DELAVSKA POLITIKA Uredništvo je v Mariboru, Ruška cesta, poštni predal 22. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22. Ljubljana VII, Zadružni dom. Izhaja vsako sredo in soboto. Naročnina za državo SHS znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane 1.— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1 Din. V oglasnem delu stane pe- titna enostolpna vrsta 1.50 D. Pri večjem številu objav popust. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne frankirajo. Štev. 58. Sreda 17. julija 1929. Leto IV. Diktatura in demokracija. Značilno razmotrivanje avstrijskega meščanskega Usta. V Avstriji in Nemčiji strastno cede sline po diktaturi nemški nacijonalci ter še nekateri drugi politični in gospodarski krogi, ki ne razumejo položaja in ne posledic fašističnih eksperimentov. Tem pravi ugledni dunajski list: Vi zidovih španske diktature prasketa. Primo de Rivera je spoznal, da s samim absolutizmom ne more dalje, mnogo še manjka do povrnitve h konstitucijonalnemu sistemu v pravem pomenu besede. Toda ustavni načrt, o katerem so poročali predi nekaj dnevi, dokazuje, da so vendar uvideli, da je treba nadomestiti nevzdržno samooblast s parlamentom, ki bo podoben državnemu svetu za časa naše (avstrijske) februarske ustave. Polovico poslancev bodo volili pokrajinski kolegiji, trideset poslancev bo imenovanih, ostale poslance pa pošljejo v parlament organizacije in poklicne korporacije. Silno medla rastlinca je to, ki tukaj poganja, zakaj, novi parlament nima niti pravice, predlagati vladi nezaupnico, a poleg njega obstoji še kraljevski svet, ki ga deloma direktno volijo, deloma imenujejo stanovske interesne skupine, da razsoja o ustavnosti zakonov, o pravnosti dejanj ministrov in v zadnji instanci odloča celo o veljavnosti poslanskih mandatov. Kakor vidimo, je od te u-stave do demokracije še jako dolga pot, ali kljub temu je to vendar važen korak naprej, če se diktator ob zavesti svoje moči, v sijaju božje podobnosti, odloči, nastopiti novo pot ter dovoliti širokim ljudskim plastem več svobode glede političnega sodelovanja. To je posebnost. Dočim se v deželi diktature rahlo pojavlja solnčni žarek svobode, se zbujajo v drugih državah, da, celo v Nemčiji, poželje-nja po diktaturi. Talko je oib zborovanju »Stahlhelma« imel tajni svetnik Hugeniberg strasten govor. Z grozovito jezo se napenja proti Youngovemu reparacijskemu načrtu, ki ga označuje kot sramoto, kot izdajstvo nad narodom, kot izraz lenu-harske bojazljivosti, grdo psuje predsednika dr. Schacihta, ki je baje pariški dogovor zatajil in se zanaša le na to, da ni nobene narodne struje dovolj močne, ki bi tribut odklonila in obvarovala Nemčijo pred hlapčevstvom. Parlamentarne vlade po mnenju štalhelmovskih voditeljev ne sme več biti. Izročiti hočejo državnemu predsedniku še več oblasti kakor je ima, vodstvo države hočejo imeti neodvisno, kakor pravijo, od strank v državnem zboru, omejiti hočejo imuniteto poslancev in uvesti neke vrste fašizem potom samouprave korporacij, na katerih sloni država; tako se glasi nejasno izražena želja po ustvaritvi narodnega zastopstva iz delegatov teh korporacij. Stotisoči, ki pripadajo »Stahl-helmovcem«, bi radi težko izbojevane pridobitve prikratili na glavi in udih, ni jim dovolj, da ima predsednik Nemčije že itak v zmislu člena 48 ustave zelo odločilno možnost, porabiti vojaške eksekucije proti posameznim zveznim državam, ni jim dovolj, da lahko izsili tudi ljudsko glasovanje, ne, hočejo, da stvari dozore za reakcijonarne eksperimente! Ti političarji slepote, času neprimerni v najslabšem pomenu besede, bi radi izrabili obuboževanje siromašnih plasti v strankarsko politične namene, radi bi mlado nemško demokracijo ravno tako poteptali, kakor je hotel cesar Viljem žalostnega spomina vse poteptati, kar mu je bilo na-potu. Gospod Hugenberg je velik organizator pred gospodom, mož mnogih dostojanstev, ki je med drugim sistem rajfajzenskih blagajn v vzhodni Prusiji dvignil do najvišjega razcvita; pozneje je opustil uradniško karijero in preskočil v tabor in-dustrijcev, ki mu jo je preskrbel njegov tast, višji župan Adickes iz Frankfurta potom svojih številnih zvez. Kot predsednik Kruppovega direktorija je gotovo mnogo storil, kar je bilo obratu največje koristi, toda politično divjanje ga je odtegnilo stvarnosti, volja, da bi komandiral javno mnenje, ga je zajvedla k temu, da je ustvaril naravnost mamutov koncem listov glavnih in provin-cijalnih mest. Oprt na ta aparat, je mislil, da bo imponiral, na tem konjičku bi se rad povzpel višje, morda celo na najvišje mesto1. Člankar se sklicuje nia debato v pruskem parlamentu in pravi, da je socijalna demokracija v Nemčiji najboljši čuvar demokracije z nekaterimi drugimi strankami ter obsoja na-cijonsilistično gonjo proti predsedniku Braunu (soc.