Posamuma Štev. Din
Upravoldtvo „0omovine" v Ljubljani, Knaflova ulioa 5 Uredništvo »Domovine«, Knaflova olloa 5/1L, telefon 3122 de 3126
Izhaja vsak četrtek
NaroCala« ta nzemttro: tetrtletno « Dta, polletno II DIi, celoletao t« Dl«t n M< temino razen »mertkei ietrtletoo II Dl«, poDetso M Dl«, etioleteo 48 «■* laerfla letno • dolu. — Rji«« poitu knunatc«, podrtiale« f (JiklJnUH. I0.IU.
Slava Viteškemu kralju!
V soboto 9. oktobra bo ob' hajal ves jugoslovanski narod žalostno obletnico smrti našega nepozabnega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja.
Bol, ki smo jo občutili ob bridki izgubi pravičnega in modrega vladarja, se tekom teh treh let ni umirila, šele zdaj se popolnoma zavedamo, kaj smo izgubili!
Spominu ljubljenega vla-darja se najlepše oddolžimo s tem, da se z vso ljubeznijo in vdanostjo oklenemo njegovegasina, nuždš&Z kralja Petra II.
Ob žalostni obletnici se vsi državljani v zvestobi spomnijo svoje zaobljube:
,,Čuvali bomo Jugoslavijo in zvesto bomo stali mlademu kralju Petru II. ob strani!"
Pravične cene
V gospodarski stiski današnjih dni je pač naravno, da vsi iščemo krivce, ki so nas do-vedli v ta težavni položaj. Mimo tega pa išče vsak po svojem razumevanju in znanju izhoda, ki bi peljal v boljše čase. Da pa ta ali oni pisec odkrije prave vzroke in pokaže pravo pot, zato je treba mnogo, da zelo mnogo znanja v vseh panogah življenja, mimo tega pa obilno mero dejanjskih izkušenj. Do kako krivičnih zaključkov privede površno poznanje stvari celo pametnega pisca pa nam naj bo za vzgled članek, ki ga je te dni priobčil pod naslovom »Cene« neki dnevnik.
»Sodobno življenje, — piše člankar — >sloni na samih protislovjih ali na podstav-kah, ki izključujejo vsako možnost razmaha na poedinih področjih družabnega življenja, kakor tudi potrebno zlitje le-teh v soglasnost. Res preživljamo težko in zmedeno zgodovinsko razdobje, ki nalikuje stanju med živim in mrtvim, neki splošni ohromelosti ter izziva občo zmedo na način, da se človeka, ki si zna to razmerje pravilno razlagati, loteva strah, ko se vprašuje, kje je vse to utemeljeno oziroma kje ima svoj vzrok.
Naš preprosti človek, ki ne posega v široke življenjske kroge in ocenjuje svet in njegovo življenje le iz neposrednega okolja, si napravi enostaven zaključek: cene...
Preprosta a zdrava sodba, ki nedvomno • vsebuje osnovno resnico razrvanega družabnega vrveža in njegove napetosti, oziroma je skoro stoodstotni njen vzrok. Krivične cene so osrednji živec obstoječih protislovij in to iz enostavnega razloga, ker so posledica pri-
krajšanj, ki jih delovne množice tako bridko občutijo. To prikrajšanje deluje v teh množicah kot dvojnat vijak, ki stiska od dveh strani: prva se tiče ustvarjanja, druga pa porazdelitve (nabave in nakupa) dobrin, Z drugimi besedami: prva se tiče proizvodnje, druga porabe.
To vprašanje tvori danes jedro družabnega vprašanja, zavzema vedno večji obseg in se pomika vedno bolj v ospredje. Izvestni krogi, ki si namenoma mašijo ušesa pred njim in širijo mnenje, da je to vprašanje le umetno izzvano, so v zmoti. Prav nobene usluge si ne delajo s takimi računi, ker je naravno in razumljivo, da je rešitev tega vprašanja v sami naravi zgodovinskega razvoja. Tega ne more zanikati nikdo, ki vsaj površno pozna življenje in njegove temeljne zakone.
Naj v podkrepitev teh naših trditev navedemo le sledeči primer protislovja, ki mora končno doseči svoj vrhunec in sprožiti še
bolj v ospredje življenjska vprašanja naroda: Nekje so krivične cene pripravile skoraj vse ljudstvo v skrajne gospodarske prilike. 3 lučjo ga boste iskali med delavstvom, kmet-stvom, obrtništvom, malim trgovstvom in' uradništvom, ki bi vam mogel iskreno reči« da je s sedanjimi življenjskimi prilikami za« dovoljen. Obratno boste slišali odgovore, ki so že na skrajnih mejah nestrpnosti.
Kaj bi bilo v tem primeru naravno in pravično v vsestransko dobro in tudi nujno potrebno: odviti prej omenjeni vijak na obeh straneh ali vsaj na eni, recimo pri vnovčo« nju blaga — pri uporabi.
Namesto tega pa zapazimo novo protislovje: cene blagu se dvigajo prav pri onih življenjskih potrebščinah, ki so za življenje najnujnejše. Mislimo hrano: moko, krompir, olje, zelenjava in drugo. Ce prištejemo še cene obutvi in tkanemu blagu, zaznamujemo porast cen skoraj za eno četrtino. A kako* nima kmet nobene koristi od znižanja uradniških plač, tako je nima niti v tem primeru po rasti cen.«
Tako je prijadral gosposki pisec tega članka po dolgem modrovanju do nepametnega sklepa.	s; upa vendar nastopiti protf
povišanju cen kmetijskih pridelkov? Kaj ni? ne ve, da je leta in leta moral dajati kmei živino za tako smešno ceno, da so mnogi drugi stanovi skoraj pozabili, da je bila doslej vedno mesna hrana le priboljšek li krompirju, zelenjavi in kruhu. Ta leta pa se je pogosto slišala trditev gospodinj po mestih in industrijskih krajih: »Najraje napta-vim kaj mesenega, saj je tudi najceneje.« Nihče se pa ni zavedal, koliko stane truda kmeta, preden zredi živinče, za čigar meso ni uporabnik kljub mesarskemu in drugem« vmesniškemu zaslužku plačal niti polovico pravične cene. Vzporedno z živinskimi cenami so zaradi odvisnosti od teh padle tudi cene vseh ostalih kmetijskih pridelkov tak« nizko, da so spravile kmeta naravnost na be* raško palico. Ce govorimo o krivičnih cenali za kmietijske pridelke, moramo pač pod tem razumeti dosedanje nesramno nizke cene, ki se bodo morale še izdatno dvigniti, da jil» bomo smeli imenovati pravične. Kdor ve, kaj se pravi kmetovati in biti v nepokriti delavnici vsem uimam izpostavljenega grunta boj s tisočerimi priživniki, ta ve. da s« krivične cene kmetijskim pridelkom že dolg« dobo let, zlasti v naši pretežno kmetijski dr* žavi nekaj povsem nemogočega. Verjamemo« da se marsikomu toži po tistih zlatih časih« ko je bilo meso naravnost zastonj, toda tt morajo vedeti, da kmet tudi krompir rad prodaja in si po dolgih letih tudi rad sam privošči tu in tam košček tako težko pridelanega mesa. Od potice se je težko privaditi ovse-njaku, pa že pojde z malo uvidevnosti i« čuta družabne povezanosti.
1
Preosnova vlade
V imenu Nj. Vel kralja Petra II. so kraljevi namestniki z ukazom z dne 4. t. m. sprejeli odstop, ki so ga predložili gg. pravosodni minister dr. Niko Subotič, gradbeni minister dr. Marko Kožulj, minister za gozdove in rudnike Djura Jankovič, prosvetni minister Dobrivoje Stošovič, poštni minister dr. Branko Kaludjerčič in minister za telesno vzgojo
ljudstva dr. Josip Rogič, in jih postavili na razpoloženje. Imenovali so pa:
za pravosodnega ministra podpi-fcdsednika senata Milana Simonoviča,
za ministra za gozdove in rudnike banS vrbaske banovine Bogoljuba Kujundžiča,
za gradbenega ministra, ministra na razpoloženju in narodnega poslanca Dobrivoja Sto-šoviča.
r za ministra brez listnice nar. poslanca dr. Ilika Novakoviča,
za ministra za telesno vzgojo ljudstva narodnega posl. dr. Vjekoslava Miletiča,
za poštnega ministra podpredsednika narodne skupščine Vojka Cvrkiča,
za prosvetnega ministra pomočnika prosvetnega ministra v pok. Dimitrija Magara-Seviča.
Novi ministri
Novi minister za pravosodje Milan Simono vič se je rodil 17. avgusta 1881 v Varva-rinu. Prvič je postal minister v vladi Nikole Pašiča leta 1924 kot minister za agrarno reformo. V Pašičevem kabinetu leta 1925 je bil minister za javne zgradbe. Zopet v Pašičevem kabinetu leta 1926 je bil minister za socialno skrbstvo, kar je ostal tudi še v Uzunovičevi vladi od aprila 1926 do aprila 1927. Leta 1931 je bil izvoljen za poslanca, leta 1932 pa M senatorja v moravski banovini.
Novi minister za telesno vzgojo dr. Vjeko-»lav Miletič, po poklicu odvetnik, je bil roje« leta 1886 v Ražancu pri Biogradu na moro. Kot Član radikalne stranke se je pridno udejstvoval od leta 1931, ko je bil izvoljen za poslanca v Zivkovičevi narodni skupščini. Pri Jevtičevih volitvah 1935 je bil izvoljen zopet za poslanca na otoku Rabu. Znan je kot strokovnjak v pomorskih vprašanjih.
Novi minister za pošte, brzojave in telefone Vojko Čvrkič se je rodil leta 1898 v RoŠci v ljubiškem okraju. Po poklicu je odvetnik s sedežem v Čačku. Pripadal Je izvršnemu odboru radikalne stranke. Pri Jevtičevih volitvah leta 1935 je bil izvoljen za poslanca ljubiškega okraja. Vojko Čvrkič je znan izza tfcsov avstrijske okupacije v svetovni vojni, ko je nastopil proti tiraniji tuje oblasti v senzacionalnem govoru na grobu svojega učitelja, za kar je bil poslan v zapor in v dolgo konfinacijo. V narodni skupščini zavzem« »»sto podpredsednika.
Novi prosvetni minister Dimitrije Magara-levič se Je rodil leta 1888 v Sremskih Kar-Jovcih. Študiral je med drugim v Beogradu, Zagrebu in na Dunaju. Služboval je kot gimnazijski profesor, nakar je postal gimnazijski ravnatelj, prosvetni inšpektor in načelnik v prosvetnem ministrstvu. V tem svojstvu je
rrtal tudi pomočnik 'prosvetnega ministra jc bil kot takšen tudi upokojen. Novi minister za gozdove in rudnike Bogoljub Kujundžič se je rodil leta 1887 v Lijev-»m v Bosni. Študiral je v Zagrebu in na Du-
naju. Po poklicu je odvetnik, po političnem opredeljenju pa je vstopil v radikalno stranko, ki ga je poslala tudi v narodno skupščino. Kujundžič je bil tudi predsednik glavnega odbora Zveze prostovoljcev kraljevine Jugoslavije. Pod sedanjo vlado je bil postavljen za bana vrbaske banovine.
Novi minister brez listnice dr. Niko Nova-kovič, ki je po poklicu zdravnik, se je rodil leta 1875 v Kninu. Študiral je v Zadru, Za-
grebu in na Dunaju. Med svetovno vojno j® kot vojaški zdravnik storil veliko dobrega zatiranemu jugoslovanskemu življu v avstrijski vojski. Takoj po vojni je vstopil v radikalno stranko, postal član izvršilnega odbora in poslanec pri volitvah leta 1923 in 1925. Pri Jevtičevih volitvah leta 1935 je bil tretjič izvoljen za poslanca kninskega okraja.
Nova vlada je bila zaprisežena 5. oktobra ob 10 dopoldne.
O kmečkih dolgovih
V zadnji Številki smo poročali o odplačevanju prve anuitete za kmečke dolgove pri Privilegirani agrarni banki in smo ugotovili, da je povsod odstotek števila dolžnikov, ki so anuiteto plačali, mnogo večji, neko odstotek vplačane vsote v primeru s celotno anuiteto. To prihaja posebno do izraza na področju ljubljanske podružnice, kjer je plačalo prvo anuiteto skoro 70 odstotkov vseh dolžnikov, medtem ko znaša odstotek plačane anuitete polovico manj, namreč 35 odstotkov. To pomeni, da so manjši dolžniki povečini poravnali anuiteto, večji dolžniki pa so slabo plačevali, kar pa je docela naravno, kajti kmečki dolžniki do 25.000 Din plačajo anuiteto na podlagi za polovico znižanega zneska dolga, medtem ko morajo ostali dolžniki zaenkrat plačati 10 odstotno anuiteto od celotnega neznižanega dolga. Razumljivo je, da ti dolžniki čakajo na rešitev prošenj za znižanje dolga, ki so pri sodiščih, kajti ko bo dolg znižan, jim bo treba plačati anuiteto le od znižanega zneska. Zato naj bi sodišča pospešila dela pri rešitvi teh prošenj, zlasti pri onih dolžnikih, ki računajo na znižanje za 30 do 50 odstotkov. Ob zaključku naših izvajanj smo poudarili, da bi bilo bolj koristno pospešiti reševanje prošenj za znižanje dolga pri sodiS&h, nego prisilno izterjevanje anuitete, kajti kmečki dolžnik, ki je prezadolžen
in po uredbi upravičeno pričakuje znižanje dolga za 30 do 50 odstotkov, v resnici ne more plačati naenkrat kar 10 odstotkov nezni-žane vsote dolga, kar pogosto predstavlja prav za prav dve anuiteti. Zato naj bi se prisilno izterjevanje odložilo vsaj pri onih dolžnikih, katerih prošnje za znižanje dolga še niso rešene.
Izvršilni odbor Privilegirane agrarne banke je tudi te dni razpravljal o tem, ali naj bi se prisilno izterjevanje anuitete odložilo v onih primerih, kjer so kmečki dolžniki vložili prošnje za znižanje dolga, pa te prošnje še niso rešene. Izvršilni odbor Privilegirane agrarne banke pa je zavzel stališče, da prisilne izterjave ni mogoče odložiti, ker bi s tem izigraval zakon in bi bili ugodnosti deležni tudi oni, ki nimajo pogojev za znižanje dolga, pa so navzlic temu vložili prošnjo. Obenem zatrjuje »Jugoslovenski Kurir«, da so sodišča pričela pospešeno reševati akte v zvezi s kmečkimi dolgovi in da bodo prošnje za zmanjšanje dolgov v glavnem rešene do božiča. Tudi doznava, da so davčne uprave preobremenjene s posli v zvezi s kmečkimi dolgovi in da nimajo dovolj osoMa za izvrševanja tfh poslov, zlasti za prisilno izterjavo in se zdi, da bo treba to vprašanje sporazumno rešiti med finančnim ministrstvom in Privilegirano agrarno banko.
Novo okrevališče za rudarje
Bratovska skladnica iz Ljubljane je kupila veliko planinsko posestvo na pobočju Golice pri Sv, Križu nad Jesenicami. Obsežno zemljišče meri 24 hektarov gozdov, pašnikov, travnikov in njiv. Že letos je Bratovska skladnica uredila nekaj začasnih prostorov, ki so prav dobro služili kot okrevališča. Pre-
teklo nedeljo pa je Bratovska skladnica sklicala na zemljiSču sestanek delegatov BS in njihovih zdravnikov, zato da se prepričajo o nadvse primerni legi zemljišča in porazgo-vore o dokončni zgraditvi okrevališča. Sestanka se je udeležilo okrog 40 delegatov in zdravnikov, med njimi tudi predsednik glav-
24
MRKO BRODNIK:
LJUBEZEN NE UMRE
Nekdo je moral to vest raznesti po vasi. Ko so ljudje vse zvedeli, so prišle kmalu še druge tožbe. Prijemali so ga vsi, ki so mu posodili večje ali manjSe zneske takrat, ko še ni prodal Slaparju gozda.
Vsote, ki so se jim pridružili še advokatski stroški, so bile prav velike, in tisti, ki M> približno vedeli, koliko bo mogoče na dražbi iztržiti za Podbregarjevo posestvo, so trdili, da od izkupička staremu ne bo več dosti •stalo.
