; SLEKOVEC ALEKSANDER I NAZORJEVA 15 J l/OI A ? mmm <3® [MM H(S SDEML OBVESTILO NAROČNIKOM Še tri številke Mandrača in izteklo se bo naročniško leto 1995. V naslednjih dneh boste v nabiralnike prejeli naša posebna obvestila o naročnini za leto 1996 in seznam številnih nagrad ter presenečenj, ki smo jih pripravili za to priložnost.. Da bi bili še boljši kot doslej smo že zdaj razširili obseg časopisa na 16 strani, morda pa bomo dodali še kakšno barvo za povrh. Skratka: Brez VAS ni NAS. (Mef) Čeprav smo že na polovici prazničnega decembra je prav žalostno opazovati, koliko skrbi se je nabralo v tem našem mestu. Na obrazih trgovcev je videti še kaj več. Zdi se kot nekakšen obup, saj je Izola (skromno rečeno) opustela. Ni sprehajalcev, ni obiskovalcev, ni kupcev. Novo-tlakovane ulice prazno samevajo in novoletne lučke so kot poceni make-up na postaranem obrazu mesta. Zaskrbljeni so gostinci. Če ne bi bilo njih bi bili njihovi lokali velikokrat prazni. Italijanskih gostov ni, domačini imajo za osminko ali dve, iz sosednjih mest se nikomur ne ljubi v opustelo mesto. Tudi otroškega smeha je bolj malo. Malčki nagubanih obrazov preštevajo drobiž, ki ga bo treba odšteti za svetleče iskrice, ki so zamenjale petarde. Nekateri navidezno uspešni podjetniki s skrbjo v očeh hitijo skozi mesto v strahu pred upniki in izterjevalci dolgov. Nekateri podjetniki velikega kalibra so se, kot vse kaže zaštrikaN. V množici hipotek, neizpolnjenih obljub in nezakonitih malverzacij jim hodijo po glavi članki iz časopisne črne kronike. J m» i ] N POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 66310 IZOLA - ISOLA CENA SO SIT Tudi na občini je bolj malo veselih obrazov. Kot da se je ta vsesplošna zaskrbljenost preselila tudi v njihove pisarne, čeprav doslej ni bilo videti, da bi jih skrbi prej naštetih posebej prizadele. Kateri princ bo moral poljubiti zaspalo Sneguljčico Izojo, da se bo razveselila novega dne? Če država in partija ne prinašata sreče (Kardelj), še ne pomeni, da lahko prinašata samo skrbi? P.S. 94 let našega Večota je še najbolj vesel dogodek tega decembra. Pa še Večo bi jih raje imel 20. PTT’s NOT DEAD je rubrika v kateri objavljamo vaša mnenja, reakcije, odgovore ali polemike, ki bi lahko bile zanimive za širši krog ljudi, bralcev Mandrača. Posameznim piscem je na voljo do 40 vrstic teksta, o daljših tekstih sc mora avtor predhodno dogovoriti z uredništvom. Pisma pošiljajte na naslov: Mandrač, Veliki trg 1., Izola. Pisem ne honoriramo in ne vračamo. Kaj je pomladno in kaj zimsko Za razumevanje tega je kajpada potrebno dovoljšno znanje o simboliki in smisel za razumevanje tega. Gospod Lucio Gobbo brezuspešno razmišlja o simboliki pomladnih in zimskih strank in prav tako neuspešno o marini v kateri se te stranke udejanjajo. Zaradi bralcev je potrebno nekaj reči o tem. Najprej: njegov občutek, da v Izoli obstaja oblastna klika ali ud-bomafija, ki dela samo v lastno korist, popolnoma drži. Zanimivo bo vedeti, kako se bo obnašal, ko se bo v njem občutek spremenil v spoznanje. Nato: pravi, da pri marini "je potreben nadzor in še marsikaj", da pa ne razume nekaterih (tem nasuje nekaj vzdevkov, ki bi jim lahko bil skupni imenovalec "fašizem"), ki jemljejo investitorju zraka, je v Izoli res tako težko razumeti, da ti tako in drugače imenovani počno to, kar počno, samo zato, "ker manjka nadzor in še marsikaj", zaradi česar je marina protizakonita in zato tudi protiizolska! Vse kar je nezakonito, je proti človeku! Nadzor pa pomeni spoštovanje zakonitosti in uporaba sankcij, če zakonitosti ni. Če takšnega nadzora ni, potem je lahko samo jugosocialistični, smReKM'jev* -v: y''-v- * izvirni slovenski kiloiska era brez vrednosti in kvaren. Na zadnje vprašanje (kako in zakaj si nekatera gibanja (?) lastijo kar celo pomlad posebne vrste, o kateri nas v šoli niso učili ?), bom rekel: Česa vse nas v šoli niso učili, ko bi morali ! Česa vse bi se v šoli morali naučiti, pa se nismo! O politični pomladi pa je bilo v šoli partijsko prepovedano. S kakšnim pomanjkljivim vedenjem smo stopili v čas demokracije, o kateri so nas učili, da je dekadentna, ki pa jo danes imajo na koncu jezika prav tisti, ki so jo prepovedovali. Evropa v katero hitimo, nas ocenjuje za otroke mračnih časov in zime in ZLSD (delno tudi LDS) je simbol tega časa in je danes ščit pridobljenih privilegijev in zaščitni znak zgrešenega časa. Zato so stranke "pomladi" tiste, ki se ne vežejo kakorkoli s strankami "zime" ali tistimi, ki so iz njih nastale, kot DeSUS ali ZZP. Stranke pomladi bi se ne smele imenovati tudi tiste, ki so samo deklarativno ZA. V Izoli je ta "pomlad" zelo klavrna. Nasuta je s strupeno mrzlim ivjem. ZLSD si lahko nadene ime Poletje. Koliko imen si je že nadela, da bi pred svetom prekrila svojo resničnost. Lahko menja dlako katerekoli barve, nravi ne more menjati, ostala bo ZKS. Frane Goljevšček PIRAN, TARTINIIEV TRG 15 TEL.: 066 / 75-594, 75-982, FAX: 74-562 UR.URE: PO-PE 8-15, SREDA DO 17-tih d.o.o. / S.r.l POSREDOVANJE PRI PRODAJI, NAKUPU, ZAMENJAVI NEPREMIČNIN NA PRIMORSKEM Trije strokovnjaki v našem nepremičninskem oddelku vam zagotavljajo, aa bo vaša nepremičnina čimprej našla novega lastnika tudi s pomočjo tedenskega oglaševanja v 8 časopisih v Sloveniji in 3 oglasnih vitrinah v Portorožu, Kopru in Piranu. V računalniški evidenci imamo preko 250 potencialnih kupcev. Trenutno prodajamo preko 50 nepremičnin na območju Primorske. ZATO NE ODLAŠAJTE! Oglasite se pri nas, in z našimi 5-letnimi izkušnjami bomo vašo nepremičnino v vsakem trenutku lahko predstavili potencialnim kupcem. V naši proviziji je vključena celovita storitev pri prodaji: sestava pogodbe, davčno svetovanje, sestava cenitve, oglaševanje, ogledi, fotografije,... OB KONCU LETA ŽELIMO VESELE PRAZNIKE IN SREČNO 1996. I Salon za nego telesa Izola, Smrekarjeva 12 Vam nudi več vrst masaž, ki na neboleč, I zdrav in prijeten način pomagajo | pri odpravljanju: -odvečne teže (hujšanje brez lakote) 1 nadležnega celulitisa I -napetosti in slabega počutja I Nudimo pa še: - aromaterapijo 1 - masažo obraza z osvežilnimi I -protibolečinske terapije I -depilacijo in pedikuro Ne zanemarite svojega zdravja in zunanjega videza, poskrbite za * svojo lepoto in dobro počutje. Pričakujemo Vas v salonu ^DtnuS j Izoli, Smrekarjeva 12, Tel.:64-131 + maskami ARCHUECTA PTT'S NOT DEAD V pričakovanju izolske pomladi Najlepše se zahvaljujem gospodu Lucciu Gobbo za čestitke in spodbudne besede o izolski opoziciji v 144. številki Mandrača. Čeprav nam očitajo, da pogrevamo vedni iste teme, je ravno pozicija tista, ki nam daje najboljše iztočnice za naše delovanje. Ker se bliža novo leto, bi rad opravil delno inventuro našega celoletnega prizadevanja v Izoli. Izgradnja italijanske osnovne šole se je vršila v popolni konspiraciji, saj so nas seznanili s problematiko šele takrat, ko se je že vse močno zapletlo in še danes nismo uspeli dobiti vseh odgovorov na jasno zastavljena vprašanja. Smešno