Leto XXL, št. 266
Ljubljana, sreda tj. imembra 1940
Cena t Din
jpravmaivo. Ljubljana, duigm 6 — Telefon ttev 8122, 8123, 812«, 8126. 812«.
Laseratnj oddelek: Ljubljana, ftetea-burgova uL — TeL 8492 In 3382.
Podružnica Maribor: Grajski trg št. 1 — Telefon 2456.
Podružnica Celje: K. oceno va ulica 2. Telefon ŠL 190.
Računi pri pošt ček. zavodih: Ljubljana St 17.749.
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Maročnlna znaša mesečno 30 din. Za Inozemstvo- 50 din!
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg St. 7, telefon St 2455, Celje, Strossmayerjeva ulica Ste v 1, telefon St. 65.
Rokopisi se ne vračajo
Molotov v Berlinu
Prvi obisk predsednika sovjetske vlade in slovesen sprejem v Berlinu — Že dopoldne je Molotov posetil zunanjega ministra Ribbentropa, popoldne pa se je sestal z v&jjo
Nemčije Hitlerjem
Priroda in vojna
Gotovo še nobena vojna ni tako silno prenesla težišča borbe na tehnično stran kakor sedanja. Stroj je še bolj stopil v ospredje, dasi se mora reči, da je imel v€;liko vlogo že poprej. Tank in motorizirana kopna vojska, letalstvo in podmornica. to so poglavitne edinice. od katerih zavisi uspevanje vojnih podjetij v sodobnosti.
Vse to so znana dejstva in ni treba, da se sploh kaj zadržujemo ob njih. Toda v sedanji razvojni stopnji vojne se postavljajo še druga vprašanja, ki posta" jajo toliko bolj aktualna, kolikor bolj se je težišče vojnih dogodkov po izločitvi Francije preneslo na druga področja in je postavljeno pred drugačne pogoje.
V	sedanji razvojni stopnji vojne pri" haja do besede zopet priroda. V času ko se je bojna vihra prenesla na nizozemsko in belgijsko ozemlje, je bilo še misliti, da bodo kanali pripomogli nizozemski obrambi do ojačenja. Ze ponovno v zgodovini je v najbolj kritičnih trenutkih morje zaščitilo Nizozemce. Spustili so morje skozi nasipe in prepustili nizko ležeče ozemlje, da ga je zalila voda. Tudi v letošnji spomladi so se nekoliko zanašali na tega svojega zaveznika, ko so pripravljali in potem zares tudi izvršili poplavitev nizko le-žeč;h delov države. Toda morska poplava ie to pot odrekla domala popolnoma.
Tudi sicer se je v toku zadnjih mesecev morje pokazalo kot razmeroma slab naravni zaveznik, vsekakor slabši nego se je poprej pričakovalo. Velika Britanija se na primer čuti ogroženo kljub temu, da obvladuje morje s svojo pomorsko premočjo. Še nedavno neznano orožje vojne aviatike jo ogroža in varnost britanskega otočja bo obnovljena šele. ako se Angliji posreči, da si pridobi premoč ali vsaj enakost v obo-roženosti v zraku. Za moderno strojno orožje je morje opasno področje, zakaj letalo more preleteti velike daljave brez kontrole in borba zoper njegovo napadalno srlo je tu mnogo bolj otež-kočena nego na kopnem. Pota čez morje so prosta tako podmornicam kakor letalstvu. Seveda pa se letalska tehnika ni še tako izpopolnila, da bi mogla letala sama obvladati tudi oceanske raz-dalie. Tu ima brodovje še vedno svojo prednost.
Obrni mo se sedaj na drugi konec v sedanji borbi krvavečega sveta. Ze dolgo se okrog Egipta zbirajo oblaki in že ves ta čas se čujejo napovedi bližajoče se ofenzive. Toda velika ofenziva se je v svetu razmotrivala še v mnogo širšem obsegu, nego pa ga obsega dosedanji, dejansko v vojno že zapleteni kompleks dežel in držav. Mnogo se je imenovala Turčija v tej zvezi; preko njenih ozemelj naj bi se Egiptu približale bojne sile, ki naj bi ga zavzele, ker se zdii. da je splošno spoznanje, da mu je težje priti do živega preko puščave.
Tu srečujemo novo oviro v sedanji vojni. Tudi vojaški strokovnjaki že naglašajo, da se je kopno tu in tam pokazalo kot boljša obramba nego morje. Čez puščavsko ozemlje je po mnenju strokovnjakov težje spraviti težki aparat moderne mehanizirane vojske nego čez morje. To se zdi zelo važna ugotovi" tev, ki jo seveda lahko potrdijo samo bodoči dogodki. Še nedavno so bili namreč mnogi v istih strokovnih krogih mnenja, da je mogoče z moderno mehanizirano vojsko tudi skozi puščavo.
Nekateri strokovnjaki nadalje trdijo, da je skoro nemogoče z veliko moderno opremljeno vojsko prodirati skozi takšno deželo, kakršna je Turčija, pa še dalje skozi ozemlje, kakršno je na primer Sirija. Velike razdalje, pomanjkanje cest, visoka gorovja in skalnato ozemlje, pomanjkanje vode, silne težave z zalaganjem hrane in vojnega materiala, vse to so činitelji, ki so še vedno močnejši kakor moderna vojna tehnika.
V	uglednem švicarskem listu je pred nedavnim neki vojaški strokovnjak analiziral razliko med vojno v Nizozemski, Belgiji in severni Franciji ter vojnimi možnostmi v državah Bližnjega vzhoda ter zlasti Turčije. V prilog tehnike moderne bliskovite vojne je na primer priroda zapadne Evrope, z majhnimi teritoriji, po veliki večini ravnim ali vsaj le malo razgibanim površjem, pa z veliko zgoščenostjo prebivalstva, z velikimi mesti, nasejanimi na gosto, ter enako zgoščenim cestnim in železniškim omrežjem. Na evropskem jugovzhodu in v prednji Aziji pa so nasprotno države, ki se jim ni mudilo, da bi si bile zgradile ceste in železnice. Ozemlja teh držav so zelo raztegnjena, kar ovira morebitnega sovražnika v mnogih pogledih, tem bolj, ker so sorazmerno redko obljudena. To so po ogromni večini gorata ozemlja, kjer imaio tudi letala večje ovire. Gradnja novih in popravljanje v vojni porušenih cest in železnic, ki so nujno potrebne za oskrbovan i e velike moderne vojske. bi bila v teh ozemljih mnogo težja in mnogo bolj zamudna kakor pa v gosto obljudeni zapadni Evropi.
S teh perspektiv mnogi strokovnjaki tudi možnosti moderne kolonialne voj-
Berlin, 12. nov. br.(DNB) S posebnim vlakom je prispel davi ob 10. semkaj predsednik sveta komisarjev in komisar za zunanje zadeve Molotov z velikim spremstvom državnih podkomisarjev in strokovnjakov raznih komisariatov. Z njim so se pripeljali komisar za rudarstvo, pomočniki komisarjev za zunanje, notranje zadeve, zunanjo trgovino in za rudarstvo ter 27 političnih in upravnih strokovnjakov. Poleg tega je v njegovem spremstvu še okrog 40 drugih funkcionarjev posameznih ko-misariatov in novinarjev. Med njimi so načelniki zunanjetrgovinskega, pravnega in tiskovnega oddelka komisariata za zunanje zadeve. Na nemški meji so sprejeli Molotova posebna delegacija nemške vlade ter ruski poslanik v Berlinu Skvarčev. Spremljali so ga na vsej poti od meje do Berlina.
Postaja je bila svečano okrašena z nemškimi in sovjetskimi zastavami. Na perona so se malo pred prihodom vlaka zbrali zunanji minister von Ribbentrop, šef generalnega štaba nemške vojske general Keitel in drugi ugledni zastopniki nemške vojske, civilnih oblasti in narodnoso-
I eialistične stranke. Na postaj! je bila raz-' vrščena tudi častna četa nemške vojske, i Ko se je vlak ustavil in je Molotov prvi Izstopil iz vlaka, ga je pozdravil najprej zunanji minister Ribbentrop, ki je nato predstavil ruskemu državniku ostale nemške dostojanstvenike. Molotov je v družbi Ribbentropa pregledal častno četo vojske in se nato z vsem svojim spremstvom ter v družbi nemških dostojanstvenikov odpeljal v dvorec Bellewue, kjer so se Rusi nastanili. Pred dvorcem je Molotova sprejel državni pod tajnik zunanjega ministrstva dr. Meissner, ki je ruskega državnika in njegovo spremstvo povedel v dvorec.
