GLASNIK OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA LJUBLJANA, 22. APRILA 1960 LETO VIL, ŠTEV. 32 OBČINSKI LJUDSKI ODBORI OBČINA LJUBLJANA-MOSTE 232. Na podlagi 25. člena statuta občine Ljubljana-Moste in 39. člena zakona o proračunih in o finansiranju samostojnih zavodov (Ur. list FLRJ št. 52/59) je občinski ljudski odbor Ljubljana-Moste na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 31. marca 1960 sprejel ODLOK o proračunu občine Ljubljana-Moste za leto 1960 1. člen Proračun občine Ljubljana-Moste za leto 1960 s posebnimi prilogami obsega: I. občinski proračun z dohodki v znesku . 261,794.000 din z izdatki v znesku . 241,058.000 din s peresežkom dohodkov nad izdatki, ki je v letu 1960 blokiran 20,736.000 din II. finančne načrte proračunskih skladov z dohodki v znesku . 12,716.000 din tor izdatki v znesku 12,716.000 din 2. člen Vse nove nastavitve pri občinskih organih in zavodih, za katere v njihovih predračunih niso predvideni krediti, se morejo izvršiti le na predlog pristojnega sveta po pritrditvi sveta za družbeni plan in finance, ki tudi odobrava potrebna sredstva. 3. člen Svet za družbeni plan in finance se pooblašča, da razporeja sredstva proračunske rezerve za premalo predvidene izdatke po posameznih postavkah proračuna in odobrava izplačila za izredne izdatke iz proračunske rezerve do višine V\ letnega •plana proračunske rezerve proti naknadnemu poročanju občinskemu ljudskemu odboru. 4. člen V primeru neenakomernega dotoka proračunskih dohodkov sme občinski ljudski odbor najeti za redno izvrševanje proračunskih izdatkov po občinskem proračunu posojilo do višine 24.000.000 dinarjev. 5. člen Za delno kritje negospodarskih investicij bo občinski ljudski odbor najel dolgoročna posojila v skupnem znesku 217,456.000 dinarjev. 6. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od l. januarja 1960. St.: 0V1-31-16/2-60. Ljubljana, 31. marca 1960. Predsednik občinskega ljudskega odbora: Ciril Fain, 1. r. Pregled dohodkov in izdatkov proračuna občine Ljubljana-Moste za leto 1980 Dohodki din 1. del — Skupni dohodki 126,294.000 2. del — Posebni dohodki 133,000.000 3. del — Dohodki držav- * nih organov in zavodov . . . 500.000 4. del — Ostali dohodki , 2,000.000 Skupaj dohodki 261,794.000 Izdatki: 1. del — Prosveta in kul- tura . . . . 63,196.000 2. del — Socialno varstvo 22,102.000 3. del — Zdravstvena za- ščita . . . . 7,112.000 5. del — Državna uprava 46,758.000 6. del — Komunalna de- javnost . . . 40,140.000 8. del — Dotacije . . . 38,805.000 9. del — Obveznosti in garancije . . . 15,800.000 10. del — Proračunska re- zerva .... 7,145.000 Blokirani del dohodkov . . 20,736.000 Skupaj izdatki 261,794.000 2. povečati delovno storilnost na vseh gospodarskih področjih, zlasti v industriji. Izpolnjevati organizacijo dela in sistem nagrajevanja ter čim racionalneje zaposlovati delovno silo. Da se dosežejo ti rezultati, je treba skrbeti za strokovni dvig kadrov ter čim hitreje izobraževati delavce in jih specializirati za posamezna delovna mesta oziroma delovne operacije; 3. zvišati je treba življenjski standard, zlasti delavcev in uslužbencev. V skladu s tem je treba še nadalje razširjati trgovsko mrežo na drobno in pospeševati storitveno obrt; 4. pri razporejanju razpoložljivih sredstev iz investicijskih skladov bo Družbeni bruto proizvod Narodni dohodek 1958 13,048 4,166 treba zagotoviti spremembo strukture vlaganj v panoge, kjer se doseže čimvečji gospodarski učinek, in v korist negospodarskih investicij; 5. da bi se dosegla dovolj smotrna uporaba investicijskih sredstev gospodarskih organizacij bo treba združevati ta sredstva tako, da bi ge z njihovim skupnim vlaganjem zagotovila taka struktura investicij, kakor izhaja iz smernic tega družbenega plana. II. poglavje Družbeni bruto proizvod in narodni dohodek Glede na raven proizvodnje, dosežene v letu 1959, podane materialne in družbene pogoje ter temeljne smotre in naloge, postavljene z občinskim perspektivnim planom, se za leto 1960 računa z naslednjim povečanjem družbenega bruto proizvoda in narodnega dohodka: V mili j. din po tekočih cena’.. Indeks 1959 1960 1959/58 1960/53 15,486 16,903 119 109 5,498 5,881 132 107 DRUŽBENI PLEN OBČINE LJUBUJiNR-MOSTE ZE LETO 1800 233. Na podlagi 8., 10. in 25. člena statuta občind Ljubljana-Moste v zvezi z določbami zveznega družbenega plana za 1. 