje (57), Šoštanj (57), Vransko (77).
Deželnozborske volitve na Kranjskem.
V pondeljek so se pričele na Kranjskem deželnozborske volitve. Položaj, v katerem se nahajajo danes kranjski naprednjaki, si najlažje predočimo s tem, da ga primerjamo s položajem Slovencev na Štajerskem napram zagrizeni nemškonacijonalni večini v deželnem zboru in odboru. Da, še slabše se godi kranjskim naprednjakom: kajti šiba, s katero nas tepe rodni brat, boli bolj ko nasilstva od narodnih nasprotnikov. Klerikalci so imeli v dosedanjem deželnem zboru kranjskem, ki šteje 50 poslancev, s škofom ljubljansikm vred 27 svojih, 12 je bilo Nemcev in samo 11 naprednjakov, ki so jih izvolila mesta in trgovsko-obrtna zbornica. Klerikalci so svojo večino tako izkoristili kakor pač nobena druga večina v kateremkoli avstrijskem deželnem zboru. Denarna sredstva dežele so izkoriščali za svoje strankarske namene; ustvarili so dolgo vrsto novih služb v deželi za svoje pristaše; pomnožili so dohodke za svoje deželne odbornike; zapravljali so denar za udobnosti deželnega glavarja dr. Šusteršiča (kupili so n. pr. zanj automobil in izdali samo za ureditev njegovega stanovanja v deželnem dvorcu 60.000 K). Najeli so ogromno deželno posojilo, da bi bilo kaj denarja za farovške posojilnice, pričeli so graditi velikansko električno centralo na Gorenjskem, ne da bi vodja te zgradbe, kaplan Lampe o elektriki sploh kaj razumel. Odrekli so neklerikalnim požarnim brambam vsako podporo, preganjali so neklerikalno učiteljstvo do krvi, jemali mu službe, prestavljali ga poljubno; sploh, delali so nasilstva, ki so edina te vrste v naši državi in ki jih še niso zagrešili proti nam niti štajerski Nemci. Na Kranjskem so spravili duhovniki
s svojo strahovlado tako daleč, da se vozijo sami v svetlih kočijah in sede pri bogato obloženih mizah, kmet pa beži v Ameriko, da si zasluži kruha in da more vsaj svobodno dihati.
Ni čuda, da je nastalo proti takemu svojevoljnemu gospodarstvu ene stranke, pravzaprav samo duhovniškega stanu nezadovoljstvo po celi deželi, ki se je v pondeljek pri volitvi iz splošne kurije prav jasno pokazalo. Z mestom Ljubljano vred je bilo oddano za napredne kandidate 25.818 glasov, za klerikalne pa 50.894 glasov. Napram rezultatom državnozborskih volitev so napredovali naprednjaki za 7.160 glasov, dočim so klerikalci dobili tokrat manj za 5.725 glasov. Če se še prišteje k naprednim socijalistične glasove, je bil ooddanih vsega skupaj 31.464 protiklerikalnih glasov, torej več kot tretjina. Krivični volilni red hoče, da dobe naprednjaki le enega, klerikalci pa 10 poslancev. Kmečke občine volijo 9. decembra, kasneje pa še mesta, trgovska zbornica in veleposestvo.
Kako so »zmagali« klerikalci, si lahko Štajerci po lastnih skušnjah predstavljamo. Delalo se je proti naprednim kandidatom s prižnico in spoved-nico, izpodkopalo se jim je ugled po duhovniškem časopisju. Duhovniki so hodili po noči okoli in popisovali glasovnice; kjer se mož ni udal, se je nahuj-skalo ženo in otroke. Smrten greh ima, kdor ne voli n. pr. znanega Janeza Kreka, dasi je isti kot duhovnik po izpovedi gospodične Theimer sam prelomil obljubo čistosti! Smrten greh ima, kdor ne voli dr. Šusteršiča, dr. Pegana itd! Na ta način se pokoplje svobodo volitev, potlači pravo ljudsko voljo, vsili volilcem za poslance koritarje in nepošte-njake. Ali navzlic vsemu temu se krepi napredna stranka tudi na Kranjskem. In dvoma ni, da bo strla sedanjo duhovniško strahovlado in upeljala pravo svobodo volitev in ljudske volje.
Laži mariborskega „Slovenskega Gospodarja" in njegovih dopisnikov.
»Slovenski Gospodar« je po svoji stari navadi in grdi maniri napadel v številki 48, z dne 27. nov. 1913 Hranilno in posojilno društvo v Ptuji, katero navadno obrekuje z imenom »liberalna posojilnica«. (Ali je že kedaj pisal o nemški hranilnici in vor-schussu? stavec.) Načelstvo te zadruge dolži, da mrzi »stranko krščanskega mišljenja«, da kruto nastopa proti bratom, ki so drugega političnega mišljenja, da tako postopa, da je njegovemu dopisniku prikipela jeza do vrhunca itd. Tako težkih obdolžitev lista, ki hoče veljati za »krščanskega«, kateri vedno naglaša, da stoji na katoliški podlagi, nismo smeli prezreti. Potrudili smo se, da izvemo resnico. To tem bolje, ker je predmet napada glasno pričal, da izhaja od strani konkurentov, tedaj naravnost iz pisarne »Kmečke hranilnice in posojilnice v Ptuji«, po domače »meniške« ali »minorit-ske« posojilnice, pri kateri imata prvo in glavno besedo ptujski mestni vikar g. Pšunder, župnik in poslanec g. Ozmec ter organist g. Fras. Rezultat naših pozvedovanj je to le:
Hranilno in posojilno društvo v Ptuji stoji na stališču, da vedoma ne sprejme v zadrugo dolžnikov, ki so že udje in dolžniki katerekoli drugei zadruge, posebno take z neomejeno zavezo. Ono ne mara med svojimi udi takih, ki delajo povsod dolgove, kjer se njim to Ie posreči, ker so taki zadružniki nevarnost za vsako zadrugo!
V vseh treh slučajih, katere je navedel dt pis-nik, so zadružniki »Posojilnice« bili že dolžniki te, ko njih je za ude »Kmečke hranilnice in posojilnice v Ptuji« še ta sprejela; dobili so tu navzlic temu majhna posojila, pa tudi teh ne na osebni kredit, kakor prejšnja pri posojilnici, ampak le proti vknjižbi na posestva! Kmečka posojilnica v Ptuji tako »ljubi« svoje dolžnike, da niti 100 K, ali 160 K, kamoli 1000 K — svojemu zadružniku ne zaupa na njegovo poštenost na osebni kredit, ampak le proti vknjižbi na nepremičnino!
Kmečka posojilnica v Ptuji se ne zmeni za nauke svojega ustanovnika, nadrevizorja Pušenjaka, kateri je večkrat v Ptuji, pa tudi drugod pridgoval,
da naj ima vsaka posojilnica svoj okoliš, naj ne trpiv,v svoji sredini udov, kateri so že drugod s »celim« svojim premoženjem zavezani (angažirani).
To, kar priporoča »prvi« štajerski strokovnjak g. Pušenjak »Kmečkim posojilnicam«, to »imenuje dopisnik »Slov. Gospodarja« vnebovpijoče slučaje iz zadnjega časa«, to predstavlja »kot početje, da mora človeku baje jeza prikipeti do vrhunca itd.«, ker se po teh edino pametnih pravilih ravna tudi Hranilno in posojilno društvo v Ptuji že celo dobo svojega tridesetletnega obstoja! Ali to dela buda-lost ali i brezmejna hudobija? Tu se gre za tako važno načelo, da Posojilnica v Ptuji ni mogla in ni smela pripustiti nikake izjeme, niti nasproti Kmečki posojilnici v Ptuji.
Vrh tega pa je ravno ta izvala nezaupanje proti tem trem zadružnikom, ker njim ni zaupala brez vknjižbe na posestva niti posojilca po 100 K, oziroma 160 K, ozlr. 1000 K; pač pa je vsem trem v svoji »brezmejni ljubezni« do kmeta mirne vesti napravila celo nepotrebne, vendar občutne stroške za vknjižbo in izknjižbo tako majhnih posojilnic!
Načelstvo hranilnega in posojilnega društva v Ptuji tedaj ni storilo nobene krivice. Pač pa je dopisnik »Slov. Gospodarja« pokazal, da ne ljubi in ne spoštuje resnice in poštenosti, da mu pride prav laž, obrekovanje in zavijanje, kadar hoče škodovati slovenskemu denarnemu zavodu, in se obregniti ob osebe, katere iz vsega srca, četudi brez povoda mrzi!
Vendar bi morali dandanes možje, ki hočejo veljati za olikane, saj toliko krotiti svojo politično zagrizenost in strankarsko strast, da bi politiko odvračali od denarnih zavodov.
Ustanovitev državne obrtne šole
o' >151
JU
za Spodnje Štajersko.
(Iz obrtniških krogov.)
Naše nemško časopisje prinaša pod naslovom »Ein neuer Anschlag gegen das Deutschtum in Un-;teiermark« od jeze peneče članke, ki dajo po-povedati vsej javnosti to-le: Na ustanovnem :hem zboru »Zveze južnoštajerskih obrtnih zadrug« se je med drugim povdarjalo, da se bo potreba posvetiti tudi vprašanju obrtnih šol. Slovenski čSšniki so dali temu primeren komentar, kar je pa povzročilo v nemškem taboru pravcati ogenj. Ein-spinnerjeva klika je smatrala doslej južnoštajersko obrtništvo za svoje, ker so se pa v zadnjem času vzdignili nekateri in pokazali javnosti, da niso naši obrtniki voljni tavati v temi brez cilja in delati samo štafazo, je imelo to sijajen uspeh in v slehernem kraju so se oglasili merodajni, ki so to novo akcijo pozdravili, ker mora vsaki slepar videti, kakšna krivica se tej veliki masi godi.
Če pogledamo Statistiko naše dežele, bi bilo najmanjše naše zahtevanje po državni obrtni šoli, iz koje bi naj izvirale razne naprave. Gornji Štajer obsegajoč 7 političnih okrajev tvori svojo trgovsko in obrtno zbornico in toliko važnih obrtnih naprav, da bi bilo preveč, opisati to tukaj.
Srednji Štajer obsega ednajst političnih okrajev — inkluzivno Maribor in Ptuj — seveda si prišteva vse južnoštajerske politične okraje volens nolens v svoj delokrog, tvori trgovsko in obrtno zbornico, ima obrt pospešujoči zavod, trgovsko akademijo, državno obrtno šolo, žensko obrtno šolo itd., o vsem si radi razburjenosti naših obrtnih krogov niti govoriti ne upamo.
Spodnji Štajer, ena tretjina dežele, tvori osem političnih okrajev, nima niti ene se obrtništva tikajoče naprave.
