VESTIMK Poštni urad 9020 Ceiovec Veriagspostamt 9020 Kiagenfurt izhaja v Ceiovcu Erscheinungsort Kiagenfurt Posamezni izvod 5 šitingov mesečna naročnina 20 šitingov ceioietna naročnina 200 šitingov P. b. b. ^TNtK XXXVtt) CELOVEC, PETEK, 14. OKTOBER 1983 ŠTEV. 41 (2144) Zbor pHberških zadružnikov v znamenju jubiteja gospodarske samopomoči V znamenju kar dveh jubiiejev 9ospodarske samopomoči, nam-95-tetnice Posojiinice v Šmihetu Piiberku in 75-ietnice Posojitni-^ v Ptiberku, je minuto nedetjo po-^at občni zbor ptiberških zadruž-%ov. )n — kar je posebno razve-^tjivo — pokazat je, da se je plimska Posojitnica posebno v zadkih obdobju uspešno razvita v ^Hemben steber našega narodne-^ življenja ter gospodarskega uve-isvtjanja. ^oleg članov je predsednik upravna odbora Lipej Kolenik lahko ^zdravil med navzočimi tudi šte-častne goste, med njimi žu-mestne občine Franca Mikuža in podžupana Frica Kumra, ^dsednika Zveze slovenskih za-^9 v Celovcu inž. Fridla Kapuna Poslovodjo dipl. trg. Andreja Mil-y9a, predsednika Zveze sloven-^ organizacij dipl. inž. Feliksa ^serja in predsednika Zveze sionskih izseljencev Jožeta Partla, ^dstavnike bančnih ustanov iz genije ter zastopnike domačih n^oizacij, društev in mešanih Ujetij. svojem obširnem poročilu je ,'^sednik Lipej Kolenik najprej ^Sal zgodovino slovenskega založništva na širšem pliberškem ^ločju, ko so že v 19. stoletju n^bali potrebo gospodarske sa-Pomoči ter postavili temelje na-zadružnih organizacij. Omenil težave, ki jih je povzročila gobarska kriza po prvi svetovni zlasti pa je spomnil na hude ki jih je našemu narodu pri-^ejal nacizem. „Tako imenovani ^čletni rajh nam je zadal težke 's; mnogo človeških žrtev je ter-°d naše narodne skupnosti — v raznih taboriščih, kot v vr-^ tistih, ki so se nasilju uprti z ,^iem v roki. Sami smo v veliki prispevali, da smo maja 1945 ^alj spet svobodni, s tem pa smo ovrgli tudi zakon o prisilni likvidaciji naše Posojilnice", je naglasil predsednik Kolenik ter opozoril, da je pravni boj za obnovitev zadruge trajal še več let, kajti šele 9. oktobra 1948 je avstrijska vlada končno razveljavila postavitev gestapovskega komisarja in deželno imeti uspeh samo tedaj, če si bodo izgradili zdravo gospodarsko osnovo. ..Zavedali smo se, da moramo začeti z gradnjo iastne, času in po-siovanju primerne hiše. Zavedaii smo se, da se mora Posojitnica obnoviti tudi na znotraj, da mora nuditi kompietno paieto bančnih sodišče v Celovcu je 19. novembra 1948 dokončno izbrisalo vse nacistične nasilne ukrepe v zadružnem registru. V korak s časom Vendar pa pliberški zadružniki podobno kot v drugih naših krajih niso čakali na formalno popravo krivic, marveč so že kmalu po koncu vojne zaorali nove brazde. Težko je bilo, vendar je bila moč in volja do življenja močnejša od razočaranja in ponižanja, je dejal govornik, kajti zavedali so se, da ne smemo prepustiti drugim, da nam bodo rezali kruh, temveč se moramo gospodarsko osamosvojiti. Tako je zadružništvo tudi na pliberškem območju obnovilo svojo dejavnost, ki pa je bila še precej skromna. Obenem so se zavedali, da bodo mogli pritisku kljubovati in usiug in da mora imeti sposobne in šoiane ijudi, ki bodo take poste iahko opravijaii. tn ieta 1979 je bita z vseiitvijo v nove prostore dana podiaga enakopravne siovenske banke v Piiberku, ki iahko vsakomur v vsakem primeru nudi svoje usiuge." Na koncu svojih izvajanj je predsednik Lipej Kolenik poudaril tudi vlogo, ki jo imajo zadružniki posebej v krajih ob meji, kjer se morajo čedalje bolj vključevati v menjavo in sodelovanje v okviru maloobmejnega prometa. „Še boij se moramo v bodoče vkijučiti tudi v mednarodni promet in obmejno sodelovanje", je naglasil. „Naše kreditne ustanove ne smejo biti objekt, temveč subjekt, preko katerega naj se odvija mednarodni piačiini promet Avstrije in