Številka 319
TRST, v sredo 18. novembra 1908
Tečaj XXXIH
IZHAJA VSAKI DAN
lodi ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj.
Posamične fiter. se prodajajo po 3 nv£. (6 stot.) v mnogih %obakarnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini. Dornbergrn itd- Zastarele Ste t. po 5 nvč. (10 stot.).
OGLA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v sirokosti 1 kolone. CENE: Trgovinske in obrtne oglase po 8 st. mm, osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po 20 st. mm. Za oglaae v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka nadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave „Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti".
Glasilo političnega društva „Edinost" za
V edinosti
Primorsko.
je moč I
—no NAROČNINA ZNAŠA
sa vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; di m-
ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. Maroenina na nedeljsko Izdanje „EDIHOSTI" atane : eel*-
letno K 5-20, pol let«, a SO ——
Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-vana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galatti 18 (Narodni dom)
Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila tiskarna konsorcija
lista „Edinost" v Trstu, ul. Giorgio Galatti št. 18. PoStno-hranilm?ni račun Si. 841652. TELEFOM it 11-57.
BRZOJAVNE VEST!
Komunike vojne upr. ve*
DUNAJ 17. Vojna uprava je izdala naslednji komunike: Gororice, ki krožijo o mo biliz&ciji nekaterih armadnih zborov ozirouia dragih vojaških oiredb, 60 brez vsake podlage. Vojna uprava se je le čutila primorano povišati nr'rovno stanje 15. artnadnega zbora, ki obstoja iz četnih oddelkov iz različnih dopolnilnih okrajev, s čemer se stotnija pomnoži za 36 mož. Ostalih 14. armadnih polkov se ti odredba ne tče. Mejne čete v Basni in Hercegovini bo se morale neznatno povečati rčdi tega, ker potrebuje obmejno prebivalstvo večega varstva, in to veled naraščajoče agi tacije v južnovztočnib sosednih deželah in i zlasti radi bojazni pred bandami. Vojna uprava smatra za svojo neodrečno dolžnost, da osvobodi prebivalstvo vsake skrbi ter mu podeli zaželjeno varstvo. Zato pa ne zadostujejo male obmejne popadke. Da se moštva z varnostno s:užbo preveč ne obremenuje in da se nudi prebival .tvu čutjivo brezpogojnega varstva, se je zdelo potrebno, neznatno po-jačiti čete v obmejnih ozemljih Bosne in Hercegovine,
Sklicanja državnega zbora.
DUNAJ, 17. — Državni zbor se zop^t sestane 26. t. m.
Gospodska sbormca.
DUNAJ, 17. — Gospodska zbornica ima v fcorek 26. t. m. p opol ud ne Bejo.
Biilow pri cesarju Viljemu.
Biilow ostane.
BEROLIN, 17. — Državni kancelar knez Biilow je danes malo pred 11. uro predpoludne v spremstvu svojega adjutanta stotnika pl. Sch^artz-Koppen-i prispel na po-s*ajo Wildpark. Ob 11. uri je državni kan-ce!ar prišel v novo palačo, da cesarju poroča.
POSTDAM, 17. — Državni kancelar je bil pri cesarju 17< ure, ter se je potem vrnil v Bjrolin.
BEROLIN, 17. — Čuje se, da knez Biilow ša nadalje ostane v svoji službi.
BEROLIN, 17. — „Reichsanzeiger" poroča : Na današnji avdijenci je državni kan celar opisal razpoloženje naroda povodom obelodanjenja v rDa ly Telegrafu" ter je pojasnil svoje vedenje v debatah državnega zbora. C:ssr je z veliko reenosijo vsprejel na znanie izjave državnega kancelarja iu je rekel, da vidi vzlic neopravičenim pretiravanjem svojo n^jodiičnejo nalogo v zagotovitvi sta'nosti državno politike ob varovanju ustavnih odgovornosti. Cesar je odobril izvajanja državnega kancelarja v državnem zboru ter ga je zagotovil svojega nadaljnega zaupanja.
BEROLIN, 17. — „Nordd. Allg. Zei-tungw poroča v svo i današnji izdsji: Državni kancelar je takoj po svojem povratku iz Post-dama pozval pru&ko državno ministerstvo na zaupno posvetovanje, na katerem je poročal o vspthu svoje avdijence pri cesarju Viljemu, j Kmalu potem vsprejme državni kancelar, pred-.: sednika državnega zbora, grof Stollberga, da se ž njim posvetuje.
Ob enem je namestaik državnega kancelarja, državni minister Bethmann-Hulhveg poročal členom zveznega sveta o vspehu avdijence pri cesarju.
Ruski list o bolgarski politiki.
PETROGRAD, 17. — „Novoje Vremja" kritikuie politiko bolgarskega mini3terskega predsednika. List piše, da ie R-isija sicer B lgarski naklonjena ; brez Rusije ne more Bolgarska storiti ničesar. Egoizem Bolgarije izven splošnih slovanskih interesov bi bil nevaren in brez nade.
PODLISTEK.
Ples v „Narodnem domu".
Spisal Sandor Ksaver Gjaiski. — Prevel C—č,
Marija kakor da se ni mogla rešiti iz začarenega kolobara, v kateri jo je pritegnila neznanka. Vedno je vpraševala Elemira o mej. Slednjič je menil Elemir. da Marija namenoma tako dela, samo da se izogne razgovoru, ki ga je on želel, la Elemir je bil žalosten in prenehala je med njima skoro v»aka zabava do konca kadrilje. Po dovršenem pleau je od vel Marijo k materi, globoko pckloniv&i se brez besede.
—	Kaj je Elemiru nocoj ? je vprašala gospa Runjevičeva Marijo. Neljuba jej je bila misel, da je bila morda rjena hčerka neprijazna žnjim.
—	Ali nič. Saj tudi jaz ne vem 1 Nisem opazila, da bi mu kaj bilo. Ali glej, mamka, tisto krasno gospico v slavonski ljudski obleki!
Avstrijski škofje pri papežu.
RIM, 17. — Papež je vsprejel v avdijenci praškega kardinala knezonadškofa Škrbenskega, nadškofe goriškega in lv0 7skega, in olomuškegs, nadale knezoškofi Ijubl'an-skega, škofe tarnovskega, przemizslevskega, stanislavškega in kraljevogradskega.
GrSki kralj v Italiji.
FLORENCA, 17. — Grški kralj je odpotoval v Sansossore v poset k kralju Viktorju Emanuelu. Kralj se zvečer vrne v Flo-renco.
Ruski orožniški Častniki r Makedoniji,
SOLUN, 17. — Govori se, da so ruski častniki, prideljeni makedonskemu orožništvu odpustili svoje dragomane, kar znači, da častniki čim prej odpotujejo in sicer še pred otvoritvijo turškega parlamenta.
Francoski minisferski svet.
PARIZ 17. Na današnjem ministerekem svetu v palači EIy5t'e je vojni minister Picquard porcčal, da se polagamo vračajo d0t£07 vojne čete iz Casablanke. Minister za javna dela Barthon je predložil v podpis dva zakonska načrta. Prvi se tiče spremembe zakona iz leta 1810 o minah, dragi pooblašča za eventuelno podržavljenje rudarskih koncesij pod gotovimi pogoji in s posebnim jamstvom.
Nemško vohunstvo m zrakoplovi ?
PARIZ 17. „Echo da Pari;" je objavil statistiko nemških balonov, ki eo se od 1. aprila t. 1. spustili na Francoski k tlom. List nravi, da se gre tu za poskusa vohunstva, česar se pa ne sme dopuščati. Zdi se, da niso imeli tozadevni opomini v Berolinu nikakega vspeha. Treba bo torej izdati tozadevno stroge odredbe.
Francoska zbornica.
PARIZ, 17. — Zboiifca je danes na svoji predpoludanski seji vsprejela kolonijalni proračun ter je potem začela razpravljati o vojnem proračune.
Pogreb kitajskega cesarja in cesarice.
PEKING, 17. — Ni znano, kedaj da 3e bo vi šil pogreb cesarja in cesarice-vdove. niti bodo to po starih dvomih običajih obja vili. Inozemska poslaništva niso tozadevno prejela nikakega naznanila. Proglašeno je triletno dvorno založanje.
PEKING 17. Vzroki smrti cesarja in cesarice vdove Še ni30 zo*mi. Čeravno je bilo izdano več daljših, inozemcem nerazumljivih poročil ia čeravno so na drugi strani razširjene vsakovrstne govorice, ni vendar smrti pripisovati nego naravnim vzrokom. Cesar je bil že dlje časa bolan. Kraljica je obolela na pljučih dne 3. t. m. na dan svojega rojstnega dne. Govori se, da je vladar že uvedel v palači razne novotarijo. Mladoletni cesar se ima vzgojiti po modernih načelih.
Položaj na Kitajskem.
PEKING, 17. (Reuterjev biro.) — Ker se je bati naraščanja revolucionarnega giba* nja je regent Cun izdal strege odredbe, tako da je mir vsaj za nekoliko časa zagotovljen in da se revolucionarni dogodki od aprila in maja zopet ne ponove. Posebni oddelek kitajskih čet straži v hode v poslaništva, v katerih se pa ne boje, da bi vlada ne bila v stanu podati dovoljno varstvo. Včeraj so ljudje priredili naval na banke. 14 domačih bank oo zaprli. Med domačim prebivalstvom vlada velika razburjenost. Policija razganja prebivalstvo izpred bank. Izlasti navaljujejo ljudje
Ali jo vidiš ? Glej, ravno sedaj gre iz dvorane. Elemir jo pozna.