Tudi Kačarici je prišlo na uho, kako je z Andrejevim domom. Zabolelo jo je, ko je vse ■vedela. Ko bi mogla pomagati, ko bi mogla Andreju rešiti dom! Toda kako? Denarja ni-j»a in brez denarja to ne gre.
Naslednji dan je šla k Mariji na obisk.
Teta in Marija sta bili na njivi, ko ju je zagledala. Vprašala je, ali Andrej kaj piše, potem pa je začela pripovedovati, kako je na njegovem domu.
Marija jo je drhte poslušala. Tako daleč je Se vse! In spomnila se je, kako je bilo Andreju zaradi očeta hudo.
Tudi botro je to bolelo. Nič ni rekla, ko Je Kačarica končala s svojim pripovedovanjem, samo zastokala je. Potem pa je dejala Jez nekaj časa:
»Vedela sem, da bo tako. Poznam Podbregar ja! Pa vendar mislim, da se bo dalo Bekaj ukreniti.«
»Kaj?« sta se Kačarica in Marija oklenili njene besede kakor rešilne bilke.
»Saj še ae vem. Koliko pa je na hiši dolga?«
»Pravijo, da kakšnih dvajset tisočakov, s stroški pa je zdaj vsega že okoli trideset. Podbregar je najboljši gozd prodal, tako da posestvo ni vredno več kakor petdeset. Slišala sem, da na dražbi ne bo šlo za več kakor štirideset.«
»Če je tako, se bo pa morda le dalo rešiti. Jaz imam še kakšnih trideset tisoč denarja ki sem jih prihranila, če bi se s kakšnim upnikom pogodila, da mu bom šele pozneje plačala, bi lahko na dražbi kupila posestvo.«
»In da bi ga potem pustili staremu Pod-bregarju, ki ga bo iznova zadolžil? Ne, tega pa nikari ne storite. Ni vredno truda in denarja. S tem ne boste koristili nikomur drugemu kakor oštirju, ki mu Podbregar nosi denar.«
»O, saj ne mislim tako. Dom bi bil Andrejev in zanj bi ga kupila. On bi bil njegov lastnik in preden bi mu ga izročila, bi se mi moral obvezati, da bo on sam gospodaril na njem.«
»Ali mislite, da bo to hotel?« je dejala Marija. »Dobro ga poznam: Rekel bo, da noče živeti od tuje milosti...«
»Saj bomo drugače naredili,« je dejala botra in se skrivnostno nasmehnila.
»Kako?« sta Kačarica in Marija začudeno vprašali.
»Zdaj še ničesar ne povem,« je dejala botra, »toda nekaj vem: konec bo dober in
srečen. Samo nihče ne sme tega zvedeti. Ali bosta znali molčati? Drugače ne morem ničesar obljubiti.«
Dali sta ji besedo, da ne bosta ničesar omenili o tem pogovoru. Drugi dan je botra že na vse zgodaj odšla od doma m se je vrnila šele zvečer. Ko jo je Marija vprašala, kje je bila, ji je rekla:
»Le ne bodi preveč radovedna. Kmalu boš vse zvedela.«
Čez nekaj dni je Marija zvedela, da bo dražba Podbregarjevega doma že v soboto. Vsa v skrbeh je povedala novico botri.
»Nič se ne boj,« ji je dejala botra. »Jaz- sem vse uredila, da posestvo ne bo prišlo v tuje roke.
In potem ji je povedala, kje je bila takrat, ko je tako skrivnostno odšla od doma. Pri župniku v Zabukovju.
Njega je vprašala za svet. kaj naj stori zaradi Andrejevega doma. Povedala mu je, da misli posestvo kupiti za Andreja, da ne pride iz Podbregarjevih rok. Hkratu ga je tudi prosila, naj posojilnica, pri kateri je Podbregar vzel denar in kjer je imel župnik precej besede, nekaj časa počaka, oziroma prenese Podbregarjevo posojilo nanjo.
Župnik ji je to obljubil. Še več. Da ji posodi, če ji bo zmanjkalo denarja za draženje. Samo hitro naj pošlje z dražbe koga k njemu. Pripravljenih bo imel nekaj tisočakov.
Vprašala ga je še, kaj naj stori s Podbre-garjem. Zvedel bo, da je ona kupila posestvo in potem bo spet prepir.
»Nič se ne bojte,« jo je pomiril župnik. »Ne bo tako hudo. Podbregarja poznam. Čeprav je po volji slabič, ima vendar še nekaj
nega odbora glavne Bratovske skladnice v Ljubljani, ravnatelj Rihard Skubec, nadalje predsednik glavnega odbora g. Murn, ravnatelj blagajne glavne Bratovske skladnice g. Dular, šef-zdravnik dr. Cizelj in predsednik jeseniške Bratovske skladnice dr. Obersnel. Delegati so si ogledali posestvo, ki leži 1000 metrov nad morjem, pa ima kljub temu še priključek na električni tok, ter je le 10 mi-
nut oddaljeno od avtomobilske ceste. Denar za okrevališče in zdravilišče je že zbran ter so v ta namen žrtvovali lepe vsote podjetja, kakor tudi delavstvo. Nad lepo okolico navdušeni delegati so bili soglasni, da je treba v najkrajšem času izrabiti to odlično planinsko postojanko ter na njej uredili okrevališče za rudarje.
Davčne olajšave
za gozdne posestnike
ni katastrski dohodek gozdov tri do petkrat nižje kakor dohodek njiv. V ministrstvu za gozdove in rudnike delajo tudi na tem, da gozdno-policijska oblastva proglase za zavarovane gozdove vse tiste gozdove, ki imajo zaščitni značaj; teh gozdov je pa skoraj milijon hektarov.
Zborovanja mladine JNS
Preteklo nedeljo dopoldne so se v Ljubljani zbrali mladi somišljeniki JNS iz vseh občin sreza Ljubljane okolice, ki je po številu prebivalstva menda največji slovenski srez. Številna udeležba je pričala, kako veliko zanimanje vlada za mladinski pokret tudi v ljubljanski okolici.
Ustanovni občni zbor je otvoril član banovinskega odbora OJNS dr. Branko Aluje-vič. Pozdravil je vse navzoče zborovalce, posebej še nar. posl. Albina. Komana in Milana Mravljeta. Govoril je nato o pomenu mladinskih organizacij JNS in njihovih nalogah. Pri volitvah je bil izvoljen prvi sreski odbor JNS za srez Ljubljano-okolico. Predsednik odbora je Andrej Jakopič iz Male vasi, tajnik pa Ivan Koman ml. iz Vižmarjev.
Po volitvah je spregovoril nar. posl. Albin Koman. ki je najprej opravičil nar. poslanca Stanka Hočevarja, potem pa v kratkih besedah orisal današnji politični položaj ter bodril mladino k vztrajnosti in borbenosti. Za njim je govoril nar. posl. Milan Mravlje, ki ga je pa že kmalu v začetku prekinil policijski komisar ter skupščino razpustil. Zborovalci. ki so bili vse govore sprejeli z odobravanjem, so se potem mirno razšli.

Iz Beograda poročajo: V ministrstvu za gozdove in rudnike so začeli proučevati možnosti, kako bi se gozdni posestniki osvobodili davkov in drugih javnih dajatev, da se olajša normalni razvoj gozdnega gospodarstva brez škode za druge panoge narodnega gospodarstva. To proučevanje se vrši v sporazumu s finančnim ministrstvom Davčni sistem vidi v gozdu izključno gospodarsko pridob-ninski objekt in ravna z njim kakor z 'vsako drugo kulturo zemljišč Razen gospodarskega pomena pa imajo gozdovi tudi še klimatski in higienski pomen. Iz teh višjih razlogov se pogozdujejo goličave in hudourniška področja, čeprav ni moči računati z donosnostjo teh izdatkov. Med tem ko so v nekaterih evropskih državah oproščeni davka državni in občinski gozdovi, je potrebno, da se pri nas prizna davčna olajšava tem ustanovam, ker so gozdovi, zlasti občinski, sestavni del kmečkega gospodarstva. Da olajša razmere našim kmetom, je kraljevska vlada dovolila nekaterim kmetijskim strokam znatne olajšave pri plačevanju davkov, s tem da je znižala osnovni davek zemljarine in katastrski' čisti dohodek. Teh olajšav pa nima gozdno gospodarstvo, čeprav je zašlo vsaj v tako težaven položaj, kakor poljedelstvo. Treba je delati na to, da se dovoli davčna olajšava tudi gozdnim kulturam na kraških tleh; da se oproste plačevania progresivnega davka vsaj tisti državni gozdovi, ki so obremenjeni s ser-vituti, vsekakor pa gozdovi kmečkih občin in zemljiških enot, da se lastnikom gozdov dajo enake olajšave pri plačevanju davkov, kakor jih imajo poljedelci in da se izvrši pregled katastra ter se dožene donosnost gozdov v primeri z donosnostjo njiv, to je, da se oce-
ponosa v sebi. Ko boste posestvo kupili, ga bom poklical k sebi in mu vse povedal. In kaj naj bi mu rekel zaradi vas?«
»Naj ostane na posestvu, ki mu ga je Andrej rešil. Ne bom mu povedala, da sem dala jaz denar. Naj misli, da mora biti tudi Andreju hvaležen za rešitev doma.«
Tako se je botra pomenila z župnikom in to je zdaj povedala Mariji.
»Ali pojdete sami na dražbo?« jo je Marija vprašala.
»Ne, nekoga že imam, ki pojde namestu mene. Neka moja stara znanka z vasi. Ta bo dražila. Seveda bom pa tudi jaz v bližini, da ji bom svetovala, če bo potrebno.«
»Ali boste Andreju kaj o tem pisali?«
»Nič. Ne tega, da pride posestvo na dražbo, ne tega, da ga bom jaz kupila. Bolje je, da zve vse šele pozneje. Zameril nama tega menda ne bo.«
Tako je bilo torej vse dogovorjeno. Toda -■soda je obrnila tok dogodkov drugače.
XXIV.
VEST O DRAŽBI
Tisti dinarji, ki so Podbregarju še ostali, so šli kmalu po grlu, zlasti ker mu je pri popivanju še zmerom pomagal Sivčev, ki je imel grlo suho kakor gobo. Potem je prišel dan, ko v Podbregarjevi hiši ni bilo več beliča.
Starec je čemeren vstal tisto jutro. Ni vedel, kaj naj stori. Kam naj gre, da dobi kakšen stotak? H komu naj se obrne?
Skoraj vsi, ki so mu kaj posodili, ga tožijo, drugi ga pa še bodo. Ti mu ne bodo dali ničesar več. Tudi na hranilnico ne sme računati, že zaradi tega ne, ker ima župijik tam
prvo besedo. Da mu on ne bi dal niti vinarja, je bil trdno prepričan.
Pijače za kakšen dan bo že še dobil pri krčmarju na upanje. Saj se je večkrat zgodilo, da je poslal ponjo brez denarja in plačal šele tedaj, ko se je nabralo vsega stotak ali še več. Toda kaj bo potem?
Zazeblo ga je. Tako daleč je vse zavozil, da je že pred vrati čas, ko se bo vse podrlo v prah.
Podbregar j ev dom bo dobil novega lastnika. On pojde po svetu in ne bo imel strehe, kjer bi bil v zavetju. In kaj bo z ženo? Za deklo bo morala iti. Ne, morda jo bo vzel Andrej k sebi.
»Mene ne bi maral...« si je grenko rekel Podbregar.
Ko bi bil vedel, kako si je Andrej želel sprave z njim!
»In vsemu je kriv samo on, Andrej! Ce bi me bil poslušal, bi bilo vse drugače, kakor je danes. Ce bi se bil kje bogato oženil, bi lahko posestvo povečal, da bi bilo med najbogatejšimi na vasi. Tako pa vse propada.«
Se zmerom ni priznal samemu sebi, da je vse zakrivila le njegova lastna trma. Če bi se bil takrat lepo pomenil z Andrejem, če bi bil vsaj tiste dni po poroki stopil k njemu, ko je bil še na dopustu. In Andrej bi morda lahko še kaj pomagal. Znabiti bi bilo takrat še mogoče rešiti dom. Zdaj pa ...
Take misli so se mu podile po glavi. Če se jim je še tako izmikal, ni se jih mogel otresti. Preganjale so ga, kjer je hodil.
In prav isti dan je še prišel poslednji udarec. Vest o dražbi. Upniki so se dogovorili, da bodo posestvo prodali, da pridejo do svojega denarja.
t
0 ^sredstvo!
| Oh,oh, rno) predpasnik/fjy
K^j pravi modra teta nato : "V pralruci. je dobula seveda kos
5CH3CHTOVEBA MILA DELEN
vse zopet snežnobelo/
Tako hitro se je torej zvalil plaz s hriba* tako hitro bo vse pokopal...
Tisto noč Podbregar ni zatisnil očesa. Ležal je na skednju v senu. Z ženo že več dni ni govoril, čeprav je prihajal v hišo in pri mizi jedel. V nekaj dneh so se mu pobelili lasje* ki so bili prej komaj rahlo srebrni.
Kakor brez glave je taval po hiši. Potenj je poklical sosedovega fanta in mu naročil* naj gre h krčmarju po zelenko žganja.
Fant se je čez nekaj časa vrnil in mu pri« nesel pijačo. In hkratu mu je povedal, da Je krčmar naročil, naj žganje jutri plača, drtt* gače ne bo ničesar več dobil na upanje.
Podbregar se je grenko zasmejal. ToIlBrt denarja mu je znosil, toliko mu je dal sktt* piti, zdaj mu pa še steklenice žganja ne zaupa. »Sicer pa ima prav,« si je potem dejal,' »saj /es ne vem, s čim bom pijačo plačaL*
Potem je šel v hišo in vzel izza ogledala, ki je bilo od muh skoraj čisto črno, kopico pisem iz zadnjega časa. Same terjatve, »če m plačate svojega dolga do...« — »Danes smo vložili proti vam tožbo za ...« — »Plačljivo v osmih dneh pod pretnjo izvršbe...«
f Preteklo nedeljo dopoldne je bilo pri Zamorcu lepo obiskano zborovanje Jugoslovanske nacionalne stranke za mesto Maribor. Na zbor so prihiteli tudi zastopniki omladine Jugoslovanske nacionalne stranke iz Ljubljane s tajnikom banovinskega odbora tov. Andrejem Uršičem, nadalje zastopniki laščan-Ske in trboveljske omladinske organizacije SNS. Današnje zborovanje je imelo namen »brati omladince JNS iz Maribora na informativnem sestanku, ki naj razvije temelje za nadaljno organiziranje nacionalistične omladine v Mariboru. Toplim uvodnim pozdravnim besedam tov. Grešaka, je sledil izčrpen referat tov. Uršiča, ki se je v svojih izvajanjih dotaknil vseh aktualnih problemov naše notranje politike in podal točno opredelitev omladine JNS nasproti političnemu 'dejanju in nehanju JRZ in beograjskega in zagrebškega dela združene opozicije. Nato je izpregovoril v ognjevitih izvajanjih podpredsednik banovinskega odbora JNS v Ljubljani tov. dr. Milan Gorišek ml., ki je podal kritične misli h gotovim pojavom našega političnega življenja v zadnjem času. Navzočni omladinci nacionalisti so z navdušenim ploskanjem sprejeli izvajanja vseh referentov.
Politični mM
Delegati beograjskega dela združene opozicije
Bo prknesK pretekfli teden v Zagreb besedilo »poraslima, kakor so ga bili odobrili Ljuba Daiviidovič, Jooa Jovamovič in Aca Stanoje-vič, pa so se povrnili spet nazaj v Beograd. Dr. Maček se namreč ni strinjali z vsemi točkami sporazuma ter je stavil nekaj bistvenih važnih pripomb. Ker se je s tem v bistvu besedilo mnogo spremenilo, se bodo morali beograjski šefi združene opozicije posvetovati. Poudarjajo pa vsi, ki se za sporazum potegujejo, da so prepričani v uspeh, ker težave okrog sporazuma še niso presegle dobre in odločne volje po sporazumu V Španiji
HSvja z vso silovitostjo dalje državljanska vojna. Prainco si na vse kriplje prizadeva, da bi izsilil odločilno zmago še pred rešitvijo vprašanja izključitve prostovoljcev. Umik teh pomeni namreč za Franca konec zlasti- ker
se vedno češčeje dogajajo v zaledju njihove fronte upori prebivalstva. Na Sredozemskem morju se še vedlno pojavljajo »neznane« podmornice kljub mednarodni kontroli. Prav te dni je napadla takšna piratska podmornica neko aniglieško torpedovko in izginila.
