278. Številka.
Ljubljana, v soboto 3. decembra 1898.
XXXI. leto.
Izhaja Tlak dan »Teeer,  izimli nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman ra a v stro-oge rs ke dežele za vse leto 1 f> gld. za pol leta H gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr —Za Ljubljano brez pošiljanja na dom as vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr . za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pisiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec,  po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina tna&a. — Na naroebe, brez istodobne vp< Siljatve naročnine,  se ne ozira, la oznanila plačuje ae od stiristopne petit-vrste po 6 kr.. če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr. če se dvakrat,  in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frank o vati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in tj p r a v n i f> t v o je na Kuiigrouiera trgu it. 12. Uprav niStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse ad m i ni »trati vue -t .ari.
Oklic
TMmn prebivalstva ▼ državnem zboru aaata-panih kraljestev in detel.
Nafta, katastrof tako bogata sedanjost nam je pri vsaki priliki jasno pokazal«, kako brez po* laoči je človeštvo izročeno divjanju elementov, in kako počasno in brez redn se vrše pomožne akcije prizadetim v korist.
Neizmerna revščina, silno žalost zadene cele rodbine in občine; jeden dan uniči dolgoletno, tru-dapolno delo kmetovalca in meščana in ga izroči bedi.
Tedni in meseci pa minejo, da zbere javna dobrodelnost svoja sredstva in da dobe težko zadeti is tisoč virov in po kapljati prihajajoče darove človekoljubnosti.
Dobiti hitro in izdatno pomoč iz držanih in deželnih sredstev je le prepogosto k rat nemogoče. Občna dobrodelnost pa se vedno ni organizovana tako, da bi bilo mogoče, hitro in izdatno pomagati nesrečnim sodržavljanom in jim omogočiti, ohraniti svojo gospodarsko eksistenco.
Tem žalostnim razmeram js treba narediti konec. Na mesto mnogovrstne ali ns organizovane in vsled tega nezadostne privatne dobrodelnosti mora stopiti energično koncentrirano, krepko združenje.
Kakor nas patrijotična čutila in zavest, da smo vsi členi iste države, navajajo, da v resnih tre-notkih skupno branimo prestol in domovino, tako nam bodo čutila naj plemenitoj še ga človekoljubja olajšala dolžnost, pomagati skupno tam, kamor je udarila nesreča.
„Društvo avstrijskih narodov" ima namen, organ) niaovati cbčno' dobrodelnost v s vrbo pomoči po elementarnih nezgodah. Mnogoštevilni viri dejanske človekoljubnosti naj se zjedinijo po svojih smotrov zavedajoče na se vodstvu v mogočno reko, iz katere bo možno hitro in znatno pomagati vsem onim, katere je zadela nesreča.
tDrn8tvo avstrijskih narodov" naj postane vedno obstoječa dobrodelna institucija, s katero si narodi nekako zagotovo „prvo in hitro pomoč"
po elementarnih nezgodah. Društvo naj bode nevtralno središče, kjer umolknejo vsa diference, kjer nsj se na« vseh najboljša čutila dejanski izkažejo kar naj omogoči, da usahnejo solze nesrečnikov in da se skrb za bodočnost premeni v veselo upanje.
Z ndano hvaležnostjo pozdravljamo okolnnost, da je Nj. c. in kr. visokost gospod nadvojvoda Rainer milostno prevzel protektorat našega društva.
Pod tem protektoratom nam je 2. decembra t. 1. kot 50. obletnica slavnega vladanja Nj Veli -čanstva ceaarja in kralja povod, izročiti javnesti poziv na ustanovitev „Društva avstrijskih narodov".
Ta spominski dan bodi priporočilo našemu pozivu, kateri gotovo najde odmev v srci našega milostnega Gospoda, saj ga v minolem stoletju ni dneva in je ni ure, ki bi ne evedočila o Njega ne-vsahljivi, nikdar odrečeni pomoči siromakom.
Neločljiv od osebe vladarjeve in njegove vladarske dobe je spomin na ono vzorno ženo, ki je na strani cesarja kakor angelj milosti in dobrote 44 let izvrševala svoje materinske dolžnosti.
Uzvišena mučenica spi večno spanje mej evo jimi slavnimi predniki, nje spomin pa je živ v hvaležnih src h narodov.
Ta blesteči spomin hočemo vplesti v delo usmiljenje, katerega smo s*i lotili. Naj bi nje duh za nas prosil in nas ščitil!
Narodi Avstrijski! Ustanoviti hočemo organizacijo, s katero bode Avstrija dala svetel vzor vsem drugim državam. Dobro delo storiti je veselje 7 Dobro delo storiti je dolžnost!
Še bolj pa je vsak dober in plemenit človek vesel svoje lastne dobrodelnosti, ako ve. da dosezajo njegovi mali darovi posredovanjem poklicanih zaup nikov svoj namen. Zategadelj vabimo vse občine, okraje, društva, zadruge, korporacije in vaacega posameznika naj prist ipijo našemu društvu, v katerem naj se zbero vsi narodi na podlagi človekoljubja, v svojo lastno srečo, na večjo slavo naše dinastične zveze in v čast naši veliki, skupni domovini.
Vsi prebivslci Avstrije naj postanejo jedna sama, velika armada prostovoljcev človekoljubnosti in naj pomorejo z združenimi močmi premagati grozne sovražnike človeštva, revščino, lakoto in bedo.
Bodi nam dovoljeno U reći uljadno prošnjo, naj se prispevki in darila vsake vrste, normalni prispevki občin za pomožni zaklad, kakor letui prispevki k.t členi pristopivšib posameznikov, korpo-racij itd. za sedaj pošiljajo na odbornika gosp. Jos. viteza Brenner-Felsacba na Dunaju, IV Favorttenstraase 27., na kateri nauk v je poslati tudi vsa vpraeaaja in vse dopise.
Na Dunaju, 1. decembra 1898-
TJstanovni odbor ,društva avstrijskih narodov":
Joe Base vi, drž poslanec; Jurij grof Borkw • ■ki Dunin. drž. poslanec; dr. Emil Byk, drž. poslanec ; A f red gref Coronini-Cronberg, drž. poslanec; Alojzij baron Czedik pl. Briiudels-berg in Evsenberg, člen gospodske zbornice; dr. Emanuel Engel, državni in deželni poslanec; Vladimir \it.ez Gniewosz-Olexow, državni poslanec ; dr. Leopold Gregorec, drž poalanec; Aleksander baron Helfert, člen gospodske zbornice; Alojzij Kar I on, drž poslanec; Ivan grof Ledebur \Vicheln, cea. kr. minister v pokoju; Edvard grof Palffv pl Erdod, drž. in dež. poslanec ; Fran Povše, drž. poslanec; Ivan Salva-d o r i, drž. poslanec ; Oton grof S e r e n y i , drž. in dež. poslanec; Anatol Wachnianin, drž. poslanec; dr. Djsil \V dlan, državni poalanec; dr. Ivan Žaček, drž. in dež. poslanec; Juraj Bi a n ki ni, drž. poslanec J Jos. vitez Brenner - Felsacb, veleposestnik ; Franc gnf Colloredo-Mansfeld; dr. Herman vitez CzeczLi ndenvald, državni poslanec; dr. Evgen grof Czernin, drž. in dež. poslanec; dr. Viktor pl. Fucbs, drž poslanec; dr. Peter vitez Gorski, državni poslanec; dr Anton Hasslwanter, člen gospodske zbornice; Evdokaij baron Hormuzaki, državni poslu nec; dr. Teodor Kat lire in, drž. poslanec; Ant. baron Ludvviga-torff, drž. poslanec; dr. Robert Pattai, držuvni poslanec; Karol baron Rolsberg, grajŠdak; dr. Friderik knez ^chvvarzenberg, drž in dež. poslanec; dr Herman V i e Ig u t h tovarnar; Jurij bar. \Vassilko-Serecki, drž. poslanec; Viljem grof \Volkenstein-Trostbnrg, drž. poslanec; dr. Ivan Z ur kan,  diž. poslanec
LISTEK.
Pol stoletja v službi črne umetnosti.
(K petdesetletnici slovenskega stavca.)
V šumnih dnevih, ko se širom prostrane Avstrije proslavlja petdesetletno vladanje presvetlega našega cesarja, praznuje tu mej nami, tibo in skromno v svojem kotu sedeči mož zvršetek pol-stoletnega dela na polju človeške prosvete.
Ta mož je dolgobradi naš — Martin Je lovlek, stavec v „Narodni tiskarni". — Kakor je tiskarstvo v obče najvažnejši Činitelj v po-vspeSevanju vse naše kulture, omike in prosvete, tako so najizdatnejši, rekel bi, bistveni njega pomočniki takozvani črkostavci. Njim je namreč nalog, sestavljati drobne, posamične črke v pravilno ubrane besede, Btavke in sestavke ter prenašati z dotičuega rokopisa misli in ideje pisateljeve v umetno izumljeni tiskarski stroj, iz katerega vzlete" nalik lasta-vicam na vse vetrove v nestevilnih iztisih. Mehanično sestavljanje tiskarskih pismenk je samo na sebi že jako težavno in zamudno; veliko več truda in nadležnosti pa prizadeva stavcu pri njegovem poslu duševno delo, t. j. čitanje in razvozljavanje vsakovrstn h rokopisov, mej katerimi so često pravi
egiptovski hiroglifi, da jih je možno uganiti le po dolgoletni vaji iz analogije posamičnih pismenk. Pri t« m pa že treba poštevati tisočero različnost pisave, spreminjavo pravopisa in vsakovrstne posebnosti, običaje, razvade in pogreške tega ali onega pisatelja, da ne govorimo o vseh mogočih jezikih in njih vidnih znamkah: azbokah in značilnih vezilih in lo-čilih. Kaj pa bi šele rekli o vseh nebrojnih popravkih, preinačevanjih in nadomeščevanjih posamičnih črk, besed in kar tudi celih stavkov potem, ko je že ves rokopis postavljen, ali pa celo mej tiskanjem, s kakeršnjimi se ima boriti stavec malo-dane pri slehernem, več ali manje nerodnem, sitnem in domišljavem pisatelju I To vam je črsto pristna bitka, s trmo in kaprico ter pedantnostjo kakšnega jezikavega pi kolov ca, da bi človek, ki se ni navžil potrebne angeljske potrpežljivosti s tiskarskim črnilom, treščil ves stavek dotičnemu sit nežu pod noge!
Da! Mnogo sitnostij, truda in muke je prebiti tiskarskemu stavcu! Nasprotno pa užije tudi dokaj lepih trenotkov, prebirajoč črko za črko kakšen zanimiv spis, pesem ali roman! Pri sestavljanju duhovito izumljenega dejanja dotične povesti se naslaja takorekoč «n detail na vseh posamičnih n.e nianssb, kakeršmh  površni čitatelj  niti ne opazi!
lo od spretnosti ter duševne inteligence veščega stavca je kaj mnogo zavisen estetični utis ter mo-ralični uspeh tega ali onega pisateljskega proizvoda! Saj Človek, da ima le količkaj zdravega ukusa in zmisla za 1* po obliko, takoj zapazi, da li je kakšeu spis stavil vešč, inteligenten in estetiski naobražen ali pa neroden, glup in  mehanično delujoč stavec.
In kdor je preživel pol stoletja v tem težavnem in utrudljivem ter povsem nadležnem poslu, ta pač tudi zasluži, da se ga spomnimo ter proslavimo ž njim ta veleznameniti dogodek! V ta namen podaje i m tu nekatere zoačilnejše podatke iz življenja našega slavljenca. ,
Martin Jelovšek je vstopil kot Hleten mladič in to dne G. decembra 1848. leta v tiskarno E. Egerja (.Gubernial Buchdruckerei") v Ljubljani ter se ondu učil tiskarstva štiri leta in sedem mesecev. Kot tiskarski pomočnik, stavec je deloval potem v omenjeni tiskarni 21 let. — Leta 18Gi). se je preselil v Maribor v Janschitzovo tiskarno, kjer je takrat zatel izdajati .Slovenski Narod4, kateremu je bil naš Jelovšek metteur-en-pagts in odgovorni urednik.
Ob ustanovitvi „Narodnu tiskam tf je bil i Martin Jelovšek delaičar ter je bil izvoljen tudi v nje upravni .odbor. — Ko su je U ta 1872. „Na-
Vse občine dobe p sredo v.tn jem okrajnih glavarstev do 15, decembra t. I. oklic za ustanovitev društva avstrijskih narodov in dotične priloge — namreč načelne določbe o pomožni organizaciji in vzorce za naznanilo pristopa — v dotičnih deželnih jezikih.
Učiteljsko gmotno stanje ni Giriškem.
S Tolminskega, dne 1. decembra. Veliko se je govorilo  in nasvetovalo a kon-kretnimi in nekonkretnimi predlogi. Sosebno je cenj. Slov. Narod marsikaj nasvetoval, kako bi se dale
učitelj« m na Gor-£k?m plače izboljšati. Tako n. pr. je nasvetov.»1 gg. poslanem vstopiti v dež. zbor, naprositi kneza nadškofa, da b; glasoval za deželni eolski nalog, s\etoval je razširiti šol. davek e posebno postavo na žganje, dežel ni odbor naj bi davek na užtuino v svoji režiji pobiral in dobiček v povišanje učit. plač obrnil i t. d. Hesuici ni čast se mora reči, da „Slov. Narod* ni tako slabo o našili razmerah poučen. Take »o jednake zadeve so se na Goriškem vsestransko že večkrat omenjale. Se ve, vsi t»ki in jedinki nasveti od straii „SSlov. Na ro la* ho s* v cenj. „K lin osti" in „Soči** pobijali češ, proti vsem tem nasvetom in predlogom so laski gg. poslanci in vlada. Temu dosledno bi se dal pobijati tudi dež. ši.-lski zalog, ker so proti njemu laški gg  poslanci in vlada. Ah  ni tako res V
Jaz bi v tem oziru tudi stavil jeden predlog, proti kateremu ne bi mogli vladi nastopi'i. Vlada sama predlaga in želi, in to svojo željo je v Bol, drž. postavi od 11. maja 1S6'J v g G6. izrazila in zaukazafa, kakor sledi: „S«..w it die Mittel der O. tsgemeinden (beziehungs\v -ish der B^ZTke) fite dio Hedii fhisss dos VolksBchuhvdsens meh t aus-rsioheo, Lat điselbsn das Land zu bestreiten." Zakaj se ni sprejel ta § v deželno Šolsko postavo? In ako bi se b lo kedaj na to delalo, ali bi se bili mogla viada protiviti proti svoj' lastni naredbi V Morebiti se bode uteguilo tudi proti tej jasni <lrŽ. postavi ogovarjati čol, le in edino dež. šol, zaleg zamore pomagati učteljstvu. Da pa ni to istina, je živ dok'Z dež. šol. zalog v sosedni Istr;, vali d kojega dobrrite tamošnje učitelj s tvo prav tako pomanjkanja trpi in strada, kakor ari na GofiSkeiB brez dež. sol. zaloga.
Ta bi se pa tol ko moledovalo okoli kneza n d ko:'i in na tak oafiin sililo gg. poslance k vs ini v dež. zbornico liki vola v mesnico, se jaz povsem ue strinjam. Vmkdo mj dela po svojem lastnem nagibu, po tvojem lastnem prepričanju in naklonjenosti ali nenaklonjenosti do učit ljstv;i, uva-žnjoč ialostoe dogodke in razmere v deželi. Vlada naj b; zgradila zliti mo-.t, čez koji bi se prišlo do pozitivnega dolo anja v prid učitelja vn in obožani in obnemogli deželi.
Dežela naša je ubo^a, ker je bla od nekdaj zanemarjena in skor;»j pozabljena, posebno na kme. tipskem, gospodarskem, industrijskem in obitnijskem polju. To ubeštvo ima največ vlada na svoji vesti. O kmetijstvu gospodarstvu itd., s pos"bnim ozirom
na Tolminski okraj, razpravljal sem obširno v cenj. „Soči" 1. 1894. Omenjal sem mej družim različne strokovne ia kmetijske tečaje, povdarjal o živinoreji, sadjarstvo, mlekarstvo sirarstvu itd. Nič ali malo se je obrnilo v tem na bolje. V najnovejšem Času je vlada in prav po prizadevanju, trudu in stroških ljudskega učitelja nastavila na Tolminskem mlekarskega nadzornika g Milana Ivančič a Siromašni učitelj dela res vedno in povsod Is tlako, ter pripravlja in gladi pot dragim, liki sv. Janez puš'avnik.
Da smo dobili na Tolminsko mlekarskega nadzornika, je bilo potrebno in je hvalevreino. To je sicer nekaj od napredka in blagostanja smo še daleč, daleč, lu ravno zato, ker je dežela zapuščena, uboga, sprejeli smo v adreso do Nj. Veličanstva pre-svitlega cesarj«, razloživši v njej n š » bedno stanje, prošnjo za državno subvencijo v prid in zboljšanje učiteljskega gmotnega stanja Vidite, kako skrbimo tudi mi za obnemoglo ljudstvo, in nočemo pognati njih zemljišča in h še na boben, kakor nam očita cenj „Soča". In tudi ni treba. Naše sicer ubogo ljudstvo, a ne po svoji krivdi, ker js delavno in pridno, bi tudi pri vseh visokih davkih in dakladah dobilo še par krajcarJHV za bedno gmotno stanja učitelj stva, ki mu poučuje in vzgajaio udauo in potrpež Ijivo najdražji nj h zaklad, ljube otroČiče.
Ako gre tedaj učiteljstvo po svojih zastop nikih na Duntj, ni to potovanje naperjeno proti nobenemu, najmanj pa proti našim gg. poslancem. Nasprotno. Opozoriti hočemo in naprositi na višjih in najvišjih mestih, razloživši naše stradajoče stanje, da bi visjka vlada vplivala nt deželno upravo, da se zboljša naše žtlostni gmotno stanje. In v tem bi bili lahko vsi jedini. <' !o podpirati nas bi smeli naši gg. poslanci in naše cenjeno časopisje.
A učiteljsko bedno stanje ni še največje hudo. Hujše je še neko očividno preziranje, obrekovanja in preganjanjq učiteljstva na Goriškem O tem hočemo razpravljati v p >sebnih člankih. Končno hi imel neko u'j udio prošnjo do nam naklonjenih c'njenih listov. R »zgovarj »joč se z nekimi g^. profesorji in dr gimi intel geutuimi osebami v deželi, kakor tudi opazujoč neVo ceupnost pri učiteljskih shodih v Trstu in v Gorici, spoznal sem in se DVeril, da ima naša č. inteligenca le malo zninji o našem žulosinem gmotne u stanju in naših šol. postavili v tem oziru. Oui so osupno gledali in ne morejo verjeti, da se nam ni vsled vedno nanšču joče draginje in vsled naših milih prošenj v 28. letiti nič zboljšalo n go c^lo od čas.)v do časov jemalo, kakor je blo v naših prvib člankih postavno dokazano. In celo cenjeni „S ovenski Ust" trdi v štev. 60 v dopisu iz Girice, da se ja zboljšalo stanje u":»teljstva s cer čisto neznatno I 1896. a v resuici se ni zboljšalo niti neznatno, ker je č. postavodajalec tisto ne :natno zb iljšanj^ 3/l0, 4/1Q, 4/io z drugi roko isti hip in v istem § vzel, s temv da je iz prejšnje postave izključil iz skupnega Števila začasne učitelje in učiteljice. In po cenj. .Sloven-skem Listo1 so morali zato naši gg. poslanci žrtvo vati vitalne interese svoj h nakan.  J »z ne verujem
rodna tiskarna" preselita \l Mtrihora v Ljubljano, imenoval   je  upravni  odbor JJovšeka „faktorja", upravitelja tiaksrnJŠke podrn'.nice mariborska   Ko je p* t^m   to   e odru "m   tiskarno   kupil prof Janko Pajk, ostal je. M. Jelovšek pri njem za upravitelja tiskarn*1, katero je vod I  spretno in vestno do leta 1817. Ondu je bil tndi odgovorni urednik D. Trste-nj*kove „Zore".   Bil je naš Martin kaj verem s!u £abnik svojemu takratnemu g jsp.jdarju ! Zgodilo se je namreč,   d*  je tiste  dni   „Narcdr.a tiskarna** v Ljubljani potrebovala f .ktorja in upravni odbor je za to mesto o ibral Martina J-d ivška tnr poslal po kojnejga J  Jurčiča s posebnim pooblistilom na-lašj v Maribor. Ali naš Martin je bil preulan svojemu gospodu ter je navzlic prigovarjanju prijatelja Levat ka <> lklonil častno   ponulbo,  z bok česar je potem,  ko   jf  I'ajkova   tiekarna  propadla,  baš od gromovit-fja Levstika miral  požreti marsikatero grenko . . .