Če prosimo za kos kruha, se ga nam bore ma-čehinsko košček milostno podari, ali pa ne. Tega pa mora biti konec. Izvojevati si moramo svoje pravice: to ni »neuer Anschlag« in ni »unerhorte, mass-lose Forderung slovenischer Politiker« temveč pomeni naša zahteva samo to, kar nam gre, kdo da smo in koliko nas je. Zahteva po državni obrtni šoli v tvorišču 10.700 samostojnih obrtnikov in čez 7.000 uslužbencev je nekaj čisto navadnega in če bi se nemški »Nationalverband« na glavo postavil, nam gre naše!
dobremu,
ld se je kot tako obneslo. Jedilna masi MCeres" je znana pri vseh gospodinjah, ki morajo Slediti, koi najbolj izdatna jedilno mast. „Ccrcs" namreč ne vsebuje vode kakor drage masti Jedilna masi »Ceres" je popolnoma čista in zaio mnogo izdatnejša. Pri vporabi se vzame vedno V* jedilne masti »Ceres* manj nego kake druge*

Troo^o-tbrtna Kreditna zadruga V
»i«
sprejema hranilne vloge od vsakega, je li 61an zadruge ali ne in jih obrestuje po
t ,u fil
registrovana zadruga z omejenim jamstvom
50/ Rentni davek plačuje zadruga sama; prevzame obrtne in trgovske račune v inkaso /O in iztirjanje, daja prednjeme, eskontnje menice ter izpeljuje sploh vse denarne manipulacije po najkulantnejših pogojih.
529

08':
-tr-r
Državni poslanec umetno skovanega južnošta-1 jerskega volilnega okraja se ne bo mogel zoper-staviti pravični zahtevi vsega zastopstva našega poslanstva, ki bode gotovo skupno nastopalo za naše pravice.
Zveza južnoštajerskih obrnih zadrug pa si bode štela v dolžnost, podučiti vlado o'pravičnih zahtevah stanovske vzgojne naprave. Sistematično se mora poprijeti vprašanja obrtno nadaljevalnih šol v vseh večjih okrajih, da dobimb vzorni naraščaj.
Da ne zaležejo hujskarije, odrekanje pravic in sumničenja nemško - nacijonalnih listov in nimajo trajnega pomena, kaže gonja zoper !. južnoštajfcrski obrtni shod in zoper se sedaj krasno razvijajočo zvezo. Kaj so vse pisarili za I. južnoštajersko ofcftno razstave v Mariboru, ali ko smo mi uvideli, da ima namen Siidmarkino lice. smo jih zapustili in cela bombastična ideja je splavala po vodi. Dalo bi mnogo povedati in dokazati, da je nemškonacijo-j nalno delo v obrtnih krogih na slabi podlagi, nted tem. ko naše vrste rastejo, ker je delo naflfivno in
ker nas je masa tukaj.	iV
f o
is
Akad.-teliu. društvo »Triglav« v Gradcu psjpedi dne 3. decembra 1913 ob 8. uri zvečer v proista>rili gostilne Liebl »Zur Stadt Neu Graz« »Pre|§pov večer« z govorom, petjem in deklamacijami. Slovanski gostje dobrodošli!	.
Prošnja naših malih ob ogroženih mejah>*sjdo-ljubkinje in rodoljubi! Blagi dobrotniki naši! Do Vas se obračamo, ki imate gorko srce za nas malčke ob meji, udano Vas prosimo, podarite nam igrače, ki leže morebiti doma nedotaknjene od Vaših/nalih. Prihaja Božič, Vaši otroci bodo dobili lepa clanla, in mi revni mali? Kdo se nas bo usmilil, kdo s)N|s bo spomnil, kdo nas obdaril, kdo razveselil Jf|sa srca? Revni so naši stariši, pomanjkanje je v iwsih hišah. Ve ljube rodoljubkinje in rodoljubi ste, vjvgs stavimo svoje nade, svoje zaupanje. Mraz prifjp^,1 bogati otroci so zaviti v gorko obleko, mi pa.,zjjv-zujemo, ker vlada med nami revščina. Dobrofiuce
naše, podarite nam gorkih oblačil, da bomo hodili lahko v šolo. k živemu studencu mile materine' besede. Zlahka bi dobili gorkih oblačil, ljubkih l^racič od svojih narodnih sovražnikov, ki nas vamQ na vse načine pod svojo streho, toda mi smo Sfe^enci in hočemo ostati Slovenci ne maratno judezevih grošev, mi nismo na prodaj. Polni nad in }jj$iija čakamo na Vašo blagonaklonjenost. Vaši udam palčki družbe sv. Cirila in Metoda. — Igrače, otlačila in darovi naj se pošiljajo na pisarno družbe sv., Cirila in Metoda v Ljubljano.
Na Hrvaškem je imenovan dosedanji kraljevi komisar baron Škerlec za bana. Razpisane 'podo nove deželnozborske volitve.
Miški okraj.
n
Narodna čitalnica v Celju priredi v petek dnej 5. decembra običajen Miklavžev večer. Sodelujeta celjsko pevsko društvo in pa oddelek narodne god^ be na lok. Pripominjamo, da se bodo letos spustili; v dvorano in na galerijo samo člani in vpeljani gostje z otroci. — V soboto dne 13. decembra'(pri-redi narodna čitalnica v svojih društvenih prostorih za člane in vpeljane goste »čajev večer«; mladina bo lahko v mali dvorani plesala.
Iz Celja. Minuli četrtek se je imel pred okrajnim sodiščem v Celju in sicer pred svetnikom Rojcem zagovarjati odgovorni urednik »Deutsche Wacht« Gvidon Schidlo na podlagi obtožbe, katero sta vložila po svojem odvetniku dr. Kukovcu pristav Južne železnice Ernest Vargazon in c. kr. poštni asistent Franc Zmazek, oba iz Zidanega mosta. Obravnava bi se imela sicer vršiti pred celjskim po-: rotnim sodiščem že v jesenskem zasedanju (meseca septembra), toda znano je, da je obtoženi urednik' znal zavleei razpravo s tem, da je vložil brezuspešen ugovor zoper obtožbo na graško nadsodišče in ravno tako brezuspešno prošnjo za določitev drug-e porote na najvišje sodišče na Dunaju. Jnuaški dr. Ambrositsch, ki je kot splošno znano, pravi urednik »Deutsche Wacht«, je pa zlezel pod klop in njegov slamnati odgovorni urednik Schidlo je trdil, da ni bral razžaljivih člankov proti Vargazonu in Zma-zeku. Ker dokaza resnice obtožcnec ni upal nastopiti, nastopila sta dokaz člankove lažnjivosti obto-žitelja sama ter je pričevanje vseh zaslišanih prič dognalo nedolžnost obtožiteijev, katerima sqage v »Deutsche Wacht« očitalo, da sta hotela podkupiti nemškutarskega gostilničarja Krajšeka pri Zidanem mostu ter da sta ga zmerjala za »svinjo« in mu grozila z bojkotom. S tem sta dobila obtožitelja zadostno zadoščenje ter sta slednjič predlagala, naj
se kaznuje urednik v smislu svojega zagovora, češ, da članka ni prebral, zaradi zanemarjenja uredniške paznosti, k čemur je pristojno celjsko okrajno sodišče. Bil je Schidlo obsojen na 3 dni zapora ali 30 K globe.
Iz Celja. Minulo sredo je imel naš domači skladatelj dr. Anton SohAvab v čitalniških prostorih dobro obiskano predavanje o bratih skladateljih dr. Gustavu in dr. Benjaminu Ipavcu. Pozival je na koncu Celjane, da se naj mnogoštevilno udeležijo sijajnega koncerta, ki ga priredi ljubljanska Glasbena Matica dne 14. decembra in na katerem se bodo izvajale najboljše skladbe bratov Ipavcev. Dr. Schwabu gre za njegov trud iskrena zahvala.
Sestanek celjskih slovenskih trgovcev se vrši danes v četrtek, dne 4. decembra v gostilni pri »mestu Gradec« v Celju.
Sestanek celjskih slov. sotrudnikov se vrši v soboto, 6. decembra ob 8. uri zvečer v gostilni »Pleterski« na Bregu pri Celju.
Boj za cenejši petrolej. (Dve nemški konkurenčni tvrdki pred celjskim okrajnim sodiščem.) Mariborski trgoevc s petrolejem Hans Machorko je tožil celjskega veletržca Roberta Zanggerja, ker je ta pisal 22. avgusta trgovcu Errathu v Mokronogu pismo, s katerim očita Machorku, da je vsled znižanja petrolejskih cen oškodoval interese trgov-stva ip, povzročil jako klavrne razmere, ysle,d katerih bodo ;»kake kreature« izsesavale ob ča|u;kar-tela trgovce in odjemalce. Robert Zangger' jc nastopil za svojo trditev dokaz resnice, kateri se mu je pa ponesrečil. Dognalo se je namreč po zaslišanju prič, po knjigah in korespondenci, da je Robert Zangger že meseca avgusta, predno je omenjeno pismo pisal, ponujal petrolej po 29 K 75 v hI, dočim je prodajal Machorko vseskozi po 30 in 31 K. Dognalo se je nadalje, da so poprej Robert Zangger in njegovi celjski tovariši prodajali petrolej za višje cene, 40 v liter. Ko je pa začel prodajati Machorko za 31 in 30 v liter, znižal je Zangger ceno celo na 28 v in pozneje na 26 v. £angger je pri obravnavi povedal, da vsled tega trpijo trgovci po več tisoč kron izgube na mesec, nasprotno je pa obtožitelj Machorko trdil, da ima pri svojih petrolejskih cenah še zmiraj lep dobiček. Zangger je bil končno obsojen zaradi razžaljenja časti na 100 kron globe, ozir. 10 dni zapora.
Iz Celja. Hrvatsko gledališče Roberta Matije-viča priredi danes zvečer v Narodnem domu gledališki večer.
Siqx£nsko gledališče v Celju. Slavno flbfi&Stvo se opozarja na veledramatičen igrokaz »V0d#Aini«, ki ga priredi Dramatično društvo v Celju na praznik 8. decembra. Opomni se posebej, da je igra skrbno pripravljena in da nastopijo igralci prvič v pristnih španskih kostumih. Občinstvu od zunaj tudi omenjeno, da je začetek predstave točno ob pol 8. uri zvečer, konec pa ob 10. uri, da se lahko odpeljejo z vlaki nazaj. Z dobrim obiskom lahko občinstvo pokaže, da mu je resno na tem, zdržati si vedno slovensko gledališče v Celju.
Slovensko gledališče v Celju. Obiskovalce iz Vranskega, Št. Petra in Žalca se prosi, da se dogovorijo skupno radi avtomobila, da potem ne bo neprilik. Začetek točno ob pol 8. uri. Predprodaja vstopnic pri tvrdki Goričar & Leskovšek. Zunanjim obiskovalcem zadostuje dopisnica.