1960 (Uradni list FLRJ št. 52-59), družbenega plana Ljudske republike Slovenije za leto 1960 (Ur. list LRS št. 2/60)'in družbenega plana okraja Ljubljana (Glasnik št. 20/60) je občinski ljudski odbor Ljubljana-Moste na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 31. marca 1960 sprejel DRUŽBENI PLAN OBČINE LJUBLJANA-MOSTE za leto 1960 Prvi del SMERNICE ZA GOSPODARSKI RAZVOJ ZA LETO 1960 I. poglavje Osnovne naloge in smernice družbenega plana za leto 1960 Osnovne naloge in smernice gospodarskega razvoja v letu 1960 izvirajo iz doseženih rezultatov gospodarstva v bveteklem letu ter iz eko-nomsko-političnih nalog, ki jih postavlja perspektivni plan za razdobje 1957—1961. Nadaljnje osnovne naloge gospo-, darske politike in smernice za. gospodarski razvoj v letu 1960 so naslednje: 1. povečati obseg proizvodnje in storitev ter kvaliteto izdelkov v vseh gospodarskih panogah tako, da se bo zagotovilo naraščanje narodnega dohodka v sorazmerju z dinamiko po občinskem perspektivnem planu; Predvideno povečanje v letu 1960 temelji na predvidenem nadaljnjem povečanju industrijske proizvodnje ter na napredku, ki se pričakuje glede na razvoj drugih gospodarskih panog. III. poglavje Investicije Za leto 1960 se pričakuje, da bo poraba sredstev za investicije v občini znašala 2.866,500.000 din, to je za 1.896,500.000 din več od preteklega leta. Predvideno povečanje v letu 1960 temelji na povečanih sredstvih, ki so namenjena za stanovanjsko izgradnjo in ostale objekte družbenega standarda. Struktura vlaganja investicij bo naslednja: v milij. din Indeks Panoga v milij. din Višina Struktura sredstev % Obrt 31 2,8 Komunala 157 14,5 Skupaj 1084 100 Investicije 1959 1960 1960/59 gospodarske 570 1,084 190 negospodarske 400 1,782 445 Skupaj 970 2,860 295 Po posameznih gospodarskih panogah bo struktura gospodarskih investicij naslednja: v milij. din Panoga Višina Struktura sredstev % Industrija 561 51,8 Prontet 268 24,7 Trgovina 64 5,9 Gostinstvo 3 0,3 Navedena sredstva se bodo uporabljala predvsem v tele namene: — v industriji za rekonstrukcija v podjetjih, katere so bile predvidene že v perspektivnem planu občine, — v prometu za izpopolnitev voz-nc't'1 r>-'vka v osebnem ,in tovornem prometu, — v trgovini bo težišče investicijskih naložb na izpopolnitvi maloprodajne trgovine, to je za izgradnjo trgovskega doma v Mostah in potrošniškega centra na Kodeljevem, — v gostinstvu za najnujnejšo preureditev in nabavo tehničnih naprav, — v obrti za izgradnjo petih servisnih delavnic kritičnih strok v okviru stanovanjskih skupnosti ter za nabavo tehnične opreme iz uvoza< — v komunali za nadaljnjo izgradnjo Javnih skladišč in za zgraditev poslovnega združenja za prometne storitve »Javne garaže« s stranskimi obrati servisa za popravila in vzdrževanje motornih vozil. Viri finansiranja gospodarskih investicij po posameznih panogah bodo naslednji: v 000 din Panoga Sredstva Obč. inv. gosp. org. sklad Okrajni Inv. sklad Ostali viri Skupaj Industrija 98,557 14,091 50,000 398,209 560,857 Promet 89,000 — — 179,000 268,000 Trgovina — 10,000 37,000 17,000 04,000 Gostinstvo 2,300 700 — — 3,000 Obrt 18,073 13,000 — — 31,073 Komunala 156,590 — — — 156,590 Skupaj 364,520 37,791 87,000 594,209 1.083.520 Večja vlaganja v investicije bodo gospodarskih organizacij in večja v letu 1960 omogočili novi predpisi sredstva v občinskih skladih, o uporabi amortizacijskih skladov za Vzporedno s povečanjem investi-nove investicije, povečana sredstva cij v gospodarstvu se bodo povečala \ tudi investicijska vlaganja v nego- stih *e predvidevajo naslednja vla-spodarske investicije skupno za 341 ganja: odstotkov. Po posameznih dejavno- Viš*na sredstev Struktura Stanovanjska izgradnja Komunalna dejavnost Šolstvo Zdravstvo Telesna kultura in ostalo Skupaj . . . Ta vlaganja bodo zagotavljala nadaljnji porast stanovanjske izgradnje, razvijanje komunalne službe (vodovod, kanalizacija, cestno omrežje in elektrika) .dovršitev izgradnje osemletke na Kodeljevem, nadaljevanje del v zdravstvenem domu ter dograditev fizkulturnih objektov na Kodeljevem. Pri vseh navedenih investicijah bo sodeloval - kot investitor tudi občinski ljudski