Prvi obisk pri Ribbentropa
že ob 11. se je Molotov z nekaj spremljevalci pripeljal v novo kancelarsko palačo, kjer je obiskal zunanjega ministra Ribbentropa. Prvi obisk pri nemškem zunanjem ministru je bil formalnega značaja. V službenem komunikeju, Id je bil izdan o prihoda predsednika ruske vlade in zunanjega ministra Molotova, je bilo rečeno, da se bo mudil več dni v Berlinu.
če sta se na tuji račun medsebojno voje-vali. V Berlinu m Moskvi se tega danes dobro zavedajo. Samo v Londonu tega nočejo prepoznati. In zato so morali doživeti že mnogo razočaranj.
Nadalje beleži list, da pomenijo razgovori, nemških državnikov z vodilnimi zastopniki Sovjetske Rusije prav za prav le nadaljevanje razgovorov, ki jih je imel Hitler na zapadu s francoskimi in španskimi državniki. Berlin želi dokončno utrditev svojih odnošajev z Moskvo. Razgovori v Berlinu naj bi omogočili razplet novih dogodkov, v okviru katerih naj bi se harmonizirala akcija vseh vodilnih in prijateljskih sil. ki ima osnovno nalogo, da se svet na novo organizira.
V tej zvezi opozarja list na omembo v GSringovi essenski »National Zeltung«, da se pripravlja velik evrazijski blok. kakršnega človeštvo Se ni videlo. Štiri velesile Nemčija, Italija. Rusija to Japonska naj bi z medsebojnim sporazumom določile meje svojih interesnih sfer na svetu.
Rim, 12. novembra. AA. (DNB) V svojih obširnih komentarjih o potovanju komisarja Molotova v Berlin poudarja italijansko časopisje, da pomeni potovanje Molotova največji diplomatski poraz Anglije ter začetek nove organizacije celinskega življenjskega prostora. »Messaggero« piše. da je Anglija zdaj imela zopet priložnost spoznati netočnost svojih napovedi in ne-utemeljenost svojega upanja, ko Je govorila e nemško-sovjetskih nasprotstvih. Trojni sporazum Je dovedel na nasprotnih rezultatov, kakor pa so jib pričakovali v Londonu. Prinesel je zboljšanje sovjetsko-japonskega razmerja, ni pa ustvaril nezaupanja med Nemčijo in Sovjetsko Rnsijo. kakor je to napovedal Churchill. Danes je politično nbrnrie držav osi mnogo širše In izgledi za bodočnost so mnogo ugodnejši kot fcdajkoli prej.
»Popolo di Roma« pravi, da je potovanje komisarja Molotova v Berlin zelo neugodno vplivalo na redke prijatelje Anglije v jugovzhodni Evropi. Povsod čedalie bolj spoznavajo, da Sovjetska Rusija poglablja svoje odnošaje z državama osi.
Angleški glas
London, 12. nov. j. (Reuter). K razgovorom, ki so se danes pričeli v Berlinu med nemškimi gospodarskimi in političnimi Izvedenci ter njihovimi sovjetskimi tovariši, pripominjajo v angleških gospodar skih krogih, da ae bodo v okviru teh raz govorov nedvomno v veliki meri obravnavala tudi razna gospodarska vprašanja. V angleških gospodarskih krogih niso posebno optimistični kar se tiče možnosti na-daljnega povečanja sovjetske gospodarske podpore Nemčije. Glavni vzrok, da ta go-
spodarska pomoč ne bo mogla mnogo preko dosedanjih meja, je treba iskati v nezadostni kapaciteti prometne mreže med obema državama. Kot glavna prometna žila, ki bi Nemčiji lahko pomagala iz neprijetnosti zaradi angleške blokade, bi bila transsibirska železnica z izhodom na Vladivostok, toda kapaciteta te železnice zadostuje komaj za ruske potrebe.
Turški glas: Balkan v ospredju
Carigrad, 12. nov. j. (Anat. ag.) K fM-sku sovjetskega zunanjega ministra Ajlo-lotova v Berlinu piše današnji »Tan«:
»Razgovori v Berlinu bodo vsekakor največjega pomena. Namen Nemčije je razčistiti s Sovjetsko unijo vsa še neurejena vprašanja, da bi imela potem popolnoma prosto roko za zbran je vseh svojih sil, ki jih lahko vrže proti Angliji. Važna točka v teh razgovorih bo gotovo Balkan, kjer je Nemčija zelo aktivna. O Balkanu se bo v Berlinu najbrže dolgo to precej govorilo, ker je na njem Rusija prav tako zelo Interesi rana.
Veliko zanimanje v Ameriki
VVashington, 12. nov. j. (A. R.) V ameriških političnih krogih vlada živo zanimanje za vprašanja, ki se bodo obravnavala v Berlinu o priliki bivanja sovjetskega zunanjega ministra Molotova v nemški prestolnici. Krožijo sicer vsakovrstne domneve, ki pa so brez slehernega ofi-cietoega značaja. Na splošno se sodi, da se bo razčiščeval položaj Turčije glede na nove napetosti v jugovzhodni Evropi to da se bodo obravnavale razne možnosti za izboljšanje odnošajev med Japonsko in Sovjetsko Rusijo. Washingtonski korespon-dent agencije »International News Service« sodi, da bo od berlinskih razgovorov morebiti odvisen celo izid sedanje vojne.
Kakor zatrjujejo v poučenih washing-tonskih krogih, bodo prekinjeni nadaljnji razgovori med sovjetskim poslanikom v Washingtonu ter ameriškim zunanjim ministrstvom, katerih namen je bilo izboljšanje odnošajev med Zedinjenimi državami ta Sovjetsko unijo. Razgovori so se pričeli letošnje poletje med tukajšnjim sovjetskim poslanikom to podtajnikom zunanjega ministrstva Sumner Wellesom. V washingtonskih kroerih zatrjujejo, da je treba smatrati prekinitev teh razgovorov kot posledico potovanja Molotova v Berlin, ki ga v Washingtonu tolmačijo kot pripravo Rusije za bodoče tesneiše sodelovanje z Italijo, Nemčijo to Japonsko.
Sestanek s Hitlerjem
Daljši prisrčen razgovor Molotova z vodjo in kance-
farjem Hitlerjem
Berlin, 12. nov. br. (DNB). Danes ob 15. je poglavar države Hitler v novi kan-celarski palači sprejel predsednika ruske vlade in komisarja za zunanje zadeve Molotova. Razgovoru sta prisostvovala zunanji minister Ribbentrop in pomočnik komisarja za zunanje zadeve Dekanozov. Razgovor je trajal daljši čas in je potekel v prisrčnem razpoloženju. Pred kancelar-sko palačo je četa Hitlerjeve garde izkazala Molotovu tako ob njegovem prihodu kakor ob njegovem odhodu vojaške časti.
O sprejemu Molotova pri voditelju rajha so se zvedele še naslednje podrobnosti: šef protokola poslanik v. Dernberg je odšel na stanovanje komisarja Molotova
ter sovjetskega državnika pospremil do pisarne voditelja rajha. Na dvorišču nove pisarne nemškega kancelarstva je bila postavljena četa telesne straže, napadalnih oddelkov »Adolf Hitler«, ki je pn prihodu Molotova izkazala vojaške časti, medtem pa je igrala godba fanfar. Pri slavnostnem vhodu je pozdravil sovjetskega gosta šef pisarne, minister dr. Meissner v spremstvu osebnih in vojaških pribočnikov voditelja rajha. Skupno z ministrom Meissner-jem to omenjenimi drugimi osebnostmi je Molotov odšel skozi dvorano, vso okrašeno z mozaiki, in skozi veliko galerijo do pisarne voditelja rajha.
Smisel sporazumevanja med Nemčijo in Rusijo
Obe državi stalno računata z obojestranskimi interesi
ter potrebo varnosti
Berlin, 12. novembra. AA. (DNB) »Nemška politična korespondenca« objavlja članek o obisku Molotova v Beritou to pravi, da vidi nemška vlada v svojem gostu enega tistih državnikov, ki so odločno izvajali tisto politiko, ki se je razvila iz zgodovinskih izkušenj. Smisel sporazumevanja med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo je, da se medsebojne vezi izven okvira dnevne politike tako odredijo, da se stalno računa z življenjskimi koristmi obeh strank in da se ne opusti noben prostor, kjer bi lahko prišlo do trenja. Na ta način se lahko omogočijo dobri odnošaji sosedstva to harmoničnega sodelovanja.
