LETO XXVIII, številka 9, 3. maj 1996 Cena 207,00 SIT MmnuiiM itlillillHi TM h fc lini lltmiVIlifn rmmn k-9. 11 I ' ?3 $1 S w r d £5 Zadruga mozirje z.o.o. SPOMLADANSKA PRODAJNA AKCUA GRADDENEGA MATERIALA Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje z.o.o. - CEMENT TRBOVLJE 45 S - APNO IGM ZAGORJE 33 KG - OPEKA BRAMAC (CENA DO RAZPRODAJE ZALOG) KOM - MEŠALEC ZA BETON LIV - SAMOKOLNICA LIV PO TOVARNIŠKIH CENAH: - OGRAD ORMOŽ - 5IPOREX ZAGORJE - SCHIEDEL GRADNJA ŽALEC - KRIŽEVSKE OPEKARNE (od 22.4.1996 dö\ 25|5ll996/ \\i M y v f/j |;...........' 679,00 1............479,00 109,00 fr. 44.890,00 ?=? 5.499,00 V /;/i / , \ // , t /: A • n J m a ii\ k \ /■ / y 'Mi\ ' mjtif ' ,;Jg , iilll;,.. \\ '. ^ PLAČILNI POGOJI: - potrošniški kredit na - potrošniški kredit na - potrošniški kredit na - LJUBEČNA CELJE - TERMO ŠKOFJA LOKA... 4 obroke brez obresti 6 obrokov z 6% fiksno obrestno mero 12 obrokov z 12% fiksno obrestno mero ljubljanska banka Splošna banka Velenje d. d. Velenje______________ ZAKAJ SVOJEGA DENARJA NE BI OPLEMENITILI? V LB Splošni banki Velenje d.d. se zavedamo pomembnosti pravilnega gospodarjenja z razpoložljivimi denarnimi sredstvi. Vsled temu nudimo vsem pravnim osebam (podjetja, društva) možnost VARNEGA in DONOSNEGA plasiranja prostih denarnih sredstev v obliki kratkoročnih in dolgoročnih tolarskih depozitov in depozitov z valutno klavzulo. Osnovne značilnosti vezav za pravne osebe: 1. najnižji znesek - 500.000,00 SIT 2. najkrajši rok - 1 do 5 dni - odvisno od zneska 3. obrestovanje - višina obrestne mere je odvisna od višine vezanih sredstev in se glede na čas vezave giblje v naslednjih razponih: - do 14 dni 50% - 80% T - od 15 do 30 dni 80% - 100% T - od 31 do 90 dni T (D) + 3,0% - 6,0% - od 91 do 180 dni T (D) + 4,0% - 6,0% - od 181 do 365 dni T (D) + 5,0% - 6,0% - nad 1 leto T (D) + 6,0% - 7,5% - realne obrestne mere so določene na letnem nivoju; - “T" je temeljna obrestna mera, ki zagotavlja ohranjanje realne vrednosti vložka in je določena v skladu z zakonom; - "D” je rast srednjega tečaja tuje valute po tečajnici BS; Možnosti, da prosta denarna sredstva donosno in varno naložite je več, zato vas vabimo, da nas pokličete (854-301 ali 854-323) ali se pri nas osebno oglasite (LB SB Velenje d.d., Rudarska 3, Služba sredstev in likvidnosti) in pomagali vam bomo izbrati najboljšo! LB Splošna banka Velenje d.d. - banka za varno in donosno naložbo vašega premoženja lOSREDNM KNJIŽNICA I CELJE j II 212 "1 ]Sf®tloVn»^* Cerkev v Okonini Urednikova L>e seda Foto; Ante Blaževič B 1 Cesto Ljubno - Luče bodo vendarle nekoliko sanirali Vsi delodajalci ne spoštujejo določil kolektivnih pogodb Kakšna bo nova osnovna šola v Nazarjah Tudi tretja javna tribuna z enakim odgovorom: radarjev nočemo! -'v,-...' Zgomjesavinjski želodec zavarovan z označbo porekla blaga Vzpon na 5895 metrov visoki Kilimanjaro - začetek potopisa Redakcijo tokratne številke smo zaradi včeraj minulih praznikov morali zaključiti že pred tednom dni, zato naj vas najprej obvestim, če tega morda niste zasledili že kje drugje, da Solčavi v njenih prizadevanjih za samostojno občino po drugi parlamentarni obravnavi zakona o postopku za ustanovitev občin in za določitev njihovih območij kaže presenetljivo dobro. Solčava bo torej, kot vse kaže, le postala samostojna občina, to pa naj bi se po neuradnih informacijah zgodilo še pred iztekom letošnjega prvega polletja. Minulo nedeljo so sicer v Solčavi ob skromni udeležbi volivcev izvedli volitve v sedemčlanski svet krajevne skupnosti, kateremu pa se spričo navedenih dejstev ne obeta prav dolg mandat. Sam status občine problemov, s katerimi se srečuje Solčava, seveda ne bo rešil, terjal pa bo angažiranje večjega ljudskega potenciala v kraju kakor je bilo to zaslediti zadnja leta. Solčava stavi na razvoj turizma, ki naj še posebej zaživel z odprtjem mejnega prehoda Pavličevo sedlo. Projekt, ki se vleče že desetletja, ima sedaj res realne možnosti, da zaživi, saj gre. za obojestranski interes Slovenije in Avstrije. Na podlagi tega se bo projekt letos potegoval za sredstva v programu Phare, o čemer je bilo pred nedavnim govora v Nazarjah. Sicer pa deveta številka zgornjesavinjskega časopisa prinaša še nekaj dobrih novic, med katere lahko nedvomno uvrstimo začetek nujne sanacije odseka regionalne ceste Ljubno - Luče (poleg rekonstrukcije, ki je v teku), nekoliko starejšo informacijo o zaščiti geografskega porekla zgornjesavinjskega želodca, ki pa je šele pred kratkim doživela svojo javno promocijo, predstavitev idejnega projekta nove osnovne šole v Nazarjah in še kaj bi se našlo. Informacijo o zadnjih dogodkih v zvezi z nameravano postavitvijo radarjev na Menini je mogoče ocenjevati tako ali drugače. Pozitivno v smislu enotnega in odločnega nastopa domačinov proti grobemu posegu v naravo in nekoliko manj pozitivno v smislu ravnanja investitorjev, ki (za zdaj) ne odstopajo od začrtanih projektov. Gotovo lahko pozitivno ocenimo zagotovila njihovih predstavnikov, da v prizadevanjih za dosego svojih ciljev v nobenem primeru ne bodo uporabili sile. Sicer pa - kam pa pridemo, če bi bilo drugače? V teh dneh v Savinjskem gaju poteka velika prireditev pod naslovom "Cvetje - sejem '96". Organizatorji so se spet izkazali, zato si gaj v praznični pomladni preobleki res velja ogledati. Ne boste razočarani. Po napovedih naj bi se v času prvomajskih praznikov v Logarski dolini mudil predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek, ki je povabil v goste generalnega sekretarja NATO pakta Solano. Me prav zanima, če ga bo tja pripeljal z avtomobilom. Prej bi rekel, da s helikopterjem. Sicer pa bomo videli. Dragi bralci in bralke, imejte se lepo, ne prepustite se pomladanski utrujenosti in ne dovolite nikomur, da bi vas sončnega majskega dne spravil v slabo voljo. V za nekatere najlepšem mesecu se srečamo še dvakrat: 17. in 31.. Pozdravljeni! e^-L IMPRESUM Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, Franci Kotnik s.p.. Savinjska cesta 4, Nazarje, telefon in fax: 063/832-306, žiro račun: 52810-685-13016. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Tajnica uredništva: Barbara Zacirkovnik. Trženje: Helena Kotnik. Računalniška obdelava: Tomaž Pajk. Stalni zunanji sodelavci: Edi Mavrič, Aleksander Videčnik, Slavica Slapnik, Ciril Sem. Tisk: Igea d.o.o., Savinjska cesta 2, Nazarje. Naslov uredništva: Savinjske novice. Savinjska cesta 4, 63331 Nazarje, tel. in fax.: 063/832-306. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Po mnenju Ministrstva za informiranje RS št. 23/130-92 z dne 26.2.1992 šteje časopis med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Odpovedi sprejemamo za naslednje polletje. Nazaije Predstavitev programov Phare 18. aprila je bila v Nazarjah v organizaciji Savinjsko-šaleške območne gospodarske zbornice Velenje predstavitev programov Phare. Predstavitve so se poleg županov zgornjesavin-jskih občin udeležili predstavniki gospodarske in obrtne zbornice ter mozirske in velenjske upravne enote. Programe Phare je predstavil direktor Območne gospodarske zbornice Kranj, Andrej Prislan. Povedal je, da je Slovenija v teh programih letos udeležena v višini 19 milijonov ECU-jev, zaradi lege ob meji Evropske skupnosti pa sta za nas najbolj zanimiva programa Cross-Border in Inter Reg. Namen programa Cross-Border je v pripravi in realizaciji projektov, ki so v interesu tako Evropske skupnosti kot tudi obmejne države, pri čemer so lahko ti projekti s področja ekonomskega razvoja, turizma, infrastrukture, ekologije, kulture, športa, izobraževanja in podobno. Lani je bilo v Sloveniji v tem sklopu pripravljenih 50 projektov, med katerimi je komisija v Ljubljani izbrala 9 projektov. Na skupnem sestanku na Dunaju je bilo nato odobrenih 6 projektov v skupni vrednosti 3 milijone ECU-jev. Vsakega od teh projektov mora sofinancirati pristojno ministrstvo. Program Inter Reg temelji na sodelovanju med posameznimi regijami, pri čemer je za nas najbolj zanimiva avstrijska Koroška. Gre predvsem za kooperacijsko sodelovanje med malimi in srednjimi podjetji ne glede na panogo pa tudi organizacija sejmov je mogoča iz tega naslova. Župan Občine Luče Mirko Za- mernik je povedal, da je bilo v lanskem letu že nekaj tovrstnih stikov v zvezi z mejnim prehodom Pavličevo sedlo. Kot kaže sedaj, je na avstrijski strani pripravljeno vse razen potrebnih sredstev (trasa je torej dokončno določena), pri nas pa projekt podpirajo vsa ministrstva, ki so pri tem udeležena. Zato bo junija, ko bo objavljen letošnji razpis za sodelovanju v programu Cross-Border, prijava projekta Pavličevo sedlo smiselna. Župan Občine Gornji Grad Toni Rifelj je prisotne seznanil s prizadevanji glede projekta daljinskega ogrevanja z izkoriščanjem bio mase v Gornjem Gradu. Projekt je kot vzorčni model prevzelo Ministrstvo za gospodarske dejavnosti, ki se bo z njim potegovalo za sredstva na Pha-rovem razpisu. Rifelj je omenil tudi obmejno sodelovanje z Globasnico. Andrej Prislan je opozoril na pomembnost medsebojnega sodelovanja pred posredovanjem projektov komisiji v Ljubljani, saj lahko "z usklajenim delovanjem dosežemo več," kot je dejal. Za operativno koordinacijo je zadolžena območna gospodarska zbornica v Velenju. ' Franci Kotnik Nagradno žrebanje varčevalcev Banke Celje v šolskih hranilnicah Banka Celje je tudi letos, že tretjič zapored, organizirala nagradno varčevanje z žrebanjem za varčevalce v šolskih hranilnicah. Na razpis se je odzvalo kar 79 šolskih hranilnic, od tega 1182 razredov in 6673 individualnih varčevalcev. Tekmovanje je potekalo pod sloganom FRIDI NAGRAJUJE. Odziv na tekmovanje v varčevanju je tolikšen, da v banki upravičeno razmišljajo, da bodo akcijo nadaljevali tudi v naprej. Med pridne varčevalce je bilo izžrebanih nekaj zelo zanimivih in privlačnih nagrad: televizor, glasbeni stolp, gorsko kolo, izleti po Sloveniji za osem razredov, denarne nagrade po 20.000 SIT, ročne ure, kompleti za slikanje, kasetniki s slušalkami, vetrovke, denarnice, žoge... Irena Mužič Zgomjesavinjska obrtno podjetniška zbornica Prizadevanja za lokalni center za pospeševanje malega gospodarstva Zadnji četrtek v aprilu so se na tretji seji sestali člani izvršilnega in nadzornega odbora Zgornjesavinjske obrtno podjetniške zbornice. Večji del seje so namenili pripravam na skupščino zbornice, ki bo 21. maja. Člani izvršilnega odbora so predlagani finančni plan za letošnje leto temeljito pregledali in sklenili, da namenijo več sredstev delovanju sekcij in športni dejavnosti. Slednja je bila doslej potisnjena nekoliko ob stran, izkušnje iz preteklih let pa kažejo na to, da se prav pri športu razvijajo pozitivni med-seboj ni odnosi, ki jih je v današnjem času še posebej v svetu podjetništva mnogo premalo. Precej zajeten zalogaj za zbornico bo letos obnova doma, za kar so namenili potrebna sredstva. Zbornica bo v poletnem času organizirala že obljubljeno srečanje upokojenih obrtnikov in tako dokazala, da ni pozabila nanje in na njihovo delo. Pri obravnavi prihodkov zbornice so člani obeh odborov sklenili predlagati skupščini, da članski prispevek ostane enak kot doslej, to pa je 2,78 odstotka od zavarovalne osnove, ki se uporablja za obračun prispevka za zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Ta osnova ne sme biti nižja od najnižje bruto zavarovalne osnove, ki jo določa in objavlja v Uradnem listu Zavod za invalidsko in pokojninsko zavarovanje. Pravne osebe, ki so članice zbornice, naj bi plačevale mesečno članarino v višini 2.200 tolarjev. Predsednik izvršilnega odbora zbornice Franc Benda je poročal o prizadevanjih za ustanovitev lokalnega centra za pospeševanje malega gospodarstva Zgornje Savinjske doline. Na podlagi javnega razpisa Minstrstva za gospodarske dejavnosti so zgornjesavinjske občine skupaj z nekaterimi drugimi ustanovitelji (banke, zbornica, zavod za zaposlovanje itd.) pristopile k ustanovitvi skup- nega centra, vendar je odločitev o tem sedaj v rokah ministrstva. Vloga na javni razpis je bila pravočasno oddana, kot pa je znano, je prijav več kot razpoložljivih sredstev. Franc Benda je tudi povedal, da bosta občini Mozirje in Nazarje ustanovili skupni sklad za razvoj malega gospodarstva, medtem ko so se ostale tri občine odločile za samostojno pot. "Vrata našega sklada pa ostajajo še naprej odprta," je dodal Benda. Na sestanku predsednikov območnih obrtnih zbornic, ki je bil 10. aprila v Murski Soboti, je bilo govora predvsem o novi pokojnins ki in šolski zakonodaji, o razvoju malega gospodarstva, o prevo zih v cestnem prometu, o članarini, o preoblikovanju sklada za vzajemno pomoč obrtnikov in še o nekaterih temah. Predvsem o omenjenem skladu, ki prehaja na kapitalsko podlago, so se razgovorili tudi člani izvršilnega odbora zgornjesavinjske zbornice. Spremembe, ki so pred vrati, pomenijo namreč korak na slabše z vidika članov, o čemer je obširneje poročal Jakob Filač, ki je član upravnega odbora omenjenega sklada. Viktor Kovač je predstavil letošnji plan sklada za izobraževanje, Jani Kaker pa je povedal, da je sekcija lesarstva na zadnji seji obravnavala izredno pereč problem šuš-marstva. V kratkem bo sledil sestanek s predstavniki davčne uprave, kjer naj bi se dogovorili o možnostih reševanja teh zadev. Člani izvršilnega odbora so tudi kritično spregovorili o pogosti neudeležbi nekaterih članov na sejah odbora. Franci Kotnik Savinja Mozirje Prenovljena papirnica Pred štirinajstimi dnevi so v Mozirju odprli prenovljeno papirnico trgovskega podjetja Savinja. Priložnostne slovesnosti, na kateri je zbranim spregovoril direktor podjetja Gregor Verbuč, so se udeležili gospodarstveniki in predstavniki občin iz Zgornje Savinjske doline. Gregor Verbuč je med drugim poudaril rezultate uspešnega poslovanja podjetja v minulem obdobju, z zadovoljstvom pa je tudi povedal, da gre proces lastninjenja proti koncu in da bo Savinja že v sredini letošnjega leta delniška družba. Prenova papirnice v stavbi na mozirskem trgu je bila zaradi vedno večjega povpraševanja res potrebna prenove. Mini bife so iz nje enostavno odstranili, razpoložljiv prostor pa uredili v obstoječem stilu. Na ta način so pridobili dodaten prostor za razširitev šolskega programa, večjo izbiro papirne galanterije, revij in časopisov ter izdelkov glasbene produkcije. Seveda je v papirnici tudi poslej kotiček za ljubitelje iger na srečo. Franci Kotnik Na otvoritvi prenovljene papirnice je spregovoril direktor Savinje Gregor Verbuč (foto: Ciril Sem) Planinki Podjetji Turist in Šared sta drugi petek v aprilu v prenovljenem penzionu Planinka na Ljubnem pripravili srečanje gospodarstvenikov Savinjske doline. Srečanje je bilo namenjeno seznanitvi z novo ponudbo omenjenega lokala, ki temelji na poslovnem turizmu. Planinka skuša tovrstne goste privabiti predvsem s kvalitetno ponudbo jedi in pijač, mirno in prijetno okolje lokala pa naj bi bilo še pose- bej primerno za poslovne razgovore. Da bi to dokazali, so ob tej priložnosti povabili v goste Slovenijavino iz Ljubljane, Jurmes iz Šentjurja in Fructal iz Ajdovščine, ki so predstavili svoje priznane proizvode. Obisk gospodarstvenikov iz Zgornje Savinjske doline na omenjenem srečanju je bil relativno skromen, kar gre pripisati nezaupanju na račun izgube ugleda lokala v minulem obdobju. Franci Kotnik Podjetniški kotiček V času, ko boste to brali, bo zadeva tako in tako že zaključena in vam informacija ne bo v veliko pomoč. V mislih imam poročilo (obrazce) o izvajanju zakona o omejevanju plač za leto 1995, ki je preneha! veljati 31. 3. letos. Delodajalci, ki imajo več kot 3 zaposlene so morali obrazce o izvajanju zakona predlagati sproti ob izplačilu plač, zavezanci, ki zaposlujejo do 3 ljudi, pa bi morali na podlagi mnenja RUJP (tako zahtevo so dobile izpostave RUJP) oddati obrazce v zvezi z izvajanjem predpisa o omejitvi plač do 30. 4. letos. Zahteva, kot sem izvedela na RUJP v Ljubljani, izhaja iz Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Zbrane podatke naj bi to ministrstvo uporabilo za izdelavo analize o izvajanju predpisa. Ker je Agencija za plačilni promet zavrnila pobiranje teh obrazcev za družbe z do tremi zaposlenimi, ker jih zakon izrecno ne zahteva, analiza ne bo možna, zato pa tudi zbiranje podatkov za zaposlene pri samostojnih podjetnikih nesmiselno. Zahteve do RUJP, da naj zbere omenjene obrazce, ni nihče preklical, zato na izpostavah pričakujejo poročila do omenjenega datuma. Medtem smo na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve izvedeli, da obrazcev glede na to, da so analize v zvezi z izplačilom plač že končane, ne bo treba dostavljati. Pismeno uradno potrdilo izjave še pričakujemo. Spet bodo prišli na svoj račun tisti, ki niso preveč hiteli. Ob tem bi rekli samo to, da je žalostno, da se na najvišjem nivoju ne morejo sporazumevati sproti, kot tudi to, da so nekatere inštitucije bolj racionalno naravnane kot druge. V korist uporabnikov seveda. Med tem časom ste verjetno izpolnili in odposlali tudi obrazce M4/M8 kar za 2 leti nazaj in s tem začasno izpolnili vse papirnate obveznosti. Februarja letos, točneje v Uradnem listu št. 8, je končno izšla "Uredba o določitvi kriterijev energetske učinkovitosti, manjše porabe pitne vode in manjšega obremenjevanja okolja za nekatere proizvode široke porabe", s katero so določeni proizvodi, ki jih po Zakonu o dohodnini lahko upoštevate kot olajšavo v okviru 3% olajšav iz naslova dohodnine. Med te proizvode spadajo: 1. hladilniki, zamrzovalniki in njihove kombinacije, 2. pralni stroji, 3. sušilni stroji, 4. sesalniki, 5. okna (vključno z balkonskimi vrati in panoramskimi stenami). Pri tem si velja zapomniti predvsem oznake, ki naj jih taki proizvodi nosijo, da bomo poleg pridobitve in olajšanja dela koristili tudi svojemu žepu (v smislu plačila dohodnine, seveda). Kriteriji so določeni na podlagi smernic Evropske unije. V davčno olajšavo po Zakonu o dohodnini torej štejejo: proizvodi pod zaporedno št. 1, 2 in 3, ki imajo energetsko učinkovitost in porabo pitne vode stopnje C, ki določa še dopustno porabo energije in vode; sesalci, ki pod določenimi pogoji ne porabijo več kot 10 Wh električne energije; okna, vključno z balkonskimi vrati in panoramskimi stenami, ki imajo toplotno prehodnost zasteklitve nižjo od 1,4 W/m2K toplotno prehodnost okvira pa nižjo od 1,6 W/m2K, in ustrezajo kategoriji C zrakotesnosti. Potrdilo o izpolnjevanju kriterijev proizvajalci in prodajalci dobijo pri inštituciji, ki ima akreditacijo pri Uradu RS za standardizacijo in meroslovje. Od zrelosti kupcev bo odvisno, kako hitro si bodo naši proizvajalci in prodajalci zagotovili ustrezna potrdila. VABLJENI NA SREČANJE PODJETNIKOV ŠALEŠKO-SAVINJSKO-KOROŠKE REGIJE, KI BO V PETEK, 10. 