odbor, ki bo v ta namen najel skupno 203 milijone dinarjev dolgoročnih kreditov, in sicer za negospodarske investicije 134 milijonov din in za gospodarske investicije 69 milijonov dinarjev. Gospodarske organizacije na področju občine pa bodo v okviru združevanja sredstev prispevale iz čistega dohodka za gradnjo objektov družbenega standarda okrog 25 milijonov din. IV .poglavje Delovna sila in produktivnost V preteklem letu so gospodarske organizacije začele temeljiteje uvajati stimulativnejše oblike nagrajevanja, kar je pozitivno vplivalo na storilnost dela in zaposlovanje delovne sile. Na -podlagi doseženega razvoja in pridobljenih izkušenj je treba v letu 1960 doseči povečano proizvodnjo predvsem s porastom delovne storilnosti, ker le tako se bo povečal tudi življenjski standard zaposlenih. Zato predvideva letni družbeni plan občine, da se bo povečalo število zaposlenih samo za 2,9 %. Delovna storilnost pa bo na podlagi predvidenih uspehov v proizvodnji porasla za 7—8 %. Za dosego predvidenega porasta delovne storilnosti je treba izvršiti predvsem tele naloge: — izpopolnjevati sistem nagrajevanja po učinku tako, da bo vspod-budno vplival na količino kakor tudi kvaliteto opravljenega dela; delati je na tem. da se v sistem nagrajevanja po učinku vključi slehernega člana kolektiva; — delovno silo je treba bolj racionalno razmestiti in jo smotrno zaposliti. da bo bolje uporabila delovni čas. S tem v zvezi je potrebno izboljšati organizacijo dela in proizvodnje. da bodo obstoječe kapacitete maksimalno izkoriščene; — polagati več pažnje hlgiensko-tehnični in preventivni zdravstveni zaščiti ter izboljšati delovne pogoje zaposlenih, kar bo vplivalo na zmanjšanje izostankov z dela in povečalo narodni dohodek; — sredstva iz sklada za kadre, s katerimi razpolagajo gospodarske organizacije, je uporabiti predvsem za strokovno usposabljanje delavcev za določena delovna mesta Za uspešno izvajanje te naloge naj večje gospodarske organizacije ustanovijo centre za izobraževanje in priučeva-nje delavcev, manjša podjetja pa naj se poslužujejo obstoječih centrov izven podjetij; — preskrbeti je treba delovna mesta .primerna za zaposlitev inva-:dov in jih dati na razpolago prisojnim organom, ki skrbe za zaposlitev invalidov; — gospodarske organizacije naj bi v milij. din % 1080 60 532 30 100 6 50 3 20 1 1782 100 se med seboj sporazumele in zavzele enotno stališče do tistih delavcev, ki se selijo iz podjetja v podjetje iz špekulativnih nagibov. Zbor proizvajalcev bo moral tekom leta večkrat obravnavati naštete naloge in dajati konkretna navodila in zadolžitve gospodarskim organizacijam glede zaposlovanja delovne sile in večanja storilnosti dela. Predvideni porast delovne storilnosti se bo dosegel, če bodo pri izvajanju teh nalog sodelovali občinski ljudski odbor, organi delavskega samoupravljanja, sindikalne podružnice in druge družbeno-politične organizacije. V .poglavje Družbeni standard V letu 1960 se predvideva nadaljnje izboljšanje pogojev delovnih ljudi. V ta namen se bodo povečala sredstva tako za tekoče izdatke kakor tudi za investicije, zlasti na stanovanjskem in komunalnem področju ter na področju šolstva, zdravstva in telesne kulture. Skupnih investicijskih naložb za razvoj družbenega standarda bo v letu 1960 približno za 1800 milijonov dinarjev. Od tega odpade na stanovanjsko graditev 1080 milijonov dinarjev. Predvideva se. da se bo v letu 1960 gradilo 354 stanovanjskih enot, ki bodo vseljive tekom leta. Z novogradnjo pa se bo pričelo na stanovanjskih blokih in vrstnih hišah, v katerih bo okoli 110 stanovanjskih enot. Prav tako se bodo povečale tudi komunalne usluge in storitve. Največ komunalne dejavnosti bo osredotočene na izboljšanju cestnega omrežja. Nadaljevala se bodo začeta dela na kanalizaciji in vodovodu, električnem omrežju, za izboljšanje oskrbe z električno energijo pa bo zgrajenih 7 novih trafo postaj v skupni vrednosti 136 milijonov din. V letu 1960 bo dokončana gradnja osnovne šole na Kodeljevem, za kar so preskrbljena sredstva v višini 100 milijonov dinarjev. S tem bodo zagotovljene najnujnejše kapacitete, ki so potrebne za razvoj osnovnih šol na območju občine. V okviru družbenega plana v letu 1960 bodo dokončana dela druge faze športnega parka na