-dem.) in nauičnemu ministru Beckerju, ki sta prav mnogo storila za nemško visokošolstvo, da se svobodno in demokratično razvija. Študenti in nekateri profesorji so bili jezni, ker niso smeli fašistično nastopati proti republiki in demokraciji, pa so uprizorili proti nauč-nemu ministru demonstracije. To je bil pravi zgled nezrele visokošolske domišljije. NemSki nacijonalci in socijalni demokratje v Nemčiji. Nemški soc.dem. so nastopili z vso odločnostjo proti nacijonalističrnemu hujskanju. Ob obletnici verzajlskega miru je nemška vlada sklenila 'opustiti hujskajoče proteste proti mirovni pogodbi, ker so se takraiti ravno obravnavale reparacijske zadeve v Parizu, da si ne pokvari stališča v zunanji politiki. Pruski nacijonalni študenti so pa kljub temu hoteli priredita demonstracije, ki jih je pa pruska vladla prepovedala z ozirom na ugled drŽBfve, Nacijonalci so zaradi tega interpelirali v pruskem parlamentu in stavili nezaupnico vladi. Socijailnodemokratični predsednik jiih je v daljšem govoru odločno zavrnil, češ, da vlada sama obsoja mi- rovne pogodbe, da pta> se ti pogoji! s hujskanjem ne bodo omilili. Dognati je treba prej, kdo je vse kriv vojne. Dalje je povedal študentom, da njihi svoboščine niso privilegiji, dlai bi smeli kršiti zakone ali da bi imeli prednost pred ostalim narodom. Svoboda vseučilišč je na znanstvenem polju; mi ne bomo znanosti nikdar preganjali in tudi -ne profesorjev, ki so drugačnega političnega prepričanja, kakor ste to podprli vi, nacijonalci, ko je šel boj proti profesorju socijalnemu demokratu. Akademska svoboda torej ne daje nobenih predpravic pred drugimi državljani in tudi ne, da bi akademski krogi smeli kršiti zakone nekaznovani. Kdor de- lia nekaj v prepričanju, da dela 'dobro, naj ne prihaja potem j opat v parlament, ampak naj ima tudi pogum, da noisi posledice. — Interpelacijo so nacijonalci utemeljevali z znanim govorom notranjega ministra Grize-zinskega v Frankfurtu, kjer je zagrozil z najhujšimi posledicami, če bi poizkušali uvajati fašistično dikta- turo. V debati je tudi notranji minister Grzezinski izjavili, da je v Frankfurtu govoril odločne besede v svarilo ter da nima prav nobenega povodja!, dia bi govorjene besede preklical, zakaj delavstvo ima danes dovolj moči, da bo očuvalo republiko in nje demokracijo. Pred reformami o socijalni zakonodaji. Namerava se revidirati zakon o zaščiti delavcev, inšpekciji dela in delavskem zavarovanju. »Slovenec« poroča, da gre predvsem za tem, da se rešijo ta vprašanja v popolni harmoniji med delavstvom in delodajalci. Skliče se anketa delavskih in trgovskih zbornic ter zvez indu-strijcev. Delavskih strokovnih organizacij »Slovenec« ne omenja, čeprav so interesirane na tem, kaj se delavstvu vzame ali da. Dejan- j sko gre pri tej zakonodaji za delav- j ske pravice, za delavsko zaščito. V ; podjetniških krogih je pa borba na- j perjena proti socijalni zakonodaji in delavskemu varstvu. Kako naj se tu doseže popolna harmonija? Pri socijalni zakonodaji in pri delavskem varstvu bi moralo iti za to, da se delavcu kot državljanu da po-popolno zaščito in socijalno preskrbo. Za to je družba dolžna svoj tribut. Harmonija pa, kakršna je bila na anketi v Zagrebu srlede otvarjanja obratovališč in delovnega časa;, pa more imeti le en namen: da delodajalci uveljavijo svoje za-htevie glede poslabšanja delavske socijalne zakonodaje. To v album »Slovenca«. Daj nam danes naš vsakdanji kruh Tako molijo milijoni katoliških klerikov ter vernikov dinevno. Mišljen tu seved® ni samo kruh v ožjem smislu besede, ampak vse, kar spada pod hrano, ki jo rabi vsakdo za življenje. Vsekakor mislijo revni sloji pri tem močno na oni pravi' krtuh iz moke, ki jim ga neredkokedalj primanjkuje. Toda v času modernega kapitalizma je kruh glavni predmet trgovanja ter špekulacij. Kakor se dandanes na bonzah s petrolejskimi, premogovnimi, železarskimi ter delnicami ostalih industrij trguje, tako se trguje s kruhom, oz. z žitom ter moko. Kruh ni luksus, ampak je ne obhodno potreben živež za vsakega človeka.. Tako je z vsemi onimi predmeti, ki so vsakomur neobhod-no potrebni in med temi zavzema kruh v ožjem smislu besede, najvažnejše mesto. Ironija je, ako milijloni revežev dnevno molijo k svojemu bogu, da bi jim dal njihov vsakdanji kruh, kajti če bi jim ga tudi hotel dati, jim ga ne dajo kapitalisti. Ka- pitalisti se n. pr. boje letošnje žetve, ki ima biti po splošnih! poročilih izborna. Na tako dobro žitno letino niso borziijanci računali, zato so držali silne zaloge v rezervi, ter jih niso hoteli pravočasno pustiti na trg, ker so računali s slabo žetvijo. Prišlo pa je narobe in sedaj kričijo na vse grlo, da je doblra žetev — katastrofa! Pri nas, Id živimo v agrarni državi, torej v državi kruha, se nič kaj preveč ne pozna ta »katastrofalni« padec žitnih cen, ker kruh gre skozi mnogo rok, predno pride dio konzu-menita in izato ostane skoraj vsa razlika oene pri prekupčevalcih in pekih. Pri nas se je kruh pocenil za borih 50 par pri kg, to je torejj povprečno za 10 odstotkov. Cena žitu pa je padla za več kot 30 odstotkov. Sedaj se peki izgovarjajo, da imajo še »stare« zaloge. To pa je laž, kajti kadar gre cena gor, tedaj nimajo nobenih zalog i« podraženje se kar brzojavno izvrši. Kongres saveza