Na Kitajskem
Japonca še vedino ne morejo prav naprej. Pred Šanghajem traja ofenziva že ceilih deset dni brez vidlnih uspehov. Mnogo se govori, da bo Kitajsko Rusija dejansko podprla, kar bi seveda pomenilo vojno z Japonsko. Tudi ostali svet, predvsem pa Amerika in Anglija, pa-zno motrijo dogodke mia Daljnem vzhodtu in grozi zaradi napada na nezaščitena mesta in zaradi ogroženih mednarodnih trgovinskih interesov japonskemu biagtu bojkot, to se pravi, da ne bodo več kupovali japonskega blaga. V Ženevi glede Kitajske še niso nič sklenili. ker se bojijo ponovitve nedavnih brezuspešnih sankcij.
Mussolini
se je vrinil iz Nemčije ter je doma ponovno poudaril, da je bil njegov obisk le viden znak miroljubnega prijateljstva z Nemčijo. V
Nemčiji
so obhajali nedavno tako zvani žetveni praznik 8n je imel Hitler ob tej priliki velik govor, v ketereim je ponovno zahteval v imenu ohranitve miru vrnitev kolonij Nemčiji. Mnogo se govori o potovanju nemškega vojnega ministra Blomberga na otok Madeiro. Pravijo, dla je to nekakšna priprava za dosego kolonij. Pogajanja med
Malo antanto in Madžarsko
so zadnji čas nekoliko zastala, to pa zaradi reševanja manjšinskih vprašanj. Vendar pa je Stojadinovic v Ženevi napovedal bližnji sporazum. Madžari zahtevajo enakopravnost v oboroževanju in večjo zaščito njihovih manjšin v'dtraavah Maile amtante. V
Palestini
hočejo Angleži ugnati za vedno arabsko samovoljo in so izdali zelo hude ukrepe: arabske voditelje so zaprli, glavne med njimi pa celo pregnali na samoten otok v Iindijskem oceanu. V
Rusiji
so zelo omejili smrtne olbsodlbe. namesto teb pa so zvišali zaporne karani od dosedanjih de-
set na petilndlvajset let. To so menda napravili zato, da se ne bo svet več tako zgražal nad številnimi smrtnimi obsodbami, drugi pa trdijo, da je to znak, da so zaenkrat dovolj počistili dhžavo«.
DOPISI
LJUTOMER. Kot zaključek nastopov murskega sokolskega okrožja je bil v Ljutomeru
mladinski dan sokolske dece. Tudi sokolska deca, ki jo danes na vseh potih ustavljajo, da zapusti sokolske telovadnice, je z veseljem pričakovala ta dan, da pokaže javnosti, kako pogumno koraka za svojim sokolskim bratom Nj. Vel. kraljem Petrom II. Soko-liči in Sokoličice so prišli tudi iz najbolj oddaljenih krajev naših edinic. Po končanih mašah se je zbrala na letnem telovadišču ljutomerskega Sokola ta mlada sokolska armada in je pogumno izvršila predpisane tekme in se ob prepevanju nacionalnih pesmi po-strojila v veliko vojsko, ki je krenila v sprevodu z godbo na čelu po mestu. Ponosno so korakali z državnimi zastavicami v rokah, razdeljeni v tri vode moške dece in tri vode ženske dece, vsak vod z veliko državno zastavo na čelu. Narodno občinstvo je deco navdušeno pozdravljalo in obsipavalo s cvetjem. Po sprevodu so bili razglašeni uspehi tekem. Po doseženih točkah je bil vrstni red posameznih edinic moške dece v višjem oddelku: 1. Ljutomer, 2. Sv. Jurij, 3. Radgona; v nižjem oddelku: 1. Štrigova, 2. Ljutomer, 3. Ver že j, 4. Radgona; pri ženski deci v višjem oddelku: 1. Ljutomer, 2. Radgona; v nižjem oddelku: 1. Ljutomer, 2. Veržej. Zatem je deca prav lepo izvedla ob spremljevanju mestne godbe dve prosti vaii pod vodstvom okrožnega načelnika brata Stoparja. Po nastopu se je v Sokolskem domu predvajal zvočni film »Janko in Metka« v češkem izvoru. Lepa sokolska svečanost bo ostala v neizbrisnem spominu.
MALA NEDELJA. Tombola, katere se je kljub slabemu vremenu udeležilo ogromno ljudi je potekla v najlepšem redu in dala nekaj sredstev za Sokola. V okviru Petrove petletke se popravljata in modernizirata oder in dvorana, da bo proslava 1. decembra, na katero se vsi že zdaj pripravljajo, lepa manifestacija sokolskega dela.
Jn na vrhu poslednje sporočilo: naznanilo dražbe. Čez pet dni... Čez pet dni...
Nič se ne da več popraviti. Berač je, berač. Vsakdo ga bo smel suniti čez prag...
Ugriznil se je v ustnice. O, kako ga je to bolelo!
Potem je na dušek izpil nekaj kozarčkov žganja, da bi zadušil morečo vest. Žganje je bilo močno in ga je žgalo. Kakor motoglav se je spustil na klop in skril obraz v rokah.
Kaj naj stori?
Mirno bo moral čakati, da pride dražba. Gledati bo moral, kako se bodo trgali za njegovo imetje kakor volkovi za mrhovino. Skrivati bo moral svojo onemoglo jezo. Če bo kaj dosti kupcev, bo morda dobil na roko ie kakšen stotak, za popotnico.
Potem bo moral vse pustiti in iti. Za kruhom. Z beraško palico. In žena z njim. Žena, ki ni prav nič kriva ...
Zastokal je in se udaril z glavo ob mizo. In tako je ostal ves dan in po malem pil. Opoldne ga je žena poklicala, naj pride kosit. Sok z mlekom. Pa ji še odgovoril ni. Potem ga je prišla še enkrat iskat, a spet brez uspeha. Zato ga je pustila, kakor je bil.
Glavo je pritiskal k mizi, skrival se je v temi, kakor bi se bil dneva bal. Samo takrat je vselej pogledal kvišku, kadar si je z drhtečo roko nalil nov kozarček žganja. In tedaj se mu je vselej zameglilo pred očmi, ko se mu je pogled ustavil na kopici belih pisem jia mizi.
»Vse je končano, vse... Ni ve rešitve.«
Mračiti se je že začelo. Ura ob peči je ro-potaje odbila sedmo.
»Žena pojde zdaj na vas,« si je dejal. »Na vas... Sam bom v hiši...«
In res jo je opazil, ko je stopila čez prag in zavila proti ograji.
Ko je izginila, se je odločil. Da, tako in nič drugače. Nihče ga ne bo prisilil, da bi moral beračiti!
Z opotekajočimi se koraki je vstal in zavil proti hlevu. Odprl je vrata. Samo še ena krava je ostala, in v svinjaku mršav prašič.
Odvezal je kravo in jo pognal skozi vrata. Žival je začudeno gledala in mukala, ker ob tako pozni uri ni bila vajena, da bi jo bili spuščali iz hleva.
Tudi prašiča je pognal v ograd. Potem je zaklenil hlevska vrata.
Vrnil se je v hišo. Vse se je vrtelo okoli njega in toliko, da ni v kuhinji padel. Z drhtečo roko je poiskal vžigalice.
V izbi je razkopal posteljo. V kotu je našel na oknu steklenico petroleja. Zagnal je steklenico ob tla, da se je razletela in da se je petrolej razlil na vse strani. Potem se je vrnil k mizi. Še za nekaj prstov žganja je bilo v zelenki. Nastavil si je steklenico na usta in na dušek izpil vse.
»Ne, ne bodo prodajali hiše,« je jecljal sam pri sebi, »ne bodo je prodajali...«
Pogledal je skozi okno. Meglilo se mu je pred očmi. Zunaj je že padel večer na zemljo. Nikjer ni bilo slišati žive duše. Krava na dvorišču je mukala.
»Zdaj pa boste imeli... vse... vse...« je zagodel.
Prijel je škatljico z vžigalicami in jo stisnil v pesti. Od preobilice žganja se mu je zvrtelo v glavi, da je padel in se porezal na drobcih petrolejske steklenice no obrazu. Z roko si je obrisal kri.
»Vse boste imeli... vse boste imeli...« je trdovratno ponavljal sam pri sebi.
Tedaj je začul zunaj glasove. Žena se je vračala z vasi in še nekdo je bil z njo. Začudeno je vpraševala, kaj dela krava na dvorišču, potem pa je stopila k hišnim vratom, da bi jih odprla.
Toda vrata so bila zaklenjena m kolikor se je trudila, da bi jih bila odprla, ni se ji posrečilo.
Mračna slutnja jo je pograbila, da se je stresla. Kaj je to?
Poropotala je po vratih.
»Odpri!«
Iz hiše je začula zmeden smeh.
Podbregar se je v tistem trenutku spet zbudil iz otopelosti.
Odprl je škatlico in vzel iz nje vžigalico. Z blaznim izrazom v očeh jo je gledal, kako je počasi zagorevala.
Potem jo je spustil na tla, orepojena s petrolejem.
Zasvetilo se je. Plamen je polizal tla in
prešel na slamnico.
Buljil je predse. To je torej konec... konec vsega... Ne bodo imeli njegovega posestva.	. .....
Z bliskovo naglico se je ogenj razširil in zajel vso sobo. Podbregar je začutil, kako ga duši in kako ga objema neznosna vročina
S poslednjimi močmi se je pobral kvišku
in zakričal.	.
V trenutku se je zavedel, kaj se dogaja okoli njega in zbudil se je v njem čut samo-ohrane. Ves v ognju je planil k oknu. Povsod okoli njega so že lizali plameni lesene dele sobe. Tudi njegova obleka je že gorelo.
(Dalje prihodnjič)
STRIGOVA. Novembra bodo prejeli štiri lepe knjige Vodnikove družbe za 20 dinarjev vsi, ki bodo še ta teden plačali potreben znesek v Senčarjevi trgovini. Nikjer ne dobite tako lepih knjig za ta denar, zato plačajte naročnino. Sokolska tombola je odlično uspela. Imela je dosti dobitkov in zato lepo udeležbo Prvo tombolo je dobila v znesku 1200 dinarjev Petranova Julijana, posestnica iz Nedeljišča, drugo tombolo Kovačič Viktor iz Banfija, tretjo Horvat Anton iz Macica, četrto Šojarjeva Magdalena iz Jurjovčaka, peto pa Bogarjeva Verona iz Herjakovčina. Razen teh so dobili tudi mnogi drugi lepe dobitke.
VRHNIKA. Prejšnjo nedeljo je bila na Cankarjevem trgu velika, vsakoletna tombola vrhniškega Sokola. Že nekaj tednov prej so bili dragoceni in lepi dobitki razstavljeni v glavni trafiki. K tomboli je prišla velikanska mmiožica ljudi, tako z Vrhnike kakor iz sosednih vasi. Celo iz Ljubljane se jih je veliko pripeljalo iskat sreče. Prvo tombolo, imenitno moško kolo, je zadel kapetan Gu-štin, damsko kolo je dobila dijakinja Majda Detterjeva. 110 kg težkega prašiča pa služkinja Gromova iz Stare Vrhnike. Tudi ostalih pet tombol so bili vsi veseli. Zadovoljni so bili vsi, ki jim je bila sreča mM«, zadovoljno pa je tudi Sokolsiko društvo, ki potrebuje še mnogo denarja, da bo plačalo ves svoj dolg, ki je nastal z zgradbo Sokolskega doma. Vse priprave za tombolo, ki so zahtevale ogromno dela in požrtvovanja, je vodil vzorno brat Franci Malavašič in njemu gre tudi vsa zahvala za izredni uspeh. Naš Sokol prav zadinja leta sijajno napreduje. V društvu vtoda vzorna disciplina in vse prireditve beležijo naravnost neverjetne moralne in gmotne uspehe.
Gospodarstvo
Tedenski tržni pregled
GOVED, Na zadnjem mariborskem živinskem sejmu so dosegli za kg žive teže debeli voli od 4.50 do 5.75, poldebeli 3.75 do 5, plemenski voli 3.30 do 4.50, biki za klanje 3.30 do 4.50, debele krave 3.75 do 4.80, plemenske krave 3.20 do 4. krave za klobasarje 2.20 do 3.75, molzne krave 3.25 do 4. breje krave 3 do 3.50, mlada živina 3.75 do 5, teieta 4.50 do 6 Din.
Naposled je prišel čaj na mizo, okenske zavese so bile spuščene, svetilke prižgane in po neskončno dolgem premoru smo brali molitve, nato pa poslali služinčad v postelje. Oče si je potem še zmešal svojo vsakovečer-no porcijo toddyja (pijača iz žganja, sladkorja, ledu in vode) ter zlezel v svojo sobo, med tem ko sva midva, Esther in jaz, ostala v stanovanjski sobi. Najini živci so bili skrajno napeti in najine misli oolne najnejasne;-ših in vendar najgroznejših strahov.
XIV. poglavje
Ura v sobi je kazala četrt na deseto, ko je šel najin oče v svojo sobo ter pustil Esthero in mene sama. Slišala sva, kako je ropot njegovih počasnih korakov na ječečih stopnicah postopno zamrl, nato pa nama je dejstvo, da so se vrata očetove sobe zaprla, povedalo, da je oče dospel v svoje zavetišče. Preprosta oljna svetilka na mizi je razširjala po starinski sobi skrivnostno svetlobo, ki je skakljala po zrezljanem hrastovem pohištvu in delala fantastične sence za visokimi stoli z ravnimi naslonjali.
Beli, plašni obraz moje sestre se je videl iz teme kakor Rembrandtova slika. Sedela sva za mizo drug nasproti drugemu. Molčanje sta motili le enozvočno tiktakanje ure in črikanje ščurkov na ognjišču.
Nekaka groza je bila v tem miru. žvižganje zapoznelega kmeta na deželni cesti na-
S VIN JE. Na zadnjem mariborskem svinjskem sejmu so prodajali prasce: 5 do 6 tedenske 70 do 100, 7 do 9 tedenske 85 do 105, 3 do 4 mesečne 130 do 170, 5 do 7 mesečne 210 do 340, 8 do 10 mesečne 350 do 440. leto dini stare 420 do 780 din za komaid. Svinje so se prodajale za kilogram žive teje po & do 7.50 in za kg mrtve teže po 9 do 11 din.
Vrednost denarja
Na naših borzah smo dobili 24. t. m. v devizah (s prišteto premijo):
1 nizozemski goldinar za 24 do 24.15 Din; 1 nemško marko za 17.40 do 17.54 Din; 1 angleški funt za 214.65 do 216.71 Din; 1 ameriški dolar za 43.07 do 43.44 Din; 100 francoskih frankov za 142.27 do 143.71 Din;
100 češkoslovaških kron za 151.59 do 152.88 Din;
100 italijanskih lir za 227 do 230 Din; Vojna škoda se je trgovala v Zagrebu po 412 Din. Avstrijski šilingi so bili v zasebnem kliringu v Ljubljani po 8.60, nemški klirinški čeki pa po 13.60 Din.
Sejmi
10.	oktobra: Podkoren;
11.	oktobra: Oplotnica, Radeče, Kranjska gora. Št. Vid pri Stični;
12.	oktobra: Teharje. Semič, Kamnik;
13.	oktobra: Kapla, Št. Ilj pod Turjakom;
14.	oktobra: Sodražica;	. ,
15.	oktobra: Planina (brežiški srez), Loče, Nadlesk, Stari trg, Murska Sobota;
16.	oktobra: Kočevje, Rakek, Dobje, Sv. Filip v Veračah;
17.	oktobra: Loka pri Zidanem mostu, Ribno (samo za blago), Pristovc
Drobne vesti
= Davčne uprave smejo zapadle kupone Vojne škode sprejemati le za odplačilo davkov ln kmečkih dolgov. Z odlokom finančnega ministra imajo davčne uprave dovoljenje, da smejo sprejemati kupone loterijske 2 in pol odstotne državne rente za vojno škodo, toda le na račuin odplačil za davke, pristojbine in trošarino iin za anuiteto kmečkih dolgov. Tako bodo v bodtoče vse davčne uiprave sprejemale diospele kupone tega posojila, vendar teh kuponov ne smejo izplačevati v gotovini, temveč jih smejo sprejemati od lastnikov samo za plačilo davkov, pristojbin in trošarin ter za anuitete kmečkih dolgov.
ma je bilo kar v olajšanje, in napenjala sva ušesa, da sva ga slišala čim dalje časa, ko je štrkljal naprej.