Kodeljevem, za kar so predvidena sredstva v višini 20 milijonov dinarjev S tem bo dokončno urejeno glavno igrišče z ostalimi pomožnimi igrišči. V letu 1960 se bo nadaljevala graditev zdravstvenega doma. Predvidena sredstva znašalo 50 milijonov dinarjev. K graditvi bodo prispevale tudi gospodarske organizacije v občini s približno 25 milijoni dinarjev. Drugi del RAZVOJ PO GOSPODARSKIH PANOGAH VI poglavje Industrija V letu 1960 se predvideva povečanje industrijske proizvodnje za 8.5 % v primerjavi s proizvodnjo leta 1959. kar predstavlja samo še 4 % do realizacije perspektivnega plana. Po posameznih industriiških strokah bo gibanje fizičnega eb«eaa industrijske proizvodnje naslednje: Dinamika industrijske proizvodnje Stroka 1959/1958 1960/1959 115 Barvasta metalurgija 104,4 106,7 117 Kovinska industrija 132,8 108,6 120 Kemične- industrija 120,9 107,2 121 Industrija gradb. materiala 111,3 100,7 124 Tekstilna industrija 104,5 108,7 127 Živilska industrija 133,4 121,6 Skupaj . . . 121,4 108,5 Gibanje družbenega bruto proiz-voda pa bo naslednje: v 000 din Indeks Stroka 1958 1959 1960 1959/1958 1960/1959 115 760.392 853.950 873.900 112 102 117 2,566.466 3,095.870 3,284.668 120 108 120 1,900.790 1,992.883 2,114.318 105 106 121 1,474.960 1,694.808 1,696.598 115 100 124 179.598 205.000 230.000 114 112 127 1,208.641 1,603.632 2,040.778 132 127 Skupaj , . . 8,090.847 9,446.149 10,240.262 116 108 Povprečno število zaposlenih se bo v industriji povečalo za 2,6 % v primerjavi s preteklim letom. Število zaposlenih se bo povečalo samo v tistih podjetjih, kjer to nujno zahteva povečani obseg proizvodnje. Produktivnost pa bo porasla predvidoma za 5—6 %. Bruto investicije v letu 1960 bodo znašale v industriji 560 milijonov dinarjev. Ta sredstva so namenjena predvsem za nadaljevanje rekonstrukcij, začetih v letu 1959, ter za nabavo strojne opreme iz uvoza in na domačem trgu. Po posameznih strokah bo gibanje proizvodnje in vlaganje investicij naslednje: V barvasti metalurgiji bo proizvodnja ustaljena, vendar bo Kemična tovarna Moste morala zaradi neracionalne proizvodnje postopoma opustiti proizvodnjo glinice. Potrebna bo preusmeritev na druge artikle ter Ima podjetje v ta namen že izdelan investicijski program za proizvodnjo poliamidne svile. Kovinska industrija predvideva 6 % povečanje celotnega dohodka v odnosu na preteklo leto. V tovarni -Indos- bo z izgradnjo novih poslovnih prostorov omogočeno povečanje proizvodnje. Podjetje bo znatno povečalo proizvodnjo v grupi »hidravličnih stiskalnic- in »baterijskih in diesel baterijskih nakladalcih«. Podjetje »Saturnus« bo dokončalo nadzidavo skladišča ter ima pripravljen investicijski program za gradnjo novega obrata elektrotehničnih izdelkov za avtomobilsko industrijo in široko potrošnjo. V proizvodnji ne bo bistvene spremembe, ker je podjetje že doseglo kritično točko izkoriščanja kapacitet. V kemični industriji bo združeno podjetje »Teol-Oljarna« povečalo celotni dohodek za 10 %, kar bo že odraz delno izvršene rekonstrukcije ter tesnejšega sodelovanja obeh obratov, ki zagotavlja tudi racionalnejše izkoriščanje obstoječih kapacitet. V tovarni kleja bo proizvodnja Ocena 1959 Real. 1958 ostala na ravni preteklega leta z ozirom na predvideno selitev celotnega podjetja, za kar je že odobrena lokacija. V zvezi s tem pripravlja podjetje investicijski program. V industriji gradbenega materiala bo sorazmerno vloženo največ investicij, za to so dani pogoji s koriščenjem 50 % prispevka iz dohodka, ki je pred tem pripadal federaciji. Vložene investicije tako v podjetju »Izolirka« kakor tudi v podjetju »Mineral« pa bodo imela dejanski odraz na proizvodnjo šele v letu 1961. V podjetju »Izolirka« bo uvedena nova proizvodnja stramit plošč, ukinjen pa bo obrat destilarna zaradi sanitarnih ukrepov. Podjetje »Mineral« pa bo znatno dopolnilo strojni' park z opremo iz uvoza. V tekstilni industriji bo tovarna »Totra« povečala proizvodnjo za 12 % z novim obratom barvarna, kakor tudi z izpopolnitvijo strojnega parka, .j ki ga obnavlja v lastni režiji. Vse in-vesticije bodo usmerjene v Izdelavo novih keper in pletilnih strojev. V živilski industriji se predvideva največje povečanje proizvodnje, in to za 27 %. Bistveno povečanje izkazuje tovarna »Močnih krmil«, ki