delavskih pevskih društev Jugoslavije ki se je vršil to nedeljo v Mariboru, pomeni zopet korak naprej pri konsolidaciji delavske kulture v državi. Na predvečer, v soboto, se je vršil v veliki verandi pivovarne »Union« koncert pri pogrnjenih mizah1, ki mu je prisostvovalo nad 1500 ljudfi. Sodelovala je »godba železniških delavcev in uslužbencev«, tamburaško društvo »Elek-tra«, pevska društva »Frohsinn«, »Svoboda«, »Krilato kolo«, »Enakost« iz Studencev in pevski odsek pekov, pomočnikov. Pohvaliti moramo zlasti obe godbi: železničarsko pod vodstvom' kapelnika-kom-ponista Schonherrja in tamburašev pod vodstvom s. Premužaka. Med pevci je bila topot najboljša »Enakost« iz Studencev, a tudi vsa ostala društva so častno rešila svoje točke. Izvenmariborski delegati so se do polnoči neprisiljeno zabavali z mariborskimi sodrugi. Bil je lep večer. Kongres sami se je otvoril v nedeljo ob 10. uri v »Ljudskem/ domu«. Navzoči so bili delegati od »Abra-ševiča« in »Jedinstva« iz Beograda, od; »Slloge« in »Enakosti« iz Zagre- ba, delegati delavskih pevskih društev iz Varaždina, Ptuja, Broda na Savi, Ljubljane in odi drugod'. Poslovanju dosedanjega saveznega odbora se je izrekel enoglasni abso-luitorij. Najživahnejša debata se je razvila o četrti točki dnevnega reda — izprememba pravil. Šlo je za to, ali naj savez v tej obliki, ki po svojem triletnem obstoju ni pokazala tistih1 uspehov kakor se je pričakovalo, obstoja še naprej, ali naj se reorganizira, ali nasloni na kako močnejšo obstoječo kulturno matico. Imamo namreč v raznih pokrajinah naše države že od prej obstoječe delavske kulturne organizacije, ki istotako vključujejo lastne pevske zbore, ki se iz organizacijskih vzrokov dosedaj niso priključili savezu. Tako imamo v Srbiji »Obraševiča«, v Bosni in Hercegovini »Radničko prosvetno centralo«, v Sloveniji »Svobodo«, ki poleg petja goje tudi druge kulturne panoge, organizirane po podzve-zah. V tozadevno debato so z lepimi, stvarnimi govori živahno posegali ss.: tajnik beograjske delav. zbor- nice, Bel‘ič, kot delegat »Obraševi-ča«, savezni tajnik prof. Fischer iz Zagreba, Štark za zagrebško »Slogo«, Kovačič iz Varaždina, Repau-šek za »Cankarja« v Ljubljani, delegat »Napreja« iz Ptuja, Štukelj kot zastopnik centrale »Svobode« in več mariborskih sodrugov. Iz vseh govorov se je slišala želja po enot-nemi organiziranju delavske kulture v državi, dasi- so bili eni za to, da se to zgodi v centralističnem' smislu, drugi so pa zagovarjali federativni način. Da se doseže sporazum s »Svobodo«, kot najjačjo kulturno matico delavske kulture v državi, ki šteje sama precej pevskih zborov, se je sprejela sledeča resolucija: Kongres saveza delavskih pevskih! društev Jugoslavije, 14. julija v Mariboru konstatira, da dosedanje delo del. pev. društev ni doseglo zaželjenih uspehov radi destva. da iii bilo med njimi potrebnih organizacijskih vezi. Zato kongres poziva vse delav- ! ske kulturne zveze in1 društva v Jugoslaviji, da: čim; prej rešijo vpra- i šanje skupnega sporazumnega dela ! za izobrazbo delavstva in da v do- j sego tega namena stvorijo skupno splošno centralo za vso državo za del. kulturo in šport. Kongres pooblašča izvrševalui odbor Saveza in Centralo »Svobode« v Ljubljani, da stopijo v stik z vsemi del. kult. društvi in zvezami za dosego tega namena in za prejšnjem sklicanjem skupnega kongresa, ki bi rešil to vprašanje. Pričakuje se tozadevna podpora in sodelovanje sindikalnih (strokovnih) forumov in Del. zbornic. V pripravljalni odbor, ki naj v doglednem času pripravi in organizira sporazumno s »Svobodo« in drugimi kulturnimi centralami kongres za ujedinjenje in organiziranje enotnega delavskega kulturnega pokreta v državi, so bili izvoljeni sledeči ss..: Selinšek, Močnik, Spitater, Kokol,! Oman' in Caks iz Maribora, Belič in Djurašinovič iz Beograda, Fischer in Stark iz Zagreba, Supančič iz1 Ptuja in Kovačič iz Varaždina. Kontrola: Korošec. Gradišnik, Mikec, Premožak in Novšak. Vse tozadevne priprave in sklepi se bodo objavljali v listu »Svoboda«, katerega naj najmanj po 1 izvod vsako društvo zase naroči za Din 36 letno. Za člane avtonomnih društev pa stane 12 Din letno. Dnevne novice. Zadružno gibanje. Proslava Zadružnega dne. K poročilom o proslavi Zadružnega dne v zadnji številki našega lista priobčujemo v tej številki še (poročila o poteku proslave v Celju, Jesenicah in na Fali. Na Jesenicah. V dvorani Zadružnetga doma na Savi so taimošnii zadružniki proslavili Zadružni dan in 20 letnico obstoja zadružne prodajalne na Savi. Dopoldne so na zborovanju govorili z. Kobler za načelstvo zadruge, z. Zugvvitz. je opisal zgodovino postanka prve jepeniške prodajalne, z. Jeram je pozdravil proslavo v imenu strokovne organizacije kovinarjev, z. Zemanova pa je proslavo pozdravila v imenu Zveze delavskih žen in deklet. Popoldne se je razvila na vrtu Delavskega doma lepa zaibava, na kateri smo opazili tudi stare veterane zadružnega gibanja na Jesenicah, katerim je ravnatelj zadruge z. Kobler razdelil častne diplome v znak priznanja za