1'ričtdsi takrat v Ljubljano, delal je M Je lovš* k nekoliko časa prigg. Kl«inu in Kovaču, potem pri Hlasniku, a naposled je vstopil iznova kot preprost stavec v „Narodno tiskamo", kaieri bi mogel biti uokoč poklicani voditelj. Tu zdaj delnje tibo in mirno, pohlevno v svojem kotičku sedeč, kakor je dovoljeno iu pravično pač Zi toh častit-)jsvega   starino  slovenskih slavcev!   Glavni njega
naleg j< stavljenje „L j a bij a neke ga Zvona",
katero delo opravlja z neko ganljivo vnemo. Ker je mož na duhu in telesu Še zdrav in čil, nadejamo se, da nam priredi toli vešče in okusno še marsikateri  letnik   imenovanega  slovstvenega zbjrmka!
Naš alavljenec je bil v svoji mladosti tudi časnikarski dopisnik; v Vilharjevem „Napreju* je marš kakšen sestavek, kj*-r se je podpisoval „Martin stavec". Temu „Nipreja" v spomin je rajnki Lavstik posvetil n tslednjo k.tico:
„Martin JclovSck je črke postavljal, Rubežnik jih jo b črnilom gojil, Levstik je t/ojo pisavo popravljal, Miroslav Villiar urednik mu jo bil''. Ko smo že omenili Jdovškovega prijateljstva s klasičnim našim Levstikom, naj ovadimo, povodom toli slovesnega dogodka, Še naslednje, ra-snda malokomu znano razmerja njegovo do n ijvečjega sloven k. ga pesnika: Mirtin Jelovšek je ujec Ernestine Jalovškove,  tu v Ljubljani živeče  hčeri — dr. Franceta Prešerna! Ker ju kot takšen imel priliko, priti mnogokrat   posredno in neposredno v dt ko z nesmrtnim  našim pesnikom,  vedel bi pač marsikaj zanimivega povedati  iz  njegovega nesreč nega življenja,  na kar opozarjamo poklicane naše literarne zgodovinarje.
Našemu slavljencu pa ob zvrsetku polstoletja v službi Bčrna umetnosti", tiskarstva, kličemo: Na mnogaja leta v miru m zadovoljnosti 1
Vatroslav H d z.
in ns morem varovati, da bi nafti gg. poslanci za tako ceno žrtvovali vitalne interesa svojih rojakov. A zanimiva je vendarle ta izjava cenj. .Slovenskega Lista*. Na sumničenja tega cenj. lista, da to izvestni krogi našuntali učitelje proti slovenskim gg. poslancem in so jim nekateri šli na Iimanice — nobena besede. Od te uljudne prošnje sera se že oddali I, glasi se: naklonjeni nam slovenski listi naj bi blagovolili vsaj sapopadsk naših člankov iz .Slov. Naroda" ponatisniti v potrebno vedenj* in znanje, čč. svojim bralcem, kako se očiteijstvu na Goriškem godi. _
V U ubij sani, 3. decembra. Is opozicije odklonil red. Državni posl. dr. Maks M e n g e r je dobil red železne krone, a ga ni sprejel. Pisal je ministerskemu predseduihu grofa Tbunu, da odlikovanja, katero se mu je podelilo na predlog ministerstva, katero mora iz narodnih in političnih vzrokov pobijati, ns sprejme. Di. Mengsr je .junak sedanjega časa* in povsod se piše ter govori o njem. Prav to pa je hotel sjaešni fanatik tudi doseči I
Velikonemski listi ugibajo se vedno, ali sta imela zunanji minister, grof Gjluchovviki, in ministrski predsednik, grof Thun, kake dogovore, predno je podal Thun na interpelacijo radi iagona Avstrij-OSf iz Velikonemčije tako energičen odgovor. Večina listov meni, da je postopal Ttmn brez vednosti in proti nazorom grofa Golochov/skega, ki Thuna vsekakor obsoja. Nekateri trdijo, da Thun ve, da se ne vzdrži več dolgo in da si je zato pripravil tfekteu odhod. .Muachener Neueste Ntchricliten" trdijo, da tuli cesar Franc Jožef govorjenja svojega min stra ne odobrava. Sicer pa soglašajo vsi časopisi v tem, da zveza Nemčije in Avstrije ni v nevarnosti.
Kreta. Dr. Sphikianaki sprejma na željo princa guvernerja Jurija predsedstvo kre'aaskega guvernerskepa sveta. Poleg njega pride v svet tndi bivši grški poslanik v Londonu, Gennadioa. Moba-m d:nci še vedno zapuščajo otok. Do konca novembra se je izselilo že n id 6000 m jb i-niJ tace v, po:neje pa še 3000, t j. Ve  V3en m ob tmed tnskih
stanovnikovi
Cir o mirovni ko nI ar en oi Pariški „Matin" poroča  razgovor  nekega  angleškega   državnika s curom o mirovni konferenci. Car je dejal: Tri točke so, na katere bi se mogle sjediniti razne  vlasti: 1.) V ako pomuožitev vojak bi mogle prepovedati. Sedanje vojske bi se pač lahko spopolnile, ne pa pomnožile.   2.) Ta določba naj bi veljala za dobo 5 let. Potem bi se morale vlasti znova dogovarjati ter določiti nov rok, doklej se vo.ske ne smejo pomnožiti.   3.) Dogovoriti  se morejo glede svojega postopanja v slučaju,  da bi  nastala mej kakima državama vojna nevarnost.   Car misli, da  bi b.lo najumestnejšu, ako 6e za tak slučaj določi sledeči modus: Vs.ki sovražna stranka določi mej vlastmi svojega zastopnika,  ki obravnavata  mej  seboj o \elikosti razžaljenja in o umetnosti zahtevanega za-doščeojs. Torej nekako tako, kakor pri obravnavah za dvoboj    Zastopnika bi se složila ter povedala svojo razsodbo, ki bi vsako vojno izključila. Ako bi se zastopnika ne mogla zjediniti,  bi se določil tretji sodnik, ki bi odločil, kdo ima prav. Če bi se sovražni stranki ne hoteli podati ter bi si vendar le napovedali vojno, bi navedene obravnave imele vsaj to dobroto da bi se vojna zavlekla ter  bi končno stranki morda vendar spoznali,  da je  mir ugodnejši kot vojna.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 3 decembra.
— (Cesarjevo vladarsko petdesetletnico)
je Ljubljana jako slovesno praznovala. Bila je vsa v zastavah. Zjutraj je bila budnica. Ob 9. uri je imelo vojaštvo v cerkvi Sv. Petra mašo. Ob 10. uri pa je b la v stolni cerkvi maša, katero je daroval knezoškof dr. Jeglič ia katere so se udeležili vsi civilni dižavni in avtonomni dostojanstveniki ter zastopniki raznih korporacij in jako mnogo ob činstva. Po maši so se poklonile dež. predsedniku razne deputacije in prosile, naj sporoči izraz uda-nosti in zvestobe na najvišje mesto.
— (Odvetniška zbornica) je imela včeraj opoludue v porotniški dvorani slavnostno sejo. Predsednik g. dr. M oseh e je v navdušenem slavnost
j 3^"' DaJje v prilogi. ""^iSSS
rriloga ffffgjgggjggM! ^amđoa 6t. 278, dn6 3, decembra itt*t<s.
m m govoru opisal plodonosno delovanje cesarja Franca Jožefa I posebno na polja pravosodja in naevetoval primerno resolucijo, katera je h la per acclamationem sprejeta in katera ee sporoči direktno pravosodnemu mimatru, da je predloži na najvišje mesto. Slavnostua neja ne je /ključila s trikratnimi Slava-klici cesarju
— (Popravljen alavnoatni govor ) V slavnostni f»»-ji otič sv»-ta ljutd|an-*k»ga je imel župan Hribar govor, v katerem je mej drugim tudi pov-darjal velike zasluge cesarjeve za iodivtdovalni raz voj poHain«'/iiib narodov ID zlas i za nan Sluvenc*, rekši mej drugim, da so cesarja ra?na okolščine; zaprečevale izpolnitev njegove srčne želje, videti vso narode srečne in zadovoljne;, veseleče se v pop* Ini ravnopravnosti svojeg* gmotnega in kulturnega napredka a da pot, katero j* cesar v novejšem času odkazal Hvujim državnikom, vodi brezdvojbeno do bga cilja. Dalj« pa jo župan tudi pojasnil, zakaj fte v« dno niso zavladale v nas take razmere, kakor jih želi cesar. Pojasnil je to kratko in pre-gnantno rekai, da v .»si visoki birokraciji ne nahajamo prijatelja" in da si je po tetn takem lahko misliti „kakana morajo biti poročila, ki o n a a i h težnjah in opravičenih zahtevah prihajajo na Dana]", ter naplatni, da se zato s tem večjim zaupanjem približujemo cesarju. To apostrofiranje birokracije in povdarjanje nanprotstva mej željami cesarja in tendencami birokracije pa ni naš^o milotti pri »L«ib Ztg." Priobčila je županov govor z znaki da ga prijavlja doslovno, a j« vabe temu in n« meneč se za smisel črtala ves odstavek o birokraciji in o njenih poročilih. Ali imajo morda gospodje slabo veat, da so jih te županove, pri slovesni priliki izrečen« besede tako spekle ?
— (Druga jubilejna predstava »loven skega gledališča) se bo vršila jutri, v nedeljo. Predstava je namenjena zlasti zunanjim gostom z dež. le. Vzpored je ost<l isti, nova točka pa je izvirna jubilejna pred*tava slovenskega pesnika Antona Medveda Je inod«-janjka „Cesar Friderik lil" se vrsi 1. 1444 na slovenskih tleh, sredi Kamnika na Malem gradu, ki je danes raz vahua. Predstava bo torej po tej izvirni igri pri dobila na zanimivosti.
— (Slovensko gledališče) Včeraj je bila v slovenskem gledal eču ala^noatna predstav* v proslavo \ etdes* tietnega vladanja ceHarja Franca Jo žefa i. V svečano razsvetljenem gledališču se je ee-šl k tej predstavi najvišja ljubljsn-ka go-poda : de ieltn predsednik ekselenca baron II e i n . brigadir fini. 11 oc h s m a n n , deželni glavar deželni odbor niki, več višjih Častnikov, deželnih poslancev, višjih uradnikov in toliko drugega elegantnega občinstva, da je bilo gledabšče do zadnjega prostorčka zase deno in da so stHb v parterja stoli. Slavnostno \ redstavo le otvtril VOjaskl orkester s cesarsko uverturo Cesarsko pesem, ki se večkrat ponavlja v 1ej overturi, je občinstvo stoje poslušalo ter ob n]e sklepu živahno ploskalo. Po slavnostnem prologu K Gangla, ki ga je govoril g H lnemann z vznesenim, krepkim glasom in lepim, presrč im izrazom v njem, so zapeli pevci ljubljanskih pevskih društev (okolo 150) pod vodstvom kom ertnega vod e g M a teja II ubada vedno lepi Nedvednv moški zbor BA V 8 trije moj a", ki ga je občinstvo sprejelo z glasnim aplavzom. Za tem ho igrali patetično igrico „Naš cesar", koncem katere nas it razvnela in prisilila do cdusevljonib, srčioh Šivio klicev prelepa, lino in okusno aranžirana ž<va podoba, ki nam je kazala, kako se klaijapi avatnjski y ovani dobremu svojemu vladarju Na vzvjA-nem, no« t palmami in drugim zelenjem lahko se dvigajooem stolu smo videli I. p cesarjev kip, nad katerim ]e driid prelep genij zeleno palmovo vejico. Ob kipu na levo in OfNi.o so stali zastopniki in zastopnice vseh Avstrijskih Slovanov v okusnih, p*-»trobojnih narodnih nošah h cvetličnimi šopki, z venci in s privzdignjenimi klobuki. Njim na čelu je stala impozantna Avstrija sama, da se pokloni svojemu vladarju V ospredju pa je stal ponosni Sokol kot reprezentaut vseslo-vanske vzajemnosti ter je Sokolsko zastavo spošt l|ivo držal proti tlom pred svojim cesarjem. Ta pre krasna skupina je obod la neopisne vzklike radosti in priznanja, in zagrinjalo se je moralo večkrat dvigniti. Za sklep te slavnostne predstave so peli tretje d« janje Verdijeve opere ,Kruan i", Najbolj se je odlikoval g. No 11 i, ki je po dolgi eolopesni žel poseben aplavz. Zbor je bil v početku slab in omahljiv, koncem dejanja pa prav Čvrst in glasan. — Predrtava se jutri ponovi in nedvomno navduši občinstvo prav tako kakor včeraj. In s tem doseže tudi svoj p■ trijotičiii nam* n.
— (Cesarski jubilej v mestni ubožni hiši) Tudi v mestni ubožni biai praznovala se je včeraj slovesnim načinom petdesetletnica vladanja Njega Veličanstva cesarja. Oo eni p-j|»"ludne prišel je v uho?no hišo gospod žuiisu Hribar, spremljan od preduedstvenega  tajnik.-,   g. Laha,  ter v patrijo-
tičnem r. govoru  zbranim  ubožcem  razložil   pomen : tega dneva, ko presvetli cesar, ki t dobrotljivo svoio mko toli radodarno deli darove ubožcem in trpinom, slavi   petdesetletnico   svojega   vladanja.    V trajan h    mm te petdesetletnice zgradila Me bode pri! i «a -., - -leto v Ljubljani nova   ubn/.nica,   k j —r   bn lo in-ntui oh. gi našli udobnejše in zdravejsa zavetišče Pripor čal je končno ub -žceni. naj s«  v  molitvi  npo j minjsjo mučenika-trpina na  prestolu,  kateremu so navdušeno trikrat. zaklic:ali  .Slav.." Jeden ubožcev i zahvalil se ki v   imenu   vx» h   d'ii^ h  za  očetovsko I dobroti]*vosf..   ki v t« nloisas)! dnu tudi revetev ni j pozabda.  I', t. m je sledilo poj^oščenje mestnih reve i žev,  ki so v obilni meri dobili  p<-'enke,  kruha   in i vina.    Iskrena   r#.dost   in   hvaležnost   brala   se   je ; ubožcem z * brezov.
— (Ljubljanski obrtniki in cesarjev ju bilej ) Povodom peidea*tl»-tni( e bilo je sklicano slavnostno zborovanje obrtne zveze za Kranjsko v g< stilno pri Virautu. Zborovanja se je udel«žilo nad 100 obrtmkov in zastopniki vseli ljubljena! h za drug. Zb« rovanje je otvoril načelnik obrtn* zveze g. Fran it urni, na to je bi U izvoljena deputacija treh članov, načelnik obrtne zveze g Fran Stnrm občinski svetnik u Jomp Turk ml. in tajnik brivske zadruge g. Kngelb rt Franchetti, ki s« je poklonila deželnemu pred-«dniku t>»r mu sporočila udannst Ijobljanskib obrtnikov. Koncem slavnostnega, zborovanja so vsi nav/oči navdušeno zabeli e>ear«ko ji^sem. sestanek v , Narod'nrn domu" SS je obneset, ter se je us njem iz'ekla marsikatera krepka beseda za boljšo pr hodnosr obrfniške^a stanu.
— (Voj veteranski kor) ima v nedeljo, 4. decembra t. I., zjutraj povodom cesarjeve pet desetletnice v še-otiakob*ki cerkvi sl"v«*uo ma$o, na to razdeli načeli.ik členom jubilejske evetiDJe odbor pa izrodi deželnemu predsedHtvu udanostno adreso.
— (Telovadno društvo .Sokol" v Ljub ljanij priredi s sodelovanjem elavn del pevskega društva „-.lavec" in tamb. kluba „Z.ezda" v pons de-ljek, dne 5, dešecnbra I8i>8 aMiklavžev večer" v telovadni dvorani „Narednoga doma". Začetnk ob pc Ju 8 uri zvečer. — Vstopnina: Člani so prosti vstopnine, rodbine članov plačajo po 20 kr., nečlani po 40 kr. od o«ebe; o r< ci prosti.
— („Glssbena Matica* v Ljubljani) V sredo, dne 7. decembra t. I prirede v čitalnični dvorani ^Narodnega doma" I. nlasbeui vee-er učitelji „Glazben«- Matic«-" gospodje: Jo-^ip Vedral, vi-jobnist; Julij Ju iek, ćelisr; Jisip Proohazka pijanist. Vzpored: 1. Ludwiy van Beethoven: S na^a za klavir in gosli, op. 12 *t 1 D dur. I. Atlegro con br«o. 11. Tbema con Varazioni. Andant*' con moto. HI  Rondo, Allegro 2 Fran Lszt: Koncertne
parafraza na motive iz Verdijeve opere „Rg'<letou. za klavir. 3. a) J Prccbazka: Srrenads, ti) D Pop per: Taiantella, za čelo in klsvir. 4. Dr. Anton Dvorak: „Duuiky*, Trio za klavir, gosli in čelo, op 90. I. Le-nto maaatosO II. Aidante. HI. Alletrrv» Z četek ob 8. uri zvečer. Cena prostorom: Abono vani sedež za vse tri glasbene večere 2 gld , sbo-novan^ rodbinske knrie za vse tri v«čere (2 osob ) 3 gld. 50 kr, za vsako osobo več 1 gld.; s* teži za posamne večere po 1 gld.; stojišča po 50 kr. ; dijaške vstopnice po 30 kr. Vstopnice hh dobivajo in nerodbe sprejemajo v trgovini gosp J Lozarja nn Mestnem trga   n na večer   koncerta pri blagajnici.
— (Dirkaliska zadruga) Pomotoma na včersj sklicani občni zbor se- bo vršil danes teden, v soboto dne 10. t. m., izreden občen zbor. Dnevni red: 1. Položitev r.ičnna. 2. volitev novega odbora in 3 slučajnosti K«-r gre za obstoj društva, prosi odbor obilne udi ležoe.
— (Za   mestno   uboge)   Gospod Gabrijel Piccoli   i?.rt čil je mestnemu  magistrata v Ljub Ijani 1<>() kr n in določil, da je ta znesek povodom praznovanja    vlsdarsko    petdesetletnice Njegovega Veličanstva razdeliti mej mestne nboge.
— (Porotne obravnave.) Prihodnji ponedeljek prične se pri tukajšnjem deželnem sodiščn zadnja letošnja porotna sesija, ki bode trajala Celi teden. Na vrsto pr de trinajst k^zenskib slučajev. Ilepertoir i hravnav priobčimo prihodnjič
— (Prostovoljno  gasilno  društvo ljub Ijaneko) pnr»di tudi letos aBožidnico*, m sicer na sv. Štefana dan,   koje  čisti dohodek je namenjen bolniškemu .».klado imenovanega društva.
— tLjubljanica) je vsled zadnjega deževja narasla z-*  1 80 in ter jela včeraj polagoma upadate
— (Kresnica v decembru ) Pod Rožnikom io včeraj i.eki ljubljanski gospod vjel — kresnico, kar je pač velika redkost.
— (Osobne vesti.) Okrajna sodnika gg. Fr. Vetrnjak v Idriji in Jos. S t a r i č v Mokronogu sta imenovana deželnosodnima svetnikoma na svojih dosedanjih mestih.