Kmečki ples ženske podružnice CMD. Ta ples je postal zadnja leta ena najpriljubnejših prireditev v našem narodnem in družabnem življenju. Tudi v letošnji sezoni ga priredi ženska podružnica CMD. in sicer 6. prosinca 1914, na kar druga društva v Celju in deželi že sedaj opozarjamo. Od dosedanjih kmečkih plesov se razlikuje letošnji v tem, da so to pot pripuščene vse slovanske narodne noše in ne samo slovenske kakor prejšnja leta Izključeni so samo oni fantazijski kostumi, ki niso narodna noša, ampak produkt kakih tujih kostumnih zavodov. Kmečki ples namreč ni maškarada, ampak je ijmišljen kot je med drugim namenjen vzdrževanju ' naših lepih narodnih noš. Zato je dobrodošla vsaka še tako priprosta narodna noša. Ker prireditev ne obeta samo lepega užitka, ampak ima tudi namen, pokloniti čisti dobiček naši šolski družbi, naj je nihče ne zamudi.
Božičnica ženske podružnice CMD v Celju. V nedeljo 14. grudna priredi ženska podružnica CMD. v Celju v Narodnem domu popoldan ob 3. uri božič-nico revnim otrokom slovenske ljudske šole in šolskega vrteča. Na dnevnem redu so nastopi in predavanje otrok in gledališka igra ter obdarovanje revnih otrok pod božičnim drevescem. Z ozirom na blagi namen prireditve pričakujemo prav mno-gobrojnega obiska. Saj tisti, katerim so še v spominu srčkani nastopi otrok od lanske prireditve, bodo gotovo zelo radi prišli.
•itflV
Še enkrat opat Ogradi. Opat Ogradi, ki je dve narodni dami, kateri sta si dovolili ga naprositi prispevka za božičnico ubogim otrokom slovenske šole in vrteča nahrulil in odslovil kakor kak gorski kaplan češ, »mi imamo svojo prireditev«, se ni nič pomislil, za to »svojo« prireditev kot predsednik katoliškega podpornega društva nabirati pustiti pri vseh naprednih ljudeh. No, naši ljudje niso sledili vzgledu prvega duhovnika naše dekanije, ampak so radi in globoko segali v žep, ker so vedeli blag namen staviti nad osebo. Lepšega odgovora niso mogli dati gospodu, katerega sivi glavi je odurnost pri gori navedenem nastopu kaj slabo pristojala.
Iz Celja. Prestavljen je oskrbnik jetnišnice pri okrožnem sodišču Franc Pacal v Trident.
Celjski »Sokol« priredi, kakor druga leta tako tudi letos običajni Miklavžev večer in sicer v nedeljo dne 7. grudna ti. v svoji telovadni dvorani v Gaberju. Na vsporedu je godba, nastop Miklavža s svojim spremstvom in obdaritev otrok. Vstopnina 40 vin. Začetek ob 5. uri popoldne. Celjski in okoliški Slovenci ste najuljudneje vabljeni na to človekoljubno prireditev. Odbor.
»Ljudska knjižnica v Št. Jurju ob Juž. žel. ponavlja na splošno željo dne 7. dec. ti. velezabavno veseloigro »Sladkosti rodbinskega življenja«, ki je imela pri prvi vprizoritvi dne 16. nov. ti. velikanski uspeh. Kdor se hoče pošteno nasmejati naj ne zamudi te prilike. Za cenjene goste iz Celja je ugodna zveza vlakov. Začetek ob pol 5. uri popoldne. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor.
Iz Št. Jurja ob juž. žel. Naša ljudska knjižnica nam je priredila letos prav prijeten Martinov večer v prostorih gostilne A. Nendl. Vprizorila se je vele-zabavna francoska veseloigra »Sladkosti rodbinskega življenja«, katero je režiser g. cand. iur. Rudolf Dobovišek izvrstno vodil, za kar mu gre polno priznanje. Kar se igralcev tiče, moram priznati, da so vsi jako srečno rešili svojo težko nalego. — Po predstavi je zapel Šentjurski pevski zbor par mičnih pesmic pod vodstvom g. Čuleka. Nato pa je mladi svet, katerega so že pete grozno srbele, rajal do belega dne. Bil je po daljšem odmoru zopet enkrat jako prijeten in zabaven večer. Priporočljivo bi bilo, ako bi se predstava v doglednem času ponovila. —i—
Iz Žalca. (Dijaški vlak.) Skozi vsa leta opazujemo, da postajajo med vožnjo naši študenti in študentke, ki se vozijo v Sav. dolino odnosno proti Celju na stopniščih (Plattfonn) vozov, kar se vendar z ozirom na pretečo nevarnost strogo prepovedano. Nujno prosimo poklicane organe, da ta ne-dostatek vendar enkrat za vselej odpravijo. Gg. sprevodnike poživljamo do v tem oziru strogega nadzorstva, da se ne zgodi kakšna nesreča. Če se kaj zgodi, »pa nihče ne bo kriv«.
Trgu Žalcu je, kakor znano, zagotovljena deška meščanska šola ter je v ta namen dežela privolila letnih 12—15 tisoč kron, kar smo že slišali pred me-secom dnij. Sedaj pa vse spi. Poživljamo žalski občinski odbor in krajni šolski svet, da storita v tej zadevi primerne korake uvažujoč, da v Gradcu silno neradi režejo Slovencem kruha. Treba je pozvati deželni šolski svet, da daje tukajšnjim intere-siranim korporacijam v najkrajšem času konkreten nalog, da bo, ako že ne bo mogoče v spomladi začeti s stavbo, saj pod streho ljudske šole mogoče otvoriti prvi razred, kar je lahko izvedljivo. Meščanska šola ni samo Žalcu in Savinski dolini v kulturno ampak tudi v gospodarsko korist ter bi zakasnitev le jednega šol. leta Žalec oškodovala. Toraj na delo!
Olepševalno društvo v Žalcu si je v svesti svoje lepe naloge. Kakor naravno, je bodočnost v razvoju žalskega trga v kolodvorskem »okraju«, kjer je imenovano društvo vzporedno z železnico od hmeljarne mimo novozidane »Prašne brane« proti »jetični« Godomlji ravnokar oskrbelo tik nove ceste kostanjev nasad, ki bo naglo se razvijajočemu trgu le v kras. V bodoči poletni senci novega drevoreda sejHjdemo radi spominjali marljivega društvenega vrtnarja g. Steinerja in njegovih »inženirjev«.
»Predstavo« z dvema hrv. diletantoma smo imeli v Žalcu, dne 23. nov. ti. Poslušalo jih je 76 oseb, ki pa kaj neradi o njih govore. Varujmo se jednakih »prizorov«. Škoda je dvorane in — žepov.
Dramatično društvo v Žalcu je uprjzorilo v nedeljo pod srečnim vodstvom svojega režiserja g. I. Prekorška velezabavno burko »Veharjevo letovišče«. Z ozirom na dejstvo, da se je igra naštudi-rala razmeroma v kratkem času, smo se istinito čudili, da je bil zanimiv razvitek tako elastičen in točen. Občinstvo se je v II. in III. dejanju izborno zabavalo in je bilo v resnici škoda, da je prišel krasni Zagorjan (režiser) v glavni svoji ulogi tako
hitro do spoznanja. Hvaležna uloga ga ludi v ko-nečnem razočaranju ni mogla spraviti iz potencirane flegmatike. Ustvarjena za svojo ulogo je bila posebno pisateljica (ga. dr. Bergmannova), ki nam je opisala v bujni svoji fantaziji »razmere« Zagor-janove. Tip pedantnega in lahko razdrazljivega alkoholika nam je podal letoviščar major 'Zaletel (g. Edv. Kukec.) V veliko zadrego je spravil Mirko Nemir (g. Piki) Zagorjana s svojimi potovalnimi načrti, dasi so se vsi izjalovili v veliko veselje Za-gorjahi, ker se je Mirko v Veharjevi norišnici — srečno zaljubil. Mirka bo treba poslati k Hagen-becku, ker se tako izborno razume na dresiranje tigrov. Največ gorja sta pa povzročila Davorin (Vil. Senica) in Milan Kislik (g. V. Vabič), ki sta vzela lastniku letovišča g. Veharju (g. J. Šušterič) ves renonie. Zagorjan se je mogel letovičarjem »norcem« strašno prikupiti, da so ga ti-le na njegovem domu vsi zaporedoma obiskali ter v svojem strahu vse pozaprl. Največji revež je bil pač Maks (gosp. Krajnc) v zaprti omari, dokler ni vse zopet rešil težko pričakovani g. Vehar ter prisilil Davorina in Kislika, da sta napram Zagorjanu razkrinkala ves dobro izveden in posrečen peklenski naklep. Janko (g. Perger) je svoj poklic zagrešil. Insceniral nam Je vse fine manire plačilnega natakarja. Nastopile &o tudi Helena (gdč. T. Šušterič) in njeni hčerki Barbka (gdč. M. Šušterič) in Francka (gdč. M. Senica), izmed katerih je bila Barbka najbrhkejša. Nervozna Amalija (gdč. Agreš) je spravila svojo hčerko Dragico (gdč. Debeljak) vendarle pod klobuk. Predstava je bila zrcalo »znane žalske točnosti«. Napovedani začetek se je zakasnil skoro za celo uro. Mučno 20 minutno pavzo med I. in II. dejanjem harmonika ni mogla udušiti. Društvo si mora omisliti svoj klavir, ki bo potem zadoščal raznim zahtevam. Vzdrževanje celjskega in mariborskega režiserja se ozirajoč se na naše razmere in obisk ne rentira. Obisk je bil srednji ter smo pogrešali v netemperirani dvorani mnogo žalskih rodbin. Lepa hvaležnost vztrajnim diletantom.
Akadem. tehn. društvo »Triglav« priredi 31. januarja v veliki dvorani celjskega Narodnega doma velik ples. Vsi prijatelji plesa prisrčno vabljeni.
Trg Lemberg. (Naša c. kr. poštna nabiralnica) je v zvezi s pošto Podplat pri Poljčanah. Na celjski pošti oddajo pošiljatve v Lemberg navadno v Galicijo. Tako potem roma pošiljatva iz kraja v kraj, nazajdnje dobimo navadno raztrgano in razcefe-drano pismo. Naj se zanaprej piše na pismo: Podplat pri Poljčanah (trg Lemberg), na ta način bomo dobivali pošto redno. Koliko sitnosti povzroča taka zamuda posebno pri uradnih dopisih, je ob sebi umevno. — Umrl je lončar in posestnik J. Čretnik. Bil je obče spoštovan in priljubljen mož. N. v m. p. — V okrajni zastop sta izvoljena gg. Lorenčak ,a-nez ter Pavline Martin.
Lep uspeh slovenskih narodnjakov pri volitvah v šmarski okrajni zastop. Te dni so se vršile volitve v šmarski okrajni zastop. Veleposestvo in trg Šmarje sta volila po 8 odločnih naprednjakov. Štirje virilisti iz trgovske skupine so tudi naprednjaki, tako, da je velika napredna večina zasigurana. Zanimivo je, da je prišlo v skupini kmečkih občin do boja med klerikalci samimi in je malo manjkalo, da niso propadli oficijelni kandidatje. Od 11 navzočih županov jih je sedem volilo proti šmarskemu dekanu, sladkogorskemu in šentpeterskemu župriku ter proti deželnemu poslancu Vrečku. Je tudi čudno, da so kandidirali v kmečki skupini, ki šteje 8 zastopnikov kar — 4 duhovniki (izvoljen je bil še zibiški župnik). Za kmete ni bilo torej veliko prostora. Vrečko pa uživa, kakor se je sedaj znova pokazalo, prav malo zaupanja med kmeti.