Jugosiavije." Ko je izrekel zahvalo zadružni zvezi, od-7M #. stran;,) 80 let SPD Drabosnjak Prosvetno društvo na Kostanjah, ki si je za vzgled vzelo slavnega domačina bukovnika Andreja Šusterja-Drabosnjaka in se tudi po njem poimenovalo, praznuje 80-letnico svoje ustanovitve. Kostanje, v ustanovitvenem letu 1903 so pisali še Gozdanje, so danes vključene v občino Vrbo. Vasi in zaselki na Osojskih Turah spadajo med tiste dvojezične kraje, ki so najbolj izpostavljene raznarodovalnemu pritisku. V takem kraju je tako pomemben jubilej še posebno spodbuden. V zadnjih letih so poprijeli za delo predvsem mladi. Društvo, ki mu predseduje Janez Lesjak, taj- nikuje pa učiteljica Monika Zei-chen, je lansko leto — prvič po 50 letih — postavilo na odrske deske Drabosnjakov ..Pasijon"; letos so se osredotočili na likovno delo, kjer prednjačita predvsem Hanzi Dragaschnig in Veronika Zeichen. Za slavnostno prireditev v nedeljo pa so kot „Drabosnjakovi komedijanti" naštudirali kabaretski spored s pantomimami. Po poti opiranja na lastne sile hočejo tudi hoditi naprej. Slavnostna prireditev ob 80-letnici SPD Drabosnjak bo v nedeljo 16. oktobra 1983 ob 19.30 uri v občinski hiši v Vrbi, sodelovali pa bodo poleg Drabosnjakovih komedijantov še MePZ „Mojcej" iz Šentilja in moški zbor iz Borovelj. 22. OKTOBRA NA DUNAJU: Mirovni pohod proti blaznosti oboroževanja Vsako minuto umre na svetu 30 otrok, ker nimajo hrane in zdravil, zato pa v istem času, torej vsako minuto gre na svetu 25 milijonov šilingov za vojaške namene. Ta vest je šla v teh dneh okoli celega sveta — kot pretresljiv izziv vesti človeštva. Toda: ali nas je dovolj pretresla? Ali je pretresla? Ali je pretresla predvsem tiste, ki nosijo odgovornost za takšne razmere? Vodilne državnike in politične dejavnike širom sveta, še posebno pa pri obeh velikih silah in v obeh paktih, kjer sedijo neposredni krivci, da se astronomske vsote denarja razmetavajo za orožje, medtem ko ljudje množično umirajo, ker si ne morejo privoščiti hrane niti zdravil. Proti tej kričeči krivici raste odpor, širi se mednarodno mirovno gibanje, ki poziva odgovorne dejavnike, da končno napravijo konec svojemu početju, ki ga moremo imenovati le zločin nad človeštvom. Saj drugačne označbe res ne moremo najti za dejstvo, da je danes nakopičenih že 50.000 enot atomskega orožja, katerega skupna rušilna moč je 5000-krat večja od vsega med drugo svetovno vojno uporabljenega razstreliva. Čeprav s tem orožjem lahko tisočkrat izbrišejo celotno človeštvo, pa obe velesili s pomočjo svojih satelitov še naprej razvijata in izpopolnjujeta uničevalna sredstva, nameščata nove atomske rakete; kljub temu neodgovorno potrošijo v vojaške namene v enem letu 660 milijard dolarjev, to je več kot 12 bilijonov šilingov. Tudi veliki mirovni pohod, ki bo 22. oktobra na Dunaju, bo obsodil ta nevarni razvoj ter demonstriral zahtevo po miru in razorožitvi. Kot priprava na zaključno manifestacijo so ta teden tudi na Koroškem razne prireditve ..mirovnega tedna", o katerem obširneje poročamo na drugem mestu. Na Dunaj pa bo 22. oktobra vozil poseben vlak: odhod Iz Beljaka ob 7.10 uri in iz Celovca ob 7.33 uri; vožnja na Dunaj in nazaj bo znašala samo 250 šilingov na osebo. Prijave sprejema tudi Slovenska prosvetna zveza v Celovcu. PREBER!TE Sindikati in 35-urni klovni teden Ječanje pisatel jev epskih dežel . ^troci 'z Vuzenice ^iskali Koroško str. 2 str. 3 str. 4 0. oktober v parodistič- luči str. 5 ^9ovor o mestu sloven-^ knjige med nami str. 6 '**ovni teden na boškem sir. 8 Plebiscitne proslave s staro miselnostjo Sožitje mora temeljiti na enakopravnosti Tudi letos so se okoli 10. oktobra zvrstile tako v Celovcu kot v drugih krajih Koroške številne prireditve, ki so bile posvečene obletnici plebiscita. V kolikor to niso bile uradne proslave, se prav nič niso