—	Tako? In je lepa, ali zdi se mi pretirana. Saj bi mogla biti nekaj a la Geogers Sand. Ni to lepo za dekle, ni! je odvrnila gospa in je hitro nekhj pripomniia grofici Oršičevi, ki je sedela kraj nje.
Marija se je pa željno ogledala, ne bi-li opazila Pavla ali pa svojega očeta, ker je želela, da bi šla iz dvorane v stranske sobe, kjer je zopet orila narodna pesem : „Prosto zrakom ptica leti". Ni jej bilo več do plesanja. In da ni bila angažovano s Pavlom za kotiljon, bila bi najrajše odšla z materjo in očeto v družbo Gajevo. In je rekla nekaj ta-cega svoji materi.
—	Ali bo§ plesala s Pavlom kotiljon ? — je pripomnila mati začujeno.
—	Da, prosil me je takoj na začetku.
—	Ali, ž o j i m si že plesala kolo, čemu treba torej zopet kotiljon ? To ni v redu.
—	Ali naj to povem gospodu Pavhi?
—	Ne, ne ! Sedaj pusti že kakor je! je pomirila smehljaje gospa Runjevičeva Marijo.
—	A jaz mu vendar povem. Pa bova
na Yokohamsko menično banko, dočim imajo angleška, nemška in ruska banka mir.
O rudniški nesreči v Hammu.
HAMM, 17. — Od grada Lippe do premogovnika v Radbodu je voda že napeljana, tako da se prične jo pumpati v rudnike.
Rudniška uprava se nadeja, da bo v 14 dneh drugi in tretji rov pod vodo, dočim ima tretji rov ostati suh. Potem se bo pa na Be-salko vleklo vodo iz rovov, kar bo trajalo 10 dni, nakar se prične z reševanjem trupel. Iz Persije.
TEHERAN, 17. — (Nem. kab. družbo.) Po odhodu ruskega odpo3ianca Harhviga vodi posle poslaništva legacijskl svetnik Sona.
DUNAJ, 17. — Cesar je odredil za umrlega velikega kneza Alekseja lOdnevno žalovanje in sicer od 20. do 29. novembra.
IZ BALKANA.
Srbija.
Prestolonaslednik Gjorgje v uradu za vnanje stvari.
Iz Belegagrada poročajo: Prestolonaslednik Gjorgje bo prideljen ministeratvu za vnanje stvari, da se seznani s tem poslovanjem.
BELIGRAD 17. Kakor poroča „Politika"* je vlada naložila ministru za u nanje stvari dr. Milovanoviću, ki se povrne v četrtek, naj sa ne vrača preko Dunaja, marveč preko Reke, da se ne vzbudi sum, češ, da se želi sestati z baronom Aehrenthalom.
CARIGRAD 17. Poskusi specijalnoga odposlanca Novakoviča, da bi sklenil srbsko-turško zvezo, so sa izjalovili.
BELIGRAD 17. Semkaj je dospel predsednik londonskega balkanskega odbora, Noel Buxton in konferiral z nekaterimi politiki. Angleški poslanik Whitehead je priredil na čast Buxtona obed, na katerega je bilo povabljenih tudi več srbskih politikov. Od tod se Buxton poda v Solijo in v Carigrad.
TURČIJA.
CARIGRAD 17. Turčija je naročila pri nemških trornteali za 25 mil. mark patron.
CARIGRAD 17. Turčija namerava ustanoviti odpos'anst7i v Tokiju in v Pekingu.
CARIGAD 17. Grški list „Tachidromos" poroča iz Soluna, da je prišlo v vladnem poslopju v Guci do spopada med Turki in Albanci ; bilo jo več mrtvih in ranjenih.
Deželnozborske volitve v Istri.
TRST, 17. — Na včerajšnji istrski de-želnozborski vohtvi iz mestne kurije Baje, Umag, Novigrad je bil vsemi 188 glasovi izvoljen poslancem Ivan Festi (ital. lib.)
VOLOSKO, 17. — V mestni skupini Volosko-Opatija-Lovran Moščenice Klana Pod-grad je bit z 222 glasovi izvoljen dr. Matko Lagillja, italijanski ktndidat dr. Costantini je dobil 4 glase.
Istra v očigled novim
viharjem.
i.
Predvčerajšnjim so volila v Istri mesta in trgi. S predvčerajšnjim dnem je tudi ne* halo zanimanje na slovanski strani za te volitve, ki so bile nekako zgodovinskega pomena za to klasično deželo silnih narodnih in še posebno volilnih bojev — zgodovinskega pomena, ker so bile to prve na podlagi kompromisa, sklenjenega med obema vojujočima narodnima strankama. Ob danih razmerah nas
namreč nimalo ne zanimajo več volitve iz velip"vs"stva in trgovske zbornice.
Kar se tiče volilnega gibanja in vspeha volite7 na slovanski strani, moramo dati le izraza rodoljubnemu zadovoljstvu. Na naši strani je zmagala popolnoma edinorošilna ideja jedinstva, sloge in skupnega dela za blagor in bodočnost naroda. Vse, kar po-išteno narodno misli; vse, kar stavlja skupno j stvar nad strankarsko korist in egoizem frakci in oseb — in bilo tudi še tako jvisokih oseb; vse, kar poznava uaš j položaj in ima smisla za c^romno delo, ki ja ; moramo še izvršiti v Istri v Oiiguranje narodne ekzistence in tiste politično moči, ki gre našemu narodu ža po njegovem številu v deželi; vse, kar se tudi zaveda, da moremo to delo izvršiti le s koncentriranimi silami; vse, kar se zaveda rodoljubne dolžnosti, izhajajoče takega fak-tičnega stanja za vsacega zvestega sinu naroda ; vse, kar umeva, da se prava in resnična ljubezen do naroda kaže v podrejanju vsacih strankarskih in osebnih žel;a skupni potrebi; vse, kar je pripravljeno ravnati se po velikem nauku: Silus puhlica suprema iex — blaginja skupnosti je najviši zakon :
vse se je — re glede na morebitne diference v naziranju v tem ali onem pogledu — združilo v krepko falango, da odbije iz-vestne poskuse, da bi se razbilo narodno jedinstvo in zrahljale narodne vrste !
Na tem za nas tolažilnem dejstvu ne ^premija nič tudi sicer nevšečna epizoda v Puli. Do te ni došlo iz kakega navzkriž a glede na načelno in vodilno idejo, ampak le iz lokalnih razmer. Kajti, naj je bil ža izvoljen ta ali oni, na tem ni bilo nikskega dvoma, da bo izvoljenec služil veliki ideji složnega dela, na kateri sloni program našega politične vodstva.
Zato pa nam je volilno gibanje na ita-lij nski strani prineslo grenko in — to pod-črtujemo trikrat — zdravo lekcijo. Vsa pozornost na predvčerajšnjih volitvah je bila obrnjena na boj v tretjem volilnem okraju v Puli. Za dejstvo samo, da se je vršil ta boj, ilustruje v kričeči luči, kake vrsti so ljudje, proti katerim mora naš narod vojevati obupno berbo za svoj narodni obstanek ! Rečeni okraj je namreč eden iz onih 19 okrajev, ki so bili po k o m p r o m i s u d o 1 o č e n i S 1 o v a-n o m ! ! Da imajo naši nasprotniki v sebi le iskrico čuta za politično lojalnost, d», za najprimitivnejo dostojnost: do tega boja ne bi bilo moglo priti!
Ali prillo je do boja, ker se je na italijanski strani na infamen način prelomil kompromis, ker so signori brezeramno požrli slovesno dano besedo. In na predvčerajšnji volitvi so tudi dosegli svoj namen : s 189 glasovi proti 183, s šestimi glasovi večine je bil izvoljen njihov kandidat proti našemu dru. Laginji 1 ! Ii^famija je dobila svojo krono. Italijanska stranka je dosvedočila pred vsem svetem svojo grdo nelojalnost, ki je tem grša vspričo vseskozi lojalnega vedenja hrvatako-slovenske stranke na volitvah v splošni kuriji in v kuriji kmečkih občin.
Ta dogodek je napravil ogromen utis v vsej naši javnosti. Ta čut je splošen in ravno zato ne more in ne sme ostati brez reakcije, brez — posledic. Te ne smejo izostati, ker jih zahteva politična razboritost, ker jih zahteva pred vsem ugled iu dostojanstvo našega tako kruto užaljenega naroda ! N a j -nujneja skrb zabodočnost našega naroda zahteva, da vse svoje delovanje in postopanje odslej dalje uravnamo tako, kakor je to neizogibno potrebno proti so-
raje sedeli tam pri mizi, dokler bo trajal kotiljon.
—	Ali vam ni žal za krasno cvetje, ki bi je dobili na kotiljonu ? se je umešala grofica.
—	Res je, ali tam pri mizi so gospod Gaj in gospod Trnski — in gospod Bogović — ki so vendar toliki naši slavni rodoljubi, pak čujem samo lepih stvari! Obe gospi sta se nasmehnili. Marija pa je obupovala, ker ni videla nikogar od poznanih gospodov, ki bi ga mogla zaprositi, da jo odvede k očetu.
—	Tu je gospod Pavel — tu je — je vskliknila Marija.
Pavel se je približal in poklonil.
—	Kotiljon sa prične sedaj — je rekel blaženo.
—	Ah, gospod Pavel, saj §e ne boste jezili, ako vas nekaj prosim.
—	Kako bi se!
—	Glejte, jaz bi za časa kotiljona rada 'sedela pri očetovi mizi, pak bi šli sedaj tja.