Temeljna misel te politike proti praksi, ki jo je uvedel zapad, je, da nobena država ne smatra za koristno, da se protivi življenjskim potrebam druge stranke. Obe stranki sta nasprotno prepričam, da blaginja to varnost ene stranke predstavlja korist tudi za drugo stranko. Zato niti stalni spor ni mogel preprečiti ali omejiti trdne volje obeh držav, da zagotove redne vezi to odnošaje na svoji skupni meji. Angleška imperialistična vojna je dejansko izhodna točka za to novo ureditev. Današnji spopad se tega prostora sploh ne tiče. Na njegovo mesto je stopila obnova, ki jo hočeta obe državi izvajati v korist svojih narodov s trdnim namenom, da nikomur ne dovolita ,da bi te odnošaje motil. zlasti pa te motnje ne smejo priti od držav izven tega prostora. Potreba zgraditve novega reda mora zajeti ves stari svet, iz njega pa bodo za vedno izključene vse tiste sile, ki so se izkazale za razdiralne.
Vezi med Nemčijo to Sovjetsko Rusijo slone tedaj na temelju, ki je izključno konstruktiven. Izkazalo se je kot koristno, da obe stranld druga drugI priznata ne samo potrebo varnosti, ampak tudi zahteve življenjskega pomena. Prijateljstvo med Nemčijo ta Sovjetsko Rusijo pa je ugodno vplivalo tudi na vezi med Sovjetsko zvezo in prijatelji Nemčije ta so tako sedaj štiri velesile pripravljene, da dokažejo pripravljenost spoštovati medsebojne življenjske koristi ali pa da pridejo do spoštovanja teh koristi. »Korespondenca« piše. da se s tem odpirajo vrata za nov svetovni politični razvoj.
Berlin. 12. nov. br. (Štefani). Ves nem-
ne motrijo dokaj skeptično. Ali upravičeno ali ne, to bo morda pokazala že najbližja bodočnost. Saj se z zimsko dobo bliža oni čas, ki je po svojih vremenskih prilikah na Bližnjem vzhodu še najbolj prikladen za vojaške akcije. V teh pogledih bodo brez dvoma prihodnji mesci izredno važni za ves bodoči potek sedanjega konflikta.
ški tisk kaže največje zanimanje za obisk predsednika ruske vlade Molotova. V politični javnosti je vzbudila veliko pozornost beležka znane agencije »Deutsche diplomatisch-politische Korrespondenz«, ki pravi, da dokazuje obisk prijateljstvo in zaupanje v odnošajih med Rusijo ta Nemčijo, ki so se razvili spričo prepričanja obeh narodov, da so trdne ta trajne osnove vzajemne politike v njih življenjskem interesu. Obe strani sta prepričani, da sta blagostanje ta varnost zanju možni le ob vzajemnem sodelovanju. Nemško-sovjetski odnošaji se razvijajo po povsem konstruktivnem programu.
Nemško-rusko prijateljstvo je iziarelo ugoden vpliv tudi na odnošaje Nemčije do ostalih njenih prijateljev. Vse štiri prijateljske velesile. Italija. Nemčija, Rusija in Japonska se bodo sedaj lahko posvetile dokončni in skladni ureditvi svojih življenjskih interesov ter ustvarile osnove bodoče velike svetovne politike.
Nov gospodarski
sporazum
Berlin, 12. nov. o. Glede na okoliščino, da se je z Molotovom pripeljal v Berlin poleg nemškega poslanika v Moskvi von dr. Schulenburga tudi vodja nemške gospodarske delegacije v Moskvi Schnurre, so nocoj pričeli v berlinskih političnih krogih napovedovati, da bo ob priliki Molo-tovega obiska sklenjen nov gospodarski sporazum med Nemčijo in Rusijo.
Opaženo je bilo, da se je udeležil današnjega sprejema Molotova na železniški postaji tudi turški poslanik. Berlinski krogi naglašajo, da glede na to okoliščino niso na mestu nikake politične kombinacije s Turčijo. V Berlinu tudi posebej naglašajo, da nevtralnost Rusije ni v nlkakem nasprotju s sodelovanjem Rusije z Nemčijo na političnem ta gospodarskem področju- Predvsem je treba pričakovati poglobitve gospodarskih odnošajev med obema sosednima velesilama. Po neki verziji je Nemčija pripravljena v to svrho pristati na neke nove koncesije v prilog Rusije, Id bodo političnega značaia.
Odmev v
Rim, 12. nov. o. Poročevalec lista »Gaz-zetta del Popolo« beleži v svojem poročilu iz Berlina, da sta Rusija ta Nemčija od podpisa sporazuma v oktobru 1939 dalje obnovili tradicionalno politiko sodelovanja, kakor se je zanjo zavzemal že stari Bi-smark. Hitler sam je pred kratkim potrdil, da se v celoti sklada z Bismarkovo politiko in je v svojem govoru naglasll, da sta imeli Nemčija ta Rusija zmerom zgolj koristi od složnega sodelovanja, škodo pa.
Laval zopet v Parizu
Razgovori se bodo nanaSafi na akcijo generala Gaullea in ukrepe za zaščito francoske kolonijske posesti
Vichy, 12. novembra br. (CBS). Podpredsednik vlade in zunanji minister Laval je danes znova odpotoval v Pariz, kjer bo nadaljeval svoje razgovore z nemškimi državniki in diplomatskimi zastopniki. V vladnih krogih se je zvedelo, da se bodo razgovori sedaj nanašali na francoske kolonialne probleme, to predvsem zaradi tega, ker je generalu de GauMeu uspelo polastiti se kontrole nad vso Ekvatorialno Afriko in še posebej nad Gambonom, odkar se mu je predalo glavno gambonsko obalno mesto Libreviile. V tej zvezi so se danes razširile tudi govorice, da jc francoska vlada od poklicala iz kolonij generala Weyganda. Baje je to zahteval nemški maršal Goring ob priliki svojega razgovora z Lava lom pred nekaj dnevi.
Francoska vlada je imela snoči daljšo sejo, na kateri so razpravljali o položaju v francoskih kolonijah po padcu Librevil-lea. Viceguverner Maroka, viceadmrral Platone, je podal obširno poročilo o kolonialnih vprašanjih. Tudi podpredsednik Laval je poročal o svojih razgovorih ▼ Parizu. O ukrepih, ki jih je na tej seji vlada sprejela, niso znane nikake podrobnosti.
Vichy, 12. novembra, j. (Ass. Press). V Vichyju je mogoče zadnje dni opažati precejšnjo nervoznost zaradi zadnjih uspehov generala de Gaullea v Francoski ekvatorialni Afriki. Bito je tu že več posvetov zaradi francoske kolonialne posesti v Afriki. Kakor zatrjujejo, se je LavaJ pred odhodom v Pariz posvetoval z notranjim ministrom ter z bivšim guvernerjem Maroka Payroutonom. Temu sestanku je prisostvoval tudi sedanji guverner v Maroku, general Nogues. Prav tako je bil na posetu v Vichyju te dni guverner v Tunisu Vice-admiral Platone iz kcdonijskega ministrstva je imel prevčerajšnjim takoj po svojem povratku iz Alžira, kamor je nujno odpotoval, sestanke z maršalom Petainom, admiralom Darlanom ter generalom Hunt-zingerjem. Po vseh teh znakih sodijo v Vi-chyju, da se pripravljajo novi ukrepi za zaščito francoske kolonialne posesti v Afriki, ki se smatra za ogroženo.
Berlin, 12. nov. AA. (DNB) Časopis »Rim — BerHn — Tokkx opisuje podrobnosti o sestanku voditelja rajha s Petainom na mali postaji Montofa- sur le Loire. V nJem piše med drugim:
Treba je ta sestanek postaviti v vrsto velikih dogodkov naše dobe, ne morda za_ ta, ker je zasenčil velike dogodke, ki jih preživljamo, ne morda zato, ker je njegov zgodovinski pomen večji, kot pa sestanek z generalom Franc om ali z Mussoiinijem, pač pa zato, ker vsebuje ta prvi sestanek poglavarja Nemčije in Francije, ki sta v vojni, nekaj čisto drugega. Tiha je bila ma_ la postaja, kjer so stražili nemški vojaki, ko je sivolasi mairšal Francije stopal voditelju rajha naproti. Pozdravne besede voditelja rajlha, naslovljene na Petaina, so toplo odjeknile v mraku, ki se je spuščal na zemljo- Mnogi od nas se niso mogli otresti čustva, da se za sivolasim maršalom nahaja premagani narod, čigar sinovi, kakor Je bilo to često v zgodovini so doprinesti svoje žrtve.