»Požrtvovalni« dr. Korošec. Zadnja »Straža« se jezi, da smo svoje poročilo o griškem shodu »falotsko« napadli dr. Korošca. Se nič ne spominjamo na kako »falotstvo«. Rekli smo le, da se je dr. Korošec še pridgvati odvadil, odkar ima na sttoške ubogih kmetov do 15.000 kron letnih dohodkov, za katere mu ni treba skoro nič delati. Dokler je bil še Roblek za poslanca, je daroval dostikrat kaj za uboge šolarje, dr. Korošec pa ne da nič. S sladkimi besedami se ne bomo zredili. Seveda, dunajsko življenje dosti stane, kaj ne, dr. Korošec?
Iz Šmarja pri Jelšah poročajo, da je nek klerikalni veljak s Ponkve, ki je bil tudi volilec v okrajni zastop, v trafiki raje kupil vžigalice protestantsko-nemškutarske »Siidmarke« kot one od družbe sv. Cirila in Metoda; dobiček od teh se porabi za revno slovensko deco in zato bogati duhovniki ter njihovi podrfepniki Cirilmetodove družbe ne marajo.
Društvo »Kmetovalec« v Gotovljah ima svoj občni zbor v nedeljo, dne 7. tm. ob 3. uri pop. pri Steinerju,
Zdravilo zoper vsiljivost nemških agentov. Bodimo gluhi za njih nemško vsiljevanje in ne privoščimo jim nemške besede! Za nemške agente ne znamo nemško. Nemški predrznosti moramo povsod na prste stopati.
Današnji številki smo priložili okrožnico snujoče se hrvatsko-slovenske banke v Zagrebu, na katero opozarjamo svoje čitatelje.
Iz Griž. Na javno vprašanje v štev. 138 »Straže« z dne 1. decembra 1913 odgovarjam javno, da nisem z dopisom iz Griž v nikaki zvezi. Zahteva, da bi naj jaz poizvedoval v krogu svojih stanovskih tovarišev, ako kaj vedo za dopisnika, je sicer naivna, izražam pa prepričanje, da dopis ni iz učiteljskih vrst. Ludovik Cernej.
Iz Šmartna ob Pakl. Ženska Ciril-Metodova podružnica priredila je dne 16. nov. ti. v prostorih g. Ant. Steblovnika veselico z dvema igrama, ka-
tera je sijajno uspela. Cenj. šoštanjskim gg., ki so neumorno sodelovali pri naši prireditvi, izrekamo 'rta 'nftliovi pomvovamosti nijloplejšo zahvalo, kakor tudi vsem cenj. go.stpjn iz Šoštanja, Braslovč, Letuša in domačinom. Upamo, da še nadalje ostanejo naklonjeni našim prireditvam, ki so le za blagor in napredek naroda. Odbor.
od Šv. Štefana pri Šiciariu. Od našega župana g. Zakošeka odločno zahtevamo, da takoj prevzame mesto župana, ali se pa naj popolnoma odpove županstvu in načelstvu krajnega šolskega sveta-Ne daj se vendar tako poniževalno sramotiti od ptujske cunje. Ker dobro vemo in tudi poznamo, da se ti je zdravje vrnilo, toraj na delo za občinski blagor. Ako ne bo to izdalo, bomo morali pa na nepristojno mesto potrkati. — Občinski odbor.
Iz Dramelj. Tukajšni fanti, in le sami takšni mladi petelini, se ravsajo in kavsajo, kakor bi bili pri Čataldži. Dne 29. nov. zvečer so napadli in pretepli fanta Ludvika Košutnika (ki je pri oknu neke punce govoril) tako, da je dne 30. listopada umrl. Škoda za vzornega mladeniča. Bodi mu žemljica lahka!
Iz Juvanjega. Nisem pristaš nobene politične stranke, toda, ko sem bral v »Straži« št. 134. puhel dopis iz Ksaverija, sem se zgražal nad stranko, katera trpi tako podla obrekovanja od svojih članov. Dopisnik blati namreč prav neslano našega zaslužnega g. nadučitelja. Svetujemo ti, puhoglavi muzi-kant, da je najlepše, če pustiš vestnega g. nadučitelja, kateremu si dolžan le hvaležnost, popolnoma pfi miru. Tudi opetovani opis obč. zbora naše CM. podružnice, ki se je vršil 15. avg. pri Tišlerju, se ti je popolnoma ponesrečil. Zborovanje se je vršilo v najlepšem redu, brez vsakega političnega hujskanja — a z lepim gmotnim in moralnim uspehom. Nikar se pa ne žalosti, dragi Janez s Pešine, da nisi bil navzoč s svojo imenitno muziko. Da te nismo povabili, nas je oviralo to, ker moraš gotovo muzicirati v Bukovju ter tako zabavati svojega potomca Janezeka. Drugič pa, ne zameri — imaš neko čudno navado, da se pri poslavljanju iz družbe poslužuješ »fine« navade v razbijanju kupic, steklenic, če je treba — tudi desnico zdigneš s težkim stolom. Sicer si se baje nekaj poboljšal — a navada je železna srajca. Toda le potolaži se, vneti muzikant, saj ni daleč torek pred pepelnico, takrat pride tudi tvoja umetnost v veljavo, žel bodeš veliko občudovanje tebi podobnih učenjakov. Fant iz Juvanjega.
Iz Radmirja v Savinjski dolini. V »Straži« z dne 21. nov. 1913, št. 134 se je prijavil puščavnik iz Trbovljce, meneč zabavati Zgornje Savinčane z neko mešanico narodnih dovtipov. Ker mi je pravkar nek moj prijatelj zatrjeval, da so se gotovo temu najnovejšemu »Stražinemu« puščavniku možgani skisali, sem mu odgovoril, da tetnu ni tako ter mu pojasnil, da to človeče — čeravno mu je Ja-melski Tona »rešpetlin« popravil •— ne vidi dobro. Hudomušni ljudje pravijo — ta je slep na eno oko; Bog ga je označil ali po domače rečeno »zacahnal«. Prijatelju — radovednežu - sem potem še pripovedoval celo preteklo zgodovino tega »šaljivca«, zlasti pa to, da je puščavnikova glava prenesla v mladih letih veliko, od raznih fantov povzročenih batim in da morda le vsled tega sedaj na stara leta v brlogu trpi na perijodično se ponavljajoči zmedenosti. Kako pa se vendar zove ta ubožec, ki vkljub svojih telesnih hib še vedno besni in rogovili po klerikalnem časopisju ter daje robate lekcije svojim poneumnjenim »bravcem«, bilo je končno vprašanje. Ker sem hotel zvedavega prijatelja sčžnaniti s tem možem, sem mu naravnost povedal, da je to puščavnik Janez izpod Bukovja nad Pišnjakom v Sav. vrhu, obč. Ljubno. Zakaj sem ga tako krstil, povem prihodnjič v cajtengah. Pri tej priliki pa ne bodem pozabil puščavnikovega poinagača — častit. Petfa iz Ljubnega, da tudi njemu kakšno opravičeno zagodim. Ker ste mi zelo pri srcu, srčkani gospod Peter, zato priobčim prihodnjič nekaj vaših pikantnosti, morda celo v vezani besedi. Če pa bi
potem od same jeze zboleli in bruhali —-----, ne
pridite v Ksaverijansko župnišče, ker veste, da naš g. župnik nima za vas zdravil. Zdravil vas bodem že jaz. — .--Hi, hi, hi!
Iz deželne kmetijske šole v Št. Jurju ob Juž. železnici. (Demonstracije razstreljevanja z dinamo-nom in rigolanja s pomočjo Gerstlnove vinte.) Raz-streljevanje z dinamonom je obudilo mnego zanimanja in od raznih strani se nas je naprosilo, da bi se isto zopet pokazalo. Globoko obdelovanje zemlje (rigolanje) igra dandanes sploh veliko vlogo ne samo v vinogradih, temveč tudi za sadno drevje, za hmelj, da, tudi za polje. To težavno delo se deloma olajša z dinamonom, včasih še pa bolje, temeljiteje in mnogo ceneje s plugi, posebno v zvezi z Gerstlnovo vinto. Tozadevnemu zanimanju se bode vstreglo v četrtek dne 11. decembra ti. z demonstracijami, ki se bodo začele na kmetijski šoli ob 1. uri popoldne in sicer le pri lepem vremenu. Vde-leži se lahko vsak, ki se za to zanima. Ravnatelj-
stvo.
Mariborski oKraj.
Iz Maribora. Občni zbor podružnice Branibora v Mariboru se vrši v četrtek, 18. decembra ti ob 8. uri zvečer v kmečki sobi restavracije v Narodnem domu z običajnim dnevnim redom.
Društvo »Dijaški dom v Mariboru« bo imelo svoj občni zbor 8. grudna ob 10. uri dop. z že objavljenim dnevnim redom, ker 30. listop. ni bilo sklepčnosti.
Dramatično društvo v Mariboru sklicuje v smislu sklepa sestanka dramatičnih društev v Man
boru dne 1. novembra ti. na soboto 6. grudna ob 7. uri zvečer v Ljubljano hotel »Ilirija« po § 2 dr. p. zaupni sestanek delegatov. Namen tega sestanka je obdelati dnevni red občnega zbora Zveze dramatičnih društev, ki se vrši v nedeljo 7. grudna ter vse potrebno ukreniti, da se le-ta gladko izvrši. Ker pi-jdedo ha razgovor jako važne zadeve, prosimo, da se odposlanci posameznih društev tega sestanka zanesljivo udeleže ne glede na to, ali so dobili vabila ali ne.
Iz Maribora. (Slovensko gledališče.) Na Miklavževo nedeljo dne 7. decembra 1913 točno ob 4. uri popoldne se vprizori vsestransko zanimiva za otroke in za odrasle jako zabavna romantična igra »Pogumni krojaček«, katero je poslovenil O. Zupančič. Predstava se vrši v štirih slikah: 1. slika: Krojač -Trska in njegov sin; II. slika: Kraljevič iz devete dežele; III. slika: Ali in Murfi; IV. slika: Fridolinček dobri sinček. Sodeluje orkester »Glasbenega društva«. Neposredno po predstavi nastopi Miklavž s sijajnim spremstvom angeljev, parkljev, Luciferja, Belcebuba itd. Nato sledi obdarovanje. Cenjeni stariši so naprošeni, da pridržijo otročiče na svojih prostorih. V mali dvorani bode zatem kratka zabava s plesom kakor zadnjič. Predpro-daja vstopnic pri g. Weixl-nu glavni trg 22. Darila pravočasno oddati! — Dramatično društvo v Mariboru priredi »Veliki planinski ples« z vojaško godbo pešpolka grofa Khevenhuller štev. 7 dne 1. (2. je svečnica) svečana 1914 v velikih dvoranah Narodnega doma v Mariboru, na kar se že danes opozarja slavno občinstvo in narodna društva, ki blagovolijo se nato ozirati glede svojih nameravanih prireditev.