Sprva sva si bila prizadevala nekaj početi. Esther je kvačkala in jaz sem bral. Pa ni šlo. in kmalu sva brez posla obsedela v tesnobnem pričakovanju. Če je zaškripnilo poleno v sobni peči ali pa miš pod podnicami, sva planila pokoncu in zastrmela drug v drugega z vprašujočimi očmi.
Zrak je bil kakor napolnjen z elektriko in je budil v nama slutnjo bližajočega se zla.
Vstal sem in odprl vežna vrata, da sem pustil v hišo malo hladne nočne sape. Raztrgani oblaki so drveli po nebu. Zdaj pa zdaj je pogledal mesec izza njih in obsijal vso pokrajino s svojo mrzlo bledo svetlobo.
S praga sem lahko gledal rob cloombrske-ga gozda. Dvorec sam je bil viden šele z majhnega griča nedaleč od naše hiše. Na sestrin predlog sva šla, sestra s šalom čez glavo, na vrh grička, kjer sva se ustavila in gledala proti graščini.
Nocoj Cloomber ni bil razsvetljen. Od vrha stolpa do kleti ni svetila niti ena sama luč. Mrko je štrlela stara zgradba izza drevja, ki jo je obdajalo, bolj podobna orjaški krsti kakor človeškemu bivališču. Za najine pre-razdražene živce je pomenila že temna, mirna gmota dvorca nekaj grozotnega. Nekaj časa sva stala in prežala v temo, potem pa sva se vrnila v hišo, kjer sva spet čakala in
—	Na Matevžev sejem v Laškem so prignali preko 400 glav goveje živine, med njo so bili tudi prav lepi voli. Cena se je gibala med 5 in 6 Din. Kupčija je bila živahna in je bilo prodane precej živine.
—	V avgustu so narasle vloge pri osmih' slovenskih hranilnicah. Po podatkih Zveze jugoslovenskih hranilnic v Ljubljani so znašale vloge pri 29 slovenskih hranilnicah 3L avgusta 1.013,019.952 dinarjev. V primeri s stanjem 31. julija opažamo sorazmerno nizek" padec za tri milijone dinarjev, kar ustreza približno znesku obresti, katere pripisujejo hranilnice vlagateljem za vsaki mesec. Vloge na knjižice so narasle pri šestih hranilnicah, vloge v tekočem računu pri sedmih hranilnicah, celotne vloge pa pri osmih hranilnicah. Tudi število vlagateljev je naraslo pri nekaterih hranilnicah, in sicer število vlagateljev na knjižice pri osmih, vlagateljev na tekoči račun pri sedmih, skupno število vlagateljev pa pri osmih hranilnicah. Pri vseh slovenskih hranilnicah je bilo 31. avgusta 136.28Ž vlagateljev. Te številke dokazujejo, da je gibanje vlog pri hranilnicah sorazmerno ugodno in da se zaupanje vlagateljev v denarne zavode polagoma boljša.
= Izvoz našega hmelja v Nemčijo. Kontingent za izvoz našega hmelja v Nemčijo je končno le dosežen! Pred leti se je mnogo našega hmelja izvažalo v Nemčijo* potem pa je zaradi naraščajočih plačilnih težs-koč rav»z vedno bolj nazadoval. Tudi lani jel bilo minogo zanimamja za izvoz našega hmew Ija v Nemčijo, toda izvozilo se ga je le mau-lo, ker je Nemčija morala ves tranzitni h med j plačati v devizah in ne v klirimigu. Da se odstrani ta največja ovira, je Banoviraska hme$L ska komisija dravske banovine podvzela vse potrebne korake pri nas ter v Nemčiji in na> zadnjem zasedanju stalnega jugo^lovatni^ko* nemškega odbora, ki je bilo končano 28. septembra v Dubrovniku, je bil sklenjen dogovor, po katerem bo Nemčija kontingent 7.000 stotov našega tra/naiitmega hmelja lahko plačala v kliringu. Dogovor je že stopili v velja-i vo in ker je odstranjena s tem glavna ovira, je računati zopet z večjim povpraševanjem; za naš hmelj iz Nemčije ter se bo verjetno izvoz hitro zopet dvignil. Nemčija se je aa~ nimala navadno le za boljše btaign, za katero je bila večinoma tudi prav dober kuipec.
= Naraščanje hranilnih vlog. Po podatkih Narodne banke so hranilne vloge v teku meseca julija zopet narasle za 58 milijonov di-narjev in sicer na 11.690 milijonov dinarjev.
čakala, ne da bi vedela kaj, in vendar trdno prepričana, da se bliža nekaj strašnega. Bilo' je proti polnoči, ko je moja sestra zdajci planila pokoncu in mi z vzdignjenim prstom namignila, naj poslušam.	'
»Ali ne slišiš ničesar?« je vprašala.
Napenjal sem ušesa, a zaman.
»Pridi k vratom!« je vzkliknila s tresočim se glasom.	'
Sledil sem ji k vratom, ki jih je odprla, itf prisluhnil v temo.
»Še zmerom ničesar ne čuješ?« me je vprašala.
V globokem nočnem molku sem razločno slišal oddaleč votel šum, zelo slab in tih, et trajen.
»Kaj je to?« sem pridušeno vprašal.
»Človek, ki teče proti nam!« je odgovorila. Potem pa jo je minil zadnji videz samopre-magovanja, vrgla se je na kolena in začela' glasno moliti z napol blazno resnostjo, kakršno zbudi v nas preveliki strah, pri čemer je zdaj pa zdaj krčevito zaihtela.
Šum sem zdaj že toliko razlikoval, da sem zanesljivo vedei, da je njena tanka žensk« čutnost ni bila varala in da je res nekdo tekel. Bliže in bliže je po deželni cesti prihajal dirjajoči človek. Njegovi koraki "o bilC od trenutka do trenutka glasnejši. Silno s« mu je mudilo, zakaj niti za trenutek ni počival, niti ni zmanjšal hitrosti.
Hitro, ostro klopotanje je nenadno postalo zamolklo pokanje. Nedvomno je tekel če« del ceste, ki je bil šele pred kratkim posut s peskom. V nekaj trenutkih pa je bil spet' na trdih tleh, in bliže in bliže so prihajale njegove hiteče noge.
13 Arthur
Conan Doyle:
Maščevalci iz Indije
STRAN L
DOMOVINA št. 41
= Kruh je predrag v naši žitorodni dr-lavi. Za primer navajamo, da velja pri nas 100 kg žita ravno toliko kakor 25 kg kruha,
V	Franciji pa velja 100 kg žita toliko kakor 61 kg kruha. Iz tega se vidi, da ima veletrgovina z žitom in z moko pri nas mnogo previsoke dobičke. Zato zahtevamo, naj se z zakonom uredijo cene kruhu in moki.
— 3°/« obveznice za likvidacijo kmetskih 'dolgov. Iz Beograda poročajo, da bo oddelek državnih dolgov pri fin. ministrstvu izročil Priv agrarni banki prvo partijo 3°/o obveznic za likvidacijo kmečkih dolgov. Gre za 200 milijonov Din imenske vrednosti. Priv. agrarna banka bo razdelila to prvo partijo denarnim zavodom. Kot znano, služijo nove obveznice za plačilo davčnih zaostankov na neposrednih davkih do konca 1932 in dopolnilne prenosne takse do konca 1935. Vzamejo pa lahko te nove obveznice tudi od vlagateljev j>ri zaščitenih zavodih, seveda po imenski vrednosti. Pričakuje se, da bodo nove obveznice uvedene tudi na borzah in da se bo njih tečaj gibal okoli 40—45°/o imenske vrednosti.
= Uspehi naših pogajanj z Nemčijo. Med našo državo in Nemčijo so se končala te dni
V	Dubrovniku pogajanja za trgovinske ugodnosti. Glede našega izvoznega kontingenta je posebno važno, da bo izvoz našega lesa v Nemčijo v bodoče mnogo lažji kakor je bil. Določeni so tudi kontingenti za mast, jajca, pšenico, koruzo, hmelj in suhe slive. Kontingent za govedo je ostal neizpremenjen. Pra-ličev bomo lahko izvozili letos v Nemčijo 80.000. Izvozili smo jih pa že okrog 20.000.
= Cene jajcem so začele rasti. Po hrvatskih krajih okrog Koprivnice, odkoder se izvaža največ jajc, se plačujejo jajca od 75 par 'do enega dinarja za kos.
Domače novosti
, * Neresnične govorice o manevrih. Iz pisarne kr. banske uprave poročajo: Ker se Sirijo vesti, da je na vojaških manevrih na Dolenjskem umrlo večje število vojakov, je kraljevska banska uprava uvedla uradne poizvedbe in na osnovi teh poizvedb ugo-lavlja, da se za trajanja manevrov na Dolenjskem, t. j. od časa odhoda čet na manevrske prostore, pa vse do njihove vrnitve v garnizije ni pripetil noben smrtni slučaj vo-
Zdajle mora biti na koncu vrtne poti, sem Si mislil. Ali bo obstal? Ali se bo obrnil proti Branksomeu?
Komaj se mi je bila ta misel porodila, že Bem na izpremenjenem klopotanju spoznal, ida je tekač zavil okoli ogla in da mu je bil Smoter naša hiša.
Planil sem k vrtnim vratom in dospel do njih prav tedaj, ko jih je prihajalec sunkovito odprl, nato pa mi prav padel v naročje. iV mesečini sem lahko videl, da ni bil nihče drugi kakor Mordaunt Heatherstone.
»Za božje ime,« sem vzkliknil, »kaj se je Zgodilo? Kaj ti je, Mordaunt?«
»Moj oče!« je bilo vse, kar je mogel izdaviti iz sebe »Moj oče!«
Nikdar ne bom pozabil vtiska, ki ga je v lej strašni noči napravil name pogled na sina nesrečnega generala Heatherstonea. Brez klobuka, s široko odprtimi očmi, v katerih je sam strah, in z obrazom, ki v njem ni bila niti kapljica krvi, je stal pred nama.
»Izmučen si,« sem rekel in ga povedel v Stanovanjsko sobo. »Odpočij si nekaj trenutkov. preden boš govoril. Pomiri se! Zdaj si pri svojih najboljših prijateljih!«
Položil sem ga na staro zofo, med tem pa •je Esther, ki se ji je bil strah umaknil hitri odločnosti, natočila malo konjaka v čašo in prisilila Mordaunta, da ga je izpil.
Pijača je čudovito učinkovala nanj. Barva Be je spet vrnila na bleda lica. Vzdignil se 'je in prijel Esthero za roke kakor mož, ki se zbudi iz hudih sanj in se hoče prepričati, da 'Je res na varnem.
»Tvoj oče?« sem vprašal. »Govori zdaj! Kaj 2 njim?«
»Šel je!« je sunkovito dejal.
jaka iz edinic, ki pripadajo dravski divizij-ski oblasti.
*	Angleški vojni minister v Sibeniku. Te
dni je priplula pred Šibenik jahta angleške admiralitete »Enchantress«, s katero se je pripeljal prvi lord angleške admiralitete Duff Cooper s svojo soprogo in nekaterimi dostojanstveniki angleške mornarice. Zvečer je od-plula jahta v Aleksandrijo. Mister Duff Cooper je na inšpekcijskem potovanju po Sredozemskem morju in pregledal bo angleška pomorska oporišča.
*	Predsedniki kmetijskih zbornic so se pretekli ponedeljek zbrali v kabinetu poljedelskega ministra Svetozarja Stankoviča. Raz-govarjali so se z ministrom o načelnih zborniških pravilih, po katerih bodo kmetijske zbornice poslovale. Ta pravila bodo morala biti v skladu z uredbo o kmetijskih zbornicah, nakar bodo zbornice izvolile stalne odbore ter tako začele z rednim delom.
*	Kočevska gimnazija se bo s prihodnjim šolskim letom spet spremenila v popolno.
*	Oddelek za pljučne bolezni v Ljubljani. Minister za socialno politiko in narodno zdravje je izdal odlok- da se odsek za tuberkulozo na državni bolnišnici v Ljubljani spremeni v oddelek za pljučne bolezni v isti bolnišnici. Tako dobi ljubljanska državna bolnišnica cel oddelek, to se pravi več postelj, zdravnikov in bolniškega osebja ter^s tem večjo možnost za zdravljenje na pljučih bolnih ljudi.
*	Strahovit samomor ravnatelja tovarne.
Iz Karlovca poročajo o tragični smrti tehničnega ravnatelja tekstilne tovarne Vladimir-ja Mitvanskega, ki je češkoslovaški državljan. Napisal je poslovilno pismo, da mu ni več do življenja, nato se je opasal z žico, katero je spojil z električno napeljavo visoke napetosti. Tok 5000 voltov je Mitvanskega ubil na mestu.
*	Petelin je otroku izkljuval oko. V Vasi Brežici pri Sarajevu se je dveletno dekletce Šukreta Šahbegovičeva igralo na dvorišču, kjer jo je napadel velik petelin. Zagnal se je otroku na prsi in ga podrl. Dekletce je padlo z glavo na kamen in se onesvestilo. Tedaj je petelin izkljuval otroku desno oko in je tudi drugo že načel, ko je prihitela mati in otroka rešila. Dekletce so prepeljali v bolnišnico, kjer mu upajo rešiti vsaj ranjeno oko.
*	Dopolnilne pristojbine za odpremo pisem In donisnic z letali v evropske dr5ave sp ?
»Kam?« sva istočasno vprašala Esther in jaz.
»Šel je!« je odgovoril Mordaunt in zmajal z glavo. »Šel je in korporal Rufus Smith z njim! Ne bomo ju več videli!«
»Pa kam sta šla?« sem vzkliknil. »Ali smemo zdaj tule sedeti in se vdajati osebnim čustvom, med tem ko bi morali hiteti tvojemu očetu na pomoč? Pojdimo! Povej mi, v kateri smeri je šel!«
»Ne bi nič koristilo!« je odvrnil mladi Heatherstone in zakril obraz z obema rokama. »Ne grajaj me, West, saj še ne poznaš bližnih okolnosti. Ne moremo se upreti strašnim. neznanim silam, ki so proti nam. Meč je dolgo časa visel nad nami, zdaj pa je padel. Bog nam pomagaj!«
»Povej mi vsaj. kaj se je zgodilo!« sem vzkliknil razburjen. »Ne smemo se vdajati obupu!«
»Pred jutrnim svitom ne moremo ničesar ukreniti,« je odvrnil. »Potem bomo poizkusili najti njune sledove. Zdaj v temi je to čisto nemogoče.«
»A Gabriela in gospa Heatherstonova? sem vprašal. »Kaj ju ne bi mogli takoj zdajle spraviti iz gradiča k nam? Tvojo ubogo sestro mora biti gotovo zelo strah!«
»Saj še ničesar ne ve,« je odgovoril Mordaunt. »Spi na drugem koncu hiše in ni ničesar slišala in ne videla. Moja uboga mati pa je bila ta dogodek že tako dolgo pričakovala, zaradi česar je ni presenetil. Seveda je zaradi žalosti vsa strta. Mislim pa, da je prav zdaj najrajši sama. Njena trdnost in mir naj bi mi bila za zgled, a jaz se že po »«aravi hitro razburim, in ta nesreča, ki se je
odlokom poštnega ministra spremene. Evropske države so po tem odloku opredeljene v tri pasove s temi dopolnilnimi pristojbinami. V prvem pasu bodo pristojbine 2 dinarja, v drugem 2.50 in v tretjem po tri. Spadajo pa v prvi pas Avstrija, Bolgarija, Grčija, Italija, Madžarska in Romunija, v drugi pa Nemčija, Poljska, Češkoslovaška, Švica in Turčija, vse druge države so razen sovjetske Rusije v tretjem pasu. Pri odpremi pisem in dopisnic z navedbo vrednosti se mora plačati za vsako pošiljko še 50 odstotkov pribitka redne pristojbine. V veljavo so stopile te spremembe dne 1. oktobra 1937.