razlikovale od sorodnih nemškona-cionalnih manifestacij v minulih letih. To še posebno velja za tradicionalno „uvodno" praznovanje na Ulrichsbergu ter za celovški prireditvi Heimatdiensta in Abwehr-kampferbunda, kjer je bilo spet slišati stare izpade proti Slovencem, tožbe o ..zapostavljenih Nemcih" (Fdidncr je celo zahteval za večinski narod podoben zaščitni zakon, kot je člen 7 državne pogodbe za Slovence!) ter zahteve po uvedbi segregacije na področju šolstva. Na deželni svečanosti na celovškem pokopališču je deželni glavar Wagner sicer govoril o medsebojnem priznavanju in sožitju obeh narodnosti ter o manjšimi kot mostu med sosednjima državama. Toda eno so besede, drugo so dejanja. Dokler bo uradna Koroška tako gluha za naše upravičene zahteve, kakor to doživljamo glede šolstva, uradnega jezika, otroških vrtcev itd., tako dolgo nas besede ne morejo navdušiti, pa naj so še tako lepe. ko praznovanja 10. oktobra. Tak pri- Bolj razveseljivo je dejstvo, da je mer je izjava visokošolske zveze na tudi med večinskim narodom slišati celovški univerzi, ki jo objavljamo glasove, ki odklanjajo sedanjo obli- v celoti. V praznovanju 10. oktobra so se nekateri vključili s pravimi „domovin-skimi oltarji" na hišnih fasadah, kjer so s KHD-jevskimi letaki demonstrirali „Es gibt kein Slowenisch-Karnten", temveč da je „Karnten deutsch, frei. ungeteilt". Tiskovna izjava visokošoiske zveze Visokošolska zveza na celovški Univerzi je izdala ob letošnjem 10. oktobru tiskovno izjavo (v obeh deželnih jezikih!), v kateri kot javno zastopstvo študentov odločno zavrača praznovanja okoli 10. oktobra v sedanji obliki ter poudarja: Ta proslavljanja namreč v visoki meri pačijo dejanski zgodovinski razvoj tako imenovanega obrambnega boja, katerega pomen se — iz predvsem političnih vzrokov — namenoma precenjuje. Raznolikost ter mnogoštevilčnost vzrokov, ki so dovedli do ugodnega rezultata za Avstrijo, se danes enostavno ignorira ter zamenja z umetno slavo obrambnega boja. Te proslave, pri katerih izrazito prevladuje faktor obrambnega boja in se le ta na neznanstven način tolmači, ne dajejo Slovencem možnosti udeležbe. Tovrstne prireditve tudi ne doprinašajo k razumevanju narodnostnih skupin na Koroškem, temveč pripomorejo k temu, da se popačene zgodovinske interpretacije popularizirajo. Isto velja tudi za ..praznovanje na Ulrichsbergu", kateremu deželni politiki s svojo navzočnostjo dajejo uraden videz in značaj. PO KONGRESU SINDIKALNE ZVEZE: 35-urni delovni teden ,po obrokih" - najkasneje do leta 1987 Medtem ko se je en steber avstrijskega socialnega partnerstva mudil na poslovnem potovanju po daljnem vzhodu - predsednik gospodarske zbornice Sallinger je obiskal Sovjetsko zvezo, Japonsko, Hongkong in Tajvan, da bi tam pridobil nova tržišča za avstrijske produkte, je stal drugi steber tega partnerstva v središču domačega zanimanja: predsednik avstrijske sindikalne zveze Anton Benya je bil na desetem kongresu te največje delavske organizacije v Avstriji ponovno soglasno potrjen na svojem vodilnem položaju. Vendar je ta soglasnost tudi varala. Veljala je namreč v najboljšem primeru le osebnosti Antona Benye, nikakor pa ne njegovi politiki. 2e pred začetkom kongresa se je Benya — ki je bil edini kandidat za predsedniško mesto — izrecno izjavil proti skrajšanju delovnega časa v Avstriji ter postavil v ospredje takoimenovane splošne gospodarske potrebe, se pravi interese industrije in velepodjetij, ne pa koristi delavcev. S to svojo opredelitvijo pa je hote ali nehote tudi že prejudiciral poznejše sklepe sindikalne zveze, čeprav je bilo med potekom kongresa videti, da večina delegatov ni sledila. nega časa — vendar niso prodrli z zahtevo po takojšnji uresničitvi tega sklepa, marveč so pristali na ..