5. OB 17. URI V RESTAVRACIJI BELLEVUE-LEGEN, V SLOVENJ GRADCU. Prijave; lnvel d.o.o. Velenje, tel. 855-213 in Vising Mozirje, tel. 832-543. GOSPODARSTVO Umor Turizem Zreče Zgodba o uspehu se nadaljuje Ob izteku zimske in ob pričetku letne sezone so v Unior Turizmu, ki upravlja Terme Zreče in RTC Rogla, pripravili novinarsko konferenco, na kateri so predstavili rezultate poslovanja v minulem obdobji Uspešno turistično poslovanje, 1992, se je lani nadaljevalo in Leto 1995 je bilo za Unior Turizem izjemno uspešno, saj so beležili kar 156.649 nočitev, kar je skoraj enkrat več kot leta 1992 oziroma skoraj 30 tisoč več kot leto poprej. K takšnemu povečanju so izdatno pripomogle nove nočitvene kapacitete v Vilah Terme, uspešno delo predstavništva v Ljubljani, strokovna popolnitev zdravstvenega dela v Termah Zreče in uspešne prodajne akcije. V drugi polovici lanskega leta so začeli z intenzivnejšim trženjem seminarskega in kongresnega turizma. V letošnjem letu bodo prenovili večnamensko dvorano na Rogli (prenova je že v teku in bo končana še ta mesec), obnovili bodo tudi del hotela Planja na Rogli, do- : in načrte za letošnje leto. katerega beležijo že od leta tudi letos kaže tako. datno pa bodo z napravami za umetno zasneževanje opremili še sistem Jurgovo (3,5 km). Unior Turizem je pridobil odločbo o razglasitvi Klime na Rogli za naravni zdravilni faktor, s čimer se odpirajo nove možnosti razvoja turizma na tem delu Pohorja. Poleg tega je Unior Turizem pokrenil akcijo, ki jo je podprla tudi občina Zreče, o “bio" prehrambenih proizvodih pridelanih na območju omenjene občine. Navedeni podatki nesporno pričajo o uspešnem konceptu turističnega razvoja, ki je lahko marsikomu za vzor. Tudi Zgornja Savinjska dolina kot celovit turistični subjekt bi se lahko na tem konkretnem primeru kaj naučila. Franci Kotnik [POSLOVNE INFORMACIJE 1. Območna gospodarska zbornica za Pomurje prireja poslovno srečanje slovenskih in madžarskih podjetij v Murski Soboti, 12. junija 1996 ob 10. uri. 12. Italijansko-siovenska trgovinska zbornica iz Trsta poziva vsa zainteresirana slovenska podjetja in podjetnike, da nudijo poslovne informacije o proizvodih, naložbah, sodelovanju z italijanskimi in slovenskimi podjetji ter informacije v zvezi z zakonodajo. Nudijo tudi jezikovno, pravno in strokovno pomoč. 3. Podjetje ŠARED organizira nastop slovenskega gospodarstva na sejmu BISTRO 96 v Minsku, Belorusija. Sejem pokriva področje piva in opreme za proizvodnjo piva ter prigrizkov k pivu, vino in pijače ter tehnologijo in surovine, opremo za bare in restavracije ter razstavo slaščic in sladic. Sejem bo potekal od 25. do 29. junija 1996. 4. INFOLIK mesečno izdaja slovensko ponudbo in povpraševanje, ki jo pošilja na naslove tujih zbornic, zato vas vabimo, da brezplačno oglašujete svoje izdelke in storitve. 5. GZS - služba SKEP je izdala novo publikacijo SLOVENIA CURRENT ECONOMIC TRENDS 95/96. Za vse, ki želite publikacijo za svoje poslovne partnerje, je na razpolago na Savinjsko-šaleški območni zbornici Velenje. 6. Iz Madridske zbornice smo prejeli ponudbe in povpraševanja španskih podjetij. Vse informacije, pojasnila in prijavne obrazce dobite na Savinjsko šaleški območni zbornici Velenje, Trg> mladosti 2 (zgradba Zavoda za urbanizem). Telefon: 063' 856-920, Telefax: 063 855-645. Ljubno, Luče % Cesto bodo vendarle sanirali 24. aprila je bil na zahtevo župana Občine Luče Mirka Zamernika in županje Občine Ljubno Anke Rakun na Ljubnem sestanek v zvezi s problematiko regionalne ceste Ljubno - Luče. Povod temu je bila nedavna izjava direktorja Direkcije za ceste Republike Slovenije, Antona Šajne, da zaradi intenzivnih vzdrževalnih del v lanskem letu za ta odsek ceste (razen rekonstrukcije, ki je že v teku) ni namenjeno nič sredstev. Izjava je seveda v obeh občinah vzbudila upravičeno burno reakcijo, saj stanje ceste dovolj zgovorno priča o tem, da je bilo na njej postorjeno bore malo tistega, kar je bilo dogovorjeno pri ogledu ceste 16. maja lani. Takrat je bil namreč opravljen strokovni ogled stanja na omenjeni cesti in izdelan zapisnik, iz katerega je točno razvidno, kaj bi bilo potrebno nujno storiti. Zapisnik je bil posredovan vsem vabljenim na tokratni sestanek, udeležili pa so se ga predstavniki Direkcije za ceste RS, Podjetja za vzdrževanje cest Celje, Podjetja za urejanje voda Celje, UNZ Celje, Constructe inženiring in republiški prometni inšpektor g. Pušaver. Rajko Peciga, predstavnik cestnega podjetja iz Celja, je povedal, da je bilo prav njihovo podjetje pobudnik za lanskoletni ogled ceste, na podlagi katerega je prometni inšpektor izdal ustrezno odločbo. Pogodba z investitorjem, Direkcijo za ceste RS, je bila podpisana proti koncu leta, zgodnja in dolgotrajna zima pa je preprečila, da bi se sanacijska dela dejansko pričela izvajati. Zato bodo z lanskimi sredstvi dela opravili v prvi polovici letošnjega maja razen sanacije mostu v Lučah, kar je večji zalogaj. Peciga je opozoril, da je sredstev glede na stanje ceste malo, izrazil pa je tudi mnenje, da v takšno cesto nima smisla veliko vlagati. Razgovor je nato tekel predvsem na temo sanacije lučkega mostu preko Savinje. Potrebna sanacijska dela je nemogoče opraviti brez zapore prometa, kar pa pomeni potrebo po obvozu. Celjsko podjetje za urejanje voda je sicer zaprosilo za soglasje za dveurno zaporo ceste dvakrat dnevno za čas štirinajstih dni, vendar je bilo mnenje večine prisotnih strokovnjakov, da je v vsakem primeru bolje, da se uredi obvoz, kakor da prihaja do neljubih situacij. Le-te bi lahko nastopile še posebej v primeru nujnih voženj intervencijskih vozil. Glavna ovira pri reševanju tega problema se je znova pokazala v denarju, saj pogodba, ki je' bila sklenjena za sanacijo lučkega mostu, ne predvideva gradnje obvoza in stroškov, povezanih s temi deli. Tudi po mnenju inšpektorja Klajnška iz celjske Uprave za notranje zadeve je potrebno urediti obvoz, saj dosedanje izkušnje policistov v takih primerih kažejo na številne probleme pri cestnih zaporah. Dogovor ob koncu razprave je bil tak, da PUV Celje kot izvajalec del izdela predračun za potreben obvoz in ga posreduje investitorju - Direkciji za ceste RS, ki naj bi zanj zagotovila potrebna sredstva. Sicer pa v tem času dela na rekonstrukciji 2,4-kilo-metrskega odseka napredujejo po načrtu. Delavci Cestnega podjetja Celje izvajajo razširitve trase ceste, zaradi česar prihaja tudi do krajših zastojev v prometu. V takih primerih kaj hitro pride do vroče krvi, nekateri vozniki pa se skušajo takšnim zastojem ogniti z uporabo "obvozov". Takšnih potez seveda niso veseli tamkajšnji prebivalci in spet je prepir tu. Potrebno pa bo še veliko potrpljenja, preden bo omenjeni odsek zaključen, kajti dela bodo predvidoma trajala vse do jeseni. Andrej Krajnc, Območna organizacya Zveze svobodnih sindikatov Slovenije: "Vsi delodajalci ne spoštujejo pogodb" Prvi maj je praznik deia. In da mora poštenemu delu slediti pošteno plačilo, je tudi že dolgo znano. .0 tem, kakšno je stanje na področju plač in drugih pravic delavcev v Zgornji Savinjski dolini, smo zacije ZSSS. KRAJNC: Kar se tiče izvajanja kolektivnih pogodb na tem območju, v tem trenutku nimamo izdelane posebne analize, kajti prav zdaj se izteka zakon o plačah, sindikati pa se z zbornico in vlado še pogajamo o tarifnem delu kolektivne pogodbe. Ugotavljamo pa, da vsi delodajalci ne spoštujejo določb kolektivnih pogodb. Največkrat gre za določila, ki govorijo o tem, kako mora biti delavcem prikazana plača oziroma katere podatke mora vsebovati plačilni list. Na njem mora biti prikazano, kateri del plače izhaja iz "živega dela", kateri iz naslova uspešnosti poslovanja, kateri so dodatki po kolektivni pogodbi itd.. Vse to bi moralo biti prikazano tako, da si delavec lahko sam kontrolira plačo. SN: Kakšne so po vaših podatkih povprečne plače na območju naših petih občin? KRAJNC: Statistični podatki govorijo, da so plače na območju zgornjesavinjskih občin, za vsako posebej žal nimamo podatka, v povprečju zelo nizke. To pomeni, da smo med zadnjimi desetimi v državi. SN: Kaj je po vašem mnenju temu vzrok? KRAJNC: V osnovi je gotovo temu vzrok struktura gospodarstva v dolini, poleg tega pa ugotavljamo, da so bila dela v podjetjih v fazi sistematizacije relativno nizko ocenjena oziroma da so bili delodajalci pri tem zelo pazljivi. Z obstoječim stanjem ne moremo biti zadovoljni, zato se bomo v prihodnje bolj posvetili načinu izvajanja kolektivnih pogodb, predvsem v njihovem tarifnem delu. Sindikalni zaupniki bodo morali poznati sistem plač, da bodo lahko opozarjali vodstva podjetij na pomanjkljivosti. SN: Po nekaterih ocenah je stanje na področju pravic delavcev najbolj problematično v gostinskem podjetju Turist Nazarje. Kakšen je vaš komentar k temu? KRAJNC: V Zgornji Savinjski dolini se v minulih letih z izjemo primera Glin Stavbno pohištvo nismo srečevali s problemi stečajev podjetij. To je dobro. Res pa je, da se že nekaj let srečujemo s problemi v nazarskem Turistu, kjer se je agonija slabega poslovanja stopnjevala tako dolgo, da je bilo treba na določeni se pogovarjali z Andrejem točki sprejeti odločitev o ostrejših potezah. V začetku leta 1995 je bilo v Turistu zaposlenih 31 delavcev, ugotovitev vodstva podjetja takrat pa je bila, da vsi ne morejo obdržati zaposlitve. V sindikatu tej odločitvi nismo nasprotovali, seveda s predpostavko, da bo podjetje po končanem postopku ugotavljanja trajnih presežkov do vseh delavcev izpolnilo svoje obveznosti. Poleg tega smo pričakovali, da bo po tem začelo normalno poslovati, kot je bilo začrtano v sanacijskem programu. Preko republiškega sindikata gostinstva in turizma smo pri pristojnem ministrstvu skušali posredovati za pridobitev svežih sredstev za rehabilitacijo podjetja oziroma za ohranitev določenega števila delovnih mest. Vendar smo kasneje ugotovili, da vodstvo podjetja ni izdelalo programa, na podlagi katerega bi ministrstvo odobrilo omenjena sredstva. Upravni odbor je večino delavcev, ki so še ostali, nekateri so medtem podjetje obupani zapustili, uvrstil med trajne presežke. Pri tem je treba povedati, da je Turist že takrat dolgoval delav cem plače za nekaj mesecev nazaj, da je za leto 1994 dolgoval regres za letni dopust, da je nekaterim delavcem dolgoval jubilejne nagrade itd.. V sindikatu smo tedaj ocenili, da ne bi bilo smotrno predlagati stečaja s strani zaposlenih, temveč da so trajni presežki še vedno boljša varianta. Vodstvo Turista se je očitno tudi dogovorilo z upniki, da niso predlagali stečaja, kar bi sicer lahko. Zaradi neizplačila plač v tekočem letu so bili delavci seveda v zelo težkem položaju, ki smo ga skušali reševati z izplačevanjem sindikalne pomoči. Tistim delavcem, ki so bili najbolj socialno ogroženi, smo še posebej priskočili na pomoč s sredstvi, ki res niso bila velika, bila pa so zanje še kako dobrodošla. Mi smo vodstvo podjetja večkrat opozorili na obveznosti do delavcev, poleg tega pa se nam je zdelo čudno, kako bo lahko podjetje brez delavcev sploh poslovalo. Večina presežnih delavcev je po izteku šestmesečnega obdobja preko naše pravne službe začela postopek na sodišču za izterjavo svojih pravic. Kraj'ncem iz območne organi- SN: Obveznosti do delavcev torej niso bile izpolnjene... KRAJNC: Naša zamera vodstvu podjetja se nanaša predvsem na neizpolnjeno določilo iz programa trajno presežnih delavcev, da bodo odpravnine delavcem v prioriteti in da bodo zaostale plače izplačane iz tekočega poslovanja. Postopki sedaj tečejo na sodišču, vprašanje pa je, kdaj bo to rešeno. SN: Direktnega vpliva pa seveda sindikat ni imel? KRAJNC: V sindikatu smo ugotovili, da do dialoga med predstavniki sindikata v podjetju in vodstvom podjetja ni prišlo niti v letu 94 niti 95. Predvsem s strani vodstva je bilo takrat odklonilno stališče do kontaktiranja s sindikatom, zato so takrat sindikalni zaupniki pooblastili predstavnike območne sindikalne organizacije, da v njihovem imenu poskušajo zaščititi interese zaposlenih v podjetju, še posebej v zvezi s programom presežnih delavcev. Pri tem moram dodati, da so registrirani predvsem dolgovi večini delavcev iz naslova razlike plač po kolektivni pogodbi od 1.1.1993 dalje, potem iz naslova razlike regresa za leto 1994, izplačila regresa za leto 1995, izplačila vseh jubilejnih nagrad od leta 1990 dalje in v končni fazi izplačila tekočih plač od 1.1.1995 ter odpravnine. Kot sem že omenil, se nam v sindikatih zastavlja vprašanje, kako lahko podjetje, ki je očiščeno vseh zaposlenih in ki ima upnike, med katerimi so največji upnik bivši delavci, sploh posluje, in kakšna je morala vodstva in upravnega odbora tega podjetja, da morajo sedaj bivši delavci svojo pravico iskati zgolj in izključno na sodišču. Mi se ne spuščamo v polemike, kako podjetje posluje, kajti naloga drugih institucij je, da ugotovijo zakonitost tega poslovanja. Menimo samo, da je način, ki ga je izbralo podjetje Turist, svojver-sten in čuden. Po našem mnenju se zadeve ne rešujejo tako, sindikat in tudi javnost bosta pa verjetno dolžna dobiti določene odgovore na vprašanje, kako se lahko podjetje znebi vseh zaposlenih in nato zakonito posluje naprej. Občinski svet Nazarje Sprejet proračun in višje cene v vrtcih 15. seja nazarskega občinskega sveta je imela dve "glavni" točki: drugo obravnavo predloga občinskega proračuna in ponovno obravnavo predloga vzgojnovar-stvenega zavoda za 10-odstotno povišanje cene vzgoj-nine. Oba predloga so svetniki po daljši razpravi sprejeli. Na njihovo zahtevo se je ponovne obravnave predloga višje cene vzgojnine udeležila direktorica zavoda Ana Kladnik, ki je vsebinsko pojasnila razloge za omenjeni predlog. Bistvo je v tem, da Ministrstvo za šolstvo in šport pripravlja nov merilnik, po katerem bodo starši plačevali večji del cene varstva otrok kot doslej. Novi sistem bo začel veljati septembra, z vmesnim povišanjem cene za 10 odstotkov pa bo prehod nekoliko ublažen. V nasprotnem primeru bi se razlika morala pokrivati iz občinskega proračuna. Ana Kladnik je ob tem tudi opozorila, da bodo s 1. septembrom začeli veljati novi normativi glede števila otrok v posameznih skupinah (manj otrok v skupini), kar bo vrtec podražilo. V Nazarjah bo skoraj zagotovo prišlo tudi do tega, da bo prostih mest v vrtcu premalo in da bo občina verjetno najprej poskrbela za domače otroke in šele nato dala na razpolago prosta mesta otrokom od drugod. Svetniki so po daljši razpravi sprejeli predlagano povišanje cene s pripombo, da želijo septembra ob uvajanju novega načina plačevanja bolj natančne podatke o finančnem poslovanju vrtca. Nato so se člani občinskega sveta lotili druge obravnave predloga proračuna. Z manjšimi spremembami glede na prvotni predlog je bil proračun za leto 1996 sprejet. Znaša dobrih 151 milijonov tolarjev in pol, največ sredstev pa bo občina Nazarje od tega zneska namenila za izobraževanje (25,2 milijona), za otroško varstvo (23,1 milijona), komunalno gospodarstvo (21 milijonov), cestno gospodarstvo (20 milijonov) itd.. Ko je stekla razprava v zvezi z volitvami v svete krajevnih skupnosti, je župan Ivan Pur-nat seznanil svetnike s sklepom zbora krajanov v Kokarjah, da se na tem območju ustanovi vaška skupnost. Vendar po mnenju strokovnih služb v Ljubljani to ne bi bila najbolj racionalna odločitev, saj so razlike med vaško in krajevno skupnostjo pravno formalno majhne. Občinski svet je zato sklenil, da se statut občine spremeni v tem smislu, da se poleg obstoječih krajevnih skupnosti Nazarje in Šmartno opredeli še KS Kokarje. Na podlagi predloga, ki ga bo pripravila statutarna komisija, bo občinski svet sprejel spremembo statuta in nato (predvidoma junija) razpisal volitve v vse tri krajevne skupnosti. V zaključnem delu seje je stekla razprava o občinskem prazniku. Občina naj bi si za svoj praznik izbrala pomemben dogodek v zgodovini. En predlog na občini že imajo, kljub temu pa so se svetniki odločili, da pozovejo občane, naj posredujejo svoje predloge, seveda z ustreznimi utemeljitvami. Kot kaže, bosta občini Nazarje in Mozirje v prihodnje komunalne zadeve urejali skupno oziroma v obliki medsebojnega sodelovanja. V tem smislu naj bi župana v kratkem podpisala pismo o nameri. Toni Boršnak, predsednik delovne skupine za pripravo elementov delitvene bilance, je svetnikom poročal o vsebini zadnje seje. Kot je dejal, gredo zadeve naprej, kar pomeni, da naj bi bila delitev premoženja opravljena v doglednem roku. Franci Kotnik Ljubno Javna razgrnitev projekta kanalizacije