*	Izsledeni morilci. Lani v maju je v Kutini pri Zagrebu postal žrtev umora zagrebški trgovec z orožjem, koroški rojak Martin Borovnik. Po več kakor enem letu je zdaj grozotni zločin vendarle pojasnjen in bo smrt Martina Borovnika vsaj kolikor toliko maščevana. Martin Borovnik je bil napaden na lovu, kjer so mu zločinci vzeli puško in kar je imel pri sebi. Zdaj so orožniki prišli na sled zločinski družbi, ki je ne samo strahotno pokončala Martina Borovnika, temveč ima na vesti še celo vrsto drugih zločinov, Ugotovili so doslej 19 razbojništev in še en roparski umor. zločinsko družbo so začeli orožniki zasledovati v Vojnem križu, kjer so že no'ovil i razboinike Kosaka, Josipa šišaka in Štefana Bedekoviča. Njihovi pajdaši Josip Blažek. Mirko Guglaž, Ivan Crnkovič in še nekateri zavezniki pa se za enkrat še skrivajo. Toda orožniki vodijo vsestransko preiskavo in je upati, da bo družba kmalu vsa polovljena
*	štiri žrtve plamenov. V Tuzli v Bosni se je primerila grozna nesreča. V mizarski delavnici Milana Maksimoviča je nastal požar in sta zgorela Maksimoviceva dva sina- Ne-mana in Relja, kakor tudi dva delavca. Požar se je razmahnil taiko hitro in je razsajal s tako silo, da se vsi štirje niso mogH rešiti. Nekaj minut so se obupno borili za življenje, toda nihče jim ni mogel priskočiti na pomoč. Zagrnilo jih je goreče tramovie. Šele pozno popoldne je gasilcem uspelo požar pogasiti iin spraviti zoglenele kosti iz pepela.
*	Za 200 dinarjev tri mesece. Pred sodniki mariborskega okrožnega sodišča je te dni stal 45 letni Alojz Palir, rojen v Avstriji, pristojen pa v Zibiko. Ker je bil zaradi tatvin že večkrat kaznovan, so ga za ukradeno odejo, ki je bila vredna 200 dinarjev, obsodili kar na S meseco ctro<*p*?a zaoora
po dolgoletnem čakanju naposled zgodila, me je bila že med samim pričakovanjem večkrat oropala vsega razuma.«
»Če res do jutra ne moremo ničesar ukreniti, nama lahko zdajle vse poveš,« sem dejal.
»Bom,« je odvrnil s trudnim glasom, se vzdignil in svoje tresoče se roke približal sobni peči. »Vidva vesta da smo imeli že dalje časa, že mnogo let. vzrok za bojazen. Mojemu očetu je grozilo strašno maščevanje za neko hudodelstvo, ki naj bi ga bil zakrivil v mladih letih Pri tem hudodelstvu ie imel za tovariša znanega korporala Rufusa Smi-tha To. da je korporal po tolikih letih našel mojega očeta, je bil za zadnega ooomin. da je čas potekel in da bo tokratni peti oktober, obletnica zločina, dan povračila V svojem pismu sem vama nekaj povedal o tem Če se ne motim, se ie tudi moi oče Dogovarjal o tej zadevi s teboj. West Ko sem včeraj zjutraj videl, da je poiskal staro uniformo, ki jo je imel shranjeno izza vojne z Afganci, sem bil prepričan, da se bliža konec in da se bo naša bojazen zdaj uresničila Popoldne le bil videti mirnejši kakor kdaj prej in odpovedoval nam je dogodke iz svoieaa življenja v Indiji in iz svojih mladih let Ob devetih nas je že Doslal v naše sobe in nas zaklenil — varnostno sredstvo, ki se ga je večkrat poslužil, kadar je imel svoje mračne napade. Zmerom si je prizadeval da bi odvrnil od nas prkletstvo, ki je bilo zadelo njega nesrečnika. Preden se je od nas poslovil, je nežno objel mojo mater in Gabrielo ter potem sledil meni v mojo sobo. kier mi je ljubeznivo stresel roko in mi izročil zavojček. naslovljen nate.«
DOMOVINA št. 41
STRAN 7
*	Prevara s hranilno knjižico. Od Sv. Benedikta v Slov. gor. je prispel v Maribor posestnik Jakob Burka ter prijavil drzno goljufijo, kaitere žrtev je postal. Pred nedavnim časom je prispel fe njemu neznan človek, ki se je predstavili za Davorina Trstenjaka ter se je zelo zanimal za Burkovo vložno knjižico od Prve hrvatske štedionice. Pripovedoval imi je, da je vrednost knjižice, ki se je glasila na Vlogo 15.000 din, zelo padla ter je pripravil posestnika, da mu je knjižico izročil, naj mu jo vnovči. Obljubil mu je za knjižico 8487 Din. Burka je na denar zaman dosedaj čakal, V Mariboru pa je zvedel, da je bil ogoljufan. Njegovo knjižico je neznan človek, ki se je predstavil kot Saša Bratuž iz Ormoža, prodal nekemu bančnemu zavodu za 7878 din.
*	Smrten padec z drevesa. Na Grabah pri Ljutomeru se je smrtno ponesrečil posestnik Franc Kosi. Obiral je hruške, ko je naenkrat izgubil ravnotežje ter padel z višine na tla. Padec je bil smrten Domnevajo, da je 60 let starega moža na drevesu zadela kap in da je zaradi tega padel z drevesa. Pokojni je bil znan kot dolgoletni lovski čuvai in dober godec.
*	Roparski napad ciganov. Ciganska nadlega na Dravskem polju postaja od dne do dne hujša. V eni zadnjih noči so se cigani pojavili tudi v Zlatoličju ter se zglasiH " hiši posestnika Jakoba Goloba. Gospodar sa' je bil odšel z obema sinovoma k sosedu lič-kat koruzo, dočim sta ostali sami doma dve hčeri, ki sta kmalu po očetovem odhodu legli k počitku. Okoli polnoči pa so se nenadoma pojavili v hiši našemljeni cigani. Eden je zakričal prestrašenima dekletoma: »Denar ali življenje.« Prisotnost duha je obe rešila, da nista postali žrtvi ciganov. Ciganom je eno dekle dejalo, da gre po denar v sosedno sobo, iz katere pa se je vrnilo z nabito puško, vendar ni moglo ustreliti, ker je eden izmed ciganov zgrabil za puško. Silen krik je naposled privabil k hiši sosede ter domačega očeta in oba sinova, ki so cigane pregnali. Ugotovili pa so, da je tolpa pokradla več obutve in obleke. Orožniki so začeli takoj zasledovati cigane.
*	»Domoljub« obsojen. Dne 23. junija je »Domoljub« objavil članek »Sposobnost poslancev«, v katerem je kleveta! poslance v prejšnji narodni skupščini. Trdil je, da so bili nesposobni in da so hodili v Beograd samo po plačo List je v tej zvezi imenoval tudi
»Name?« sem ga začuden prekinil.
»Nate, da!« je potrdil Mordaunt. »Ta zavojček ti bom dal, ko bom končal svoje pripovedovanje. Zaklinjal sem svojega očeta, naj mi dovoli ostati pri njem in morebitne nevarnosti deliti z njim, toda je z vso odločnostjo zahteval od mene, naj ne povečam njegovega gorja še s tem, da se mu upiram. Ko sem spoznal, da ga je moja trdovratnost res žalostila, sem naposled popustil Oče je nato zaprl moja vrata in jih od zunaj zaklenil Vse življenje si bom očital to svojo slabotno voljo. Toda kaj sem mogel storiti, če mi je sam oče zabranil, da bi mu pomagal! Nisem se mu mogel vsiliti.«
»Prepričan sem. da si storil vse. kar si mogel storiti!« mu je rekla moja sestra
»Vsaj poizkusil sem storiti vcp potrebno, 'draga Esther,« je odgovoril Mordaunt. »a sam Bog ve, da je bilo težavno storiti pravo. Ko je oče odhajal od mene, sem poslušal, kako je ropot njegovih korakov po dolgem hodniku postajal vse tišji in je naposled utihnil. Bilo je morda okoli desete ure ali nekoliko pozneje. Nekaj časa sem hndil no sem in tja, potem pa sem postavil svetilko na nočno omarico in se oblečen vrgel na posteljo, da bi iz vsega srca molil za srečen konec te usodne noči. Ko se me ie bil naoo-sled lotil nemiren spanec, me je zda^c' zbudil glasen, razlegajoč se krik Zmeden sem se vzdignil, a vsepovsod je spet vladala globoka tišina. Oljna svetilka ie gorela ni7ko in moja ura mi je kazala, da je bilo blizu polnoči. Spravil sem se s postelje in sem pravkar nameraval napraviti ogenj z vžigalico, da bi bil prižgal sveče, ko se je ostri, doneči krik ponovil, tako elasno, tako raz-
poslanca Komana, ki je vložil proti odgovornemu uredniku lista Košičku tožbo zaradi klevete. Te dni je tiskovni senat s predsednikom s. o. s. Brelihom razpravljal o tej tožbi in razsodil, da je urednik »Domoljuba« kriv. Obsodil ga je zaradi klevete na 300 dinarjev denarne kazni ali 5 dni zapora in še na 120 Din globe. Obsojenec mora plačati tudi vse stroške kazenskega postopanja in dati g. Albinu Komanu 300 Din odškodnine ter objaviti sodbo v »Domoljubu«. Obsojenčev branilec dr. Voršič je prijavil priziv proti tej sodbi, tožilcev zastopnik dr. Goljar pa si je pridržal rok.
*	Težka prometna nesreča se je pripetila te dni v celjskem predmestju Gaberju. Zvečer je korakala četa vojakov po Mariborski cesti proti mestu. Za njo se je pripeljal na kolesu narednik vodnik N. Franc. Pohitel je dalje in zavil z desne strani ceste na levo. V tistem trenutku je privozilo od nasprotne strani motorno kolo, last Trenbergerja Leopolda, sanitetnega šoferja z Dunaja, ki je vozil na motorju svojo gospodinjo Trtik Emo. Ker je motorno kolo vozilo z brzino 30 km, je bil sunek tako močan, da je vrglo gospo Trtik Emo preko motorja na hodnik, kolesarja pa na cesto. Pri padcu si ie Trtikova zlomila spodnjočeljust. Narednikpa je dobil težje poškodbe na roki. Pedal motornega ko-lof- ;c viir-ro^i naredniki1 o rano na
Vk>m. Nedavne noči je bil izvršen v Mariboru drzen vlom. Vlomilci so obiskali skladišče tekstilnega blaga »Textil-Slavija« na Kralja Petra trgu 4. Vdrli so v skladišče z zadnje strami od magdalenske cerkve ter so s silo odprli vrata z nekim svedrom. Odnesli so raznovrstnega tekstilnega blaga v skupni vrednosti 9211 din.
*	Zaradi raznih tatvin 3 in pol leta. Leta 1935., decembra, so se množile velike tatvine na Jesenicah. Zaradi teh tatvin sta bila tožena Jakob Karmel, tovarniški delavec na Jesenicah in mesarski pomočnik Ivan Ocvirk, ki sedi sedaj v mariborski kaznilnici ter je bil od tam priveden pred mali senat. Dve osebi pa sta bili hkratu obtoženi prestopka prikrivanja in sprejemanja ukradenega blaga. Pred Božičem sta Karmel in Ocvirk vlomila v gostilno Marije Arhove na Javorniku ter ji pobrala za 1900 Din raznega blaga. Še poprej pa sta vdrla v mlekarno Jakoba Torkarja. Odnesla sta mu za 2700 Din raznega blaga Naposled je Ocvirk bil obtožen.
ločno, kakor bi bil nekdo zakričal v moji sobi. Moja soba ima okna na dvorišče pred dvorcem, med tem ko gledajo okna sob moje matere in sestre na drugo stran, zaradi česar sem le jaz sam imel razgled na drevored. Planil sem k oknu, odrinil zaveso in za-strmel v noč. Vidva vesta, da se vozna pot proti gradiču razširja in da je neposredno pred hišo razsežen prostor. Sredi tega praznega prostora so stali trije možje in gledali v dvorec. Mesec je sijal nanje; njegova svetloba se je lesketala v njih očeh, uprtih v dvorec, in videti sem mogel, da so imeli rjave obraze in čisto črne lase — tip, ki sem ga videl med Siki in Afridi v Indiji. Dva izmed njih sta bila shujšana ko puščavnika. med tem ko je tretji dostojanstveno stal pred hišo: imel je plemenit izraz in dolgo brado.«
»Rem Sing.« sem nrinomnil
»Kaj. ti jih poznaš?« je začuden vprašal Mordaunt
»Poznam iih Rudistovski svečeniki so.« sem odgovoril »Tnda, nadaljuj, orosim!«
»Stali so v vrsti in mahali z rokami, med tem ko so se ni'h ustnic gibale kakor ori molitvi ali zaklinianiu Nenadno oa so nehali mahati z rokarrr in so tretjič divje in strahotno 7akrčali Tega groznega krika v tiho noč ne bom nikdar nn7abil Še zdaj mi brni niegov odmev v ušesih «
Mladi pripovedovalec se je pri teh besedah zgrozil Ves se ie trese! in ie šele čez nekai časa nadaljeval nripovedovanje- »Kmalu kriku sem zaslišal rožljanje in škrtanje ključev in zapahov in vmes lusk vrat. čemur je sledilo peketanje hitrih korakov Iz svojega okna sem videl očeta in korporala Rufusa Smitha, kako sta naglo
da je še z nekim drugim vdrl v mesnico Ivana Verglesa ter mu pobral raznih klobas in mesa za 1000 Din. Obtoženci so vse gladko priznali. Bili so obsojeni Ivan Ocvirk na 3 leta in 6 mesecev robije. Letos februarja je bil obsojen na dve leti. Staro sodbo so zvišali za 1 leto in pol. Jakob Karmel na 7 mesecev strogega zapora. Tretji in četrti obtoženec sta bila obsojena na manjše kazni.
*	Napad na finančnega podpreglednika. Ko se je mudil podpreglednik finančne kontrole Ivan Obrovnik iz Kozjega po službenih opravkih v Podsredi, ga je tam neki KostanjšeK napadel s stolom in zamahnil dvakrat proti Obrovnikovi glavi. Obrovnik je oba udarcai prestregel, pri tretjem zamahu pa ga je napadalec zadel s stolom na glavo ter mu prizadejal 7 cm dolgo in 2 cm globoko rano.
*	Iz sovraštva zažgal hišo. Te dni je pri posestniku Martinu Blažku v Doleni v gospodarskem poslopju nastal požar. Ker je bila streha krita s slamo, je zgradba hitro zgorela, da se ni dalo nič rešiti iz nje. Orcžniki so kmalu po požaru aretirali nekega posestnika iz Jamskega vrha in ga izročili sodišču. Po daljšem zasliševanju je priznal, da je zaradi starega sovraštva zažgal poslopje.
*	Nesreča pri gašenju požara. Prejšnjo sredo se je na Ljulbnem v gornji Savinjski dolini vnela hiša gostilničarja Maksa Štema. Ogenj je uničil vse poslopje. Pri gašenju je dobila 18-letna najemnikova hčerka Marija Zapušikova iz Debra pri Laškem hude opekline na obeh nogah. Prepeljali so jo v celjsko bolnišnico.
*	Nož mu je zasadil v vrat. Nedavno so poročali časopisi, da je Anton Cernevšek iz Bočne v neki gostilni napadel 24-letnega splavarja Matevža Jeršeta iz Otoka pri Bočni in mu zasadil nož v vrat. Anton Cernevšek nam! na to notico sporoča, da ni on napadel, temveč je bil sam napaden od treh drugih, ki so mu prizadejali hude telesne poškodlbe. Tudi se ni to zgodilo v gostilni, ampak izven gen stiime na poti proti doniu.