— (Nekaj  narodno • gospodarskega dela l klerikalne stranke.)   Pod  tem zaglavjem prijavlja   današnji   „Rodoljub"   velezanimiv, s
! fakti podprt članek, v katerem pojasnjuje delovanje pod vodstvom kaplana Rudolfa stoječe klerikalne hranilnico in posojilnice v Trnovem, „ki je par let izkazovala napačno izplačane obresti hranilnih vlog, tako da je za nekatere pla .
čati davek , imenovan neposredne pristojbine dvakrat". Kako lahkomišljeno brezvestno in po-gubljivo je delovanje Rudolfove posojilnice, sve-dočijo naslednja dejstva: Martin Vičič iz Velike Hukovnico hiš. št. 8 vložil je leta 1895. tožbo proti Blažu Skoku iz Topolca za plačilo zneska 172 gld., v kateri je trdil, da so mu |e izbrisna pobotnica za to svoto po pisarjih hranilnice in posojilnice v Trnovom izvabila z zagotovilom, da prejme plačilo pozneje. Tožitelj je pravdo zgubil, ker ni imel prič za to dokazati. Jano/, 1'rbančič: iz Rača podotn. Skrivan je dobil nekega lepega dne rubriko sodišča v Ilirski Bistrici, i/, k;it««re je izvedel, da jo isto zbrisalo jedno njegovih tir-jatev. No, ista še ni bila plačana, a dognalo se je potem, da je podpisal mesto Janeza Urban-čiča izbrisno pobotnico nekdo drugi, a dotičen. dolžnik DrbančiČev je prejel tedaj denar iz hranilnice in posojilnice v Trnovem. Leta 1895. je vprašal Jakob &ajn iz Knežaka pri hranilnici in posojilnici v Trnovem za posojilo, da bi plačal nek dolg. Dobil je isto na ta način, da je dovolila kranjska hranilnica 300 gld, 300 gld. pa hranilnica in posojilnica v Trnovem in da sta se oba zneska precej tudi intabulirala. Ker pa ni hotela kranjska hranilnica Izplačati denarja, dokler se ne zbrišejo spredaj intabulirani dolgovi; založila je hranilnica in posojilnilca v Trnovem Zanjo 270 gld. Advokat, ki je vso stvar izpeljeval, odposlal je denar, ko ga je dobil pri kranjski hranilnici, na hranilnico in posojilnico v Trnovem z naročilom . da naj si ta 270 gld. zase kot vračilo obdrži, ostanek pa, ostalo je še 31 gld, da naj izroči Jakobu SajntL Hranilnica in posojilnica v Trnovem pa ni storila ne tega ne onega. Kavno mesec dni potem, ko je prejela po advokatu poslan denar, poklicala je lepo Jakoba Srtjna in mu predložila v podpis dolžno pismo za 270 gld. Jakob Šujn je dolžno pismo podpisal in je plačeval njegov naslednik Ignacij Milavec obresti od 270 gld. pri hranilnici in posojilnici v Trnovem toliko Časa, dokler ga ni začela kranjska hranilnica tožiti, ker ni tudi pri nji plačeval obresti od 300 gld , o katerih si seveda niti v sanjah ni mogel misliti, da jih je dolžan, in ni Milaveu preostalo druzega, kakor obresti 86 stroški povrh plačati tudi pri kranjski hranilnici. Podobno se je dogodilo Jožefu Toneu iz Tominj hiš. št. 29. Tudi ta je dobil posojilo 12<) gld. pri kranjski hranilnici, za katero je založila, iz istegn vzroka, kakor pri Jakobu Šajnn, hranilnica in posojilnica v Trnovem, ki pa je »pozabila* dolg, ko je prejel denar od kranjske hranilnice, zbrisati v svojih knjigah Tono je plačeval obresti pri hranilnici in posojilnici v Trnovem, a ko ga je začela tožiti kranjska hranilnica, prišel je do spoznanja, da doleti ubogega kmeta tildi to, da je dolžin na dveh krajih isto svoto, ne da bi je tudi na dveh krajih prejel! Tem faktom dostavlja „K'o-doljiibov" člankar: Še par ne posebno lepila rečij, na katerih je hranilnica in posojilnica v Trnovem svoj del kriva, navel bi lahko, tudi sodbo dveh starejših bližnjih duhovnikov —siee somišljenikov Rudolfovih --- o njej: no ker pa se razvidi že iz povedanega, kako ista narodnogospodarski deluje, zato naj bode dovolj. Imenoval sem prizadete osebe s polnim imenom, a to zaradi tega. da 86 vsa kilo lahko prepriča o resničnosti mojih trditev, in imenoval bodem — če bodo potreba — še druge neprizadete, ki pa bodo tudi vse to lahko potrdile. Jasno je, da tako narodnogospodarsko" delovanje — če je vredno to sploh še imena „delovanje" — več škoduje nego koristi. Ne samo, da imajo prizadete osebe nepotrebnih skrbij, poti in stroškov, za katere vse hranilnica in posojilnica dotičnike nikakor popolnoma odškodovati ne more, ampak tudi v kaki varnosti so naloženi denarji pri takem zavodu, kjer so jim dva, tri stotaki tako malo vredni, da njih prejema niti ne vpišejo, kjer tako „pomoto" ne odkrijejo ne precej pri prvem seštevanji denarja v blagajnici in ne pri računih koncem leta. 0 ta sveta zmešnjava, ki mi ra vladati v teh knjigah, v teh računih! In to jo torej vzrok, da se bojijo stopiti z zadnjimi pred vsakega pametnega človeka, da ni dobiti njihovih računov nikakor pred oči? — A kakšna usoda čaka šele zadružnike, če bodo ked.ij morali pla Sevati take Bpomote" ! »No, kdor ima dosti opia-vila, se lehko zmoti, Vi, ki ga, nimate toliko, se res ne bodete", opravičeval ae je blagajnik (!)
kapelan Rudolf nasproti prizadetemu kmetu, a kaj. ko ni taka tolažba oškodovancu piškavega oreha vredna. Ne, s takim narodno gospodarskim delovanjem, pri katerem ste združeni nevednost in zanikernost, ne bodete pomagali kmetu, s takim ga pripeljete le do beraške palice.
— (Iz Radomelj) se nam poroča: Občinski zastop je v svoji seji dae 2 7. novembra sklenil je laoglasno, naj se na državni zbor na Dunaj odpočijete proSnji za ustanovitev vseučilišča in za c. kr. nadsodi^če v Ljubljani.
— (Na kamniških planinah) padlo je od srede do četrtka obilo snega, a rudi drugod kaže v.«<>•, da zima nastopa.
— (Mestna hranilnica v Novem mesta.) V mf>Recu novembru 1898 je 167 strank vložilo 78 206 K 30 vin., 97 strank vzdignilo 33244 K 6 1 vin., toraj več vložilo 44.9G1 K 66 vin., 10 strankam se je izplačalo posojil 12O00 K, stanje vlog 1.132 554 K 63 vin , denarni promet 221 101 kron 21 vinarjsv
— (Iz Kostanjevice) se nam piše: Nad vse pričakovanje sijajno se je vršil pri nas predvečer 2. decembra. Mesto je bilo čarobno razsvetljeno, posebno lepo nakičena je bila občinska hiša in stanovanje gospoda notarja. Tudi stari samostan je migljal v tisoč lučicah. Velik utis je naredila ua mnogobrojne občinstvo divna slika F. J. 1., katero je sestavil trgovec g Rabuse iz 106 cvnčib, v ka teriti sredini se je hlesketal po bengaličnem ognju kip presv. cesarja, in je ondi zaigrala godba c. kr. meščanske gtrds pred mirozovom avstrijsko himno. Na vseh višavah pa so goreli kresovi. Kako so se radovale naše oči videvši n pr. na Dolšcah v |ed nem krogu okolu 15 krtsov! Prebivalci so v istini tekmovali, kako bi dostojneje in vzvišenejše slavnosti primerno praznovali dan.
— i Mestna hranilnica v Radovljici) V mesecu novembru 1898 je 140 strank vložilo 42.164 gold. 87l/, kr, 89 strank vzdignilo 20 971 g Id. 40l a kr., 40 strankam se ie izplačalo posojil 31.090 gld.. stanje nlog 560 003 gld. 33l/i kr , denarni promet 160 820 gld. 63 kr.
— (Odlikovanja )  Na Koroškem je bilo podeljenih  50 odlikovanj    Mej odlikovane! je samo jeden Slovenec:  prost v Tinjah,  častitljivi starček g   Lovro Serajnik.   Na Štajerskem je bilo pode Ijenih 225 odlikovanj.   Mej drugimi  so dobili: kanonik dr Pajek v Mariboru in dr. SrnecvCnlju red železne krone III. vrste, kazotlnicni ravnatelj v Mariboru, A nt  Mar ko vid in sodni svetnik Lovro UI čar  v  Celju   viteški  križec   Franc Jož^fovega reda, prof. Ivan Maje iger v Mariboru, drž. poli-i-ijaki  komisar Mihael Papež v Gradcu in župan Mihael  Starki v Sevnici, zlati  zaslužni  križec a krono  župan Anton G on čar v Mozirju, obč. svet. Ivan Kočevar v Središču in učitel| Srečko Ste-gnar v Mariboru, zlati zaslužni križec, paznik Iv. Božič v Mariboru,   župan Fran Kalan v Trbovljah  in  župan Josip Lip os v Višnji vasi, srebrni zaslužni križec s krono, železnični  delavec na Ponikvi,  Anton Gaj še k  pa srebrni zaslužni križne Na Primorskem je bilo podeljenih 107 odlikovanj Mej drugimi so dobili: svetnik pomorskega sodišča, dr. Peter vitez Rešetar,  red železne  krone 111. vrste; dekan Urban Golmsjer v Tomaju, dekan Jos. Kragelj v Tolminu, višji evidenčni nadzornik Jan  Maca k   v  Trstu,   dekan   Anton  Nežič v Cepiču,  bivši  notar dr. Ivan pl. Pre me rs te in v Tolminu in župan   ter dež. glavarja namestnik dr. Andrej Stanger v Voloski,  viteški križec Franc Jožefovega reda; davkar Mihael Andrejčič v Gorici,   trgovec   Angelj   Casagrande v Ajdovščini, župan Gašpar Kastelic v Materiji in župnik Vinko Zamiić v Voloski,  zlati zaslužni križec s krono, učitelj Ivan Bane v Kastvu, posestnik Jos. Forči č v Preserjib, poštni  kontrolor Fran  Le ban v Gorici, župan Fran Logar v Srpenici  in župan Jos. Pavlica v Rifembergu, zlati zaslužni križec; nad* učitelj Matija Lavrenčič v Št. Petru pri Gorici, občinski tajnik Fran Pečenko v BjIcu in delavec Martin  Dolenc v  Trstu,  srebrni zaslužni križec. Radi kurijozitete omenimo, da je dobila Elizabetin red II. vrste — baronica Angelina Reinelt v Trstu.
— (Volitev v okrajno bolniško blagajno
v Celja) eo vsled terorizma nasprotnikov in posto panja volilne komis je iztekle za Slovence neugodno.
— (Konsumno društvo v Šoštanja.) Piše se nam iz Šoštanja. Tu se je pred kratkim ustanovilo konsumno društvo s slovensk m značajem. S tem društvom se bodo sčasoma uničili tisti naši narodni nasprotniki, kateri nimajo dovolj kapitali, da bi mogli s konsuranim društvom zadeti konku reneni boj. a uniili se bodo tudi narodni trgovci, kateri so po svoi h močeh storili vse, da zmaga narodna stvar. Vprnšamo naše voliteljo; Ju li pravilno, da untaiiuve  druUvo,   ki   bo slovenskim tr-
govcem več škodovalo, kakor nemškim? Ta se nahaja dovolj narodnih trgovcev, konkurenca pa je tolika, ds že itak nihče ničesar ne zasluži, zdaj pa še konsumno društvo!
— (V Rajhenburgu) bode jutri v nedeljo, 4. t. m ob 4. uri po po I ud ne v gostilni gosp. župana G. Unšulda ustanovni zbor slovenske posojilnice, h kateremu so vsi domoljubi vabljeni.
— (Cesarska slavnost v Celovca) Piše se nam: Naš občinski zastop tndi ni hotel smešiti samega sebe, da ne bi se sešel na slavnostuo sejo, v kateri je sporočil svojo udanost cesarju ob 50lstnici njegovega vladanja. Župan je izdal ukaz hišnim posestnikom, naj razobesijo zastave, in da nai bode v predvečer 2. gruda« splošna razsvetljava. Občinstvo se je res odzvalo temu naročila A zamolčati ne smemo, da se je prav pri razobešanja zastav opazilo, da je bil o tej pril ki baš slavni uaš ma gistrat prav skromen, kajti zdelo se mu ni primerno k tej slavnosti postiti natakniti na javnih prostorih zastave, kar ob vsaki priliki stori, če prav ima občni zbor kako prosofilsko društvo buršev ali hlapcev sli pa žganjetočarjev, to mu je vse jedoo, I« sedaj je par tednov prej dal odstraniti vse kole in droge, kateri so stali vse leto po cestah in ulicah. Toda saj poznamo te klečeplasce, ki vedno škilijo črez avstrijsko mejo. Državna poslanca Dobermk in dr. LemiŽ sta dala obesiti dolge frankfurterce, tudi okrog 15 njihovih privržencev je udarilo ns isto dromljo. Ali so ti možiceljni imeli tudi odkri tosrčno voljo, proslaviti z njihovimi nestrpnostmi cesarjev jubilej, to se mi zdi jako dvomljivo, skoro gotovo je to bila le demonstracija. Sicer pa razun par izjem ni bilo ničesar posebnega, kar bi poveličevalo tako izvanredno slavnost, saj so bils vse trgovine in prodajalnice odprte ves dan. — Pozabiti ne smem, da je nemško narodni občinski svet v Celovcu sklenil, da se bodo v prihodnje oddajale vse mestne službe le Nemcem. Predlog je podpisalo izraej 22 navzočih obč svetnikov le 16 Vedno lepše! Slovenci v okolici, zapomnite si to, ki takorekoč redite z malimi izjemami vse tukajšnje trgovce, ali ni vendar zadnji čas, da pokažete hrbet tem vašim strupenim sovražnikom. Dobro vemo, nastavili bi naj raj še same tujce tam iz rajha.
— (Hrvatsko pevsko društvo „Jadranska Vila" na Sušaka) priredi dne 5 t. m Miklavžev večer Vstop imajo samo členi in povabljeni gostje.
Da vtlm i
Uredništva našega lista je poslala:
Za Prešernov spomenik v Ljubljani: Gospa L j u b i č e v a nabrala zopet 6 kron 78 vin na jubilejni večer v kavarni .Valvazor". — Živela vrla nabiralka in vsi darovalci!
Telefonična in brzojavna poročila
Kranj 2. decembra. Povodom cestrske slavnosti je bilo sinoči mesto divno razsvetjeno. Pred okraj Dim glavarstvom je bila sjajna se-renada vseh društev s petjem Danes dopoldne je bila slovesna maša, potem slavnostna sem občinskega odbora ob navzočnosti mnogega občinstva. Župan Savnik je v krasnem govoru povdarjal udanost, z testo bo in hvaležnost Kranja do presvetlega cesarja. Občinski odbor in vsa društva izročila so potem glavarstvu udan stne izjave. Zastave vihrajo raz vseh hiš. Vse mesto praznuje.
Črnomelj 2. decembra. Cela Belokrajna praznuje danes veličastno vladarjevo petdesetletnico. Navdušenje vsestransko velikansko. Bog ž vi, Bog obrani preavitlega našega vladarja Franca Jožtf* I.!
Ptuj 2. decembra. Pri mesečnem zborovanji v Ptuji zbrano učiteljstvo ptujskega okraja izreka vam najiskrenejšo zahvalo in najodkritejše priznanje za odločno in nesebično zastopanje gmotnih kor isti j primorskega učitelj* stva. — Ž her, predsednik
Dunaj 3. decembra Pove dom cesarjevega jubileja zbrali so se včeraj vsi, tukaj na vzočui členi desnice na banket, pri katerem je J a w o r s k i napil cesarja, P a 1 f f y je napil odlikovauceui Govorili so A b r ah a m o \v i c z , Biliuski, Dzieduszvcki, F u c h s , Dipauli, Š u k 1 j e, Ferjančič, Zedt-w i t r , Kngel, Berks, Guiewosz, Lupul in drugi, ki so v a izražali rerazruš nost desnice.
Dunaj 3. decembra. Jutri prijavi ^VVeiitr Zeitung" premembo o namestuištvih. Štajerski naunstnik naiki B.u'quehem, dasi šele 52 let star, gre v pokoj. B*cquehejn ima šele 28 službi nih h t. Njegov naslednik postane dosedanji deželni predsednik v Šleziji, gfiof C I a r y - A I d r i n g e r , kateri je že dam s sera dospel. Dež. predsednik v Sleziji postane okr.
glavar v Bregencn, grof Josip Thun H o h e o. 8 tein, sin bivši ga solnograškega namestnika grofa Žige Thuna.
Dunaj 3. oecembra.   Predsednik Fuchs je sejo odseka,  voljenega v zadevi Herold-Pferche, določil  za torek ob   10. uri dopo ludne in je zajedno pozval oddelka 3. in 7. naj volita svoja zaupnika.
Dunaj 3 decembra. Deželni zbo.i se skfičejo na dan 27. decembra, a zasedanja bodo trajala samo tri ali štiri dni, potem pa se bodo nadaljevala šele meseca marca.
Pariz 3. decembra. „Raopel" poroča, da je vojni minister začel preiskovati postopanje Paty de Clama v Dreyfussovi zadevi in da hoče proti njemu provzroč ti sodno postopanje.
Narodno-gospodarske ttvan,
Prašiojereja na Dolenjskem.
V zadnjih dopisih govorilo se je tudi o izboljšanju domačega plemena in svetovalo, da bi se domači sčetinci požlahtnili z vpeljavanjem jork-šircev. Dotičnik, ki je to priporočal, gotovo ni mislil na to, da bi se s takim vpeljavanjem izpodrinilo domače pleme, in da bi se redilo zaoaprej samo jorkširce, kakor je to napačno tolmačil naš dolenjski dopisnik, pač pa je imel v mislih, in tako smo ga vsi razumeli, da bi se jemali jorkJirski plenienjaki samo za izboljšavaLJe domače krvi, kakor se že nekaj let prakticira po Dolenjskem.
Takemu nasvetu pa je težko ugovarjati, ker imamo že lepe izkušnje s cepljenci, katere smo do* bili po dobrih jorksirskih plenjenjih na Dj-lenjskem
Čuditi se pa moramo našemu dolenjskemu dopisniku, ker zavzema tudi v tem vprašanju tako jednostrana<o stališče in hoče pri reji prašičev gledati jedino le na „salo*. Kakor da bi se prašiči iskali za veliko trgovino res le samo zaradi sala m masti! Takisto čudna in neopravičena je trditev, da bi bili turopoljci veliko boljši plemenjaki za naše kraje kakor so jorkširci, ako bi strpeli v naših krajih! Taka izvajanja kažejo, da za reševanje takih vprašanj ne zadostujejo samo informacije pri a starih* Dolenjcih, ampak da treba proučevati obstoječe razmere in temeljito poznati vrednost posameznih prašič] h plemen za naše pogrebe.
Dasi se nikakor ne moremo strinjati z nazori in izvajanji našega dolenjskega dopisnika v tem pogledu, dati mu moramo pa vendar v toliko pr**.v, ker se je zavzel za domače pleme. Prav tako f Tudi mi smo prepričani, da so naši pasaati ali prekasti krškopoljci prav dobri ščetinci in najbolj pripravni za naše kraje. Res da niso za salo ia mast t .ko imenitni, kakor so turooolj u, zato so pa boljši za meso. N .ši krškopoljci dajejo prav slastno meso in dokai masti. Za perAutrnke so izvrstni m to jim daje tudi veliko vrednost v trgovini, ki ima zalagati velika mesta s slastnim raes im in dobro svinjino.