Mariborska Sokolska Župa. Ustanovni. občni zbor te nove sokolske župe vrši se dne 8. decembra ti. dopoldne ob 10. uri v mariborskem »Narodnem domu« s sledečim vsporedom: 1. Pozdrav okrožnega staroste. 2. Poročilo M. S. o župnih pripravah. 3. Citanje pravil. 4. Prijave društev. 5. Volitve. 6. Določitev župnega prispevka. 7. Zupno glasilo. 8. Slučajnosti. — Ta dan se sestavi tudi župni vaditeljski zbor.
Ptujski oKraj.
Od Sv. Bolfenka pri Središču. Kakor je znano, si je pospravil naš g. župnik deske, katere so bile last župljanov v svoje varstvo. Ker pa je s tem napravil prestopek, ga je zaradi tega c. kr. sodnija pozvala na račun. Čudno je to, da si naš konkurenčni pačelnik v tej zadevi nič kaj korajžno ne upa nastopiti. Saj menda nima slabe vesti? Sliši se od vseh stranij, da razven onih najdenih desek še manjka mnogo drugih reči, katerih se baje noče poiskati. Konkurenčni načelnik bi se vendar moral prepričati ali kaj manjka ali ne. Morebiti misli on sam plačati takoimenovano popravljanje župnišča? 2|Upljajii po teh dogodkih menda ne. Siliti pa se jih ne more, da bi se morali dati okrasti. Saj nismo v Afriki!
Iz Svetinj pri Ormožu. (Zahvala.) Podpisano šolsko vodstvo se zahvaljuje tem potom g. Lovru Petovarju, veleposestniku itd. v Ivanjkovcih za tinto, ki jo je brezplačno pošiljal celo šolsko) leto 1912/13 za svetinjsko šolo, kakor tudi za sedemnajst podarjenih knjig za šolarsko knjižnico. Šolsko vodstvo v Svetinjah. L. Šijanec, š. v.
Od Sv. Andraža v Slov. gor. To to to, kaj ta-cega pa že dolgo nismo doživeli v naši fari. Kaj še bo le črez deset let novega. Lansko leto sem čital v »Slogi«, da bo Brenčič pustil železnico zidati črez Sv. Andraža; toraj prijetna novica. Hitro nato sem videl nekoliko zrakoplovov črez naše vrhe leteti,
Zakaj zasluži

mfm kocka za govejo juho
mfm	najpopolnejše priznanje občinst-
Sm	va? Ker jo izdeluje že skoro 50 let
jH	obstoječa in svetovno nana
mm	ir • I! w
■	Liehig-ova
m družba. Liebig-ova družba dobiva mesni M izvleček, ki ga porablja za svoje kocke, m, izključno v lastnih tovarnah, ki delu-H jejo pod znanstveno kontrolo in more | zato prevzeti za dobro kakovost OXO kock za govejo juho j ; vsakeršno mogoče jamstvo.
Wmwm
ISMp
'mmmmz
tudi napredek, in letos, poslušajte, nam je naš gosp. kaplan in njegov »adjutant« Franček ustanovil neko kat. izobraževalno društvo. Ker nisem vedel, kaj je to »izobraževalno«, sem vprašal mojega soseda. Ta mi ie razjasnil, da ljudi tako izobrazi, da se lahko stare device, ki zraven pristopijo, prvo zimo brez ženina omožijo, in resni, v življenju izkušeni mladeniči, ki še niso črez domači plot videli, zadobijo velikansko obzorje v svoji učenosti gor do meseca. Zakaj pa je bilo tedaj dosedanje bralno društvo, vprašam? To pa ni več moderno, mi reči!' sosed, ker ljudje vedno bolj neumni postajajo po njem. V teh letih, kaj društvo obstoji, so postali že tako neumni, da še na kaplanovo komando, razven nekoliko pobožnih (podložnih) oseb nihče ni hotel na ustanovni shod. Hm, to pa ni napredek, mu po-rečem, nove reči pa tako zametavati. Je že tako: kdor drugemu jamo koplje, sam v njo pade. Menda si čital pred nedavnim v »Slov. Gospodarju«, da je pri našem bralnem društvu glavna luč v podobi »Sloge« ugasnila, pa prezgodaj so se veselili nasprotniki. ker dobili smo še bolj svetlo luč, ki jih bo še boli v oči trgala, namreč v podobi »Narodnega Lista«.
V Šikoljah pri Pragerskem so dne 2. decembra ti. izvolili za župana gosp. Filipa Zumerja, za njegovega namestnika Jerneja Lenarta ter Jurija Kla-sinca za II. obč. svetovalca, vsi so pošteni Slovenci. Živijo! Tistemu staremu Greifu, kakor rečeno pograbi ga, odklenkalo je vse za vselej. Marsikdo pravi. da sedaj bode vladal mir, ki ga vsaka stvar ljubi. Le tako naprej.
Iz Ormoža. Zadnja »Straža« imenuje Sredi-ščane »falote«, ker ne marajo voliti svojih udov v okrajni zastop ormoški. Počasi g. Košar. Pred vsem uvažujte, da so v veleposestvu nekateri vaših kandidatov zmagali le z enim glasom večine, pri čemer je še volil 1 vaših pristašev namesto svojega v volilni imenik vpisanega že mrtvega očeta. Zmaga v veleposestvu je torej šepava. Pred volitvami v veleposestvu se je klerikalni stranki ponudil za njo naravnost preugoden kompromis. Ta kompromis ste odklonili, ker ste že bili v zvezi z Nernci; to sta priznala vaša pristaša Hanželič in Vraz. Akoravno se vam je pred volitvami v kmetski skupini naznanilo, da Središčani ne bodo volili, če boste prezirali kandidate, posebno iz spodnjega okraja, ste bili tako kratkovidni, da ste zmage pijani, mislili le na dan volitve in rie na bodočnost. Svojo politično nezmožnost ste pokazali tudi s tem, da ste nasedli »zvestim« zaveznikom Nemcem, ki še danes v Ormožu niso izvolili svojih udov. Prosili ste jih, da naj vendar volijo in ste jim za to obljubili mesto podnačelnika (!), enega odbornika (!) in eneg!a'uda
v	okrajnem šolskem svetu (!), kar je potrdil naši deputaciji uradni vodja okrajnega glavarstva f Ptuju g. pi. Netoliczka. Sedaj pa imate drzno felo očitati naprednjakom narodno izdajstvo, ker ti nočejo podpirati take sramotne in pogubne nemšk£>-klerikalne zveze. Ako bi pri obstoječi/h razmerah Središčani volili, bi okrajni zastop prišel pod komando dr. Delpina, h kateremu ste hodili po nasvete že pred volitvami in po kojega navodilih bi
vi	in vaši plesali tudi v bodoče. Iz naprednjaka ste postali klerikalec, z Nemci ste v najožjih stikih, za to vas tudi »čisla naša vlada«. Vse to pa vam ne bo pomagalo, tudi. če bodo okrajni šolski nadzorniki v vaših goricah gostovali makari cele mesece. Dokler si kak Košar svoji vodstvo pri klerikalni stranki, ki stoji pod nadzorstvom dr. Delpina in vlade, tako dolgo je kompromis z nami izključen. Tudi psovanje po klerikalnih časopisih ne bo pomagalo nič. Sicer pa bi morali »dobro informirani« politiki vedeti, da Nemci že a priori niso imeli namCna voliti. To bi morda storili sedaj vsled sramotne ponudbe klerikalcev, katere pa naprednjaki ne bodo nikdar podpirali. Ostane natn vsaj okrajni šolski svet v sedanji, Slovencem gotovo ugodni obliki. V Ormož pa naj pride vladni komisar, ki mora biti Slovenec, za to bodo gotovo skrbeli poslanci klerikalne stranke.
Iz Ptuja. Poročil se je odvetnik dr. A. Brumen z gospodično Jožefino Zohrer.
SloVenftgrafti okraj.
Na Muti priredi Ciril Metodova šola v nedeljo, dne 7. tm. ob 2. uri dopoldne otroško veselico »Miklavževo«. Starši in prijatelji slovenske obmejne mladine, udeležite se prireditve polnoštevilno.
Iz Šmartina pri Slovenjgradcu. Štiri strani dolgi nos dobil je naš nadžupnik od c. kr. namestnije v sporazumu z deželnim odborom na ugovor zoper izvolitev obč. odbora šmarskega dne 31. avgusta ti., pri katerej so združeni klerikalci, štajerčjanci in nemčurji, z nadžupnikom in Schmidhoferjem na čelu, tako grozno propali. Na ugovor g. nadžupnika, njegovih tovarišev Schmidhoferja, Štefana Pačnika (ki pa niti volilne pravice nima) in drugih pajdašev, da se je volitev obč. odbora razpisala pred, med in po službi božji, pravi razsodba, »da občinski volilni red ne zapopade nikakoršnih določb, po katerih bi bil razpis volitve za nedeljo ali praznik pre-

Bergmann & Co., Dečin n. L. (Tetschen a. E.)
ostane slejkoprej nedoseženo v učinku zoper pege ter pri umnem negovanju kože in lepote, kar je z dnevno prihajajočimi priznanji nepobitno dokazano. Po 80 v se dobi v lekarnah, drogerijah, parfimerijah itd. — Istotako izborna je Bergmannova lilijna krema „Ma-nera" za ohranjenje nežnih ženskih rok; v tubah po 70 v se dobi povsod. 147 50-30
SrežiiKf okraj.
Iz Dobja pri Planini. V nedeljo, dne 7. grudna 1913 pride popoludne ob vsakem vremenu točno po večernicah v šolo v Dobje veličastni Miklavž v spremstvu angeljev in parklja. Izpraševal bode mladino molitve, nekaj iz učnih predmetov, o Slovencih in Slovanih sploh. Poslušal bode deklamacije in petje šolske mladine ter ženskega pevskega zbora. Ob zvokih novoustanovljenega 8 členega orkestra (salonske godbe) bode obdaroval otroke in odrasle s primernimi darovi. Prireditev ima vzgojni, podučni in zabavni namen ter bode nudila pričujočim obilo dušnega užitka.