—	Torej ne boste plesale z menoj kotiljon? — je rekel Pavel nekako neprijetno
zadet po Marijini želji. Spomnil se je, da ie Marija malo poprej plesala kadriljo z Eiemi-rom. Razun tega je bil ravno nekako ponosen na svoje plesanje. Bil je jeden najboljih med tolikimi izvrstnimi plesalci zagrebške družbe. In vedel je za to in se je rad ponašal s tem.
—	Saj sem p!esala z vami kolo ! — je odgovorila Marija kliubovaje.
—	Kolo, kolo ! Ali ne kotiljon !
—	Pa dobro, ko želite plesala bom. L« želela sem, da bi bila nekoliko pri mizi. k;ar je oče. Tam je Gaj, tam Trnski, pa Bogović, pa toliki, ki bi jih rada poslušala. Mi-slite-li, da me žene in dekleta nimamo smisla za vaše rodoljubne razgovore. Ravno Gaja bi hotela poslušati še enkrat.
—	Oj. izvrstoo gospica Marija 1 je vskliknil Pavel. O, sedaj žrtvujem kotiljon. Pojva, pojva, gospica !
Marija se je domislila 6a, da gre po mater. In tako so zapustili dvorano, da ce pridružijo Gajevi mizi v srednji sobi, kjer so gospodje radostno pozdravili gospe in jim takoj priredili prostor.	(Dalje.)
Stran H
»EDINOST« Stv. 319
V T*r£tu. dne 18. novembra 190S
vražniku, kakoršnjegase je pokazala italijanska stranka v tem volilnem bo ju, in kakor zahteva izid volitve v III. okraju p u 1 j *
s b e m ! !	_____
Franko-British Extibition London (Shepherd' s Bush) 1908
(Izvrco poročilo) II.
Razstava je bila aranžirana tako, da je bilo na ogromnem prostoru postavljenih mnogo velikih palač, vmes pa so se nahajali vrtovi, šetališča, reklamni kioski, gostilne in kavarne ter take privlačnosti, ki služijo zlasti v zabavo : v eni lopi je kazal egiptovski čarovnik svoje čudadelne coprnije, drugie so se producirali domačini iz Indije. Zopet nekje so bile napravljene umetne gore, prepadi in predori, kjer je vozila električna železnica veselo občinstvo zdaj preko divjih čeri, zdaj ti3oko gori na vrh gore in je po drugi strani izginjala po zemljo. Celo angleškega kralja je vlačila železnica po tej fantastični pokrajini. Po ogromnih Spiralah se je zaletal z vrha nizdolu nekje drugje majhen voziček s tako umorbtjo, kakor ne vozi noben vlak na svetu. Človeku se samo zdi, kakor da pada od nekje visoko doli, vse zeleno drevje in bele hiše se spreminjajo v nerazločno sivo bar/o. Posebna atrakcija je bil ogromni železni stvor z imenom Flip-Flap. Sel si v velik vagon ob tleh, stroji se začenjajo premikati in ti se dvigaš 150 črevljev visoko nekako tako, kakor da je stegnil orjaški človek svoje roke vodoravno od sebe in jih nato počasi dviga, da jih končno sklepa nad vrhom. Razgled s te višine po razstavnem prostoru je bil krasen.
Največja palača je bila ona, v kateri sta kazala oba naroda svoje stroje in podobno železniško i n d u s t r i j o. Zazidana ploskev je merila 300.000 kvadratnih črevljev.
Od priproste železne rude do najfinejših izdelkov najmanjše in največje oblike, vse je kazala ta neizmerna zbirka. Eo si vstopil v ta prostor, ti je udarjalo v uho zamolklo drdranje in ropotanje strojev, kajti razstavljeni objekti naj ne kažejo samo 6voje zunanje ličnosti, ampak tudi svojo notranjo preciznost. Tu so se vrtele parne turbine in električni dinami, vsak po 2000 konjskih sil, tam so sesale velike pumpe vodo iz enega bazena v drugega ; stroji so tiskali pred tvojimi očmi krasne slike; drugje si lahko naročil pismene kuverte , na katere si moral nekoliko počakati, da ti jih stroj Šele napravi, kar se je zgodilo se ve izredno naglo. Ce te zanima tisk knjig, počakal si pri stroju oksfordske družbe, ki je natisnil, zložil in zvezal krasno knjigo ves novi testament, da si ga lahko takoj kupil in ga vzel potem s seboj.
Velike železniške družbe so razstavile modele svojih vozov in mašin, posebno krasna je bila ekspresna lokomotiva neke angleške trdke. Ta lokomotiva je stala na ogled v popolni opremi in kakor je kazal nje nadpis, je bila napravljena s pomečjo vseh najnovejših pridobitev moderne tehnike. Krasna je bila velika zbirka modelov bojnih ladij, katerih vsak je bil zavarovan z nič manje nego 36.000 kronami. Ti modeli dosegajo največjo dolžino poldrugega metra in so z največjo natančnostjo izdelani eksaktno tako, kakor bojne ladije, ki jih predstavljajo. Tako smo videli tu tudi modele mnogih onih japonskih in ruskih bojnih ladij, katerih imena so nam znana in zadnje vojne. Ministerstvo za marino je izložilo tu tudi nekaj modelov podmorskih čolnov.
Veliko pozornost so vzbujali topovi znane francoske tvrdke Creusot, pri kateri je tudi Srbija lani naročila več brzostrelnih topov. Razstavljeni topovi so bili tako ogromni, kakor jih ni bilo videti doslej še na nobeni j aro i izložbi. Kdor si hoče nabaviti enega izmed teb, mora položiti zanj četrt milijona kron. Razstavljeni so bili tudi najmoderneji brzostrelci, poleg tega najrazličneja municija. Ravno tako debele jeklene plošče, v katere so streljali za po skušnjo. Topova krogla je predrla mnogokrat pred debelo jeklo kakor da je šla v maslo. V časih pa je projektil v
slabem stanju. Ravnotam so bila pod steklom njena odlikovanja.
Najdragoceneji objekti v palači za umetno obrt so francoske juvele, ki so zavarovane za celih 150 milijonov kron in ki jih straži noč in dan cela gruča policistov in detetkivov. Zbirka francoske keramike je cenjena na deBet milijonov kron.
Matmatika, naravoslovca in zdravnika je posebno zanimal paviljon za znanost, kjer je bilo videti mnogo stvarij tukaj v prvič. Tako aparati, ki merijo kote kristalnih ploskev, ko se pričenja kristal v raztopini še le sestavljati; nadalje priprave, ki merijo solarne radiatorje ; fotografične aparate, ki kažejo dnevno temperaturo človeka v podobi analitične črte.
Skratka: ves najmoderneji mehanizem in preciznost aparatov, ki prihajajo v poštev v geodeziji, metalografiji, astronomiji, meteorologiji, oceanografiji, geologiji, biologiji, kemiji itd.	(Konec tega članka prih.)
Čehi in novo ministerstvo.
„Narodni listy" naglašajo, da imenovanje dr.a Žačka češkim ministre m-roj ako m nikakor se zadošča, da bi moglo spremeniti dejstvo, da je parlamentarična delegacija češkega naroda nasproti vladi svobodna in neodvisna.
Glasilo čeških agrarcev „Ven ko v" izjavlja: Do tega kabineta ne moremo imeti n i -kakega zaupanja. Dr.a Začka hočemo smatrati le — kakor navadnega kontrolorja nad dogodki v ministerskem svetu. Ali on se mora zavedati tega, kaka naloga mu pripada v uradniškem kabinetu in ne sme igrati nikake druge vloge, nego te, ki mu je tu predčrtana. Češkemu ministru rojaku na ljubo ne odnehamo od svojega sklepa in radi njega ne bomo podpirali te uradniške vlade. Potrebno je, da se borimo dalje. Danes je umestna le ojstra opozicija.
Kancelarska kriza v Nemčiji.
Čitateljem je znano, kako nezgodo za nemško politiko je provzročil cesar Viljem se svojo nesrečno manijo, da hoče imeti pov-sodi besedo vmes in mojstrovati ves božji svet. Vedenje cesarja Viljelma z ozirom na an-gležko-bursko vojno je pa tudi res bilo Ltako, da kaj tacega ni še bilo z lepa: Burom je izrazil svoje simpatije, Angležem pa je usilje-val svoje načrte, kako bi najhitreje udušili Bure. Ko je znani angleški list prinesel ta razkritja, je bila to velikanska senzacija za ves svet, a za Nemčijo udarec, ki ga nemški listi niso niti poskušali potajevati. Z mnogih nemških strani se je celo naglašalo, da je ta udarec hujši, nego jedna izgubljena vojna.
Ni moglo biti drugače, nego da je stvar prišla v državni zbor in da je razburjenje, ki je vibriralo v vsej javnosti, odmevalo tudi v parlamentu, kjer so postopanje vladarjevo govorniki raznih strank podrejali najostreji kritiki.
Državni kancelar Bulow je bil v groznem položaju in z nervozno napetostjo I e javnost pričakovala, kako reši kancelar nalogo, kakor se mučneja ni z lepa stavila kakemu odgovornemu diplomatu : kako bo govoril, da kakorsibodi zaščiti cesarja in da ob enem pomiri duhove. Ta govor .kance-larja je znan in tendencijo njegovo je možno označiti z malimi besedami: cesar je naredil veliko neumnost ali odpustiti mu, ker ne bo nikoli več!!
Prav tako, kakor se branijo mali otroci! Ali kaj je hotel, kaj je mogel Biilcw reči drugega! Stvari so bile prejasne in preveč ugotovljene, da bi mcgel kaj tajiti.