Na Ljubnem ob Savinji tečejo priprave na izgradnjo primarnega voda kanalizacije in postavitev čistilne naprave. V ta namen je bila pred nedavnim javna razgrnitev omenjenega projekta, ki jo je Občina Ljubno organizirala skupaj s strokovnjaki Podjetja za urejanje voda iz Celja. Javne razgrnitve oziroma sestanka so se udeležili vsi lastniki zemljišč in mejaši, kjer bo potekala trasa primarnega voda: po levem bregu Savinje do Marčink-ovega jezu, tam preko Savinje in nato skozi stanovanjsko naselje Loke do obrtne cone, približno 300 metrov od podjetja Kovinarstvo pa bo na desnem bregu stala čistilna naprava z bio diskom. Po besedah županje Anke Rakun je javna razgrnitev pokazala visoko ekološko osveščenost krajanov, kar se je nazadnje odrazilo tudi v soglasju k opisani trasi. Pismena soglasja so pogoj, da se prične postopek za pridobitev lokacijskega in gradbenega dovoljenja, kar mora občina Ljubno po nalogu inšpekcije opraviti najkasneje do 31. avgusta letos. Franci Kotnik Obnova stopnic v Okonini Pri okoninski cerkvi so se prizdevni krajani lotili obnove stopnic. Dela bodo v celoti izvedli in finanacirali sami, kar je danes pravzaprav redkost. KF Mojstrom gre delo dobro od rok (foto: F. Kotnik) OBVESTILO Že od leta 1995 so Tirske peči v Občini Ljubno razglašene za krajinski park. Na območju parka gnezdi planinski orel, ki je v evropskem prostoru najbolj ogrožena vrsta ujed. Občina Ljubno vljudno naproša vse rekreativce, alpiniste, jadralne padalce in druge, da v času od 1.2. do 30.6. tekočega leta ne izvajajo svojih rekreativnih dejavnosti nad tem območjem. Planinski orel je naše veliko naravno bogastvo. Hvala za spoštovanje! Županja Občine Ljubno Anka Rakun Krizni štab Menina Odgovornost leži predvsem na občinah Krizni štab Menina, ki ima sedež v Nazarjah, se je na četrti seji sestal 18. aprila. Z izjemo nazarskega župana Ivana Pumata so seji prisostvovali tudi župani in županja zgornjesavinjskih občin, poslanec v Državnem zboru dr. Franc Zagožen, svetnik nazarskega občinskega sveta Milan Zavolovšek, člani Odbora občine Gornji Grad za obrambo Menine pred radarji in predsednica Turističnega društva Nazarje Vanja Hofbauer. V začetku seje je bilo ugotovljeno, da pristojna ministrstva niso upoštevala poziva kriznega štaba in obeh javnih tribun, naj prenehajo z vsemi aktivnostmi glede nameravane postavitve vojaškega in civilnega radarja na Menini planini, ampak aktivnosti potekajo naprej. Nato je gornjegrajski župan Toni Rifelj poročal o obisku predstavnikov Ministrstva za okolje in prostor v Gornjem Gradu in dogovorih glede organizacije javne tribune. Predsednik Zelenih Slovenije in član kriznega štaba Vane Gošnik je izrazil nezaupanje v izjave državnega sekretarja Radovana Tavzesa in povedal, da se pripravlja javna tribuna tudi v Kamniku. Član nazarskega občinskega sveta Milan Zavolovšek, ki je kasneje predčasno zapustil sejo, se je osebno izrekel proti gradnji radarjev, poziva Ivana Krefla, naj postane član kriznega štaba, pa ni sprejel. V nadaljevanju se je v razpravo vključil dr. Franc Zagožen, ki je na kratko povzel vsebino dveh izmed več vprašanj, ki jih je v parlamentu zastavil ministru za okolje in prostor, dr. Pavletu Gantarju: na podlagi katerih aktov naj bi na Šavnicah postavili vojaški radar dolgega dosega in kaj lahko proti nameravani postavitvi obeh radarjev storita občini Nazarje in Gornji Grad. Dr. Gantar je med drugim dejal, da je bila postavitev vojaškega radarja na Menini predvidena v planskem aktu že leta 1985, vendar ni povedal, ali je šlo za tajne dokumente. Lokacijski načrt, ko je izdelan, mora dobiti potrditev v občinskem svetu. Če se to ne zgodi, ima Vlada dve možnosti - ali odstopi od projekta ali pa predloži Državnemu zboru v potrditev uredbo o lokacijskem načrtu in na ta način izpelje zadevo mimo volje občinskega sveta. Član gornjegrajskega odbora za obrambo Menine pred radarji Franc Pahovnik je seznanil prisotne z organizacijo protestnega shoda, ki bo 12. maja na Menini, in opozoril, da bodo o lokacijskem načrtu v obeh primerih odločali nazarski in gornjegrajski svetniki. Po mnenju nekaterih članov kriznega štaba bi bilo imenovanje člana delovne skupine za koordinacijo priprave lokacijske dokumentacije s strani Občine Gornji Grad "kolaboriranje" z Ministrstvom za okolje in prostor, s čimer se Toni Rifelj ni strinjal. Menil je namreč, da bo v tem primeru postopek priprave dokumentacije vseeno stekel, občina pa bo ostala brez vseh informacij. Odločitev o tem bo na naslednji seji sprejel gornjegrajski občinski svet. Franc Bastl je menil, da tajni dokument iz obdobja bivše JLA danes ne more biti pravna podlaga za odločanje, po njegovih besedah pa takšnemu vojaškemu radarju, kot se načrtuje na Menini, sledijo še raketne baze, s katerimi ne bo upravljal slovenski obrambni minister ampak Bruselj. Mozirski župan Jakob Presečnik je dejal, da bo poskušal poiskati planski dokument bivše občine, na podlagi katerega država pripravlja lokacijsko dovoljenje, vendar pri tem ne bo šlo brez pomoči mozirske upravne enote, kjer se nahaja arhiv. Ivan Presečnik je izrazil prepričanje, da je najbolj pomembno preprečiti postavitev vojaškega radarja na Šavnicah, civilni radar na Vivodniku bi bilo potem lažje preprečiti. Dr. Zagožen je k temu dodal mnenje, da civilnega radarja v primeru, da bo na Menini že stal vojaški radar, ne bo mogoče preprečiti. Krizni štab je z zaskrbljenostjo ugotavljal, da se seje ni udeležil župan Občine Nazarje Ivan Purnat. Še posebej negativno je to ocenil Vane Gošnik, ki Purnatu tudi očita, da je vodenje prve javne tribune prepustil predstavnikom investitorja vojaškega radarja in da je bil proti prisotnosti članov kriznega štaba na seji občinskega sveta. Županja Občine Ljubno Anka Rakun je Pumatovo odsotnost pojasnila z zborom krajanov v Šmartnem ob Dreti in predlagala, da se delegacija kriznega štaba skupaj z župani najavi na obisk pri njemu. Njen predlog ni bil sprejet, saj sta tako Presečnik kot Rifelj menila, da je vsak župan odgovoren za svojo občino. Po dolgi in dinamični razpravi je krizni štab sklenil, da na obrambno ministrstvo naslovi apel, naj preneha s pogostimi helikopterskimi preleti Menine. Vse parlamentarne stranke naj se izjasnijo glede nameravanega grobega posega v neokrnjeno naravno okolje Menine. Delegacija kriznega štaba se bo sestala z županoma in svetniki občin Nazarje in Gornji Grad, župani in predsedniki občinskih svetov pa naj po tribuni v Gornjem Gradu izoblikujejo skupno stališče in ga posredujejo pristojnim ministrstvom in javnosti. Franci Kotnik Potrudimo se vsi Da se je naša dolina odlično predstavila na minulem sejmu Alpe Adria v Ljubljani, smo že slišali in tudi brali. Dober glas seže v deveto vas in na te glasove smo ponosni. Vsa pohvala organizatorjem in vsem, ki so kakorkoli pripomogli k promociji krajev Zgornje Savinjske doline. Vsak kraj ima nekaj zanimivosti, če pa nastopamo skupaj, smo toliko zanimivejši in močnejši. Prepričana sem, da se bo turistična predstavitev in z njo tudi ponudba še stopnjevala, saj imamo na tem področju sposobne in delu predane ljudi. Kaj pa k skupni predstavitvi lahko pripomoremo ostali? Nekaterih del turistični delavci ne morejo- postoriti, spadajo pa še kako k našemu uspešnemu predstavljanju. Mislim predvsem na naše domove, ki naj bi izžarevali, da v teh krajih bivajo zdravo misleči, prijazni in zadovoljni ljudje. Dopolnimo našo lepo naravo z delom svojih rok. Pospravimo kramo, ki nam je delala napoto v bivalnih prostorih in smo jo vrgli nekam za ali pred hišo. Ok-' rasimo okna in balkone s cvetjem, ki bo v veselje nam in vsakomur, ki bo hodil mimo. Poskrbimo za naše zelenice, nasade in vrtove. Bodimo močnejši od tistih, ki sicer ne berejo teh vrstic, so pa pripravni za delanje škode na javnih in zasebnih nasadih in iz ne vem kakšnih razlogov izpulijo marsikatero rastlino, jo poteptajo ali povozijo in s tem spodbijajo veselje in trud tistega, ki jo je posadil. Turistično društvo Gornji Grad je na svojem občnem zboru imenovalo komisijo za ocenjevanje urejenosti domov v občini Gornji Grad. Namen te komisije, kakor tudi namen mojega pisanja vsekakor ni kritizirati, ampak predvsem pohvaliti tiste, ki so se na tem področju trudili do sedaj, in vzpodbuditi vse ostale, da jim sledijo. Potrudimo se in vsi bomo upravičeno ponosni na naše kraje. Za turistično društvo Gornji Grad Jožica Tiršek Drčar Kakšna bo osnovna Kot smo nekajkrat že poročali, je Ministrstvo za šolstvo in šport sprejelo predlog Občine Nazarje, da podružnična šola v Nazarjah postane matična osnovna šola s podružnico v Šmartnem ob Dreti. Šolarji iz nazarske občine sedaj obiskujejo višje razrede osnovne šole v Mozirju in Gornjem Gradu, po izgradnji dodatnega šolskega objekta v Nazarjah, za katerega je Podjetje za pripravo in izvedbo investicij LIZ Ljubljana že izdelalo idejni projekt, pa bodo lahko šolanje do konca osnovnega izobraževanja opravili v domači občini. FUNKCIONALNOST Sedanji šolski objekt v Nazarjah je delno podkleten, ima pritličje in nadstropje. V njem je pet učilnic, centralna garderoba in kuhinja z jedilnico, ki je z zaprtim hodnikom povezana z vrtcem. Ta objekt bo po začetku delovanja matične šole namenjen za učilnice I. in II. triade (takrat bo osnovno šolanje že devetletno). Ker sta za te potrebe v tem objektu dve učilnici premalo, bosta na severozahodni strani prizidani dve novi učilnici (ena v pritličju, druga nad njo). Obstoječa kuhinja z jedilnico bo adaptirana v kuhinjo, ki bo pripravljala hrano za šolo in vrtec. Obstoječe stopnice, ki vodijo v klet in so sedaj v avli, bodo prestavljene na območje kuhinje. Po njih bo omogočen dostop v kotlarno in shrambo za kuhinjo. Vzporedno z obstoječim šolskim objektom je predviden novi trakt za program III. triade in za upravne prostore. Na južni strani so predvidene splošne učilnice, na severni strani pa specialne učilnice. Specialna učilnica za likovni in glasbeni pouk s kabinetom je predvidena v mansardi objekta. Upravni prostori so ,predvideni v prvi etaži novega trakta nad vhodom. Vezni trakt med novim in starim objektom bo namenjen skupnim prostorom za vse tri triade. V pritličju bo večnamenski prostor, ki bo imel neposredno povezavo s kuhinjo in bo namenjen za jedilnico, prireditve in tudi kot predavalnica oziroma multimedia za več oddelkov skupaj. Iz večnamenskega prostora bo neposreden dostop na šolsko dvorišče. Zasteklitev fasade proti vrtcu bo izvedena z neprozornim steklom. V prvem nadstropju veznega trakta bo knjižnica, do katere bodo imeli enakovreden dostop učenci vseh treh triad. Iz vhodnega prostora III. triade je predvidena povezava s telovadnico, ki bo velika 19 krat 30 metrov. Ob eni strani telovadnice bodo nameščene sklopne tribune, zato bo telovadna površina velikosti 18 krat 30 metrov, ki bo lahko z dvižno zaveso predeljena v dve vadbeni enoti. Sklopne tribune se lahko izvlečejo na širino 3 metre (4 vrste klopi), tako da je preostala površina 16 krat 30 metrov uporabna za športna tekmovanja (košarka, odbojka). Vhod iz garderob v telovadnico je predviden skozi rokometni gol. V drugi čelni steni je za rokometnim golom predvidena manjša shramba za orodja, medtem ko se večja shramba nahaja ob daljši stranici nasproti tribun in je po vsej dolžini povezana s telovadnico. Nad garderobami bo galerija in sekundarni prostor za potrebe telovadnice in ostale šole. Dostop do galerije je predviden iz šolskega trakta v prvem nadstropju, požarni izhod pa je mogoč preko zunanjih stopnic. KONSTRUKCIJA IN INSTALACIJE Nosilna konstrukcija novozgrajenih delov bo iz armiranobetonskih stebrov in sten z armiranobetonskimi ploščami. Fasada bo na zunanji strani toplotno izolirana. Trakt III. triade bo belo obarvan, vezni hodnik in telovadnica pa drugačne barve. Fekalna kanalizacija bo priključena na javno kanalizacijo. Novi del objekta bo vezan na isti priključek javnega vodovoda kot sedanji objekt. V starem in novem delu je predvideno hidrantno omrežje. Obstoječa šola ima ogrevanje na tekoče gorivo, po dograditvi pa se bo šola priključila na toplovodno ogrevanje. ZUNANJA UREDITEV Vzporedno z novo telovadnico bo zgrajeno novo zunanje košarkarsko igrišče, ki bo ograjeno z dva metra visoko žično ograjo. Ob dovozni šola v Nazarjah cesti bodo parkirna mesta za uslužbence šole in zunanje uporabnike telovadnice. Po idejnem projektu bo dostop za III. triado izveden v nadaljevanju dovozne ceste za vrtec, medtem ko je dostop za I. in II. triado obstaja že sedaj. Ob lokalni cesti je predvideno postajališče za šolski avtobus. OCENA INVESTICIJE Po idejnem projektu bo opisana investicija znašala dobrih 352 milijonov tolarjev. Od tega odpade dobrih 250 milijonov na šolski objekt brez telovadnice, sama telovadnica pa naj bi stala 102 milijona tolarjev. Polovico sredstev za šolski objekt bo zagotovilo Ministrstvo za šolstvo in šport, preostali del mora zagotoviti domača občina. Pri telovadnici ministrstvo ne bo sofinanciralo celotne polovice vrednosti objekta ampak le polovico tistega, kar bi bilo po šolskih normativih. Telovadnica bo namreč nekoliko večja od teh normativov, zato bo morala občina prispevati večji delež. Idejni projekt je na podlagi sklepa nazarskega občinskega sveta dan v javno obravnavo in si ga lahko občani ogledajo na sedežu občine ter podajo svoje pripombe. Franci Kotnik m Gornji Grad Tudi tretja javna tribuna z enakim odgovorom: radarjev nočemo! Občina Gornji Grad je v sredo, 24. aprila, v gornjegrajskem kulturnem domu pripravila (za nazarskima) tretjo javno tribuno na temo nameravane postavitve radarjev na Menini planini in nanjo poleg ostalih povabila tudi predstavnike vseh treh pristojnih ministrstev: Ministrstva za promet iz zveze, Ministrstva za okolje in prostor in Ministrstva za obrambo. Gostje iz Ljubljane so tudi tokrat slišali enako sporočilo: radarjev na Menini nočemo! Gornjegrajski župan Toni Rifelj je za iztočnico razprave kronološko opisal dogodke, ki so se v zvezi z radarji v občini Gornji Grad zgodili doslej. Za tem je za govorniški pult stopil Franc Pahovnik in spregovoril v imenu planinskega in turističnega društva, lovske družine in pašne skupnosti. Ponovil je znana nasprotujoča stališča omenjenih organizacij in za svoj govor požel bučen aplavz skoraj polne dvorane. Nato je spregovoril direktor Uprave Republike Slovenije za zračno plovbo Ludvik Bokal. Dejal je, da bo v svetu letos postavljenih preko sto novih radarjev in da samo radarji omogočajo varno vodenje zračnega prometa. Slovenija po njegovih besedah mora imeti svoj sistem za vodenje zračnega prometa, ker ne želi na črno listo nevarnih držav. Odločitev za postavitev civilnega radarja na Menini, kot je dejal, je sprejela Vlada in nato Državni zbor na podlagi predhodne strokovne študije. Na to izjavo se je oglasil poslanec v DZ dr. Franc Zagožen in povedal, da parlament ni imel možnosti vpliva na izbiro lokacije. Zastavil je vprašanje, kakor že poprej tudi Matjaž Drčar, zakaj Ministrstvo za promet in zveze vztraja pri lokaciji na Menini, če pa je prav tu postavitev najbolj sporna. Jože Slana iz prometnega ministrstva pri odgovarjanju na to vprašanje ni bil povsem precizen. Ana Sodnik iz Urada RS za prostorsko planiranje je skušala pojasniti postopek priprave in sprejemanja potrebne dokumentacije za objekt, kot je radar, vendar je bila pri tem večkrat prekinjena. Ludvik Bokal je k temu dodal, da uprava za zračno plovbo ne vztraja na tej lokaciji radarja, ni pa se strinjal s tezo, da postavitev radarja na Menini pomeni njeno uničenje. "Ena sama letalska katastrofa lahko uniči več Menine kot radar," je dejal. Božo Drobenik je opozoril na neprecenljivo bogastvo flore in favne, ki ga hrani Menina, in očital investitorjem, da tega dejstva niso upoštevali. Prof. dr. Anton Jeglič z elektrotehniške fakultete je nato spregovoril o vplivih elektromagnetnega sevanja na živa bitja, ki so še vse premalo raziskani, vsekakor pa imajo svoje negativne posledice. Prof. Jeglič je prisotnim pokazal vidne razlike med rastlinami in človeškimi celicami, ki so bile, in tistimi, ki niso bile obsevane. V nadaljnji razpravi so domačini očitali predstavnikom ministrstev, da so poskušali postavitev izpeljati brez njihove vednosti in soglasja, nato pa se je tema razprave vrnila nazaj v leto 1992. Takrat je bila po besedah državnega sekretarja v Ministrstvu za obrambo Mirana Bogataja sprejeta odločitev o gradnji drugega vojaškega radarja. Bogataj se je v svoji razpravi skliceval na zaključni del Jegličevega govora, ko je ta dejal, da je z ustreznimi ukrepi mogoče marsikaj tudi varno izvesti. Edi Mavrič je vprašal, kaj se bo zgodilo, če občina ne bo uskladila svojih planskih aktov z državnimi (to bi pomenilo ustavitev postopka za pridobitev lokacijskega dovoljenja) in ali bo država, če bodo občani tudi fizično branili Menino, uporabila silo? Dr. Zagožen pa je ob navajanju številnih dejstev, ki govorijo proti nameravani postavitvi radarjev na Menini, svetoval investitorjem, naj odstopijo od projekta in poiščejo drugo lokacijo. Tako Bokal kot Bogataj sta zagotovila, da država v nobenem primeru ne bo uporabila sile. Franc Bezovšek je pojasnil specifično problematiko pašne skupnosti, ki se pojavlja z nameravano postavitvijo radarjev, proti grobemu posegu v naravo pa se je izrekel tudi predsednik gornjegrajskega turističnega društva Franc Pustoslemšek. Janez Presečnik je prisotne pozval, naj se udeležijo protestnega shoda na Menini, ki bo 12. maja ob 11. uri pred planinskim domom. Od tam bo pohod na vrh Vivodnika in na Šavnice, kjer bo podpisovanje protestnih izjav. Na direktno vprašanje, ali bo država kljub večkrat izraženemu nasprotovanju lokalne skupnosti še vedno vztrajala pri postavitvi radarjev, nihče od gostov iz Ljubljane ni želel odgovoriti. Verjetno pa je marsikomu od njih ostal v spominu verz, ki je v času tribune visel na zidu: "Rad bi vam poslal pozdrav s teh krajev, kjer živim, žarke sonca v pismu bi poslal vam s planin, v tej lepoti, ki narava v gorah jo ima, človek najde mir in srečo svojega srca." 1 I j Temelj modrosti so misli brez besed; besede brez misli so nadomestek j stvarnosti, v kateri se misli in besede soodvisno dopolnjujejo! Edi Mavrič Savinjčan Republika Slovenija UPRAVNA ENOTA MOZIRJE Savinjska c. 7, Mozirje SPREMENJEN DELOVNI ČAS KRAJEVNIH URADOV LUČE IN SOLČAVA Prebivalce Luč in Solčave obveščamo, da je s 13. majem 1996 spremenjen delovni čas krajevnih uradov: - KRAJEVNI URAD LUČE vsak ponedeljek od 7.00 do 16.00 ure - KRAJEVNI URAD SOLČAVA vsak četrtek od 7.00 do 12.30 ure. V ostalih dneh lahko zadeve urejate na sedežu Upravne enote Mozirje, soba št. 1. Turistično društvo Rečica 'Zgornjesavinjski želodec" zavarovan z označbo porekla blaga Trud Turističnega društva Rečica, Zadruge Mozirje, bivše občine Mozirje in novih občin Mozirje, Nazarje, Gornji Grad, Ljubno in Luče je poplačan. Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino je 7. februarja letos izdal odločbo, s katero je geografsko ime "Zgornjesavinjski želodec" za suhomesnati izdelek - želodec zavaroval z označbo porekla blaga in ga pod številko 9290001 (prvi primer te vrste v Sloveniji!) vpisal v register označb porekla blaga. Zgodba je seveda dolga in se začne leta 1990, ko so člani rečiškega turističnega društva pristopili k ocenjevanju želodcev v smislu popestritve prireditve Od lipe do prangerja. Že prvo ocenjevanje želodcev, bilo jih je 13, so zaupali poznavalcem in nS ta način takoj ovrgli očitke, da jim gre samo za to, da bi se "najedli želodcev". Leta 1992 se je na ocenjevanje odzvalo že 24 izdelovalcev želodcev, leta 1993 44, leta 1994 62 in lani 60. Ker so se pred leti na trgu začeli vedno bolj pogosto pojavljati izdelki pod imenom "želodec", ki pa s pravim zgorn-jesavinjskim želodcem niso imeli prave zveze, je Turistično društvo Rečica leta 1992 dalo pobudo Zgornjesavinjski kmetijski zadrugi Mozirje, da sproži postopek za zaščito pravega želodca.' Tako je bil julija tega leta s strani zadruge vložen zahtevek pri Uradu RS za varstvo industrijske lastnine (UV1L) za priznanje pravice do označbe porekla blaga. Naslednje leto je Oddelek za živilstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani izdelal elaborat o značilnostih želodca kot posebnosti Zgornje Savinjske doline, ki je bil v začetku leta 1994 posredovan Gospodarski zbornici Slovenije. Od nje je namreč UVIL zahteval strokovno mnenje o upravičenosti zaščite. Skladno z omenjenim elaboratom je bil junija tega leta ustanovljen Konzorcij izdelovalcev zgorn-jesavinjskih želodcev, ki pa zaradi negativnega mnenja Ministrstva za notranje zadeve ni bil uradno registriran. Zaradi tega je bil avgusta tega leta pri Izvršnem svetu takratne občine Mozirje imenovan Odbor za zaščito geografskega porekla zgornjesavinjskega želodca, decembra 1994 pa je Skupščina občine Mozirje sprejela Odlok o zaščiti geografskega porekla. Ker je medtem v dolini nastalo pet novih občin, je bilo treba postopek jfcSAVINJS Ki -ji^ssißSPr^eJr S»4 SlafaretvoW>Žiefe vGrobnerjeviJM^ w'i .-L. ^ Sl«-->vv ...v./'- JttožiMF-U teL: 063/832-200 ..... ^ V meseca matu vam za nakup daril za birme, obhajila ipd. nudimo I 0 % popuste Odprto: NON-STOP: MO-19.00, sobota: 8.00-12:00 ^ HLADILNIKI, ZAMRZOVALNIKI, ŠTEDILNIKI, PRALNI STROJI REZERVNI DELI ZA BOJLERJE SERVIS VRŠIMO HITRO IN STROKOVNO, ZATO SE OBRNITE NA NASLOV: TERGLAV MILAN, POLZELA 137/A DELOVNI ČAS TRGOVINE TEL. FAX: 063-720-138 8-12 IN 14-18 TEL. 063-720-406 __________SOBOTA 8-12 n^NAJN ffittAi) .. /&f\ T?he 5 & j ra Ljubno ob V tel: 841-512 NOVOI NOVO! NOVO! NOVO! NOVOI NOVO! NOVOI NOVO! HLADILNICA POLETJE SE BLIŽA IN S TEM VEČNI PROBLEM TOPLIH PIJAČ. ZATO SMO SE V NAŠI TRGOVINI ODLOČILI, DA VAM PRIHRANIMO ZADREGO, KI NASTANE TAKRAT, KO JE POTREBNO POSTREČI S HLADNIMI PIJAČAMI. HKRATI LAHKO OHLADIMO TUDI TRISTO ZABOJEV PIJAČE, ZATO JE ODVEČ SKRB, DA BI KOGA PUSTILI NA CEDILU. NAJLEPŠE OD VSEGA PA JE, DA VAM HLAJENJE NE PODRAŽI NAKUPA, ALI DRUGAČE POVEDANO, CENA PIJAČE OSTANE ISTA. ZGODOVINA IN NARODOPISJE H Skozi bogastvo ljudskega izročila ■ Piše: Aleksander Videčnik Naj bo to branje več ali manj sprer hod po izročilu naših prednamcev. Morda bodo bralci našli v tem kaj zanimivega. Glavno pa je, da se nekdanje šege vsaj bežno opišejo in tako spet malo oživijo. V njih je mnogo modrosti in dobrih naukov, ki so pomagali že od davna ohranjati naš narod. Nekaj iz okolice Gornjega Grada. Cokle so delali iz makiena, breze in javorja. Coklarstvo je marsikje bila obrt, saj so predvsem na kmetih veliko rabili kot obutev prav cokle.. Hudomušneži radi postavljajo vprašanje "kako dolgo je od starega do novega leta". Odgovor so hitro našli, "kakor dolgo ura bije". Razmislimo. Ovčarji so nekoč slavili na dan sv. Neže, ker je zavetnica ovac. Na ta dan niso delali. Zanimivo, podobno pravilo je še veljalo na dan sv. Jurija in praznik sv. Martina. Držali so se navade, da je na praznik sv. Jurija pasel ovce "ta veliki hlapec", na dan sv. Martina pa "ta mali". Dan pred Križevim tednom poneso na vsako njivo križce narejene iz lesa butar (snopov, potic). Na Telovo vtaknejo vejico v zelnik, da ne bo zelje krofasto in da ga ne bi napadle gosenice. Na Menini so včasih prepasli preko 500 ovac. Ko so pastirjem prinesli "cirngo" (določene količine jedil in pijače), so se le-ti oddolžili z 1 do 2 "glaviča" sira. Špilovka ali tudi spodjemalka so rekli pripravi, ki je služila kot pomoč pri nalaganju bremen na rame, ko je šlo predvsem za prenos sena, listja, povezanega z vrvjo. Proti toči so zvonili z blagoslovljenim zvončkom in prosili, da bi se oblak obrnil drugam. Dan pred Telovim postavijo med komaj zeleno proso tri male smrečke (mlaje), da bi proso zraslo visoko. Po tem, ko krave ali svinje povržejo, jim dajo malo božičnih otrobov za moč. Za vezanje splavov so potrebovali veliko trt. Te so pripravljali “trtarji". V okolico Gornjega Grada, so prihajali največ iz Radmirja in Ljubnega. Obre- zovali so breze, da so potem iz njih vili trte. Lastnik dreves je zahteval od trtarjev plačilo, ki niti ni bilo tako malo. V stari Avstriji so zahtevali 1 -2 gld, s tem je imel trtar zagotovljeno drevje in lastnik nalogo, preprečevati drugim trtarjem jemanje brezovih vej. Zelo dolgo je veljalo načelo, da se med sosedi ne plačuje uslug, se jih le vračuje z enakimi. Zanimivo, to pravilo je veljalo tudi v domačem zdravilstvu. Zdravilci so rekli, "za zdravje se ne plačuje", seveda so pa radi vzeli kakšno stegno ali kaj podobnega. Na pepelnični dan so "poribali" vso hišo, to so storili tudi z vso posodo, ki so jo rabili za kuho. Nekoč je bila navada, da so hkrati klali vse svinje. Ob tej priliki so slanino najmanjšega prašiča zvili v "boh". Ta zvitek ima kožni del povrhu. Dali so ga v posodo, na vrh pa tri žareče komade žerjavice. Tako so ravnali, ker so s tem za leto dni (do prihodnjega fureža) pregnali moro iz svinjskih hlevov. Dolgo je bila navada, da so ob klanju hranili desno nogo velikega prašiča za siromaka, ki je prišel k hiši. Ponekod so ta dar namenili stari obnemogli ženski. Če tega niso storili, je bila nevarnost, da svinje napade "urk" (neke vrste bolezen v okončinah). Ob Vseh svetih so delili "prešco". To so bili mali hlebci kruha iz boljše pšenične moke. Dobili so jih vsi člani družine, tudi prevžitkarji. Pri tem so upoštevali še ženske, ki so za kmetijo vsaj en dan ajdo žele. Nekoč so pri Petkovih streljali z možnarji, da bi pregnali neurje. Pa so predrli oblak, iz njega je padla coprnica, ki je potem tri dni sedela v hiši na peči • in šele ko je spet grmelo, je izginila. Na praznik Vseh svetih, so pred cerkvijo delili kruh ubogim, predvsem siromakom, ki so bili na poti (po-tovci). Vemo, da so gozdu iztrgali zemljo za obdelavo s "požari". Pri tem delu, ki je bilo zelo težko, so rabili dosti izkušenih ljudi. Povabili so jih rekoč "pridi pomagat’ žgance iz pekla vleč’". Mttmo «tare fotografke Gozd je nekoč dajal kruh večini prebivalcev. Gozdni delavci so bili hkrati tudi plavi, splavarji in pogosto delavci na žagah. Skupina na sliki, ki je v lasti Ivana Plaznika in Tonce Šporin iz Nazarij, je bila posneta nekje v naših gozdovih. Kot vse kaže, že pred prvo svetovno vojno. Nam lahko kdo izmed bralcev pove kaj več? ____ ZGODOVINA IN NARODOPISJE_ Rusi v Solčavi Starejši ljudje se gotovo še spominjajo časov po prvi svetovni vojni. Tedaj so v Jugoslavijo pribežali številni ljudje iz Rusije. Predvsem so to bili moški, ki so se borili na strani carju zveste vojske. Že med oktobrsko revolucijo so pričeli z obsežnimi čistkami na eni in na drugi strani nasprotujočih si vojska. Tudi v Solčavi so tista leta prišli štirje carinski stražniki ruske narodnosti. Tedanja država je begunce zaposlovala v službah, ki so bile še posebej izpostavljene. Finančna straža je bila nekaj takega. Dva od štirih Rusov, ki so prišli v Solčavo, sta ostala domačinom še posebej v spominu. To sta bila Nikolaj Zemljakov in Ivan Pankejev. Tako je naneslo, da se je eden od štirih prostovoljno poslovil od življenja, drugi je odšel v Železno Kaplo in se ni več vrnil. Nikolaj in Ivan sta se poslovila od uniforme in se potem preživljala z delom pri ljudeh. Ivan je postal dober žagar, Nikolaj pa je opravljal kmetijska dela. Nista pa trpela drug drugega in sta se večkrat sporekla le zato, ker je bi! Ivan Ukrajinec, Nikolaj pa Kozak. Ivan je bil očitno tudi bolj šolan od Nikolaja, pa ga je ob vsaki priliki podcenjeval. Oba sta se naučila slovenščine, sicer z močnim ruskim naglasom in se popolnoma vživela v sredino, kjer sta živela. Nikolaj se je veliko zadrževal pri Ložekarju in se na Stanka zelo navezal. V njegovih očeh je bil Stanko vse! Ko danes Ložekar obuja spomine na Nikolaja, pripoveduje, kako mu je ta Kozak večkrat pripovedoval o trnovi poti beguncev prej ko so prišli v naše kraje. Beg preko Turčije ni bil lahek, še posebej zaradi običajev, ki so veljali med temi ljudmi. Posebno so se bali za svoje ženske in so prišleke kaj hitro odpravili. Ložekar se spominja Nikolaja kot moža drobne postave, odrezavega značaja in ljubitelja žganja. Ni pa bil hudoben, čeprav je rad kaj malega izmaknil. Prebivalci Solčavskega so ga jemali takšnega kot je bil. Kaj bi Nikolaj dal, da bi bil večje postave in močnejšega izgleda. Očitno je to večkrat poudaril, saj je ta njegova želja bila vsem dobro znana. Veliko je kadil, največ pipo, na skrivaj je tudi čikal. Zato je ime! vedno pri sebi dozo za tobak in vžigalnik. Kmalu se je naučil raznih kletvic in grobih izrazov, s katerimi sploh ni štedil. Tako mu je bila beseda "prašeč" zelo blizu, pa tudi "kru-cifiks" je bil na vrsti ob vsaki priliki. Sploh je svoje opazke povsod kar javno izrekel. Imel je skrito željo, da bi se poročil. Res je bil nenehno na preži za kakšno primerno nevesto, pa, kot se je pokazalo, brezuspešno. Po drugi vojni ga je Ložekar nekoč podražil, kdaj se bo le končno poročil, odvrnil je, da ga sedaj čaka le še "bela" nevesta. Potem ga glede tega niso več spraševali. Ko je Ložekar dobil prvi avto, to je bil “fičo", je Nikolaj občutil nezaslišano srečo, kadar se je v njem vozil. Smatral je, da sta z voznikom sama na cesti, vedno je menil, da naj kakega vsiljivca Ložekar enostavno "rukne", ker se mu mota pod kolesi... Nikolajeve dogodivščine so burile domišljijo ljudi. Veliko pripovedi je bilo resničnih, trdi Ložekar. Tako je nekoč sklenil Nikolaja prepričati, da se bosta peljala z gondolo na Golte. Spotoma mu je plačal nekaj meric žganja, da bo korajžen. Ko sta prišla do spodnje postaje, je bila V predzadnji številki Novic smo objavili sliko s Ciganskim Pavletom in njegovo družino. Že ob objavi smo- podvomili, da gre za izvirno sliko te zanimive družine. Takoj pade v oči, da vozek ni ciganski voz, da je Urška nekoliko prevelika in prelepa, da bi lahko bila "ta prava". Sedaj se je dvom potrdil. Oglasil se je gospod Sotošek iz Var-polja, ki je pri čiščenju stare hiše naletel na prav tako sliko, le da je veliko starejšega izvora. To pa pomeni, da je lahko ena tistih, ki so jo naši izseljenci poslali v domovino iz Amerike. Tam so namreč uprizarjali igro velika gneča. Podala sta se do vstopa v gondolo, tam je neka dama, hudo nale-potičena, s komolci pridobila vstop. Nikolaja je to hudo fazjezilo in je glasno pripomnil “le tiši, le tiši hudič rdeči, da te priškrne". Tako je gondola odpeljala brez Nikolaja in Ložekarja. Ko je Nikolaj zagledal, kako gondola po žici drsi v višino, je ves zaprepaščen dejal: "Poglej Ložekar, hudič, cel avtobus na drati, kar ti se pelji, ko si neumen, jaz se ne bom, kaj če se drat utrga." In res, ni se dal pregovoriti, da bi stopil v gondolo in se z njo podal na Golte. Ložekar je natrosil kar veliko dogodivščin z Nikolajem in nekaj jih bomo še objavili. o Ciganskem Pavlu. Sedaj je na nas, da preverimo izvor slike v Varpolju. Lahko bi držalo, saj je iz te hiše bil eden domačin "Amerikanec". Če* pa bomo to ugotovili, potem je na dlani, da so tam res ponaarjali življenje Ciganskega Pavla kot posebnost med našimi izseljenci. In še nekaj je potem res, da ljudski glas vendarle ne kaže jemati površno! Naj ob tej priliki ponovno izrazimo zahvalo bralkam in bralcem, ki nam s pojasnili, opozorili in pošiljanjem starih slik tako vsestransko pomagajo. Ta vez naj taka tudi ostane! $Umo «tare fotografije Ko so leta 1934 obzidovali strugo Lučnice, malo pred sotočjem s Savinjo. Jože Letnar, ki nam je sliko posredoval, je tedaj kot mlad fant delal s skupino Primorcev, ki so bili odlični strokovnjaki za škarpe - še danes držijo! Dela so opravljali v okviru podjetja za urejanje hudournikov iz Ljubljane. Odmevne Savinjske novice Zdravniški nasveti Vprašanje: Stara sem 37 iet in me že dolgo boli glava. Da me ne boste spraševali, vam že kar takoj povem, da je moj zakon urejen, da imam tri otroke, ki so v šoli pridni in uspešni, zaenkrat mi ne delajo sivih las. Zelo sem pohitela z odgovori na vprašanja, ki navadno sledijo, kadar kakšnemu zdravniku potožim zaradi glavobola. Lahko vam tudi povem, da sprehodi v naravo, šport in sprostitev ne pomagajo, da se ne bi po nepotrebnem trudili z nasveti. Pritisk imam normalen, prav tako laboratorijske izvide, tudi rentgen ni nič pokazal. Glava me najbolj boli, ko se spreminja vreme. Zdravila proti bolečinam mi ne pomagajo več, prav tako ne zdravila za živce. Zelo me razjezi, če moram k zdravniku, saj včasih ne morem v službo. Zdi se mi, da ne naletim ravno na razumevanje, saj mi vsi govorijo isto. Maja Odgovor: Draga soimenjakinja, če vas prav razumem, ne želite nobenih nasvetov. Če sem čisto odkrita, potem ne vem, zakaj ste mi pisali. Pa saj res, tudi v ambulanto ljudje ne pridejo vedno po zdravilo ali nasvet. Pogosto prihajajo kar malo potožit, pa je že boljše. Pravzaprav je tako še najlaže zdraviti... Samo ne vem, kako dolg je efekt takšne terapije. Veste, zdravniki se učimo po približno enaki literaturi in prisegamo na isto znanost, zato verjetno postavljamo enaka vprašanja, ko želimo priti problemu do dna. Jaz bom danes napisala nekaj na splošno o glavobolu. Verjetno bo za vse, ki jih pogosto ali občasno boli glava, zanimivo. Glavobol ni bolezen sama zase, ampak je znamenje neke bolezni. Pojavlja se pri različnih boleznih in stanjih, zato je razlog zanj včasih težko na hitro določiti. Če je bolnik nestrpen in jezljiv, je to še težje, saj lahko že sitna duša povzroči lastniku glavobol... Glavobol opredelimo glede na to, kako bolnik bolečino opisuje, kje natančno jo lokalizira, kako dolgo traja in kaj jo sproži, omili ali ponovi. Kadar bolnik zboli nenadoma in ima povišano telesno temperaturo, ga boli cela glava in se bolečina pri kašlju bistveno stopnjuje, njegov tilnik pa je otrpel, pomislimo na draženje možganskih ovojnic. Vzrok za to je lahko infekcijska bolezen - meningitis, lahko pa gre za povišano telesno temperaturo ali posledico sončenja. Kadar ima bolnik vnetje obnosnih sinusov, navaja glavobol v obraznem delu, glavobol je znosen ali zelo močan, lahko je enostranski ali obojestranski, lahko ga spremlja gnojni izcedek iz nosu ali kihanje. Navadno ima bolnik povišano telesno temperaturo. Pri zastrupitvah, vnetju možga-novine, zmanjšani ledvični funkciji in po alkoholnem opoju je glavobol večinoma utripajoč, lahko pa tudi konstanten. Včasih je omejen na določen predel glave, drugič pa ne. Kadar je povišan pritisk znotraj lobanje, je glavobol zelo različen, blag ali nevzdržen, stalen ali občasen. Bolnika zbudi ali pa mu sploh ne da zaspati. Vedno je znak resne bolezni ali poškodbe. Lahko gre za možganski tumor, absces, tu-berkulom, možgansko krvavitev in še kaj. Glava boli tudi nervozne ljudi. Glavobol je v teh primerih različen, ampak o tem raje ne bom govorila, da se ne boste počutili osebno prizadeti. Vsekakor je potrebno glavobol jasno opredeliti, najti prave razloge zanj, če ga hočemo odpraviti. Včasih je to zelo težko. In pogosto mora pomagati tudi psihiater. Veste, draga gospa, vsi smo rahlo nori. (Za vas seveda to ne velja.) Lep pozdrav in brez zamere! dr. Maja Natek, spec. spl. med KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA SLOVENIJE Priznanja našim kmetijam na razstavi "Dobrote slovenskih kmetij" Tudi letos so se naše kmetije s številnimi domačimi izdelki udeležile razstave in ocenjevanja