zvestobo in žrtve, ki so jih doprinesli na oltar skupne zadružne misli. Na' zabavi sta sodelovala tudi jeseniški pevski zbor »Svobode« in orkester podružnice Saveza Metalsldh Radnaka Jugoslavije. Med veselico so se jubilanti skupno slikaili v spomini na proslavo. V Celju. Proslava Zadružnega dne je letos v Celju vzbudila dokaj zanimanja, posebno na predvečer 6. > julija, ko so celjski zadružniki zažigali na starem celjskem gradu kres- s sodelovanjem pevskega zbora celjske »Svobode« in članov Kodesa. Prihodnji dan se je vršilo pod predsedstvom z. Hrastnika slavnostno zborovanje ob^.pol 10. uri, popoldne pa lepo uspeli .izlet v Tekarje, Proslave se. je udeležilo tudi 7 zadružnikov in zadružmc iz Ljubnega. Na Fali. Na Fali se je vršila proslava Zadružnega dne skupno s proslavo 10 letnice obstoja tamošnje podružnice Konzumnega društva za) Slovenijo. Dopoldne s® ®e udeležili falski delavci prijateljskega izleta v naravo skupno s pevskim in tamburaškim zborom »Svobode«. Popoldne se je vršila niai vrtu. z. predsednika Mihe Tomelja vrtna veselica. Razvila se je med igranjem tambura-škega zbora prijetna zadružna zabava. Ptuj. Proslava zadruž. dne. Tukajšnji zadružniki so obdržali lepo uspeli shod dne 6. t. m. v proslavo zadružnega dneva. S tem so pokazali, da j im! je zadružna ideja sveta. Poročal je zadr. Petejan stvarno in jedrnato. Govoril je o početku zadružništva, s kakimi težavami so sc borili naši predniki ter kako mogočno je že danes zadružništvo. Namen zadružništva je, da se po vsem svetu združijo zadruge in tako služijo skupnosti. Mi zahtevamo za zadružništvo svoboden zakon. Mi smo gotovi, da vsaka zadružna ideja mora 'zmagati ter smo'prepričani, da bomo zmagali. Ni dovolj, da sarmo sledimo zadr. ideji, ampak moramo jo tudi izvrševati, torej agitirati, da vsak član vplača delež in da se čim pre.i osamosvojimo od: tujega bančnega kapitala. Posmrtninski in odpravninski sklad se je lepo izkazal in ko se ta popolnoma izvede, bomo šli dalje in tako nudili članom večjo pomoč. Na predvečer, to je 6. t. m. smo okrasili zadružno prodajalno z zelenjem1 in zastavicami. To je pa tako bodlo privatnike, da so ponoči zastavice na podel! način odstranili. Zato kličemo, vkup zadružniki in pokažite privatnemu kapitalu, da ste zavedni člani društva! Anketa glede spora med Bolgarijo in Jugoslavijo, Glavni vzrok ved-nih sporov med Bolgarijo im Jugoslavijo so obmejni napadi, poboji, ropi itd. V Pirotu je .bil sicer sklenjen sporazum med obema državama, ali izvaja se sporazuma ne. Z ozirom na intervencijo Anglije in Francije, da obe državi prenehata s sovražnostmi, zahteva bolgarsko časopisje, da na1) Zveza narodov skliče o sporih anketo, ki naj dožene krivdo neprestanih konfliktov. Bolgarija hotče s to zahtevo odvrniti od sebe videz krivde. Vsekakor bi pa; bilo prav, če biv se sklicala temeljita anketa, ki naj bi prvič podala jasmo sliko o krivcih in pa točna navodila, kako naj se ta-kozvano »macedonsko igranje z ognjem« odpravi. Pri predsedniku bolgarske vlade je bil v torek italijanski poslanik, ki naj bi posredoval, da se neprijetna zadeva reši s primernim sporazumom. Jugoslavija tudi proti Youngovemu načrtu glede reparacij. Po Youngo-vem nlačrtu bi bila Jugoslavija o-šlkodovana za pet odstotkov, to ije v celoti za 16 milijonov dinarjev, v primeri s prejšnjim določenim deležem. Zato je jugoslovanska vladia menda vložila >proteist proti načrtu. Pa se bodio že sporazumeli. Kdo je zakrivil vojno leta 1914. »Slovenec« z dne 9. t. m. poroča o knjigi »Julij 1914«, ki jo je spisal nemški pisatelj Emil Ludwig. Pisatelj pravi, da je mednarodno dokazano, kako je petstomilijonsko miroljubno, pridno in pametnd maso par tucatcv nesposobnih voditeljev nahujskalo na vojno, ki nikakor ni bila neizbežna. Pri tem so se posluževali ponarejenih listin, laži o preteči nevarnosti in patriotičnih fraz. . . . Govoriti je mogoče le o zapeljivcih, ki ne gredo na fronto in o zapeljancih, ki morajo v bojno črto. . . . Trije pametni državniki bi bili lahko preprečili svetovno vojno. V vseh državah naj se uvede zakon, da vojni minister ne sme nositi .maske proti strupenim plinom, pa bo mir. — Kaj je »mislil« klerikalni: »Slovenec«, ko je citiral tendenco knjige pisatelja? Novega ljubljanskega škofa dr. Gregorja Rožmana so posvetili v nedeljo. Novi škof prevzame škofijske posle in ima pravico do nasledstva za škofom Jegličem kakor smo že poročali. Koliko so zaslužile banke v Sloveniji. V letih 1926, 1927 in 1928 je bilo v Sloveniji 11 bank. Leta 1926. | so imele 576,630.000'Dini vlog in 13,216.000 Din čistega dobička, leta 1927 so imele 633,330.000 Din vlog in 11,987.000 Din čistega dobička, , leta 1928 so imele 687.678.000 Din vlog in 11,987.000 Din čistega dobička. V treh letih so napravile banke 37,131.000 Din čistega dobička, ki so ga izkazale. Banke pa še drugače nosijo dobiček raznim bližnjimi interesentom!. Beograjski dopisnik »Berliner Tagblatta« izlgnan. Dopisnik imenovanega lista Berkeš je bil prejšnji teden izgnan iz države zaradi poročil o sporu