bo povečala proizvodnjo od leta 1959, ko je znašala 10.000 ton, za 80 % ali na 18.000 ton. Večji del proizvodnje gre za oskrbo agrokombinata. Kolinska tovarna bo nabavila v letu 1960 )j dva polnilna avtomata, kar bo vplivalo na mehanizacijo polnjenja in dvig produktivnosti. Pri podjetju i »Crevarna« in obratu »Žito« pa bo ' proizvodnja zaradi zastarelih naprav ostala v višini leta 1959. VII. poglavje Kmetijstvo Plan celotne kmetijske proizvod- « nje za leto 1960 predvideva na podlagi predvidenega razvoja ter ob ugodnih vremenskih pogojih pove- j Čanje obsega proizvodnje za 19 %. Po i posameznih panogah se predvideva I naslednji porast vrednostne proiz- ; vodnjc v %: Plan 1960 Plan 1960 Ocena 1959 Real. 1958 Poljedelstvo Sadjarstvo Živinoreja 95.8 135 129 66,4 171,8 114 115 109 120 Predvideni porast poljedeljske proizvodnje temelji predvsem na povečanem obsegu organizirane proizvodnje in večji uporabi umetnih gnojil. Po planu je predvideno, da bo zajeto v pogodbeno proizvodnjo 140 ha zemljišč pli 21 % vseh obdelovalnih površin. Kmetijski zadrugi »Polje« in »Dobrunje« morata poseči v kooperacijo ne samo z umetnimi gnojili, temveč tudi s svojo mehanizacijo. to je z uporabo predpisanih agrotehničnih ukrepov. Kolikor ni bil jeseni dosežen plan jesenske setve žit, se morajo zato povečati površine pod krmskimi rastlinami, zlasti pod lucerno in krompirjem. Posevke visok orodni h pšenic v pogodbeni proizvodnji je treba dognojevati in !j oskrbovati po navodilih strokovne ' službe. Kmetijski zadrugi morata bolje organizirati akcijo škropljenja ne samo proti koloradskemu hrošču, marveč tudi proti krompirjevi plesni in drugim boleznim in škodljivcem. Plan poljedeljske proizvodnje predvideva dovolj osnovne krme za obstoječe stanje živine. Številčno se stanje živine ne bo povečalo, ker se postopoma kmetijske površine zazidavajo in odpirajo nove gramozne jame. Vendar bo večji pridelek krme vplival na višjo molznost krav. Računa se- da bo znašala povprečna molznost krav v letu 1960 okrog 2300 litrov, proizvodnja mleka pa 1,080.000 litrov. Tržni viški goveje živine bodo znašali okoli 100.000 kg. Real. 1958 Real. 1959 2,116.302 2,587.972 Vlil. poglavje Gradbeništvo Gradbena dejavnost se bo v letu 1960 predvidoma povečala za 8,7 %. Struktura gradbenih del se bo v letu 1960 še bolj spremenila v korist objektov družbenega standarda, predvsem stanovanjske izgradnje. V primerjavi z realizacijo leta 1958 in 1959 se predvideva naslednji vrednostni porast gradbene dejavnosti: v 000 din Indeks Plan 1960 1959/58 1960/59 2,815.000 122,3 108,7 Za izvršitev planskih nalog bo potrebno bolj izvajati in izpopolnjevati industrijski način proizvodnje tudi večjih gradbenih elementov. S tem bo omogočena hitrejša izgradnja stanovanjskih objektov na polmontažni način. Vzporedno s tem bo potrebno tudi povečati kapacitete gradbenega obrtništva tako, da bodo gradbenim podjetjem zagotovljene dovoljne kapacitete, ki se morajo utrjevati s povečano koordinacijo. IX. poglavje Promet V skladu z gospodarskim razvojem se bodo v letu 1960 predvidoma tudi povečale prometne storitve, in to za 8 %, s tem pa bo tudi presežen nivo, postavljen s perspektivnim Planom za leto 1961 za 1,2 %. Po posameznih prometnih dejavnostih bo Povečanje naslednje: Indeks 1959 = 100 Potniški promet 109 , Tovorni promet 101 6 Ostala dejavnost 110 Povečanje v tej panogi temelji na predvidenem vlaganju investicij v zvezi z nabavo novih avtobusov ter tovornjakov. Podjetje »SAP« bo znatno izpolnilo svoj vozni park, v letu 1960 pa bo izdelalo investicijski program za gradnjo novih delavnic in upravnih prostorov. V podjetju »Avtopromet« pa bodo z razširitvijo predmeta poslovanja prevzeli servisno službo za avtomobile Fiat, s čemer bodo boljše izkoriščeni delav-niški prostori. X. poglavje Trgovina Obseg blagovnega prometa se bo na osnovi nadaljnjega gospodarskega razvoja in povečanja kupne moči povečal v primerjavi z letom 1959 'za 26,3 %. Razširitev Javnih skladišč omogoča hitrejši rajvoj trgovine na debelo, ki z ustanavljanjem novih prodajnih oddelkov povečuje svoj promet. Po posameznih vrstah trgovine se bo promet v primerjavi z letom 1959 * povečal takole: V 000 din Indeks 1959 1960 V trgovini na debelo 407.064 528.763 V trgovini na