v starodavnem Minoritskem samostanu na Ptuju. En sam velik pogrinjek vseh slovenskih pokrajin in zamejske tržaške je letos pripravilo kar 477 kmetij. V bogati ponudbi krušnih, mesnih in mlečnih izdelkov smo lahko spoznali delček ustvarjalnosti, skrbnosti in iznajdljivosti kmečkih gospodinj. Iz Zgornje Savinjske doline se je letos predstavilo devet kmetij, in sicer s tremi mesnimi ter šestimi krušnimi izdelki. Naše kmetije so pripravile zelo izvirne ter kakovostne izdelke. Kot dokaz velike kvalitete so tudi priznanja, ki so jih prejele naslednje kmetije: ZLATO PRIZNANJE keksi na stroj Anica GERMELJ Raduha 49 p. Luče ob Savinji SREBRNO PRIZNANJE Milena MAROLT Podveža 3 p. Luče ob Savinji Franc OŠEP Robanov kot 29 p. Solčava BRONASTO PRIZNANJE Rozika PETRIN Sp. Pobrežje 11 p. Rečica ob Savinji Irena RAK Brezje 28 p. Mozirje Jožica SUHODOLNIK Logarska dolina 25 p. Solčava Vsem kmetijam za prejeta priznanja iskreno čestitamo, hkrati pa jim želimo, da so jim priznanja vzpodbuda za čim večjo kakovost njihovih izdelkov. KSS Mozirje Bernarda Brezovnik rogljički brez jajc suha domača salama kokosovi rogljički ajdova potica z orehovim nadevom sadni kruh OBČINA GORNJI GRAD Attemsov trg 3 OBVESTILO OBVEŠČAMO VAS, DA JE S 4. APRILOM 1996, PRIČEL Z NOTARSKO PISARNO g. MIRKO FINK, V PROSTORIH OBČINE GORNJI GRAD. URADNE URE VSAK ČETRTEK OD 14.00 DO 16.00 URE. NASVETI IN OGLASI f Referendum za zaprtje nuklearke V Sloveniji je v polnem teku kampanja zbiranja podpisov za zahtevo po referendumskem odločanju o zaprtju nuklearke v Krškem v roku desetih let. Ta zahteva ima že pestro zgodovino, že večkrat je bila glasno izražena, pa vendar nikoli ni prišla v parlamentarno razpravo. Nekatere stranke so si ob njej nabirale le politični kapital, nuklearka pa še naprej obratuje in vsi uporabljamo njeno poceni elektriko. Seznam pomislekov proti referendumu je dolg. Od že zdavnaj izgubljene nedolžnosti političnih sil, ki se zavzemajo za ekologijo. Pa aktivno vključevanje mednarodnih organizacij, kaj se vmešavajo v naše probleme, tujci nam že ne bodo zapirali nuklearke. Tisti, ki stojijo na trdnih tleh, se bojijo električnih mrkov in zloma gospodarstva zaradi višje cene elektrike. Skrbi jih, kako bomo prišli do potrebne elektrike. Ali ne bomo preveč odvisni od uvoza? Ali se ne bodo povečale emisije termoelektrarn? Vendar zahteva po referendumu o zaprtju nuklearke še ne pomeni, da bo ta takoj in nepreklicno zaprta. Pomeni šele, da se bo o tem problemu začelo rapravljati v najvišjih političnih telesih in iskati možnosti in rešitve, kako bi to speljali. Gre za pomemben proces v naši družbi, da vsak državljan, ki to želi, lahko svobodno pove svoje mnenje glede nekega problema, ki se tiče vseh. To je osnovna ideja demokracije. Oblasti je preprosto treba pokazati, da v nekaterih stvareh državljani razmišljamo drugače. In če nas je drugače mislečih veliko, potem mora to tudi upoštevati. Tako pomembnih od- ločitev ne smemo prepuščati samo strokovnjakom in politični eliti. Enak problem se je pokazal tudi ob načrtovanju gradnje radarjev na Menini. Politični eliti ne smemo utrditi prepričanja, daje v soočanju z vprašanji rizičnih tehnologij najboljša politika opirati se le na mnenja strokovnjakov in ob nestrinjanju državljanov uporabljati metodo neskončnega izmikanja, taktiziranja in gospodarjenja s časom. Namesto da bi se lotili reševanja pomembnih ekoloških vprašanj, jih politiki samo odlagajo in prelagajo, pri tem pazijo v glavnem le, da se jim ne zamajejo njihovi položaji. Prav referendum bo prisilil oblast, da se loti reševanja problema oskrbe z energijo in jo opozoril na možnost, smiselnost in pravico soodločanja državljanov pri pomembnih odločitvah, ki se tičejo našega življenjskega okolja. Zato velja pozabiti na zamere, preseči celo različna mnenja, ali je bolje NEK predčasno zapreti ali ne in kako jo nadomestiti ter kampanjo odločno podpreti. Svoj glas za referendum zapišete na posebni obrazec, ki ga dobite in overite na upravni enoti v Mozirju (matični urad, soba št. 1) in ga pošljete na naslov: SLOVENSKO EKOLOŠKO GIBANJE, Miklošičeva 38, p.p. 483, 1001 Ljubljana. Zbiranje podpisov bo potekalo do 17. maja. Rad bi vas spodbudil, da žrtvujete svoj čas in poveste svoje mnenje. Sam sem svoj glas oddal prav danes in kar dober občutek imam, da lahko vsaj malo vplivam na našo prihodnost. Zeleni Franček SIUflgpN SALCN POHIŠTVA Selška 1C, MczirJe Tel. 832-946 ZAVOD ZA ^ GOZDOVE' / SLOVENIJE OBMOČNA ENOTA NAZARJE Ureditev secisca Vse to smo nekoč že znali, pa smo opustili ali celo pozabili. Strokovno opravljena sečnja je negovalni ukrep v gozdu. Drevesa za posek morajo biti strokovno izbrana in nato pravilno posekana. Strokovna izbira dreves je: - Ukrep sonaravnega gojenja z nego gozdov. - Funkcija vrednotenja preteklih in prihodnjih negovalnih ukrepov ob upoštevanju mnogonamenskega gozda. - Razumen gospodarski ukrep za čimvečji izkoristek proizvodne sposobnosti gozdnih rastišč. - Vzgoja kvalitete in življenjske moči gozda. - Porok za zaščito tistih funkcij gozda, ki so bile in bodo ostale v javnem interesu. Javni interes do gozda je stara pravica organiziranih ljudstev. - Dogovor med lastnikom gozda in gozdarjem, ki v obsegu potreb in možnosti izbereta najsprejemljivejšo odločitev za gozd in njegovega lastnika. - Medsebojna izmenjava in končna potrditev strokovnih mnenj med kmetom in gozdarjem. - Evidentiranje po vrsti donosov, številu in količinah dreves, ki daje informacije o gospodarjenju z gozdom. - Evidenca o škodah na gozdnem drevju in dokumentiran material pri uveljavljanju morebitnih odškodnin. - Korak pred Evropo? Posebno pozornost je treba posvetiti sečnji na pomlajenih površinah. - Ne sekajmo drevja v času pomladanske in poletne rasti, da ne poškodujemo mladih drevesc v času največje občutljivosti. - Drevje podiramo tako, da čim manj poškodujemo mladje in preostala odrasla drevesa. Gozdni red ohranja gozd zdrav. - Za preprečevanje močnejšega razvoja lubadarjev moramo obeliti štore iglavcev in bresta. - Vrhače moramo prekriti z vejami tako, da so debelejši konci obrnjeni navznoter in prekriti s tanjšimi vejami. - Takoj po poseku posameznega drevesa odstranimo sečne ostanke s pomlajenih površin. Votla drevesa in tanjše sušice so domovanje vrste živih bitij, ki pomagajo ohranjati gozd. - Zaradi tega ne sekajmo že popolnoma suhega drevja, če ga ne mislimo spraviti iz gozda. - Puščajmo votla drevesa v gozdu, saj pomenijo dom številnim izredno koristnim pticam. Suha in votla drevesa nudijo domovanje tudi številnim za gozd koristnim insektom. Spravilo lesa iz gozda prilagodimo naravi gozda tako, da bomo povzročili čim manjšo škodo. Posebno pozornost je treba posvetiti pomladku in najvrednejšemu drevju, ki ga bomo pustili v gozdu še dalj časa priraščati. Taka drevesa istočasno krepijo tudi stabilnost gozda. - Ročno spravilo nikar ne izvajajte po vsem sečišču. Poskušajmo ga usmeriti na čim ožje pasove. - Vlaka naj naredi v gozdu čim manjšo rano. Po končanem izvleku pa jo poravnajmo in izkopljimo jarke za odvajanje vode. - Po opravljenem spravilu lesa je treba posekati vsa močno poškodovana drevesa. Če ne mislimo posekanega lesa odpeljati iz gozda, ga moramo olupiti, da ne postane leglo lubadaijev! mag. Ivan KOLAR dipl. ing. gozd. y * Pa z; Ureia^SLA^ka §& Pa začniva! Danes bova skupaj prelistala šolsko ilo mozirske OŠ IZPOD BRDC. Če si eden izmed tristotih lastnikov glasila in si storil to, kar< ti je bilo storiti, (PREBRAL PRISPEVKE OD PRVE DO ZADNJE STRANI) , potem ti nimam več kaj razkriti. Vsem pa, ki glasila niste bili deležni, lahko na kratko sporočim njegovo vsebino. Žal nisem mogla uporabiti slabo ločljivih ilustracij in fotografij in sem (za zmanjšanje turobnosti Bobenčka) poiskala nekaj drugih. Pa poglejva, kaj sem izvedela med sprehodom po 32 strani obsegajočih "cajtngah". " \ Šola ni šala. Dokaj redno jo obiskuje 523 učencev (23 oddelkov) in 34 učiteljev. Tam v šoli se menda učijo, pišejo kontrolke, hodijo h krožkom, fakultativnemu pouku nemščine, pripravljajo nara-voslovne, kulturne in druge dneve. Najlepše pa je ■»V menda oditi z avtobusom na ekskurzijo. Prvih pet strani je potiskanih s prispevki o popo-■ tovanju po naši deželi. Ekskurzije razredov, članov krožkov in posameznikov so udeležene naredile pametnejše, bolj razgledane, zadovoljne in polne lepih spominov. Obiskali so: Soško, Poljansko in Logarsko dolino, Koroško, Notranjsko, Snežno jamo pod Raduho, Ločko polje, Cankarjev dom, Ljubljansko opero in še kaj . Opaziti je, da so se imeli lepo in da "van-dranja" ni nikoli preveč. Namesto da se usedeš v šolsko klop, se vkrcaš na avtobus in odpelje te v neznano, kjer mimogrede ___ -sprejemaš nove informacije in postajaš malo pametnejši. Ja kaj pa še hočeš boljšega! Naj živijo šolske ekskurzije! EKOLOGIJA, pojem, ki bi moral že zdavnaj postati.živ v slehernem človeku. V treh prispevkih je presunljivo ujet klic umirajoče narave, ki čaka na spametovanje "pametnega" najvišje razvitega prebivalca Zemlje. Ji bomo prisluhnili? Pravijo, da si TUDI BREZ CIGARETE V USTIH LAHKO FRAJER. "Tobak ubije več ljudi kot prometne nezgode, aids in teroristi skupaj. Kdor pokadi 9 cigaret dnevno, si bo skrajšal življenje za 5 let. To si velja zapomniti. Zapis pogovora z našim urednikom priča o dobro opravljenem intervjuju štirih mladih novinark. Pričakujemo lahko, da bo naklada po tem članku narasla. Hvala za plemenito obveščanje javnosti. Malo za šalo, malo z&res, a kdo ve? Verjetno se je dobro počutil tudi intervjuvani, ko je lahko enkrat za spremembo namesto vprašajev postavljal pikice. Vesela sem, da ste z anketo odgovorili na vprašanje našega urednika. BOBENČEK je vsakokrat narejen za mladi svet in želi postati tvoja rubrika. Po dobrem letu življenja še vedno išče pot k tebi. Kot njegova urednica sem se odločila, da te bom v prihodnje obiskala in te vprašala za kak nasvet. Kdaj, kako in kje bom pa še povedala. Gremo naprej! LITERARNI KOTIČEK je napolnjen z prijetnimi, sveže izmišljenimi literarnimi deli. Njegovi ustvarjalci me spomnijo na prihajajoč rod piscev knjig. Kar pogumno naprej, še bomo brali. Simpatična predstavitev učenca Jerneja Hudoklina razkriva življenje mladega smučarja, ki veliko trenira in ima status športnika. Anketo o trgovskem utripu v središču Mozirja je izvedel 4.b razred. Njihova novinarska izkušnja jim je dala veselje nad tako obliko dela. KOTIČEK ZA ŽIVALOLJUBČKE razkriva osebno izkaznico prikupnega škotskega ovčarja, ki mu je moda stregla po življenju. MODNI KOTIČEK je napolnjen s kozmetičnimi in prehrambenimi pravili, ki imajo tudi svojo modno zapoved in vpliv nate. Učenci 3.a in 3.b razreda pa so se prepustili domišljiji in kaj misliš, kaj so si pričarali s čarobno kroglo? Vse živo! In kdo je bil ZVEZDA na časopisnih straneh? Junak TV nadaljevanke Seaquest Jonathan Brandi (računalniški genij Lucas) . Izveš lahko tudi kaj "so reševali" na šestem zasedanju otroškega parlamenta. Tema zasedanja je bila DA BI ZMOGEL REČI DROGAM IN VSEM NESTRPNOSTIM NE. Še ena anketa, humor, malo razmišljanja za SIVE CELICE in konec. Zdaj vemo o vas in vašem šolskem utripu malo več. Uredniškemu odboru pa še veliko uspehov na takem ali drugačnem področju. MaIa ŠOU SMUČANjA Osnovna šoIa Frana KocbElov j'e za svojE "maIe" šoIarJe ORqANizi-raIa bREZpUČNO dNEVNO smucale, ki jE poteIeaIo od 1J.2. do 20.2.1996. Dvajset MAÜh šolARjEV se jE pod vodsivOM učiiEljicE HAjdEjE BrqIez poquiMNO spušČAlo po pobočjih TičjAlov. Snežne RAZMERE SO biŽE ZeIo UQodNE. ZAdNji dAN SO ORqANiziRAli PRAVO TEkMO V VeIesIaIoMU. Vsi OTROCi so dobili MEdAljE. NAjboljši TRijE pA Tudi pRAkiiČNE NAqRAdE. Prvo NAqRAdo si jE pRiSMUČAU SAblNA FaIe iN SiCER piCO iz PiCERijE 902. DRuqi MATEj SoviNŠEk iN tretj'a Romana TESovNik pA sta si ZAslužiU VEliko čokoUdo. NAvduŠENjE jE bilo ZeIo VEliko, pRAV TAko vzqojiTEljic V VRTCU, kji R so s poMočjo OTRok za vse TEČAjNikE izdcUli koUjNE. SiARŠi so if. prej' polcAZAli NAvduŠENjE za to obliko TEČAjA. Leios SO pRViČ izVEdli TA pROqRAM S SodEloVAN-jEM ŠoIe iN 2 VRTCEV. Vsi pA SO MNENjA, dA DOMO TO obliko TEkMOVANjA obdliŽAli Tudi NAslcdNjE Ieto. EdiTA PoTOČNik iN Simona jAMNik, ČlANici ÜTERARNO'NOViNARskEqA kROŽlcA VsaIca mIatJosi j'e poLna sreče in raeSostS, SijAJNEqA SONCA IN pRESERNEQA SMeIiA. VsaIia MUdoST. Na Mojo MUdosi, kolikoR sem jE že doživtU jE vsliko kRASNih sporni-nov iN NEkAj rudi TAkŠNih, ki bi jih človEk NAjRAjE izbRisAl, pA Ti VSEENO OSTANEjO NA dNU SRCA IN SE pRikAŽEjO ob qRd'lh dEŽEVNih dNEvih. Rača se spoMiNjAM dNEVov, ko smo se iqRAÜ v pEsku iN iz MivkE izde-loVAÜ pOTiCE iN TORTiCE, lob Savinji USPEHI V MATIČNI LIGI: prvaki lige v sezonah 1993/94, 1994/95 NAČRTI: osvojitev tretjega zaporednega naslova v matični ligi ter uvrstitev med prve tri ekipe v Zgornjesavinjski ligi, korekten odnos v ekipi, dobro igranje in seveda brez poškodb Ob tej priložnosti se želi ekipa Foršt-Gamit zahvaliti vsem, ki jih finančno ali kako drugače podpirajo. V prvi vrsti je to generalni sponzor firma Gamit, enaka zahvala pa velja tudi Elektru Vitanc, Gostilni Pri Kumru, Čevljarstvu Žan ter Trgovini in mizarstvu Volovšek. Ne pozabljajo tudi igralcev, ki so zastopali barve kluba v preteklih sezonah in vseh tistih, ki jih redno vzpodbujajo na tekmah, saj so tudi ti dali velik doprinos k uspehom ekipe. Upajo, da bo navijačev iz tekme v tekmo več. PF 1 .A slovenska odbojkarska liga -ženske Zgomjesavinjčanke še naprej v družbi 3. in 4. maja vas vabimo V KOKARJE "PRI PISKEBđ na igro squasha ter v i kjer vas čakajo prom STOCK COLA VODKA COLAMI DEL. ČASj, vsfii ...JU", lokal, „„ijskc cene: 100 SIT 80 SIT s dan od 14. do 23. ure Tel.: 063 831-551 najboljših Čeprav so v zadnji tekmi končnice za obstanek v 1.A slovenski odbojkarski ligi izgubile, so si odbojkarice Zgornje Savinjske zagotovile nastop v najkvalitetnejši konkurenci slovenske ženske odbojke v prihodnji sezoni. Zadnja tekma je bila tako zgolj stvar formalnosti. Zgomjesavinjčanke so bile boljše samo v drugem setu, medtem ko je preostali del srečanja pripadel gostjam iz Celja. Končni rezultat tekme: 1:3 (6:15, 15:13, 5:15, 7:15). Več o analizi letošnjega tekmovanja v 1. SOL - ženske pa v eni od prihodnjih številk, ko bodo odbojkarice Zgornje Savinjske zaključile še pokalno tekmovanje. Franjo Pukart Liga malega nogometa Mozirje Rezultati 11. kola, 21. aprila: Trnava : Policija 3:10, Motorčki : Podvrh 4:6, Hmeljar : Ljubija 5:5, Polda’s : Žabe 2:1, Trg : Lepa njiva 3:0 Lestvica po 11. kolu: 1. Polda’s 18, 2. Policija 17, 3. Trnava 16, 4. Žabe 15, 5. Trg 12, 6. Hmeljar 11, 7. Podvrh 7, 8. Lepa njiva 6, 9. Motorčki 5, 10. Ljubija 3. Krajevna liga Nazarje Rezultati 14. kola, 20. aprila: Odpisani : Mesarija Bogner 4:3, Polda’s club : Markelj 5:0, Miš Maš : Mladost : 0:1, Pekel : Kokarje 3:7, Metka & Tragal : Zg. Nazarje ERBO 1:4, Pizzerija Turky : Kokarje ml. 3:3. Lestvica po 14. kolu: 1. Kokarje 24, 2. Polda’s club 24, 3. Kokarje ml. 19, 4. Pizzerija Turky 19, 5. Mladost 18, 6. Mesarija Bogner 13, 7. Zg. Nazarje ERBO 12, 8. Metka & Tragal 10, 9. Pekel 7, 10. Odpisani 4, 11. Markelj 3, 12. Miš Maš -1. HO-RUK liga Ljubno Rezultati 11. kola, 21. aprila: CVR : Rastke 1:4, Lumpi : Zalugnca 0:3, Savina : Trbiž 6:2, LD Ljubno : Struge 3:7, Foršt-Gamit : Solčava 2:1. Lestvica po 11. kolu: 1. Foršt-Gamit 31, 2. Zalugnca 24, 3. Lumpi 21, 4. Solčava 18, 5. Savina 16, 6. Struge 14, 7. Rastke 13, 8. CVR 13, 9. LD Ljubno 4, 10. Trbiž 4. FP TURISTIČNA AGENCIJA 3310 ŽALEC-Slandrov trg 34 tel.: 0&3/712-310, 715-300 tel./fax: 063/ 713-186 POČITNICE 11,<7' veUIco vzNEMiRljivih idEj za bREZskitbEN oddih - SlovENsko Primorje - zdRAvilišČA - qORsIcA Ietovišča - HrvašIca Istra, Kvarner, OToki... - TUJINA: SpANijA, Grčij'a, TuRČijA, TuNizijA, MaLta, SicilijA, SARdiNijA, KANARSki doki, DoMiNikANsitA Republika___ Nagradna igra "POTEPUHOVO POLETJE" -BOGATE NAGRADE MOŽNOST! JE VELIKO, LE IZBRATI JE TREBA! Pokličite nas: 063/712-510, 715-300 V času od 15. do 26. aprila so policisti PP Mozirje obravnavali tri kazniva dejanja, sedem prometnih nezgod, od katerih so se tri končale s telesnimi poškodbami, pet poškodovanj motornih vozil na parkirnih prostorih, tri kršitve javnega reda in miru in osem drugih dogodkov. S traktorjem nenadoma v levo 18. aprila se je ob 17. uri zgodila prometna nezgoda v Ljubiji. Voznik traktorja je vozil v smeri proti Soteski. V trenutku. ko ga je prehiteval voznik tovornega avtomobila, je začel zavijati v levo in trčil v zadnji del tovornjaka. Pri trčenju se je traktor prevrnil, njegov voznik pa jo je odnesel brez poškodb. Policisti so med postopkom ugotovili, da je vozil pod vplivom alkohola in da traktorska prikolica ni ni' tehnično brezhibna. Požar na stanovanjski hiši is. aprila je izbruhnil požar na ostrešju stanovanjske hiše na Ljubnem ob Savinji. Nastalo je za okrog 2 milijona tolarjev škode, vzrok požara pa naj bi bilo kurjenje listja in trave v neposredni bližini hiš«. Težave z vinjenim gostom 20. aprila so imeli v enem od mozirskih lokalov okrog pol stilih popoldne težave z vinjenim gostom, ki je zahteval alkoholno pijačo. Ker je ni dobil, se je sprl in nato tudi stepel z natakarjem. S svojim početjem ni prenehal niti po prihodu policijske patrulje, zato je bil odpeljan v prostore za pridržanje do iztreznitve. Padec motorista 21. aprila ob 18.05 uri je voznik motornega kolesa vozil iz Mozirja proti Cinkarni. Zaradi neprimerne hitrosti ga je v ovinku zaneslo, trčil je v nasproti vozeče vozilo m padel po travniku. K sreči se je pri teni le lažje telesno poškodoval. Popeljal se je s tujim avtomobilom 22. aprila je bil uh 1.50 uri v Ljubiji odtujen osebni avto, v katerem so bili ključi za vžig. "Novi voznik" je vozilo po krajši vožnji poškodoval in ga zapustil. Policisti so storilca medtem že odkrili in zoper njega podali ustrezen predlog državnemu tožilstvu. Trčenje kombija in avtobusa 22. aprila se je ob 22.10 uri zgodila prometna nezgoda v Nazarjah. Voznik kombija, ki je pripeljal po Vrtnarski ulici, je izsiljeval prednost vozniku avtobusa, ki je pripeljal po Zadiečki cesti. Vozili sta trčili, poleg materialne škode pa sta bili v avtobusu dve potnici lažje telesno poškodovani. Izsleden povzročitelj prometne nezgode V 8. številki Savinjskih novic smo poročali o prometni nezgodi, ki se je zgodila 12. aprila okrog 22. ure v Nazarjah. Policisti so povzročitelja, ki je s kraja nezgode pobegnil, medtem izsledili in bodo zoper njega ustrezno ukrepali. Najden kovček z orodjem 23. aprila je bil v bližini tovarne MCA Nazarje najden kovček z orodjem. Če ga kdo pogreša, naj se oglasi na policijski postaji v Mo/irju PREJELI SMO, PISMA BRALCEV OBVESTILO BRALCEM Z začetkom veljave novega zakona o javnih glasilih (23. aprila 1994) uredništva ne zavezujejo več določila starega zakona o javnem obveščanju iz leta 1986. To pomeni, da si uredništvo poslej pridržuje vso pravico do njihove objave ali neobjave, do krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja, v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa novi zakon v tretjem poglavju. Zaradi želje uredništva, da čim večjemu številu bralcev omogoči povedati svoje mnenje, in zaradi prostorske omejenosti, opozarjamo, da bomo praviloma spoštovali omejitev največ 60 tipkanih vrstic, daljše prispevke pa bomo bodisi zavrnili bodisi skrajšali po lastni presoji. Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom (tudi v primeru institucij, strank, društev, organizacij ipd.), po možnosti tudi telefonsko številko, s katero je mogoče preveriti avtentičnost avtorja, in originalno podpisani. Resnične trditve o radarjih Prebrali smo vaš članek "Neresnične trditve o radarju", ki je bil objavljen po našem odprtem pismu "Menino bomo branili tudi z golimi rokami". In niste nas prepričali, da so naše trditve neresnične. Nasprotno, še bolj smo mnenja, da so naše trditve bolj argumentirane kot Vaše. Pa pojdimo kar po vrsti: Če ste že citirali podpisnike, potem jih citirajte v celoti. Ne vemo, zakaj niste omenili Odbora občine Gornji Grad za obrambo Menine pred radarji? Verjetno bi si s tem demantirali Vašo navedbo o dobrem sodelovanju z lokalnimi oblastmi. Poudariti tudi moramo, da smo mi poslali odprta pisma na ministrstva in na , medije z enako vsebino. Nekateri izmed nas smo dobili pisma z vsebino, . ki je bila objavljena v medijih, vendar z dodatki, ki pomenijo dodaten pritisk na nas. TV tednik, pravite, da ni bil naročen s strani ministrstev ali če hočete s strani investitorja. Res čudno. Ko smo mi želeli oddajo na TV tedniku o radarjih, tema ni bila več aktualna. 14 dni po tem pa je bila dovolj aktualna, da je prišla na televizijo. Da pa je bila pristranska pa argumentiramo s podatkom, da niti en občan iz prizadetih občin ni prišel do besede. Kot, da se nas, tu živečih, ne bo nič vprašalo. Končno pa smo le mi nagnali takšen halo, da se je začelo toliko pisati o stvari. Torej bi korekten novinar prišel vprašati tudi drugo stran za argumente, zakaj nasprotuje postavitvi radarjev na Menini. Pri posnetku vrteče se antene, bi bilo potrebno poudariti, da radar v tistem trenutku ni deloval. Vsak laik je dobil občutek, kot da je stvar popol- noma varna, saj se novinarji sprehajajo naokrog, ko radar deluje. To je bilo očitno zavajanje ljudi. Če drugega ne, se pa antena ne bi smela vrteti, da bi radar dajal občutek, da je ugasnjen. Podatke o številu radarjev te vrste v Evropi smo povzeli iz TV dnevnika. Zakaj so najprej podali številko 5 in nato v TV tedniku 200 povprašajte na TV, kdo jim daje takšne podatke. Verjetno tudi manipuliranje s podatki služi svojemu namenu. Trdite, da se je lokacija izbirala tri leta. Res čudno, če bi nas vprašali pred tremi leti, bi dobili takoj Odgovor, da Menina ni primerna. In to ne iz vojaške perspektive, temveč iz okoljevarstvene. Zato nas tudi zanima, katere inštitucije so delale študije o tem posegu v okolje in kdo je podpisal rezultat, da je Menina iz okoljevarstvenih pogledov primerna za postavitev radarjev. Kolikor je nam znano, je Zavod za gozdove dal negativno mnenje glede postavitve radarjev na Menini. Prav tako je dala negativno mnenje Republiška uprava za varstvo narave. Kdo pa je potem le dal pozitivno mnenje? Razen investitorja, seveda. Tudi strokovnjaki iz Biološkega inštituta, s katerimi smo se pogovarjali se čudijo, da je žrtvovana ravno Menina. Študija iz ekopsihološkega in sociološkega vidika pa je bila narejena kar v Ljubljani, saj na terenu ni bilo zaznati ljudi, ki bi proučevali, kako bo postavitev radarjev vplivala na domačine in na ljudi, ki jim Menina pomeni nekaj več kot zgolj planino. Trdite, da bo radar zavarovan. Se strinjam. Ograja s polmerom 1 km bo že dala navidezno varnost. Gospod Gajšek je na prvi okrogli mizi trdil, da je kritična razdalja do radarja 700 m. Na TV tedniku je to mejo prestavil na 1 km. Kje bo ta meja ob naslednjem intervjuju? Kdo garantira varnost na določeni razdalji? Pravite, da se bo s postavitvijo radarjev turizem še razmahnil. Pa poglejmo, na Menini sta predvidena dva radarja v oddaljenosti 3,5 km drug od drugega. Radij 1 km okrog radarja je nevaren po trditvah strokovnjakov. Torej nam ostane 1,5 km med radarjema kjer se bo turizem pospešeno razvijal. Turistično geslo pa bo: "Dobrodošli v mikrovalovnem raju". Hvala lepa, gospod Borut Šuklje, za tak turistični raj. Ali ste si že mogoče rezervirali sobo v planinskem domu na Menini za dopust leta 1998? Kar se tiče obrambe naše države, pa sledeče. Vojaški radar na Menini naj bi "videl" samo v smer vzhod, jugovzhod in jug, ter še jugozahod. Sever in zahod, pa sta zaradi kulise Savinjskih alp in Julijcev zakriti. Torej nam z zahoda in severa ne grozi nobena nevarnost? Če nadaljujem, sam radar še ne bo branil države. Torej rabimo še močno aviacijo (?) in raketne baze. Ali to pomeni, da bomo v nadaljevanju dobili še raketne “Jaz Janez V nedeljo, dne 14. aprila 1996 sem se udeležila recitala pesmi Janeza Oblaka in Jakoba Acmana v Lepi njivi. Na prireditev me je povabi! sin Jakoba Acmana, ker sem bila med drugo svetovno vojno z Jakobom skupaj internirana 10. junija 1943 v Nemčijo in sem ohranila iz tistih časov njegovo pesem Svatovščina. Prireditev v Lepi njivi je bila izvedena prisrčno in na visoki kulturni ravni. Navzočim je bila med pesmimi bratrancev rodbine Oblak nazorno prikazana življenjska pot Janeza Oblaka. Jaz sem seveda ves čas prireditve čakala, kdaj bodo prišle na vrsto pesmi in kratek opis življenja Jakoba Acmana. Bila sem razočarana. Temu skromnemu človeku z velikim srcem, polnim dobrote in sočutja do sočloveka je bilo na prireditvi odmerjeno le malo časa. Omenjen je bil kot prijatelj Janeza Oblaka in recitirani sta bili dve ali tri njegove pesmi. Iz dvorane sem odšla z grenkim priokusom in s spomini, kako trdo življenje je imel Jaka Acman, a je v svojih pesmih vedno izbral le šaljivi ton in vero v človeka. sisteme v dolino in na planino? Ali pa drži trditev, ki jo je dalo ministrstvo za obrambo v naš lokalni časopis, da želi graditi na Menini mirnodobni položaj za radar. Torej bomo žrtvovan Menino, zato da bo radar samo za "okras", ko pa bo res potreben, pa ga bodo odpeljali? To so naši argumenti proti postavitvi radarjev. Zato pozivamo investitorje, da odstopijo od navedenih projektov, saj Menine ne damo! Član odbora občine Gornji Grad za obrambo Menine pred radarji Jakob Filač Turistično društvo Gornji Grad Franc Pustoslemšek Planinsko društvo Gornji Grad Franc Pahovnik Lovska družina Gornji Grad Milan Močnik Pašna skupnost Menina Ivan Presečnik sem s Hriba" Sama sem ga spoznala v nemškem taborišču Frohnleiten in nato v Straubingu. Bilo nas je skupaj v tem času več družin iz Zgornje Savinjske doline. Jaka je bil takrat star 29 let, dovolj mlad in poln moči, da nas je tolažil, ščitil, nam vlival upanje na vrnitev v domovino, skratka bil je naš zavetnik. V taborišču Straubing smo se morali ločiti. Jaka je bil poslan v taborišče, kjer so bili internirani otroci, nekaterih starše so odpeljali v zloglasno taborišče Auschwitz. Brata Štiglic Janez in Franc bi lahko o Jaku veliko povedala. Bil je dober, vesel in skromen, pripravljen vsakemu pomagati. Razdal se je za te majhne, nebogljene pregnance. Prepričana sem bila, da njegovi sosedje, znanci poznajo njegovo življenje in da bi lahko v program vnesli vsaj delček njegove življenjske poti. Ne poznam ozadja, zakaj si v prepolni dvorani Osnovne šole v Lepi njivi ni zaslužil vsaj nekaj besed v spomin. Jožica Pečovnik Tominškova 8, Nazarje PISMA BRALCEV, OGLASI Ustanavljamo klub brigadirjev mladinskih delovnih brigad Po koncu II. svetovne vojne se je s prostovoljnim delom obnavljala porušena in izgrajevala nova domovina. Gradile so se nove železniške proge, ceste, gospodarski, komunalni in kulturni objekti, tudi na nerazvitih območjih Slovenije in širše. Pri vseh teh delih so v letih 1946-1982, največ naredile mladinske delovne brigade. Doživetja z delovnih akcij so nepozabna. Zato smo se brigadirji mnogo let organizirano srečevali, kar pa je v zadnjih letih zamrlo. Letos praznujemo 50. obletnico prvih delovnih akcij. Odločili smo se, da ustanovimo Klub brigadirjev mladinskih delovnih brigad celjske regije. V klub vabimo vse, ki so bili v letih 1946-1982 v mladinskih ali pionirskih delovnih brigadah, ne glede na kraj akcije (zvezne, republiške, lokalne). Takšni klubi že delujejo v Ptuju, na Primorskem, ljubljanski regiji, ustanavljajo ga tudi v Mariboru in Murski Soboti. Letos 25. junija bo v Semiču v Beli Krajini vseslovensko srečanje brigadirjev z osrednjo proslavo 50. obletnice ustanovitve prvih mladinskih delovnih brigad in v spomin na akcijo obnove med vojno porušene železniške proge "Pozdrav je bil naslov nedeljske prireditve v osnovni šoli v Šmartnem ob Dreti. Priredili so koncert treh zborov. Prvi je zapel "Otroški pevski zbor" iz osnovne šole Šmartno, ki ga vodi priznana pedagoginja, gospa Tadeja Cigale. Mladi zveneči glasovi so napolnili dvorano in navdušili poslušalce. Nagrajeni so bili z burnim aplavzom. Za njimi so zapeli že dobro znani "Savinjske Ave", oktet, ki ga vodi profesor g. Tadeja Cigale. Občinstvo je navdušeno nad njihovimi glasovi in dovršenim petjem. Zadnje so prišla na oder Otovec-Bubnjarci. Kmalu za tem se bomo srečali v Dornavi (regulacija Pesnice), v septembru pa načrtujemo prijateljsko srečanje brigadirjev v celjski regiji. Delež brigadirk in brigadirjev je neprecenljiv. Želimo, da se naše delo ceni tudi v današnjem času. Ostanimo v prijateljskih odnosih, srečujmo se! Vabimo vse, da na dopisnici sporočite svoj točen naslov s pripisom, v kateri delovni brigadi in kdaj ste bili na akciji. Hkrati sporočite, če se želite organizirano (z avtobusom) udeležiti proslave 50. obletnice MDB v Semiču. Vaša sporočila pošljite najkasneje do 20. maja t.l. na naslov: Združenje borcev in udeležencev NOB Celje, Gledališka 2 s pripisom: "Za Klub brigadirjev MDB v ustanavljanju" ali neposredno na Združenje borcev in udeležencev NOB vašega območja (občine). Ko boste prečitali ta sestavek, opozorite nanj še svoje prijatelje - brigadirje. Preko javnih sredstev obveščanja oz. na znane naslove pa vam bomo sporočili, kar bo pomembno za našo dejavnost. Ivica Fišer, Prežihova 1, Celje pomladi" šmarška dekleta. Njih zbor je še mlad, star nekaj nad pol leta. Naslovile so ga “Lipa". Ob poplavi vseh mogočih pesmi so se odločile za narodno pesem. Ta jim najbolj leži in je priljubljena in dosegljiva tudi nešolanim ušesom. Njihov zbor vodi mlada študentka glasbene akademije g. Anita Lakner iz Ljubnega. Za zapete pesmi so bile nagrajene s toplim aplavzom. Kultura na vasi ne izumira, ampak se krepi in tako je prav. Le korajžno naprej! Marija Ročnik Podhom 6, Šmartno ob Dreti OPTIKA Prodaja ortopedskih pripomočkov in sončnih očal MATEJA LIKEB s.p. Ob Trnavi 1, Mozirje »el. 832-240 NUDIMO VAM: - KOREKCIJSKE OKVIRJE - KVALITETNA ZAŠČITNA SONČNA OČALA - POPRAVILA OČAL - VSE OPTIČNE STORITVE PO EVROPSKIH MERILIH - TEKOČINE ZA KONTAKTNE LEČE - ORTOPEDSKE PRIPOMOČKE (kot so: akustimulator, kosmodisk) - STROKOVNA OKULISTIČNA SVETOVANJA PONUDBA TEDNA UGODEN NAKUP R 19. ŽE VGRAJENA ALARMNA NAPRAVA IN AVTO RADIO BLAUPUNKT. DOBAVA TAKOJ. NOVI CLIO FAZA 3, R5, TWINGO. UGODNI KREDITNI POGOJI, ŽE OD R+5%... VSA VOZILA V ZALOGI. RABLJENA VOZILA R5 CAMPUS DIESEL 91/10 65000 866.700,00 R5 CAMPUS 3V 91/02 64000 802.440,00 R CLIO RN 1,2 3V 95/03 17000 1.464.587,00 YUGO KORAL 55 90/07 73000 350.967,00 CITROEN VISA 11RE 86/05 170000 415.800,00 tim d o. o. Obrat Mozirje, tel. 831-020 fax 831-043 Del. čas: 8.00 - 16.00 RENAULT OGLASI I2Ö Lg S'; TiZ' ,f s. jel: 832 011 in 841 267 Avte sela Akcija u mesecu maju - modul blok 67,9C - steklena prizma 339,00 - baterije Armal - tovarniška cena - strešna okna - tovarniška cena - lepenka 1.049,00 - vobitekt 2.399.00 - granitogres plošče od 1.499,00 dalje - parket E 16 1.999,00 Cene veljajo za gotovino. Pri nakupu nad 100.000.00 brezplačna dostava! IZ0LES Mozirje in HELKO Izotes üubno 832-011 841-267 VMI 1 1 1 vabi na TEČAJ ZA VSE KATEGORIJE s pričetkom V PETEK, 10. maja in PONEDELJEK, IS. maja 1996 ob 17.00 uri v prostorih. GD Nazarje. Predaval vam bo Franjo Kartuš. Začetek vožnje se prične v Nazarjah. GRADBCfllfTVO r , ribezi turno /.p. 1 rt rt Pu/lo pelje 5. (IRZAR1E W W TEI. 831-478. mOBITEI: 0609-631-174 S pomladjo je prišel čas gradbenih del. Predstavljam vam storitve mojega kolektiva. Opravljamo: - vse vrste izkopov za novogradnje, vodovode, ceste... - zunanje ureditve dvorišč in dovoznih poti z dobavo in polaganjem vseh vrst tlakovcev, robnikov in betonskih cevi (ali asfaltiranje) - dobavo sejanega gramoza za betoniranje _ - montažo novih greznih jam iz cevi ali Schiedel in sanacijo starih greznih jam j - rušenje starih objektov. /Žižrm Za dela /e priporočam W \I.l 1.1.] Izkoristite ugodne cene in kredit na 5 obrokov brez obresti! Informacije na tel. 713-368 ali 851-951, mobitel: 0609/640-662. Se priporočamo in lep pozdrav! PODJETJE TRGOVINE, TURIZMA IN PROIZVODNJE p.o. MOZIRJE Kolesa UGODNO Blagovnica Mozirje oddelek Pohištva, vam nudi veliko izbiro športnih oblačil in obutve za pomlad in poletje: ADIDAS, ELAN. NOVO: - kotna sedežna garnitura MIRNA SAMO 83.520,00 SIT. - vrtne garniture PVC - ležalniki - kamp stoli in mize. OGLASI M i§| :||. : :J|: ’ j| radie alfa PRVI KOMERCIALNI RADI CD PRI ISIAS radio alfa d.o.o. REDAKCIJA IN STUDIO Cankarjeva 1 2380 Slovenj Gradec, p.p. 92 telefon (0602) 41 630 telefax (0602)'41 244 VAS SOPOTNIK V POSLOVNEM SVETU 107,8 MHz * izposoja in prodaja poročnih oblek priznane nemške firme WEISE * izposoja oblek za 1. sveto obhajilo * modni dodatki DEL. ČAS: PON - PET 9. - 18. SOBOTA 9. - 12. Želje se vam bodo uresničile... Čevlji v več kot 1001 barvi BOUTIQUE YflfW ELEGANCE POLZELA 1 Odpiralni čas: PO PE 12.00-19.00, SO 8.00-12.00 ^ DAVIDOV HRAM d.o.o. Prihova 21, NAZARJE - trgovina na debelo in drobno (prodaja pijač) Smo mlad in ambiciozen kolektiv, ki zaradi hb*h širitve obsega poslovanja objavlja dve prosti delovni mesti in sicer: 1. VODJA KOMERCIALE 2. VODJA SKLADIŠČA Od kandidatov pričakujemo, da izpolnjujejo naslednje pogoje: pod 1.) - Vil. ali VI. stopnja strokov, izobrazbe ekonomske smeri, - organizacijske sposobnosti, - pasivno znanje enega tujega jezika, - do 5 let delovnih izkušenj, - vozniški izpit "B“ kategorije, - 6 mesecev poskusno delo pod 2.) - V. stopnja strokov, izobrazbe skladiščni ali ekonomski tehnik, - organizacijske sposobnosti, - izpit za vožnjo z viličarjem, , - do 5 let delovnih izkušenj, - vozniški izpit "B" kategorije, - 3 mesece poskusno delo. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v roku 15 dni na sedež družbe. Nudimo kreativno delo in stimulativno plačo. Informacije dobite po telefonu 063 863-317 v kadrovski službi, ali na sedežu firme tel. 063 832-753. O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 15 dni po opravljeni izbiri. Močno v bolezni si trpe1 a vedno si si želel, da bi še živel. Tudi če v grobu spiš z nami še živiš. V mesecu maju mineva žalostno leto dni, od kar je gospodar življenja poklical k večnemu počitku Franca KRIVCA Nazarje Vsem, tudi najmlajšim, ki prinesete sveče, cvetje na njegov grob, iskrena hvala. Žena Cvetka in vsi njegovi GLASBENA ŠOLA NAZARJE Savinjska cesta 4 3331 Nazaije Vpisuje učence za šolsko leto 1996-97 - V MALO GLASBENO ŠOLO (starost 5 in 6 let) - V PRIPRAVNICO (starost 7 let) Vpis v ta dva oddelka je prost, brez preizkusa posluha. Zadnji rok za vpis je 21. junij 1996. - v oddelek SYNTHESIZER -vi. razred (klavir, harmonika, kitara, pihala, trobila, tolkala in godala) Prednost pri vpisu v 1. razred imajo učenci z opravljeno pripravnico. Brez opravljerije pripravnice bo vpis v 1. razred za trobila (rog, pozavna, bariton, trobenta), pihala (klarinet, saksofon), tolkala, godala in synthesizer. Ti učenci bodo morali opraviti preizkus posluha. Preizkus bo dne 3. junija 1996 ob 17. uri v dvorani Glasbene šole. Za vse učence, ki izpolnjujejo pogoje, bo redni vpis potekal od dneva razpisa do 21. junija 1996. Za dodatne informacije pokličite GLASBENO ŠOLO NAZARJE TEL. 831-850. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, ata in starega ata Ivana KRAJNCA iz Čepelj pri Bočni 29.07.1920 - 13.04.1996 se zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem za izrečeno sožalje, poklonjene sveče, cvetje in darovane maše ter vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se osebju zdravstvenega doma Gornji Grad, patru Evgenu, govorniku in GD Bočna. Vsi njegovi POGREBNA SLUŽBA MORANA: Tel. 063 720-003, 720-660, 720-662 V SPOMIN Osmega maja mineva leto dni, od kar je za vedno zatisnil svoje trudne oči moj dragi mož in oče Rok KOPITAR Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu. žena Marija Minilo je leto dni, odkar ti bela roža grob krasi, ne moremo si predstavljati, da tebe več med nami ni. V SPOMIN Brankotu KLINARJU iz Tera Ravno na 1. maja pred letom dni, ti je nečloveško dejanje vzelo življenje. Se si med nami, čeprav v grobu spiš. Hvala vsem, ki postanete ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate sveče. Vsi tvoji Ne pozabi, kdor ob mojem grobu postoji: danes meni - jutri tebi večni zvon zvoni. ZAHVALA Ob nepričakovani smrti dragega očeta, starega očeta, brata in strica Antona RESNIKA (19.11.1941 - 21.4.1996) se iskreno zahvaljujemo za izraze sožalja, cvetje, sveče in sv. maše. Hvala g. župniku za opravljen pogreb, pevcem za zapete žalostinke ter ga. Ančki Poličnik za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih. Sin Brane z družino, bratje Franci, Vinko in Jaka ter sestre Marija z Markom, Doroteja, Jožica in Ančka z nečaki ter ostalo sorodstvo Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, solza, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ki hudo boli! ZAHVALA Martin BREZOVNIK 16.11.1941 - 17.4.1996 iz Šmartnega ob Dreti Ob težki izgubi ljubega, dobrega, zlatega moža, atija in starega ata se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali in nam stali ob strani v tako težkih trenutkih, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Hvala patroma Evgenu in Viliju za lepo opravljen obred, pevcem iz Šmartnega in Bočne, organistki Ireni, ministrantom, gasilcem, zastavonoš em, gospodu Zidarnu za lep govor. Hvala tudi družinam Žalevi, Rethovi, Remčevi, Trenkelnovi, nečaku Frančeku, doktorju Kelemenu, celotnemu kolektivu Elkroj za vso pomoč, posebej še izmeni B2, B4. Hvala tudi Andreju Mikeku za odigrano Tišino. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste ga v tako lepem pomladanskem dnevu pospremili na njegov mnogo, mnogo prerani grob. Neutolažljivi žena Marija, hčerka Simona, sin Tine z družino Skromno tiho si živela, za nas si delala in trpela, srce ljubeče zdaj v grobu spi, nam pa solzijo se oči. ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi drage tete Marije KUDER iz Poljan se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo obiskovali in ji lepšali dolge zimske dni. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki ste darovali cvetje, sveče in sv. maše, g. župniku, govorniku g. Ivanu Grobelniku ter vsem, ki so jo spremljali na zadnji poti. Še posebno iskrena hvala za izkazano pomoč pa sosedom Blažunom. Žalujoči: Cangerji in vsi, ki so jo imeli radi. OBVESTILA IN OGLASI liletnik © Geli "IZLETNIK" Celje, prometno, gostinsko in turistično podjetje objavlja prosto delovno mesto VOZNIKA AVTOBUSA, za določen čas - 1 leto, z možnostjo kasnejše trajne zaposlitve. Pogoji, ki jih mora kandidat izpolnjevati so: - končana IV. stopnja izobrazbe (mehanik - voznik) - izpit "D" kategorije - 2 leti delovnih izkušenj, na vozilih nad 3.500 kg nosilnosti - stalno prebivališče Ljubno ob Savinji - državljanstvo Republike Slovenije - aktivno znanje slovenskega jezika - poskusno delo 2 meseca Kandidat bo opravil poprejšnji preizkus znanja, o izbiri bo obveščen v 30 dneh po objavi. Rok prijave 8 dni po objavi v Savinjskih novicah. VETERINARSKO DEŽURSTVO OD 29.4. DO 4.5. LEŠNIK MARJAN, DR. VET. MED., MOZIRJE, TEL. 0609-633-419 OD 5.5. DO 11.5. KRALJ CIRIL, DR. VET. MED., LJUBNO, TEL. 0609-633-417 12.5. LEŠNIK MARJAN, DR. VET. MED., MOZIRJE, TEL. 0609-433-419 OD 13.5. DO 19.5. ZAGOŽEN DRAGO, DR. VET. MED., LJUBNO, TEL. 0609-633-418 VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE: TEL. 831-017, 831-418 KONJAŠKA SLUŽBA: 38451 IZDAJA ZDRAVIL: VSAK DAN OD 7. DO 8.30 URE. OSEMENJEVANJE OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH NA DOMU!!! ZDRAVSTVENA POSTAJA MOZIRJE Dežurna služba je vsak dan od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj. V soboto in nedeljo je ves dan od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek) v zdravstveni postaji Mozirje. Možni so tudi zdravniški nasveti po telefonu 831-421, tudi v času dežurstva. C DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE 1NADZORNIŠTVO NAZARJE 29. 4. - 5. 5. Franc Tratnik, Pusto Polje, tel. 831-263 6. 5. -12. 5. Marko Marolt, Mozirje, tel. 831-877 13. 5. - 19. 5. Franc Jeraj, Prihova, tel. 831-910 V primeru, da se dežurni ne javi doma, pokličite tel. 441- 242 ali 25-841, kjer dobite vse potrebne informacije._w C SINDIKALNA PRAVNA POMOČ je na razpolago članom ZSSS vsako sredo od 15.00 do 16.30 ure v prostorih Delavskega doma v Nazarjah. Odvetnik: g. Miran Jeromel.____________________________________________*\ l«l«IM—II» g I KINO MOZIRJE J 475.5.1996 FRANCOSKI POLJUB - romantična komedija Režija: Lawrence Kasdan Vloge: Meg Ryan, Kevin Kline, Timothy Hutton Film je duhovita ljubezenska pustolovščina z igrivo zgodbo in simpatičnimi junaki. Povsem različna si moški in ženska, ki se srečata na letalu, si sprva gresta na živce, potem pa ugotovita, da se ljubita... 11712.5.1996 MANEKENKA IN DETEKTIV - ameriški film - kriminalka Režija: Andrew Sipes Vloge: William Baldwin, Cindy Crawford, Steven Darkoff Življenje odvetnice nenadoma obvisi na nitki. Še sama ne ve, zakaj. Pomaga ji policijski detektiv... PREDSTAVE OB SOBOTAH OB 20. URI IN NEDELJAH OB 17. URI. KINO NAZARJE 475.5.1996 DESPERADO - ameriški film - akcijski westwm Režija: Robert Rodrigez Vloge: Antonio Banderas, Quentin Tarantino Morilec s kovčkom za kitaro, polnim orožja, išče poslovneža, krivega za umor njegove žene, ki jo zelo ljubi... 11712.5.1996 ZMEDA NA POŠTNEM VLAKU - akcijska komedija Režija: Joseph Ruben Vloge: Wesley Snipes, Woody Harrelson 'SS«: ... . Jssli Polbrata John in Charlie sta newyorska policaja pri tranzitni podzemni železnici. Že od malega sanjata o tem, da bi oropala poštni vlak... PREDSTAVE OB SOBOTAH OB 20. URI IN NEDELJAH OB 17. URI. KINO LJUBNO OB SAVINJI 475.5.1996 VROČINA - ameriški film - kriminalka Režija: Michael Mann Vloge: Robert de Niro, Al Padno Film je detektivka, ki se dogaja na ulicah Los Angelesa. Na eni strani je profesionalec vlomilec, ki se s svojo izkušeno ekipo specializira za velike podvige, na drugi strani pa narednik, ki je specializiran za odkrivanje ropov in umorov... 11712.5.1996 MANEKENKA IN DETEKTIV - ameriški film - kriminalka PREDSTAVE SO OB SOBOTAH OB 20. URI IN NEDELJAH OB 18. URI. V kinu GORNJI GRAD do nadaljnjega kinopredstave odpadejo. RUMENILO, HOROSKOP 3.5. -16.5.96 (Kako bi se vam zdelo, če bi zdajle pre-j 3 brali: "Zaradi stavke Cvetke in koprive! j odpadejo!" Nekateri, ki venomer trepetajo,« Ida se bodo našli v njih, bi si krasno! s oddahnili, drugi, ki komaj čakajo, da na-i jdejo svoje ime v njih, bi bili razočarani,! jtretjim je pa tako zmeraj vseeno. No,j j lahko ste kar brez skrbi, kajti letos! I stavkajo samo tisti, ki se financirajo izg j državnega proračuna. Medtem tisti, kil ‘živijo od ustvarjenih rezultatov na tržišču,g i delajo naprej in si niti pomisliti ne upaj‘S',6 (da bi nehali z delom, saj vedo, da bodo" (s tem največ škode storili prav sebi. jel že tako, kajne? (MORDA BO PA KDAJ* j DRUGAČE) |Na javni tribuni, ki se je zgodila predi I dnevi v kulturnem hramu zadrečke pre-1 Istolnice, so jih spet slišali gospodje in! (gospe iz bele Ljubljane. Bolj ko so hoteli* j razlagati postopek, po, katerem bodo! Izgradili oba radarja, bolj so jim Gornje-| jgrajčani ob pomoči Nazarčanov dopove-! jdovali, da gradnje ne bo. Na tribuni jel Ibilo slišati tudi nekaj novih znanstvenih! j ugotovitev (npr. da je povečana stopnja! (neplodnosti pri stevardesah tudi posledica! (radarskega sevanja), celotno vzdušje pa jel (bilo po besedah optimistov dovolj nenak-l Jionjeno grobim posegom na Menini, dal S so “močvirniki" končno spoznali, da s 'cim-* 1 pranjem" ne bodo nič. (POMAGALE NISOl I NITI GROŽNJE Z LETALSKIM! KATASTRO-" J FAMI) * Le nekaj dni prej je bila v industrijskem! (središču doline seja kriznega organa, nal j kateri so tvorno sodelovali tudi zgornje-| [savinjski župani (brez nazarskega). [ni I županja, seveda. Slednja je nazarskega! [kolega tudi opravičila, ker je imel baje J (sestanek v Šmartnem. Županja (povedala, kakšna je bila vsebina omen-J ijenega sestanka, iz dobro obveščenih kro-L Igov pa smo neuradno izvedeli, da je bili |v Šmartnem formiran krizni štab zaradi« (priključitve Bočne k pošti Gornji Grad.l (Šmarčani se sprašujejo, ali bo občina! (Gornji Grad postala avtonomna pokrajina.! ((GORNJEGRAJSKI ŽUPAN TEGA ŠE Nl| I OMENIL) [Na uredništvo časopisa prihaja vedno več j I protestnih pisem, ker je odgovorni ured L Inik rubriko "Gost meseca" preimenoval vi I "Naš gost”. Kaj to pomeni, ste gotovo! (opazili že sami. Na vprašanje zakaj takoj K je odgovorni odgovoril, da je užaljen, kerl 1 mu vse goste spelje Mario Galunič vi (Nedeljskih 60. Slab izgovor, bi rekli mi.l |Po naših zaupnih podatkih gre za konflikt! (med glavnim in odgovornim urednikom,I j saj bi glavni želel(a) samo moške, odgo-(vorni pa samo ženske goste. (TRANSVES-| (TITOV PA NOBEDEN NE MARA) ßuet&e t*t fopniue da pnevenjetta tteneMtčtte Piše: astroldginja Milena Zakrajšek OVEN od 21.3. do 20.4. Če le ne boste pretiravali, z zdravjem ne boste imeli večjih težav. Obstaja sicer možnost glavobolov in utrujenosti, ki pa bo posledica vašega prekomernega trošenja energije. Poskrbite za to, da boste imeli dovolj počitka, saj boste le tako lahko ohranili odpornost. V ljubezni bo nekoliko drugače, saj boste čutili, da se vam partner zavestno umika. Ne boste vedeli, kako bi se mu prikupili. Trudili se boste, da bi navzven dajali vtis, da je med vami vse v redu, kar pa vam ne bo najbolj uspevalo. Vaša finančna situacija vas bo naučila skromno živeti, ker pa boste poklicno uspešni, vam kmalu ne bo več potrebno stiskati pasu. Lahko se zanesete na svojo lastno presojo in ni vam treba poslušati tujih nasvetov. BIK od 21.4. do 20.5. Vase fizično počutje bo v redu in prepričani ste lahko, da se bodo tudi morebitne težave, ki se vlečejo že nekaj časa, tokrat umirile. Izogibajte se le pretirano ogrevanih prostorov, ki so slabo prezračeni tn nimajo dovolj vlage. S partnerjem bosta premostila razlike, ki so bile za oba moteče in kmalu bosta oba začutila bližino drug drugega, kar bo imelo za posledico dobre odnose. Vendar določene razlike le ohranite in jih spoštujte. Če ste še samski, vam bo končno uspele privabiti pogled osebe, ki se vam je zdela nedosegljiva. Z denarjem bodite v tem obdobju še previdni, saj se bodo stvari kmalu izboljšale. Vsekakor pa morate zvečer prej v posteljo. DVOJČKA od 21.5. do 21.6. Zelo težko boste mirovali, veijetno pa boste k temu kmalu prisiljeni, saj boste opazili, da vas vsakodnevni opravki bolj izčrpavajo kot običajno. Izogibajte se ponočevanju in stikov z bolnimi ljudmi, saj v tem obdobju ne boste ravno odporni. Ker boste videli; predvsem sebe, boste do partnerja tudi površni. Polni boste zahtev in pričakovanj, sami pa se ne boste ravno dajali. Ozirati se boste začeli drugam, ker boste imeli občutek, da vajina zveza ne nudi več zadovoljstva obema. Z usmerjenostjo vase in pripravljenostjo tudi dajati, lahko medsebojni odnos precej popravite. V nasprotnem primeru boste pristali na stari točki. Če ne boste izbirali lažjih poti, bo obdobje, ki je pred vami, znosno. RAK od 22.6. do 22.7. Svojemu telesu boste morali posvečati maksimalno skrb, najbolj pomembno pa je, da se izogibate nizkim temperaturam. Pljuča bodo v tem času vaš najbolj občutljiv organ. Nekatere stvari v ljubezni vas bodo motile, vendar vam ne bo jasno, kaj je tisto, kar vas omejuje. Naj bo vaša prva misel pogovor s partnerjem, saj samo tako lahko preprečite, da se ne boste zapirali pred njim. Ni nujno, da je tisto, kar nas osrečuje, nekaj posebnega. Pogosto smo srečni zaradi drobnih stvari. Pomembno je, da se tega zavedate in ne hrepenite po daljavah, ko pa imate blizu sebe vse, kar potrebujete. Zelo dobro se boste razumeli z biki in strelci, veliko boste v njihovi; družbi in posvetili jim boste več pozornosti kot drugim in pripravljeni jim boste nesebično pomagati. LEV Od 23.7. do 23.6. Čas, ki je pred vami, vam bo prinesel okus grenkobe, ker boste spoznali, da se prav stvari, ki se jih na vsak način želite znebiti, trdovratno vračajo. Na trenutke boste imeli občutek, kot da ste popolnoma nemočni, ker se bodo nekatere stvari iz vaše preteklosti še ponavljale. To bo tudi dokaz, da z njimi še niste opravili. Vaše zdravje bo v tem času povsem v vaših rokah. Ker pa vaš način življenja ni najbolj zdrav, lahko pričakujete nekaj težav, vendar bodo težave prehodneo in bodo hitro minile. V ljubezni se boste jezili, ker boste reagirali tako kot v prejšnjem obdobju in tudi odziv bo podoben. Nekaj vas bo mučilo in čeprav boste misel na to trdovratno odganjali,- se bo kljub vsemu vračala. Imeli boste občutek, da se vrtite v krogu. DEVICA od 24.8. do 23.9. Obdobje, ki je pred vami, je čas dobrega počutja, kar bo za vas zelena luč za eksperimentiranje, Kljub temu pa ne pričakujte, da se bodo kvarne posledice pokazale takoj. Času morate pustiti čas. Bodite previdni pri uvajanju novosti in se ne odločajte prehitro. Ker boste porabili veliko energije, ne bodite skromni pri počitku. Partner pa bo tokrat navdušen nad vašo spremembo, saj se bo v vaši bližini dobro počutil. Ker pa boste ostali v stiku z realnostjo, boste navdušili tudi okolico. Finančno stanje pa bo še nekaj časa kritično in zavedali se boste, da morate v tem času nekaj spremeniti. Vprašajte za nasvet in odločitev bo pravilna. Nekatere stvari, ki so bile do zdaj za vas skrivnostne, vas,bodo prevzele, ob tem pa obdržite trezno presojo. TEHTNICA od 24.9. do 23.10. Vaš način Življerp, kt ga že nekaj časa prakticirate, vas bo še bolj izčrpal. Nikar si ne domišljajte, da boste z vitaminskimi dodatki vse lahko nadomestili. Dobro bi bilo, če se lahko stresov izogibate, kolikor je le mogoče, saj vas bi izčrpavali bolj kot sicer. V čustvih boste precej zahtevni, saj se vam bo zdelo, da vam zmanjkuje časa. Ne drvite mimo, ustavite sel Čeprav se vam bo zdelo, da vam gre marsikaj narobe, boste vztrajno sledili svojim ciljem, kar je prav, saj bo vse potrdilo, da ste v preteklosti ravnali prav. Časa boste imeli v obilju, zato bo tudi osebno življenje v ospredju. Dobro se boste razumeli z dvojčki in vodnarji, ki jih boste v tem času pripravljeni tudi največ tolerirati, ŠKORPIJON od 24.10. do 22.11, Lahko se zgodi, da vam bo začelo zmanjkovati energije in morali se boste sprijazniti s tem, da boste tempo nekoliko umirili. Potrebujete mirno okolje in čim manj sprememb. Če imate možnost, se razbremenite- V ljubezni bo nekaj krize, več se boste morali truditi, da boste vzpostavili novo zvezo, kar vam ne bo šlo najbolje od rok, splača pa se potruditi. V finančnih situacijah bodite kar se da previdni, da ne boste po nepotrebnem zapravljali, saj se boste kasneje težko postavili na lastne noge. Ne gre vedno tako, kot bi si želeli in tudi vg se boste morali sprijazniti s temi dejstvi. Psihično boste pogosto slabe volje in pobiti, vzroka ne boste iskali. Zadovoljni boste, da vam je nek načrt spodletel. Vi že veste zakaj! STRELEC od 23.11. do 21.12. Z zdravjem ne bo težav, vseeno pa bodite previdni na cesti. V partnerskem odnosu boste dajali vtis miroljubnosti, čeprav boste čutili, da je med vama nastal nekakšen vakuum in ne boste vedeli, kako si pomagati. V finančni situaciji bodo zapleti, kt jih boste sami težko obvladali, na pomoč pokličite res dobrega prijatelja. Zgodilo se bo, da vam bo uspelo vaše prizadevanje s pomočjo človeka, ki ga boste prosili za pomoč. Psihično boste dobre volje Čeprav vas bodo nekatere stvari obremenjevale, boste zunanji videz obdržali. Nekaterim stvarem pa le odkrito poglejte v obraz. Probleme nikar ne zanikajte, čeprav resnica ni najbolj prijetna, je nujen korak k rešitvi- x lij \Y lil KOZOROG Od 22.12. do 2Q. 1. Obdobje, ter je pred vami, bo bolj zdravo od prejšnjih. To. za kar ste se trudili, se vam bo bogato obrestovalo. Ne boste več tako neodporni in bolehni. V tem času pa se vseeno izogibajte prevelike vročine. V ljubezni boste še naprej zadržani, kar ne bo ravno najbolje vplivalo na vaš partnerski odnos. Do težav lahko prid^ker se boste določenih stvari krčevito oklepali. Z denarjem pa ne boste imeli težav, dobro boste zaslužili? pa tudi zunanjo pomoč boste dobili. Ob vsem tem pa ne pozabite, kaj vam je postavljeno na pot. Ni brez pomena, le razumeti ga bost& morali. Psihično počutje bo nekoliko drugačno, saj se boste ozirali nazaj in imeli boste občutek, da ste nekog, živeli lepše in mirnejše življenje. ■ •.' ^ VODNAR od 21.1. do 20.2. V ÄÄilb*' Vaše zdravje ne bo najbolj trdno, zato mu morate posvetiti več pozornosti. Dobro bi bilo. da se ne obremenjujete jjreveč in dovolj spite. Fizična utrujenost nikakor ni dobro vplivala na vaše počutje in razpoloženje. Več pozornosti namenite prehrani* sicer se bodo pojavile težave z želodcem. Pri denaiju boste imeli srečno roko in lahko si boste privoščili stvari, ki ste $i jih dolgo zaman želeli. Psihično ravno ne boste prekipevali od samozaupanja, zato boste potrebovali nekoga, tel vam bo v teh stvareh pomagal. Začutili