Sirota Bulcw ie storil kar je mogel in ker drugače ni mogel. Ali cesar Viljelm je avtokrat, ki ga je težko zadovoljiti, je tiste naravi, ki nikdar ne nosi odgovornosti za svoje krivde. To je občutil celo orjak Bismark! On, u stvaritelj velike Nemčije, Biamark, ki je znal imponirati svojo voljo prejšnjima vladarjema : se je moral umakniti se svoje visočine, ker ni mogel zadovoljiti sedanjega cesarja !!
In zdi se, da knez Biilow bo moral tudi iti, ker je cesar Viljelm žnjim nezadovoljen. Bržča3 ni zadostno branil Viljelma, ker — ni mogel delati čudežev.
Vesti iz Berolina javljajo, da je prišlo na avdijenciji dne 17. t. m. do burnih prizorov med cesarjem in njegovim kancelarjem Bii-lo«-, da je v največem razburjenju, zapuščal cesarski dvorec v Potsdamu. Kakor vnanji znak tega, kar se je godilo na rečeni avdi-jenci, se more smatrati dejstvo, da cesar ni
plošči tudi obtičal, drugje je krogla napravila )ena, se more smaurau aejuvo aa cesar m v jeklu tamo dclbino in potem odletela. j pndržal kancelarja na obedu, kar se je do-t i i	i-. , _	„ olei vsikdar zgodilo.
ohko Krasna ]e b:U palača za žen-j Povsem tem ni d roma, da je knez Bii-ske izdeik e. Kar si more misliti človek, j na odhcdu in da skoro dobi naslednika.
™ S ?!'!" nabavi najbogateja ženska ln istotako je gotovo, da pade kakor žrtev na svetu v svoje veselje in korist, vse si do __ n e n a v a d n i h svojstev vladarja.
bil tukaj. Najrazličneje mode in toalete, ki bi Tmt>nuieio se razna imena ki so v kom-delde čast vsakemu dvornemu balu kožuhe- ^nuleJ° ®e Jazaa. lDaena, ki bo v som f^oil; * lTt- ko?u?c bmacm za mesto kancelara. Posebno se na-. penle, čipke toaletne potrebščine, kužo- glaša Jtudi ime barona Marschalla, nemškega
vrne prvo pariške firme te vrste na svetu, foslanika v Carigradu. Ta diplomat, da ima izde ki iz marokena, pokrivala naibuineiše	b :	** » .. . .
fantazije, drugje vel,ko zbirzo BUnh mJd 7e ik° 5T ^ H.}V""> ^ S'°J> aleP' tako francoske krinollie a .vojimi ogromno! P°k0rD0f6t' ^J" Vf"'elmU' Ai' n"av casar obš( žaimi obroči - in da si cgledaš vee to^T faDe tod' fr°" DJemu-. Ce blf 8e f«0! ti niti ni trebalo hoditi: mnogo Razstavljen h da vU,em 7'".*' enkrat obiektor .e ie pre- .kalo pred tvojimi oSmi!' ^ °er»°n05t' Pa P?Jde tudl. Hu!c,"v Ti s^ stal in videl pred seboj vidoo nekaj	mora 141 8eđaJ ™'leđnlkoT
n0,eV tej palači jo bil postavljen na ogled krizi(Oficijelne brzojavne vesti o kancelari tudi sanitetni voz iz Krimske vojne leta 1856, |
ki ga je rabila goepica Florence Nightingale Čitateljem utegne biti znano, da je bila to prva ženska, ki je opravljala samaritanski posel v vojni kakor člen -Rdečega križa"
se pa glase povolineie. Op. ured.)
Hrvatska.
Za odcepljanje Reke od senjske škofije.
Iz Rima poročajo, da sta dospela tjakaj
Voz je velik, z uaujeno streho in y zelo reški župan dr. Vio in posl. Zaaella, da za-
prosita odcepljenje Reke od senjske škofije. Na dolgo sta se posvetovala z avstroegrskim poslanikom pri Vatikanu, grofom Zecsenom. Ni še gotovo, ako jih papež vsprejme, kar sta zaprosila in ju je tudi poslanik pripo-ročal.
Ogrska
Socijalisti proti Andrassy-jevi volilni reformi.
Iz Budimpešte javljajo- Novo ustrojena socijalno demokratična stranka nadaljuje po vsej deželi živahno agitacijo proti Andrassy-jevi volilni reformi. Stranka je imela v nede Ijo več shodov v glavnejih mestih Ogrske, na katerih so zborovalci protestirali proti plural nemu načrtu vollne reforme in so zavzeli svoje staiišče za splošno tajno volilno pravico.
Blok ogrske opozicije.
Iz Budimpešta poročajo: 43-maška levi ca je na svoji konferenci v ponedeljek sklenila da oficijelno stopa v opozicijski blok ogrskih strank. Proti temu sklepu se je edini izjavil posl. Lengyel.
Shod Romunov.
Romunski list >Luptau je priobčil članek iz peresa poslanca Ladislaja Lukačin, v katerem najodločneje protestira proti pluralni sistemu volilne reforme. Nadalje poživlja vse Romune iz Ogrske na narodno skupščino Romunov, da se kakor leta 1848 sestanejo v Balasfalvi, kjer bodo protestirali proti pluralnosti v volilni reformi.
Drobne politične vesti.
Povišanje častniških plač. Iz uradnih krogov poročajo, da izide v kratkem odredba o ureditvi častniških plač. Potemtakem dobijo častniki plačo po nevi ureditvi že s 1. decembrom t. 1.
Romunski prestolonaslednik na Dunaju. Romuski prestolonaslednik Ferdinand pride 18. t. m. na Dunaj, da v imenu svojega strica kralja Karola I. čestita cesarju Franu Josipu povodom šestdeset-let-nice vladanja. Ob tej priliki bo v Schonbrunu svečan obed.
N e v a r e[n položaj v Indiji. Iz Londona poročajo: Tukajšnji politični in vojaški krogi računajo z možnostjo, da odpošlje vlada nove čete v Indijo. V slučaju potrebe bo vlada imenovala vojaško diktaturo pod lordom Kitscheneijem, ker smatrajo položaj v Indiji nevaren.
Revizija ameriških tarifo v. Iz Washingtona poročajo ' Novoizvoljeni predsednik Taft je izjavil, da namerava, čim mu bo po nastopu vlade možno, sklicati posebno zasedanje kogresa v evrho revizije tarifo v.
Nov predsednik na Kubi. Predsednikom kubanske republike je bil izvoljen general Josfc Miguel Gomez, podpredsednikom pa dr. Alfred Zayas.
Dnevne vesti.
Naši poštni uradi. Dan na dan se pričakuje na naših poštah povišanja in razna premeščenja med osobjem tukajšnjih poštnih aradov. Tako se govori, da bo premeščen tudi načelnik poštnega urada na Barrieri. To je urad, ki ima zelo promet s strankami, a med temi je morda celo večina slovenske narodnosti. To je jasno, ako pomislimo, da hodijo na ta urad stranke iz ulice Rossetti, Kjadma, ulic Media in Ferriera, iz Rocola in velikega dela sv. Jakoba.
Vsakdo bo priznaval, da je na takem poštnem uradu potrebno, da so uradniki in tudi predstojnik vešči tudi slovenskemu jeziku. Sedaj pa se namerava — kakor se je izjavil neki višji poštni funkcijonar — poslati kaker prihodnjega načelnika človeka, ki ne umeje niti besedice slovenski. Ali tudi glede ostalega osobja je v jezikovnem pogledu jako žalostno na tem uradu. Kolikor vemo mi, je ■a tem uradu en sam uradnik, ki more ob čevati s slovenskimi strankami v njihovem jeziku! Čujemo pa tudi, da je višja poštna oblast svojedobno izdala naredbe, da naj uradniki v slučaju, ko se ne morejo sporazumeti s strankami, zovejo kakega slugo kakor tolmača. Proti takim odnošajem moramo najodločneje protestovati ne le v imenu slovenskih strank, ampak tudi v interesu ugleda uradnikov in uradov samih. Saj je uradnik, ki mora še le klicati pomoč, naravnost smešen pred strankami. Rekli smo, da je na rečenem poštnem uradu sedaj en sam uradnik, ki zna slovenski. Ce torej še tega kam prestavijo, ne bo — nobenega. In vrhu tega ima priti še predstojnik; ki tudi ne zna slovenskega jezika ! !
To so razmere, ki jih ne bomo dalje mirno prenašali in se oglašamo danea z od-j ločno zahtevo, naj se za ta urad poskrbi za 'primerno število slovenščine zmožnih uradnikov in naj pride kakor prddstojnik tega j urada človek, ki bo tudi vešč temu jeziku. tTo zahtevamo s tem večo pravico, ker vemo. da je kvalificiranih uradnikov na razpolago, ako jih poštna uprava le — hoče najti!
Ohne nahere Adresse ! Neka tukajšnja tvrdka je odposlala pismo z nastopnim razločno pisanim naslovom : „C. k. poštni urad Linz". Pismo se je vrnilo v Trst z opazko na zadnji strani: „Ohne nahere Adrese un-bestellbar3 (Brez natanjčnejega naslova nevračljivo.)	, , , , ...
Torej sedaj vemo : če hoče kdo pisati
poštnemu uradu v kakem kraju mora podrobno označiti adreso!! Difficile est satiram non seribere!
Ali šalo na stran ! Ker je izključeno, da ne bi bilo na pošti v Lincu človeka, ki bi znal pojasniti kaj je to : poštni urad — moremo biti uverjeni, da je roko, ki je pi3ala ono opazko vodil znani slavofobski duh.