Od Sv. Miklavža ob Sotli. Našemu župniku še vedno vre kri po glavi. Zdaj si je zopet stuhtal, kako bi iztrebil napredno časopisje. Povabil je iz Celja misijonarje. Ti črnosuknjarji so vsaki dan s prižnice kričali, kak veliki greh je, če kdo bere »Nar. List«. Svoj čas je bilo smrtni greh prelom božje zapovedi, zdaj pa je največji greh branje naprednega časopisja. En mali komisijonarček je tako s pestmi krilil po prižnici, da so res mislili, da bo vse »liberalce« pohrustal. Lagal je, da hočemo Kristusa iz šol pometati To je nesramno obrekovanje od božjega namestnika proti svojemu bližnjemu. Seveda boli duhovnike napredno časopisje, ker ne morejo še marsikatere hudobije zamolčati. Naj bi misjonarji rajši našega župnika učili, naj mirnejše živi s fa-rani in da se ne bo več s kuharco in po gostilnah pretepal. Župnik, le pometajte pred svojim pragom, kjer je do vratu debelo smeti, nas pa pri miru pustite. »Nar. Lista« pa od tod ne spravite, če se z misijonarji vred na glavo postavite. Nabrali so tudi nekaj zastarelih deklet, da delajo Marijino družbo, od katerih pa podrobnosti priobčimo prihodnjič, »Nar. List« pa le vrlo naprej!
povedan in po katerem bi se glede določitve ur volitve moralo ozirati na čas službe božje. Tudi vršitev »slavnosti strelcev« da ni v nasprotju z vr-šitvijo volitve občinskega odbora. Ugovori 2, 3, 4, 5 niso s predmetnim volilnim postopanjem v nobeni neposrednji zvezi, zato ni bilo treba vršiti razsojo in v tisti kaj odrediti. V kolikor so pritožitelji s temi ugovori hoteli volilni izid, oziroma strankino smer voljenih kandidatov kritikovati, se mora pripomniti, da bi bila izključna stvar volilcev, ako so bili z delovanjem dosedanjih članov obč. odbora nezadovoljni, oddati v pretežni večini sedaj drugim kandidatom svoje glasove.« Nos, pa tak nos, da se da videti! Samo pazite g. nadžupnik, da si ga ne prehladite ter ga ne vtikajte vedno v reči, ki vas nič ne brigajo. Vi kot veleposestnik ne plačujete — ne občinskih, ne okrajnih In ne deželnih doklad — in mi davkoplačevalci bi še brez vašega dovoljenja ne smeli voliti župana, katerega mi hočemo? Ne! Mi kmetje volili bomo v obč. odbor može, katere si bomo sami izbrali, nikdar pa vaših častnih pod-repnikov. Da pa svet zve, zakaj se gre, vam povemo, kaj ste nameravali. Namen Schmidhoferjev je bil postati župan in iz obč. urada napraviti »Ge-meindeamt«; vas pa, s pomočjo štajerčjancev in nemčurjev spraviti klerikalce na krmilo, da bi vam z občinskimi dokladami zopet popravljali farovške svinjake. S te moke p.a še dolgo ne bo kruha!
Šaleška Čitalnica v Šoštanju opozarja še enkrat na veseloigro »Nebesa na zemlji«, ki se igra v nedeljo 7. tm. ob 3. uri pop. pri Rajšterju. Isti dan zvečer se priredi običajen Miklavžev večer z raznovrstnim sporedom. Kdor se hoče torej dobro zabavati, naj pride v nedeljo v Šoštanj! Prilike dovolj, Jter je drug dan praznik!
Narodna čitalnica v Slov. Gradcu ima svoj redni občni zbor z običajnim vzporedom dne 10. dec. 1913 ob 8. uri zvečer v čitalniški sobi »Narodnega doma«. Vsi cenjeni udi in gostje se najuljud-neje vabijo, da se občnega zbora najštevilnejše udeleže.

Veselje do dela in življenja
motijo dostikrat bolezni v členkih. Rabite proti njim najboljše
od mnogih zdravniških autoritet priporočeni
KONTREDMAN
To sredstvo služi za hitro pomirjenje in odpravo bolečin, oteklin, napravi členke zopet gibljive, odpravi mravljince in hitro upliva pri masiranju, ribanju ali obvezah.
1 tuba 1 krono.	600
Izdelovalec in glavni zalagatelj
B. FRAGNER, lekarnar
dvorni založnik, PRAGA III, št. 203. Če se pošlje denar naprej, se dobi franko 1 tuba za 1 K 50 v 5 tub „ 6 K — v 10 „ „ 9 K - v Pazite na ime preparata in Izdelovalca.
Zaloga v lekarnah.
j|,i -■_
Vsaka rana postane lahko nevarna!
Slavno, že skozi 40 let tisočkrat preskušano in izborilo se obnašajoče antiseptično
domače mazilo
čuva pred onesnaženjem, vnetjem ran, lajša bolečine, vpliva na hitro ozdravljenja in se ga kot vlažnega mazila ne more pogrešati v nobeni hiši.	601
1 puščica 70 v, se razpošilja vsak dan proti predplačilu, 4 puščice za K 316 10 puščic za K 7 — poštnine prosto na vsako postajo.
B. FRAGNER,
lekarna „Pri črnem orlu PRAGA, Mala stran, ogel Nerudove ul. St. 203
Zaloge v vseh avstro-ogrskih lekarnah.
Iz Sevnice. (Zanimiv sestanek obrtnikov.) Minuli petek zvečer je sklicala kolektivna zadruga sestanek obrtnikov, na katerega je povabila tudi deželnega poslanca dr. Kiikovca. Ta je podal kratek pregled važnih obrtniških stanovskih vprašanj, ki so na dnevnem redu, na kar se je vnela silno živahna debata, ki se je je udeleževal zlasti zadružni predstojnik Franc Stopar. Obrtniki so sklenili več resolucij, ki se pošljejo na pristojna mesta. Silno ostro so se izrekli proti vsaki podpori fušarlje, najsi že gre za katero obrt koli. Je že itak žalostno, da oblasti pripuščajo fušarijo in dovoljujejo s tem kršenje veljavnih postav. Sedaj bi pa se naj začelo takim škodljivcem obrti še postavno dovoljevati njihovo delo! Sevniški obrtniki so se pridružili soglasno sklepom znanega celjskega shoda proti fu-šariji, izrekli dr. Kukovcu za njegov nastop v prid obrtništvu najlepšo zahvalo in vzeli njegovo zatrdilo, da klerikalci ne morejo za svoje predloge v štajerskem deželnem zboru doseči večine, z veseljem na znanje. Dr. Korošec nima toliko moči, da bi lahko z uspehom nastopil proti obrtnikom drugje ko v »Straži« ali »Slov. Gospodarju«. Obrtniki se nadalje sklenili od brežiškega okrajnega glavarstva ponovno zahtevati, da se vloge, tikajoče se obrtniških zadev in pritožb točnejše rešujejo. Slišalo se je na shodu grenke pritožbe, kako stiska davkarija obrtništvo pri dohodninskem davku — in še se najdejo med slovenskimi listi taki, ki lahkomiseljno zagovarjajo fušarje. Nekateri mojstri so opisovali, kako izrabljajo potujoči pomočniki oskrbovalna sprejetišča; po tri dni je v delu, potem pa zopet po 6 tednov živi po oskrbovalnih sprejetiščih. Dobro in prav je, da se potujoče pomočnike preskrbuje, takim delomržnežem pa bi se moralo gledati bolj na prste. Priporočali bi tudi obrtnikom po drugih trgih in tudi po večjih farah na deželi enake sestanke, dr. Kukovec je rad povsod na razpolago.
DtilbtSI* nas ve ta 86 zanimate za dobro vinsko kapljico ter hočete biti s postrežbo ter bla-————————— gom popolnoma zadovoljni, tedaj se zaupno obrnite nanovo npeljano zalogo
,,Južnotirolskih ter štajerskih vin" S
Celje. Gostilna ,pri Jelenu', Graška cesta št. 37. Celje.

v. p.
Kupujte samo naboljša in vsakovrstna PV* dIrektno i>ri
dalmatinski tvrdkt
Vina j. Malkovič
Glavni trg 8 CBljB Glavni trg B

eo
e=a
Mala oznanila.
Vsaka mastno tiskana beseda stane lO Vin., navadno tiskane pa po 6 Vin. Znesek se mora vposlati vnaprej, ker se sicer ===== inserat ne priobči.	-

Lepo posestvo
z gostilno, obstoječo že 40 let, hiša, štala, vse v dobrem stanu, 5 joh njiv, v lepi legi in 7 joh gozda v prav lepem stanu, tik podružne cerkve, 10 minut od farne cerkve in od šole se proda vsled bolezni. Natančna pojasnila daje Jožef Šertel, Št. Vid n, V. p. Mislinja.
640 3-2
Acetilenove in električne svetiljke
najboljših vrstin po najnižjih cenah se dobijo pri Zinauer & Co., Sv. Jakob v Slov. gor. telefon 181. Zahtevajte cenike zastonj 648 4-2
! 500 kron !
vam plačam, ako moje „Ria- balzam" ne odstrani kurjih očes, bradavic, trde kože v 3 dneh brez bolečin. Cena škatljice z garancijskim pismom 1 K. Kemeny,Košice (Kaschan)I. poštni predal 12/227, Ogrsko
Na prodaj
je hiša in 8 johov dobrega grunta z vinogradom. Lesa je za domačo porabo. Njive, travniki na lepi legi; vse leži na solnčni strani blizu cerkve in ceste. Cena 6000 K, polovica kupčije je za plačati. Vpraša se pri g. Janezu Filipančiču, Sedlarjevo.	638 4-2
Luks-luč
je najlepša žareča in najcenejša petrolejeva luč; svetilna za 100 sveč stane samo 1 K. Zahtevajte cenik od Zinauer & Co., Sv. Jakob v Slov. gor., telefon 181 646 4-2
Vsakdo fotograf
Kot najboljšo zabavo in najlepše darilo ponujamo vam fotografične aparate že od 1 K 60 h naprej kakor tudi vsakovrstne fotografične potrebščine. — Posebno vas opozarjamo na takozvane „ferotip" aparate s kojim se lahko napra«i v 1 minuti vsaka fotografija. Zahtevajte cenik od Zinauer & Co., Sv. Jakob v Slov. goricah, telefon 181. 645 4-2
Zidarski polirji
po deželi, po vsem Štajerskem, dobijo postranski zaslužek 10 K dnevno, naslov do 15. decembra 1913 z
odgovorno znamko na Korošec Kari, zidarski mojster, Rečica ob Paki. 657
Stanovanje
z 2 sobama s pritiklinami in vrtom, se odda s 1. januarjem 1914. Najemnina 28 K. Dolgopolje 23, Celje. Vpraša se lahko pri brivcu Anderwaldn, Celje. 656
Viktorinova luč
je najlepša žareča špiritova luč. Zahtevajte cenik od Zinauer & Co., Sv. Jakob v Slov. gor., telefon 181 647 4-2
Dve krasni kobili
se prodata pri Korošcu štev. 42 v Št, Ilju pri Velenju. 649 2-1
Kozolec
na 18 štantov, s si;
o krit št. 42 Ilju pri VeleSja.
650 2-1
3 proda pri Korošci St.