Ni važno vedeti, o čem sta se razgovar_ jala v Mantoiru. Dovolj je poudariti, da ta sestanek pomeni novo izhodno točko, novo znamenje, da se bliža Veliki Britaniji ko_ nec. Francijo so zavezniki zapustili. Ona je premagana, kot ni bil premagan še nikdar noben narod v Evropi. Francija je poslala sivolasega maršala, da se razgo-varja z voditeljem rajha. V tem je veličina srečanja v Mantoiru, ki je zvezan z zahtevami o popravi vsega onega, kar je bilo nemškemu narodu in njegovim prijateljem po krivici prizadejanega. Ne da bi se ho. tel maščevati ta v želji, da se pomirijo vsi evropski narodi ta z voljo, da se narodom v bodoče zagotovita mir in sreča, je dal voditeJj raj hal roko maršalu Petainu, ki jo Je sprejel, zavedajoč se, da je bilo to de_ Janje ne samo velikega pomena za bodočnost Francije, temveč tudi dogodek velikega pomena za bodočnost tega naroda, zavedajoč se tega, da je ta sestanek pomenil smrt Anglije. Na mali tihi postaji je bila na zatožni klopi Anglija, to pa se ni zgodilo krat posledica razgovorov med di_ plamati, temveč kot posledlica moči zgo_ dovtnSkih zakonov, ki jim stoji na čelu vadtttedj rajha.
Bivši predsednik Španske vlade pred sodiščem
Madrid, 12. novembra. AA. (DNB) Te dni bo začelo vojaško sodišče soditi bivšemu predsedniku republikanske vlade Largu Caballeru.
Razdejanje v Rumuniji
V Bukarešti bodo morali porušiti velik del poškodovanih hiš — 19 mest prizadetih
Bukarešta. 12. nov. AA. (DNB). Po prispelih poročilih iz raznih rumunskih mest se le sedai zvedelo za razne poedino^ti o škodi in o žrtvah potresa. Po poroči ih iz Galaca so dosedai izvlekli izpod ruševin 34 trupel in 40 ranjencev. Verjetno ie. da bodo pri razkoDavanju ruševin naleteli še na več trupel. Mnoge hiše so v mestu popolnoma porušene, med njimi tudi mestna hiša. prefektura in škofijska palača. Železniške zveze z Galacom so pretrgane. ker so se porušili nekateri mostovi. Nemške čete. ki so v Rumuniji. pridno pomagajo prebivalstvu, ki ie trpelo zaradi potresa in Dri razkooavaniu ruševin. Nemci so v Rumuniji kot prvo pomoč organizirali taborišče, ki bo lahko sprejelo okoli 2.000 brezdomcev. Potres ie napravil veliko škodo tudi v Targovištu. V mestu so vse hiše več ali mani poškodovane, veliko pa iih ie popolnoma porušenih Tudi znana katedrala je porušena Mesto Campina. severno od Bukarešte je tudi mnogo trpelo. V kolikor hiše niso porušene. so hudo poškodovane.	,
Bukarešta, 12. nov. p. Policijska direkcija je izdala danes uradno poročilo, da so dosedaj izkopali izpod ruševin hotela »Car-lestan« 51 mrtvih in 32 hudo ranjenih- Na drugih krajih so izkopali izpod ruševin 19 mrtvih in 165 ranjenih. Po ugotovitvah stiokovne komisije bodo morali porušiti 183 hiš, ki so tako hudo poškodovane, da bi bilo nadaljnje bivanje v njih življenjsko nevarno. 402 hiši so tako hudo poško. dovane, da jih bodo le s težavo mogli po_ praviti. Verjetno bodo morali tudi velik del teh hiš naknadno porušiti. Zelo močno je poškodovano tudi novo poslopje zunanjega ministrstva. Seizmološki zavod je izdal proglas, v katerem zavrača razburljive vesti o nevarnosti novih potresov, zlasti pa vesti, da bo v planini Vrance iz_ bruhnil vulkan.
železniški promet je za silo že zopet ob_ novi jen. Vlaki pa vozijo z velikimi zamu-
dami, ker morajo preko mostov in na poškodovanih in za silo popravljenih delih proge voziti zelo počasi. Najhujše je razdejana proga Galac — Barlad, ki jo bodo marali najbrže docela na novo zgraditi-
Policija je danes aretirala vse odgovor, ne ljudi gradbenega podjetja, ki je gradilo hotel »Carleston«. Na ruševinah je namreč ugotovljeno, da so uporabljali slabši ma_ teirial, kakor pa je bilo predpisano.
Zvečer je bil objavljen komunike, ki ugotavlja, da so dosedaj identificirali v Bukarešti 276 trupel in 460 hudo ranjenih.
Izjave notranjega ministra
Bu*aješta, 12. novemora. AA. (Radctr) Med včerajšnjo sejo vlade je notranji minister poročal o podrobnostih potresne katastrofe v noči med 9. in 10 novembrom ter izjavil:
Potres je bil izredno močan in so ga naj_ bolj čutili v Bukarešti, Galacu in Focsani. V drugih delih je bil potres manj močan. Potres je čutilo 19 mest. Do snoči je bilo ugotovljeno točno število pobitih in ra_ njenih. Ubitih je bilo 267 oseb, ranjenih pa 476. Kraji, ki so bili najbolj prizadeti, so prejeli vso pomoč in so bili tja poslani zdravniki in tehniki ter hrana in material, ki je potreben za popravilo. Izpod razvalin velikega poslopja »Carleston« so potegnili 54 trupel in 82 ranjenih. V Bukarešti je prebivalstvo maralo izprazniti 183 poslopij, ki se bodo najbrž zrušila, 402 hiši pa sta poškodovani. Prepovedane so vse prireditve in vse predstave.
Petrolejski vrelci v Prahovi
Bu^regia, 12. nov- AA. (Štefani) Objavljeno je uradno poročilo romunskih ob_ lasti, ki odločno zanika govorice nekaterih tujih agencij, ki pravijo, da so petrolejski vrelci v dolini Prahove poškodovani zara_ 6i potresa.
med Grčijo in Italijo
Napad na angleške vojne ladje v Sredozemskem morju Angleži obstreljevali Tarent — Grški sunek proti Kali-bakiju odbit — Ofenzivne priprave pri Korici
Rim, 12. novembra, br. (Štefani). Vrhovno poveljstvo italijanske vojske je objavilo davi svoje 158. službeno vojno poročilo, v katerem pravi:
V	noči na 10. novembra je neka naša podmornica na osrednjem Sredozemskem morju napadla močan oddelek sovražnih pomorskih vojnih sil in je z dvema torpedoma gotovo, verjetno pa še s tretjem, zadela poslednjo veliko ladjo v sovražni formaciji. Verjetno je, da se je sovražna ladja potopila, gotovo pa je bila zelo hudo poškodovana. V naslednji noči so naše podmornice, ki so križarile po vzhodnem Sredozemskem morju dosegle nov uspeh. Torpedirale in potopile so dve sovražni tovorni ladji, ki sta piu!li v močnem spremstvu po vzhodnem Sredozemskem morju proti Levantu.
V	prvih urah noči na 12. novembra so sovražna letala napadla pomorsko oporišče Tarent (Taranto). Protilleta-lsko topništvo v trdnjavi in na ladjah v luki je na napad hudo reagiralo. Samo ena ladja je bila hudo poškodovana. Žrtev ni bilo. Sestreljenih je bilo 6 sovražnih letal in_ je bil del njihovih posadk ujet. 3 sovražna letala so bila verjetno sestreljena.
V	Eprru je bil gladko odbit sovražnikov napad na Kalibaki. Naša letala so intenzivno in ponovno bombardirala vojaške objekte v Janini, Mecovu, Kostoru na Kr-fu, v Larisi ter ožino Prespanskega jezera. Vsa naša letala so se vrnila v svoja oporišča.
Grška poročila
Atene, 12. nov. s. (Reuter) Grški generalni štab je ponoči objavil naslednje 16. vojno poročilo:
Po informacijah, ki so doslej prispele, je bilo na ozemlju Pindosa v nedeljo in ponedeljek ujetih izredno mnogo italijanskih vojakov in tudi več oficirjev. Mnogo vojaškega materiala vseh vrst je padlo Grkom v roke.
Včeraj je sovražnik razvijal močno letalsko aktivnost tako nad bojiščem, kakor tudi nad notranjostjo Grčije. Neuspešno je bilo bombardiranih nekaj točk na fronti.
V	notranjosti so sovražna letala napadla nekaj mest in vasi. Noben vojaški objekt ni bil zadet. Med civilnim prebivalstvom pa je bilo nekaj ubitih in ranjenih.