Kakor cenimo visoko naše krškopoljoe, vendar ne stoje oni še na istem višku ugodnih lastnost.ii, katere zahtevamo dandanes od ščetincev, in zato je treba, da tudi naš* domače prašiče izboljšujemo. To izboljšavsnje se pa lahko izvrši v plemenu samem, t. j brez primešavaoja tuje krvi, ali pa s cepljenjem, t. j. križanjem domačega plemena s tujimi plemeni (Konec prih.)
Mnofjoatranska poraba. Gotovo ni dom»£ega idravila, katero ze da tako mnogostransko porabiti, nego „Mell-eve fraireske žganje is s«l", ki je takisto bolesti atelujoće, ako »e namaže f njim, kadar koga trga, zakaj to zdravilo npliva na milice in žive« krepilno in jh zatorej dobro, da se priliva kopelim. Steklenica 90 kr. Po postnem
Eovzetji pošilja to zdravilo vsak dan lekar A. MOLL, c. in r. dvorni saloinik, DUNAJ, Tuchlanben 9. V zalogah po delali zahtevati je izrecno MOLL-v v nreparat, zaznamovan z varnoztno znamko in podpisom. Manj nego 2 steklenici •e direktno ne pošiljati. 6   (5—16)
Najbolji« božično darilo za otrok«. Naravnost velikanski vspeh so imele v zadnjih desetih letih sidrove kamenene gradilne skrinjice, ka korane izdeljuje tvrdka T. Ad. Kichter in comp. na Dunaju. Kamenčki so jako li Ani, igra jako zabavna. Paziti je na znamko: si dr o. Izgubljene kamenfike je motno nadomestiti z novimi. Cenike je dobiti gratis in franko.
IZdgT Jutri v nedeljno druga Jubilejska predstava. "888
(L ilirII s<» v sUluDljanl:
V hiralnici: Dne 29. novembra i  Ana Albreht, strežnica, 74 let, ostarelost.
Melusine mazilo za lice
jdatranjuje v najkrajfiem casn vsakovrstne p«S?«, llisj« o mosoldke (spnftcaje). - Popolnoma neškodljivo. 1 lou*4>k sa kr.
Higien. medicinično milo
zraven S5 kr. (387—39) — .To«llna »iilourtt -
leže]na lekarna Ph. Mr, M, Leusteka
Ljubljana, poleg mesarskega mostu.
Prilog* »Slovenskem«, Batih* it 278, dne* 3. decembra 1898.
Meteorologično poročilo
Vidina nad morjem 909*9 ta
i B     <"'t\s upa g /.(iviillja *	Stanje baro-metra V nun	-v a 2 £E	Vetrovi        Nebo       B 1 e 1 »SE o- »	d biva H«; po najnižji Ceni pri (-299—41) Andreju Nlaiier-ju vZagorji ob Savi. Kovaške učence T755preJxXie                (1797 — 3) Peter Kerdič, kovač v Spodnji Šiški
1, j H. .večer 2.  j 7. kjnirJp l 'i. popol	• 41 2       .'!'.>     bi. Hvzh. iiii't'l.i 41 7      2 4    al. svzh. megla 74«'9      4 4    sr. jjvzh. oblačno			
,    1 9. zvečer 3.  j 7. zjutraj ,    j 2. popol.	740-0 738-8 739 3	2;. 17 1-8	■1. Bvzh. megla si. sever .   megla   !    0 4 Hr. sever megla -          1 1	
				Ces £r avstrijske       ir2avne železnic
Sredili«  tetn je'atura 'četrtka in potka 4 'i iti -.a 4 2  in 2 9- nad normalom.
8 1
XI>\xx^£^0«3>j:ak. octi
dnr 3. decembra U98.
jsupnl državni dolg v • iotah .... jkapni državni dolg v srebra
\.vi.trij.Uu Blata renta......
avstrijska krimska renta 4°/„ ....
Ogerakn ».l»ta renta 4°/c......
Otfernka kronska renta 4°/0 .... avstm-ogcr nkf banane di 1 le« Sredifu? delhir* ....
fjond'iti vihtv. . .....
Meniski drž. bank  n-,, »i» • <w» n: .rl
10 mark......
iO frankov . ...
Italijanski bankoVt • C. kr. cekini      . .
101 *M	15 Vi
101 ,	0">
119 p	9B
101 .,	20 ,
119 .	85 !
97 ,	55 ,
»18	—
	90
190	& V.
59 ,	(»Vi
U .	79
	rsv.
•4 ,	f-5
	70
B > .d
Sac
J5 =
X
• H    C0 |_
'm «8   8--,
•iS »I
* .-to
J: ?l s. S
*■ *S ta
.s ^
eC "> G ■M  JC 0-
F
5
VI
Priporočil st*, pazili na to znn-incnjc, nžjfutiii v probek, in na etiketo z rud« rim orlom, ker se jako pogostemu prodajajo pona*
lrilb«* 18
Mattoni]8VB Giesshiibler slatine.
V L ubijani Be dobiva v vseh lekarnah, vir h spec-erijah. vinskih in delikatesnih trgovinah.
T
priporočena po zdravniških avtoritetah Najbolja otroška redilna moka Najboljda primes k mleku.        424-18) Najbolja dijetetićnn sredstvo za na želodčnem črevesu bolne otroke.
09J~ Doblvn B)B o    ekMrimli   In  «lron«>rljuti v aii»ll|nli p«» 4» kr   lu 1 «'«1.
Bergedorf- Fu"£ik 'JjJ*- JPwW»i wieii Hamburg   R. KUT6K6 Vl.^limipergll 16. Zaloga za Ljubljano: Lakarna «■ Plconii.
Stara, dobro vpeljana, v sredini mesta ležeča
prodajalna
za špecerijeko blagi In žganjetoc, ae radi rodbin skih razmer pod ugodnimi   pr goji ceno odda takoj
aH pozneje po dogovoru flSftJ—%
Naab V pove npravnifitvo „Slov. Naroda".
Sode ima na prodaj
raznovrstno zažmahane, vtlike in malu tiare in nove
i J. Buggenigp sodar ,,■,■» Ljubljana, Cesta na Rudolfovo železnico (drž. kolodvor).
O        ^•'»-ofli^^jgjo^jorvM'j^seo^Sjo9a^e9)qo9)aQ9^39JooaK»'9> 9)
I
pri novem mostu čez Krko v Novemestu.
Svojo starinonomintiio gostilno aem npreinenil v hotel z novimi, odobnn opravljenimi sobami p>* nu|-ni/jiii i>fnwi>. — D >bivHJi> «e tudi nadalje mrsi* in •r.irUu |«>tlilM m le prifttiii* %li>n in udno Nn-ii' |>l\o po ni i ii IŠ|fll ter ob rimi
poKtrežbl.
Za prijazen obisk se priporoma
Jožef Windischer
(1863—3) l»»tnlU bot«lH.
fSaSN    9THSJJ i >9jWBvtli^o<6oSk»9Jc J9KcHajoo9)oo9)co9)oc#c<
Izvod iz voznega reda
veljaven od dn* 1. oktobra 180 8 lota
O.SHo«! la l.)ui>ijtt;g. jaž. kol   l*«>o«f«        Tri. .
Oh 19, nri r> m. po no£i osohn' vlak v Trbiž, Beljak Celo vet Franzfnteslc, l.jubuo; Aoz Selzthai v A'.-s.   Solno^rad: ce • •.i.        !<!•..•   v St»iyr, Line, na Dnnaj via Amstetten  — 01 /. u i i f iu KjutrMJ osobni vlak v Trbil,  Fontabfl, Bel j al i, Gc lovec, Franzensteste, Ljubno, Dunaj, cez Selzthai v So I d grad ftez Amstettcr na Dunai. — Ob 11. uri 50 m. dopolndi e osobni vlak ' Trbiž, Pontabel, Beljak,Celovec, Ljubno, Sehthal Dana; —  Ob 4. nri 2 m.  popolndne osojni vlak v Trbiž Beljak CaloVee, Ljuhuo; r^ez  Selzthai v  Soluojrad   Lort   - Oasteii: /y !1  ob j«-/.hi-u,   Inom-Mit,  Bregenc,   Curib, QvftOV4 Pariz 6«! Klom>&vlflmp v Ste/r, Liuc, B-.idej^vn«,   P'zei Mariiim Bob. PfaoOOVl vare, Karlove vare, Pra«^. bi> sko, Duia ia Amstottia   - -   Hrom*   v  aiov«   uie«t«i   li « '•evj»'.   Mešani vla<i: Ob       uri 15 m. tjutraj, ob 19. uri T> m    pOpotadclB,  ob ti. uri   8'»     . zvečer   —   ■*riii<»4l * LJIlIlIJMBO  j. k.   PlHMpB   ta Trblži*.    0'i       ur! 4t> m irat.rBJ  osobni   vlak  z Dunaii   via Amstette-.. i/. Lipuke^a Prttjjt-..  Franr.ovih varov,   Karlovih varov, Hebn. Marijini.* rlrOV   Plznja, Budejevic, Solno/ -ada, Litica, St^yra, AuKbei-A Ljttbna GotOVOa, Be! aka, Fr inie;iaf.3!it.e. — Oo 11. un 17 nc lopoludne  Oaofettj   tiii'*   z Dl naia  v>a AmstetU?n, Karlovir raroVi H»-l»a, UaHjinih varoi  Plzuja, Budejevic, S^!ni»^radA Liti OB, Sti'vm, Pari/:., Oenev^   C.inha,  brepenca, Iuoin;iatL Zeli« ob losom, Li?iid-Oasteinh  Ljubita, Celovca, Lut-.a, Poo tabla. —  Ob 4. uri 57 m. popolndue osobni vlak z Oraaja Ljubila,   Belsthala,   Beljaka   O lovca,   Franzensfeste, Pod tabla — Ob 9. uri 0 ni. BVOte* OOohjal vlak z Duoaja, Ljubua Beljak»», CakiVOl  Pontabla — Pr«j;H (a Novega m«^i lit H.iO'ii   Mešani vlaki: Ob H.uri 19 m. zjutraj, ob l uri 88 rn itn irif Ifl    b B. Jri 9f> m rvofiov. — 4»dln>«l ia L|uk>-IjlBn* o   k. 9 Hnuitilh.  0    7  ari £ i VOU BJOtrsj, >>b 2. ur tn. popolndn«! ob H. ur- r>   u   in ob tO, ttrl i, > mm zvocer zadnji Bamo ob nedeljah in pravnikih ▼ oktobra   - •*rili«»«!
L)ttki]<kBMI d. k. la liuiuuittM.  Oi   6  ur   M m. IjO troj   al   it. un h tu  doporadnt, ob h. ur   l   *n   in "1 . uri 5.• unu. zver«r., poulednji vlak aaaio oli nedeljah n razmkh v oktobru. (!()44
Og*erako-b.rvatsko delniško pom orsko (8i)  parobrodno društvo v Reki. 44)
Preko Reke
najkra.ika in naivamej&a, mej otoki se viiofia vozna črta (elegantni, t največjim komfortom oprera ljcni, električno razsvetljeni parni ki)
z-
^^^Redne
vožnje:
V noči od sobote na   nedeljo hitri psrnik v Zader Spljet G rute, Oravosa (Rapn-sa -Castelnnovo-Kotor. V noči od nedelje na ponedeljek po£tni parniki  v Zadar-Spljet-Metkovič. V torek ob 10. uri 20 m. dopohidnr hitri parniki v Zader, Spljet r^.^^ r ^   Gravo&a (Rajjusa) in   Kotor.   V sredo J ob pol 10 nri zvečer   postni   parnik v
r Zader, Šebenik, Trau, Spljet, ua otoke Brač,
Lešina, Vis, Krč. dalje v Dubrovnik do Kotora. V petek ob pol 11. uri dopoludne hitri parniki Zader, Spljet in Oravosa iRagusa). V četrtek ob 1. uri Popolndne postni parniki v Mali Losinj, Selve, Zadt*r, Sebenik, Trau, Castetvecchio in Spljet. V petek ob 10. nri 30. m. dopoludne hitri parniki v Zader, Spljet in Oravosa. Vsako nedeljo ob 7. ur. zjutraj izlet Reka-Opatija-Lofiinj in nazaj. — Natančni vozni red je v oficijelni knjigi „Der Ćondncteur It. 593 608.
napravite s\ojim otrokom, ako jim kupite nafto zares uepre
kolono
božično zberko
katero oddajumo zarad preve like produkc-je v svojih tovarnah za res nizko renc
samo gld. 146
V n:»?-1 sijajni božični zbeiki so nastopne vseskozi bistroumno, solidno ln okusno izdelane igrače in sicer :
I kr«n.i Avstrija kamenasta crradilna skrinjica s HO kamni, 1 kn'il-.ca predlog h 26 barvan i m i podobami, 1 -tedilno ogniiščo iz pl. ha z zadnjo steno, 1 garnitura kuhicjslcega orodja, i oblečena punčika s členi. 1 škatlja clnastib s:ld;.tcv, 1 p ehasta trobenta s p rcel >nabt m naust-nikom, l pouć&a knjižca pedob, i loterijska igra za 6 csob, 1 brenčeč volk, I Juks - fotograf. 1 samoleteč keber, I romontoarka za nastaviti, 1 verit.ca za uro, i petelin za pihati, I parkelj iu 1 krasen prstan.
V interesu vseh ktipovak-ev i pozarjamo, naj se naročila kar najhitreje dopoiiljajo, ker vsak dan dobajH na stotiRB naročit, in ne bodti ni dar več tako ugodne prilike, da se ■ bdaruje več otrok ob enem tako sijajno za samo glU. 1*46. Razpošilja \ lesenih zabojčkih proti vpotiljatvi zni »ka ali proti povzttju (187tJ—1)
Aniona ^rltein**i'jii
komiMJska h la združenih tovarn za i/.delovanje igrač Dnniij II., Tabot'BtrnBae 97.
Ravnclcar dešel
prekajeni Renski losos
pri (18b0—i)
Ant. Stacul-u, Ljubljana.
2^cia^d_ ——————
trgovski pomočnik
izurjen   v  manu tik turni   in   ftp cerijoki   str; ki Želi
svojo službo premeniti.
Naslov pove iz prijaznosti upravnistvo „S'ov. Naroda". (1956—8)
Strugarska dela
Lxn.a. T7- zalogi (1445-12)
Josip Oblak, Trubarjeve ulice st. /.
Penzijonist
zmožen  Blcveimkega,   • • m -k.   i  in   laAheg i jezika, pi )iu<me i« n/be kot uradni Bluga, Hg^nt
ali k lig > cu.   \Vtopi  lahko z janovarjem 1891*.
Ponudba   poj  r8lužbtku   poste   restant« Col
«jri Vipavi (i«2i— n)
GostilnovLjubljani
na dobrem kraju, z dobrim prometom
me vjBttiue v mijeni.
Ponudbn   naj ae p(^|j-jo I lot-l ji*n u Hm}e,
gontilnienrju v  bonuiiii i. (1813—3)
Sveža kurja jajca
m
Pdesertno surovo maslo
WmW se išče.
Potrebuje n«> na teden 1U> jajc in 4', kile surovega raa^la Znesek, i-e poravna po postnem povzetju — i'onudbe m vzori pod naslovom: Adam Obertynakt Opatija. (Abbazala)  vila Habiburg (1^74-1)
\ob( no «»rr<Ul«» JM»|»c»r kai,*< I j ^
Kaiserjevili prsnih bonbonoT.
rtOft^^ notarsko poverjenih spričeval dokazuje ^ O ko t o«- iiw|»eli pri l.tt-l|ii. Iirlpuvo-
-n. Uitiara. xmnIIe<'I1|ii.      (lt>50—7) BB Cena zavojčka 10 kr. in 90 kr. SMB V Ljubi J Mul se d' bivajo »  l« kunil ..pri alHleiu orlu*1 pri želc7.ncm mostu in pri I . pl. TrnU«M*sj)'-Ju.
twr
Slamorezni stroji g
zelo trpežni in lahko za goniti
dobivajo ae
v veliki izberi iu najceneje
pri (1516—10)
prvi in najstarejši tvrdki kmetijskih in šivalnih strojev na Kranjskem
Franjo Letter
Ljubljana, Stari trg št. 1. (nasproti železnemu mostu-)
Tukfij *e tudi dobivajo
kl i nje za slamoroinice
iz finega aiigleškcga jek'a. Ceniki in pojasnila zastonj in poštnine prosto.
Stfotandsko-ameriška črta.
Parniki vozijo pu Ikrat do 2kiat na t*4"t
j^Hj iz Rotterdama » New-York.
* ~ Pisarna /a knjute:
I>uii> |. I., Kolowrntrlng- e.
Ckartl m meJkroi : Dunaj, IV.. Weyringerg 7 A.
I. k a uta :
mark 290—40O4) . 230-320
Od 1. april.• do -ti. oktobra . „    1. novembra do 31 marca II. kajuta:
Od l. avgusta do IS. oktobra......mark 2O0
„   16. oktoi.ru do 31. julija........ 180
*) Po legi iz. velikosti kajute in pc hitrosti in ele-ganci parnika. (lf>3i*—10)
' a?'^IFMtP' 'W rOe,"£W
Izm«J
čevljev iz gumija
■ o priznano najbolje (1680—11]
svetcvrxC aacxax3ee
pristno           Jljfer" pristno
ruski Peterburski <&/V ./V angleški Unitod
s cos ruskim ^J^?^7 States Ruber
orlom in          ^^S+Š'*** * Comp.
<4> r
Glavna zaloga
J. S. Benedikt v Ljubljani.
M*    4*4*4 ***** *** *******************
S Trgovina z igračami in I
1
i
drobnim blagom
F. M. Schmitt-a
v Lingarjevih ulicah št. 4
usnja si naznaniti  p n. občinstvu,  tla ima razstavljeno pri t len   kakor  tndi  v  1. nadstropju \«-1IU«» Iclier daril (Po6-2)
za Miklavža in za Božič
držal /.»» ate)iliej >a llii/.l^ri« «lrev«*ar» iu iim-bilo* ter proai Ml blagovoljen obisk
************************************
Baron Dumreicherjeva
Spiritna drožna tovarna in rafinerija v Savskem Marofu na H vatskem
priporoča svoje
obfie :nane, na'boljša ia že mnogokrat odlikovane
(Backerhefe) Glavno zalogo za Ljubljano in deželo imata: Peter Strel, vinski trgovec
%• Ij|uI»I|uiiI, m« 71 «*nI Irifii Al. 8, in
Karol Laiblin (mi-t)
%>  V«'irovlti uI Ion h m| H.
St iCti Pr,
azgla
(1811-3)
Pri podpiannan mestnem magistrata raspteaoe ho sledečo, do»lej nepopoln)* n* in pa v^led sklep* rheinskega sveta z dne 16, t. m na novo ust.inv-Ijeoe ehlibe:
I eloiba mu  UdaliM-^n Uoiitipi-
M t M h sistomiz Vhiiiiii  pre eiiiki V < l&OVliegs razreda;
j aluiba iii«*Hm«'^ii iiitft-iiiciirjri i
Bietemisovaoimi prej m ki lil 6'novnega ra sreda;
S. služba *»t ti \ but-^ii n   i -1 r n < n s si bU mi/ovan mi prejemki V činovnega razreda 5
4. 8'tižba iM-tfa mtil#.4>i*iiikii s siHten.iz"ranimi primki VI <-i nov nega n* sreda;
5. služba Mii^itjuicnr^ii ofli'ijllla s aistemizovanimi   pr**jHerki  V. <'ino*, neprn rssre >«;
6 služba iiolicIJftlVrjcn koniiMHrja s s siemizovanimi  prejemki IV. činovnega lazr-M
7. služba lr/iu        tiail/oriiika s mi sb mizfivur.imi prjemki 111 6ioovn*ga rasreda;
8. služba iiK^dM-^ii #1» 1 nosilni* -III liav z naf-lov«m k a meinga Dsđsornlka » bi-to m Z' vanimi pre-emki IV rMnovflega razreda:
0 slnžba kluviiioiicaia OMkrhiilkti s sistemisovan>mi pr»jemki V  6 novn»gi r.i r»da;
10 službi girol oko I i* t a s »>Ht«-m zow nirtii pn-jemkt IV. činov neg* ra/.re<l,t ;
II ifasba <lrii*<kjcti  votlovoiliiffca •tlrojnfku i i eb m z v ah t m i i rejemki VI. činov m ga r^Zf uia ;
12 rIu.'i <. <l<k I riinii<-.k t-tfit knji-(KovoilMkfua <»ll«*ijala u Bistrnriovaniroi pre/iiiki V. fiinovnega rasr>ds ;
13 hI u/.ha t'lck f rai'iii^kcjt a ilion-(rrjll h mstf miz-vi-nimi ;>ri-ainki V Činov egn razreda;
14 služb« «lr a r Irki lit ili I-Mlteuis *frojniloi -> »istemiaovaouni prejemki VI  (M nov nega razreda.