med Jugoslavijo in Bolgarijo. Berkeš je bil že izgnan za krajšo dobo pred petimi leti. Nemški poslanik je zahteval pojasnilo razlogov za izgon. Jugoslavija obsojena. Pred haškim razsodišpein je bila izrečena sodba, da mora Jugoslavija plačati Franciji predvojne dolgove v zlatih frankih. Predvojni srbski dolg Franciji je znašal okolo 900 milijonov frankov. Ta dolg bi po naziranju Jugoslavije znašal okoli 2 milijiartii dinarjev, po razsodbi haškega sodišča bo pa morala država plačati za dolg skoro 9 milijardi dinarjev, Poiročilo zavračal krivdo na prejšnje vlade, ko so bili pogoji znatno boljši. Razsodišče bo moralo najbrže še enkrat sklepati o letnih' kvotah. Predsednikom Priv. agrarne banke v Beogradu, ki se je te dni osnovala, je bil imenovan dr. Bogdan Markovič, ki je bil že miništer financ. Zedinjene države Evrope. Zedinjene države v Evropi zagovarjajo najširši politični in gospodarski krogi. Zedinjena Evropa bi bolj jamčila za svetovni mir, gospodarsko in politično življenje hi se lažje razvijalo, ker bi meje, ki so prava prometna ovira, ne prihaijale več toliko v poštev. kakor danes. Iz Francije doslej ni bilo dosti glasov, ki bi se ogrevali zia Zedinjene države v Evropi. Kakor pa sedaj poročajo, je Briandl že izdelal celo načrt za Zedinjene države v Evropi ter ga namerava predložiti konferenci Zveze narodov, ki naj bi se vršila proti koncu letošnjega leta. Načrt za Zedinjene držiaivie v Evropi pa pripravlja tudi Macdonald, ki je že večkrat povdarjal potrebo take zveze držav. Anglija bo znatno reducirala gradnjo pomorskih vojnih ladij, ki jo je leta 1925 sklenil konservativni parlament. Zaenkrat se ustavi gradnja 18 ladij in vojnega pristanišča v Singapuru. Znani nemški nacijonalec Hugen-berg, voditelj nemških »Stablhelknov-cev«, vodi silno propagando proti pariškemu Youngovemu dogovoru o reparacijah. Njegova akcija doslej ni smela posebnega uspeha. Zato je bil začel novo propagando, in sicer zahteva splošno ljudsko glasovanje za reformo weimarske republikanske u-stave. Sedaj je Hugenberg to vprašanje odložil in hoče nemški narod nahujskati proti pariškemu dogovoru ter s tem doseči političen vpliv. Po maišem mnenju ibi bilo ljudlsko glasovanje najboljše sredstvo, da se oholost teh hujskačev zlomi. Papež zapusti Vatikan 'pnvič 25. ‘julija, če se ne bo še premislil. Bratko Kreft: Človek mrtvaških lobanj. Kronika raztrganih duš. 123 Leo, ki pa je bili radi Stanetovega, pisma povsem sovražno razpoložen, je vprašal kar naravnost, kdaj namerava začeti z bombami in denun-cijacijami. Ustavili so se sredi ceste. Franček je mislil, da se spoprimeta. »Kako ti misliš?« je siknil 'Stane skozi zobe. »Prav tako, kot si pisal Mirkotui . . .« Za trenotek je nastal molk. »Torej sta prebrala! Prav! Čisto prav, da bosta vedela. Mi ne razumemo šali« Stane je govoril odločno kot Leo. Dva ostrozofea človeka sta trčila skup. »Boljše vik!« »Fašist!« sta siknila drug drugemu v obraz in Stane je krenil v svojo smer. Franček ni vedel, kdo je katerega bolj žalil. ASi Stane Leona, ali Leo Staneta? Pod vplivom časopisja) sta Ma oba pojma izenačena s pojmi o banditih, krvnikih, roparjih. Zato sita zadela drug drugega precej do srca. Leo se je sicer zadnje čase pod vplivom pogovorov s Petkom nekoliko iznebil strašnega pojma © bolj-ševikih in zato ga ni zadel tako ostro kot Staneta. Stan« pa je bil jezen na vse. Denarja je imel malo v žepu. Odkar mu oče nič več mi pošiljal, je bolj slabo. Njegov zaslužek mizeren. Denarjai 'pri seibi držati pa ni znal nikoli. Zato se je takoj po pogrebu napotil v tajništvo Orjune in prosil posojila za povratek. Dali se mu ga, ker je prišel s tajno misijo k njim. Zlagal se je, češ, da je denarnico izgu- bil iti da sedaj ne more nazaj . . . Dali so mu, saj je bil zaupno poslan in 'blagajna ni bila ravno suha. Po noči se je nameraval spet odpeljati v Ljubljano. Sedaj pa ni šlo. Začutil je v žepu denar. Hotel je obnoviti stare spomine na zakotno ulico, kjer je že med vojno piarkrat gostoval. Napil se je in tudi dekle si je kupil. Kakor je bil trezen navdušen, tako ga je v pijanosti v tej 'samoti vedno nekaj motilo. Na pogrebu je bil popoldne. Mirko je umrl1. Dobra sta> si bila nekoč. Tudi z Leonom in Fran<-čekom so si 'bili prijatelji, danes pa so si sovražniki . . . No, no, ne misliti na to ... To privede predaleč. Človek mora biti usmerjen, (brezi čustva; preko vsega mora iti, tako je dejal zadnjič brat čelnik. Leonova psovka ga je jezila, bodla ga je in če bi koga imel pri sebi, izpovedal bi se mul an naznanil oba, Leona 5n Frančeka kot komunista, če tudi sam ni vedel, kaj je pravzaprav to. Pred dvema letoma je tudi on nekaj koketiral na levo. Pa je minilo, kot mine vse. Zadnjič je dlobil' nalog, da pazi na dijaštvo. V posameznih podriižnicaih dijaške organizacije se pojavlja opozicija'. Treba jo. je zatreti. Nič drugega kot komunistično rovar e nje vse skupaj. Klerikalci pa pomagajo . . . Borno že te hudiče ugnali! Zadnjič smo pretepli klerikalnega urednika! O, koliko jih je dobil! Pa še vedno premalo . . . Vse ‘bomo razgnali! Tudi študente! Proti državi rovariti ne pustimo. Takoj, ko pridem v Ljubljano, naznanim tudi Leona in Frančeka. Da si bosta pomnila, kdo je fašist. Tudi v Ljubljani že imam par takih tičkov na1 vrvici. Enega sem zalotil, ko je bral prepovedani komunistični časopis »Federation Balcanique«. O, jim bom že pokazal, da se ne bodo več norčevali iz mene . . . Tako je modroval z vinjenimi mislimi v zakotni kavarni, ko je po stopnicah iz sobe prišel v lovsko obleko oblečen človek. Stane se je ozrl nanj, kot se je ozrl na vsakega, ki je prišel 'tam doli. Obraz se mu je zdel znan. Spogledala sta se; orni je zai trenotek obstal in sta se spoznala . . , Nič si nista rekla. Presenečena sta 'bila oba. Samo Stane je poslal preziren nasmeh za njim, zakaj nihče dtrugi ni bil, kot katehet dir. Klinc, ki marsikoga še vedno obmetava z nečistnikom . . . Stane bi se najraje že v njegovi navzočnosti divje zakrohotal, zdivjal bi najraje, da 'bi razkrinkal v lovsko obleko preoblečenega božjega namestnika pred' vsem svetom ... Toda iv kavami so 'bali sami pijanci in nihče bi se ne zmenil za njegov pogovor in zaTijegovega bivšega kateheta! in semeniškega> prefekta. Sedaj ni več. Nekateri mlajši kolegi so ga ostro kritizirali zadnje čase, intrigirali so proti njemu pri škofu samem. Večkrat ga. je. klical na odgovtor, dokler mu ni bilo vsega tega dovolj. Podal je ostavko na' semeniškega prefekta in se preseli! v privatno stanovanje. Tako je bili svobodnejši in manj odlgo-. vornosti je nosil za svoje pohode ... Stanetu ni šlo iz glave. Vino mu je vedno 'bolj mešalo misli o tem srečanju in za trenotek se mu je celo smilil dr. Klinc. Vojni kurat je bil. Tani se je navadil žensk in kdior se jih navadi, se jih težko odvadi. To vem tudi jaz. Celibat ga veže. Zato se skriva po noči po zakotnih ulicah, v šoli pa pridiga o čistosti in v spovednici preganja nečistnike . . . £e spet delam kompromis! Naglo je izpil kozarec, da poplahne svojo čustveno popustljivost, da po-plahne zadnjo, dobro vest svoje notranjosti. SP š>c«#i o a m Kitajska iif Rusija. Nankinška nacijcnalna vlada kitajska je zaplenila vzhodho mandžursko železni- , co, zaprla okoli 60 Rusov ter odpovedala dlplomatične stike z Rusijo. Tuje železniško uradništvo je bilo izgnano. Tudi v sosedni Avstriji se bije ravnokar hud boj med agrarci in mestnimi prebivalci za kruh. Agrarci, ki imajo vlado v svojih rokah, so prišli na zlodjevo misel, namreč, da bi se naj uvedel poseben davek na moko, iru sicer 6 šilingov na stot, kar odgovarja 48 tpar na kg. Ta davek bi nesel letno okroglo 42 milijonov šilingov — 336 milijonov Din. Ves ta dohodek, ki bi ga naj plačevali kon-zumenti, bi šel agrarcem v žrelo v obliki premij, (ki bi jih (prejemali. Kmetovalci bi prejeli za vsak hektar, zasejan s pšenico, do 100 šilingov (800 Din), za rž pa dio 70 šilingov letne subvencije. Da je ta zavraten naklep krščansk o-socijal ne—landbun-dovske avstrijske vlade povzročil naravnost bur.jo protestov od strani celokupnega mestnega ter industrijskega prebivalstva, je več kot razumljivo in nikdo ni v večji zadregi, kot so poslanci vladne večine, ki so izvoljeni od neagramih volilcev. Niso dovolj že itak še ne pred dolgim časom znatno povišane carine, ampak ves plus znižanja cen naj bi šel agrarcem v posebni Obliki, ki ima naravnost roparski značaj, v njih malho! To pa ne bo »pobožnih« agrarcev zadrževalo, da ne bi slej kot prej molili: »In daj nam naš vsakdanji kruh . . .« Italija proti zvezi evropskih držav. Italijansko časopisje se izreka proti zvezni državi v Evropi. Razumljivo, ker bi potem diktatura in neodvisnost v taki meri ne bila več mogoča. Ce bi se osnovala le gospodarska skupnost, bi Italija morala že znatno revidirati svojo sedanjo politiko. Med papežem in fašizmom se je vnela v Italiji ostra borba. Mussolini pravi, da pripada vzgoja mladine državi, papež pa, da cerkvi. Fašistični listi so zagrozili, če ne bo nehalo glasilo papeževo »11 Oser-vatore Romano« z bojem proti fašizmu, da bo Italija list prepovedala in ga naj potem bere tistih 450 ljudi za vatikanskim zidom. To je hud poper na slavospeve o sporazumu med Vatikanom in Kvirinalom. V Perziji imajo zopet revolucijo. Šah Resa Khan Pahlavi bi rad1 uvedel v Perziji nekaj evropskih običajev in navad1. Pravoverni mohamedanski klerikalizem in bogata gospoda se pa tej šahovi nameri upira in je pričela z revolucijo. Tudi nekaj višjih uradnikov je vmes. Tudi to je revolucija prav podobna mehikanski in raznim fašizmom. Koliko žrtev j|e zahtevala mehi-kanska meščan, vojna. Mehikanski zunanji minister Aguila je izdal ob priliki zaključka zadnje mehikanske klerika!, revolucije poročilo, v katerem pravi, d’a je v Mehiki od1 leta 1910, odkar je revolucija v državi stalno divjala, bilo pomorjenih v raznih meščanskih vojnah 1,200.000 Mehikancev. In vendar je bila revolucija orodje reakcije. Vofa&cf dž^aivdi udbt (pač) preprečen. V, Rumuniji je nameravalo vojaštvo proglasiti diktaturo. Diktator bi imel postati svoječasni ministrski predsednik