Grška letala so izvedla včeraj več izvid-niških poletov nad sovražnim ozemljem. V Valoni so bile bombardirane sovražnikove naprave in parniki, zasidrani v pristanišču.
Atene, 12. novembra, s. (Reuter). Po zadnjih poročilih z grško-italijanskega bojišča se pripravljajo Italijani menda na protinapad na grške postojanke pri Korici. Na fronto prihajajo ojačenja italijanske vojske in tudi težko topništvo. Po nekaterih poročilih se je italijanski protinapad cdlo že začel.
Na drugih delih bojišča se Italijani mestoma umikajo. Obstoji domneva, da pošiljajo čete drugam in da se pripravlja najbrž pri Korici -večji napad.
V Pindu Grki nadaljujejo z očiščevalnimi operacijami. V Epiru vreme ovira večje operacije.
Zopet napad na Kri
Atene, 12. novembra, s. (Reuter) Italijanska letala so danes zopet napadla Krf.
V	mestu je bil štirikrat dan letalski alarm. Italijanska letala sc vrgla več bomb, nato pa so streljala tudi še s strojnicami
Italijanski ujetniki
Atene, 12. novembra s (Tass) Associated Press javlja, da je v Solun zopet prispelo 600 italijanskih vojnih ujetnikov z bojišča ob albanski meji
Atene. 12. novembra s (Reuter). Po uradnih podatkih so Grk' v Pindu ujeli 11 italijanskih častnikov m 600 vojakov.
Grški plen
Atene, 12. nov. AA. Atenska agencija poroča: Po poročilih, ki so dozdaj prispela, so bile v nedeljo in ponedeljek zaplenjene
znatne količine vojnega materiala na področju Pinda. Ujetih je bilo tudi gotovo število sovražnih vojakov.
Včeraj so se sovražne letalske sile nad bojiščem ter v notranjosti države znatne-je udejstvovale. Letala so bombardirala mesta in vasi, zadet pa ni bil noben vojaški cilj. Bilo je tudi nekaj človeških žrtev. Grška letala so izvedla ogledmiške polete nad sovražnim ozemljem. Bombardirano je bilo pristanišče v Valoni, bombe pa so padle tudi na ladje, ki so bile vsidrane v pristanišču.
Atensko časopisje objavlja bilanco vojaških operacij v zadnjih dveh tednih. »Mesa-ges de Athenes« piše, da v 14 dneh vojne italijanske oborožene sile kljub svoji premoči niso imele uspehov. »Elefteron Vima« piše, da je cilj Grčije v secanji vojni ostal isti ter da je Grčija pripravljena do konca braniti svojo neodvisnost. »Akropolis« piše v istem smislu in pravi, da se je grškim oboroženim silam posrečilo obraniti vse svoje postojanke.
Bombardiranje Drača in Valone
Atene, 12. novembra j (Reuter) V minuli noči so formacije angleških bombnikov napadle glavno albansko pomorsko pristanišče Drač. Bombe so bik vržene na neko veliko skladišče, ki je bilo popolno
ma porušeno. Po eksplozijah »o izbruhnili
veliki požari, katerih odsvit je bil viden še na daljavo 160 km. Nadalje, je neka druga formacija angleških letali bombardirala mu-nicijsko skladišče pri Valoni ki je zletelo v zrak. Prav tako so bile v Valom bombardirane pristaniške naprave
K^iro, 12. nov. s .(Reuter) Nocojšnji komunike poveljstva angleškega, letalstva na Bližnjem vzhodu javlja: Angleški težki bambniiki so včeraj izvedli napad na pristanišče Valomo. Ugotovljenih je bilo več direktnih zadetkov na doke. Podrobnosti uspeha napada ni bilo mogoče ugotoviti. Napad je bil izveden kljub močnemu ognju protiletalskega topništva.
Angleška letala so izvedla nadalje iz-vidniške polete nad Jonskim morjem, Ta_ rentam in drugimi italijanskimi lukaim. Nad nekaterimi deli Grčije so angleška lov_ ska letala vršila izvidniško službo.
Z nase meje
Beograu, ±3. no v. p. Z jugoolovansko-albanske meje poročajo:
Na odseku Korica— Lerin so se zopet začele hude borbe. Italijansko letalstvo bombardira grške položaje, Grki pa odgovarjajo s hudim topniškim ognjem. Lerin je bil zopet močno bombardiran, izgleda pa, da je grško protiletalsko topništvo zelo uspešno v obrambi. Po izstrelkih sodeč so začeli Grki sedaj tudi v Lerinu in na ostalih odsekih severnega dela fronte uporabljati topove, ki so jih dobili od Angležev. Italijani so tudi hudo bombardirali grške položaje na planini BiglL Zlasti si prizadevajo, da bi porušili most, ki veže Malo in Veliko Prespansko jezero in po katerem se oskrbujejo grške čete na tem odseku fronte. Dosedaj se jim to ni posrečilo.
Po topniških pripravah sodeč postaja sedaj odsek Lerin—Korica glavno bojišče, koder je pričakovati za prihodnje dni večjega italijanskega sunka. Iz Ohrida poročajo, da se od včeraj popoldne dalje slišijo z albanskega ozemlja strahovite detonacije težkih bomb in zamolklo grmenje topov. Detonacije so tako hude, da se v Ohridu tresejo hiše, kakor da bi bil potres. Slična poročila prihajajo tudi iz De-bra in Struge. Grško topništvo in grška letala pa so danes osredotočila svojo akcijo na glavno cesto Korica—Tirana, po kateri prihajajo nova italijanska ojačenja.
Angleži o položaju
London, 12. nov. s. (Reuter) V angleških vojaških krogih dajejo danes naslednje poročilo o položaju na grško-italijanskem bojišču:
Ob začetku vojne so menda Italijani pričakovali, da Grki njihovemu prodiranju ne bodo nudili sploh nobenega odpora, ali pa samo navideznega, tako da bi bila Grčija v kratkem pregažena. Italijani so nameravali na grško ozemlje prodreti v glavnem v treh smereh. Eden izmed napadov naj bi bil šel iz severovzhodnega dela bojišča pri Korici. Toda tu so bili Italijani takoj zadržani in Grki so celo prešli v protinapad. Drugi napad v središču fronte je imel kot cilj mesto Mecovo (Metsovon). Če bi bila alpinska italijanska divizija, ki je operirala v tej smeri, uspela, bi bila Grkom presekana edina naravna zveza med Epirom in Tesalijo. Toda ta italijanska divizija je bila prisiliena k umiku z izgubami na moštvu in materialu. Tretji in glavni napad so pripravljali Italijani v Epiru ob morju. Tudi tam so dosegli primeroma malo uspeha deloma zaradi terenskih nenrilik. deloma na zaradi položaja na osrednjem delu bojišča. Italijanske čete so sicer tu prekoračile reko Kalamas, toda dalie do reke Acheron so prodrli samo manjši italijanski izvidniki oddelki. Več;no ozemlja med obema rebrna r.v.Trin-^ir> ?e vedno grške izvidnice.
'utoiif in ostani član Vodnikove družbe!
Položaj v Srednjem orientu po angleški sodbi
Angleži pripravljajo po londonskih poročilih velike in važne operacije v vzhodnem Sredozemlju
London, 12. nov. j. (Reuter). Včeraj so bile s strani angleških vojaščin itrogov v Londonu podane izjave glede vojaškega položaja v Srednjem orientu. Po teh informacijah je treba računati s tem. ca bo prišlo na tem bojišču do ogorčenih voinih operacij, ki bodo zelo dolgotrajne in nič manj težavne, kakor so letalske in pomorske operacije proti britanskemu otočju. Od poraza sovražnika v vzhodnem Sredozemskem morju bo v veliki meri odvisna nadaljnja pomoč Velike B .ta dje svojim prijateljem Zaradi tega bodo že v najbližji bodočnosti britanske vojne sile z vsemi razpoložljivimi pomožnimi sredstvi napadle sovražnika in sicer na tistem mestu, kjer se napada najmanj nadeja. Napad bo izvršen z največjo silovitostjo.
Položaj britanske armade v Egiptu in v zapadni puščavi se ie v zadnjih mescih bistveno izboljšal. Videti je. kakor da so Italijani v vzhodni Afriki najbolj nesigur-ni v svojih položajih ter najbolj občutljivi. Francoske vojaške sile so bile na tem bojišču za časa angleško-framoskeea sodelovanja močnejše od britanskih sil. Izdelani so bili skupni načrti, ki pa iih je bilo treba do zlomu Franciie docela pre-vreči. Novi načrti so zdai dozoreli in računa Anglija na tem bojišču samo s svojimi lastnimi silami.