nas je obtoževati, da smo proti gradnji osnovne šole, če nihče ne pove, da bo izgradnja šole stala 560 milijonov SIT. Država je dala doslej 15 milijonov, 38 milijonov, ki so bili namenjeni za gradnjo letos pa bomo najverjetneje izgubili, ker niso občinske službe pravočasno pripravile potrebnih dokumentov. Vsa nadaljna sredstva za gradnjo so le obljube, za katere nimamo nobenih garancij. Tako bi Izolo stala šola preko 500 milijonov tolarjev, ob tem ko znašajo letni prihodki celotne občine 700 milijonov in letošnja tekoča izguba 190 milijonov brez dolgov in kreditov, ki so jih pridelali v prejšnjih letih. V takem primeru moramo glasno povedati, da smo proti takemu "načinu gradnje" in ne proti šoli, ki bi bila zgrajena na realnih zmožnostih naše občine. Naslednji tipični primer reševanja problemov v izolski občini je promet, ki ga nikakor ne uspemo urediti. Večina strank je pred volitvami veliko obljubljala na to temo, sedaj pa bijemo bitko z mlini na veter, saj ne uspemo stvari premakniti niti za milimeter s pozicij, ki so si jih priborili simpatizerji vladajoče koalicije. Že od začetka leta smo zahtevali nujno reševanje tega problema, ker se je bližala turistična sezona, vendar zaradi nestrokovno pripravljenih rešitev nismo uspeli nič narediti. Že 25. maja je občinski svet sprejel sklepe po katerih imajo Izolani eno uro brezplačno parkiranje, koncesionar pa lahko pobira parkirnino šele ko voznik parkira vozilo na označenem parkirnem prostoru in tako ne ovira javnega prometa. Kljub večkratnim intervencijam pri županu, se nič ne spremeni. Za novembrsko sejo občinskega sveta je bil predviden nov odlok o prometnem režimu, vendar je odpadel, tako kot novembrska seja - zakaj, je potrebno vprašati vladajočo koalicijo. To naj bi bilo za praznično prednovoletno vzdušje dovolj, z željami, da bi tudi v Izolo, pa čeprav z zamudo, prišla pomlad in bi se vendarle kaj spremenilo na bolje. Vesele Božične praznike in srečno Novo leto vaš občinski svetnik Aleksander Frantar ŠE ENO POJASNILO Stranke slovenske pomladi SDSS, SKD in SLS želijo razjasniti nejasnosti in podati odgovor na nekatere trditve, katere je g. GOBBO Lucio podal v svojem pismu objavljenem v Mandraču dne 7.12.1995. Za sklic tiskovne konference in nato zahteve po sklicu izredne smo se odločili zato, ker nam občinska uprava z županom na čelu ni dala zagotovil, da resnično želi zgraditi novo osnovno s italijanskim učnim jezikom. Vse skupaj je bilo zavito v meglo, oziroma bolj grad v "Švici", kot pa resnična priprava na gradnjo nove šole. Povejte nam g. Gobbo ali je lahko zemljšče v Izoli trikrat dražje, kot v Piranu? Zato ker smo želeli, da bi prišlo do gradnje šole čimprej na realnih osnovah, smo želeli izvršiti pritisk na občinsko upravo, da bi za svojo dobro plačo delo tudi pravočasno opravila. Z večjo angažiranostjo bi se lahko pravočasno vneslo investicijo v proračun občine Izola (sprejet septembra 1995) in nato pričelo z gradnjo, zato smatramo, da je potrebno ugotoviti odgovornost občinske uprave za nepravočasno opravljeno oziroma za neopravljeno delo. Ko so stranke slovenske pomladi SDSS, SKD, SLS predlagale tak sklep (skic izredne seje) nas pri tem niso podprle niti ŽLSD niti LDS, ZZP, DeSUS in predstavniki italijanske manjšine. Če bomo Izolani zaradi slabega dela občinske uprave dobili premalo iz državne blagajne, zagotovo za to ne bodo krive stranke slovenske pomladi. Pozdravljamo gesto g. Pečanove in g. Battelija - poslanca v državnem zboru z vložitvijo amandmaja ( november 1995) in upamo, da bo tudi sprejet. Pozdravljamo tudi posameznike - svetnike iz vrst ZLSD, ki so tudi želeli dobiti odgovore na naša vprašanja, vendar jih enako kot mi še niso prejeli. Pregovor pravi tudi, da ena lastovka še ne prinese pomladi. Zato nas ni treba obtoževati, da si lastimo slovensko pomlad. Želimo le, da so zadeve javnega značaja in pomena jasne, prgledne, in predvesm javne, saj ste sami ugotovili, kaj je nasprotje pomladi - zima, mraz, tema, mračnost. Ko se bodo zadeve tudi v Izoli razjasnile bodo tudi stranke slovenske pomladi dosegle svoj namen. OO SDSS Izola 00 SKD Izola 00 SLS Izola OBONSKI SW!T PRIHITITA (ZAMUIA) Čeprav smo se dogovarjali drugače se zgodba vendarle ponavlja. Občinski svet je tudi tokratno sejo sklical za sredo, ko zaključujemo redakcijo mi v Mandraču, pa tudi kolegi v Primorskih novicah, to pa pomeni, da morajo informacije na objavo čakati še nekaj dodatnih dni. Včeraj se je torej sestal občinski svet na svoji zadnji letošnji redni seji. Obravnaval je kar nekaj pomembnih točk, posebej v zvezi s pravilnikom o oddajanju poslovnih stavb in prostorov v najem, predlog programa urejanja kanalizacije in uvedbe posebnega prispevka v te namene, občinske službe pa so odgovarjale tudi na vprašanja z izredne seje o italijanski osnovni šoli. Z dnevnega reda so umaknili predlog turističnega razvoja občine, verjetno pa so obravnavali tudi predlog za izdelavo občinskega grba. Več torej čez teden dni. / V PRIČAKOVANJU NAJLEPŠIH DNI V / LETU SMO PRIPRAVILI LEPO ZBIRKO ORIGINALNIH DARIL. Ne čakajte do zadnjega dne. Najlepše stvari je treba poiskati pravočasno. želimo DANTEJEVA 2. IZOLA, TEL.: 61-189 MENJALNICA IN PROMET Z NEPREMIČNINAMI dipl. oec. Ivan Konstantinovič Sončno nabrežje 14 _ 66310 IZOLA SIFE^A tel./fax. 066/63-211 STANOVANjA - HIŠE - PARCELE __________POSLOVNI OBIEKTI - PROSTORI___________ PRODAjA - NAKUP - ZAMENjAVA ENO ZUPANOVO LETO (Mef) Izolski župan dr.Gasparini zagotovo ni osamljen človek. Kljuka na vratih njegove pisane se le stežka ohladi, vsako minuto zazvoni telefon, potrka tajnica. Novinar je i/ takem primeru prej nadloga kot kaj drugega, toda eno leto županovanja je doba ki jo je pač treba oceniti - tako ali drugače. Ste pričakovali, da bo tako. naporno? - Predvsem si nisem mislil, da se bom moral ukvarjati s tolikimi problemi iz preteklosti, kot so Slavnik, Mehano, Galeb...Nisem pričakoval, da so prostorski dokumenti tako nepopolni oziroma, da jih ponekod sploh m. - Kako ste pospravili po hiši? - Počasi se stvari postavljajo na svoje mesto. Na kolegiju se dogovarjamo o aktivnostih, žal pa nas velikokrat ovira zastarela zakonodaja. Delo strokovnih služb |e kar dobro, obremenjujejo pa nas še nekatere prejšnje naloge, kot je npr. dokončanje šole v Livadah pri kateri je angažiranih kar nekaj našin delavcev. Se vedno pa nisem zadovoljen z delom inšpekcijskih služb, ki jih bomo v naslednjem letu okrepili s še dvema zaposlenima. Krajevne skupnosti delujejo, toda ker ni zakonodaje ne orejo izpeljati volitev organov in funkcionarjev. Konstituirali smo vse odbore in komisije (razen tiste za odnose z verskimi skupnostmi) in ti organi že delajo. Nekateri so tako zagnani, da silijo celo na tista področja, ki so v moji pristojnosti. - Odnos med županom In občinskim svetom? - Na sejah Sveta opažam, da ni sodelovanja niti med političnmi grupacijami niti z občinsko upravo. Moramo se naučiti strpnosti do drugače mislečih, sicer