Amalija Tominčeva, nadučiteljeva soproga (oba v Globokem); tajnik g. Al. Voglar, učit. v Artičah, nam. gdč. Zinka Kenetova, učiteljica (Globoko); blagajničarka: gdč. Vinika Novakova, učit. (Globoko); nam. gdč. Micika Lepšinova (Globoko). Zastopnika za Pišece: gg. Juro Veršec in Jos. Bo-hinec; za Sromlje: gdč. Cilka Erženova in g. Mart. Kos; za Artiče: ga. Ana Čermelčeva, naduč. soproga in g. Al. Suša, trg. Preglednika računov 131. Tominc in Fr. Kene (Globoko).
£jntomcrsHt ©Kraj.
Iz Ljutomera. Dne 7. decembra 1913 vprizorijo naši sokolski diletanti velezabavno angleško burko »Charleyeva teta«. Cisti dobiček je namenjen za Sokolski dom. Začetek ob pol 8. uri zvečer pri ge. Kukovec.
Društvo »Domovina« v Gradcu. Nihče bi ne bil pričakoval po težki krizi zadnjega časa, da si bo društvo »Domovina« še tako opomoglo. Danes je trdno in močno kakor še ni bilo. Na nedeljskem občnem zboru bili so nemajhni društveni prostori vsi natlačeno polni, najboljši dokaz vrednosti »Domovine« za graške Slovence. Tu se zbiramo, tu si krepimo narodno zavest in pomilujemo one, ki nočejo z nami ter ginejo rajši v nemškem morju. Vendar se tudi tozadevno boljša, kajti vsako nedeljo vstopi prilično 8—10 novih članov. Saj pa tudi nudi »Domovina« vse, kar se more od nje zahtevati: pouk in zabavo in v težkih dneh tudi podporo. — Preglednik.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Št. Pavel pri Preboldu: Ilvala, prihodnjič. Ali ni nič drugih novic v vaši občini? — Gomilsko: Potrjujemo, da c. kr. poštar Ant. Hočevar ni niti naročnik niti dopisnik »Nar. Lista«. Uredništvo in upravništvo. — Sedlarjevo: Hvala, dobil. Ni nič novic? Vaši želji bomo ustregli. — Šmarje: Ni bilo več mogoče! Hvala in pozdrav! — Topolšiea-Za-vodnje: Dopisa o občinskih volitvah ni pisal g. Silv. K-; dobil sem ga od enega izmed občinskih odbornikov. Odgovora ne priobčim nobenega, da ne bo še večje zmede. Prisrčne pozdrave! — Središče: Želji gl|de dopisa ustrežem, seja ZND zaradi za-družndg&Sšstanka dopoldne nemogoča. PozijfeiVe! — S. Gradec: Pismo sledi!
Loterijske številke.
Line, 29. novembra 1913: 59, 46, 11, 8, 36. Trst, 3. decembra 1913:	81, 41, 19, 74, 86.
175 -35
Nova, stara
V	Rajhenburgu se je klerikalni shod dne 23. novembra v kaplaniji zares jako klaverno obnese!. Vidi se, da naši duhovniki in njihovi čuki nimajo več toliko zaslombe pri kmečkem ljudstvu kakor svoje čase. Udeležba na klerikalnem shodu je bila mala, zato je pa bilo toliko več zabavljanja na našo stranko in na poslanca dr. Korošca, ki ni bil navzoč in se torej ni mogel zagovarjati. Nas kmete je močno zanimalo to, kar je pravil poslanec Pišek o nekaki vnovčevalnici za živino v Mariboru. Ta bo kupovala živino po celi deželi in sicer lepe vole po 30—40 krajcarjev za kilo žive teže. No — naj že ve naprej, da mi po tako nizkih cenah svojih volov ne damo. Pač res, kar pravi kranjski pregovor: Kdor se s farjem brati, nima s čim orati. Kaplani in faj-moštri so ustanovili to mariborsko živinsko zavarovalnico, pri kateri bi radi na naš račun dobiček vlekli. Pa ne boš, Pišek! Grdo od vas duhovniki je, da nam vaši poslanci pravijo: krona je preveč, 40 krajcarjev je zadosti za kilo žive teže. Seve, če kedo cerkve stavi, že kaj zasluži; mi pa moramo živeti samo od tega, kar sami pridelamo, zredimo in prodamo. To je lepa »kmečka zveza«, ki bi rada po živinskih vnovčevalnicah kmete odirala in jim živino slabo plačevala! Ce nam mesarji premalo dajo, nam morate dati vi več, ne pa manj. Pišek, pojdi s svojo vnovčevalnico spat!
V	Globokem pri Brežicah se je ustanovila dne 23. tm. C. M. podružnica za Artiče, Globoko, Pišece in Sromlje. Za plemenito idejo se je največ trudil g. A. Voglar, učitelj v Artičah ob sodelovanju to-varišic in tovarišev v vseh imenovanih 4 krajih. Zborovanje je bilo dosti dobro obiskano. Lepo zanimanje za družbo se je takoj pokazalo, ker sta marljivi gdč. učiteljici Novakova in Kenetova nabrali med zborovalci nad 63 K. Priglasil se je tudi en ustanovnik, znani rodoljub iz Pisec, ki pa v svoji skromnosti ne želi biti imenovan. Sploh obeta ta podr. lepo bodočnost, ker so se za vse kraje izvolili zavedni in delavni zastopniki. Odbor je sledeči: predsednik g. Fr. Urek, pos., podpredsednica ga.
vina in droženko
lastnega pridelka prodaja v poljubni množini Fr. Ferlinc w Šm,-sr|i pri jelšah.
Cenena, dobro idoča trgovina
v celjskem okraja se proda. Hiša s trgovino in stanovanjem, 3 vrtovi, mereči ca 600 mi, tovarne v bližini, letni obrat 14.000 K, se še lahko zviša. Proda se zaradi bolezni za 12.000 K. --Informacije na kupce daje brezplačno „Realitatenr markif|j^}radcu,' Hammerlinggrisše 6
Okrajna posojilnica v Ljutomeru
je sklenila v svoji seji dae 30. novembra 1913
zvišati
obresti s 1. januarjem 1914 in sicer od hranilnih vlog od 4% na 41/2%, od posojil pa od 5 V2°/o na 5 V/o. 652 i
Kpntoristinjo
za knjigovodstvo ter slovensko in nemško korespondenco, popolnoma zmožno obeh jezikov s hitro pisavo na stroju, če mogoče stenografinjo sprejme:
J. Zadravec, paromlin, Središče
Ponudbe z zahtevkom plače ob popolni oskrbi na gornji naslov.	653 i
Okrožni^zdravnik v Ormožu
dr jasip Tavčar
je^pripl ordinirati 1. decembra
V najem se odda ali proda
'	novozgrajeni
Blaninski dom
s trgovino in gostilno v Doliču. Leži tik okrajne ceste, dvajset minut od železniške postaje na najlepšem prostoru. Lokali so krasni in veliki. Zglasiti se je v šoli v Doliču, pošta Mislinja. «55 3-1
Odda se zaradi malega prostora prav po nizki ceni en par	635 3-1
mlinskih kamnov
a
* ■■
s celo napravo. — Kamna se lahko pogledata pri bratih .Mahen v Trnovljah pri Celju.
Proda se novozidana hiša
s tisohami, 2 kuhinjama, kletjo, drvarnico in velikim, hlevom. Dva vrta in 1 oral zemlje nasajene z dr0wjem, nekaj se lahko odproda za stavbišča. Oddaljecoe je 15 minut od Celja, ob veliki cesti. Cena je 1*6.000 kron, 6000 kron je vknjiženega, to ostane. Je zelo pripravna za obrtnika ali pen-zijonis&a. Izve se pri posestniku Martinu Novak v Čretu, p. Štore.	588 5—3


Jttiii5i?ij5^a železnica
1780 m tračnic s premiki, $&!nagibnih vozičkov, tfipčil,
LCKvozičkov s hodnikom, dobro ohranjeno, se po ceni proda, Ponudbe pod št. 636~"rfa upravništvo „Nar. Lista".	636 1
Kdor hoče priti poceni v Ameriko, naj se obrne zaupno na mene. Vsakomur dam natančna pojasnila	187 -36
Geestemunde (Bremerhaven).
,al£..
fl.Gru d e n MMHmmnmnh
'Tjfffjf
"Pn^ni* |	100.000 parov čevljev
A. UAU1 •	4 parl le za K 9
Her je več velikih tovarn ustavilo plačila, se mi je naročilitoteliko množino čevljev prodati pod izdelovalno ceno ProdaitfMtorej vsakomur 2 para moških in 2 para ženskih čevljev; na zavezo, črne ali rumene, obite, elegantne po novi fasoni1_Yglikost po cm. Vsi širje pari stanejo K 9'—, po povze^j^S. Landau, Krakov, Berka Joselewicza 3. 1407.
" ' Se lahko zamenja, tudi se denar vrne.	610
promenadne, lovske, telovadne, pla-t ninske in sploh vse vrste izdeluje
¥L<k>lf Bursik v Celju
• Cenj zmerne.
Postrežba točna
£ Jugoslovanska
razpošiljalna ^l* StePtn8Ckij itl'303
Vzorci in cenik čez tisoč stvari s slikami poštnine prosto
TUDI BABICA'JE ZE VEDELA,
da mora rabiti Ic Schichiovo milo, če hoče oprali perilo brez mnogo truda do belega kot sneg. Schichiovo milo, znamlca
"Jelen", ima nenadkriljivo pralno moč in ohrani perilo kakor
j? »
novo, ker je — v nasprotju z mnogimi novomodnimi pralnimi sredstvi - zajamčeno prostq£ jedkih, ostrih sestavin, vsled kei-erih perilo kmalu razpade. Zaupajte imenu Schi^ht! Že čO let se odlikuje.
Prva slovenska izdeloval-nica mostnih, živinskih in drugih tehtnic za trgovino in obrt. Stavbeno in umetno ključavničarstvo
IVAN REBEK
Celje, Poljska ulica št. 14 priporoča svoje tehtnice. Ceniki na razpolago brezplačno in franko. 340	4 Sprejmem tudi vsakovrstna popravila tehtnic in utež.
UJfc?


Dobro znani ostanki
razpošiljajo se samo do 31. decembra, potetf se
dobe šele meseca maja. 627 -81 40 metrov izvrstnih ostankov za obleke K 20'— 30 metrov modernih ostankov za kostume „ 18'— 1 komad 23 m platna za perilo	„ 12'—
10 komadov velikih flanelastih robcev „ 5'— 1 ducat težkih obrisač	9 „ 4'80
5 komadov prima prtiCev, širokih	„ 10'—
Adolf Zucker, Pizen št. 8i6 (Češko).
Največja tkalnica na zapadnem Češkem. Razpošilja se proti povzetju, kar ne ugaja se vzame nazaj. Vzorci se ne dobe. Moji dobro znani ostanki obstoje iz modernega blaga v večjih kosih.
Grand prix z svetovne razstave v Parizu
1900.
Kwizdov
restitucijski fluid.
Voda za umivanje konj. Cena I stekle-nioi K 2 80.