drobno 60.100 61.433 Skupaj trgovina 467.164 590.196 1960/59 129,8 102,2 126,3 Promet v trgovini na drobno zaostaja, zato mu bo v letu 1960 posvetiti večjo pozornost. Za razširitev maloprodajne trgovine v okviru oskrbovalnih centrov je bil izdelan in Potrjen investicijski program za trgovski dom v Mostah. Gradnja tega objekta v vrednosti 168 milijonov din se bo začela že v letu 1960, za kar si je občinski ljudski odbor zagotovil kredite v višini 54 milijonov din. Poleg tega bo občinski ljudski odbor investiral za izgradnjo potrošniškega centra na Kodeljevem v letu 1960 10 milijonov din, skupna vrednost objekta pa bo znašala 28 milijonov dinarjev. Finansiranje investicij za razširitev maloprodajne trgovine poteka v skladu s perspektivnim planom občine. Za izboljšanje poslovanja v trgo-r vini na drobno je treba še nadalje * 1958 Gostinska dejavnost 158.121 utrjevati potrošniške svete, ki morajo kot važni činitelj družbene kontrole pomagati organom delavskega samoupravljanja v trgovskih organizacijah. XI. poglavje Gostinstvo Gostinski promet bo v letu 1960 predvidoma porastel za 6,4 %. S tem porastom bo perspektivni plan gostinskega prometa, predviden v letu 1961, prekoračen za 15 %. Za krepitev obratov družbene prehrane bo potrebno kolektivom gostinskih obratov omogočiti izpolnjevanje družbenih obveznosti v pavšalnem znesku, ki ne sme vplivati na ceno gostinskih uslug, istočasno pa mora povečevati investicijske sklade posameznih gostinskih organizacij. Primerjava gostinskega prometa z letom 1958 in 1959 je naslednja: v 000 din Indeks 1959 1960 1959/58 1960/59 183.844 195.680 116,2 106,4 Za povečanje gostinskih uslug, Predvsem v obratih družbene prebrano, bo v letu 1960 izdelan investicijski program za novi obrat družbene prehrane, katerega gradnja naj bi se pričela v letu 1961. V obstoječih obratih pa se bo Uveljavila mehanizacija kuhinj ter izpopolnjevala tehnično oprema, ki bo ustrezala sodobnemu gostinstvu. Pozornost bo treba posvetiti se-stavu zaposlenega osebja tako, da bodo na vodilnih mestih zaposleni visokokvalificirani gostinski delavci, na ostalih delovnih mestih pa gostin» skl delavci z ustrezno izobrazbo, kar bo zagotovilo večjo produktivnost in večjo kvaliteto gostinskih uslug. XII. poglavje Obrt Plan za leto 1960 predvideva, da se bo obseg obrtne proizvodnje in storitev v primerjavi z letom 1959 povečal v družbenem sektorju za 10,7 %, v privatnem sektorju pa za 1,6 %. S tem porastom bo presežen 1958 Družbeni sektor 514.404 Privatni sektor 518.000 Obrt skupaj: 1,032.404 Da bo obrtna dejavnost dosegla predvideno povečanje porizvodnje in storitev bo v letu 1960 vloženo za investicije v družbeno obrt 31 milijonov dinarjev. Glavne investicije bodo vložene v podjetju »Zima«, ki gradi obrat za gumirano žimo. Opremo za ta obrat bo podjetje dobilo iz uvoza. V podjetju »Protektor« pa bo odprt nov oddelek za proizvodnjo tesnil pri elektrotehničnih izdelkih za avtomobile. Za razširitev mreže obrtnih obratov bo v letu 1960 odprtih 5 servisnih delavnic kritičnih strok: pleskarska in soboslikarska, vodovodno-instalaterska, elektroinstalaterska, pralnica in šivalnica. Prav tako bodo v okviru stanovanjske skupnosti urejeni servisni obrati. Za predvideni porast obrtnih kapacitet bo občinski ljudski odbor porabil vsa tista sredstva, ki jih obrtne organizacije plačujejo v investicijski sklad. Pri določanju pavšalnih obveznosti pa bo treba upoštevati strukturo in posebnosti poslovanja posameznih obrtnih organizacij. XIII. poglavje Komunala Vrednost komunalnih storitev ln proizvodnje se bo v letu 1960 povečala za 10,3 %. V odnosu na perspektivni plan pa bo predvideni dohodek za leto 1960 prekoračen za 44,4 %. To prekoračenje izvira iz hitre izgradnje Javnih skladišč ter reorganizacije pekarskih podjetij na območju Ljubljane. Javna skladišča predvidevajo v letu 1960 izgraditev 7500 m1 skladiščnega prostora in dograditev upravnih prostorov. Odprla pa bodo tudi nov obrat, ki bo izdeloval lesno embalažo za komitenta podjetja. V letu 1960 je bila izvršena združitev dveh pekarskih podjetij na območju občine, kar sedaj predstavlja teritorialno zaključeno gospodarsko enoto. Ob določanju ekonomskih instrumentov bo občinski ljudski odbor upošteval zmogljivosti komunalnih gospodarskih