čimprejšnjo" rešitev, ki naj bo izvedena najkasneje do leta 1987. Kljub tej omiljeni formulaciji pomeni sklep o skrajšanju delovnega časa osebno zmago socialnega ministra in predsednika sindikata zasebnih nameščencev Alfreda Dal-lingerja. Dallinger, ki velja za enega od možnih naslednikov Antona Benye na položaju predsednika OGB, že leta poudarja potrebo po skrajšanju delovnega časa, in sicer predvsem iz razlogov zagotovitve delovnih mest. Tehnična revolucija, ki trenutno teče po vsem razvitem svetu, povzroča namreč ravno med nameščenci v privatnem sektorju (banke, zavaravalnice, računovodstvo v velikih podjetjih itd.) izgubo največ delovnih mest, ki jih namesto večjega števila delavcev lahko prevzame en sam računalnik. Vendar bi bilo nevarno in zgrešeno, če Dvojna merila Avstrije tudi gtede radia in televizije mu Na kongresu so se bili hudi retorični boji med posameznimi predstavniki sindikatov. Večina govornikov je poudarjala potrebo po skrajšanju delovnega časa, govornik sindikata za javno službo Lichat, ki prihaja iz desnega tabora ljudske stranke, pa se je ostro izrekel proti uvedbi 35-urnega delovnega tedna. Končno so se delegati z veliko večino izjavili za skrajšanje delov- Te dni je bito v tukajšnjem tisku spet zaslediti tožbe, kako italijanske oblasti v Rimu menda ovirajo enakopravno uveljavljanje nemške narodnosti na Južnem Tirolskem. Tokrat je biio govora o neizpolnjenih obveznostih na področju radia in televizije. Na podlagi statuta o avtonomiji Južne Tirolske je tamkajšnji nemški narodnostni skupnosti zagotovljeno sprejemanje treh inozemskih TV sporedov. Prvi spored avstrijske TV in drugi spored zahodnonemške TV južni Tirolci že leta sem nemoteno sprejemajo, in sicer na celotnem ozemlju. Ko so se odločali še za tretjo možnost, so dali drugemu sporedu av- Srečanje narodnosti bo 12. novembra v Murski Soboti Tradicija vsakoietnega srečanja narodnosti sosednjih dežei, ki je imeia svoj začetek pred sedmimi ieti pri nas na Koroškem, se bo ie-tos nadaijevaia v Sioveniji, in sicer v Murski Soboti, torej na območju, kjer živi poieg Siovencev tudi madžarska narodnost. Organizator ietošnjega srečanja, ki bo po vrsti že osmo, je narodnostna komisija pri Pomurskem medobčinskem svetu SZDL, po-kroviteij pa bo Repubiiška konferenca SZDL Siovenije. Na srečanju, ki bo 12. novembra v Murski Soboti, se bodo zbraii predstavniki narodnostnih skupnosti, ki živijo v Avstriji, ttaiiji, Jugosiaviji in Madžarski. Medtem ko je biio iansko srečanje posvečeno predvsem šoistvu in izobraževanju, bodo ietos obravnavati poiožaj in viogo narodnostnih skupnosti v informacijskih sistemih — torej področje, ki je izrednega pomena za vsako narodnostno skupnost tako v njenem boju za uresničitev narodnostnih pravic kot tudi pri njenem uveijavijanju v družbenem živijenju. Oboroževalna tekma povzroča nerazvitost in naraščanje revščine bi posledice razvoja tehnologije videli samo na področju uprave: tudi v produkciji sami bo prišlo v doglednem času zaradi uvedbe novih tehnologij do velikih sprememb, kot smo temu že priča v ZDA. Žrtev tega razvoja pa ostane — dokler ga kontrolira kapitalizem — vedno spet delavec, če se temu pravočasne ne upre. Da se tega v času hude gospodarske krize zaveda tudi avstrijski delavec, vsaj instinktivno, kažejo številne resolucije, ki so bile predložene in sprejete na nedavnem kongresu OGB. So večinoma sicer strogo sindikalistične narave in skoraj premalo politične, vendar je le upravičeno upanje, da sindikalna zveza ni nujno samo instrument socialnega partnerstva, marveč lahko tudi instrument razrednega boja. Leta pa bo v prihodnjih letih bolj potreben kot kdajkoli po drugi svetovni vojni. fra-ter Kor rf4^c(j% o^orožepglno rebrno fc/cs;'/ N o^eE No^ou (N%to, je v z^Jn;;T Kt;'3? TMnn/o z% mir ;M razorožitev. V o^virK teg<2 gr^%7?j<2 f?o 22. 70. ve-/i^% mirov^4 demonstracija t%di Gigvno gesio je zg^tevg j