»Glavna naloga Anglije oslabitev Italije"
London, 12. nov. j. (Reuter). Državni podtajnik v angleškem vojnem ministrstvu Grigg je v okviru neke izjave naglasi!. da bo ena izmed glavnih nalog Anglije v bodoči zimi. prizadejati Italiio z vojaškimi sredstvi kolikor le mogoče hudo in sicer na kopnem in v zraku Dru<n, prav tako važen cilj. Id si ga ie zastavila Anglija to zimo. ie nadaljnja utrditev njene nadoblastj na morjih.
čigav je Galabat
London, 12. nov. 1. (Reuter). Na frontnem odseku pri Kaaali na libijskem bojišču se boji nadaljujejo Po^žai pri Ga-labatu je slej ko prej popolnoma nepre-
Mirna noč v Londonu
Slabo vreme je v noči od ponedeljka na torek preprečilo obojestranske letalske napade
gleden in zaenkrat ni mogoče zanesljivo trditi, v čigavi posesti se tranotno nahaja. Najprei so Galabat osvoiile angleške čete. Toliko je ugotovljeno. Potem ie bil izpostavljen silovitemu bombardiranju italijanskega letalstva. Po. informacijah ki jih ie Reuterieva agonciia cotem dobila s tamkajšnjega bojišča, so britanske čete zaradi bombardiranja Galabat in trdnjavo zapustile, nakar so 24 ur kasneje v porušeno mestece vkorakale ital:jan ks čete. Včeraj ie angleško vojno povelj tvo v Kairu sporočilo, da se sedai biieio boii vzhodno od Galabata. tako da bi se po tem lahko sklepalo, da so britanske čete Galabat morda iznova zasedle.
Italijansko vsjno poročilo
Rim, 12. nov. br (Štefani). V seve-ni Afriki so bile sovražne motorizirane čete na področju pri Alam el Hadžiju južno-vzhodno cd Sidi el Baraniia po "mane v beg od naših brzih kolon. Fcrmaciie naših letal so uspešno bombardirale letališč? in železniško postajo v Burg el Arabu juž-nozapadno od Aleksandrije. letališče v Maaten Baguču. barake in obrambne postojanke v Marsa Matruhu.
Sovražna letala so napadla Demo. kjer je bilo poškodovanih nekai civilnih stanovanjskih hiš ter sta bila ubita dva muslimanska otroka. 10 ljudi, večinoma otrok pa je bilo ranjenih, nadalje Bengasi. kier je bila zadeta kazenska kolonija in so bili ubiti 3 muslimani 10 oa ranjenih, in končno področje okrog Bardiie in Sidi el Baranija. kjer ni bilo ne žrtev ne škoda.
V vzhodni Afriki so bili sovražni napadi na Galabat ponovno gLidko odbiti.
Bombe na Suez
Kairo, 12. nov. s. (Reuter). Egip'sko obrambno ministrstvo javlja, da so sovražna letala snoči vrgla več bomb na Suez in na neko plantažo pr' Kairu. V obeh primerih je povzročena škoda neznatna.
L°nd°n, 12. nov. j. (Ass. Press) Po včerajšnjem »dnevu premirja«, ki je bil, kar se tiče letalskih aktivnosti nad Anglijo vse prej kot miren, je sledila mirna noč. Zaradi nenavadno slabega vremena so sovražna letala že kmalu po mraku zaključila svoje palete nad Anglijo in ponoči nobeno angleško mesto m bilo več deležno letalskega napada. Bilo je le nekaj letal-I skih alarmov, ki pa so bili povzročeni iz I pomote, ker so lastna stražna letala, ki jih v oblakih ni bilo mogoče prepoznati, zakrivila prezgodnje razburjenje.
London. 12. nov. s. (Reuter). Leta1? ko in notranje ministrstvo javljata v svojem nocojšnjem komunikeju: Sovražna letalska aktivnost nad Anglijo ie obstoiala danes edino v udejstvovaniu manjšeaa števila posamičnih letal. Eno od njih je bilo nad južno vzhodno obalo sestreljeno. Bombe so bile vržene na nekai točk v Angliji, med drugim tudi na neko točko v Londonu. Povzročeno ie bilo manjše število človeških žrtev. Škoda ie majhna.
V Londonu ie bil danes dvakrat dan letalski alarm
Admiraliteta ie objavila nocoi naslednji komunike: Resne izgube so bile do-vzročene skupini sovražnih letal, ki so včerai napadla neki ansleški konvoi v Severnem morju. Vojna ladja »Williams« je sestrelila en sovražni bombnik t pa Junkers. drugega pa tako težko poškodovala. da ni verjetno, da se i e vrnil v svoje oporišče Vojna ladja »Landonderir« je prav tako sestrelila en bombnik tipa Junkers. vojna ladia »Mac Millan« pa eno lovsko letalo Messerschmitt-.. drugo pa je težko poškodovala. Vsa ta letala so bila sestreljena dodatno k onim 26. katerih sestrelitev ie že včerai javilo letalsko ministrstvo.
Komunike pravi dalje, da v nasprotju z nemškimi poročili niti ena ladja v konvoju ni bila potopljena. Dve ladji sta bili poškodovani, pa sta sedaj rešeni.
London. 12. nov. s. (Reuter). Letalsko ministrstvo objavlja podatke o številu žrtev letalskih napadov v Angliji v t-ku oktobra Ubitih ie bilo v oktobru skupno 6334 oseb težko ranjenih Da 8695 Nad polovica žrtev odpade na ženske in otroke. Število žrtev je za približno 1500 nižje nego v septembru.
Nobenih poletov
nad Nemčijo
L°nd°n, 12. nov. br. (Reuter) Letalsko ministrstvo je opoldne objavilo komunike, ki pravi, da angleška letala v pretekli noči zaradi neugodnega vremena niso napadla objektov v Nemčiji. Zato pa beleži komunike, da so že včeraj podnevi skupine an_ gleških bombnikov intenzivno bombardirale oporišče nemških podmornic v Lorientu ob zapadni francoski obali, ki je bilo sedaj že nekaj dni zaporedoma ponovno bombardirano. Nadalje so angleški bombniki v pretekli noči hudo napadli nemška letalska oporišča v zasedenih krajih, ki se jih Nemci poslužujejo za svoje napade na Anglijo. Poseh"" intenzivno so bila bombar. ciirana letališča v Brestu, Saint Brieuxu in Saint Maiou. Angleška letala so se vsa nepoškodovana vrnila v svoja oporišča.
Sestreljena letala
I/>n<i«>n, 12- nov. j. (Reuter) Po dokom, čnih pcdatkth (letalskega ministrstva je bilo v tednu, ki se je končal 9. novembra, sestreljenih v celoti 47 sovražnih letal v letalskih bitkah nad Anglijo. V istem razdobju je angleško letalstvo izgubilo 21 letal, iz katerih pa se je 12 pilotov rešilo.
Pospravljenje ruševin
LOmiOn, 12. nov. j. (Reuter) Tienutno je s pospravljanjem ruševin v Londonu dodatno zaposlenih še 1800 izučenih delav. oev iz dokov, železničarjev ter pionirskih čet, ki so opremljene z vsem potrebnim tehničnim orodjem in pripomočki. TI teh_ nični odredi z vso naglico popravljajo tudi porušene cevovode ter električne naprave in kanalizacijo.
Leteče trdnjave
W3ShingIon, 12. nov- s. (Reuter) Danes se je izvedelo, da bo že prihodnji teden Angliji izročenih 13 ameriških »letečih trdnjav«, in sicer onih najnovejšega Upa.
500 letal na mesec iz Amerike
New Yor*, 12. nov. s. (Reuter) »New York Times« poročajo, da bodo ameriške tvomice lahko že v kratkem dobavljale Angliji mesečno po 500 vojaških letal-
Uradno nemško
v^jno izročilo
Berlin, 12. cu..	vmovuo po-
veljstvo nemške vojske je davi objavilo naslednje siužueno vojno poročilo:
Pri že včeraj objavljenih povračevalnih napadih nemških vojnih letal na London so bili v noči od 10. na 11. november povzročeni veliki požari v prometnih napravah severno od VVarmvvoodscrugsa in na mestnem področju v Wlllesdonu, Harles-donu in Southactonu. Ponovno je bila hudo poškodovana velika plinarna. Tudi v mestnih okrajih v Leytonu in Bermoud-seyu so nastali novi obsežni požari. V neki letalski tovarni pri Birminghamu so bili opaženi visoki plameni.