*	Nočni požar. V Spodnjih Stožicah je začel nedavne noči goreti pod posestnika Ivama Jernejca ,po domače Vovrička. Ogenj se je naglo razširil tudi na šupo in ko so prišli gasilci na pomoč, je bilo že vse v plamenih. Gašenje je bilo zelo otežkočeno, ker je primanjkovalo vode in ker so morali cevi napeljati do Save. Kako je ogenj nastal, ni znano.
planila iz hiše brez klobukov in s kuštravimi lasmi kakor moža, ki ju vodi nenadni, pre-silni nagon. Trije tujci se ju niso dotaknili, toda vseh pet mož je naglo stopilo po drevoredu in izginilo za drevjem. Prepričan sem, da tujci niso uporabljali nikake vidne sile, a prav tako sem preverjen, da sta bila moj oče in njegov spremljevalec enako brez moči, kakor če bi ju uklenjene vedli s seboj. Vse to se je zgodilo v kratkem času. Med prvim krikom, ki me je zbudil, in trenutkom, ko je vseh pet mož izginilo za drevjem, je moglo poteči komaj pet minut. Vse se je dogairdo tako hitro in tako nepojmljivo, da bi bil ves dogodek smatral za izrodek vznemirjene domišljije, če ne bi bil vtisk preresničen in pre-živ. Začel sem z vso silo biti po vratih v upanju, da bom zlomil ključavnico. Nekaj časa se je ključavnica upirala, a ker ^ nisem prenehal treskati v vrata, se je zlomila in že sem bil na hodniku. Moja prva misel je veljala moji materi. Pohitel sem proti njeni sobi in odprl vrata. V tistem trenutku je že stopila ven popolnoma oblečena in svareče vzdignila prst. ,Nič ne delai ropota!' je rekla,, .Gabriela spi Ali so ju poklicali?'
,Da,' sem odgovoril.
.Božja volja naj se zgodi!' je vzkliknil* ,Tvoj oče bo na onem svetu srečnejši, kako/ je bil na tem Hvala Bogu. da Gabriela spf. Dala sem ji uspavalnega praška v njen k a-kao.'
,Kaj naj storim?' sem vprašal ves zbega« .Kam' sta šla? Kako bi jima lahko pomaga*? Ne smemo dopustiti, da bi oni možje storili z njima, kar bi se jim zljubilo Ali naj jezdim v Wigtown in pokličem policijo?'
(Dalje prihodnji^
Prijeti tihotapci opija. Beograjska policija je izsledila veliko družbo tihotapcev, ki 90 se bavili s tihotapstvom opija (omotnega Etrupa iz makovega mleka) iz naše države na Kitajsko. Opij so pošiljali na Dajljmi vzihod v Škatlicah za sardine. Oblasti so sedaj aretirale nekega beograjskega prevoznika, dva ruska emigranta in še nekatere druge. Tihotapci so se že dolgo pečali s tem poslom, ki so ga zasnovali prav na široko. Zanj so Zvedeli policijski organi le po neprevidnosti prevoznika, ki je dovolil, da sopričeli prodajati opij tudi po Beogradu. Pri njem so našli še 15 kg opija. Oblasti sedaj zelo energično nadaljujejo preiskavo in je pričakovati nadaljnjih odkritij Policija upa, da bo prišla 0b tej priliki na sled sploh vsem tihotapcem Opija, ki jih je dokaj v naši državi.
*	Aretacija nepoštenega uslužbenca. Celjska policija je na podlagi tiralice aretirala v Celju čevljanskega pomočnika Ivana iz Velike Nedelje- ki je v avgustu ukradel svojemu delodajalcu, čevljarskemu mojstru Pranou Ga-brovcu v Ptuju iz njegove delavnice več parov čevljev ter neloaj podplatov in hranilnih fenjižic v skupni vrednosti 6.390 din, nato pa Izginil s plenom. Aretirarvca so Izročili sodišču.
*	Izropana mesarija. V nedavni noči so se pojavili v mesnici Josipa Plahute na Franko-panovi cesti 15 v Mariboru še neznani vlomilci ter se založili s klobasami, šunkami ter preka.jenim mesom. Nato so izginili skozi Stranska vrata, ki so jih s silo odiprli.
*	Rokoborba ni šala. Svojo moč sta preizkušala v neki mariborski gostilni ob Pristanu splavarja Jurij Zavemik iz Duplefka in Viktor Anželak iz Kapele. Pri tem je Anšefcik obležal po nesrečnem naključju s strto nogo v gležnju in so ga morali mariborski reševalci odipremiti v splošno bolnišnico.
*	Usoden padec v tovarni. Pri deki v tovarni Lignolit v Radečah je strmoglavil 27-letni delavec Franc Petemel z Dobrave pri Radečah 12 metrov globoko. Pri padcu je dobil težke notranje poškodbe m si je tudi zlomil desno rofko. Odidali so ga v celjsko bolnišnico.
*	Smrtnonevarna poškodba. Iz Spruhlja Bo prepeljali v ptujsko bolnišnico 431etaega posestnika Simona Kranjčiča v obupnem stanju. Pretekli torek popcildtne je spravljal tur-ščico na podstrešje. Zlomiia se mu je lestva, padel je globoko, si zlomil hrbtenico in dobil še nevarne notranje pošfcodlbe. — Nadalje je prišel v bolnico 311etni posestnik Jakob Suš-nik iz Krčevine. Prostodušno je povedal, da se je doma prepiraj z ženo. Ona je v jezi pograbila kuhinjski nož im je moža kar prehudo obdela1 a po glavi in po rokah. Zgled, ki kar mi pirinorooMiv za posnemanje.
*	Vlom v Škocijanu. Po nedavnem vlomu, iti je ostal do daaies nepojasnjen, so neznanci nedavne noči zopet obiskali trgovino in gostilno Aniona Maroka v Škociimu. R namere so jim gotovo dobro znane. Bili so pa tudi previdni in so pogrnili vreče, da se ne bi poznale stopinje. Nabrali so za 7.000 din plena. Na delu je dobro organizirana družbica, ki je že večkrat plenila Peterlinovo trgovino. Nedaleč od hiše so našffi nahrbtnik in v njem nekaj svilenih nit, kar so vlomilci izgubili. Drueih sledov ni.
*	Sreča v nesreči. Posestnik in mizar Anton Golob je peljal .s parom konj pohištvo iz Poljčan na Ponikvo. Na povratku že blizu idoma, se mu je v mraku pripetila nesreča. Zapletel se je, ko je odviral voz pod klancem, med kolesje tako nesrečno, da se ni mogel izmotati izpod voza, ki ga je vlekel Se kakih 10 metrov s seboj. Šele nato sta se konja ustavila. Golob je dobil po vsem telesu precejšnje poškodbe in ima nalomlje-no kolčnico. Bila je vsa sreča, da ga ni pre-gazilo kolesje težkega voza. Uglednemu gospodarju želimo, da bi kmalu okreval.
*	Uboj. V Košakih ori Mariboru so pri nekem posestniku kožuhali. Po delu je nastal spopad v bližnjem vinogradu, pri čemer je bil ranjen 45 letni viničar Karel Hladnik iz Košakov, ki je v bolnici poškodbam podlegel.
*	Zagonetna smrt. Dva kilometra od Lim-buša so našli mrtvo 25 letno Pavlo Čehovo. Ker vsi znaki kažejo, da je bila zadavljena,
je državno tožilstvo odredilo obdukcijo trupla.
*	Smrtna nesreča. Iz Cerknega nam poročajo, da je preteklo sredo padel s tamkajšnjega mostu čez hudournik Potok 11 letni Andrej Štravs. Hudournik je otroka zgrabil, ga premetaval čez skalovje, ki štrli iz vode in ga odnesel dalje. Trupla do časa tega poročila še niso našli.
*	Samomorilni poizkus. V Mariboru si je v svoji spalnici v samomorilnem namenu pognal kroglo v prsa 18 letni pekovski vajenec Florijan Horvat. Vsega krvavega in nezavestnega so našli malo pozneje in poklicali reševalce, ki so ga v brezupnem stanju prepeljali v bolnišnico.
*	Zaradi tihotapstva konj in drugega so bili pred goriškim sodiščem obsojeni: 39 letni Leonard Valentinčič iz Idrije in 24 letni Fele Anton iz Idrskega, vsak na eno in pol leta zapora ter na 32.000 lir denarne kazni in eno leto nadzorstva; 41 letni Bratina Leonard iz Kamnega in 34 letni Kos Josip iz Idrije vsak na eno leto zapora in 32.000 lir denarne globe: 24 letni Julij Lukančič z Medvedjega br-da na 14 000 lir. 26 letni .Tosip Murovec iz Idrije in 32 letni Josip Bremec iz Zaloga vsak na 7200 lir denarne globe Poleg teh je bila obsojena še cela vrsta tihotapcev na denarne globe do 5000 lir
*	Vlom v gostilno. V gostilno Ivana Bel-trama v Stari gori so vdrli tolovaji in mu odnesli precej pijače, živeža in nekaj denarja. Policija, ki stvar preiskuje, meni. da gre za poklicno tolovaisko skuoino. ki že dalje
i časa straši no gor>ški okolici.
*	Zaradi bega čez mejo je bil naznanjen goriškemu sodišču Viktor Zovič. rojen v Ga-ležanu pri Pulju, doma iz Gorice Pred letom dni se je vrnil iz petletne konfinacije.
*	Zanimiva razprava. Pred sodnikom po-edincem okrožnega sodišča v Celiu je bila nedavno razprava proti Francu Centrihu iz Trobnega dola pri Laškem, ki je bil obtožen, da je lažno izpovedal, da so ga organi mestne policije v Celju ob priliki aretacije in do predaje v sodne zapore pretepali in zlostav-ljali, pri čemer je dobil več poškodb. Ta dejanja so izvršili Josip Rupreht, Karel Acman, Franc Zavec in neki nepoznan stražnik mestne policije v Celju. Obtoženi Centrih je bil oproščen obtožbe, ker je sodišče smatralo za dokazano, da je bil Centrih stvarno zlostav-Ijan, in ker ni moglo sodišče verjeti izpoved-bam ooliciiskih uslužbencev "kot pričam.
*	P(i7nr ie uni?!l domačiio Antona Komav-lija v Koiskem. Gasilci in domači nrebival-ci so z velikimi nanori rešili hišo. Škoda je bila oblastno ocenjena na 50 ^00 lir. kar ie ra nogorelca temboli občutno, ker so mu zgoreli vsi letošnji pridelki in zavarovalnina krije samo maih^n del škode.
*	Avtomobilska nesreča. Nedaleč od glavne ceste, ki vodi v Tribuše. v bližini l.apja-nove žage, so orožniki našli več brzojavnih drogov podrtih odnosno odžaganih. Preiskava je dognala, da ne gre za političen zločin, na kar so najprej oblasti mislile, ampak za hudo avtomobilsko nesrečo, ki jo je povzročil Miroslav Poženel. Poženel ie pri zaslišanju izpovedal, da je bil nekoliko vinjen in se je v brzojavne droge s svojim avtomobilom tako zaletel, da je droge podrl, avto pa popolnoma razbil. Okoliško prebivalstvo je potem droge razžagalo in odneslo domov za kurivo. Poženel se bo moral zagovarjati pred sodiščem, ker nekatere njegove izjave oblastem niso popolnoma jasne.
*	Dvansist ponarejevalcev denarja pred sodniki. Pred kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča se je vršil zanimiv proces proti dvanajstim ponarejevalcem ti-sočdinarskih bankovcev. Vodja ponarejeval-ske družbe je zloglasni ponarejevalec 68 letni Franc Rupnik. Obtožnica jim očita, da so v preteklem letu v Zgornjih Hočah imeli pravo delavnico za ponarejanje denarja. Ko so uvideli, da tam niso dovolj varni, so svojo delavnico prenesli v Zg. Radvanje k posestniku Kolmanu. Toda 8. decembra preteklega leta so bili orožniki v Cirkovcih na Dravskem polju zaupno obveščeni, da se zloglasni Rupnik in njegova pajdaša Potočnik ter Medved skrivajo v mariborski okolici. Napravili so hišno preiskavo v Kolmanovi hiši in presene-
čeni odkrili pravo moderno urejeno delavnico z vsemi potrebščinami. Sredi sobe je gorel šop ponarejenih tisočakov, ki jih je bilo za preko milijon dinarjev. Seveda so vse osumljence polovili in jih postavili pred sodišče. Obtoženci so dejanje deloma priznali, deloma pa valili krivdo drug na drugega. Obsojeni so bili: Franc Rupnik na 6 let in 2 meseca robije, na trajno izgubo častnih državljanskih pravic in Din 1320 globe; Gašper Potočnik iz Podove na eno leto robije, 1200 Din globe; čevljanski mojster Franc Majcen iz Pobrežja na leto dni in 8 mesecev robije in 600 Din globe; mesar Mihael Medved od Sv. Barbare na 18 mesecev robije in 1500 Din globe; posestnik Franc Greif iz Spod. Hoč na 9 mesecev strogega zapora in 2200 Din globe; posestnik Mirko Kolman iz Radvanja na 6 mesecev strogega zapora in 900 Din globe; njegova žena Ana Kolman na 5 mesecev strogega zapora in 900 Din globe pogojno na štiri leta. trgovec Vekoslav Postržin na 20 mesecev robije in 1000 Din globe, posestnik Ivan Mlakar na 5 mesecev strogega zapora in 1200 Din globe pogojno na 3 leta in njegova žena Ana. oba iz Spod Nove vasi na 4 mesece strogega zapora in 1200 Din globe pogojno na tri leta. Oproščeni sta bili trgovka in gostil-ničarka Postržin in posestniška hči Ana Vin-tar iz Spodnje Nove vasi.
*	Velik požar. V Kobji glavi ori Štanjelu je zgorela domačija Alojzija Meržeka Ogenj, ki ga je razvnemal veter, je zajel tudi dve sosednji hiši Ker je požar izbruhnil oonoči, se jp že zelo razširil, preden se je dr"žina zbudila in mogla misliti na gašenje. Ogenj je bil tako strahovit, da tudi potem, ko so ljudje od vseh krajev nrišli na pomoč, niso prav nič mogli gasiti. Šele ko je nrišla velika brizgalnica iz Gorice, se je gasilcem z velikim naporom posrečilo preprečiti nadaljnje širjenje požara. Dve hiši sta popolnoma upepeljeni Ogenj je bil brez dvoma podtaknjen, ^irožništvo je zločinskim požigalcem že na sledu. Meržek pa troi škodo, ki jo cenijo na 70.000 lir.
*	Voz in konji v Dravo. Nenavadna nesreča se je te dni dogodila na Ruški cesti v Mariboru. Strmo, okrog 30 m visoko dravsko obrežje se je nasproti tekstilne tovarne Doktor in drug vdrlo, pa sedaj ta vdor zasipajo z zemljo, da bi obrežje znova utrdili. Zemljo vozijo gradbeni podjetniki s svojih stav-bišč. Tako je pripeljal hlapec stavbenika Nas-simbenija Henrik Meglič dvovprežen voz, naložen z zemljo. Ko je obračal na cesti voz, je pripeljal mimo tovorni avto. Da bi napravil avtomobilu prostor, je hlapec pognal konje ritenski, pri tem pa so zadnja kolesa voza zašla čez pobočje in so potegnila konje za seboj. V hipu je voz s konji zdrvel po strmini ter je vse skupaj zagrmelo na obrežje reke. Po čudežnem naključju pa so konji ostali živi in niti ranjeni niso bili. pač pa se je voz razletel na drobne kose. Konje so spravili požarniki z obrežja zopet na cesto
*	Požar je uničil te dni gospodarsko poslopje viničarije posestnika Alojza Reberni-ka na Meljskem hribu 49. Mariborski gasilci so navzlic hudi strmini spravili motorko na hrib ter se jim je posrečilo obvarovati hišo pred ognjem. Požar je povzročil 20.000 Din škode.
*	Novorojenček na travniku. Roški potok je naplavil ob priliki zadnje povodnji na travnik posestnika Legata v Bohovi trupla novorojenčka. Našli so ga šele sedaj, ko j« že skoraj povsem razpadlo. Orožniki preiskujejo.	I
*	Zastrupljenje z gobami. Letošnja deževna jesen prav streže gobam, ki jih nabira staro in mlado. Tako je odšla na Pohorje tudi Marija Kmetič ter tam nabrala košaro gob in jih prinesla domov. Nabrala jih je toliko, da jih je nekaj od teh lahko tudi še prodala stanovalcem v sosednji zgradbi. Pozno v noč pa so se pokazali na vseh, ki so jedli te gobe, hudi znaki zastrupljenja. Reveže so začeli zvijati silni krči, nekaj celo tako hudo, da so popadali v nezavest. Nekaj nezavestnih so navsezgodaj zjutraj prepeljali reševalci v bolnico. Zastrupljenih je vsega skupaj 14 oseb. Le v šestih primerih gre za lažje zastrupljenje, ostali pa so še vedno, v smrtni nevarnosti.