ter dvomi maršal, general Angelescu. Toda ministrski predsednik Maniu je puč preprečil s tem, da je v zadnjem trenutku dal aretirati okoli dve sto oficirjev z omenjenim generalom skupaj. Vidi se; da se po vojni diktature povsod pojavljajo. Rumunskj ministrski predsednik in regentski sosvet so tudi v sporu. Kakor smo poročali, namerava predsednik vlade Maniu, dati pokrajinam široko avtonomijo, čemur pa noče pritrditi regentski sosvet, ki vlada namesto sedemletnega kralja. Maniu je zagrozil z demisijo vlade. Trockega zapuščajo opozicijo-nalci. Radek, Šmilga in Preobra-žcnski ter še 46 bivših opozicijonal-cev se je z izjavo odreklo Trocke-1 mu ter obsodilo njegovo pisanje po meščanskih listih. Sedež nove reparadjske banke, ki bo imela skrbeti za izvrševanje Youngovega reparacijskega dogovora, bo v Amstredamu, kakor so poročali na kongresu Mednarodne trgovske zbornice v Amstredamu. Največji zrakoplov grade v Nemčiji. Ladja zrakoplova bo 42 m dolga in 6 m široka. Veternice obsegajo 48 metrov. Nosilna moč zrakoplova je 35 ton. Plul bo 190 do 240 km na uro in na njem bo imelo sto oseb prostora ter prtljaga. Razkralj Ferdinand Koburški se vendarle vrne v Bolgarijo. Radoslavov, ki se po pomilostitvi vrne domov, mu bo pripravil slavnosten sprejem. Glavno mesto Zofija je pa Ferdinandu izrekla zaupnico. Iz teh dogodkov je razvidno, kakšen duh veje v Bolgariji. Indijski nadjonalni kongres (parlament) je imel razprave o indijskih ustavnih vprašanjih. Prišli so na seji v oster spor, nakar so svaradži-sti odložili mandate v protest, ker hoče indijska vlada podaljšati legisla-turo. V Indiji so sploh neznosne razmere, ki jih je tam ustvaril teror angleškega kapitalizma. Vsaj je nedavno rekel Gandhi, da bo v Indiji težko kdo mogel posredovati v prid sporazuma, torej tudi angleška delavska vlada ne. Razmere so tako zastrupljene, da se bo mogla napetost medi Indijci rešiti le na ta način, da si sami med seboj razbijejo glave ali pa da se sporazumejo. Zrakoplov »Grof Zeppelin« namerava prihodnji mesec potovati o-koli sveta. Pot mu bo šla preko Rusije, Sibirije, Japonske, Tihega oceana, Amerike, Atlantskega oceana in zopet v Nemčijo. Zeppelinov! zrakoplovi so silno izgubili na ugledu, ker je zadnji polet v Ameriko zaradi slabih motorjev ponesrečil. Polet okoli sveta bo vsekakor rekord1. Tunel pod morskim rokavom. Angleški minister Thomas je izjavil, dia bo delavska vlada pospešila predpriprave komisije za gradbo tunela pod morskim rokavom med evropskim kontinentom in britskim otokom, da na ta način znatno omeji število svojih brezposelnih. Zedinjenj države nameravajo zvišati uvojnto carino. Doslej .je protestiralo proti tej nameri 38 držav. Antanta proti Rusiji. V Italiji marsikaj vedo. Tako poročajo tudi, da sklenejo Poljska, Rumiunska in Madžarska antanto proti Rusiji. Vest ni verjetna. Tudi ni v intencijah 'Italije, ki utegne imeti pri tem povsem drugačne namene. Delavke ne zaostajajo. V New-yorku štrajkajo delavke v konfekcijskih tovarnah (tovarnah za obleke). Stavkajoče delavke &o zabranile vstop v tovarne štrajkbrehercam, pri čemur je prišlo do.ljutih spopadov. Ko je nastopila policija se je vsa jeza delavk žlila na njo: 500 delavk je napadlo policiste s kamenjem; 20 oseb je bilo, težko ranjenih. Silne psplave v Runami ji, Turčiji in Perziji. V Rumuniji, Turčiji in Perziji so bile zaradi dolgotrajnega deževja velike poplave. Rumunija je trpela zlasti v Bukovini in Moldaviji zaradi poplav. Na Turškem je ob Črnem morju poplavljenih 16 krajev. Okoli 50 naselbin je pa voda odplavila. Mrtvih je 249 ljudi in nad 50 ranjenih. Iz nekaterih vasi pa še ni podatkov. V Perziji je nad mestom Taebris divjala silna nevihta, ki ie poplavila in porušila nad 10.000 hiš. Hiša božja se je med mašo podrla. To se je zgodilo z neko farno cerkvijo v Sardiniji, ki se je ravno v času, ko je bila v njej maša, podrla, pri čemur je nastala silna panika. Mnogo žensk so izvlekli hudo poškodovan ih izpod razvalin; dve osebi sta bili takoj mrtvi. Kaj bi rekli gospodje, 'ki pišejo »Slovenskega Gospodarja«? Najbrž, da so bili dotieni verniki veliki grešniki, pa jih je bog kaznoval. V Napoliju so zaprli družba goljufov, ki je obljubljala revnim italijanskim kmetom, da jih bo varno prepeljala v Ameriko in jim tam preskrbela službe. Ker velja tudi za Italijo izseljeniška kvota, so oskrbeli svojim žrtvam' ponarejene dokumente čez, s temi boste že prišli skozi. Deset kmetov je moralo plačati za te dokumente 100.000 lir, če bi se pa z njimi pripeljali do Newyorka, bi jih tamošmje oblasti gotovo zavrnile. Morala v nevarnosti na Ogrskem. Policijski komisar v Budimpešti je odredil, da je solnčenje dovoljeno samo v taki kopalni obleki, ki zakriva telo od kolen pa do ramen; to velja tudi za moške. Ta komisar najbrž nima niti pojma o solnčenju, sicer bi moral vedeti, dia delujejo solnoni žarki samo na odprto kožo, če pa mora biti človek oblečen, potem pa je vseeno, če leži doma v svoji sobi. Sedaj hodijo policijski organi po bu-dirrrp eštanskih javnih kopališčih in