Tudi včeraj so bojna letala kljub zelo neugodnim vremenskim prilikam napadla London in številne važne vojaške objekte v južni m 3rednji Angliji. Pri tem Je uspelo pri Sloughu hudo poškodovati neko tovarno motorjev, v Birminghamu neko plinarno in druge industrijske naprave, pri Oxfordu veliko tovarno orožja, pri Folkes-tonu pa neki most.
Skupine strmoglavsldh letal so, kakor je bilo že objavljeno, na morju južnovzhod-no od Harv.icha napadle močno zavarovan angleški konvoj. Kljub hudi obrambi protiletalskega topništva in lovskih letal je uspelo potopiti 7 trgovinskih ladij z okrog 44.000 tonami, 5 ladij pa hudo poškodovati. Neko Izvidniško letalo je na Atlantskem oceanu potopilo dve angleški trgovinski ladli s skupno 14.000 tonami.
Podnevi so bili hudi letalski spopadi, ▼ katerih je bilo sestreljenih 14 sovražnih letal.
V noči na 12. november sovražnik ni napadal nemškega državnega področja.
V borbah dne 11- novembra so se posebno izkazale skupine italijanskega letalskega z bo: a z uspešnim sunkom proti nelc luki na angiešiti vzhodni obali. Pri tem je prišlo do hudih letalskih spopadov, v katerih so italijanski lovci sestrelili 7 angleških lovskih letal.
Včeraj je nasprotnik v celoti izgubil 22 letal. Eno je sestzelilo proJletui-Ko topništvo. 7 nemških in 6 italijanskih letal se ni vrnilo na svoja oporišča.
Ali more letalstvo
odločiti vojno
9
Berlin, 12. nov. j. (Aso. i.^.} Znani nemški vojaški strokovnjak general Ka-diseh razmotriva v »Kolnische Zeitung« vlogo nemškega letalstva v dosedanjih nemških vojaških operacijah ter prihaja do zaključka, da »sama nemška ieta'ska sila ne bi mogla izvojevati sedanje vojne«. General Kadisch pravi, da s 2 mu to svarilo zdi potrebno zaradi tega, ker je nemški narod v tem pogledu preveč optimističen. Vojsko bodo lahko dobile edinoie nemške čete, ki morajo zaradi tega zasesti Anglijo. Nemški narod je še zmerom mnenja— piše nadalje general Kadisch — da so »itmški strmoglavci izvojevah vojno na Poljskem. To pa ni resnično. Nedvomno je res. da je naše letalstvo v kar največji rneri podpiralo vojsko toda samo ni porazilo poljske armade, marveč jo je uničila nemška armada. Nato prav: Kadisch, da nikakor ne mara zmanjševati velike važnosti nemške letalske sile, ki je pripravila pot za zmago nemške armadi v Franciji, Holandski in Belgiji. Toda uničiti Velike Britanije letalstvo samo ne more. Tudi Varšavo je morala zavzeti se!e nemška armada, ker same letalske sile niso mogle zlomiti odpora varšavske obrambe.
General Kadisch zaključu;e svoja raz-motrivanja z ugotovitvijo: »Ojačiti moramo še nadalje našo armado, ker samo zračna bliskovita vojna ne bo odločila vojne proti Angliji.«
Halifax ni odstopil?
New York, 12. novembra. AA. (DNB) Iz krogov, ki so blizu angleškemu ministrstvu za informacije, odločno zanikajo vest, ki jo je objavil »News Chronicle«, da bi lord Halifax podal ostavko na položaj zunanjega ministra. Kljub temu pa se razširjajo v parlamentarnih krogih v Angliji govorice, da bo v roku 14 dni izvedena sprememba v zunanjem ministrstvu.
Madžarski zarotniki pridejo pred redno sodišče
Budimpešta, 12. novembra. AA. (DNB) Naglo sodišče, ki je določeno, da bo sodilo desetorici narodnih poslancev, ki pripadajo stranki strelastih križev, je odločilo, da se bo ta zadeva prepustila rednemu sodišču. Ti poslanci so obtoženi, da so v državi pripravljali prevrat. Naglo sodišče se je za to odločilo zaradi tega. ker na seji petorica sodnikov, ki sestavljajo to sodišče, m glasovala za smrtno obsodbo.
Amerika proti miru za vsake ceno
Coiumbia, 12. nov- j. (A. R.) Vojni minister Zedinjenih držav Knox je imel tu včeraj v okviru proslave dneva premirja govor, v katerem se je dotaknil tudi stališča Zedinjenih držav do vojnega požara v Evropi. V tej zvezi je Knox posebno na-glasdl momente, ki odrejajo ameriško stališče do te vojne. »Amerika je pač v stanju ostati izven te vojne — je naglasil Knox, — toda nikakor ne za ceno strah o-petnosti ali nečastnosti. Amerike ni mogoče ustrahovati in se bo vselej izrekla proti sklenitvi miru za vsako ceno.
Drobiž iz Beograda
Beograd, 12. nov. AA. Predsednik ministrskega sveta in zastopnik notranjega ministra Dragiša Cvetkovič je izvršil danes ob 13. inšpekcijo v upravi mesta Beograda in pri njenih podrejenih organih.
Minister za telesno vzgojo ljudstva Dušan Pantič je sprejel danes dopoldne zastopstvo atletske zveze, ki ga je vodil g. Sancin.
Ma žarski poslanik na našem dvoru Ba-kacz Besseny je obiskal danes dopoldne finančnega ministra dr. Suteja in imel z njim daljši razgovor.
Zaradi koordinacije poslov in izvajanja enotne politike, kakor tudi ohranitve enotnosti gospodarskega področja v naši državi, je minister za trgovino in industrijo izdelal osnutek uredbe o ustanovitvi sveta za gospodarsko politiko.
Iz državne službe
Beograd, 12. novembra, p. Premeščen« je učiteljica Antonija Masten s 3. mešane na 1. žensko meščansko šolo v Mariboru. — Upokojeni so profesorji: VladimiT Ver bič na I. realni v Ljubljani, Ljudev-^ Vazzaz na učiteljišču v Ljubljani in Pavel Holeček na realna gimnazijo v Celju. — V carinski službi so premeščeni Svetislav Protič iz Maribora v Beograd, Milorad Dudič iz Maribora v Beograd, Djordje Jovanovič iz Beograda v Maribor, Mi jo Bi^čevič iz Gornje Radgone v Bosanski Brod, Andjel Kovače-vič iz Maribora v Gornjo Radgono, Alojzij Belingar iz Korčule v Gornji grad in Vladimir Grbac iz Novega Sada na Jesenice.
Roparski vlom v Zagrebu
Zagreb, 12. novembra, o. V pietekli noči je neki neznanec vlomil v stanovanje privatnega nameščenca Sonnenfelda. Povzpel se je po fasadi stanovanjskega poslopja do prvega nadstropja na balkon in nato skozi balkonska vrata vdrl v stanovanje. Sonnen-feld se je vlomilcu postavil po robu, a ga je ta z nožem nevarno poškodoval. Tedaj je Somnenfeldcrva žena izročila tisoč din vlomilcu, ki je nato po isti poti odšel iz hiše. Oblasti ga zasledujejo.
Vremenska napoved
ZemunSka: Toplo vreme. Oblačno z dežjem in ohladitvijo na zapadni Dol-vici države, odkoder se bo oblačnost raz5i la tudi proti vzhodu. V vzhodnih krajih bo nekaj časa še jasno.
t
Naši kraji in ljudje
Obletnica strahovitega potresa v Zagrebu
škoda je znašala pet milijonov zlatih kron
Zagrebški potres 9. novembra 1880 pada skoro do dneva natančno na dan strahovitega potresa v Rumuniji, le da je med obema minilo točno šestdeset let. Okoli pol 8. ure zjutraj je zagrebško prebivalstvo iznenadil silen potresni sunek, ki je trajal sicer sajno 30 sekund, pa je bil tako močan, da je porušil kakih 500 zidov, podrl 1500 dimnikov ter znatne je poškodoval okoli 3000 hiš. Takratni Zagreb je v teku pol minute postal kup razvalin, med katerimi so preplašeni meščani kakor brez pameti begali, ne vedoč, kje bi najprej pomagali, česa bi se najprej lotili. Komaj se je prebivalstvo nekoliko osvestilo, je še isto noč znova zabobnelo pod zemljo in sledilo je par močnih, na srečo zelo kratkih sunkov, ki razdejanja niso bistveno povečali. Tudi naslednje dni so meščani čutili posamezne šibkejše sunke, ali so bili kljub temu tako prestrašeni, da so mislili in bili trdno prepričani, da se bo mesto pogreznilo ali pa da ne bo v njem os: kamen na kamnu. Nastala škoda je znašala do 5 milijonov tedanjih zlatih kron; med mnogimi plemiškimi dvorci je bila najbolj prizadeta palača višjega sodišča, tiskarna »Narodnih Novin«, nadškofijsko semenišče in plemiški konvikt ter gledališče, ki je za dalj časa moralo ustaviti svoje delo. V zagrebški stolnici se je preklal strop ter se zrušil v cerkev. Pri tem je bil popolnoma razdejan glavni oltar ter množica dragocenih kipov svečnikov ter ostala notranjščina stolnice. Tudi umetniško izdelana gotska okna so bila mestoma razbita, tako da so morali cerkev takoj
zapreti. Močno so bile poškodovane tudi ostale zagrebške cerkve: frančiškanska, katere stolp se je bil preklal od vrha do tal, sv. Marka in sv. Katarine v gornjem mestu, ki sta ostali brez pročelja. Tudi v zagrebški okolici so bile prizadete večino ma vse cerkve.