organizacij, njihove obveznosti in predvideno investicijsko gradnjo. Tretji del EKONOMSKI UKREPI ZA IZPOLNITEV DRUŽBENEGA PLANA ZA LETO 1960 XIV. poglavje Amortizacija Vse gospodarske organizacije plačujejo polni znesek amortizacije, obračunane po stopnjah, ki jih določajo zvezni predpisi. XV. poglavje Obresti od sklada osnovnih sredstev Obresti od sklada osnovnih sredstev plačujejoi perspektivni plan celotne obrtniške proizvodnje, predviden za leto 1961, za 7,7%. Indeks v 000 din 1959 1960 1959/58 1960/59 569.087 630.350 110,6 110,7 559.957 560.000 106,3 101,6 1,120.044 1,190.350 108,5 106,2 1. obrtni podjetji »Zimo« in »Olma« po obrestni meri 6 %, obrtno podjetje »Protektor« in obrtno gradbeno podjetje »Graditelj« po obrestni meri 2 %; ostala obrtna podjetja, gostišča ter komunalno podjetje »Združene pekarne Moste« v pavšalnem znesku; 2. komunalno podjetje Javna skladišča po obrestni meri 3 %, komunalno podjetje »Kino Triglav« po obrestni meri 1 %. Te obresti so dohodek občinskega Investicijskega sklada. XVI. poglavje Obresti od sklada obratnih sredstev Obresti od sklada obratnih sredstev plačujejo: Obrtna podjetja: Zima, Protektor, Olma in Graditelj po obrestni meri 6 %, ostala obrtna podjetja, gostišča ter komunalno podjetje Združene pekarne Moste pa v pavšalnem znesku. Komunalno podjetje Kino Triglav po obrestni meri 1 %. Komunalno podjetje Javna skladišča je oproščeno plačevanja teh obresti. XVII. poglavje Prispevek iz dohodka Komunalno podjetje Javna skladišča plačuje prispevek iz dohodka v višini 11,5 % od dohodka, kino Triglav pa v višini 5 %. Prispevek Iz dohodka, ki ga plačuje podjetje Javna skladišča, gre v občinski proračun. XVIII. poglavje Dopolnilni proračunski prispevek iz osebnega dohodka Dopolnilni proračunski prispevek iz osebnega dohodka se plačuje po odloku o dopolnilnem proračunskem prispevku iz osebnega dohodka delavcev in uslužbencev. XIX. poglavje Plačevanje družbenih obveznosti v pavšalnem znesku Družbene obveznosti v pavšalnem znesku plačujejo: 1. obrtna podjetja in delavnice: Vulkan, Mizarstvo-Moste, Brivnica in česalnica, Čevljarna, Litografija, Avtomehanika, Ellux, Okras, Sobo-pleskar, Avtokleparstvo in Vodovodno instalaterstvo; 2. vsa gostišča; 3. komunalno podjetje Združeno pekarne Moste. Višina in način plačevanja pavšalnih obveznosti sc določi s pogodbo o pavšalu. XX. poglavje Občinski prometni davek Občinski prometni davek se plačuje od prometa z izdelki in storitvami ter prometa na drobno po odloku o občinskem prometnem davku v občini Ljubljana-Moste (Glasnik št. 20/60) in po odloku Mest- nega sveta Ljubljane o občinskem prometnem davku od prometa na drobno v občinah na območju mesta Ljubljana (Glasnik št. 17/60). XXI. poglavje Občinska doklada od kmetijstva, samostojnih poklicev in premoženj Občinska doklada od kmetijstva, samostojnih poklicev in premoženj se plačuje po posebnih predpisih, ki jih sprejme Mestni svet Ljubljane. XXII. poglavje Prispevki v okrajni sklad zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev V okrajni sklad zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev prispeva v letu 1960 občina 80 7 od splošnega prispevka, ki ga plačujejo kmetijski proizvajalci. XXIII. poglavje Občinski skladi 1. Občinski investicijski sklad Sredstva občinskega investicijskega sklada, ki so po predpisih zveznega družbenega plana razpoložljiva v letu 1960, bodo znašala 68,122.000 dinarjev. Uporabila se bodo v tele namene: a) 25 % za investicije v obratna sredstva 17,031.000 din, b) 75 c/c za investicije v osnovna sredstva 51,091.000 dinarjev. 2. Občinski cestni sklad Razpoložljiva sredstva občinskega cestnega sklada v lotu 1060 bodo znašala 7,036.000 dinarjev. 3. Občinski stanovanjski sklad Razpoložljiva sredstva občinskega stanovanjskega sklada v letu 1930 bodo znašala 220,177.000 dinarjev. XXIV. poglavje Ta družbeni plan velja od dneva objave v Glasniku, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporabljal pa ke bo od 1. januarja 1960. St.: 0V1-31-16/1-60. Ljubljana, dne 31. marca 1960 Predsednik občinskega ljudskega odbora: Ciril Fain, 1. r. OBČINA KAMNIK 231. Na podlagi 22.. člena in 16. točke 50 .člena zakona o občinskih ljudskih odborih .