Preskrbljeno je, da izve o tem tudi višja oblast.
Velikodušen dar. Povodom svoiega izstopa iz odbora političnega društva „Edinost" je daroval gospod Ante Bogdanović za „Dramatično društvo" 100 K. — Hvala iskrena vrlemu možu na tem velikodušnem daru. Pokazal je z dejanjem, kako zna ceniti važnost tega našega kulturnega zavoda ! Ta lepi izgled naj bi našel posnemovalce 7
Razpis štipendija iz štipendijske ustanove „Ivan Marija V a t o v e c". Podpisani odbor podeljuje za šolsko leto 1908—1909 iz gori imenovane ustanove in po določilih ustanovnega pisma jeden štipendij v znesku 400 kron.
Pravico do štipendije ima priden, nadar« jen in potreben reden dijak tržaške državne gimnazije, kateri je slovenske narodnosti ter obiskuje obligatni slovenski tečaj na tem zavodu. — Ako so sicer dani vsi pogoji, ima prednost dijak rojen pri Sv. Ivanu pri Trstu in (ako bi takega ne bilo) potem dijak rojen v tržaški okolici.
Prošnje za podelitev morajo sbiti pismene in opremljene z listinami navedenimi v sledečem odstavku ter poslane s pošto na podpisani odbor v roke društvenega taj n i k a gospoda Miroslava Pretnerj a, vodje c. k. pripravnice srednjih šol v Trstu, ul. Chiozza št. 8. I. nadst.
Prošnjam je priložiti rojstni in krstni list, šolska spričevala vsaj poslednjih dveh tečajev, potrdilo ravnateljstva tržaške državne gimnazije o tem, da je prosilec vpisan kakor reden dijak tega zavoda in da obiskuje obligatni slovenski tečaj, in konečno ubožni list.
Prošnje je vložiti najdalje do 18. d e-£ e m b r a 1908 ; na kasneje dospele prošnje se odbor ne sme ozirati. Odbor Dijaškega podpornega društva v Trstu.
Naše banke so legle laškim glasilom težko na Želodec in jim provzročajo hude težave. Samo ne vedo, kako bi in kaj bi. Uprav komično se vede jL'Adriatico' ob vesti, da odpre tudi ljubljanska kreditna banka tu svojo podružnico. Ne ve, ali bi Dorce bril, ali se — jokal. O teh naših denarnih zavodih spregovorimo te dni še kaj na italijansko adreso.
„II. družabni večer- Tržaškega Sokola V soboto dne 21. t. m. vršil se bo v sokolski telovadnici „Narodnega doma" „II družabni, večer" našega Sokola.
Že prva taka prireditev 7spela je bila v vsakem oziru nad vse pričakovanje, a nadejamo se, da bo druga prvo daleko prekašala. —
Ravno nam došli program nas obvešča, da bo na II. druž. večeru zopet sodelovala naša miljenka gospa Stularjeva, ki bo pela razne kuplete ; naš Jaka pripravlja za takrat imenitno burko „Inštrumentar" s sodelovanjem raznih muzikalij in petja, a brat dr. Irgolič nas s svojim krasnim glasom zopet preseneti s soloapevom. — Iz prijaznosti bo sviral izbrane komade „elitni salonski orkester -„Trgovskega izobraževalnega društva"*. Par krasnih pesmic bo pa nam zapel Sokolski pevski zbor, tako lepo kakor pač znajo ti slavčki.
V cčigled res lepemu programu in glede na važnost Sokola v Trstu, naj naši rodoljubi nikar ne zamude napolniti v soboto večer sokolske dvorane do zadnjega kotička.
Pripomniti nam je, da se zabava prične ob osmi in pol uri zvečer.
Cesarska jubilejna uranova za oskrbe otrok vslužbencev c. kr. avstr. drž. železnic. Povodom jubileja 60-letnega vladanja cesarja Frana Josipa se priredi aa korist goriimeno-vane ustanove efektna loterija z žrebanjem dne 2. decembra t. I. ob 6. uri zvečer.
Prvi glavni dobitek obstoji iz srebrne oprave in lepotičnega nakita v vrednosti 15.000 K in se na željo dobitelja izplača v gotovini proti plačilu 20 odst. davka na dobitek in po odbitku 10 odst. navedene vrednosti, drugi dobitki obstoje istotako iz vred-nostnik predmetov.
Sre*ke se dobivajo za ceno po 1 krono komad pri vseh postajnih blagajnah, pri blagajni c. kr. državno železniškega ravnate) stva, kakor tudi v večini tobačnih trstik v Trstu, Ljubljani, Gorici in Puli.
Pokojninsko zavarovanje privatnih uradnikov. 14. t. m. je bila na Duoaju seja vseh predsednikov deželnih zavodov te zavarovalnice ; predsedoval je gref Auersperg.
Sklad za žrtve 20. 38ptembra je pričelo nabirati ameriško slovensko časopisje. —
Potovalnim učiteljem Ciril - Metodijeve družbe sta imenovana gg. Ante Beg in Janez Prekoršek.
Računske listke družbe sv. Cirila in Metoda naročili so nadalje sledeči : a) iz Ljubljane : Restavracij pri „Roži", gost. Marčan, gost. Tratnik, Narodna kavama, rest. „Narodni dom;i, rest. „Perles", hotel „Seidel'% hotel pri „MaliČu1*, rest, „Novi svetu. hotel „Lojd"*, rest. Cinkale, rest. „Auer*. go3t. „Fortuna", A. de Schiava, kavarna „Ilirija", rest. „pri Lipi11, hotel „Štrukolja, gost. Zupančič, Martinova cesta, rest. pri „Levu", kavarna Evropa; b) iz dežele : Fani Siajpah, 1 Vel. Loka, Fani Lapajne Idrija, Milka Ko-
V Trsta, dne 18. novembra 1908
»EDrNCSTr štv. 319
Stran III
renčan, Vrhnika, Kranjc pri Vodniku v Šiški, Z. Stravs g03t. trg, Podbrdo, Neimenovan iz Kranja, Marija Mayer Kranj, Kranjc Sp. Šiška poslovodja, Alojzij Pavlin Trebnje, hotel Arko Ribnica, gost. Erbežnik Vič, hotel Nova pošta Kranj, Matej Lončar, rest. Tržič, gost. Šonmijc, Tomačevo, dr. Dereani Gorica.
Narodna Čitalnica" v Rojanu se naj-topleje zahvaljuje požrtvovalnim rodoljubom za blagohotno podporo knjižnice Čitalnice. V prvi vrsti izrekamo zahvalo tržaški posojilnici in hranilnici za redno podporo 30 K in g. Franu Resiču, nadz. južne železnice, za podarjene res krasne knjige, med temi 20 letnikov „Ljubljanskega i Zvona", 3 letnike „Slovana* in 4.5 knjig Knezove Zabavne knjižnice in druge.
Darovali so nadalje za knjižnico, za kar se jim toplo zahvaljujemo : Dr. Gregorin 3 K, P. od Sv. Ivana 40 st.. tržaški humorist N. N. I K 50 st., dr. Vodušek 1 K, dr. Wiifan 1 K, Dragotin Bandel 1 K. Hvala torej vsem, ki so kakorkoli pomagali namenu ! Na dalj ni darovi nai se pošiljajo na naslov: Milcš Udovc (Mihajlovič), blagajnik Nar. Čit., Scor-kola 385. Rojan Trst.
Tržaška mala kronika.
Porotno sodišče. V ponedeljek dne 23. t. m. začne četrto in zadnje zasedanje porotnega sodišča v tem letu pod predsedništvom d. s. svetnika Perišića ; nfegovi namestniki so d. s. sv. Andriah, Clarici in Minio.
Določene so bile sledeče obravnave ; dne 23. proti Josipini in Mariji Ivančić jrndi hu-delstva goljufije; dne 25. proti Mariji Sar-dotsch radi hudodelstva goljufije; dne 26. Verginiji Danelotti radi hudodelstva deto-mora ; dne 27. proti Janezu Werk in Erne-stu Longaroli radi prestopka proti varnosti 'asti potom tiska: dne 28. proti Emi Bolle radi istega pregreška.
Ognusen satir ! Že dlje časa je vratar
hiše št. 16. v ul. D. Rossetti, Julijan Bossich star 35 let, s poželjivim očesom gledal za onim krasno rarcvetajočim se popkom, kakšna je desetletna Adele V., ki stanuje v isti hiši pri svojih roditeljih. Ognusni zločin, ki ga je predvčerajšnjem pregrešil, dokazuje, da kam zavaja človeka degeneracija v prvi vrsti vsled alkohola. Predsinočnjem se je Bossich vrnil domov v popolni pijanosti. Navzeti alkohol je^le stopnjeval njegovo spolno perverznost. Sel je k materi male dekl.ce in jo zaprosil, naj mu dovoli, da mu gre deklica po kavo. Mati, nič sluteča, je privolila in Ade-lina je grdobcu kmalu prinesla kavo k postelji. Tu se je zgodilo zločinstvo, katerega popisati ne more pero.
Hvalabogu ni izvršil svojega zločina do kraja, ker je dete začelo glasno ihteti. Satir ji je ponudil nekaj dvajtetic, da bi molčala A čim je šla k materi, ji je povedale vse, ker je čutila trpke bolečine.
Mati je vsa obupana, hitela k zdravniku in ta se je sam prestrašil, ko je konstatiral na deklici, da sicer ni bila defiorirana, ampak da je bila okužena z venerično boleznijo.