Za morebitno < ddajo razpihujejo ^e pa tndi naslednja ehlibe:
1 eloiba 1» a.ajn <-n<-,a u <*i*< ni lit s Hintemizovanimi   prejemki VI. <znosnega rasreds;
2. služba |iolieljNkfk^a olicl |i«lta s fii-tunizovanimi ptvjVmki V. <-inovnegn raarrdej
3. služba ilriejReiin mrNlnt'Kn komi-warja i aistemiaovanuni prejemki IV. 6m. razreda;
4 aloibe kuJluovoilMki^a a^l-lriilu s siat'-mizovanimi  prejemki VI. člnovneaa rnareda ;
5. slnžba |ilsniiiiriK^u ofleljaln a aietemizcuanimi prejemki V, Čioovnega razreda;
G.  služba |»i<Hltl'lllvlM'mi liltlKM'lUbl
s ai.Hteniizovanimi  i   . n.k. VI. činov nega r*srt>da ;
7. služba koii«'<-|»l ur-a prakii-kaniti z letnim aiijutom 600 gld.;
h. služb . knjl-o^ oilMkeKa praktikanta z lf>tn m adiurom 4^0 gld
Na oddajo tfh sltižf-b rann^ajo se Dtalednja dol&Čila službene pragmatike:
§• &.
Z.i politično koncoptno službo.
Posebne zahtev^ za namestitev v koncoptni stroki bo:
1. dovrfiene pravno in rlržavnoziianske studije in z dobrim uspeboin prebiti trije teoreti-ni drživni izpiti;
t, i dobrim uspebom napravljeni praktični izpit za politifino poslovanje.
Izjemoma se smejo pa tudi prosilci z dovrfienimi juri-dičninii stiidij.imi ;,i dvema d žavnima izpitoma vaprejeti pod tem pogojem za konoeptoe praktikante, če se v teku jednegl leta izkažejo, da ko z dobrim uspehom prebili tretji
drlavnl izpit
Taki prosilci se Eaprlaelejo Se le potem, ko zadoste tema pogoju; ob avojem Vltopa pa obljubijo le molčljivoat.
(8. 80)
V teku dveh let po dnevu zn-.irisege n oia za kon ceptno alaabovanje ?sprejeti uradnik z vapebom nnpravftl praktiriu politični \y\>\i sicer se ga. če mu občinski s et ne dovoli daljšega roka  lahko odpusti iz mestno službo.
Pred vspe&mm piakličnim pol tičnim izpitom napredovanje v konceptni služlu nikakor m dopustno.
Izjeme o«l zgoraj omenjenih določit so dopuAčene glede takih služb  katere zahtevajo druge posebne strokovnjaskc BVedtnOSti   in   za   katere  se tudi v državni službi ne zahteva sposobnost za pol.tično poslovanje (§. 21*, odstavek 3. obč. reda). — §. 1.
Za Htavbni urad.
Fogoj za namestitev v mestnem stavbnem uradu jo dokazilo z vspehom dovršenih  popolnih tehniških studij in
pa za' državno stavbno fdužbo predpisana usposobljeni.st, o'iroma dokazilo o vspesno prebitih teoretičnih in praktičnih državnih izpitih.
Izjemoma .-sinejo praktikantje vsprejeti biti v »'avbno sliUho tudi če se niso i/.kazali s praktičnim državnim izletom in če zudoste ostalim zahtevam, toda le pod tem pogojem, da v teku jedtiega leta nedostajajoči praktični izpit zanesljivo narede, ker bi se sicer smeli odpustiti.
Zapriseči zamorej » se Sc le potem, ko ta pogoj iz polnijo; ob vstopu pa obljubijo le inolčljivost.
Služba stavbnega adjunkta in stavbnega asistenta ni navezana na te določbe, temveč bo sme oddajati spogobnim prosilcem brez dovrSenib tehničnih Studij, ako s primernimi iz - ričevali zadostno dokažejo svojo usposobljenost za visoko-stavbuo stroko.
Za nižja uradniška mesta tega uradnega oddelka zadostuje dokazilo praktičnega tehničnega znanja in pa spretnost v tehničnem zaračunavanji.
§ 8.
Za knjigovodstvo.
Za vspr> jem v službo pri mestnem knjigovodstvu se zahteva dokazilo o vspesno dovršenej n žjej gimnaziji ali pa nižjej realki in pa o vspesno napravljenem izpitu iz državnega računarstva. Prednost »e pa pri vsprejemu daj« prosilcem, ki »o dovršili višjo gimnazijo al viSjo realko z zrelostnim izpitom, ali pa kako javno trirazredno viSjo trgov-ko Solo z dobrim vspehorn.
Trakti kantje se vsprejemajo tudi bril izpita iz državnega računarstva, morajo pa ta izpit najpozne,e v teku enega Ma po \ sprejemu popolniti, sicer s« jih sme iz službe odpustiti.
Zaprisežejo se Se le potem, ko izpolnijo ta pogoj; o svojem vstopu pa obljubijo le molčljivost.
Povišba ali napredovanje ata pred vspesno prebitim izpitom nedopustna
S- 9. Za Miiiriijuico. Od prosilcev   za  blsgajnične službe se zah'evajo one 'tudije m izpiti, kakor za knjigovodstvo.
Je-li kavcija Vlagati, kakoS ie kavcije se pri posameznih službah vlagajo in kako, to določa dotično službeno navodilo
S- 10.
Za upravltftljstvo mostne klavnice. Prosilci za kako službo v mestni, klavnici morajo biti državno aprobovani živinozdravniki. Se kake druge zalite e za nam«htitev v mestni klavnici se zamorejo od slučaja do slučaja ob popolnitvi dotičnega službenega mesta staviti.
S H.
Za trr.neiTH nadzornika.
Od prosilcev za službo tržnega nadzornika se zahtev i pred vsem obča usposobljenost, posebej pa natančno UoVStleno poznanje živil, vpogled v tržne razmere radi vzdržavanja tržnega reda in pa uprave tržnice
Dokler se prosilec z vsemi dokazili o teh zahtev »h ne izkaže  sme no nastaviti le začasno.
Prosilcem, ki se izkažejo z izpričevali o usposobljenosti za samostalno kemično - ana'itično preiskovanje živil, gre prednost.
Podrobne določbe o izvrševanja  njegovega poklica
so označijo v j.oiebrem navodilu.
Za pHaroiiko službo (vložni  zapisnik, regiatratnra, HiMpt-dit. Bglaievallti urad, vnjaftka pisarna i. t. d.)
Za namestitev v pisarniški službi se od prosilca za-htova, da je z dobrim \spehom dovrfiil nižjo gimnazijo, nižjo ri alko ;>li kak drug zavod iste vr*te, in pa da si je splošno usposobljenost za ta poklic zadobil i večletno prakso v kaki dribtVtti, deželni, občinski ali kaki zas* bni pomožni pisarni, in da se o tem izkaže z ugodnimi izpričevali.
Prednost se daje pros Icem, ki se izkažejo s srednješolskim zrel stnim izprirevalom ali pa z zrelostnim izpričevali m kacega druzega zavoda iBte vrste.
§. 13.
Za mestni vodovod, mestno elektrarno in vrtnarstva.
Od prosilcev za nlužbo strojnikov pri mestnem vodo-!   vod« in tneslni elektrarni zahteva se, da so probili z dobrim uspehom strojniški izpit,  ter službovali pri kaki parni napravi vsaj dve leti kot strojniki ali kurjači; od prosilcev za i  službe  monterjev  dokaz,  da so v monterski stroki dobro :  IjCVeibani m da i m'jo za sabo vsaj dveletn« praktično bIuž-bono dobo;  in konečno od prosilcev za službo mestnega j vrtnarja izučbeno  vrtnaruko pismo in doka', vsaj  dvele no praktične sUižtie v kakem večjem umetnem vrtnarstvu Izmej prosilcev za poslednje imeuovano službo imajo prednost oni, ; k t so si svoje znanje  izp polnili s potovanjem po inozem-| stvu ali vsaj po večjih tuzemskih mest<b.
§• 72. Naslov iu riu
Tistega dne, ko nastopi službo, zadobi mestni uradnik ; in sluga s podeljen službo združe i naslov, čin in pravico j do prejemkov, ki s> za to službo določeni.
Službeni čin aestnega uradnika in sluge, to je njegov čin nasproti onemu ostalh uradnikov in slug istega čmov nega razreda, določa se po dne u imenovanja v tem činov-iniii razredu, tako, da ima prej imenovani glede službenega čina picdnost pred pozneje imenovanim.
Dan imenovanja je v nameficevalnem pismu navesti Ob p 'voljnem službovanju se izvrli povitba mestnih uradu kov iz jedne plačilne stopinje v naslednjo višjo pa Silno stopinjo istega činovnega razreda ob sebi, to je brez nadaljtiega sklepa občinskega sveta, od petih do petih let v smislu plačilnega obrazca, kateri je določil občinski svet.
Pod enakimi pogoji se pomaknejo uradniki, od katerih se zahtevajo dovrfiene akademične fitudiie, če so prebili nepretrgoma že 15 l.-t v istem činovnem razredu, v naslednji vifiji činovni razred ad personam. Nadaljnje na predovauje v ae vifiji činovni razred pa je le mogoče po imenovanju dotičnega uradnika na sistemizovano službeno mesto.
Uradniki od katerih se ne zahtevajo dovrfiene »ka-detničue št mire, zamorejo priti ii jednega činovn--ga razreda v višji činovni razred le po sklepu občinskega sveta in sicer le takrat, kedar je v dotičnem činovnem razredu kako službeno mesto i/praznjeno. Pri tem pa veljajo sledeče utesn'tve:
1. Uiadniki, kateri niso dovrfiili kake srednje lole, napredujejo praviloma le do V. činovnega razreda.
'ž. Uradniki, od katerih so se zahtevale dovrfiene srednje šolo, papredujejo praviloma le do vltutega IV. činovnega razreda.
Izjeme veljajo glede:
a protokolibta, ekapeditorja, registratorja in klavnic nega nadzornika, ki dospejo lahko do III. čin rssreda,
b) uradnikov mestnega knjigovodstva in mestne blagajne, ki dospejo lahko do II. činovnega razreda.
3. Uradniki z dovršeno veliko lolo dospejo lahko do I. Činovnega razreda.
8. 74.
Place, postranski prejemki, plačilni obrazec aa uradnike in sluge.
Plače in vse druge, kakorfiiekoli in katerekoli prejemke uradnikov, slug in drugih nameščencev mestne občine določa občinski svet.
1. Za mestne uradnike je občinski svet določil sledeči
plačilni obrazec :
Č novni razred	Plača	1 Činovni razred	Place
i.	yooo- — 2700 — 2400 —	IV.	1301 — 1*00 — 1100 —
11.	2900'— 2OO0-— 1800-—	V.	1040 — 960 — 880 —
III	1600-— 1500 -1400 —	VI.	8i5-— 75u-675 —
Praktikantje niso nvrftčeni v noben Činovni razred: za one, od katerih se zahteva dovršena velika sola, se določa adjutum gld 600, za vse druge pa adjntum gld. 480.
|, 79.
Dejalnostna prikladn, naturalno stanovanje in namestek.
Mostni uradniki in sluge in pa tem jedu« k i nameščenci uživajo naslednje dejalnostne pnklade:
v 1. činovnem rasredu . . . gld. 350* — „ II.      „ „        . . .   „    800 -
„ HI     „ „        ...»    »50 -
„ IV.     „ „        ... 200-
n V.      „ ,......180--
» VI......,    160 -
Užitek naturalneta stanovanja se prizna le izjemoma v zmisln namefičevalnega ali vsprejtimnega pisma ali pa vsled posebnega sklepa občinskega a veta.
Užitek natnraloega stanovanja se pričenja istega dne, kakor prejemanje plače ali mezde, in konča ■ isstopom is dejanjike službe.
Će se nakaže kscema uradniku ali slugi naturalno stanovanje, izgubi od onega dne, katerega se ondi lahko nastani, pravico do de alnostne priklade, ne da bi bil zavezan od dejalnostne priklade, ki jo je dotlej prejel, kaj povrniti.
§• 80-
Uradniki V in VI. činovnega razreda, ki so v istem razreda povoljno slutbovalt nepretrgoma že 15 let, dobijo pravico do v pokojnino vfitevne osobne službene starostne priklade, katera znafia v V. činovnem rasredu 100 gld , v VI činovnem razredu pa lf>0 gld. na letu. To priklado dovoljuje na podlagi podanih prošenj občinski svet.
Ako se uradnik pomakne v vilji Činovni razred, pridrži to priklado le v onem delnem znesku aa kateri js nova redna plača (brez dejalnostne priklade) mnnisa, nego prejšnja redna plača z vštetimi pet etnicima in oiobno službeno sta-I roetno priklado.   Kedar pa doseže ali preseže nova redna '• plača vsled napredovanja dotičnega uradnika v višjem či-, novnem razredu staro redno plačo z vštetima petletnicama in osobno službeno starostno priklado,  se tudi ta delni znesek priklade ustavi.
I Kdor bi za Jedno razpisanih s'užeb prositi nameraval, vloži naj z dokladi zadostno podprti prošnjo do
1&. dne decembra t« 1. pri podpleanem mestnem magistratu.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dne* 18. novembra 1*98.
Župan; Križar,
J. Florenz
o. in kr.
dvorna tovarna tehtnic
JOuiUhJ* 1.4, R«j>thentliurinllfMM 9B
(Eoka Adlersraeae).
Preprodajalcem velik popust.       b (1019-4J KmimiiMj/t •*•« in poštnine gtt'tttto.
Polysulfin rperilovec) je po natančnih poskusih edino tkanini aeAkodl t ivo pralno sredstvo, katero nesnago mmiiio-t1 urno od perila ln*l iu ob enem brez smradu dVatnfl« kale. i ena zavitka lf> kr., odprtega 'M kr kilo. V trajnosti perila s - skale prifitedje. Dobiva se v vseb dobro založenih Špecerijskih prodajalnicah , tovomliuo aialuico is Kr»uj«Uo liuntas (1828— 8)
Kavćić & Lilleg
■v PreSernovih -u-lica-li.
■*•> Uradno do ▼oljones.
(1877)
L najstarejša posredovalnica stanovanj in ilitii
Gospodske ulice št. 6 pri tleh na desni
priporu*« In seBiesee
osobjt? zn prlvalne lil»e Iti za podjetju
za Ljubljano in drugod.  Pnrniita tukaj. Vestna ln kolikor moino najhitrejša, postrežba saj*m61.
¥CfVi—
Knjigarna „Dioničke tiskare" v Zagrebu
ogel Gundulićeve in Marofske ulice.
č/la v u o/ta z oc i$S/e :
Knjiga L: Samospevi, zbori in skladbe, cena f. 2—, s pošto f.220 „   I.: I. del. Samospevi, posebej,    „ f. 1*20, „ „  f. HO
Knjigarna „Dioničke tiskare" v Zagrebu
ogel Gundulićeva in Marofske ulice.
Akcijska zava-      mk    ISm**mmm 0ddelek z&
ro.alnica za      AlllainZ Q)
žinljenjeinrenle.^^^^^^^^^^^ J bou« »rm s.
Generalni zastop za Štajersko, Koroško in Kranjsko
Gradec. Ball3n.a.u.sgra.s©e l.
Po poročilu c. kr. nWiener Ze tung od dne 12. junija 1898 doletela je „Allianzo" velika čast, da si je N). Veličanstvo cesar plasttcno-graficni objekt ogledal in o po«ehnem u s pelin „AHianze" v zadevi zavarovanja naroda kasor o rapidnem napredovanju družbe Najvišje priznanje izrekel ter imenoval zavarovanje naroda posebno važno podvzetje. J
Polno vplačani akcijski kapital 1,000.000 kron. Rezerva premij dne 31. dec. 1897 9Mil.1711 kron.
Z«. 1897      j« na podlagi 1368 smrtnik slučajev lspla&alo 398.378-80 kron. Od 1. 1890-1897 ae Je Izplačalo 1654.378 10 kron.
Tedenska premija od 10 vinarjev više.
Nespremenljiva premija. — Plačevanja v dokladah niso dovoljena. Stroške za zdravniško preiskovanje, vse pristojbine kolekov iu pobotnice
za premije plača dražba
V Slučajih Smrti ea zavarovana svota takoj in polno izplača, Če je sest mesecev preteklo od časa zdravniškega preiskovanja.
Ce j« zavarovani v svojem ali izven svojega delokroga ponesrečil ter umrl, tedaj ni to samo na sebi vzrok, da bi zavod ne plačal zavarovane evote.
će je zavarovanje trajalo cela tri leta, se izplača v slučaja samomora o«!a zavarovana svota.
C« fri leta minejo, mogoč** je dobiti posojilo z 5% obresti.
Po treh letih dobe se, ako se premije ne plačojfjo naiialj.-. police brez premij,
Če je polica r-di neplaČanja pnmij« svojo veljavo izgubila, mogoče je, da se zopet v teku jedmga U ta obvetjavi, ako je zavarovanec popolnoma zdrav.
Zavarovanje dosmrtno in na doživetje. — Zavarovanje mladostnih osob. — Zavarovanje otrok.
Zavarovanja «lo SIOOO  kron a tedenskimi doplatili oil lo vinarjev vise
po inrlflta.
(JLđt" >Vo*jM»lfl*» in tarife razpomUJa aamtura na iaht*ranj* hrrz mtrotkov. "JLJi
Zastopniki so ilčeje za vse kraje na Kranjskem in naj s oje ponudbe poA)j«jo gorenji »gentori. (ifill —8)
8 -
Za Miklavža in Božič
priporoma
(18&2 —1)
Kuclolf KlrblMoli
slaščičar na Kongresnem trgu
svojo veliko Isbsr ntrop, bonboni |ev, figur iz sUrlkorja, košaric m Skittliic h KmikIIII lil K'MMirniiiui ».»ilji-iu, ii i« ti noj i h bonbonov, |m«*I*m rn|, paciente peciva, šampanjskih biskvitov, •zrafikoiiii suhari t, vatlov, karlovarskiii oblat za Piscliiu-jerjeve torte, krl»l|nk (kruh tz posušenega sadja, ui«»«l«lnt«»v. Ircta. dalje i ajfinejsega <■«|ruma, cnuiiavs, «l«*h«*rlnllt vlu, najfinejših likerjev, l*oiupol«»*, iiiariuelud, eauito, ritkolml itd.
•rar Največja in najcenejša izber okraskov za Božična drevesa-
e, kolttče, potice, orehove, medene, ■tiSMle, uinudlove- la IrHiilUore.
Za praznike t&
Asortirani okraski za Božična drevesa od 2 gld. naprej, franko na vsako poitno postajo.