(Ur. list LRS št. 19-88/52), 2. člena temeljne uredbe o finančno snmostojriih zavodih (Ur. list FLRJ št. 51-426/53) v zvezi s 5. členom uredbe o ustanavljanju in delovanju kulturnoprosvetnih ustanov (Ur. list FLRJ št. 107-008/49) in 7. točke 26. člena statuta občine Kamnik je občinski ljudski odbor Kamnik na seji občinskega zbora in zbora proizvajalcev dne 16. septembra 1959 sprejel ODLOČBO o ustanovitvi zavoda »Delavska univerza občine Kamnik« 1. Ustanovi sc zavod Delavska univerza občine' Kamnik (v nadaljnjem besedilu: zavod) kot samostojni zavod. Ime zavoda je: Delavska univerza občine Kamnik. Sedež zavoda je v Kamniku. 2. Naloge zavoda so: 1. sodelovati pri usposabljanju in izobraževanju odraslih za opravljanje družbenih opravil s področja delavskega samoupravljanja in drugih organov družbenega upravljanja; 2. pomagati pri politično-ideolo-škem izobraževanju in pri splošnem izobraževanju odraslih na področju poljudnoznanstvenega dela; 3. pomagati pri strokovnem izobraževanju odraslih. V izvrševanju svojih nalog zavod organizira in prireja predavanja, se-» minarje, tečaje za tuje jezike in poučna predavanja za starše. 3. Zavod razpolaga s premoženjem, ki mu ga da v upravljanje ustanovitelj, in s premoženjem, ki ga pridobiva s svojo dejavnostjo. 4. Organa zavoda sta upravni odbor in upravnik. Upravni odbor ima 13 članov; 8 članov imenuje ustanovitelj, 4 člane pa izvoli izmed sebe delovni kolektiv zavoda. Upravnik zavoda je član upravnega odbora po svojem položaju. Upravnika zavoda imenuje in razrešuje občinski ljudski odbor. 5. Zavod ima tele sklade: a) sklad za nagrade delavcev in uslužbencev zavoda (sklad za nagrade); b) amortizacijski sklad; c) rezervni sklad. 6. Plače in pogoji za napredovanje uslužbencev in delavcev zavoda se določijo po predpisih zakona o javnih uslužbencih. 7. Za zadeve in naloge zavoda je pristojen svet za šolstvo, prosveto in kulturo občinskega ljudskega odbora Kamnik. 8. Ta odločba se objavi v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. Številka: 02/2-4063/3-59. Kamnik, 22. marca 1960 Predsednik občinskega ljudskega odbora: Alfred Janko, l. r. OBJAVE Na podlagi 14. člena Uredbe o zemljiškem katastru (Ur. 1. FLRJ št. 43/53), objavljamo zamejičenje posestnega stanja v občini Ljubljana-Polje in sicer v predelu cele kat. občine Slape z naselji Polje (del), Slape in Studenec, del kat. občine Kašelj z naselji Polje (del), Sp. Kašelj, Vevče, Zalog in Zg. Kašelj in to vse med Ljubljanico in cesto Zalog—Zadobrova do zaključno s predelom Labar in del. kat. občine Zadobrova in to južno od zadružnega doma v Zadobrovi in ceste Zalog— Zadobrova. Točen pregled tega predela je razviden iz skice, ki je objavljena na oglasnih deskah občinskega ljudskega odbora Ljubl:"na-Polje. Na opisanem predelu bo v letošnjem letu izvršena revizija katastra z novo geodetsko izmero. Po cit. členu so zaradi zagotovila točnosti izmere dolžni lastniki, posestniki in organi, ki imajo v upravi zemljišča, pred izmero zamejničiti z vidnimi mejniki iz naravnega ali pa umetnega kamna meje vseh zemljišč, ki so v njihovi lasti, posesti oz. upravi. Rok za zamnjničenje jc najpozneje do 20. maja 1960. Stroške, ki bi nastali zaradi ponovnih meritev z oz. na nepravočasno in netočno zamejni-čenje bodo nosili posestniki sami, poleg posledic, ki jih določa 38. člen Uredbe o zemljiškem katastru. Ljubljana, dne 20. aprila 1960. Tajnik OLO: dr. Matjanko Dolenc, 1. r. POZIV UPNIKOM IN DOLŽNIKOM Podjetje »Pekarna Zagorje« v Zagorju ob Savi je prešlo z odločbo občinskega ljudskega odbora Zagorje' ob Savi št. 02/1-P-19/1 z dne 11. aprila 1960 v likvidacijo. Pozivamo upnike ‘in dolžnike, ld imajo do podjetja terjatve oz. obveznosti, da jih prijavijo najkasneje v 30 dneh po tej objavi v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja .Ljubljana, likvidacijski komisiji. Pe tem roku terjatve ne bodo priznane, dolgovi pa bodo sodno izterjani. Likvidacijska komisija VSFBIINA 232 Odlok o proračunu občine Ljubljani' Mostc /n Irto 1960. 233 Družbeni plan za lclo 1%0 občine Ljuba ljana-Moiflo. 234 Odločba o ustanovitvi zavoda.»Delavski univerza občine Kamnik«. Obvestila k Zaključni račun podjetja »PLESKARSTVO IN SOBOSLIKARSAVO*. Ljubljana-Šcntvid 67 AKTIVA BILANCA nn dan 31 decembra 103» PASIvA Znesek Za p Naziv postavk* v ooo din Maž V 0