Policija je ognu3neža aretirala, ki taji vse, češ da je bil pijan in se ne spominja ničesar.
Ntnadna smrt. Lovro Pizzignachi, 61 leten čevljar, stanujoč v ul. R. Manna št. 12, je včeraj nenadoma umrl ob 4*15 popoludne vsled srčre panalvze. Zdravnik reš lne postaje je konstatiral smrt.
Smešnica. Izpred sodišča: Sodnik : Vi sta to pričo tako pretepel, da ni mogla štiri tedne delati. Imate li kaj navesti v svoje opravičenje ? — Obtoženec: Priča je za bolniške stroške prejela 33 krvn.
Koledar in vreme. Dane a : Roman — Jutri : Elizabeta vdova. Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne + 3 Cels. Vreme včeraj : oblačno.
Vremenska napoved za Primorsko: Oblačno Hladni vetrovi. Temperatura malo spremenjena.
Društvene vesti.
Odborova seja „Dramatičnega društva"
bo nocoj ob 7. in bo gg. odborniki vabljeni da se je radi važnosti predmeta poinoštevilno
udeleže.
„Učiteljsko društvo" za Trst opozarja svoje člene, da ima jutri v četrtek ob 10. uri v barkovljanski šoli svoje jesensko zborovanje. Po zborovanju pa je v „Narodnem domu*' v Barkovljah skupen obed. Prijatelji učitelj&tva dobrodošli !
„Narodna Čitalnica1* v Rojanu priredi v nedeljo dne 22. novembra t. I. v prostorih „Kontumnega društva" v Rojanu, dramatičen večer z raznovrstnim programom, na vreto pride tudi slavni Čarovnik. — Po veselici bo ples. Uotcpnina 40 stot., sedeži 20 stot., k plesu za gospode 60 v., gospe 40 stot. K obilni udeležbi uljudno vabi	Odbor.
.Čitalnica" pri Sv. Jakobu. ;Plesna šola se bo vršila danes ob 8 uri pol zvečer v „Čralcici* pri sv. Jakobu. Nadalje naznanja „Čitalnica", da se bo ta šola vršila zauaprej redno vsako sredo.
„Čitahica" pri sv. Jakobu opozarja	vse
one gospice, ki se že žele vpisati v šolo,	da
je ćas do pretka zglasiti se ustmeno ali	pismeno v „Čitalnici".
Tržaška gledaliSda:
VERDI. V sinočnji znani laški komediji „Le miserie del signor Travetti" je Novelli
zopet briliral s svojo nedosegljivo umetnostjo. Danes častni večer gospe Olge Giannini. — Vprizori se Shakesparova igra „Bisbetica dornata" (Krotenje divje žene.)
POLITEAMA ROSSETTI. Danes odmor. Jutri bo častni večer g. Stracciarija.
FENICE. Nocoj ob 8. uri se zopet ponovi feerie „Okolu svetu v 80 dneh". Jutri : ' „Vagabundi".
Prihodnji ponedeljek se bo predstavljala nova opereta dobroznanega Ziehrererja : rTri 'želje".
Vesti iz Goriške.
Tečaj za šivilje v Kanalu, katerega je priredil zavod za povspeševanje obrti, je bil zaključen 14. t. m. v navzočnosti tajnika trgovske-obrtne zbornice A. Bizjaka, poslanca in župana A. Križniča, posl. Zega, deželnc-sodnega svetnika Fabijana in obč. starešine Ivančiča.
Gostovanje ljubljanskega gledališča v Gorici. „Narodna Prosveta" je pridobila „Dramatično društvo v Ljubljani'4, da priredi z vsem svojim osobjem v nedeljo 22. in ponedeljek 23. t. m. gostovanje v gledališki dvorani „Trgovskega doma". V nedeljo se uprizori igrokaz „Maškerada", v ponedeljek veseloigra „Nioba".
Režijo bo vodil osebno g. Govekar, intendant ljubljanskega gledališča.
Vesti iz Istre.
Nemška učiteljska zveza je sklenila nakupiti v Lovrani v Istri popolnoma vrejeno hišo za 70.000 kron. V tej hiši bodo dobi* vali stanovanje oni nemški učitelji, ki bodo iskali zdravja in okrepila ob morju v milejem ' podnebju.
Vesti iz Kranjske.
Za vodovod v Kuteževem okraj Postojna, je dovolilo poljedelsko ministerstvo 6600 K podpore.
Nesreča s petrolejno svetilko. V ljublj. bolnišnico so pripeljali Heleno Znidaršič in , njene hčere otroka, eno leto starega Franca Znidaršiča. Oba sta se hudo opekla ob nali-' vanju petrolejske svetilke. Polila si je obleko in ko je prižigala, se je ista vnela. Doma , sta oba iz Trebnjega, kjer se je tudi nezgoda pripetila.
| Deželna poslopja v Ljubljani bodo na večer cesarjevega jubileja razsvetljena.
Ranjenci 20. septembra. V nogo dne 20. septembra ustreljenega Simončiča so pripeljali v soboto zopet v deželno bolnišnico ljub., .ker se je rani, ki že pred tednoma ni potre-! borala bolniške oskrbe in je bil takrat Si-'mončič vsled tega iz bolnice odpuščen, nenadoma pridružil šen. Zdravniški oskrbi se je posrečilo Simončiča zopet zlečiti, da je izven nevarnosti. — Na drugi strani se poroča, da se je tudi v ledje zabodenemu Štruklju pojavilo novo vnetje desne noge 'v mečih, kar je najbrže posledica poškodbe iz dne 20. septembra. Štrukelj je v oskrbi deželne bolnišnice. Dijaku Borštniku so predvče-raj odvzeli odveze. Kosti so se mu zacelile. Rane so precej zaceljene. Z veseljem poročamo, da bo Borštnikova težko poškovana leva noga ohranjena. Po zdravniških izjavah ;je pričakovati, da bo Borštnik božične ' praznike preživel lahko že v krogu svojih dragih.
Vesti iz Štajerske.
Kurs za izdelovanje perila. — Štajerski zavod za povspeševanje obrti namerava napraviti začetkom 1909. v Gradcu četrti kurs za izdelovanje perila. Kurs bo trajal tri tedne.
i, Za nemški „obrambni" sklad za Spodnje Štajersko so nabrali graški vseučiliščni dijaki 12.000 kron, gledališka predstava je dala 1000 K čiktega dobička. Vsega skup se je torej nabralo v Gradcu v *jar dneh za „teptale Nemce" na Spodnjem Štajerskem 18.000 kron; znatna svota, ki se uporabi proti Slovencem.
Književnost in umetnost
Novi Akordi. Napisal Zjrko Prelovec. — Opazovaje zadnja leta delovanje naših pevskih društev, sem spoznal, da imamo mi Slovenci mnogo pevovodij, ki ne znajo izbirati pesmi, ki bi jih njih zbori lahko obvladovali. Temu je krivo največ to. da ti pevovodji ne poznajo natančneje naše glasbene literature. Mnogo jih je, ki vedo le za dve pesmarici, to je* za ono Mohorjeve družbe (J, Aljaž) in „Glasbene Matice" (J. Čerin). Ne trdim, da tu notri ni dobrih zborov, — saj so zastopana imena skladateljev Foersterja, Nedveda, Sattnerja itd. — mnogo pa je zastarelih, prepetih, ki spominjajo na dobo „licdertafel-skega Stila", dobo, ki se je človek spominja s prav britko žaicstjo. Ne vem, zakaj ntši pevovodji ne izbirajo pesmi po publikacijah „Glasbene Matice", ki jih z znano spretnostjo urejuje koncertni mojster Hubad? Izvrsten zbornik „Novi Akordi" — in na tega opozoriti je moj namen —, ki ga urejuje skladatelj dr. Gojmir Krek in že od 1. 1901
s Novo pogrebno podjetje
pisarna in prodajalna Uia Uincenzo BelHtti št. 13.
Telefon št. 1402 (poleg cerkve sv. Antona Novega) Telefon St. 1402 Zaloga oprave ulica Massimo D' Azeglio it. 18
Prireja, pogrebe od najprostejše do najelegantnejše vrste v odprtih, kakor tudi v s kristalom zaprtih vozovih.
Ima bogato zalogo vseh potrebščin za mrliče, kakor: kovinaste in lepo okrašene lesene
rakve; čevlje, vence iz umetnih cvetlic, kovine, porcelana in peri. Bogata zaloga: VOŠČENE SVEČE.	Cene nizke, da se ni bati konkurenoe.
Za slučaj potrebe se ulj udno pripoiočajo HENRIK STIBEL.J in drugi.
Svarilo!
Prosimo spoštovana gospodinja, ne zahtevajte pri nakupu kar na kratko zavitek ali zaboj če k „cikorije^, temveč določeno znamko:
/r
Franck

da imate zagotovilo za vedno j ed n a k o in najboljšo kakovost. — Pazite pri tem na te varstvene znamke in podpis, kajti naše zamotanje se v jednakih barvali, papirju in z podobnim natisom ponareja.
i/rurvt
Varstv. znamka Varalr zuamlca. Var.itv. zuamk«. si Kuvr X 4t".7, 2:7. II.W.W.
| Trat, ulica Paullana. itev. 8,
Zaloga dalm. vina
Prodaja ae zajamčeno pristno, novo dalmatinsko vino lastnega pridelka Iz Podstrane pri
Spljctu. — Brezplačno na doni po sledečih -	cenah : .