nas to vodi v katastrofo. Tisti, ki mislijo, da je najpomembneje, če se nenehno konfrontirajo dejansko delujejo neproduktivno. Vsi i bi radi kaj naredili, tisti, ki le rušijo pa seveda ne pomagajo prav veliko. Manjka nam sodelovanja, preveč je nekakšne maskirane politike. Nekateri se na sejah obnašajo drugače kot v medsebojnin odnosih. - Odnos do države? - V tem pogledu se s koprskim Jurijem ne strinjam povsem, saj osebno menim, da je ta država še v nastajanju in tudi projekt lokalne samouprave se ni dokončan. Res pa je, da je trenutno preveč nalog na lokalni ravni, občine pa nimajo denarja za vse to. V pogajanjih z državo seveda niso zabeležili kakšnih posebnih uspehov, zato pa lahko rečem, da so odnosi s sosednjimi občinami dobri. - Pogled v naslednje leto? - Čaka nas cela vrsta projektov, zato bo najbolje, da jih kar na kratko predstavim: Kajuhova ulica: asfaltiranje in preboj križišča v južno obvoznico (Livade - Jagodje) Zazidalni načrt 2. oktober: gre za gradnjo gostinsko turističnega centra za katerega še čakajo soglasje ZVNKD. Čistilna naprava: Zdaj je že skrajni čas, da ugriznemo v to kislo jabolko. Namakalni sistem Pivot: dobili smo denar za dokončanje in asfaltiranje dostopnih cest. Preselitev hladilnice: Delmar s hladilnico se seli v industrijsko cono, tja naj bi šla tudi Agraria. To je seveda tudi pogoj za odprtje pešpoti od mesta do San simona. Kanalizacija Malija - Mala Seva: Prav zdaj imamo ponovne pogovore s Pirančani glede kanalizacije, ki je seveda pogoj za napeljavo vodovoda. Speljati pa bo treba še vodo na Barede in v višje ležeče hiše na Šaredu. Odprtje poštnega urada v lagodju: gre za ureditev prostorov v novem kompleksu ob križišču Jagodje. Bencinski servisi: Že letos bo verjetno odprt petrolov servis na obvoznici, pa tudi istrabenzov bo obnovljen v Kratkem času. Plinifikacija: Butan plin se obnaša skrajno neodgovorno. Še zdaj ne ve niti cene priključkov, niti cene plina, pa še soglasja stanovalcev za postavitev kontejnerjev sem moraj jaz zbirati. Razuem, da se lastninijo, toda če bodo delali tako se bomo morali ozreti tudi po drugih. Tlakovanje: Nadaljevanje tlakovanja je vprašljivo, saj gre za zelo drag projekt, povrhu vsega je povezan z obnovo Manziolijeve palače, za katero mora vlada parafirati pogodbo z Italijo, in cerkve Marije Alietske, kjer bodo nadaljevali z izkopavanji, saj so odkrili nekaj zanimivih stvari. Zazidalni načrt Punta: Treba ga je aktivirati, dokončati pešpot in odmakniti lesene barake v parku. Delamaris: Bilo je govora o tem, da bi se odselil. Kaj se bo zgodilo bomo še videli. Promet v mestu: Pri koncu je Odlok o ureditvi prometa in sprejemali ga bomo v začetku naslednjega leta. Ena od njegovih sestavin je pobiranje parkirnine na parkirnem mestu. Stanovanjska problematika: To je velik problem. Imamo prednostno listo, imamo seznam stanovanj v občinski lasti, ki jih je treba popraviti (160 je takšnih), denarja pa je premalo za vse. Osebno menim, da bi morali v gradnjo neprofitnih stanovanj. Zdravstveni dom: Je edini zdravstveni dom v Sloveniji v takšnem stanju, zato smo že v dogovorih, da bo pri gradnji morda sodelovala tudi država. Visoko šolstvo: Upam, da bomo v Izolo dobili vsaj Visoko šolo za diplomate. Povedanega je bilo še marsikaj, nekaj tudi vmes in potiho, vendar naj bo za prednovoletni mini pogovor dovolj. Eno leto ni nobeno, bi lahko rekli našemu županu. Dva pa se že pozna. Pa na županove čestitke ob prazniku ne smemo pozabiti, č: ^ Vse najboljše v 1996. MALI OGLAS NUjNO PRODAM 2 štedilnika- plinski (2 gorilca) in električni s pečico (manjši). Cena po dogovoru. Vojko Tomažič, Dantejeva 8. Izola ZDRAVNIKI STAVKAJO Ko berete te stavke, je s trani zdravniškega sindikata FIDES napovedana stavka že krepko v teku. Ne želim zlorabljati te rubrike za prepričevanje prepričanih "za" in ne onih, ki se jih ne da premakniti.Le opozoriti želim, da se pri tej ( in pri sledeči, januarski stavki) zdravniki ne borimo za potiskan papir z omenom denar, temveč tudi za pravice, ki so si jih drugod že izborili v večji meri kot v slovenski državi (npr. na Hrvaškem!) in so tam samoumevne in, ki izhajajo iz posebih dolžnosti in odgovornosti, ki so jih zdravnikom naložila država, družba in in sami s svojo moralo in etiko. V izolskem ZD stavkajoči dodajamo še svoje zahteve do uprave in do občine v kateri in za katero tudi delamo. Ne pozabite, da ni zdravn iška oskrba po merljivih učinkih v Izoli nič bistveno drugačno kot v kaki drugi po velikosti in sestavi prebivalstva primerljivi občini, kjer pa zdravniki delajo (nekateri tudi celo svoje življenje) v neprimerno ugodnejših delovnih pogojih.. Pogostejše prihajanje in odhajanje zdravnikov (spet nov zdravnik v ambulanti!) je v preteklosti šlo prav na račun delovnih pogojev, kajti za zdravnika skoro ni hujšega udarca kot če ne more izrabiti in izraziti svojega znanja in se potrjevati kot pravi stroka in kot si sam (vssaj na začetku kariere) želi. In taka potrjevanja gredo predvsem v korist pacientov. Tudi občina mora poravnati svoj desetletni moralni in materialni dolg ne le do že "pobeglih" zdravniko, do tistih, ki so izgoreli v svojem delu in ostali razočarani nad mačehovstvom, ko je šlo za nove prostore, pogoje dela, strokovne kurativne in preventivne programetemveč tudi do nas, ki smo še tu in še želimo izboljševati in ohranjevati zdravje občanov. Nekdo mora čimprej poravnati ta dolg do preteklosti in do prihajajočih prebivalcev Izole in njihovih zdravnikov. Upam, da nisem preveč "težil" (saj se med mladimi še vedno pravi tako?). Želim vsem, da bi v četrtek nikomur ne bilo potrebno iskati nujne medicinske pomoči v ZD Izola. Smo pa vseeno pripravljeni! dr. med. Andrej Dernikovič LA SCUOLA NEL TREMILA SOLA JUTRI Šola v prihodnosti: tehnologija je presegla vse meje. Leto 2000 je že zgodovina. Doba računalnikov. Ozračje je okuženo s tovarniškimi odplakami. Ni več cest, vse povezave so po odemu - Internetu. Naravna polja so vsa požgana, zdaj so tam tovarne računalnikov in hrano se dobi po posebnem faxu, v obliki tablet. Šole ni več. Vse skupaj poteka po internetu. Sporočila se pokažejo na ekranu. Vsak otrok - vsak računalnik ia svojega učitelja, toda učitelja ni. Govori ti le električna naprava povezana z modemom. Nič usmiljenja. Nič pomoči. Prvi odgovor - če je nepravilen - takoj minus - minusi se seštevajo. Ko dobiš določeno število minusov se ti avtomatsko izbriše šolski progra in tako si izpisan iz šole. In rečem vam, da se prihodnosti ne veselite preveč. Ko boste tam vam bo žal. Vito Gobbo 6.e. La scuola nel tremila non costerà una lira. Quaderni e libri non dovremo più comprare, soltanto col compiuter annalizzare. Architettate non saranno uguali, molte avranno forma di navi spazziali. Tutti avremo tutine uguali, somiglianti ad esseri animali. Con i missili navigheremo nello spazio infinito, studiando fisica, chimica e chi era Tito. Con un po di fortuna esploreremo anche la luna. La scuola del