-g,- ...... V nun j u naročila so izvrinjt-jo točno ." —
I
i
f
s 1 g [g
P. n.
Moja zaloga blaga iz prodajaluice v „Tonhalle", 8 katero zslogo sem moriti ob velikih izgubah seliti se na korist nezaslišani   protekciji,  navzlic večme sečni razprodaji 6e ni oddana in nadaljujem prodajo na drobno ▼ hiši slaščičarju
na Kongresnem trgu
vhod na gledališki stolbi.
Oziraje se na to prodajam
po slepi ceni in za vsako ceno.
V Ljubljani v decembru 1898.
Z odhčn m spoštovanjem
(1883)
Franc Stampfel.
5. IS I 1 I
^ S
t*
O
BS
Puškar Fran Zaiser
v Ljubljani, Šelenburgove ulice št. 6
se usnja najbolje priporočati Be ili!B8—16)
a  lov »iVnio »ezonos
Zunanja naročila se točno izvršujejo
Ljubljana
M«. Pelra cesln ii.
v vfč repo 400 vrstah,   neobhodno potrebni v gospodinjstvu in  v  obrtu. — Brezplačni poučni tečaji, tndi v moilernem vezenji Nid 14 miliionov strojev v porakii. 1716*11 Tudi proti plačila na obroke.
Singer Co., Deln. druž.
(finj Brma: ii. l^ridliii^er).
Gradec Celovec
R. DIT M A R D I T M A R
tovarna za svetilke in kovinsko blago
na Dunaju.
Petrolejske svetilke
Moderateur-svetilke.
Električni razsvetljevali predmeti
»tejsih oblik«io najetegan in v vseh vrstah.
Instalacije
od najpriprostejših oblik do najetegantnejše oprave in v vseh vrstah.
18'j8-_ 3)
električne razsvetljave.
Ditmar-Jeve svetilke v vseh "(renomiranih prodajalnicah; svetilk.
7451
g
V o 1 i k o
' pripore
J. Soklič.
v5S TvhaiAo At. ^r.
j    JOSIP REICH >
^likanje sukna, barvarija> i in kemična spiralnica ► j Poljanski nasip — Ozke ulice št, 4 £
i se priporoča za vsa v to stroko spada- L, " (89) joča dela. *
^ Postrežba tocn*. —
Ceno nlikf.
Ljubljana, Židovske ulice št. 4.
Velika zaloga obuval (40)
lastoe^a  izdolka  i»  dumo,  »rot«pode> in
otroke je vedno na i t bero. VsaketAna naročila   isvriajojo se točno in po nizki (vni.  V ne tu^rt* se shranjii-}ojo in za£ii&.iit'iiujt'j>». Pri *uiiaiijih naročilih hl,i>fovuli naj ki< vzorce vpOstatb
Suknene ostanke!
priporoča
j.'zor Alojzij Erjavec/zor
is        čevljarski mojster ' Ljubljani, Čevljarske ulioe it. 3
priporoma se prepast, du ho vidni in sluv
nbi nistvu >a obilno namčevanje r*zno-mtntli «»ln« vm|« katSra izvršuje ceno,
/.ii ii .»si j i vo brpetsegs usnju
•■;  najfinejša do najpriprostejle oblike. m shranjujejo, Vnsnjim naročilom naj       liliiu",voljtio prideue vzorec.
9
^WWvSW*t
a in slaščičarna
tk Mmk m) m hi ^
(43)
po najnižji ceni «
Hugo Ihl
Ljubljana, Špitalske uJ. 4.
t    Brata Bborl v
♦Slavna tnrovioa Man trg
ft 2. Jakob Zalaznik.
PodruiiKi:
Vegove ul>ce št. 12
Tu se dobiva  Ikriti nw <l>*n >»\r/«>, ukim.....        iilruvo in  mIu<*Iii«» pe-
kitrsloi i.....lo>, vbi'Ii vrst  kruh lit* «h|{ii,  rr. i-ii kruh nt p r« *-sASMMO ( Van 11 le -
5 Z\viebak i   V svojih t»'M<*«*i<*ur»ifitls posti* ;am točno /. •<.. i li u p j 4, ■■■  u . «.>i»il iiim S |»**elv«»in   m  s   lin. »m   priNi ilSOl  lik«*r||  tet  I   U«>riiiiill>-»tiiniii.   Posebno j ?     Oposarjam na line i ml t ( m u krote  in sMtllkf h Niiiclniitt ..omiIimmh .
h|::bl|.niH. Frančiškanske u lire 4. *
Pleskarska mojstra c. kr. državne in * c. kr. priv. inžne železnice. ' Slikarja napisov, * ■ ia7blmk» in pohist/ona pleskarja. ( Tovarn«  za  oljnate barve, Ink J m pokost. v-14> *
Zalog«   or**lui«liM'ua l*Hrl»o!l>if|i». J Muk oba /.a komska kopitu in uMije, t
M tt\^jk^^i    *VjaV'* ' -"v.^ vrH *
i.. . S£j^j^^T-2.."^tJ"""Sj"Sj"sr^rsj"EMi
r, j- S izvrstne fapene,
najboljši izdelek
R (t.ri ii  .}«•«'»!.♦■ I•» pri Qj
\ ALOJZUU PERSCHEj
■    Pred Ikofljo 22, polog meitoi kiie. nj
F. Cassermann
krojač za civilne obleke in raznovrstne uradniške uniforme ii. poverjeni zalagatelj c kr unif blagajnice drž. železnic uradnikov
tt I_ij-a."blja.rii, šelenburg-ove viiico št. ^
se priporoča slav. občinstvu za izdelovanje civilnih oblek m nepremočljlvlh
h&velokov po nsjnovejai (»vvai m Dajpovoljnejlih cenah, Angleško, francosko m tnasmaku robo ima na skladišču - Crg. uradnikom s« priporoCtt /.a iscUlaVHfljt vsakovrstnih uniform tet preskrbuje vse traven spadajoče predmere. kakor sabljo, meće, klobaae itd, ng. c. kr jusučuim araduikom pa za izdela vanje
Največja izbtsr najnovejša |
I svilnatega blaga
i i»a»<»^»o<#a»»»<»» -
i Avgust Repič I
* L; ibljarta, Kolezijake ulice št. 16, *
I i I ! v T:r."raiv. J
se priporoma mIip'. obćiostvo in nasnanja, • da isoslaj* in popravita viakovratue *
i  sode   Iz  hrastovega la mehkega «.
«  lasa  po  najniSjih   cenah. —  Kupuje *
I  m proilaja sturo vinsko posodo. *
*rn« in lntr«itNl»,
[M obleke  in l»l»i/.<-» priporoča
i»w uw|iii*|lii eaasiB t-i7> Alojzij Persche
[ Proti Škofijo 22. poleg ninstne hiše. J
Fran Kaiser!
HENRIK KENDA
Ceneni I spi klobuki za d»me.
Volno zadnje novosti. I*«> prst IJn
se iifim it:  prav po Bofli
»Vini iiniill tnuk« m nutssj.
J
LJUBLJANA.
49
4 puškar j
,1 prodajalec biciklov [
%        \m. prelil lo*arn.
" m Ljubljana
i   Šelenburgove ulice 6
J  ittjT  Najbolji« urejena delav-nlca  sa  DonravIlanJ« biolklov
za popravljanj« in Alvalnlh strojev.
Kožuh
zimovmo
k»kor: (SO)
čepice, mufe
itd. priporoča po najnižjih cenah
J. S. BENEDIKT
na Starem trgu.
J. J. NAGLAS
Ljubljana <M TurjaSk' trg štev. 7.
IVI ehanik
(*2)    Ivan ŠkerI Opekarska cesta št. 16. v Ljubljani. |
Šivalni str-ji pi) najnižjih cenah
lliilkle in Srage v t(» utroko ipeda-joč.a popravilu izvrši dobro in Ouno V nanj a naročila st-
točno uvisui-i mg '
I Ign. Pasching-a. viovs ključavničarstvo
Poljanski nasip št. 8 (ftuehora hi*a) priporoma svojo bogato salogo
* ttnidilniH ognjišč
K r. »|prij»riiiii-plh. kakor tudi iin|lt> j ik-JmIIi,  z  iolto  medjo  ali mesingom
[ inoutimnih /.a ohklade s prčnicami ali I kablatni, Pe>pravljasija liltru lu po j n4»nl.   Vnanja  naročila ne hitro izvrSe.
Darila za vsako priliko! Frid. Hof f mann
urar v Ljubljani, Duna ska cesta
Ljubljana, DiiiinjMka cesta Kts I JI.
Tovarniaka zaloga
šivalnih strojev in velocipedov.
%tt,|iii>i«' cene«
pri porode svojo n.ijvečjo zalogo vseh vrst
žepnih ur
■letih, srebrnih, iz tule, jekla in nikla, kak.rtndi
stenskih ur,
budilk in salenskihur
vHe   le dobre do oajflnejfee kvalitete po clzklh oenab' JVovostl v žepnih, kakor tudi v sten-aklb arah vedno v zalogi. fm Poprava S« Izvršujejo najtoAneJe. *S .IlaulBHHHMHBMHBVHBnBilHlHsVBSIHBSiH'
4
1
ravate
(56)
perilo za gospode i
pn
daja najconoje
Alojzij Perschš
Pred škofijo 22, poleg meslne hiše j O a^>»wieu»Ki*eUe<UletUISvU<SU<KJ<l^<SiJ<.
Anton l^i^c^^l^c^jr'
v. Petra cesta št. 6 Ljubljana Sv. Petra cesta ti 6
priporoča svojo veliko salogo
gotovih oblek za gospode in dečke, jopic in plašče v  za gospe, nepre-močljivih havelokov itd.
t Ohlebo !»'► meri se po najnovejših uzore i h in po najnižjih cenah Bolulno in najhitreje iz^otovljajo. (t>7)
l^rrm Detter
Xj.l-at.ioana, Stari trg: štev. X. Prva In najstarejša zaloga
s i v 111 n i h strojev.
Tu kh tudi liobivajo vsakovrstni kmetijski stroji PiiHHbnrt p^. |»ripi>rotT:am hvojo  izvrstne <*l»»«i«»-r^siiidtsi m mi lat lini«'«*, katere He doluvajo vyji<! njih izbornosti (j«rio. (BH) Omiki zastonj in pottnlne prosto.
v največji izberi ln po najnižjih cenah.
ftrakoYekYeflceml
z ali brez napisov v vseh barvah
(59) priporoča
i Kari Recknagel
na Mestnem trgu.
h Ljimi Proda J3 vinSi *
Imam v kleti pristno latrtko <rno In |»elo vino od 18 do 30 kr. 1 ter; dalje žganje isvretni iroplnovfc cd (>0 do 80 kr. liter; vse ncM, .ivljfno na kolodvor državno železnice Dlnjan (I)ignano). Muli v zon'k i se zaradi izgube 5aM dh pošiljajo. Dalje imam blizu 100 metr. centov ni-delega latrskegtt l»rlu|» v vrečah za knbanjo žganja po nizki ceni, kakor tudi olje iz istr. oljk.
A. M. Pujman v Dinjanu (Oignano), Istra.
Mi kadilci
ik javljamo u tem javno in naznanjamo vssm, ki note pufiiti dubro pioicn. da (e to možno le, ako raoijo , Mdratbon . Kaj je .,Mdrathon< ?
,,Mot a t hon ' je aromatirtia zmes zeli&c, ki wkn se primeša t •baku, daje dimu izboren duh, i datrani škodljive aCinke nikotin«   in je torft| jnk«> zdrava
Kadllol! Poskusita ..MbVathon", lahtsvait* povsod] „Httrathon", kajti k dur j* hd*i poskntll „Morathon" ne more veC kaditi brez  ,Mb"rathona". ilo<.f>—2)
Dobiva se v zavojih po .'i • kr In po 10 kr. pri izdelovalcu:
Th. Morath, drogerija, Gradec, Jakominigasse 1.
Pristen I.- tedaj, č« je na zavoju ,,Mdrathon". 12 malih ali 4 vdiki zavoji a povzetjem franko 1 ;-1«i_ Hi kr. Mnogo priznalo i h pit«M je na ogled.
■
(1659-«) vse vrste
tamburic
priporoča tvrdka
J.Stjepušin
Slabil
na Hrvaškem.
IlitstrOTaDi ceniki
we pošiljajo na zabtevanje vsakomur franko.
Y prijazen ozir!
Pr< nakupu naj se zahteva izrecno pod Številko 50.703 zakonito varovani volta-krizec. katera ft'evilka je na križcu vtisnjena in tudi na vsakem zavoju razvidna, ker je namo ta križec pristni volta-križeo. Vse drugo zavrnite energično.
O 00
•a bo
-d c*
a
o M
a
o>
P
P*
o
S p» p.
04 »—•
p.
00
o
Elektro-dvojni
Volta-križec.
Št. 50.703.
Vsem ljudem ni možno dovolj svetovati, naj nosijo vedno tak Volta - križec ; ta križeo odstrani zopernl duh potu krepi živoe, prenavlja kri in je po VSem svetu priznano brezprirn« rno najboljše sredstvo zi sledeče b desni putlko in rev matizem. nevraljrijo, za slabe živce, ako človek ne more spati, ako ima mrzle roke in nog-e, za kipohondrljo, bledico, naduho, otrplost, krče. za ponesnaženjo postelje, za kožne bolezni, hemeroide. za želodčne bolezni, hripo, kašelj, g-luhost in šumenje po ušesih, za zobobol in g-lavobol itd. Neprostovoljen g-ubitek žlvijenske moči m oslabelost se ozdravijo, ako nosi človek vedno voltaioni križeo. (lo&2—1J
Mnogobrojni zahvalna in prizuavalna pisma so na vpogled.
Ako  be   \ pošljeta  2  gld.   (tudi v pisemskih znamkah posije be dvojni Voha križec s svilnato vrvico poštnine prosto.  S povz-tiem 2 > nvc. več.
Za neketollke pošiljam Volta-polumeseo z zvezdo
po istih ceu.ih.
Pristen se dobiva samo pri
Dunaj I. Walnschg-asse 4, S  N.
Zaloga v Ljubljani:
An JLnoiitgGD
rokovičar In bandažist. Pod Trančo št I.
do 300 goldinarjev na mesec
lahko zaslužijo osobe vsacega stanu v »seh krm« Jita gotovo in polteno brez kapitala in rizike s prodajo zakonito dovoljenih državnih papirjev ia srečk. — Ponudbe na : L.udwlft 6«lerreleber, VIII., Deatscbeiasie », Battapeai. 11815—2)
Suhe hruške
za žganjarije, kakor tudi za hruše vo moko,
suhe češplje ali slive, stihe lešnike
priporoča tvrdka 1872—1)
A. Zwonkol & GoM Sevnica
W|jo«lli|o ^t.u|erHl<o.
Na prodaj ali v najem
dajem pol jako ngodnimi pogoji takoj: (182.')—3)
Jednouadstropiio ItlSo s 4 sobami, kuhinjo s štedilnikom, jedilno shrambo in sobo za posle Pritlično: zasebna Boba, jedna veli kn in jedna mala aoba za pivee. 2 kleti za vino v hiši in kuhinja s štedilnikom. 11 v se držeći živinski hlev in svinjaki so obokani, kozolec s 'i okni irra z dane stebre, pod za mlatiti je ua kozolcu. Vse je z opeko krito in novo. Vit in ijiva merita nekoliko čez jedno oralo.
Uifta stoji ob državni testi in 10 minut od železniške postaje. Hisa ima pravico za gostilno kakor tudi za točenje vseh opojnih pijač, tudi za žgnnje, in za prodala tobaka na drobuo. Odda se tudi vsa priprava za gostilno P ipomni se, da pride ćez leto mnogo to cev v Logatec.
Kupci sli najemniki na.) se z^lasć pri lastniku
Jakobu Tr&ar-ju,
posestniku na Broda it. 14, posta Dol. Lokate o.
Čokolade in Cacao Sncharfl.
Da se v b.idofte preprečijo že dogodivsa se uespora-zumljenja, se čast oboinstvo oposerjs na to, da tovarna
PSE. ©^CKARIS
takozvane
lomne čokolade (Brudi-Choniladej
niti ne itdeluje, niti ne spravlja v trgovino.
Čokolade Suchard
Čokolade Suchard
Čokolade Suchard
Čokolade Suchard
(*2 — 48
no   tse  »».»m* ei»o
SlSfjto«
no »•»♦• v »lisiiijoln mi Ii«*.
no i driiu in »..niskom uprem ijane juin|«i    iim etiketi
1lOi'lli*o.<> Ellillllko
!■■ |»otlpis.
Otvoritev ;pocl jetj«..
S tem su vsojamo p. n. občinstvu naznanjati, da smo ustanovili tukaj
Gradišče štev. 2
tehnični zavod na drobno in debelo pod firmo
te-vHo St"u.zi.l^:o-w"ios <2z, Co.
in se nadejamo našemu podjetju pridobiti glas odlične solidnosti ter prosimo p, n. občinstvo, da nam v tej stroki blagovoli naročila pošiljati, katerih najtoČnejšo izvršitev zajamcnjenio.
Z velespoštovanjem (1868—2)
Stevo Stunkow.cs,
Specijalni »mod hrrolliiMkr industrije xn šarnJee, podjetje *.n raB»vetlJevaiiJe krajev« hotelov«
Btfrailili«*. lioliilMiiic, kolodvorov« tovarn, ^iiniosianoi In cerkva Itd. Ja\\h \ tehniških predmetov wa\ stovliliiNkii podjetju, tovarne 1» feage« orodje x» kleti, klituo 1k ^iiDiiJu. dil^nlno orodjr. /»In^n vmcIi vrst w|ilrlto%lli ftarnle« Kazolliiovlli  in necyt€klliiovlli Mvrtllk. € itldiiin 4'iirliif nn iIi-Im-Io In mi diolnio. Nlrc-Hiii I. pi in asbestl, VOID6 »di-Jr in linolenin.
Dustlcss Oil Paint c£ Co., New Jork
_ G. Hartmann Sc Co., Lipsko.
V lastnem interesu naših čestitih interesentov svarimo pred ponaredbami naftega izvirnega izdelka „Du8tle83a, kalu-rAni ne v zadnjem časa pojavljajo. Izrecno opozarjamo na to, da le gornja varstvena znamka jamci za pristnost naše iznajilbe. Ohrabrena po naših velikih in hitrih uspehih skuša neka koukurouca deloma po jednako slovečih naslovih interesente premotiti, deloma pa po veliki cenenonti naši dobri stvari škodovati. Po ceni pa, kakor znano, slabe ponaredbe niso nikdar! Po s*oji dolgi izkušnji in oprti na mnoga sijajna priznalna pisanja i* Avstro Ogerske in drugih dežel, katera so ua željo v izvirniku na razpolaganje, smo samo mi v položaju, prevzeti jamstvo za trajno dobrost naSih impregnacij V nadi, da Vam bodo te vrstice v pojasnilo in Vas obvarujejo zlih nasledkov, beležimo
z velespoštovanj^m
Du&stleasss Oil Paint *V Oo.
\KiijiziMin varstvom znamki
	mm		merami	
MM
*7rioofe*p*arilo
sa jetra in timo ima te preprodajalce
Albert Matzner na Dunaji, I., Kohlmessergasse 8.
Zavoje viorcev, obsegajoče srajce, jopice, hlače za gospod«, dame in otroke, T znesku 10 — 90 gld. proti povzetju ali dunajskim referenoam. (1401—36)
L.Luser-jev obliž za turiste.
Prisna no najboljšo sredstvo proti kurjim ooesom. zuljeni 1. t. d Ulavna saloKw:        (2 —4S)
L. Schwenk-ova ekarna, Dunaj-Ms a ing.
Zahtevajte L U S E R" J 6 Y
Dobiva se v vseh lekarnah.
V Ljubljani: M. Mardetachlager, J. Mayr, 6. Plccoll. — V Kranju: K. Savnlk.