Nad 60«let v dvornih konjušnicah v rkbi za
krepljenje po velikih naporih, pri otrpnelosti kit itd., uspo-soblja konja za borne uspehev traimngu.
Pristen le z zraven stoječo znamko. Se dobiv vseh lekarnah ln drogerijah.
Ilnstrovani ceniki gratis in franko. Pošilja vsak dan glavna zaloga: Fr. Joh. Kwizda, c. kr. avstr.-ogr. kr. romunski in kralj, bolgarski dvorni založnik, okrožni lekarnar, Kornenbnrg pri Dunaju.
Barheti, flaneli, modno blago, bale,
platno, damasti, kanafas itd., vse novosti,fkatere razpošilja franko dobro znana razpoSiljolnica
l 1 Havličeh in brat, PodeM
(Češko).	659 8—8
Tndi razpošiljamo 1 ovoj 40 m ostankov od letnega in zimskega perila sortirano v širokosti od
I do 8 m za le 18 K franko po povzetju. Ugodna prilika za nakup!	sn po ceni.
O a o o o o •S o o
Bratje Sloveno%
kupujte kanafase, platno za vsake vrste perilo, blago za obleke, barvano platno, druke le pri češki firmi
Jaroslav Koctan, tkalnica
Cerven? Kostelec, Češko.
40 metrov ostankov kanafasa, blaga za
obrisače, platna ali druka pošiljam za	o
K 24"— proti poštnemu povzetju. 413 -19	2
c	m	o
dO ftOOOOOO O OOOOOOOOO OOOO&OOO OOOC ooot^
Jlajvcčja iznajdba nove dobe
je žepna ura za gospode „Concurrenz" s pravim švicarskim kolesjem, 30 ur idoča, z emajlno številčnico, lepo ^raviranim okrovom, z 10-letno garancijo, K 3'90, 3 komadi samo K 10'50. — Če ne ugaja, denar nazaj. — Na zahtevo pošljem gratis in franko ilustr. katalog ur, zlata, srebra, urnih delov,' vseh vrst orodij, godbenih in galanterijskih predmetov.	463 16-15
F. Pamm, Krakov, Zielona-ul. 3-7 (Avstr.)

Nagrobne Z- vence 2
v raznih velikostih in cenah s trakovi in brez trakov ima v zalogi
Zvezna trgovina
(Goričar & Leskovšek)
v Celju.
40 12-12
Naročila se izvršujejo z obratno pošto. — Brzojavni naslov:
Zvezna trgovina,
(Goričar & Leskovšek, Celje |J
M
SLIKAR .. PLESKAR
prevzame vsa dela dekoracijske, slikarske in pleskarske stroke, katera izvršuje solidno in po najnižjih cenah,
MIHAEL DOBRAVO, Celje
46	Gosposka ulica štev. 2.
61-47
za jesenske in zimske obleke.
Veliko zalogo vsakovrstnih garnitur, preprog in zaves priporoča najstarejSa narodna t p g o vina	77 49-46
• Napodni dom - CELJE - Napodni dom	■
Postrežba točna in soiidna!
Vzorci na razpolago.

Slovenci I Nikar tujcem svoj denar! Priporoča se Vam v nakup
R. Salmič, Celje
Narodni dom.
To je največja in najcenejša razpošiljalnica pravih švicarskih ur, zlatnine, srebrnine in optike. 66 50-46 Zahtevajte cenike I Zastonj In poitnine prosto!
Opomba: Blago tvrdke R. Salmič je najbolj pripoznano po celem svetu.
šivalni stroj 20. stoletja
Kupujte samo v naših trgovinah ali po naših agentih.
SINGER Co., akc. dr. za šivalne stroje
Celje, Graška c. 33; Maribor, Gosp. ulica 32; Slov. Gradec, Glavni trg 46.
Svarilo pred zamenjavami! Vse od drngih trgovin za šivalne stroje pod imenom nSinger" po-nnjani stroji so posneti po enem naših najstarejših sistemov, ki daleč zaostaja za našimi novimi sistemi šivalnih strojev v konštrukciji, uporabnosti in trpežnosti.	36 -11
Na vprašanja vedno zaželjeni odgovor.
Vzorci za vezenje, gaCenje in šivanje gratis in franko.
S
©
ŠTAJERSKO SLIV0VK0
tropinouec, brinjevec, vse vrste likerjev ter
MEDICINALNA Ž» ANJA
in sicer štajerski konjak, borovničevec, vinsko žganje, žganje iz šipkovih jagod priporoča
anjarna v Celju
ERT DIEHL
i CELI!
s
s
SliHar in plezat
prevzame vsa v svojo stroko spadajoča dela kakor slikanje sob, : cerkev, gledaliških : odrov, črkoslikarstvo na steklo, les itd. — Zmerne cene. — Pii-poroča se za obilna naročila. Svoji k svojim!
Viktor Bevc, Celje
Svalčieni papir in strok
»Ottoman"
se hvalita sama in ne potrebujeta nobene re-. klame-	10 d
76
Graška cesta it. 43.
49-47
Franc Strupi
Celje, Graška cesta
priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana, svetilk, raznovrstnih šip itd. Najnižje cene.
Prerzetje vseh steklarskih
35	del!	52-49
Na debelo! Na drobno!
Trgovina s špecerijskim blagom ::
Glavna slov. zaloga ter velika izbira kranjskega vrvarskega blaga, kakor štrang, uzd, vrvi, štrikov za perilo, mrež za seno in za otroške postelje itd.
Vedno sveža žgana kava.
Darujte družbi sv. Cirila in Metoda!
Najboljši češki nakupni vir.
Ceno posteljno perje:
1 kg sivega, dobrega, puljenega 8 K, boljšega 2 K 40 h; prima polbelega 2 K 80 h J belega 4 E ; belega, puhastega 5 K 10 b;
1 kg velefinega,
oljenega 6 $ 40 ^; 8 K; 1 kg T 7 K; belega, Snega 10 K, na}-
»neinobelega, puha. sivega 8
finejSi prsni puh 19 K. — Kdor	vzame fi kg.
896 dobi franko.	50-19
Zgotovljene postelje
Iz goitonitega rdečega. modrega, belega ali ru-menega nankinga, pernica, 180 cm dolga, 120 cm Široka, z 2 zglavnikoma, vsak 80 cm dolg, 60 om Mfok, napoljen c novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 E; napol pnh 20 E; poh 24 E ; same pernice po 10 E, 12 K, 14 E, 16 E; zglavniki 3 K, 3 K 50 h, 4 E. — Pernice 200 cm dolge, 140 om Široke E 13—, E 14 70, K 17 80 in K 91—; zglavniki 80 cm dolgi, 70 om Široki'E 4*50, E 5 20, E 5"70; podpernica Iz močnega rižastega gradlna, 180 cm dolga, 116 cm Široka, E 12 80, E 14 80. Razpošiljanje p'd povzetju oŠ 12 E naprej franko. Dovoljeno je zamenjati, zaneugajajoče se povrne denar.
S. Benisch v Dešenicl, štev. 773 Češko
Bogato ilustrirani ceniki zastcnj in franko.
Točna in solidna postrežba!
1 Ravnikar
Celje
Graška cesta 21
Na dpobno in na debelo.
Trgovina z moko in deželnimi pridelki
Glavna slov. zaloga suhih in oljnatih barv, čopičev,
firneža in lakov Kupujem po najvišji ceni deželne pridelke, vosek in vinski kamen.
Zaloga rudninskih vod&.

MMl
£
a božično in novoletno sezono
priporočamo trgovcem
Božičnih okraskov Svilnatega papirja v vseh barvah Kreppapirja v Vseh barvah Barv. papir ha^l stran ^ vseh barvah
» n »	w i* n
Zlati iti srebrni jpapir Sveče za drevo
v nakup:
Cvetje za rože Žica
Zlata pena Jaslice izgotovljene Podobe za jaslice Rntke
Čarobne svečice
Božične in novoletne dopisnice kakor tudi Na ifebelš. ii-B^e vrste po izredno nizkih cenab. Nadrobna.
ZVEZNA TISKARNA V CELJU.
Tiskovine v moderni obliki so dandanes, kakor znano, potreba vsakega podjetja, ki hoče uspešno delovati, kajti tiskovine brez učinka romajo navadno vsled pomanjkanja časa neprečitane v koš. Sleherni, ki to upošteva in deluje v tem smislu, zamore vsak čas računati na dosežen uspeh, ker se prejemniku vsili nehote prepričanje, deluje z vzornim podjetjem, katero se potrndi v vsakem oziru izvršiti1 naročilo skrajno natančno in z namenu potrebnim učinkom. Zavod, ustrezajoč vsem zahtevam na polju moderne tiskarske tehnike, je Zvezna tiskarna v Celju, Schillerjeva cesta štev. 3. Založena z modernimi črkami in okraski, kakor tudi opremljena z brzotisnimi stroji najnovejše konstrukcije in zlaealnimi pristroji je v položaju v polni meri zadovoljiti svoje cenjene stranke. — Cene nizke.
Lastna knjigoveznica.


____
registrovana stavbena in stanovi z omejeno zavezo ¥ GABER J1
XXXXXXXXXXXXX XX xxxxxxxxxxxxxxxx
sprejema vloge od svojih članov, ki nameravajo zidati hiše in jih obrestuje po
xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx
zadruga PRI CELJU
Zadruga ima v Gaberju tik Celja 28 lepih stavbenih prostorov na razpolago.
Na teb stavi svojim zadruž. hiše, ako vplačajo v gotovini vsaj 30% vrednosti projekt stavbe.
88 49-47
Pisarna je v Celja, Rotovška ulica št 12
Avstr. poštne hranilni«« račun Štev. 54.368.
xxxxxxxxxxxxxxx Uradnje se vsak Četrtek od 9.-12. ar«, vsako nedeljo in praznik od 9. - 11. um XXX dopoldne. XXX
B B	-	gg |
■■ Južnoštajerska hranilnica v Celju
Qprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure & dopoldne in jih obrestnje pa od dneva po vlogi do dneva dviga ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu. — Rentni davek plačuje hranilnica sama ter ga ne odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Šmarje, So-
gg v Narodnem domu. g-
*--- „ ---*
4
II o 2 0
Stanj, Sevnica. Vransko In Gornji grad In rezervna zaklada, katera znašata te nad 350 000 K. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v nbčeko-ristne in dohrodelue namene za gori navedene okraie. 125 42
BUT
je dovolila za dijaške ustanove 30.000 K, za napravo potov 5.000 K, različnim učnim zavodom i n m ostanovitev slovenske obrtne strokovne šole 12.000 K, za podpore različnim polarnim hrambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 6.000 K, hranilnico ustanovivšim okrajem izplačalo okolo 45.000 K za dobrodelne namene, skupno tedaj nad 100.000 K. Sprejema tudi hranilne knjižice drugih, posebno m-s o . enakih denarnih zavodoiv in jih obrestuje, ne da bi se pretrgalo obrestovan}«.
wm