tremila sara cosi, ma adeso restiamo anche qui. Erika Jauševac 6.d. 50 LET SLOVENSKEGA SOLSTVA Na OŠ Vojke Šmuc je bilo 23., 24. in 25. novembra videti več nasmejanih obrazov kot sicer, saj te dni ni bilo spraševanja, kontrolk in strogih obrazov učiteljev. Praznovali so namreč 50 letnico obstoja slovenske šole in kjer je praznik sta tudi smeh in dobra volja. Učenci predmetne stopnje smo se razdelili po interesih v skupine in v številnih delavnicah ustvarjali, raziskovali, računali, slikali, eksperimentirali, jadrali in počeli še veliko prijetnega. Podobno so Jesenski čas je bil za Kulturno društvo Korte zelo pester, z društvenimi dejavnostmi smo začeli v oktobru, ko smo z osnovno šolo in glasbeno šolo sodelovali na prireditvi starejših občanov, ki je imela pomenljiv naslov Mladost modrosti. V cerkvi smo priredili ob 560 letnici župnije koncert klasične glasbe. Udeležili smo se tudi zelo zanimivega srečanja istrskih zgodovinopiscev v gostilni Idila v Podpadni, na katerem so sodelovali Albert Pucer, Darko Darovec, Nada Morato, Darij Gregorič in drugi. Prav posebne pozornosti pa smo bili na tem srečanju deležni odlični kortežanski štruklji. November je bil zelo napet, začeli smo ga z zanimivo ekskurzijo na Kras. Obiskali smo Lokev in Repentabor, kjer smo bili gostje tamkajšnjega kulturnega društva Kraški dom, ki nam je predstavilo Repen z okolico ter svoje delo, delček svoje dejavnosti pa smo predstaviii tudi mi. Samo teden kasneje smo sodelovali pri organizaciji zanimivega Martinovanja na Medljanu. Praznovanje goda svetega Martina s tekom od Kort do Čareda in nazaj je postalo tradicija brez katere si marsikdo ne more več predstavljati novembra. Prepričani pa smo bili, da je treba tak športni dogodek še oplemenititi, zato smo se povezali z izolsko Zvezo telesnokulturnih organizacij, Turističnim društvom, ki je pomagalo finančno, turistično kmetijo Medljan, ki je ponudila gostoljubje ter KS Korte. V prijetnem razpoločenju in domačem vinu ter pecivu, ki so ga pripravile prizadevne članice KDK, so razglasili zmagovlce Martinovega teka, predstavili rezultate ocenjevanja domačih vin, mladi člani društva pa so v domačem narečju pripovedovali istrske in kraške zgodb o vinu, posebno pa so s svojo glasbo "vžgali" Istrijanski mužikanti. Zadnja novembrska prireditev je bila posvečena zelo pomembni obletnici, pred 176 leti je bila namreč ustanovljena ljudska šola. Da bi to obletnico čim bolj slavnostno proslavili smo v goste povabili Kulturno društvo Domovina iz Ospa, ki ima tudi staro šolo. Osapci so v dvorni Zadružnega doma uprizorili komedijo "Poročil se bom s svojo ženo". Na prireditev smo posebej povabili najstarejše krajane, ki so med prvimi pred 50. leti nadaljevali šolanje na srednji šoli - učiteljišču. Zanje smo po predstavi pripravili klepet ob kozarčku. Mislim, da smo bili vsi prijetno presenečeni, ko se je v mrzli dvorani, ki smo jo le za silo usposobili, zbarlo veliko gledalcev in nam je bilo kljub mrazu prijetno toplo. Vsi skupaj smo čutili, kako pomembno je, da lahko v svojem domačem kraju dobimo tudi nekaj duhovne hrane, ob tem pa smo se zavedli problemov, ki so povezani z Zadružnim domom in predvsem z dvorano. O tej pereči problematiki smo govorili na zadnjem sestanku upravnega odbora KD, na katerega smo povabili tudi gospoda Mirana Žlogarja. O tem, kaj smo se dogovorili pa prihodnjič. Elen Slavec delali učenci razredne stopnje v razredih, vse to pa je bilo v zvezi s šolo včeraj, danes in jutri. Novinarji smo z beležko, s kasetofono in s kaero v roki "odrajžali na delo". Eni smo pasli radovednost v zanimivih delavnicah, drugi pa smo odhiteli na teren. Tiste, ki še gulijo šolske klopi smo potipali z vprašanji o plonkanju, o humorju v šolskih klopeh, o njihovih šolskih problemih itd. Tiste, ki so na šolo že skoraj pozabili pa smo nadlegovali z nekoliko bolj pikantnimi vprašanji. Z intervjuji smo težili znanim izolskim osebam: županu, kaplanu, upokojeni knjižničarki in drugim. Delo v delavnicah Smešne, alostne pa tudi neumne iz šolskih klopi je bilo podobno naslovu. Nastale so križanke, osmerosmerke, karikature, pesmi pa tudi spisi kot sta ta dva, ki jih objavljamo. ■ NOVA KASETA KVARTETA 7+ (VO) V četrtek, 7. decembra je bilo v hotelu Delfin praznično, pa ne samo zaradi tradicionalno dobrega obiska hotela, v katerem je tudi v teh dneh kar težko dobiti prostor. Čar četrtkovem večeru je dajal nastop vokalnega kvarteta 7+, ki je v prireditveni prostor vnesel lepoto domače pete besede. Kar 12. novih pesmi v glasbeni priredbi Bruna Petvarja, umetniškega vodje, je našlo svoje mesto na kaseti z naslovom Sijaj mi sončece, ki so jo omogočili številni sponzorji iz Izole. Nad izvedbo smo bili navdušeni. Po skoraj treh letih trdega dela, smo v Izoli le dobili kvartet, ki bi ga bili povsod veseli. V kratkem času so člani; 5telio Grbec - bas, Leon Bučar - bariton, Bruno Petvar - tenor in Danilo Japelj - tenor izdali kar dve kaseti. Skupaj s Primorskimi fanti pa so si prislužili najvišje nagrade v narodno zabavni glasbi. In kot je v pogovoru za Mandrač povedal organizacijski vodja kvarteta so cilji še mnogo višji. Ob uspelem koncertu, kjer ni manjkalo ovacij in pohvalnih besed smo prepričani, da jih bodo izolski pevci tudi dosegli. In kar je morda ob nastopu kvarteta 7+ še pomembneje; zanimanje za peto slovensko besedo ponovno raste, tudi v Izoli, kjer je je koncertu sledilo 300 navdušenih poslušalcev. TftGOVim Z mBOŽTCIMI PREDMETI St »IM JI * JASLICE; kompleti in posamezne figure * ADVENTNI VENČKI * SVEČE; božične, krstne, nagrobne, žalne, okrasne * VIZITKE in VOŠČILNICE z božično - novoletno vsebino j * BOŽIČNA DARILA * KNJIGE; verske, leposlovne, družboslovne * vse za KRST ZELO UGODNE CENE DOSTAVA TUDI NA DOM KOPER, Goriška 1 ( blizu dijaškega doma ), tel. 67 528 KA) HOCE STEPANOV ? Po nekajmesečnem molku je v zadnjem času spet zapolnil sodne arhive, časopisne strani in tudi naše uredništvo. Sam priznava, da je bolj pazljiv kot pred časom, saj ima na sodišču celo vrsto tožb, ki so jih proti njemu napisali nekateri sedanji ali bivši občinski funkcionarji, ki ga tožijo za kar lepe vsote denarja. Kljub temu,da ne ve kako se bo vse skupaj izteklo pa je, kot vse kaze, le dobil toliko zaledja, da se je spet pojavil z znanimi, pa tudi nekaterimi novimi 2argumenti" na račun tistih, ki imajo na skrbi občinsko zemljišče in njegovo urejanje. Njegovim "argumentom1' zmanjšuje vrednost predvsem dejstvo, da je Tihomir Stepanov arhitekt in jih je moč razumeti tudi kot reakcijo užaljenega oblikovalca prostora, ki mu delo izpred noša odnašajo drugi. Takšno zavračanje "argumentov" je bilo doslej tudi najbolj uspešno, vprašanje pa je, če je Končni zmagovalec te "zemljiške vojne" zares ze znan. Najbolj nevarno od vsega je načelno postavljanje na to ali ono stran, brez upoštevanja opozoril in pojasnil ene ali druge strani. Kdo si upa kategorično trditi, da je Stepanov zadnji Don Kihot, ali da so v t.i. "gradbenem