Črno. po 64 st. j Belo viško po SO st. Opolo „ 72 „ I Istrsko . . „ 64 „
nuj alka (krčma) vnlO. Boaalnl 10 |
Prodololnlca zgotovljenih oblek:.
JE za moške in ženske. SE
Obleke za otroke
od 70 do SO krajcarjev naprej. ———»»
Volnene nogoviee, bluze, srajce za moške in ženske, pletenine, zgotovljeni predpasniki itd.	Najzmerneje eene.
Amelia Martinico
Trst, ulica Barriera vecchia št. 19
Direktni dovoz štajerskih kokoši i» ajc. Specijaliteta: Grsike Poutarda. Cene dogovorne. — Postrežba m dom.
Ulica Campanlle it. 15.
fc^acija }{otel yfbbazia
Vla Geppa 20 (nasproti hotela „BALKAN'*.
Impozanten uspeh
vsako večer
tolj Met
Vstopnina prosta.
•f
UMETNI ZOBJE
Plombiranje zoboy
Izdiranje zobov brez = vsake bolečine
v zobozdravniškem kabinetu
Dr. Čermak i> §. Juscher
TRST
ulica della Caaerma štev- 13, II. nadst.
Tppežna^ikrila
PO ceni ! Gladke K I-50 komad; crtane K I-70; karirane K T90. — Pošlljatve po poštnem povzetju. Zavoj 5 ker 7 komadov. Manjša naročila se ne jemljejo v poštev. Prodajalcem popast. — Kondicije po naročila. — Gustav WeisBen-atein v Bystrem u Poličky. =====
-w
}. pcrtot
urar I. vrste
Trst ul. Poste Huoue 9
Čaj tisočeri cvet
izvrstno domače sredstvo, ki ne bi smelo manjkati v noboni družini. Ta čaj je sestavljen iz mnogih zeliič, korenin in cvetlic ki povspeSujejo prebavljaDje in tek. — Isti uničuje ubadan ja in krče v žel0deu, napihovanja preobilne kialine itd. — Zavojček z navodilom po eno krono dobiva se v odlikovani lekarni
PRAXMARER (Ai due Mori)
Trst, Piazza Grande - Mestna palača. - Tel. 377
Prodajalnica manifaktur. blaga
€nrico De franceschi
F i Lij alka ulica delle Poste štev. IO
je prejela za jesensko in zimsko serono
bogato izbero blaga
za ženske obleke
pleteniue, fuštanjev, trliža In izdelanega perila za moške in ženske.
c 00
patentiran divan-postelja MACHNICH
Okrasi radi svoje krasne elegance vsaki prostor in se Bpremeni v hipu h samim premakljajem v jako komodno posteljo z lastnini žimnicami in blazinicami.
Prospekti zastonj. — Eventuvelno na mesečne obroke.
Lastna delavnica za vpakovrstno tapecirarsko in elep5evnlno delo.
Trst. ul. S. Giovanni 10.
G. MACHNICH
■i Cine-Music-Hall-Mondial ■
Edini v Trstu. Ul. deli' Istria 6, Hrib sv. Jakoba. Edini v Trstu.
Žive in govoreče slike.
Vsako soboto in sredo nov vspored, absolutne novosti. Od sobote 18. do torka 20. novembra:
V morskih kopeljih
komično.
Španska kri
Žaloigra.
Benette kraljica Adrije :
Na splošno zahtevo CINEMU8IC :
H MIBELLA
velik vapeh.
Rivalizem med sestrama
komično.
Stran IV
»EDINOST« št. 319
V Trst ti, dne 18 novembra 190*
CARLO GORTABf Zaloga olja - Trst - V. Santa Caterina 13.
izdbja zaslužni knjigotržec Lavoslav Schwent-ner, pričala pač mnogo skladeb najrazličnejše vrste in znano mi je, da se naši pevovodje trga zbornika jako izogibljejo. Zakaj ? Skok od prejšnjih diletantskih zborov do umetci Ških v „Novih Akordih" je bil za-nje prevelik. Na prvi ali drugi strani kakega zvezka nalete na moderni zbor — recimo dr. Goj-niira Ereka — ga ne umejo, mečejo zvezek s:ran, češ, kdo bo to pel, nič za uho, čudni akordi, saj ni nič vredno l Ko večkrat naletijo ua kak tak zbor —, ki je lahko po koncepciji umetniško zasnovan, polnkrasnih misli kakor so ravno zbori dr. Gojmira Kreka — pa je za naše zbore, izvzemši „Glasbene Matice", težko izvedljiv, odpovedujejo Schweat-nerju naročnico in kopljejo tako zaslužnemu podjetju — te vrste najboljšemu v Slovanih — grob.
In zna se zgoditi danes ali jutri, da pokopljemo „Nove Akorde" tako kakor nekdaj Gerbičevo „Glasbeno Zoro". Da je temu, kar sem prej trdil, res tako: V kohkor posnamem iz različnih vsporedov naših pevskih društev j po časnikih, se je do leta 1908 pelo iz „No-j vih Akordov" po vsem Slovenskem morda j kakih 16 zborov, da-si so vsi letniki tega; zbornika prinesli približno 90 moških in me-t šauih zborov. In še teh 16 zborov je veči- j noma pela „Glasbena Matica" pod Hubadom, J „Pevsko in glasbeno društvo" v Gorici podi Michlom, „Dolenisko pevsko društvo" v No-; vemmestu pod Hladnikom, pevski zbor „Na- \ rodne Čitalnice" v Kranju pod Rusom, „Lira" v Kamniku pod Steletom, „Koio" v Trstu pod Vogričem in zbor „Delal. br«l. društva" j pod menoj.
Kje so pa ostala v „Zvezi" stoječa j pevska društva. Iz tega se vidi, kako poznajo; naši pevovodje „Nove Akorde" in kako razu- j mejo njihove skladbe. Zborcm na dežtli itak: ne moremo priporočati Lajovičevih ali Kre- \ konh njoibierskih umotvorov; priporočati pa i um smemo lepe, v narodnem duhu uglasbene j zbore učitelja E, Adamiča in zdravnika dr. j A. Scbvraba. Kako lepi in prisrčni so Ada-1 liiičevi zbori: „Dekletce podaj mi roko", i (Novi Akordi, letnik IV., zvezek 3. mešani zbor) in „Ko bi rosica bila" (N. A. V. 1. m. z.), Lipa (N. A. I. 6. m. z.), „V gozdu" (X. A. II. 5. m. z.), Da eem jaz ptičica (N. A. III. 3. m. z.), Ptička (N. A. III. 6. m. ;.), V snegu (N. A. VI. 2. m. z.), Fantu (N A. VI. 2. m. z.) Zhkaj ne vidimo nikjer na fiporedu dr. Schwabovih zborov: „Slanica" (N. A. II. o. možki zbor), „Zdaj sam le sem zahajam" (N. A. II. 2. m. z.), Oj dekle, kaj s7 tak žalostno ? (N. A. V. 5. m. z.) Moji devojčici (N. A. I. 1. m. z.) itd. Kako bi ugajal poslušalcem m. z. dr. J. Ipavica: „Imel sem ljubi dve" (N. A. II. 3. m, z.), j tli F. Ferjančičevi pesmi: „Slovo od djma" ! (N. A. VII. 2.) in „Pevci smo slovenski mi" | (N. A. VI. 6. oba m. z.) Kaj bi vam še nadalje našteval I Pevovodji! (posebno oni na Primorskem!) Naročite si „Nove Akorde' študirajte in storite svojo dolžnost!
Razne vesti.
Največji daljnogled na svetu postavijo kmalu v Camegijevem zavodu v AVashingtonu. Ta teleskop bo imel steklo v premeru 2 in pol metra. Z ureditvijo tega daljnogleda se bavi profesor Nitchic. Samo steklo tehta 90 metrskih stotov ter je prcvzrcčala njegova priprava ogromno truda. S pomočjo orjaškega teleskopa bodo fotografirali predmete na nebu, kakor megle' zvezd, pege na sotneu itd.
Demonstracije proti pruskemu princu. — Kakor poroča-o iz Hamma, je prišlo tamkaj v ponedeljek do zelo burnih in resnih demonstracij proti sinu nemškega cesarja, Eitel Fricu. Ko se je vozil z trgovskim ministrom v f.vtomobilu, je ljudstvo prodrlo kordon redarjev in obkrožilo avtomobil. Se le, ko je prišel nov oddelek redarje?, se je posrečilo rešiti prirca iz rok razdražene mase.
Novo slovensko pevsko društvo v Ameriki. V Brookijrnu so ustanovili slovensko pevsko društvo ,.Domovina". Predsednik je Ivan Adamič, tajoik Ivan Zupan.
Petnajst metrov visok barometer s cevjo ki ima v premeru 20 cm postavijo v Faenci na Liškeai v spomin Toricelliju, ki je iznašel tlakomer.
Kaka bo letošnja zima. Nov koledar za prtgnozo -remena Bruna Burgerja iz Bero-lina govori obširno o bodoči zimi. On pravi, da začae novo leto z dežjem, oblačnim, toplim vremenom, z vetrovi ! Dan sv 3 kraljev bo kritičen dan. Toplo in deževno vreme bo trajalo vse do polovice januarja. Tedaj se pa barometer naglo dvigne. Ša le 22. januvarja, ki se ima smatrati kritičnim dnevom prvega reda, začne prava zima. Zadnji dan jaguarja bodo veliki snežni vetrovi. Tudi februar ne bo mnogo bolji. Dne 5. februarja i»o kritičen dan. Vse do 20. februarja bo; toplo vreme, še le potem se temperatura zopet '< : azbladi.