boste, da največ pridobivate z dajanjem. Dobro je, da si to zapomnite, pomembno pa je tudi to, da ne pozabite biti dobri do sebe. Tehtnice vas bodo vedno znova očarale; od ovnov pa boste pričakovali, da se vam prilagajajo. \ jy|| m 1 RIBI od 20.2. do 20.3. Za občutek osamljenosti, ki vas bo mučil v tem obdobju, boste krivi sami. Zapirali se boste; med štiri stene i|n se namerno osamili. Prav je, da si vzamete čas in razmišljate o sebi, ni pa prav, da se zapirate takrat, ko ste med ljudmi. Fizično občutje bo dobro, saj ste se naučili, da se ne morete zaletavati v nekaj, kar ne prinese pozitivnih rezultatov. Partnerja boste doživljali kot prijatelja, ki mu lahko zaupate. V finančnem smislu boste imeli srečo in Če ste iskreni, si boste priznali, da ste delali samo na tem področju. Ostale stvari ste mak): zipemarili, kar se bo pokazalo šele kasneje. Dobro se boste počutili ob kozorogih, ker boste spoznali, da niso tako togi in brezbrižni, kot se kažejo navzven. s . Z BOŽJO POMOČJO Piše se leto 1911. Dan zahvalne nedelje je, kmetje so bogato obložili oltarje v cerkvi z jesenskimi darovi. Vaški župnik je dobre volje. Ravno mu je kuharica postregla z odličnim nedeljskim kosilom, kar potrka nevljudna roka nekega berača na župnijske duri. "Prav je, da se na zahvalni dan obdari siromake," reče župnik, ko vidi skozi okno razcapanega mladeniča, ki stoji pred vrati in čaka, da mu se odpro, "ali pri kosilu bi se pa le spodobilo, da me ne motijo." Gre in odpre vrata. Pred njim stoji mlad mož zanemarjenega, umazanega telesa, razcapanih cunj in čudnega, povsem neposvečenega vonja. "Kaj bo, človek? Božjega služabnika motiš pri obedu in nič kaj ponižnega in skesanega pogleda ne nosiš na svojem obrazu, da bi ti to opravičil...” pravi župnik z visokim glasom, ko da ni že pred dobro uro sestopil s prižnice. Beračka za trenutek zmede župnikov nastop, nato pa le izdavi. "Gospod, saj ni tako. Rad bi prejel samo kanček vaše dobrote. Prosim vas, pomagajte mi! Ostal sem brez beliča. Mlad sem še, pa ne bi rad zabredel stran božjih poti. Vzemite me v službo. Slišal sem, da bi rabili cerkovnika." Župnik si ga dobro ogleda. Nič kaj mu ni po volji njegov videz. Mlad, kakor je, bi lahko šel za hlapca. Čudna je ta, da si čeden fante išče službo pri njem. "Kaj pa si bil poprej, preden si zapravil zadnji belič?" ga vpraša. "Z muzikanti sem hodil okoli. Igrali smo ljudem v zabavo in hodili od vasi do vasi, dokler ni naš orkester razpadel. Zdaj sem pa ostal sam v teh neznanih krajih. Res sem pravi nesrečnik," govori svojo zgodbo berač. Farju se zdi zgodba sumljiva, zato vpraša: "Kakšen instrument si igral?" Mladi mož pomišlja, prestopa z noge na nogo in končno reče: "Violino." Župnik odide brez besed v hišo in se vme z violino. Ponudi jo mladeniču in reče: "Zaigraj mi kaj." Fante se strese, ko da ga daje božjast in de: "Zdaj vidite, kar mi niste verjeli. Res sem pravi nesrečnik. Ste morali imeti ravno violino?" Duhovnik ga pogleda izpod čela, ve, daje fant lagal v prvo, v drugo pa iskreno priznal. Da mu par beličev in ga napoti stran. Mladi berač gre od župnije in si pravi sam pri sebi: "Dobri bog, poln si milosti do povsem neznanih ljudi zakaj nisi tak tudi do mene?" Župnik sliši njegovo prošnjo skozi odprto okno jedilnice, ko gre fant mimo. Vstane od mize že v drugo in stopi za njim. Vidi, da gre fant proti gostilni. Tam si naroči pečenko, potico in vino. Župnik vse to vidi in se ustavi pri njegovi mizi. "Fant, zdaj si prešel vsako mero. Najprej prosjačiš, zdaj pa sediš tu in se blagovoljno mastiš s pečenko in potico!" Mladenič skoraj že jezno reče: "Zdaj vas pa ne razumem. Kaj hočete od mene? Ko nimam ficekov, ne morem jesti pečenke in potice. Če imam ficeke, ne smem jesti pečenke in potice. Kdaj potem sploh lahko jem pečenko in potico?" "Kaj boš zdaj?" ga vpraša župnik. "Vino bi še spil." "Bi še bil cerkovnik?" "Bil. Saj pravim, da mi prosjačenje ne diši," odvrne mladenič. "Prav. Pojdi z mano. Še prej pa mi povej, kako ti je ime?" "Just sem, Kocelj se pa pišem," pravi fant. "Dobro. V božji službi te bomo klicali Justin. Se bolj pobožno sliši. Kako se pišeš, pa nikar nikomur ne pravi. Saj se ti bo vsa fara smejala," reče župnik in zvleče Justa, zdaj Justina, iz gostilne. "Brati znaš?" ga vpraša na poti. "Ne." Župnik se ustavi v cestnem prahu, obstoji tudi Justin, kmalu spet Just. "Torej tudi pisati ne znaš?" "Ne vem, nisem še 'probal'..." reče. "Dragi fant, tako ne gre. S tvojim cerkovništvom ne bo nič," mu reče župnik, vendar se Justa vseeno usmili in mu pravi dalje: "Nič ne de, Justin, vsak ne more biti sluga božji. Vidim, da si dober po duši in to je, kar pri Bogu šteje. Poglej, dam ti petdeset beličev in kupi si kaj, kar boš prodal in s tem zaslužil še več denarja. Pošteno se boš preživel. Zdaj pa pojdi in Bog s teboj!” KONEC PRIHODNJIČ VI JAMRATE, MI SVETUJEMO - Iščemo novega organista. Stari nam je ušel s 'farovško kuharco'. Žal se na naš oglas, ki smo ga imeli pri vas, ni javilo bogve koliko kandidatov. Ker smo se že poslužili vašega časopisa pri iskanju- novega organista, bi prosili še za svet pri izbiri. Javila sta se samo dva kandidata. Problem je nastal, ko je župnik ugotovil, da je eden pijanec, drugi pa ženskar. Naš župnik sedaj noče vzeti nobenega od njiju, v župnijskem svetu pa smo le mnenja, da v fari brez živega petja ob spremljavi orgel v cerkvi ne bo šlo. Zato vas sprašujemo; katerega od kandidatov naj vzamemo za organista? - Na razpolago imate pijanca in ženskarja. V uredništvu se zavzemamo za ženskarja. Glede na naše izkušnje pijanec z leti vedno več pije. Ženskar pa z leti izgublja kondicijo ' (tudi naše izkušnje) in bo s svojim početjem prav gotovo prenehal. - Sodelavka v trgovini me napeljuje, da bi se življenjsko zavarovala, vendar se mi zdijo vsote, ki bi jih morala vplačati, previsoke za naš standard. Kaj vi mislite o tem? - Zavarujte se. Če si zlomite roko, boste gotovo dobili denar v vrednosti nekaj vaših plač. Če si zlomite nogo, dobite vsaj dvakrat toliko. Če pa si zlomite vrat, potem ste preskrbljeni! - Moj mož je strasten lovec. V svoji lovski sobi ima ogromno trofej. Njegova naj večja želja je bila, da bi šel v Afriko, ker je doma postrelil že vse, kar leze in gre. Sedaj pa je tam, v divjini med divjimi zvermi. Mene je tako strah zanj. Kaj če ga napade kakšna zver? Mislite, da bo imel srečo in se vrnil, ne da bi ga raztrgal tiger?, - Prav gotovo ga ne bo raztrgal tiger. Glede tega je bolj v nevarnosti pri nas v kakšnem cirkusu. V Afriki tigrov namreč ni. - Imam repliko na enega vaših oglasov. V eni od prejšnjih številk sem lahko bral, kako dajete v najem prostoren parkirni prostor. Šel sem in si ogledal parkirišče ali po vaše avto park. Ta prostor pa niti približno ni velik. Prav obratno! Kolikor je mogoče videti, gre za približno dva kvadratna metra asfalta. Kje je tu vaš velik prostor? - Kako omejeni ste! Omejite se zgolj na kvadratne metre, niste pa pomislili na nepregledno višino nad njimi! - Pomagajte! V kurnik se nam je zavlekla kuga. Ženo sem poslal k župniku po nasvet. Župnik je naštel strani svetega pisma in doma smo potem brali svete besede, da bi odgnali božjo kazen od kur. Pa ni pomagalo. Še sem poslal ženo po nasvet k njemu in potem smo molili tri dni rožni venec, a ni zaleglo. Nazadnje sem šel še sam k duhovniku, daje lahko spoznal, da je gre za resno stvar. Po njegovem zadnjem nasvetu molimo doma litanije. Ker ne kaže na bolje, sem pomislil, da bi prosil za svet še vas, če imate kakšnega? - Nasvetov imamo polno, kaj pa vi, imate še kokoši? - Življenje je najboljša šola, pravijo. Vsega pa te vendarle ne nauči. Mene matematike prav gotovo ne bo naučilo življenje, saj so tudi učiteljice v šoli obupale nad mano. Marsikaj glede računanja mi bo ostalo na veke skrivnost, nekaj pa bi vendar rad vedel. Od česa pošta živi? Prodajajo znamke po trinajst tolarjev, točno trinajst tolarjev. Kje je tu zaslužek? - V uredništvu smo strokovnjaki, kakršni smo, prišli temu do dna. Pismo za trinajst tolarjev lahko tehta dvajset gramov, točno dvajset gramov. Veliko pisem pa je lažjih. In tu je skrita 'finta'. Čisti dobiček pošte je razlika med največjo dovoljeno težo in resnično težo pisma. - V šoli so nam daii za domačo nalogo opisati naše navade prehranjevanja. Spis mi je šel lepo od rok, dokler nisem prišel do nedelje in sem napisal, da jemo knedle. Pa kakšna beseda je to? Knedel? Je to prava slovenska beseda? Od kod izvira? So jih jedli že naši predniki? Zakaj jih moramo zdaj še mi? Kar žal mi je, da ne jemo pogosteje ' nudelce'. Tem se vsaj reče rezanci. Meni je takšnih domačih nalog čez glavo dosti. Učitelji vtikujejo svoje nosove v naše domače zadeve, potlej pa me še osebno karajo, če imam pravopisne napake. Pa kaj to njih briga. Moja stvar, če jem knedle in pozabim napisati 'j' na koncu besede. Zakaj se torej imenujejo knedli? - Preprosto: dolgi so kot knedlji, mehki so kot knedlji, izgledajo kot knedlji, zakaj naj bi jih potem ne imenovali knedlji? NAGRADNA KRIŽANKA MESTO BREZVLADJE NAJVIŠJI VRH SVETLOBE M SONCA, SIN ZEVSA IN LETE rTAUJANSKO IME ZA VIDEM DŽONI NOVAK VIŠAVJE V JUGOZAHODNI HRVAŠKI ANGLEŠKA-PLOŠČI NSKA KRAJ PRI OPATU! OČE SRBSKI pŽnTIn DRAMATIK (MWQ8LAV) JACQUES IBERT OTTO TAUBE STAROGRŠKI ZDRAVNIK PERUJA OB OBALI TIHEGA OCEANA NAHAJALIŠČE ŽELEZOVE RUDE RDEČI PLANET HRVAŠKA NAFTNA DRUŽBA NEPRAVILEN, IZJEMEN MEDNARODNA SMUČARSKA ZVEZA NAGROBNI NAPIS POLJSKI LJUDSKI PLES ROKOMETAŠ PIVOVARNE LAŠKO (ALVARO) LOČILO V STAVKU RUŠA TRATA KAJNOV BRAT AMERIŠKI SMUČAR (JEREMY).. IZRASTEK V KITOVIH USOH KRAJ PRI DOMŽALAH MOŠKO IME MUSLIMANSKI SODNIK KIP ALI PODOBA GOLEGA TELESA TUDI URADNI VLADAVMA PRIVILE- GIRANEGA URADNIŠKEGA SLOJA UDO ZIMMERMANN KU, TOLKAČ MIRNO SOŽITJE MESTO V KATALONIJI EGIPTOVSKI KRALJ IZ 26. DINASTIJE POLJSKO MOŠKO UvC SREDOZEMSKA RASTLINA MINI SLOVARČEK REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE: AKER: Angleška ploščinska mera MANDIBULA: Spodnja čeljust NOBIS: Ameriški alpski smučar (Jeremy) OBERTAS: Poljski ljudski ples, soroden mazurki etatizem, terapija, AHA, udar, Nerat, LO, Goran, vek, hala, dleto, Amon, narod, Dirao, rokada, rov, image, EM, elastika, Azi, notarka, oven, Ag, Dolničar, litina, renta, ijekavka, tek, Nana, cek, Ira. OBVESTILO REŠEVALCEM: Rešeno križanko izrežite iz časopisa in jo v kuverti najaksneje do petka, 10. maja 1996, pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje s pripisom "NAGRADNA KRIŽANKA". Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali 4 nagrade, ki jih prispeva podjetje CAFFE-TROPIC iz Žalca: 1. nagrada: 3 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica, 2. nagrada: 2 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica, 3. in 4. nagrada: 1 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica. NI VSAKA KAVA TROPIC KAVA NT O p/0 ® CAFFE-TROPIC *oo PRAŽARMA ŽALEC 714-285 - Kavo dobite v vseh prodajalnah KZ Mercator, trgovinah Savinje, Ultra d.o.o. in Pogo's. - Posebno ugodna ponudba esspreso kave za gostince v Žalcu, kjer ste vabljeni tudi na brezplačno degustacijo kave. Dobrodošli! NI VSAKA KAVA TROPIC KAVA OGLASI IN MALI OGLASI ittorba gte tgfealt prab to... ANTENE IN RTV SERVIS Nudimo antenske meritve in montaže sistemov. Vrtljivi sistemi in dekoderji, popravilo TV Gorenje ter vgradnja teletekstov, Prašnikar s.p. 845-194. RTV SERVIS PURNAT Hitro in kvalitetno vam popravimo vsak televizor in radio tudi na vašem domu, RTV servis Purnat, tel. 843-424. TRGOVINA IN SERVIS ZAGOŽEN Šivalni stroji, gasilni aparati, plinske naprave, del. zaščita, gumbi, pribor za šivanje. Odprto od 13.-18. ure, tel. 831-109. SERVIS ELEKTRONIKA JERAJ Šivalni stroji, elektronika, motorji, moduli. Nizka 37 - tel. fax: 832-192. MIZARSKI SERVIS NA VAŠEM DOMU Tesnenje oken in vrat - odlična izolacija in odpornost tesnila. Nudimo tudi popravila, vzdrževanje in montaža pohištva..., tel. 831-041. POGREBNE STORITVE - ANUBIS Nudimo kompletne pogrebne storitve vključno s prevozi. Štiglic Jožica, Radmirje 10, tel. 841-029. KNJIGA, Litijska c. 38, SLOVENSKA LJUBLJANA Na območju Zgornje Savinjske zaposlimo komercialnega zastopnika za trženje programa PIRS-a. Informacije na tel. 063 856-169 ali 061 14 04 282. r SAB0S o.o.o, Savinjska c.4 Nazarje - Zavarovalniško posredovanje pri avtomobilskih škodah - Vleka vozil - Odkup poškodovanih vozil Tel. 832-132,832-822,832-474 Prodam parcelo ob gozdni cesti 20 a. Fricelj, Potok 5, Nazarje. * * * Prodam Sipov obračalnik, ki se priključi na kosilnico Bucher, tel. 832-521. * * * Prodam dobro ohranjen Tomos avtomatik za 30,000 SIT, tel. 832-249. * * * Mlada družina vzame v najem stanovanje v okolici Mozirja - Mirnik Helena, Loke 10 b, Mozirje. * * * Prodam stabilno litoželezno trofazno vodno črpalko, pretoka 0,5 - 1,5 l/s, tel. 832-378. * * * Prodam spalnico na tel. 831-179. * * * Ugodno prodam Tomos avtomatik, cena po dogovoru, tel. 841-523. * •* * Podarim psa, prodam večjo količino gnoja, tel. 831-372. Prodam Alfa 33 1,5 Tl 1. 1988, rdeče barve, cena po dogovoru. Irmančnik Dušan, Sp. Kraše 28, Šmartno/Dreti. * * * Prodam jugo koral 55, reg. do dec. 96, I. 87. Tel. 063/832-071. * * * Prodam kosilnico Special Gorenje Muta, tel. 843-260. V Sp. Rečici ob glavni cesti Mozirje - Logarska oddam poslovne prostore velikosti 40 m2, 28 m2 in 15 m2 za mirnejšo dejavnost. Tel.: 832-763 po 17h. * a * Kupim rabljenega BMX na tel. 063/832-638. Prodam kravo 8 mesecev brejo, tel. 844-298. * « *’ Prodam kozice stare 7 tednov, srnaste brez rogov, tel. 831-191. •* * * Gornji Grad, Attemsov trg 28, prodamo hišo Žehelj, 273 m2, 122.000 DEM in vrt 5.105 m2 142.000 DEM, tel. 066/527-762 ali 063/831-352. V strogem centru Mozirja oddam v najem poslovni prostor, tel. 831- 356 po 15. uri. * * * Prodam 126 P, I. 87, reg. 43.000 km, 1.000 DEM, tel. 832-824. * * * Prodam ameriško gorsko kolo KHS montana comp, letnik 1993, oprema: SHIMANO DEORE LX/DX, teža kolesa 11 kg. Kolo je odlično ohranjeno. Informacije: 843-092 (Luka). * * * Prodam Nissan sunny 1,6, dec. 89, prvi lastnik, tel. 843-272 po 17. uri. Prodam ameriško gorsko kolo GRIP SCHIFT, 21 prestav STX, rdeče kovinske barve, tel. 832-684. * * * Ugodno prodam 5 let star elektro štedilnik, tel. 843-442. * * * Prodam majhno kmetijo na Dobrovljah, inf. na tel. 832-592 * * » Kupim stanovanje cca 50 m2, rel. Ljubno - Mozirje, tel. 832-786. a a a Prodam dve kravi po telitvi v A kontroli, tel. 845-146. a a a Dve visoko breji telici - sivki prodam, tel. 885-412. a a a Šofer C in E kategorije iščem zaposlitev, tel. 843-481. Prodam telico simentalko, brejo 6 mesecev, tel. 885-369. a a a V Mozirju dam v najem travnik za košnjo, tel. 831-357. a a a Prodam okrasni kozolec 3x5 m, primeren za garažo. Sampl, Juvanje 22, Ljubno. a a a Prodam kravo za zakol, tel. 831-261. a a a Prodam računalnik C 128, disket-nik, kasetnik, 2 joysticka, 50 disket in kaset, cena 150 DEM, tel. 831-359. 'KUPON zu brezplačni muli oglas «1<> | IO besed v lo Številki H5N IME IN PRIIMEK PODJETJE S TRGOVINO INSTALACIJE IN STORITVE Parižlje 1, 3314 Braslovče| TEL 063/720-181, 720-065 NUDIMO VAMI MATERIAL ZA: - centralno ogrevanje - vodovod - oprema kopalnice - pribor za zalivanje NOVO NOVO NOVO NOVO UGODNI KREDITNI POGOJI®! OD 1 - 4 LETA, Z MINIM. OBRESTMI - popust za takojšnje plačilo - montaža - dostava na dom PRIČAKUJEMO VAS, OGLASITE SE turist biro Qrad Vrbovec Bazarje tel.: 831-316 9.00- 15.00, 17.00- 19.00 sobota: 9.00 - 12.00 izven delovnega časa pokličite 832-237! * HRVfiŠKfl MOŽNOST 7- fill 10-DN6VNIH PAKGTOV * SIOV6NIJA MOŽNOST 5-DN€VNIH PAKETOV * TUJINA ODHODI Z 16TAIOM, LADJO Ali AVTOBUSOM * ISTRA POS6B6J ZANIMIV6 C€N€ V PULI HOT6LI, D6PANDANS6 IN APARTMAJI MOŽNOST PLAČILA NA OBROKA ZA PRIJAVO V NAŠI AG6NCIJI VAM POKLANJAMO R6IKI T6RAPIJO avtobus 2mm naročnikov saw mm novic ^--------------------------------------------j Kupon za avtobus zvestih naročnikov j Vprašanje: Napišite delovni čas Turist biroja Sonja! ! Odgovor: _ Ime In priimek: Naročniška številka: Naslov: ______ tel.: 1 V petem kolu naše akcije so bili izžrebani naslednji naročniki, ki so pravočasno poslali pravilen odgovor na zastavljeno vprašanje (aktivni oddih v Šmarjeških, Dolenjskih toplicah in Otočcu): Anton Bezovnik, Strmec 23, Luče; Tine Brecelj, Loke 2a, Mozirje; Tatjana Jurjovec, Šmartno ob Dreti 38; Alojz Ermenc, Cesta v Rastke 80, Ljubno; Ana Grudnik Homec Brdo 2, Rečica. Čestitamo! Vse ostale naročnike, ki želijo z nami na izlet, pozivamo, da izpolnjen kupon v kuverti pošljejo na naslov: Savinjske novice, Savinjska c. 4, 3331 Nazarje s pripisom "AVTOBUS ZVESTIH NAROČNIKOV", najkasneje do petka, 10. maja 1996. Celje - skladišče ---------------------------------------------- D-Per /O 7/1996 5000003431,9 Si želite zagotoviti varno prihodnost in finančno neodvisnost? Z RENTNIM VARČEVANJEM pri NLB d.d., Podružnica Kamnik si zagotovite: • dodatno pokojnino • pomoč otrokom ali vnukom med študijem • uresničitev velikih in za sedaj še neuresničenih želja Tudi z majhnimi mesečnimi vplačili si zagotovite varno prihodnost. COBISS s Oglasite se v naših poslovalnicah v Kamniku na Glavnem trgu 10 in na Bakovniku, Ljubljanska 14. Poslovni čas: ponedeljek, torek, četrtek in petek: 08,00 - 11,00 14.00 - 17,00 sreda: 08,00 - 11,00 15.00 - 18,00 Za osnovne informacije pokličite na številki: (061) 817 138 in 817 484. Čakamo Vas. Nova Ljubljanska banka - pravi naslov za denarne zadeve. Na trgu 36, Mozirje * NOVI MODELI IZ JEANSA! * JAKNA + BREZROKAVNIK CASUCCI ZA PREHODNE DNI * BODY MAJICE * VSE VRSTE MAJIC S KRATKIM ROKAVOM NOVO: NAJVECJA IZBIRA ŽENSKIH KOPALK V ZG. SAVINJSKI DOLINI