lobiju" zbrani sami poštenjaki? Na teh dveh straneh je zbranih nekaj pogledov na to problematiko; od vloge preiskovalni komisiji za preverbo domnevnega škodljivega itd. delovanja izvršnih svetov (ta vloge še ni obravnavala), do poziva k zbiranju podpisov za nadaljevanje gradnje marine (kot avtorji so podpisani občani Izole, pobudnik pa je Vojko Vojvoda) in do izvlečkov iz pogovora na Radiu Morje. Prijetno zabavo želimo. DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE PREISKOVALNI KOMISIJI O DOMNEVNEM ŠKODLJIVEM, NEDOPUSTNEM, NEZAKONITEM IN NEUSTAVNEM DELOVANJU IN POSLOVANJU IZVRŠNIH SVETOV ZADEVA: Vloga za obravnavo, ugotavljanje in revizijo številnih nezakonitih dejanj in za obravnavo, revizijo, ustavitev in povrnitev vsega premoženja, pridobljenega s korupcijo, nasilno, divjo in nezakonito privatizacijo velikega števila, oz. vsega zadnjega in velikansko vrednega občinskega premoženja OBČANOV IZOLE, kakor tudi, za obravnavo, ugotavljanje in odpravo nasilnega delovanja vladajoče "združbe" nad večino občanov. Spoštovani predsednik in člani komisije: Pošiljam vam obsežno gradivo in številne dokumente, ki resnično dokazujejo škodljivo, nedopustno, nezakonito in neustavno delovanje naših zadnjih treh IZVRŠNIH SVETOV, od tistega pod vladavino, predsednika MAHNE BRANKA, predsednika ČERNELIČ JOŽETA do sedanjega vpredsednika ADLER DAVORINA, kakor tudi SKUPŠČINE OBČINE IZOLE oz. večine delegatov skupščine in skupščinskih organov: predvsem SKLADA STAVBNIH ZEMLIŠČ in STATUTARNO PRAVNE KOMISIJE. Njihovo delo in delovanje, je, pred vsem, v nasprotju z interesi večine občanov in je ustvarilo velikansko materialno škodo, ki je razvidna v izgubi premoženja. Ustvarilo je škodo v mestnem prostoru, ki je razvidna iz brutalnega, sebičnega in koristoljubnega načrtovanja in realizacije le teh načrtov, in, ki je, že sedaj vidna kot neprimerno programsko urejanje prostora in brzobziren in grd urbanizem z brutalno in grdo realizirano arhitekturo. Zaradi takega delovanja in poslovanja, ki je prešlo v nasilno obnašanje tudi do večine občanov, so s spletkami in dezinformiranjem še porušili, nekoč dobre odnose med občani. Zaradi vsega tega se je ustvarilo direktno in odkrito sovraštvo večine občanov do vladajočih oblastnikov in njihove "združbe", ki svoje nasilništvo kar naprej se stopnjuje. Delovanje in poslovanje zgoraj navedene oblastne strukture skupaj z gradbeno projektantskim lobijem, kot enotne "združbe", ima edini cilj in vztrajno dela na tem, več kot tretje leto, da se polasti našega premoženja in oblasti nad občani. To početje, zaradi kraje premoženja velikanske vredosti, ki traja več kot tretje leto sem upravičeno imenoval "ROP STOLETJA V OBČINI IZOLA" in je absolutno največja kraja v vsej Sloveniji, največja in vseobsežna korupcija v naši državi! Rekel sem, da traja več kot tri leta, zato. ker sem z vstrajnim prizadevanjem proti delovnju te združbe, vse do danes, ji onemogočil, da bi se dokončno vsega polastila. Zaradi mojega dolgotrajnega dela, da popravim napake in preprečim "ROP STOLETJA" je dokazno gradivo obsežno in dokumenti številčni. Zaradi tega, prosim komisijo, da me ob obravnavi pokliče kot pričo in tožnika proti delovanju omenjene "združbe". Kot prvi del gradiva, katerega vam pošiljam, je po priloženemu seznamu, in je seznam največjih in glavnih ciljev okoriščanja oz. ropa in večjih nezakonitih dejanj in korupcije : 1./ ZAZIDALNI NAČRT MARINA IZOLA a./ Nezakonito sprejet ZN MARINA IZOLA, kršitev 38. člena Zakona o urejanju prostora in drugih posegov v vprostor in kršitev z USTAVO zagotovljenih "človekovih pravic in temeljnih svoboščin”, b./ Nezakonit prenos celotnega območja ZN Marina Izola na mešano družbo Mainvest ( brez javnega razpisa, poravnave stroškov in nezakonit podpis predsednika UO SKLADA, g. Agostini Enna ) c./ Nezakoniti podpisi velikega števila POGODB, podpisanih od predsednika UO SKLADA STAVBNIH ZEMLJIŠČ, g. Agostini Ennia, d./ Nezakonito okoriščanje z oblastniško funkcijo predsednika IS SO IZOLE, g. Mahne Branka, za dosego svojih privatnih interesov (s pomočjo svoje funkcije predsednika IS si je izboril delovno mesto vodje izgradnje MARINE, na katerem dela in služi več kot tretje leto! ) e./ Nezakonito izdano LOKACIjSKO DOVOLJENJE s strani REPUBLIŠKEGA KOMITEjA ZA VARSTVO OKOLJA IN UREJANJE PROSTORA št.:350-03-008/90-MB/)V z dne 16. 3. 1990. f./ Nezakonita in za OBČANE IZOLE ŠKODLJIVA ODLOČBA o spremembi lokacijskega dovoljenja, oz. o prenosu INVESTITORSTVA (kakor tudi Kapitala in odločanja) na MARINVEST, št.: 350-03-008/90-DF-MB/JV z dne 23. 12. 1991, izdana s strani MINISTRSTVA ZA VARSTVO OKOLJA IN UREJANJE PROSTORA. g./ Nezakonit in za OBČANE IZOLE ŠKODLJIV in izsiljeni skep SKUPŠČINE Občine Izola, da se MARINVESTU izroča absolutna Drav-ica izgradnje MARINE, izroča zemljišče v uprabo ne da bi predhodno plačal zemljišče, plačal komunalni prispevek in plačal ceno za izdelavo ZN, projektov PGD in PZI za izgradnjo valobranov 1, 2 in 3 v MARINI. h./ Nezakonita izdaja zadnjega LOKACIJSKEGA DOVOLJENJA za iz-radnjo objektov in komunalne opreme na obali št.: 50-03-68/91 -TMJ/CN, z dne 28. 2. 1994 s strani MINISTRSTVA ZA OKOLJE IN PROSTOR - Sektor za posegevv prostor! Lokacijsko dovoljenje ni izdano strokovno,ampak POLITIČNO, ker sta postopek vodila in dovoljenje sestavila svetovalca VLADE, oz. od predsednika DRNOVŠKA določeni ljudje ne pa minister g. MIHA JAZBINŠEK, kar je razvidno iz dokumenta - dovoljenja. i./ Dokončna in največja škoda, ki se je zgodila občanom Izole je dejstvo, da je večinski lastnik in upravljalec, nekoč našega zaliva sedaj ostal "tujec"! Novi solastnik družbe MARINVEST je sedaj družba iz ordenona, Altan Prefabbricati S.p.a. construzioni del futuro 33080, S. Cuirino / PN, Italija. Namreč, v Marinvestu ima ta družba 50% delež kapitala in Marinvest d.o.o. pa samo 3,222%! Obstaja upravičen sum, da se preko te tuje družbe in izgradnje Marine v našo državo vnaša "naš umazan" denar? Seznam priloženega gradiva in dokumentov po posameznem primeru s komentarjem : (sledi seznam gradiv s komentarjem) Izola, 3. 5. 