V februarju je pričakovati raznih nesreč,, i zlasti katastrofe v rudnikih vsled eksplozije j linov. Februar konča s snegom in marveč prične tndi s snegom. Snežilo bo še 20. marca.
Neverjetna surovost. — Neka deklica iz
Berolina, ki hodi z umetnimi nogami, se ie šia v bližnji gozd eprehaiat, kar jo ie tsko utrudilo, da je zaspala. Meditem so prišli trije fantje ter so ji vzeli umetne noge in zbežali Deklica je štiri dni in noči zaman klicala na pomoč, a ko so jo našli, bila je tako oslabljena, da najbrže umrje.
Gospodarstvo.
Nova dalmatinska paroplovna proga V
ponedeljek je bila otvoriena nova ; paro [»lovna proga Reka—GruŽ društva Ungarc-Croata.
Prodaja opojnih pijač pada. M nolega leta se je uvozilo na Dunaj 611.745 hI. vina, za 1205 hl. mani nego leta 1906, da-si -e je prebivalstvo pomnožilo za 40.000 duš. Piva je porabil Dunai preteklega leta za 80*759 hI. manj nego leta 1907. žganja pa za 329 hI. mani. Te uspehe pripisujejo protialkohol-netnu gibaniu.
Dobro in čisto milo je vedno ceno. Naj- j boljše je „Schichrovo" mrio radi tega tudi najcenejše. V teh časih, ko je vse tako drsgo bi morale gospodinje gledati prsebto ca to da rabijo le dobro in čisto milo, ker drugače
Narodni greh zr^TL EeJTJl
kovanem fotografskem ateljeju Antona J e r k i Č a v T r b t u zraven velike pošte fit. 10, v Gorici GoBposka ulica Št. 7. — Svoji k svojim !	1267
Dve veliki sobi Jdrb,° I?
gld. m esečno. Ulica Fabbri št. 1, po Seal a ;lei Fabbri na desni. Voda v hiši.	1889
mi is li
Pi||f (visoka pisalna miza) malo časa rabljen, S Uli proda rIuseratni oddelek Edinosti (via G. Galatti št. 18, pritličje — Narodni dom). 1784
Zaloga preizkušanega in pristnega
viškoga vhm
G. BORČIĆ — TRST.
Via Lazzaretto vecchio št 5.
Prodaja na debelo in v tranzitu, kakor tudi na dom v sodčkih, steklenicah in boteljkan.
Prodaja ludi koruzno porje za postelje
M, ud. ZEEQUEN2£
ulica Lm 4a Paiestr.ua 2 (epi ni. Cormeo).
c-i. Sufe&b.
nom „S c h i c h t'
Mali oglasi.
PrnHoin eo obleke, paletots za moške in flUUdJU dečke. Plačilo na obroke. KO-STORJS, ulica Giosue Carducci št. 16, prvo nadstr., blizu restavracije Cooperativa es. Hscker._1S13
Proda se
kanarčka, starega eno leto, ulica Tiuggero Jlanna št. 11, vrata 2.
1822
šestnajstletna, vešča slovenskega,

Nova prodajalnica ur in dragocenosti
G. 3UOHE1
(ex drug Drag. Vekjeta)
CORSO Štev. 3S — TBST
ifaspioU prejšnje predajal. DEAG VEKjET.
Bogati Izbor zlatanine, srebrnlne, dragocenosti In žepnih ur. Kupuje In zmenjuje staro zlato in srebro z novimi predmeti. — Sprejema naroČbe in popravlja vsakovrstno, srebrnino in žepne ure. tfggF Cene zmerne. E
ANTON SKERL
mehanik, zapriseženi izvedenec
TRST, Carlo Goldonijsv trg štev U
Zaslepil tovarne teles in motokoles M
Napeljava In zaloga električnih zTončkov, luči Id prodaja itr»-mofonov, zoDoftmov, In fonografov. Zaloga priprav ta toMii pire-Lastna lavnira za popravij inje Alv. strojev, kole;, motokele? lit
Velika zaloga pripadkov po tovar, cenah.
TELEFON štev. 1734.
Prodajalnica jestvin in kolonijalnep Map
Trst, ulica Foscolo 2
vogal Barriera vscchia
1877.
Gospodična nemškega in nekol. italijanskega : Vdobi se vsake vrste kave, sladkorja, riža- te jezika, katera je že eno leto služila kot uradnica pri! »tenin itd. — Sladkor v prahu po 76 stotink. neki tukajšnji tvrdki. išče alužbo. Ponuja dobra spri- A ,	...	. _ ,
čevaia. Naslov pove „Edinost".	1877. Sprejmejo se naročita po pošti od 5 kg napre
vse po n a j z in e m ejših cenah.
Priporoča se slavnemu občinstvu v mestu in okolici	Udani
J. OEP.NE. : Prodajalnica in pekarna ::
P. FETBRIEIL
je preiožena iz ulice Giulia 76
v Vrdelo štev- 490
Prodajalnica jestvin
Via delf Istria št. 14 - Trst
Prodaja kave, riža, testenin domačih in tujih, sladkorja, moke, masla, mila. olja, otrobi itd.
VSAKI DA3J SVEŽE BLAGO.
Priporoča se slavnemu občinstvu v ine-tu m okolici udani
IVAN GUSTiNČIČ.
V prodajalnici jestvin
Oomenlco Horetti
Trst, ul. Giuseppe Gatteri St. 20
vogal ulice Farneto
Rilci/P 1/llnPn čistokrvne, plemenjake, tnla-liuaivo |\U||bB diče 5—G, dorasle 10—12 kron par. — TerezMa Legat, Tržič, Gorenjsko. (1809
Qrn"~ b leto?Dji popolnoma krotek, po odhodu Wl I ne; It lf-toviSčarjev na prodaj — Terezija Legat, Tržič, Gorenjsko.	18'J8

f)7Pnlti 8e dober, trezen 35-letni c kr. U£G||lll državni uradnik (letna plača 3000 K) z do; ro, lepo in mehkočutno, primerno naobraženo in premožno gospodično. Resne ponudbe (tudi po stariših in sorodnikih), ako mogoče a fotografijo na Inseratni oddelek Edinosti pod „Ideal" vsaj do 30. novembra.	1775
Cfo tinvs nip pnmerno išče mala družina (3
VrŽt!!?^Ht!nn09eb-e} ^ ^L^^ Prodaja tobaka, katera je bila vzeta od prejšnjeg-Prednost imajo stanovanja v novi hiši, ah ona, ka- u	T«a ^Af
tera imajo vpeljano vodo in plin. Pogodba tudi za več let. Ponudbe pod „Tri osebe" na Inseratni oddelek Edinosti.	1721
lastnika Wran, Joa.je zopet' dovoljena
tedanjemu lastniku P. PETERNEL
prodaja vse po nnjzmarnejšili cenah sladkor, kava, rlž, zmesi, moko, naravno maslo surovo in kuhano, vino, pivo in likerji v botoljfcah itd. Specijaliteta praških in S. Danjalsklh ^njati. Poštno pošlljatve po zmernih cenah.
[ MH——H —MEZSBM HIBM'i'LlH flfli B3BR3 s
ANTON JOGAN, mizar
Sprejme vsakovrstna naročila ir popravljanja.
Ima vedno pripravljeno pohištvo za spalne in jedilne sobe ter kuhinje
TRST — ulica Farneto 45.
Hotel Balkan
UellKa izbera oblek2amožktin;)cžke
Specijaliteta: Površniki, paletot, jopiči, hlai e i: oblečice. — Perilo xa moške.
Ignacij Potocnig - Trst
ulica Riborgo — vogal ul. Beccherie Podružnica ulica Ghega štev. 4
(hiša ex Luna)--
Emporij ovratnic in tleiEaikov uio-se in ieaske. Velik.i irliera blaga j a nioSk« obleke.
Sprejmejo se naročila po meri
JAKO ZMERNE CENE.
piazza San Giovanni št. 2
se odpre velika podajal niča preskrbljena s vsakovrstnim manifak-•• turnim blagom specijaliteta. •* 15.000 [»arov čevljev in postolov za moSke, ženske in otroke. Velika izl)era svilenih dežnikov. Vsi ti predmeti prodajajo se po jakc zmerni ceni samo v veliki zalogi
g^* Piazza San Giovanni št. 2. *
g^T NAJBOLJŠA
namizna vina.'
Prodajani naitiari^e in **Jno prinno vino, <h1 liw«>* napn I t r«/-ptafno na d.,m	,tr'.
poakuSnjo v urig., buteljkah I 1. « več, brez buteljke J-
pristni viški opolo po 68 s'. Crno dalmatinsko „ 66 „ pristno visko belo „ 76 „ Jstrski teran „ 56 „
S(«rejuj»-iu p.j?iljalve itrA- poitA p.. poTzetjn) v s<Hi.h ne luanje od MI litrov trr rafiioaui l^jle posebej) «4 ptoliuk mati j pri litru.
I zorei : ra T*ik pr^atn^zou uzore,' prouitn, da »e pošlje a5 atj.tinU v i>o*tiiih nuuukih.
Ob priljtaii spomuMe f uioje bogat« /aloge buteljk z *iiuieriiu vinom, Ma!-kiui dcf^ertoim in inetlicinala iiu. kakor tudi z likerji in »:rupi izvritne »ato« t: in |>o jako zinerisih conah.
Preprodajalcem popust.
E. JURCEV
.Trct, Acquedotto št. 9
70 sob, elektr. razsvetljava, lift, kopel]!
Počkaj dr K&gl.
vene smerne.
Hotel Balkan