Kanarčke iz Harca
s izbornim globokim, votlim ivrgolenjero, grljenjem, rtngljanjeni itd. oddajam po 10, r«, f> m 4 gld. komad ter Jamčim, da doBoejo fcivi. Smejo se tudi preroeniti po Hdnevni poskiiftnji. Navodilo se pravilno ravi anju se brezplačno prilozi, ako se fkhcuje na ta list Premovani v jannvarju Itfft&j 1. s 6 srebrnimi svetinjami.
7. TZ. Brezina
jrojitelj llahtnih hsrskih kanarčkDV v Llncu ob Donavi. VB. Za kupcevaloe! 800 komadov oddam v vetjih partijah   Kupdavalska oena! (171>—4j
<k^sh m\ m\ Tarst.znamka: Sidro. A. A A^a.
<
4 4 < 4 4 4 4 4 4
A
Naznanilo.
Kdor trpi na kašlju, hripavosti, astmi itd., naj si kupi za 25 kraje, za-vojcek Krause-j evih izboljšanih u ni -eevalcev katara. — To so konfiturc prav prijetnega okusa. — Pomagajo hitro in gotovo. (171*4—3)
Kulog<-  \  I-in l>l ; JI. I.oiiMtrk. lekarna nPri
M:iriji Pomagaj i U. pl. Trnkoc»y, lekarna „pn zlatem enorogu" ; M. asaretesMeklaetgOr, lekarna „pri zlatem orlu".
olzeria
tiaNlecliillc *
urar in optični zavod Mestni trg št. 8
v Ljubljani.
LINIHENT CAPffi COMP.
Is; Richter-jeve lekarne v Pragi priznano izborno, bolečine tolažeče mazilo;
po 40 kr., 7i> kr. in 1 gld. s« dobiva v vseh lekarnah. Zuhtevati naj se blagovoli to (1668 — 8)
splošno priljubljeno domače zdravilo
vedno le v izvirnih steklenicah t. naAo varstveno znamko ,,SJilro"   iz  11 r liter jeve lekarne
sprejme nuj se iz opreznosti le take steklenice kut pristne, ki imajo to varat, znamko.
RichterJ""'lekarna pri zlatem Inu » Pragi
gld. — kr. naprej
50 50
Niklaste cilinder reraontoir ure od . Srebrne cilinder-remontoir-ure od Srebrne damske cilindi-r-reui>ntoir-
ure s srebrnim pokrovom ••<! . . Srebrne remontoir-ure na sidro od Srebrno remontoir-ure s tf, srebrnim
pokrovom od............ 10
Zlato il.iruski' remontu ir-uie od . . Zlate remontoir-ure za gospode od Zlate  remontoir-ure za gospode a
dvojnim pokrovom od.....
Ure n* nihalo vsknujici avetli in temni Dre n i pihalo v skrinjici  svetli in
tt-mui z bitjem ur od ......
Ure na nihalo z b.tjein četrtink od
Budilke od..............
.,Schwarzwa!der" z bitjem pol urod
p--m- Za dobro blago In it dela se Jamči Tfcjj Popravila »» hino, dobro in p > ceni  izvršujejo v lastni prodaialnici.
Za morebitne potrebščine se najbolje priporoča
z velesp«»štovanjem (808 — 38)
Franc Karol Rudholzer.
Dobavitelj kontrolnih ur za o. kr. avstro-ogorako vlado, za Bosno in Herzegovino.
7 10
14
28
38
y
13
27
3
pitajte podgane in miši
* z le gotovosmrtno učinkujoči m  b (l 123- lo>
ajsII«• '">Bi neškodljivim as ljudi in do-X3LeJL6vXXU m.«« liTali.
V ftkatljicah po 90, 60 in 30 kr. prodaja trgovina lt ii h m e I  »V  Koti«''lin ▼ Nnvem nl«stu.
=apCT|cz=.|^1a|c=.lCTlaic=.|QU^T^|S3T^l^lS].S
Cenjenemu obdinstvn uljudno naznanjam, da sem
na. sv. Ja" oba nal>i*c*±ju
v Plaučovi hiši za vodo
©d.]prl
svojo mesnico
kjer bodem proda al  meso  p<» »npilsjlh ceassth.
Za mnogobrojen obisk se priporočam
(1864-2)     Andrej TršKan, mesar.
1
i
i.
Milfi#l fM*i'+t*elbeefemj s alsdkor-
mmm   mm^9s74Y47v • V    jem vkuliane. izbornega okusa, f» klgr. v ople'eui steklenici z* gld 2'7i>;
iJMalištor soL\ tfš&S&SmK.
steklenica f» klgr za k ld 3 —: < f 740—H)
ribeza m g lih 9 1% sipe ©J I h.
Jagod, f» steklenic, v zabojčku R klgr. za gld. 3 — ; sVšš tM M#lf i*    n»jniiej«i, s sladkorjem T pari Wm\W*BKW§WlWm 99} vkubani,   f   zabojčku  5 klgr. gld. it 0 franko na vsako poStno postajo pošilja
Bohumil Benes, cukrar v Polici nad Metujl (Politi a. d. Mettau), <5eako.
»eaiaaaoaoai
9*
t
am) Ljudevit Borovnik (W)
puikar v Borovljah (Farlach) ni Korolksm
se priporoča v izdelovauje v«»*ek«»vrstath pueesK ta lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popol-" n-.in jamstvom. Tndi pred«lta|«» Btare samokreonico, 5 vzprejema vsakovrstna popravi Im in jih točno in ■ dobro izvršuje. Vse pufike so na c. kr proskuievalnici 9 in od mene preskuseue. — Ilaatrovatl os&lkl lastoaj. 2 • a 0s>#Seeeeea1aS Os^oae^a*e»e^s»esesB^Ba»BWs»s.
Kakor splošno znano, so Richter-jeve
sidroTB kimenaste oreililne sinnjice
otrok. ikasjIjuliNta Ig-raca.
One so jedtua igrača, katera zuuimanje otrok trajoo vzdržuje in se ne postavi v kot ie po nekaterih dneh. (lHlr>- 2)
Zato so najcenejše darilo in vsled svojp velike odgojilne vrednosti in dovrdene kakovosti tudi najimenitnejše darilo.
Sploh bo najboljše,  kar se nore  podariti otrokom  kot igrača ali zabacilo  Nova sknnju-a it 28. obsegajoča: 3581 aiđrovih gradilo ih kamenje?,  14 zvezkov predloik, U zvezkov  pri k. roje v, 10  listov figur, 11 zavojnib predmžk, 8 t.-meljna načrta itd., cena 177 kron, je bres dvoma najbolj velikansko darilo, ki se more pokloniti otrokom, Richter-jeve sidrove kauienaste gi\«dilne skrinuce dobivam se po 40, 7iS. 90 kr. do H gld. in viflje v vseb bo'jš h prodajalnicah igrač in imajo v dokaz pristnosti znamko ,.s sidrom '.   V ..• skrii. ,'!■•> brez sidra so m.mi vredne ponsredbe katere naj t*e ostro zavrnejo Nov, bogato ilostrovaa ceailnik pcSljemo na zahtevo brezplačno in frai.ko.
-lnI otto I
4^
Poskulevaleo   potrpežljivosti in druiblnsaa igra , Sidro* .
N kt.tn. u.'jn v i'.-iiil.il-
F. Ad R chter & Cie
Prva avst.ro-og^rska ces in kralj. priv. tovarna  kamenastili   gradilniti   sknn u
1> f J IX A. .T. Pisarna in zaloga:   I, Cpcrr.rir.; 16. Tovarna:  XIII 1,  Hietzing . Rudclstadt iThiinngen\ Olten, Sotterdam. Lonica. New-York, 215 Pearl-Street.
I sezoni
l sezoni
priporr.čam svojo bogato salogo pušk najnovejših sistemov in najnovejae vrsta, revolverjev itd, VBeh pripadajočih rekvizitov m mumotje, poaebao pa opoiarjam na
o&r trocevne puške
katere izdelujem samo jaz in katere se radi svoje lahkote in^ pri ročnosti vsakemu najbolje
priporočajo.
Ker sem na Kranjskem jedini pnSkar, ki ae peča samo z izdelovanjem orožja, te priporočam p. n. občinstvu sa mnogobrojna naročila, ter izvršujem tudi f svojo stroko spadajoče naročbe in poprave točno, solidno in naiceneje.
Z velespoitovsnjem (1166—!!>•>
Fran Sevčik
v
puškar v I . jiil>! jfini. v ZldovMUili tilic9ti.li. yaF" Ilustrovan oenlk se poilje na ieljo zastonj, "mm
Lepo posestvo preje „Pri Bobenčku"
na Glineal\ l^i^i. »teva 2-£i > i^oleK Ivjtjstoljeome
v najlepši l^^i ob državni cesti, pripravno za vW*jo trj^oiimp, kakor tudi za IP titi, z vsemi
zraven BpadajoČimi  poslopji, kakor: MBiEn€lfis€ai? liltkii, \ KllSliihll  liU^ii  ter z lepim, velikim, košatim i;o^< iirsisltItn   ^rfom.   dalje  wim   iruviifi!i«DV  in   njiv.   ležečih deloma  na  (ilincab,  v trnovskem predmestju in v Brdu pri Viču, se pod Ugodnimi poboji iz proste roke 1844—3)
proda, oziroma odda v najem.
a pojasnila daje tvrdka iE71. UP- T7"Ic3.ic ćz, Oo3rrj.TD- "V" IE-j3"UL"bl3curn_i_
Izdajatelj in odgovorni imrlntk*. Joeip Nolli.
LaHtnina in tisk .Narodne Titikaine".
jutri ▼ torek, 6. t. m. obet« nam biti prav zanimiv. Vi pored jo sestavljen jako mnogovrstno. Omeniti ■um je posebno g violin- virtuoza Karla Jer a ja, tamburaški zbor bratskega brv. akademičnega društva .Zvonimira" itd., ki so nam obljubili avoje sodelovanje. Lokal, kakor javljeno: I. Braaoer-strnete 7; (Slovanska Beseda).   Začetek ob 8 uri.
— (Is Gradca) se nam piše: Cesarjev jubilej je tudi .najbolj nemško mesto" prašnovalo. V predvečer je bila razsvetljava, na slavnostni dan pa budnica in male v raanib cerkvab. Mesto je bilo okrašeno z zastavami, mej katerimi je bilo videti mnogo frankfurterakih. Akad. podružnica dražbe sv. Cirila in Metoda, kateri se je pridružila izven akademična. je imela v cerkvi sv. Antona pri dež. bolnici mašo, katero j* za družbenike daroval g. župnik Sk< dir z asistenco in pri kateri sjo Tiiglavaoi pod vodstvom g. Zemljica slo vensko peli. Hvala ulov. pevcemTriglavanom. Nemci se mino jer.e, da s« kdo predrzne v Gradcu v cerkvi slovenski peti.
— (Dvojna mera.) Kaj ei vse dovoljujejo nem-akonicijonalni poštni uradniki na Koroškem, kaže naslednje: Trije slovenski rodoljubi v Št. Vidu ob Glini na Koroškem so pred kratkim poslali nekemu svojemu znanca dopisnice, na kateri je bila naslikana slovenska trobojni ca in na kateri je bilo zapi aano: .Orodje v desni, v levi meč — Svoj dom gradimo, se boreč." — .Vsakemu avoje! Slovenci, ne udaimo se t Živio našemu zvestemu rodoljubu fl . . . Č . . Pošta te dopisnice ni odposlala, am pak jo vrnila odpošiljatelju z dostavkom: .Oeffant-licbe Karteri politiseh demonstrativen Inhaltea sind verboten", d orim ona ista poAta dostavlja nemške dopisnice, na katerih so naslikane s frankfurter s k i m trakom ovite plavice ter take, na kateri je pod frankfurterskim trakom naslikan n v. Mihael, ki ima na prsih pruskega orla in poleg sebe v podobi grba barvo nemške države. In ona ista poAta se tudi prav nič ne meni za vsebino teh dopisnic ter jih dostavlja, tudi če obsezajo najgrše zaeramovanje slovanskih narodov. Taki, bržčis pan-fcermanskega duha navdani uradniki zaslužijo pošteno lekcjo o svojih dolžnostih, in da jo dobe, zato emo dotične dopisnice poslali državnemu posl. Einspielerjn.
— (V Celovcu) je visela o priliki petdesdt-letnice cesarjevega vladanja samo jedna slovenska zastava, in sicer na beljaškem pred mest]u Toda niti ta ni — kakor se nam poroča — dočakala konca slavnostnega dne. Izginila je okoli desfte ure predpoldnem in se nadomestia z deželno koroAko (rdečo belo). Kaj ie bilo temu vzrok, nam ni znano. Naj bi no merodajni faktorji malo pobrigali za to stvar.
— (S Tolminskega) amo prejeli iz učiteljskih krogov naslednji poziv a prošnjo, da ga priobčimo: ĆČ. gg tovariši! Glede na to, da naAe ljudstvo na Goriškem skoraj izključljivo le našim opravičenim težnjam nasprotni časopis bere in tako večinoma tudi naši čč. gg. tovariši, ker nimajo prilike in tudi ne sredstev, da bi brali in si omislili že drugih časnikov; glede dalje na to, da se za v*e drugo ... in tudi za povišanje plač maoj potreb nim na račun naših davkoplačevalcev brez posebnib pomislekov obilo denarja dobi, le za stradajočega učitelja ga ni, sicer bi pognali zemljišča in hiše naših posestnikov na boben, uvažujoč še mnogo družili uzrokov, zavijanj, pačenj dejstev in resnice itd. zdi se mi potrebno, de bi spisali učitelji na Goriškem brošuro s primarnim, pravičnim in resničnim zapopadkom ter jo razdelili po naših čč gg. tovariših mej naše ljudstvo. Zato bi bilo potrebno tudi nekaj denarja. Prosim, naj bi se o tem nasvetu preudarjalo in, ako se za potrebno spi zna, tudi izvršilo. —c.
— (Dražbenim potom) oddajala se bodo dela za novo gospodarsko poslopje župniško v Boštanji cb Savi na Dolenjskem 11. t. m. ob polu dveh popoludne. Načrt in stroškovnik se nahaja pri g. županu Al. Drmelji v Boštanji. Slovenske podjetnike in obrtnike opozarjamo na to delo, ki naj bi se izvršilo prihodnje leto.
— i Razpisano službe) Mesto sodnega sluge pri deželnem sodišču v C-lovcu. Prošoje do 24. decembra pn predsedstvu deželnega sodišča oudi. — Mesto kanclista XI. čin. ruzr. pri okr. sodišču v Cmureku, eventuvalno kje drugej. Prošnje do l,jau. pri dež. sodišča predsedstvu v Gradcu. — Dve mesti svetnikov pri višjem dtželnem sodišču v Gradcu. Prošnje do 14 decembra t. 1. pri predsed atvu višjega deželnega sodišča ondi.
* (Otrok — samomorilec) 15letna K.Fritz, bči dunaj. prodajalca sadia, je bila doma kaznovana. V svoji užaljeuortti je sklenila umoriti se. Vprašala je svojo prijateljico, ali pozna kako sredstvo, ki umori človeka pri priči. Prijateljica ji je povedala, da je lugova esenca najpogubnejša ter ji jo je šla celo kupit Katmka Frits je poskusila piti, a takoj pri prvem požirku omtdlela. Po dvamesečnem bo lehanjii ie končno umrla.
* (11 umorov v isti hiši.) Pred porotniki v Chrudimu je stal te dni kmet Novotny, ki je moril svoje otroke. Žena mu je rodila 6 otrok in vas je oče zastrupil z arzenikom. L. 1896. se je ločil od svoje žene i u živel z neko vdovo. Tudi ta je rodila dete in zastrupil je tudi to. Sele sedaj so postali ljudje  pozorni  in preiskava je dognala, da
je Novotoj pomoril 7 lastnih otrok. Pred dvanajstimi leti je v isti hiši neki Knglisch zastrupil avoje stariše in svojega deda z babico vred. Englisoba so obesili.
• (Poštni parnik ,Switzerland*) .Red Star linije* v Antwerpnu je dospel, kakor se brsjavlja, 1. decembra v Filadelfijo.
D trn vil« i
Drugi izkaz prispevkov slovenskih občin za cesarjev spomenik v Ljubljani. Za cesarjev spomenik so dalje darovale občine: Dole nad Idrijo 20 gld , Kamnagorica 20 gld., Tomišelj 40 gld.. Križe pri Trt ču 40 gld , Dedendol pri Zatičioi 25 gld., Preddvor 20 gld., Radovljica 50 gld. in Domžale 75 gld.
Za spodnještajerski jubilejski zaklad ao nadalje vplačali: bi. posojilnica v Šoštanj i 300 krm; g. Lovro Baš, c. kr notar v Celji '60 kron; preč. gosp. Anton Hajšek, kanonik v Slov, Bistrici 30 kron; g. Anton Kupljen, c. kr. notar v Črnomlju še 20 kron (prej že 25 /7. 1896. 30 kron in 14,/2 1897. 30 kron; g. Jože Mešiček, nadučitelj v Sevnici 10 kron.
Uredništvu našega lista  so poslali:
Za družbo sv. Ctrila in Metoda: Gosp. Ivanka Remi če v a v Postojini od prvomestnika četvorice om zniknv „Karfiola" v Remčevi restavraciji v Postojim, gosp. Job. Gecelja izročeni .šparovec", v katerem je komisija, ki ga je razbila, našla 12 kron 9 5 vin (po odbitih 10 v. troškov,) g Jernej Sedmak iz Kontnice je prispeval z 2 K) GhhIo darovalcev jei „Zlato bila je beseda Tvoja, Bron naj Ti jh up meni k I" — Večerna družba v gostilni gospe Haslingtrjfve v Litiji 14 kron, darovane izrecno v ta nam^n da se darovalci od vežejo pristopiti „Naši straži*. — G Mer h ar Vid posestnik v Gameljuih pri Št Vidu 2 kroni — Skupaj 2 8 kron 95 vin. — Živeli rodoljubni darovalci in njih nasledniki !
Zahvala Slavno ravnateljstvo „KraDJske hranilnice" blsgovolilo je podpisano šoluko vodstvo podpreti s petde«etakom v namen ureditve in ograje prostranemu šolskemu vrtu. Zi ta blagi čin se dobrodelnemu in veljavnemu ravnateljstvu najtopleje zahvaljuje šolsko vodstvo v H itiča, dne 1. grudna 1898   — Mhael Poklukar, vodja.
Telefonicna in brzojavna porodila
Dunaj 5 decembra. Cesar se je včeraj vrnil iz Walsteja. Danes je v posebuo dolgi avdijenci sprejel nadvojvodo Kaiuerja, pot*m fcm. Fejerva yia.
Dunaj 5. decembra Vlada je odločila, da se bo letošnje zasedanje deželnih zborov vršilo šele spomladi in poleti in da bo v mesecih jaou-varju, februvarjil, marcu in eventu valno tudi v a p ri 1 u z b o r o v a 1 d rž a v n i zbor.
Dunaj 5 dtcembra. V jutrišnji seji poslanske zbornice predloži finančni minister dr. Kaizl drž. proračun in izkaz o dohodkih iz direktrrh in indirektnih davkov v prvih 9 mesecih t. 1. Pričakuje se tudi uradna puhli kacija o moravskom vsoučilišču.
Dunaj 5. decembra. Znani pangerman-ski   agitator   Pfisten Schwaighusen je napovedal v tukajšnjem „Germanenbunđu* pre davanje „Kako obdelujemo nemško zemljo". Po licija je danes načelniku „Gcrmanenbunda" na znanila, da prep >veduje naznanjeno predavanja in da spravi Pfisten Schwaighusena šiloma čez mejo, če bi prišel na zborovanje.
Dunaj 5. decembra. Uradni list prijavlja umirovljenje namestnika Bacquehema, imenovanje grofa Clary-Aldringena namesto kom v Gradcu in imenovanje grofa T h u n-11 o h i> n s t ei n a  dež. predsednikom v Opavi.
Tolmin 5. decembra. Vrlini sobratom Čč. ge. učiteljem tovariši m ptujskega okraja izreka predsedstvo tolminskega učiteljskega dru štva na izraženem sočutju bednega stanja tukajšnjega uf'iteljstva najsrčnejšo zahvalo. — Predsednik: Andrej Vrtovec.