1994 Arch Tihomir Stepanov, dipl. ing. arh. ZBIRANJE PROTIPODPISOV Zbiranje podpisov je v Izoli dokaj vsakdanja zadeva. Arhitekt Stepanov je ze pravi veteran v tem športu, zelo odmevna je bila akcija zbiranja podpisov ob začasni prepovedi oddajanja Radia Morje, vsake toliko pa se pojavijo občasni zbiralci med katere lahko prištejemo tudi avtorje priloženega dopisa. Objavljamo ga kot prikaz, kako različna so mnenja o tej problematiki. NE LEVO, NE DESNO Problematika posegov v prostor je, kot vse kaže, rdeča nit vsega dogajanja v Izoli. Z njo se v velikih količinah srečujemo že nekaj let in nič ne kaže, da bi je bilo kmalu konec. Prav zato je, po našem mnenju, najslabša načelna delitev na nasprotnike in zagovornike. Na ta način namreč spregledamo vsebino celotnega spora, kar seveda ni prav, je pa najbolj "komot". Oziroma, kot je na predvolilnem shodu LDS izjavil Otavio Brajko: "Ne levo, ne desno, ampak naravnost v gostilno!" Radijski dvoboj^o marini OBRAČUN na 93,4 Nekaj dni po znanem dogodku, ko sta predstavnika Zelenih (Coljevšček, Stepanov) skušala fizično preprečiti posek dreves v Arrigoniju sta se v besednem dvoboju pred mikrofonom Radia morje soočila: Branko Mahne, direktor Marinvesta in Franc Coljevšček, predsednik Zelenih Izole. Objavljamo povzetek tega radijskega dvoboja. F. Coljevšček: ...Torej, poseg v ta prostor, kjer naj bi se gradil centralni objekt je nezakonit in, ker je šlo pri tem za drevesa do katerih imamo kot Zeleni še posebno afiniteto, smo se skušali s silo upreti nasilju. B. Mahne: Torej, pravico do mnenja ima vsakdo, o tem kaj je zakonito in kaj ne pa razsojajo pač ustrezne družbene inštitucije. Na poziv Zelenih sta bila v mesecu novembru, eden na začetku, dugi pa na koncu, opravljena dva pregleda. Prvega je opravil urbanistični, drugega pa gradbeni inšpektor, oba na iniciativo Zelenih, oba pa sta ugotovila, da investitor in izvajalec izvajata dela v skladu z veljavno dokumentacijo in ustreznimi dovoljenji. Torej, tisti organi, ki morajo v prvi fazi ugotavljati verodostojnost oziroma pravilnost dela izvajalca in investitorja so ugotovili, da to, kar pravi gospod Goljevšček, ni res. F. Coljevšček: Lahko je to, da mi vseh dokumentov ne poznamo, čeprav izrecno zahtevamo vpogled v vse te dokumente. Dokumenti, ki so nam na voljo pa izkazujejo, da je bilo gradbeno dovoljenje za pripravljalna dela izdano na osnovi lokacijskega dovoljenja, ki ga je pred tem vrhovno sodišče že razveljavilo. Če gradbeno dovoljenje mora imeti osnovo v lokacijskem dovoljenju in če to lokacijsko dovoljenje ni veljavno ne more biti gradbeno dovoljenje zakonito. Te dokumente imamo in iz teh dokumentov izhajamo. Če obstajajo drugi dokumenti, ki so nam prikriti, potem bomo pač videli kaj s tem... B. Mahne: Gospod Goljevšček govori o prikritih dokumentih. Dokumenti o katerih govorimo pa so javne listine in vprašanje je le, kdo komu kaj izroča oziroma daje na vpogled. Mi te dokumente, ki jih zakon zahteva od investitorja in izvajalca seveda imamo ob izvajanju vsakršnih posegov in tisti, ki je pristojen za to, je na njegovo zahtevo te dokumente dobil in ugotovil, da investitor gradi v skladu z veljavnimi predpisi in dovoljenji... ...Zelo vesel bi bil, če bi kdo opazil, kako ta projekt upošteva ideje, ki jih imajo Zeleni. Naravno je, da bo objekt, ki ga gradimo v izoli dosti lepši, dosti boljši, bolj iskan in obiskan in se bodo vanj gostje vračali, če bo urejen in bo okolje urejeno tako, da bo prijetneje. Mi res moramo odstranjevati drevesa, zato ker pač gradimo. To je pač zla usoda graditeljev, vendar pa mi ne le govorimo ampak zares storimo nekaj za to, da je ta objekt lepši, jaz sem slišal že veliko pohval, ki jih ne obešam na veliki zvon, mi pa prinašajo neko notranje zadovoljstvo ob tem delu, ki ga opravljam. F. Goljevšček: ... Kaj je gradbeni inšpektor ugotovil ne vem, vem pa, da je republiški inšpektor naročil urbanističnemu inšpektorju, naj pregleda dokumentacijo v Marinvestu. Urbanistični inšpektor je ugotovil, da ta dokument je izdan, vendar neveljavno izdan in da ga mora preklicati tisti, ki ga je izdal. Če je ta inšpektor to ugotovil in brez moči dvignil roke, češ, dokument je in ga mora preklicati ta, ki ga je izdal, pomeni, da z zakonitostjo nekaj ni v redu...Družbeni plan Izole, ki je bil sprejet na najvišji ravni in je krovni zakon pa ne dovoljuje teh posegov. B. Mahne: Gospod Goljevšček bo to seveda moral dokazati, jaz trdim, da to ni res. Mi, kot investitor, smo tukaj dokaj nemočni v zadevah, ki jih omenja g. Goljevšček. Mi smo dolžni v skladu z zakonom zagotavljati dokumentacijo, ki je pogoj za izdajo dovoljenj in nasloviti naše zahtevke na pristojne organe. Mi delamo samo to in od teh organov dobivamo dovoljenja. Kadar smo dobili dovoljenja, katerih napačnost so v preteklosti oporekali npr. tudi Zeleni, smo bili tudi mi slabe volje. Mi nismo bili zadovoljni, ker smo dobili slab dokument. Mi verjamemo vsakemu aktu, ki je izdan v upravnem postopku in ga spoštujemo... "SONČNA POT" TUDI Z MARINO Sprehod po še nedokončani izolski marini ter nadaljevanje poti mimo novega kopališča, ki je najbolje urejeno kopališče v Izoli - čeprav še nedokončano (brez gradnje marine tega kopališča ne bi bilo in tudi kopanja na skalometu valobranov ne), kot tudi nadaljevanje urejene poti do san simona, je velika pridobitev našega mesta. Prijeten sprehod v tem okolju privablja iz dneva v dan več obiskovalcev in nikogar ne morejo več prepričati nekateri kronični "nergači in užaljenci" o nepotrebnostitega objekta. Ravno nasprotno! Doživljamo razcvet izolskega turizma. Največ zaslug pri tem gre zagotovo do sedaj urejenem in izredno privlačnem delu marine. Še večji razmah in razvoj spremljajočih dejavnosti turizma (trgovine, delavnice, servisi, gostinski objekti ipd.) so obet lepše in bogatejše prihodnosti vseh prebivalcev Izole, tudi tiste peščice nezadovoljnežev, ki skuša zavajati javnost. Ureditev spremljajočih objektov in povezava sprehajalne poti z mestom in s tem reaizacija SONČNE POTI od Svetilnika do San Simona bo vsem podpisanim in Sloveniji v ponos. Občani Izole Ob SO-LETNICI OBNOVITVE SLOV RAZVOJ SOLSTVA V IZOLSKI OBČINI Piše: Nada Morato 2. nadaljevanje Splahneli so upi Ob koncu prvega povojnega šolskega leta (1918/19) je moral učitelj Orel nastopati s svojimi učenci pred italijanskimi oblastmi. Jokal je in zadet od kapi umrl.(8) Oblasti so izgnale slovenskega duhovnika Andreja Nartnika, visokošolec Ivan Kleva - Benedettijev se je umaknil v Jugoslavijo, suspendirali so suplenta Josipa Pribca. Začenjalo se je načrtno potujčevanje. Na Orlovo mesto so postavili Friderika Pečariča, Milana Jereba pa hoteli premestiti v Ronke. Starši so prosili oblast, naj tega ne store. Sola je morala vrniti žig šole s slovenskim napisom (vodstvo šole v Kortah). V šolskem letu 1920/21 je prvi razred poučevala Marija Orel. 20. aprila 1920 je dobila dopis, da se od 2. razreda dalje uvede italijanski jezik do 3 ure na teden. Marija pošlje oblastem sporočilo, da so pleskarji prepleskali šolo in tudi italijansko zastavo, zato ker nihče ni ukazal, naj jo puste. Omenjeno učiteljico je imela policija pod nadzorom. Osumili so jo, da ima tajne stike z jugoslovanskimi krogi. Marija se je upokojila. Nato do leta 1924 ni šolskega arhiva in ni avstrijskih šolskih kronik. Iz vojnega obdobja pa ni župnijskih oznanil. Najhujše poitalijančevanje Po nastopu fašizma je bila leta 1923 uvedena Gentilijeva reforma, s katero je italijanski učni jezik prešel postopoma v vse razrede osnovne šole. Na Maliji so ustanovili italijansko šolo. Zaradi pouka v tujem jeziku so se slovenski učenci prav malo naučili. Odtegovali so se od pouka, izstopali iz šole. V šolskem letu 1927/28 so uvedli večerno kmetijsko šolo. To šolsko leto sta poučevala, po priimku sodeč Slovenca, Lucia Cunz in Friderik Pečarič, ter Michelangelo Teresi. Ta je bil fašist, do kolegov in vaščanov pa provokator. Zato so se ljudje pritožili. Pečarič pa ga je v prepiru vrgel po stopnicah. (9) Zaradi izjemnih razmer je župnik Esih po navodilu škofa Fogarja zalčel leta 1927 pisati Kroniko. Nato je organiziral otroke, mladino in starejše v cerkvena društva, v katerih je gojil slovensko pisano in ustno besedo in slovensko petje. Zaradi tega je bil preganjan, zato ga imenujemo Martin Čedrmac. V šolskem letu 1928/29 bi morali učitelji propagirati za vpis v otroško fašistično organizacijo (Balilla) ter za praznik kruha. Uradna poročila govore, da se domačini niso vdali: "Italijansko se v vasi ni prijelo, vaščani so vsi Slovenci razen ene družine. Čutijo že staro in globoko nasprotovanje Italijanom. Na razmere slabo vpliva tudi prisotnost slovenskega duhovnika, ki ne skriva svojih sovražnih občutkov. Otroci se srečajo z italijanskim jezikom šele v šoli, zato bi bilo dobro ustanoviti vrtec."