merijo obleko kopalcev, moških in žensk; kdor ima prekratko, mora plačati kazen. Če bi se policija rajši bri-ia!a za tiste salone ogrskih aristokratov, kjer se zlorabljajo dekleta1 iz ljudstva, bi storila pametnejše. Ogromna poneverdba. Blagajnik nemške pevske zveze »Deutscher Samgerbiund« je poneveril 900.000 mark, to je okroglo 12 milijonov Din. Predsedhik d!r. List, ki je dvajset let načeloval omenjeni zvezi, je radi tega odstopil. Vojna je buržuazijo temeljito pokvarila. Misijonarje so doslej vzgajali v šolah za propagando misijonske ideje. Prihodnje leto pa namerava pa- pež poveriti vzgojo misijonarjev jezuitom. Resen napredek! Kot noč in dan je razlika, ako ne rabite raznih poceni sredstev za pranje, ampak vzamete ZENSKO HVALO in SCHICH-TOVO TERPENTINovo MILO. — Poglejte naš današnji oglas! Maribor. DTE »Svoboda« Maribor priredi v nedeljo, dne 11. avgusta t. 1. na vrtu »Ljudskega dorha«. Ruška cesta 7, javni telovadni nastop z zelo obsežnim sporedom. Začetek ob 9. uri dppoldne. Vstopnina 3 Din. Vabi se k obilnemu posetu. Odbor. Borza dela v Mariboru išče nujno eno natakarico za kantino pri železnarni v Zenici v Bosni, Dotičpa mora biti vešča slovenskega in nemškega jezika. Borza dela v Mariboru potrebuje nujno: 1 delovodji za čevljarsko tovarno v Solunu. Mesto prav dobro; in tudi 2 kolarja, 4 zidarje, 1 dobrega gaterista in 1 samostojnega tapetnika, ki je obenem sedlar in kateri ima 3-letno pomočniško dobo. Delovanje borze dela v Mariboru v mesecu juniju 1929. Pretekli mesec je ostalo 842 oseb v evidenci, novo prijavljenih ie bilo 616 (368 moškili in 248 ženskih); službenih mest je bilo 427 prostih; delo je dobilo 336 oseb in sicer 162 moških in 174 ženskih, odpadlo je 179, odpotovalo pa 135. Koncem meseca je pa ostalo še 808 oseb v evidenci. 10 delavcev in dobilo redno podporo v znesku od Din 1895, kot izvanredno podporo je dobilo 5 delavcev 720 dinarjev, 2 delavca sta dobila 280 dinariev za potne stroške, 213 delavcev in delavk je pa dobilo vozne listke za 50% popusta v celotni vrednosti od Din 10,309.____________________________ Književnost. Dr. Bevk St.: Zdravilne rastline v besedi in podobi z navodilom, kako se nabirajo in suše. Druga izdaja. V Ljubljani 1929. Založil oblastni odbor Podmladka Rdečega križa. Str. 79, cena 6 Din, Kako nujno potrebno, je bilo mi nas to delce, nam najlepše dokazuje dejstyo, da je bila prva izdaja razprodana v dobrem mesecu. Ker je bilo pa povpraševanje po njej toliko, je preskrbel oblastni odbor takoj novo izdajo, in knjižica je sedaj' zopet na razpolago. To ie prvo slično delo pri nas, napisano z vso temeljitostjo, vendar poljudno in na kratko, zato bo šla gotovo tudi d runa izdaja hitro med vse plasti našega ljudstva, zlasti pa med revne sloje, katerim bi nabiranje zdravilnih rastlin lahko nudilo znaten vir dohodkov. Posameznikom oblastni odbor PRK knjig ne pošilja in jih naj ti zahtevajo v najbližnjih knjigarnah, Dopisi. Zagorje ob Savi. Trboveljska družba ne rabi izobraženih ljudi, V pondeljek, dne 8. t. m. se je vršila pri nas redna občinska seja. Na dnevnem redu iste je bila tudi točka: gradnja meščanske šole v Zagorju Ministrstvo prosvete je izdalo poziv občinam, dia kjer se čuti potreba osnovnih, ali meščanskih Sol, naj se iste postavi. Ker pa že ima naša občina v programu in ie tudi potreba zidanja meščanske šole že nad 20 let, in še do danes ni 'prišla do izvedbe, je samo ob sebi umevno, da je bila' cela občinska uprava za to. Ali vzadaj j« vsemogočna Trboveljska družba, katera H ie pri izpeljavi vodovoda pogodbeno z občino zasigurala rok, do katerega občina ne sme pričeti z zidanjem meščanske šole. Ker pa dosedaj še ta rok ni .potekel, je šla deputacija občinskih mož k ravnateljstvu s prošnjo, da ta rok razveljavi, in s tem omogoči realizacijo tega načrta. Ravnateljstvo T. P. D. se je tozadevno posvetovalo z upravnim svetom T. P .D., nakar so ti odposlanci dobili odgovor, da je družba pripravljena umakniti svoj rok, če se občina izjavi, da bo zidala samo osnovno šolo, nikakor pa ne meščansko, za katero dejanske potrebe v Zagorju ni. Tako torej, ne samo da Trboveljska družba leto za letom bolj izkorišča naš živelj, katerega meče potem izrabljenega, brez strehe občini v breme, si poleg tega še dovoljuje ukazovati, kakšen pouk naj imajo naši otroci v šoli. Ali ni to višek predrznosti? Ali res mora biti slovenski rudar na svoji zemlji hlapec tujega kapitala? U pa mo, po najnižji ceni pri Ivan Kravos,-Maribor, Aleksandrova cesta 13. I. MARIBORSKA DELAVSKA PEKARNA R. Z. Z O. Z. Ustan. 1898 MARIBOR, TRŽA&KA GESTA STEV. 36-38 Telefon 324 Prodajalne v Slomškovi ulici štev. 2 in na Glavnemu trgu štev. 18 Moderno in higi|en>ko urejena pekarna.— Priporočamo vsem organiziranim delavcem In dela"kam naše okusno peHvo v polni teži. Ozirajte se pri zahtevanju peciva iz Delavske p> karne pri vseh prodajalcih peciva na tavarovalno mamko D. P. Tiska: Ljudska tiskat la d. d. v Mariboru, predstavitelj Josip Ošlak v Mariboru. — Za konzorcij izdaja In urejuje Viktor Eržen v Mariboru.