ZAKAJ ZAKAJ
ZAKAJ
kupuje ljudstvo iz cele Jugoslavije v Trgovskem domu
STERMECKI
Celje
1.	KER ima samo dobro blago!
2.	KER ima zelo nizke cene!
3.	KER ima velikansko izbiro!
4* KER ima vedno sveže in novo blago!
ima Trgovski dom Stermeckl samo dobro blago!
Ker je za nakup blaga določeno posebno osebje pod vodstvom Sef« katero pregleda kolekcije vsakega tovarnarja ln strokovno preizkusi vsako blago predno se kupi. ima Trgovski dom Stermeckl zelo nizke cene? Trgovski dom Stermeckl ima 4 oddelke ali 4 trgovine, t. j. trgovino na drobno v pritličju, poštno razpočiljalnico v I. nadstropju, trgovino na debela v n. ln m. nadstropju ln tovarno perila ln konfekcije v IV. nadstropju. Za vse to skupno podjetje se rabi ogromno olaga ln če se kupi to blago v takšni množini, ee tudi dosežejo nizke cene ln samo ta lahko prodaja po nizkih cenah, kateri tudi kupi po n.zkih cenah, ima Trgovski dom Stermecki velikansko izbiro? Velika '.zbira blaga je samo tam možna, kjer je tudi velika poraba blaga In (ia je t Trgovskem domu Stermeckl res velika poraba na blagu je razvidno že iz zgoraj omenjenega t. j., da ima 3 vrste trgovine ln zraven pa Se tovarno perila in oblek •je vedno sveže in novo blago?
Zopet samo zato, ker je velika poraba m velika poraba je tam kjer je veliko odjemalcev. In zakaj je veliko odjemalcev? Ker ima Trgovski dom samo dobro blago, zelo nizke cene, velikansko izbiro in vedno zveže ln novo blago.
je še omeniti, da je Trgovski dom Stermeckl bil prlmoran letos zaradi vsdno večjega prometa kupiti sosedmo hišo ln ker je bila stara ln neprimerna za današnje čase, isto dio tal porušiti in na istem mestu sezidati moderno, štirinadstropno železobe tonsko trgovsko nišo. Tvrdka zaposljuje stalno 130 ljudi, sezonsko pa čez 200.
Kdor še nI odjemalec, naj piše po brezplačni moderni ilustrirani cenik, da se o vsem tem osebno prepriča.
Naslov: jt' "»»»•m , ,
jjmiMvfa
OVACDA-PEPiLA • SI • OBLEK
CELJE 22
Itoši no tuletn
Iz kolonij naših ameriških rojakov
V	Timminsu v Kanadi je umiri Anton Hri-fcair. star 31 tet. Rojem je bil v Grahovem pri Certtenaici. V Ameriki je bil 14 let. V Cleve-landlu je avtomobil do smrti povozil Franca ftemeta. Pokojni je M star 20 let, rojen v Clevelandu. V kraju Herimine je uanrilia Ana i/farm, stara 56 let, doma iz Višnje gore. Podlegla je operaciji V Clevelandu je umori tVincenc Šavnik, star 47 let, doma iz Dolenje vasi na štajerskem, kjer zapušča dve sestri. V Ameriki je bil 32 let. V ubožmici na Bly Minm je umiri Jože Noivaik po daimače Avguštinov Jože, stair 50 let, doana iz Cerfceflj na Gorenjskem. V Ameriki je bil nad 35 let. V boJmiici v Ročk Springsu je umrla Mimika Po-resntsi stara 49 let, doma iz Puštala pri Škof-ji Loki. V bolnici v Mi!waukee je umrl Janez Vodovnik, star 49 let, dloma iz Nazarjev v Sarvinjski dolini. V kraju Schumacher je-je umrl Anton Hribar, star 30 let, doma iz Cerknice. V Norandi. v Kanadi je umrl Ivan Snoj, rojen leta 1902 v Ljubljani. V Kanadio je prišel leta 1928.
V	bolnici v Wil!(kes-Bar.re je umrl Janez žakelj, star 63 let, doma iz Ljubljane. V Ameriki je bil 29 let. Zapustil je vdovo ter iz prvega zakona hčerko Ano poročeno Ver-bič in sina Ivana, iz drugega zakona pa hčerko Frainčiško, poročeno Carter.
Iz Los Angelesa poročajo, da je bila znana Frančiška Tavčarjeva obsojena zaradi manipulacij s čeki na 15 mesecev zapora, šele sredi obravnave je svoje grehe skesano priznala. Obsodba se glasi, da mora biti 10 let pod policijskim nadzorstvom, toda po 1 letu in 3 mesecih lahko zapusti okrajno jet-nišnico. Sodnik Charles Fricke, ki jo je ofo-BodH, je dejali, da ne verjame njeni zgodbi o milijonski dediščini v starem kraju.
Popotnikovo torta
Zadoščenje našim borcem
Laško, začetek oktobra.
Lani dne 5. oktobra, tik pred občinskimi volitvami, je bil, kakor mnogi drugi, razrešen tudi župan občine Laško dr. Fr. Roš. Z njim je bil razrešen tudi ves občinski odbor, posle pa je prevzel kot začasni župan laški hotelir g. Ignac Trop, ki mu je bil dodeljen sosvet. Sosvet je bil sestavljen enako kakor kandidatna lista JRZ z g. Tropom kot nosilcem. Lista JRZ je pri volitvah z malenkostno večino zmagala na splošno znan način.
Proti dr. Rošu je bila na predlog politične oblasti potem uvedena preiskava z očitkom, da je pred občinskimi volitvami obetal nekemu volilcu službo in ga hotel s tem zapeljati. da glasuje za njegovo kandidatno listo. Nečastno in kaznivo dejanje, ki ga zahteva zakon kot pogoj za razrešitev, pa je dr. Roš v smislu prijave izvršil s tem. da je baje vedoma poročal neresnične podatke sre-skemu sodišču v Laškem glede vpisa nekega volilca v volilni imenik. Preiskavo glede zadnjega očitka je državno tožilstvo že samo ustavilo, dočim je glede drugega očitka prišlo do sodne razprave. O njenem izidu smo že svoječasno poročali. Dr. Roš in oba njegova soobtoženca so bili oproščeni.
Na osnovi oprostilne sodbe je vzelo tudi upravno sodišče v Celju v pretres pritožbo, ki jo je bil proti razrešitvi vložil dr. Roš. Upravno sodišče je te dni izdalo odločbo, s katero je dr. Roševi pritožbi ugodilo in odlok o njegovi razreštivi kot nezakonit razveljavilo.
Kakor drugi razrešeni župani in občinski odborniki, je bil seveda tudi dr. Roš zaradi svoje razrešitve predmet vseh mogočih obrekovanj in klevet s strani političnih nasprotnikov. S sodbami celjskega okrožnega sodi-
šča in sedaj še upravnega sodišča so jo dobili obrekovalci po zobeh, dr. Roš in njegovi sodelavci v občinskem odboru pa so vsaj naknadno prejeli zadoščenje.
Delo RK za javen blagor
Guštanj, konec septembra.
Občinski odbor Rdečega križa v Guštanju vrši človekoljubno poslanstvo že od svoje ustanovitve v zelo častni meri. Iz peščice idealnih članov se je razvilo močno društvo, ki lahko ponosno zre na lepe uspehe in naprave, pridobljene v pretekli dobi v splošno korist. Pred 10 leti si je guštanjski Rdeči križ med prvimi nabavil reševalni avto in je zgradil moderno kopališče. Na izvedbo čaka še več dobrih zamislekov, za katere pa je treba zbirati denar!
Prejšnjo nedeljo ob 10. so se začeli zbirati pred govorniškim odrom na trgu tržani, gasilci v krojih s praporom, godba iz jeklarne. Kmalu zatem je privozil na trg novi reševalni avto, okrašen s cvetjem in zelenjem. Spet je bila v Guštanju majhna, toda pomembna slavnost Rdečega križa. Predsednik dr. Erat je pozdravil zastopnika banovinskega odbora RK dr. Fetticha, župana, predstojnika sodišča na Prevaljah dr. Češarka, gasilce in druge. Pred 10 leti dobavljeni reševalni avto je odslužil svoj rok, zato smo dobili novega, ki naj dalje služi človekoljubnim potrebam v vsej Mežiški dolini. Župnik Bar-bič je novo moderno vozilo blagoslovil. Po čestitkah raznih zastopnikov je godba zaključila slovesnost. Da je guštanjski Rdeči križ mogel nabaviti nov reševalni avto, je v glavnem zasluga glavnega in banovinskega odbora.
Strel pred vrati
Zagorje, 4. oktobra. Zagorsko dolino je presenetila novica, da si je v nedeljo zvečer končala življenje 30-letna Pepca Hudomalova iz Toplic pri Zagori ju, hči vpokojenega rudarja Bila je že veS let v službi pri nekem inženirju v Ljubljani.-V nedeljo zjutraj je prišla k staršem na obisk.-Obiskala je tudi svojega izvoljenca, s katerim sta se domenila, da napravita popoldne! izlet. Res sta se popoldne našla in sta bilai zvečer okrog 21. ure v neki gostilni v Kisov-cu prav vesela v družbi. Nekateri pa so opa* žili, da je Pepca naenkrat postala zamišljen« in tiha. Vendar nikdo ni slutil kaj zlega, kd je brez slovesa zapustila družbo.	fi
Čim je zaprla vrata za seboj, je odjeknil strel. Prestrašena družba je pohitela iz gostilne. Na pragu so našli Pepco, ki je bila ie v zadnjih izdihljajih. Pognala si je bila iZ samokresa kroglo v glavo. Vsak poizkus ro* šitve je bil zaman. O usodnem dogodku 9o: bili obveščeni starši kakor tudi orožniki, Id so poskrbeli, da so pokojnico prenesli na doni v Toplicah in jo položili na mrtvaški oder* O neposrednem vzroku njenega obupa iif tragične smrti se marsikaj ugiblje. Eni za* trjujejo, da je kriva nesrečna ljubezen, drugI govore, da je bila v politični službi. MimO vseh govoric in ugibanj bo Pepca tiho legla v grob in čez čas '00 pozabljena tudi njena' smrt Zapustila je 7-letnega nezakonskega sinčka, ki ga bodo vzgojili njeni močno prfn zadeti starši.	I"
Po Sloveniji gre glas: »Domovina« je za nas
STRAN tO
'(mmmammmm^mmmmmmmmammmmm /Mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm
Poravnajte naročnino
Stopamo v zadnje četrtletje, zato je skrajni čas, da se spomnite na »Domovino« in poravnate one male zneske, ki jih uprava lista tirja od Vas za naročnino. Naj ne bo med Vami nehva-ležneža, ki bi zastonj prebiral list, ki Vas vse leto poučuje in zabava z berilom in slikami. Tudi list mora živeti. Brez denarja ni papirja, ne barve, stanejo tudi stroji, stane tudi delo. Zato se brez oklevanja poslužite položnic, ki jih imate doma, kdor bi je pa več ne imel, naj piše na upravo lesta pc drugo. Seveda velja ta opomin le za one, ki nimajo za letos naročnine v redu plačane.
Uprava »Domovine«.
X Petrolej iz detelje. Dva mlada raziskovalca raznih rastlinskih kemičnih sestavin v Ameriki sta iznašla cenen način pridobivanja petroleja iz navadne travniške detelje. Nov način pridobivanja petroleja bo mnogo cenejši, kakor dosedanje pridobivanje, čiščenje in prevažanje nafte iz petrolejskih vrelcev. Listi pišejo, da so ju obiskali že številni predstavniki držav, ki jima ponujajo lepe vsote za odkup njune skrivnosti. Kot dobra patriota sta vse ponudbe tujih vlad odklonila in prodala svojo skrivnost neki ameriški družbi.
X Predrugačene pravice zakonske žene v Franciji. Dolgo časa so v francoskem parlamentu prerešetavali paragrafe o zakonskih pravicah. Vendar so dotični paragrafi izšli zdaj precej predrugačeni, kakor pa je bilo prvotno zamišljeno. Navzlic ugovorom francoskih zastopnic ženskih pravic, ostane zakonski mož še nadalje družinski poglavar. On more preprečiti, da žena ne sme imeti iz-vendružinske službe, če je to v kvar družini. Pač pa sme žena odslej — česar doslej v Franciji ni smela — voditi pravne zadeve, imeti bančni račun na svoje ime in tudi svoj lastni potni list. Tisti paragraf pa, ki pravi, da mora žena moža ubogati, je zdaj odpravljen.
X Steklene hiše. Iz Amerike poročajo, da se je steklena opeka tako dobro obnesla, da začno v kratkem graditi v New Yorku prvo sedemnadstropno hišo za pisarne, vso iz stekla. Samo nosilci in tanke vezi med po-edinimi steklenimi bloki bodo kovinaste. Velika steklarska industrijska podjetja pravijo, da bodo lahko v kratkem izdelovala tudi stekleno pohištvo, v katerem bodo celo naslanjači tapecirani s steklom in tudi vložki za postelje bodo stekleni, namreč iz tankih prožnih vlaken, ki se iz njih lahko izdelujejo tudi tkanine. Američani so prepričani, da postane steklo v doglednem času najbolj razširjen gradbeni material. Pa tudi češkoslovaško steklarstvo ne zaostaja po tehniki za ameriškim. Po vsem svetu, tudi v Ameriki, ljudje radi kupujejo krasne steklarske izdelke iz Češkoslovaške. Novost, ki se ji obeta, je steklo, ki prepušča svetlobo, pač pa prestreza toploto. Posrečilo se je izdelati steklo, ki prepušča devekrat več svetlobe kakor toplote.
X Zastrupili so se v vinski kleti. Na neki vinski gorici blizu Budimpešte sta šla dva posestnika v vinsko klet, kjer sta omedlela. Trije sosedje so jima prihiteli na pomoč, a so tudi omedleli. Slednjič se je ljudem le posrečilo spraviti vseh pet na varno, vendar so bili trije že mrtvi, dva pa sta morala v bolnišnico. Zastrupljenje so povzročili plini
X Čebula, zdravilo zoper raka. Listi pišejo, ida je pariški profesor dr. Lakovski, Znan strokovnjak bolezni raka, nedavno izjavil, da mu življenjske skušnje potrjujejo mnenje, da je surova čebula dobra zoper raka. Dognal je, da ima čebula še posebno dosti radioaktivnih snovi, če jemo surovo. Dr. Lakovski je na podlagi statističnih podatkov spoznal, da v tistih krajih, kjer ljudje pojedo dosti čebule, rak sploh ni znan. V Rusiji in Poljski
je mnogo judovskih okrajev, kjer jedo večinoma le kruh in čebulo (in naši Bosanci!), pa ni ondi še nikoli nihče imel raka. Tudi na Balkanu in Kavkazu, kjer vsak dan jedo čebulo, skoraj ne poznajo bolezni raka.
X Med leve je zavozila. Strašne minute je preživela neka Angležinja, ki se je s svojim avtomobilom peljala skozi zaščiteni živalski park Namanga v Tanganjiki v Afriki. Nenadoma je tik pred seboj zagledala sredi ceste pet mladih levov, ki so se veselo igrali in se tudi na trobentanje avtomobila niso umaknili. Počasi je privozila do levov, ko je zapazila, kako se ji grozeče bližajo levinje. Tedaj je Angležinja na vso moč pognala avtomobil in posrečilo se ji je z največjo previdnostjo peljati tik mimo mladičev, a zdaj se je iznenada prikazal mogočen lev. Planil je k avtomobilu, a Angležinja je naglo zavozila v stran in dasi je eno kolo zdrknilo v obcestni jarek, ji je vendar uspelo zdrčati mimo leva. Lev, levinje in vseh pet mladičev je začelo teči za njo, a ker ni zadela Angležinja na nobeno zapreko več, je bila čez nekaj minut divje vožnje vendarle na varnem.