(10) Orel Marija je na spisku predkaznovanih.(11 ) Zaradi takih razmer je fašistična oblast sklenila poostriti fašistični pritisk prav na šolo. V novem šolskem letu (1929/30) so šolo v Kortah preimenovali po Almerigu Fragiacomu, šolo na Maliji pa po Pasqualu Besenghiju;() 2) zamenjali so vse učitelje. Namestili so učitelje: Benvenuti, Lucilio Zocchi in zakonca Tommassoni. Giacomo Tommassoni je bil upravitelj, fašistični veljak - skvadrist. Po naravi je bil surov in pretepal je otroke in odrasle.(13) Istega leta so ob prisotnosti vojvodinje d'Aosta otvorili vrtec. Po sklepu nadzornika so verouk poučevali učitelji. Župnik Esih pa ga je prenesel v župnišče in ga tako ohranil slovenskega. Edino v cerkvi so brali in peli slovensko in še tu so morali biti previdni, če je bil prisoten učitelj. Mladina je slabo obvladala italijanski jezik. Ko sta fašistom dve mladinki pisali v slabi italijanščini žalilno pismo, so pridrveli s kamioni fašisti, popisali vso vas z italijanskimi gesli, grozili ljudem in nekatere zaprli.(14) Zaradi pouka v italijanskem jeziku, fašizacije, nepriljubljenosti in prisile se otroci niso veliko naučili. Med letoma 1925/26 in 1928/29 je bil osip kar 86% (od 21 vpisanih učencev v 1. razredu so čez 4 leta bili v razredu le trije). V takih razmerah se je odvijal pouk do razpada Italije v septembru 1943. Po nemški ofenzivi v oktobru 1943 so v šolskem letu 1943/44 poučevali še naprej do aprila 1947 le nevtralni učitelji, ostali so se umaknili. V Kortah je tako poučeval nek učitelj iz Pulja in neka učiteljica, ki je prihajala iz Pirana; na Malijo pa je prihajal učitelj iz Sv. Lucije. Z novim šolskim letom so šole zasedli Nemci.(15) Partizanske šole ni bilo mogoče organizirati, tudi zato, ker so po razpadu Italije aretirali organizatorje odpora. Morda bi lahko omenili le poizkus "partizanske šole" v Cetorah, kjer je pomladi in poleti leta 1944, do njene aretacije v avgustu, zbirala mladino Mira Kleva. Učila jo je peti in pisati partizanske pesmi. Sestajali so se pod vasjo ob poti proti Medljanu, pa tudi pri Dodičevih. V tej "šoli" je bilo 10 učencev. Vas je namreč majhna.(16) Obnovitev slovenske šole Sovraštvo do tuje in fašistične šole je v Kortah rodilo takoj po osvoboditvi silno željo po obnovitvi slovenske šole, take, kot jo je imel Orel, ki je jokal in umrl, ko je ta umirala. Spomini na njegov pogreb so bili še živi - živa še pripoved, da na njegovem pogrebu še moliti niso smeli slovensko.(17) Rodbina Kleva - Benedetti je vedno šolala po enega otroka. Peter Benedetti je zgradil sedanjo cerkev (1795-1799). Umrl je leta 1823. Na sliki (skrajno desno) je Ivan Kleva (1883-1923) kot semenišnik. MAGELLAN Pot okoli sveta Fernao de Magalh es se rodi na Portugalskem okoli leta 1480. Poznan je kot prvi pomorščak, ki organizira, povede in delno tudi sam izvede potovanje okoli sveta. Magellan študira matematiko, geografijo in navigacijo. Željan pustolovščin se leta 1505 vkrca kot mornar in spozna Indijo. Kasneje odpluje v Mozambik, sodeluje v bitki z Malajci v Indiji, v ekspediciji na Malaki in v bojih z Mavri v Maroku, kjer zaradi poškodb ostane šepav. Spremlja nova odkritja, zbira podatke in načrtuje potovanje na Moluke (otočje med Celebesom in Novo Gvinejo) po zahodni smeri. Astronom Ruy Faleiro mu pomaga izdelati plan plovbe. Portugalski kralj nima posluha za Magellanov načrt, zato s Faleiro obiščeta španskega kralja, ki 22.marca 1518 podpiše pogodbo s katero se obvezuje opremiti pet ladij za dve leti in dodeliti dedno guvernerstvo nad odkritimi otoki. Faleiro na potovanje ne odide, zaradi slabega zdravja. Tako Magellan postane vodja odprave, ki 20-septembra 1519 odpluje iz luke Sanlucaro. Pet ladij šteje 265 mož posadke. Prvi cilj, Rio de Janeiro, odprava doseže 13.decembra 1519 in tam ostane 14 dni. Kasneje razišče obalo južno od Ria, vendar iskanega prehoda v Pacific ne najde. IQ.januarja 1520 odprava prispe do ustja reke La Piate in pravilno ugotovi, da to ni iskani prehod. Magellan se odloči prezimiti v zalivu San Julian. Poveljniki treh ladij se uprejo nadaljevanju poslanstva, vendar Magellan upor zatre s silo. Ladja Santiago odide spomladi v izvidnico, vendar se v viharju ob ustju reke Santa Cruz razbije. Vsi, razen enega člana posadke preživijo in se po kopnem vrnejo v bazo. Odprava zapusti zaliv 24.avgusta 1520., v u omenjene reke sidri in zaradi močnih vetrov nadaljuje šele 18.oktobra 1520. Po treh dneh plovbe pride do rta Virgenesa. Ladji San Antonio in Concepcion pregledata ožino, ki se kaže izza rta in nato cela skupina vpluje. Po težki plovbi 28.novembra 1520 prispe do rta Deseada, kjer Magellanovi pomorščaki prvič uzrejo Tihi ocean. Ladja San Antgnio med plovbo po prehodu zbeži in se vrne v Španijo. Magellanu ostanejo še tri ladje. V treh mesecih plovbe po Pacifiku, odprava ne naleti na kopno. Hrane in vode primanjkuje, skorbut pa pobere 19 članov posadke, ó.marca 1521 popolnoma izmučena odprava prispe verjetno do Marianskih otokov. Tam ostane nekaj dni, nakar odpluje na zahod in 1 ó.marca 1521 prispe na otok Samar na Filipinih. Ko si posadka opomore, nadaljuje pot na otok Cebu. Kralj otoka prizna Karla V. kot gospodarja in sprejme krščanstvo. Uspešen potek kolonizacije zavre Magellanova smrt. Umre v spopadu z domorodci na otoku Mactan dne 27.aprila 1521. Tu se njegova pot okoli sveta konča. Poveljstvo prevzame juan Serrano, ki pa kasneje s skupino mornarjev tudi sam tragično konča. Ostane 108 mornarjev, kar ne zadostuje za vodenje treh ladij, zato ladjo Concepcion uničijo, ostali dve pa nadaljujeta iskanje Molukov. 