Gradec 5. dtcembra. Namestnik marki Bacquebem je že včeraj odložil vse namestuiške posle in odpotoval v Nico.
Budimpešta 5. dtcembra. Ministerski baron Banffy pojasni jutri v klubu liberalne stranke svoje načrte glede nagodbenega provizorija. Vlada poskusi doseči, da določi parlament dopoldanske seje za razpravo o budget nem provizoriju in popoldanske seje za raz pravo o nagodbi.
Cetinje 5. decembra.   Črnogorski knez je vsem členom avstrijskega diplomatičnega za stopstva povodom cesarjevega jubileja podelil zlati zaslužni križec.
Pariz 5. decembra. SocijaloovJemokratfCbfi poslanec Prousset je naznanil interpelacijo glede zveze bivših in sedanjih uradnikov vojnega ministerstva z nekim rojalističnim listom, ki je s falsificirani mi pismi poskušal v Drey-fusovo afero vplesti cesarja Viljema in neka* tere poslanke.
London 5. decembra. .Obaerver* prijavlja članek, v katerem dolži bivšega šefa francoskega generalnega štaba Boisdtffrea, da si je dal izplačati vsaki mesec 8000 frankov iz fonda za informacije in ta znesek za se porabil. _
ftarodno-gospodarske stvari.
Prasiojereja na Dolenjskem.
(Konac.)
Najlepše vspehe bi lebko dosegli sčasoma, ako bi požlahtnjevali domače prašiče s tem, da bi odbirali za pleme najpripravnejše živali, da bi skrbeli za zadostno število dobrih merjascev, da ne bi plemeniti mej seboj bližnjesosedmb *ivalij, ds bi skrbeli za boljšo pičo in soago itd. Žalibog pa, da se na to premalo pazi in da se dosti premalo deluje v tem smislu za izboljšarje doma* čega plemena. Kaj ugodne vspebe je mogoče doseči pa tudi s tem, ako vcepimo našim krškopoljcem nekoliko dobre jorkširske krvi, poudarjam dobre jorkširske kivi, ker se dogaja, da se rabijo tudi malo vredni angleški plemenjaki v to s vrbo.
Izkušnje zadnjih let nas uče, da so taki cep-Ijenci boljši za rejo in za trgovino, kakor domaČi ščetinci, ker se raje rede\ hitreje debele* in zaradi finega mesa raje kuoujejo za velika mes a. Tudi života so lepšega, m ko bi z jorkširci nič dražega ne dosegli kakor ugodaejše telesne oblike, je že to vredno vsega uvaževanja, ako hočemo dohodke is naše prhšičjereje.
Nikakor pa ni tirati takega cepljenja predaleč, ali pa rediti po deželi samo čistokrvne jorkširce. Take živali niso za pašo niti za naše hleve. Nekoliko dobre jorkširske krvi pa deluje ugodno v naših prašičih, zlasti t od i zaradi tega, ker so taki cepljenci ravno tako malo izbirčni v klaji in češče še bolj ješč', kakor domači ščetinci Po mojem dosedanjem opazovanju bi nBJbolje kazalo, ako bi se po krškem polju kakor tudi sploh v kraj h, kjer se gonijo prašiči na pašo, ne rabili čistokrvni angleški plemenjaki za požlahtoitev domačih prašičev, ampak raje cepljenci ali mešanokrvni jorkširci S čisto rejo jorkŠircev se pa sploh ne kaže ukvarjati nhi-mu kmetu, ker so te živali premehke za naše kraje in degeneriralo v malo letih tako, da so slabši kot domači prašiči. Take čiste reje pa tudi dosedaj nihče priporočal ni, ampak vsak je desedaj delal na to, da bi se z vcepljenjem jorkširske krvi izboljšali naši domači prašiči, kar se bo z ozirom na dosedanje ugodne izkušnje nadaljevalo tudi v b idoče.
Prrtšičjereje pa ni le izboljšavati po Dolenjskem, ampak jo je tudi razširiti, ako hočemo poAzdigmti prašičjo trgovino in zboljšati naše gmotno stanje. V to svrho pa treba dela in pripomočkov, zlasti v krajih, kjer ne poznajo domače reje, kjer so redili dosedaj le nakupljene hrvaške in dolenjske prašiče. Zakaj bi se pa po teh krajih ne vpeljala domača reja?! Izgovor, da po teb krajih ne „ratajo" predeta, je prazen. Ako so ti kraji za vse drugo pripravni, zakaj ne bi bili tudi za rejo plemenih svinj? Potrebna krma se ho že dala pridelati, paše pa ni treba. Časovne razmere so take, da treba tudi po teh krajih misliti na domačo rejo. Da se dosedaj niso ukvarjali z njo, to je lahko umeti, saj jim ka] takega ni kazalo. Po teh krajih dobivali so gospodarii po nizki ceni hrvaške in krško-poljske prašiče in jim je začasna reja nakupljenih Ačetincev veliko bolj onjala kakor stalna reja in prireja mladičev. Din.lan^s p* so razmere drugačne, in tako je gledati na vse načine, kako bi se kaj več prigospodarilo in lažje izhajalo.
Sicer je pa tudi istina, da je bila domača reja po teh krajib sploh nemogoča, saj ne dobiš daleč na okrog nobenega mrjasca. Pri najboljši volji je v takih okoliščinah vsakega še s težka stalo, lotiti se domače reje. Sem in tja so se sicer poprijeti gospodarji tudi po teh krajih že domače n-je, a morali so in morajo še sedaj kupovati v to svrho, vbrejene plemene svinje, ker nimajo doma potrebnih mrjascev. Kako težavno je v takih razmerah napredovati z domačo rejo, in kako nerodno je v takem položaju pričeti posamezniku z rejo plemenih svinj, uvidi lehko sleherni, zlasti še, če pomisli, da gospodarji po teh krajih niso vajeni t iki reji in jim še popolnoma manjka potrobnih praktičnih izkušenj.
Da se ob takih odnošajih ne more razvijati domača reja, je več kot oči vidno, in zato je nujno želeti, da se sedaj obstoječe neugodne razmere v tem pogledu izpremenć, in da se a poukom in oddajo potrebnih plemeniakov deluje na to, da se prične reja tudi po teh krajih širiti in vpeljavati.
Upati je, da bodo k temu razširjanju in izboljšanju veliko pripomogli poleg ugodne prodaje in trgovine tudi prašičerejni zavodi in pra-šiČorejne postaje, katere bode osnovala naša kmetijska družba po izgledu onih, ki delujejo z najboljšim vspebom na Nižjeavstrijskem v prid tamošnji prašič je rej1. R-
Jutri v iorck trenja Julti-I«' j sli u predstava. *15£U
Povodom juhilejske slavno^ti Nj. Veličanstva je glavni ravnatelj kranjske industrijske družbe g Karol Lackmatn iz svoje zasohne blagajne poklonil 200 gld. za Jeseniške reveže in sav. k ran j hk a industrijska družb* je istotako povodom te slsvnosti podarila 60 gld. fužinskemu gasilnemu društvu in 50 trld. fužinski godbi.
Za ta  veledu&na darila izrekajo imenovanima svojo
zahval° hvaležni obdarovancl.
V Jesenicah, dni 3. decembra 1699.
(1807)
Umrli »o v Bijultljaiii:
Dne 30. novembra: Jožef Me lik, kajžarjev sin, 1 leto, Orna vas fil.  It, vnetje sapnika.
Dne I. decembra: Antonija T roba. mestna nboga, 75 let, Knrlovska cesta fit  7, ostarelost.
Dne 2. decembra; Marjeta Knez, gostija, 77 let, Cesta v mestni log St. 11, ostarelost.
Tržne cene v Ljubljani
'dne 3. decembra 1898.
	Iti.	kr.		rl. }r.
PBenioa, htl......	. in	f n	Špeh, povojen, kgr. .	~,B>"
R*, ».....	S	■ d	Surovo oiaslo, „	—!83
		(Ml		— 3
Oves,        „  . . . . ,	. H	;.«•	Mleko, liter......	—1 8
Ajda, „	. H	Se	Goveje        meso, kgr.	
Proso,......	. 8	M	Telečje          n „ Svinjsko        „ „	— 60
Koruza, n.....	. ti	M		— 66
Krompir, „.....	. 3	-	Kostrunovo    , .	—166
Leča, „.....	. IV	—	Pi&anec.........	— 4^
Orah, ,.....		—	Golob..........	-17
raoi, „.....	s	_	Seno,   100 kilo ....	l'80
Maslo,          kgr.. .	, j—	M	Slama,   „ .....	160
Mast,               .   . .	. —	7.	Drva    trda, 4 Ometr.	ti i
Speh, friflen,    „   . ,		ti;	,    mehka, 4 □ ,	4 80
Meteorologično poročilo.
Vilina nad morjem 306-2 m.
1 j December1	Čas opa so vanj a	Stanje barometra v mm.	1-JS	Vetrovi	Nebo	« -2
3.	9. zvečer	741 6	1-0	si. svzh.	ii megla	
4.	7. sjotraj 2. po pol	742 6 742 8	0-7 34	•I. sever si. jo*	megla skoro jas.	00
•	9. zvečer	7433	0-1	si. jag	megla	
5. •	7. zjutraj 2. popol.	74S-5 746*1	1-3	si. sever brezvetr.	megla megla	0 0
Srednja  temperatura sobote in nedelje 15' in 14", sa 1 4" in I -V nad normalom.
dne 5 decembra 1698
bknpnl državni  dolg v notah.....
skupni državni dolg v srebra ....
Avstrijska zlata renta.......
avstrijska kronska renta 4° „ .   .       . .
)gerska zlata renta 4° ,.......
'gerska kronska renta i......
Avsf ro-ogers k« bančne delnice ....
Kreditne delnic«.........
London vista.......... .
Merniki dri. bankovci za 100 mark .   . ,
40 mark............
iO frankov...........
italijanski bankovci.....i
n, kr. cekini...........
Dne 3 decembra 1898
•/„ drtavue srečke iz I. 1854 po Si&O gld.
hrzavne srečke iz 1. 1864 po 100 gld.
)un»va reg. srećke r»°/4 po 100 gld.
emlj. obr.. avutr. 4'/«% zlati zast. listi Ikcije anglo-avstr. hanke po 'iOO gld. .
ljubljanske srečke.........
Kndolfove arečke po *Q gld......
kreditne srećke po 100 gld......
ramway dmst. velj. 17i) gld. a. v. .   , .
apirnati rnbelj..........
101	gld	20	kr-
101	t	16	t
119		95	
101	■	fiO	n
120		10	
97	■	70	a
915	•	—	
361	■	60	|
120		60	
59	■	—	■
U	m	79	•
9	n	66	*
44	■	55	
6	t	70	•
165	gld.	50	kr-
197	■	—	a
130	IT	50	m
98	n	—	n
154	m	75	m
24	a	25	u
	■	50	■
202	•	—	6
561	*	—	■
1	•	27«/	6 fl
Šivilja
po ceni bp> pripon ča (ipnft_o)
v Ljubljani, Komcnskesra ulica št 16. II.
wj! po!ysulfiii?
Polvsulfin pr-rilovec) je po niitančnih poskusih •■ «11 »■«» tkanini ii«-Nko<ll ivo pralno sredstvo, katero nesnago hmuio-itornu od perila lofrl in ob areni brez smradu «1«*atl»tikal«. Cena Bftvitka 16 kr., odprtega 84 kr kilo. V trajnosti perila s* ska*e priPtedje. Dubiva b© v vseh dobro založenih Špecerijskih pi-oilajalnicuh ; l«\i»rui»ko imIuko b» KrHiij.lH. IiiihI* CH98—9)
Kavčič & Isilleg
•v Prešernovih, u-llcstln..
Sveža kurja jajca
in
Fadesertno surovo maslo
■MPT se išče.
Potrebuje se DS teden 1" 0 jaic in 41 , kile snrovega maBla Znesek se poravna p<> poStnein povzetju — Ponudbe in vzorci pod naslovom: Adam Obertynskl, Opatija (Abbamsle), vila Habiburg. (in<4~2)
3
\ ji
si
Si/o tttcacčc postovi ti oc ot? vse/i K
čfertov pmWOn*taa čtttStva, 2>afo £c- [j
/i*n pevcema ČittStvti vedeti tta- \
pzcSc/i in cotizo atnottto ot<xnjc n<x J
vefte /cz oc  z-a/ivatfitjctn  zet fepo U
cSftodnico    in    /t/t'con   pcvofiontt \
čtuStvt* ,,$ota" vejc/i: i^Ca 2>£az! n
c7o.y/p oSevc I
1
(1881)
v-V   Hi i Sktoet
Dsojam si naznaniti slavnemu občinstvu, da prevzemam in izvršujem toćno naročila na
kavo, čaj, olje, riž, inakerone, delikatese, sadje, ribe, vina 1.1 d.
PoS Ijatv«* v omotih po S kil oddajam po posti, one od 80 kr. naprej pa po železnici s povzetjem.
Take pošiljatv e sr izplavajo vnukomur, posebno p. n. kromarjem, dmilnsm in onim, ki rabijo za dom različne jestvne uli žele o raznih prilikah nabaviti si specijalitete, katerih se na deželi ne dobi, ali pa le zelo dragi, n. pr.
morske ribe in rake, svete sadje, fino olje i. t d.
Olavnl mol namen Je razpošiljati dobro blag-o in po nizki o eni.
Cenike razposljem radovoljno in brezplačno. Za p n. gg. trgovce  imam poseben cenik in zamorem dajati blago po tako nizkih  kupih, da se ne bojim konkurence. (637—32)
Tudi aprejeinam aaittopatva In vsako-
Z odličnim spoštovanjem udani
Ces. kr avstrijske ^ državne železnice-
4
4 \r Trstu, v uici San Frances co itev 6 ► ♦TVV^;vvVvvvvvvv0
Izvod iz voznega reda
▼ •lJaTen od dn* 1. oktobra 18fi lota.
<».lhoii In liJnKIJan« jnž. ko!. P-o»s *>■ Trota.
Ob 12. nri 5 m. po noči osobn« vlak v Trbiž, Beljak Celovec, Franzenfeste, Ljubno; ces Selzthal v Ausse Solnograd; oon Klein-Reiiling v Stevr, Line, na Dunaj vis Amstetten. — Ob 7. uri 6 m. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Poatsbel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljuhno, Dunaj; cez Selzthal v Solnrgrad; čez Amatetter'na Dunai. — Oh 11. uri 50 m. dopolndre osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec. Ljulmo, Sebthal, Dunaj.. — Ob 4. nri 2 m. popolndne osotini vlak v Trbii Beljak, Celovec, Ljubno; čez  Selzthal v  Soltm^rad, LsO/ - Gastein, Zeli ob jezera,   Inomost, Bregeno,   Čarih, Genevo Pariš; čez Klein-Reifling v Stevr, Line, Badejevice,  Plzeu.) Marijina vare, Heb, Francove vare, Karlov« vare, Prago, Lif sko, Dunaj, vis Amstetten. —  Proa*  v Novo   m****•»   ls   w ka-^evj«.   Mefiani vlati: Oh 6. uri 15 m. zjutraj, ob 12. ml >5 m.  popoladno, ob 6. nri  SO ir. rvečer — Frlbod v li|ublJ«ao j. k.   ProKt I m TrbliM.   Ob  5. ari 46 m. zjutraj osobni   vlak a Dunaj«   via Amstetten, is Lipskega Prage, Francovih varov,   Karlrvih varov, Heba, Marijinih, varov, Plznja, Bndejevic, Solnograda, Linca, Stebra, Aussoea, Ljnbna. Celovca, Beliaka, Franiensfeate. — Ob 11. nri 17 m. dopolndne osobni vlak   s Dnnaia via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov Planja, Bndejevic, Solnograda., Linca, Steyra, Pariza, Geneve Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina Ljnbna, Celovca, Linca, Pon-tabla. — Ob 4. uri 57 m. popolndne oaobni vlak s Dunaja Ljnbna,   Selzthala,   Beljaka  Celovca,   Franzensfeste. Pon-tabla. — Ob 9. nri 6 m. zvečer osobni vlak s Dunaja, Ljnbna, Beljaka, Celovcu Pontabla — Prog* ta Novega laieaiii lav Ko«e>v|*» Mefiani vlaki: Ob 8.uri 19 m. zjutraj, ob 2. nri 32 m , popoludne in ob 8. nri 35 m. zvečer. — Odlivi Is lj|ub<-IJasse d. k. v Haauinlk. 01 7. ari 23 m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 6U ta in ob 10. ari 25 min. zvečer, zadnji samo ob nedeljah in praznikih v oktobra — Prihod v l.|ubl|nuu d. k. la Hauialka, Ot 6. uri 56 m. sjn-traf, ob  11. ari 8 m. dopolnilne, ob 6. ar'   lU m.  in ob 9. nri 55 min. zvečer., poslednji vlak samo ob nedeljah in praznikih v oktobra. (I044j>
Koncipijenta
začetnika vzprejmem takoj ali po novem lefu. (180fi—3; Dr. Papei.
lOO litrov
brinjevegra olja
proda (1888—1> Alojzij Oomicelj v Zagorji pri Šent Petru.
prekajeni Renski losos
pri (1880—2)
Ant Stacul-u, Ljubljana.
Stara, dobro vpeljana, v sredini mesta ležeča
prodajalna
za špecerijsko blago in Žganjatoft, «e radi rodbn-skih razmer pod ugodnimi pegoji ceno oddal tako) aH pozneje po dogovoru (1858—3jV
N» h lov pove npravniitvo „Slov. Naroda".
BANTAL od MIDT. Zatre Oopala, knbobo, ▼abrlsranja.
Ozdravi iztok v AH urah — Poaebno učinkujoč pri tnehurskih boleznih in povzroči fifiiičenje najbolj / kalne vode   Kot jamstvo i ,'.'t( J f. ima VBak toboldeo ime v._V
Zaloga, 8, rue Vlvlanne, Paria
in v glavnih lekarnah Avstro-Ogrske.
Na Najvišu ukaz Njeg.      c. in k. apost.Velećastva.
XXXII. c. k. drž. loterija
za civilne dobrodelne uamene tostranske državne polovice.
Ta  denarna  loterija — jadina v Avstriji  zakonito dovr ljena — ima 12 034 dobitkov v gotovem denarji v celotnem zneiiku 401800 kron.
Glavni dbitek:
200.000 kron.
Z» izt>';tčanje dobitkov jamči c. k. loterijski dohodni urad.
Žrebanje bode nepreklicno 15. decembra 1898.
m\*ty~ Xr-V4'l|3i   i krone. "^SJSJ
Srečk« iinujn na prodaj: Oddelek za državne loterije na Dunaj', 1., Eiemergaase 7. loterijska kolekture, tobačne trafiko, davčni, postni, brzojavni in železniški uradi, menjalnico itd. Načrte za igranje dobe" kupci srečk zastonj.
Srećke se dopo&iljajo poštnine proste.
Ravnateljstvo c kr. loter. dohodninskega urada.
(liHii—8) Oddelek državnih loteriji
3
Preselitev trgovine.
UBojam si uljndno naznaniti p. n. slav. občinstvu, da  sem se presolil s svojo , ||
trgovino s papirjem
v Šelenburgove ulice &\* S
(v Malice v o hišo, nasproti sedanje moje prodajalniee).
Pri tej priliki priporočam   bvojo  bogato salogo un|r*sll6ufjalh pr«'<l metitv. posebno
božična in novoletna darila
j2|  vedno u«»vltet«* po najnižjih cenah.
% Lepi slovenski skladni koledar po 60 kr.
[1886
Lepi slovenski stenski koledar po 25 kr.
S poŠto vsak 5 kr. več.
Z odličnim spoštovanjem
" Ivan Bonač.
Izdajatelj in odgovorni urednik: J 00i p Nolli.
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne*.