X Ribje posebnosti. Med največjimi čudeži v naravi je gotovo selitev živali, oziroma njihov nagon, ki jim pomaga najti isti kraj v več tisoč kilometrski oddaljenosti. Ljudje mislijo, da imajo samo ptice selilke tako dobro razvit čut razpoznavanja krajev. V Angliji pa so napravili sledeči ooskus z ribami: Nekaj lososov so ujeli v škotskih vodah, jih zaznamovali in prepeljali z ladjo v Avstralijo. kjer so jih zopet izpustili v vodo. čez več tednov so ribe preplavale vso ogromno daljavo, čez 16.000 km, ter prišle prav do tiste reke, ki so jih prej ujeli. Pravijo, da ptice poznajo "kraje, čez katere lete in da jim to pomaga najti njihov rojstni kraj. Kako pa so mogle ribe v moriu vedeti, kje plavajo in katera »pot« drži domov, je res nerazumljivo. Podobne poskuse so delali že tudi z drugimi ribami in morskimi živalmi in našli, da imajo vse to čudno lastnost, da preplavajo ogromne razdalje, da se vrnejo v »rojstni kraj«.
X Zvon, ki ni zvon. Livarnica tvornice Omerasther v Miinchenu je vlila te dni nov zvon, ki pa ni kovinast. Novi zvon ni težak več sto kilogramov, kakor so zvonovi v cerkvenih zvonikih, temveč je čudna aparatura, obstoječa iz treh zvonov nenavadne oblike. To niso zvonovi v navadnem pomenu besede, temveč štiri ozke in dolge palice, za katerimi nihata še dve palici. Te palice izmenoma zvene, ker udarjajo po njih kladivca. Razlegajo se tihi in harmonični zvoki, ki jih prenašajo električnim potom v zvočnik na strehi. Iz zvočnika se pa sliši ootem močno in čisto zvonjenje daleč po okolici, da bi človek mislil, da sliši najlepše svečano cerkveno zvonjenje. Ta izum utegne izpodriniti cerkvene zvonove. Učinek je enak, kakor če bi peli trije zvonovi v različnih tonih. Zvok odgovarja zvoku 230 centov težkega zvona. Tanke, okrog pol metra dolge palice se lahko naravnajo na vsak glas, na vse tone in povrh je vsa ta naprava še zelo praktična, ker ne potrebuje mnogo prostora. Tako bodo postali odveč zvoniki in zvonovi.
Rodio Llubllana
od 10. do 17. oktobra.
Nedelja, 10. oktobra: 8.00: Pihalni kvartet. 9.00: Čas, vreme, poročila, spored. 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve. 10.10: Verski govor (dr. Gvido Rant). 10.30: Drobiž za drobiž (plošče). 11.00: Otroška ura: Gašperček. 11.30: Koncert radijskega orkestra. 13.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. 13.15: Kar želite, to dobite (plošče po željah). 17.00: Kmetijsko predavanje: Gnojilni in rastlinski poskusi v šoli na Grmu (inž. Franjo Kotlovšek). 17.30: Veselo popoldne (sodelovali bodo pevski sekstet »Mladost«, Vesela deteljica in plošče). 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. 19.30: Nacionalna ura: O naši nar>dni vojski (Andrija Božanovič). 19.50: Wagner: Žalna koračnica
iz glasbene drame »Somrak bogov« (plošča). 20.00: Koroški večer: Naša severna narodnostna meja (predaval bo dr. Roman Šavnik). vmes radijski orkester in recitacije. 22.00: Čas, vreme, poročila, spored. 22.15: Z vseh strani, za vse ljudi (plošče).
Ponedeljek, 11. oktoD.a- 12.00: Za zabavo (plošče). 12.45: Vreme, poročila. 13.00: Čas, spored, obvestila. 13.15: Po opernem svetu (plošče). 14.00: Vreme, borza. 18.00: Zdravniška ura: Dedovanje (dr. Anton Brecelj). 18.20: Ukrajinski venčki (plošče). 18.40: Slovenska narodna pesem (France Marolt) 19 00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. 19.30: Nacionalna ura: Trije veliki pesniki troimenih bratov. 19.50: Zanimivosti. 20 00: Koncert radijskega orkestra. 21.00: Citraške točke (plošče). 21.15: Gregorčev pihalni kvintet. 22.20: Čas,vreme,poročila, spored. 22.15: Palčkova ura (izvajal bo radijski orkester).
Torek, 12. oktobra: 11.00: Šolska ura: Kakšno hrano naj uživam in kako naj jem, da bom zdrav in krepak fdr Franta Miss). 12.00: Virtuozi (plošče) 1245* Vreme, poročila. 13.00: Čas, spored, obvestila 13 15: Koncert radijskega orkestra. 14 00- Vreme, borza. 18.00: V modernem ritmu (plošče). 18 40: Krščanstvo in nacionalna misel (dr. Fran Ve-ber). 19.00: Čas. vreme poročila, spored, obvestila 19.30: Nacionalna ura: Od plemena do naroda in države (Srdia Djokič iz Zagreba). 19 50: Zabavni zvočni tednik 20.00: PloSče. 20.20: Jurčič: Tugomir, žaloigra (izvajali bodo člani radijske igralske družine). 21.30: Orgelski koncert (plošče) 22.00: čas. vreme, poročila, spored. 22.15: Koncert radijskega or-kp^trs
Sreda, 13. oktobra: 12.00: Koncertni pi^si (plošče). 12.45: Vreme, poročila. 13 00: čas, spored, obvestila. 13.15- Plošče zavrtimo. 14.00: Vreme, borza. 18 00: Mladinska ura: O glasbenem oblikoslovju I. (dr. Anton Doli-narV 18.40: Zgodovina slovenskih mest: Radovljica (profesor Žonter). 19.00: Čas. vreme, poročila, spored, obvestila. 19 30: Nacionalna ura: Hrvatska v začetku "XVI stoletja /Ar-sen Vencelidec,-književnik iz Zagreba). 19 50: Uvod v prenos. 20.00: Prenos opere iz gledališča v Ljubljani (v I. odmoru glasbeno predavanje — Ukmar. v TI odmoru čas, vreme poročila, spored).
četrtek, 14. oktobra: 12 00: Orgle, saksofon. klavir in ksilofon (plošče). 12.45: Vreme, poročila. 13.00:. Čas. spored, obvestila. 13.15: Koncert radiiskega orkestra. 14.00: Vreme, borza. 18.00: Citre šolo. 18.40 Slovenščina za Slovence fdr. Rudolf Kolarič^ 19 00: Čas. vreme. poročila, spored, obvestila. 19.30: Nacionalna ura: O jesenskih vojnih manevrih (Andrija Božanovič). 19.50: Deset minut, zabave. 20.00: Koncert novejše glasbe: Slovenski vokalni kvintet. 20.45: Havdn Kvartet v F-du-ru, op. 3, št. 5. 21.00: Koncert radijskega orkestra. 22.00: Čas, vreme, poročila, spored. 22 15: Lahka glasba (radijski orkester).
Petek, 15. oktobra: 11.00: Šolska ura: Letanje po zraku v naravi in pri ljudeh Miroslav Zor). 12.00: Slovenski biseri (plošče). 12.45: Vreme, poročila. 13.00: Čas, spored, obvestila. 13.15: Dela Čajkovskega (plošče). 14.00: Vreme, borza. 18.00: Ženska ura: Slovenska žena v leposlovju (Anica Lebarjeva). 18.20: Havajske pesmi (ploščeV 18.40: Francoščina (dr. Stanko Leben). 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. 19.30: Nacionalna ura: Mesečni kulturni pregled. 19.50: Zanimivosti. 20.00: Harmonika solo (Rudolf Pilih). 20.45: Charpentier: Vtiski iz Italije. 21.00: Pregled svetovne klavirske literature (predaval in izvajal bo na klavirju profesor Skerjanc). 22.00: čas, vreme, poročila, spored. 22.30: Angleške plošče.
Sobota, 16. oktobra: 12.00: Ploščo za ploščo radio deli. 12.45: Vreme, poročila. 13.00« Čas, spored, obvestila. 13.15: Ploščo za ploščo radio deli. 14.00: Vreme. 18.00: Za delo-pust (igral bo radijski orkester). 18.40: Pogovori s poslušalci. 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. 19.30: Nacionalna ura: Ministrstvo za telesno vzgojo naroda. 19.50: Pregled sporeda. 20.00: O zunanji politiki (dr. Alojzij Kuhar). 20.30: Pisan večer Vesele deteljice. 22.00: Čas, vreme, poročila, spored.
• 22.15: Koncert radijskega sporeda.
DOMOVINA St. 41
STRAN « V
MOLINO nebeljeno platno
FUTNO za rjuhe, izvan-redno močno
PLATNO «a otroško perilo, trpežno
NANKING za
perje,
dobra neprodorna
vrsta
SIFON dobra mehka vrata
ZASTORI iz bele kari rame
kongres tkanine
Za smeh In kratek čas
SMOLA
Melhijor je nekje slišal dobro šalo, pa jo je hotel preizkusiti na svoji ženi.
»Ali veš, zakaj sem jaz podoben muli?« jo je vprašal.
»Ne, toda večkrat sem te že sama hotela Viprašati,« je menila žena.
IZDALA SE JE
Lastnica letoviškega hotela pride malo pred odhodom gosta v njegovo sobo, se razgleduje okoli in nenadno pokaže na naslanjač: »Gospod, kakor vidim, ste mi s cigareto prežgali naslanjač. Prosim, da mi plačate odškodnino!«
»Ne vem, če bo kaj z odškodnino! Jaz namreč sploh ne kadim,« je menil1 goet.
»Kakšna nesramnost! V dveh letih ste vi prvi gost, ki mi moče plačati odškodnine za ta naslanjač,« je menila nadobudna hotelir-ka.
POZNA LJUDI
A: »Povej mi no, kako moreš neprestano delati dolgove, ne da bi jih poravnal?«
B: »Izposojam si denar samo od črnogledih ljudi. Ti namreč nikoli ne računajo s povračilom.«
}■	VSE JE NAROBE
Gospa (služkinji): »Špela, z našim gospodom ni nekaj v redu. Zdi se mi, da lazi za svojo strojepisko.«
Spela: »Gospa, tega pa že ne verjamem. To samo govorite, da bi postala jaz ljubosumna.«
JESEN — ZIMA...
OSTANKI
mariborskih tekstilnih tovarn, pristnobarvni, brez napak, in sicer: »Paket Serija R« z vsebino 14—18 m dobro Uporabnih ostankov fla-nelov in barhentov za žensko obleko, moško in žensko spodnje perilo in »Paket Serija S« z vsebino 14—18 m flanela za moške pižame, spodnje perilo, touringov in frenžev za moške srajce, vse v najlepših vzorcih in izbrani sestavi za reklamno ceno
vsak paket poštnine prosto samo Din 128.—.
Dalje špecijalnl paket »original Kosmos D« z vsebino 17—21 m Ia. barhentov za ženske obleke, bluze in prvovrstnih flanelov za pi-džame, žensko, moško in otroško perilo za izjemno ceno
vsak paket poštnine prosto samo Din 130.—.
»Paket Serija Z« z vsebino 3—3.20 m dobrega sukna za moško obleko ali damski kostum
vsak paket poštnine prosto samo Din 136.—.
in »Original Z paket« z vsebino 3 m Ia. sukna. za moško obleko, damski kostum ali plašč za izjemno ceno
vsak paket poštnine prosto samo Din 162.—.
Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. Pišite še danes RAZPOSlLJALNICI KOSMOS. Maribor. Kralja Petra trg.
SAMO	Din 98.—
63719 Po ceni in dobra zapestna ura Shock Proof, lepo kromirano ohišje s svetlečimi številkami in kazalci . Din 98.—
63796 Ista z anker kolesjem na kamne tekoča s sekundnim kazalcem . . Din 185.—
63710 Ista s prima anker kolesjem na 15 kamnov s sekundnim kazalcem
Din 260.—
Zahtevajte cenik, zastonj in poštnine prosto.
H. SUTTNER, Ljubljana h
LJUDSKA SAMOPOMOČ
reg. pomožna blagajna v MARIBORU, ALEKSANDROVA CESTA 47.
POVERJENIŠTVO: Ljubljana, Tyrševa 34*
naznanja smrtne slučaje svojih članov v mesecu
AVGUSTU 1937.
ŽAGAR MARIJA, zasebnica, Ljubljana;
MAYERHOFER JOHAN, jeklarski mojster v pok., Guštanj;
KANCLER ŠTEFAN, dninar, Hoče;
SONNENWALD TEREZIJA Šivilja, KamenSčak;
SIPEK BARBARA, posestnica, Laško;
SKERBEC FRANC, Čuvaj v pok., Sava;
KOSER JULIJA, trgovka, Maribor;
DROZG MARIJA, gostilničarka, Jelenče p. Pesnica;
ULBING MARIJA, vpokojenka, Sv. Nikolaj;
SPINDLER MARIJA, posestnica Krčevina-Maribor;
PUCONJA JERA, posestnica, Ljutomer;
KOSS MARIJA, prevžitkarica, Trg Lemberg;
BREZNIK ANTONIJA, prevžitkarica, Studenci;
NOVINŠEK ANA, prevžitkarica, Velenje;
ZUPANIČ TEREZIJA, zasebnica, Maribor;
MOLAN MARIJA, prevžitkarica, Crnc p, Brežice;
TRATNIK JOSIP, preddelavec, Celje;
KRONOVŠEK IVAN, posestnik, Sv. Peter v Sav. dol.;
ŽIGART FRANC višji sodni oficijal v pok., Sv. Lenart v Slov. gor
POBEC ANDREJ, delavec, Celje;
VARL LEOPOLD, čuvaj drž. žel. v p., Pobrežje, Maribor; PLEVCAK ANA, prevžitkarica, Stojnoselo p. Rogatec; PAVALEC PETER, posestnik, Studenci; ROJKO MARIJA, posestnica,' Maribor-Pobrežje; HUBER IVAN, čevlj. mojster, Maribor; MULEC FRANC, skladiščnik, Tezno;
STUHEC MARIJA, vdova orož. narednika v p., Maribor; WEILER ANASTAZIJA, zasebnica, Maribor.
Po vseh umrlih članih se je izplačala pripadajoča pogrebnina v skupnem znesku
Din azl.850.-
Kdor še ni član »LJUDSKE SAMOPOMOČI«, naj zahteva brezobvezno in brezplačno pristopno izjavo.
BLAGAJNIŠKO NAČELSTVO.
58057—603
Lakirane gumaste opanke. Najboljša in najcenejša obutev za poljedelce. Velika trpežnost, čvrstost, udobnost in nizka cena so prednosti teh opank. Za jesen in zimo najboljša obutev. Ženski Din 35.—, otroški Din 25.— in 29.— Din.
2222_44809
Trajni in močni otroški polčevlji iz čvrstega usnja z gumastim podplatom. St, 31—34 Din 49.—, št. 35—38 Din 59.—
1937—68822
Močni moški polčevlji za štrapac. Nare jeni so iz čvrstega boksa s prožnim pod platom.
•767—68801
Čevlji za delave in poljdelce iz mastne kravine z neugonobivimi gumastimi podplati. Široka oblika omogoč«	in udobno hojo.
3^25—68805 Ženski polčevlji na trakce iz čvrstega boksa z gumastimi podplati, ki ne prepuščajo vode. Za gospodinje, ki mnogo hodijo, so ti čevlji najprimernejši.
Hali oslosi
HRANILNE KNJIŽICE
vrednostne papirje vnovčuje po najboljši ceni in proti takojšnjemu izplačilu, izposluje vse bančne, denarne, kreditne in blagovne posle najkulantneje
ALOJZIJ PLANINŠEK
crg.ag. bančnih poslov, Ljubljana, Beethovnova ulica 14/1., telefon 35-10.	59
DO 100 DIN
dnevno, lahko vsak zasluži s prodajanjem ali izdelovanjem potrebnih predmetov. Pošljite znamko za odgovor.
Josip Batič, Ljubljana.
BUCNICE, SONČNICE
in rips vedno najugodneje zamenjate za prvovrstno olje v trgovinah Senčar, Mala Nedelja. Ljutomer in Štrigova. Nakup jajc masla, vinskega kamna in vseh poljskih pridelkov.
HRANILNE KNJIŽICE
prodate ali kupite zelo ugodno potom moje oblastveno dovoljene pisarne. Takojšnja gotovina. Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ul. 12. Telefon 38-10.
PEILIKA
ugodnega nakupa trenškotov, hubertusov, obleke, perila itd.
Preske r, — Sv. Petra c. 14