8.oktobra 1521 končno pristanejo na otoku Tidore, kjer vkrcajo tovor dišav. Ladjo Trinidad zaradi puščanja popravijo in pošljejo v Panamo. Portugalci jo med potjo uničijo. Ladja Victoria kot edina uspe priti v Španijo 6.septembra 1522 pod vodstvom poveljnika Juana Sebastiana Canoe s samo 17 mornarji. Italijan Antonio Pigafetta, ki vodi ladijski dnevnik na Kanarskih otokih ugotovi, da je Četrtek ne pa Sreda. S tem spozna, da se mora datum s plovbo okoli sveta premakniti za dan. Ko Vasco de Balboa kot prvi Evropejec vzre Pacific, postane očitno, da Kolumbovo odkritje ni del Azije. Novi in stari svet deli morje, ki ga do takrat Evropa ne pozna. Nihče ne ve kje poteka demarkacijska črta med španskimi in portugalskimi ozemlji, ki jo leta 1493 na karti sveta potegne papež. Vprašljiva je pripadnost ekonomsko važnih Molukov. Zaradi tega je potrebno najti prehod in realizirati idejo o potovanju iz Evrope v Azijo po zahodni smeri. Prav to je namen Magellanovega potovanja. Magellanov prehod izgubi svoj pomen kot pomorska pot, zaradi izgradnje Panamskega kanala, vendar je potovanje pomembno kot dosežek v pomorstvu, saj v kombinaciji z odkritji Balboe, Evropa definitivno spozna novi kontinent, a stara predpostavka o povezanosti z Azijo je zrušena. Na geografskih kartah tretjega desetletja ló.stol., se jasno rišejo obrisi Amerike. NOGOMET Dobrodelnosti ni bilo prav veliko. IZOLA 91 :IZOLA 95 3:0 V nedeljo je bila na izolskem -stadionu še ena tekma, ki naj bi na stadion privabila; gledalce, ti pa naj bi vsaj ma-i; lo napolnili klubsko blagajno. * Pa se v blagajno ni stekla prav dosti, saj je na stadion prišlo le nekaj več kot dvesto ljudi. Na stadion sta pritekli dve izolski enajsterici, ena sestavljena iz nogometašev zlatega izolskega nogometa, druga pa sestavljena iz zdajšnjih "mladincev". Zmagali so prvi z rezultatom 3:0, vodil pa jih je nekdanji izolski trener Marjon. Za "zvezde" nista nastopila Ružnič in Želko, ki ju uprava Primorja v Izolo ni pustila. Zadetke so dosegli: Velkovs-ki, Čuček in Mujanovič. Izolski trener Sergaš se je po1 tekmi napotil v Napoli, kjer r bo gost pri slovitem Boškovu. hni mr m IZKUPIČEK V ŽELODCIH t Izkupička v.ečer.io NEPREVERJENO Ta rubrika je namenjena pouličnim informacijam o dogodkih v posameznih športnih društvih in med športniki nasploh. Informacije seveda niso uradne in preverjene, vendar je tudi take vrste športno novinarstvo lahko koristno za spoznavanje razmer v tej sferi družbenega življenja. VESLAŠKI RAZKOL Iz veslaškega kluba Galeb - Argo so pricurljale vesti o hudem nesporazumu med posameznimi člani uprave in strokovnimi delavci. Kot je že znano je klub odslovil trenerja mladincev, Igorja Božeglava, Ki pa je ostal v klubu in opravlja trenersko delo brezplačno. Pred tednom dni pa so se napovedanemu krčenju števila posadk uprli tudi starši mladih tekmovalcev in slišati je, da člana uprave, Marino Domio in Aleksander Lozej razmišljata o odhodu iz kluba, vse skupaj pa naj bi bilo povezano tudi z gradnjo novega veslaškega kluba glede katere vsem članom kluba stvari niso povsem jasne. RIBIČI SO IIKVIDNI Morskošportni ribolovni klub Menola je verjetno edino športno društvo v Izoli, ki nima izgube oziroma nepokritih računov. Za svoje akcije namreč znajo pridobiti sponzorje, pomagajo pa si tudi s članarino oziroma dovolilnicami za ribolov, povrhu vsega pa še veliko dela opravijo prostovoljno. Kljub temu pravijo, da ne razmišljajo o sponzoriranju drugih klubov. ROKOMETAŠICE SE POSTRANI GLEDAJO Tudi v ženskem rokometnem klubu Marina ni vzdušje posebej romantično. Poznavalci pravijo, da domače igralke nič kaj s simpatijami ne sprejemajo dejstva, da klub izplačuje premije "uvoženim" igralkam, v vodstvu pa se zavedajo, da brez teh klub nima nobene možnosti v prvi državni ligi. Premor v prvenstvu bo morda prava priložnost za izboljšanje odnosov, saj je pred rokometašicami težko nadaljevanje prvenstva. BALINARJI BI GRADILI Balinarski klub jadran se je letos uvrstil v balinarsko superligo in zdaj so se šele začele prave težave. Za tekmovanje v tem rangu je namreč potrebno pokrito tekmovališče in najmanj dve stezi. Balinarji so z občino že v dogovoru za ureditev štiristeznega balinišča v parku Arrigoni. ROKOMET Črnomelj Delmar 21:22 (11:12) Tekma s Črnomljem bi lahko bila že kar usodna za Delmar. V primeru poraza bi Izolani na lestvici zaostajali že za 4 točke in težko težko bi v nadaljevanju prvenstva razliko izničili. Delmar je vodil praktično vse srečanje, vendar so jim bili borbeni domačini nenehno za petami in jim — niso pustili niti sekunde odmora. Finiš srečanja pa je bil spet prav izolsko dramatičen. Izključen sta bila namreč dva Delmarovca povrh vsega pa so pri vodstvu Delmarja za en gol imeli Črnomaljci zaključni napad in prav lahko bi se zgodilo, da bi se Izolani vrnili domov samo s točko. No, tokrat je bila sreča izolsko obarvana. V soboto, 16.12. prihaja v Izolo trenutno vodeči na lestvici Sešir, velja pa samo zmaga. Gre za derbi druge lige v katerem bi se Izolani ob zmagi še bolj približali vrhu prvenstvene lestvice, zato bo pomoč s tribun še kako dobrodošla. ODBOJKA Simonov zaliv : Črnuče 3:0 (9, 11, 11) Pred več kot 200 gledalci so Izolani sicer zanesljivo zmagali, vendar ne tako zlahka kot je bilo pričakovati in kot kaže rezultat. Motivirano so zaigrali samo v prvem nizu, v ostalih dveh pa so zaigrali mogoče malo preveč ležerno in nekoliko podcenjujoče do nasprotnika. Pri Simonovem zalivu so solidno zajgrali prav vsi, izstopala pa sta reprezentanta Komadina in Čuturič, tokrat pa se jim je z dobro igro pridružil še kapetan Tavčar. V zadnjem času gledamo v Izoli zelo dobro in atraktivno odbojko in edini problem je dvorana v Livadah, ki ne omogoča gledalcem, da bi v odbojkarskih predstavah zares uživali. Nujna je tribuna, ki bi omogočala boljše spremljanje tekme, omogočila pa bi tudi večji obisk in še večjo popularizacijo te atraktivne športne zvrsti. Sicer pa se o atraktivnosti odbojke prepričajte sami, v soboto, na prvenstveni tekmi v športni dvorani Livade, ko prihaja v goste ekipa Topolščice, ki je dosedaj edina premagala Izolane. 'NAMIZNI TENIS Na prvem TOP turnirju za članice, ki je potekal 9. in 10. 12. v dvorani na kodeljevem je v drugi kvalitetni skupini Kristina Rahotin, članica NTS Arrigoni, prepričljivo osvojila prvo mesto. Na naslednjem TOP turnirju bo zaigrala med dvanajstimi najboljšimi članicami v državi. Za še ne 15 letno igralko je to zelo velik uspeh. ROVING ABROAD NQGOMETfASlÌGREIQVEVROPO?. N ZA REKREACIJO, PRIZNANJA ŠPORTNIKOM Zveza telesnokulturnih društev občine Izola bo v četrtek, 14. decembra pripravila tradicionalni novoletni sprejem za športnike občine Izola. Ob tej priložnosti bodo najboljšim športnikom (reprezentantom, kategoriziranim športnikom in nekaterim, ki so jih predlagala društva) podelili posebna občinska priznanja. Slovesnost, ki jo bodo zaključili z družabnim srečanjem bo v prostorih SCTŠ (Hotel Riviera) z začetkom ob 19. uri. Pokrovitelj srečanja je DELMAR d.o.o. DECEMBRSKI HROSCI TIC BANKS S BRtWIRY 1EAGUT DMSKM ONI SOp Admisslon chlldrsn Admlkslon £1.00 Adulta ROVERS tpCSKmWZVì The officiai programmo of Rocester Reserves sponsor cd by: CHEADLE ROVERS EC. NK IZOLA funnp a ihnrl ,lav un Ine Adi uhi toatl. I tome i uiu// bul liity tladium bohmpinfi lo NX..I/IHA '.Jim e j thiivinff lljlun ihmI. /w