Značilno je, da ta veliki potres ni zahteval človeških žrtev, kakor bi bilo pričakovati po silnem razdejanju. V cerkvi sv. Marka sta bila z nekim popravilom zaposlena dva italijanska zidarja, ki ju je po tres treščil z odra. Eden izmed njiju se je na mestu ubil, drugega pa so težko poškodovanega prepeljali v bolnico. Razen omenjenega zidarja je bil ubit še županijsi-litograf Slaninič. Teže in laže ranjenih pa je bilo zelo mnogo in so bile vse zagrebške bolnice prenapolnjene z njimi. Ljudi je obšla obupna slutnja, da »najhujše šele pride«. Navalili so na banke, da dvignejo sredstva in zapuste mesto. Mnogi, zlasti imovitejši so zbežali v Gradec in na Dunaj, večina pa se je razkropila po ostalih hrvatskih mestih. Vlaki so komaj odvažali begunce in izvoščki so bili zaposleni čez glavo. Domačini so ne glede na mraz še nekoliko dni spali po zasilnih barakah in so se vsak večer poslavljali od svojih znancev in prijateljev, kakor da se drugo jutro ne bodo več videli. Polagoma se je preplah unesel, ljudje so se pomirili in življenje je teklo dalje svojo običajno pot. Vendar so si Zagrebčani še leta in leta kasneje pripovedovali resnične, pretirane in izmišljene grozote onega usodnega 9. novembra 1880.
še ena cvetka naših planin
Ljubljana, 12. novembra
Gospod Janko Brane, univerzitetni asistent, je tudi specialist za snemanje planinske flore. Njegova specialiteta je v tem, da trga in lomi planinske rastlinice v njihovih naravnih nahajališčih in jih prestavlja pred umetna ozadja tako da imajo umetniki in botaniki z njim in z njegovimi izdelki svoje veselje. Moj način dela je seveda popolnoma drugačen, zato mi je zagrozil, »da me že bo«, če se bom drznil nastopiti s predavanjem, ki sem ga pripravljal pod okriljem Slovenskega planinskega društva. Ker sem se drznil (in se bom še), rae »je« zares. Njegov infantilno napisani članek, poln netočnosti in dokazov krivega gledanja (mož ne zna razlikovati n. pr. niti Stenarja od Škriatice in toplobarvnih emulzij od mrzlobarvnih, čeprav sem te stvari v svojem predavanju jasno označil), si lahko preberete v včerajšnjem »Slovencu« na 7. strani. Ker ga je pozabil podpisati s polnim imenom, kakor se to spodobi za ljudi, ki znajo polemizirati, mu moram ta greh popraviti na tem mestu, kajti
| ne gre, da bi streljali izza varnega plota uredniške tajnosti.
Se dve besedi:
Niti na misel mii ne pride da bi se spuščal v kakšno resno razpravljanje s polemiki Brančeve sorte Moje predavanje in moje delo sta itak javno dostopna (danes v Mariboru, jutri v Celju itd.), pa si tu lahko vsak ogleda, ali Brančeve trditve kaj drže. Stvari, ki so nečastne za akademika in slovenskega fotoamaterja. pa se razpravljajo, kakor Brane dobro ve, itak pred drugim forumom.
V nedeljo je »Slovenec« priobčil nekoliko vrstic o mojem predavanju v Ljubljani in je tu med drugim zapisal: »Predavanje je bilo prav zanimivo, saj »o se na njem mogli planinci poučiti, kakšno cvetje premorejo naše planine. Posnetk' sami so bili prav dobri in nazorni...« Zdaj mi pa, dra-| gi kolegi pri »Slovencu«, povejte, ali ste : hoteli s temi stavki lopniti že vnaprej i Branca po giavi ali pa ste hoteli z Branče-j vim člankom naknadno udariti po svojih glavah?	Karlo Kocjančič.
žalosten primer mladostne podivjanosti
Pijan sedemnajstletnik je zaklal svojega tovariša
Trbovlje, 12. novembra
Trbovlje so imele na Mirti novo nedeljo zvečer zopet žalostno senzacijo. Od ust do ust se je razneslo, da je v Bevškem ob kapelici pri glavni cesti mlad rudarski fant neki 17-Ietni Jože, zabodel svojega prijatelja Janka Zupanca, tudi šele 18 let starega sina rudarskih staršev. Obštihavanje je že od nekdaj bila pri nas grda navada pijanih razgrajačev, vendar dosedaj nož še ni vihtela tudi naša mladina. Ko smo včeraj obiskali globoko potrte starše umorjenega mladeniča, se nam je nudil žalosten prizor. Oče kar ni prišel do besed. »Nikdar ne bi bil misilil, da bom fanta, ki sem ga imel tako rad, čez noč izgubil. Janko je bil miren in priden, da ni nikomur hotel nič žalega. Še snoči sem mu branil, ko me je prosil za površnik, češ da bi šel rad malo v sosedno gostilno, kjer bo poslušal veselo pesem prijateljev. Kdo bi si bil mislili, da mi ga bodo že čez eno uro prinesli mrtvega domov!«
Tragedija se je izvršila kar na mah. Prijatelji Janka Zupanca so se tačas vračali dobre in že vinjene volje z Dobovca, kjer so v neki novo odprti gostilni pogledali vse preveč v kozarec in razigranost nadaljevali potem še v drugi gostilni v Bevškem. Zupane je prisedel. Razgovor je moral biti
J živahen. Fantje menda niso štedili z besedami in kmalu sta si Zupane in Jože bila resno-navskriž. Začule so se grožnje iz Jo-žetovih ust: »Da veš, da Te bom obštihal, kakoT sem Ti obljubil!« .. Zupane je kmalu potem zapustil gostilno, Jože pa mu je sledil Ostali fantje za njima. Vsa ta nadebudna mladina se je ustavila potem pred tamkajšnjo kapelico, kjer je obkrožila Jožeta in Zupanca, ki sta si bila že pošteno v laseh in sta se z vsemi močmi ruvala. Taki prizori sicer pri nas niso redki, pri obeh fantih pa je šlo za več, ko da se merita le po svojih močeh. Zupane je bil gotovo treznejši, saj pravijo da je popil le malo brizganca, zato je bil Jože bolj razgret. Kar naenkrat sta bila oba na tleh. Zupane je še zavpil: »Kaj sem ti vendar storil!« In že je Jože potegnil iz žepa nož in začel udrihati po svojem nasprotniku Prvi zamahljaj je Zupanca zadel globoko v desni laket. Drugič se je nož zarinill v stegno nad kolenom ter mu zarezal globoko trikotno rano. Pa še ne dovolj! V tretjič je mladi podivjanec sunil Zupancu nož pod levo srčno stran ter mu zadal smrtno rano. Ranjeni je kriknil: »Zdaj si me pa!«... Imel je še toliko moči, da je napadalcu iz-drl nož iz rok. Potem so ga zapustile moči.
• Hudo krvavečega 90 odnesli proti bliž-i njemu domu.
V pritličju so ga pri sosedovih položili na klop. Fant je že težko hropel Jože je bil tudi poleg.
Mati je prihitela v vsem obupu Bilo je pa že prepozno. Janko je še s poslednjimi močmi prosil, naj mu slečejo suknjič, potem je izdihnil. Mladi morilec je Zupanče-vi materi mirno priznal, da ga je od zabodel. Odšel je domov, kjer je baje trdno zaspal. Jožetov oče je včeraj fanta pripeljal k orožnikom in globoko potrt javil, kaj se je zgodilo. Mladega morilca so izročili roki pravice
V rudarski koloniji blizu kolodvora je zavladalo hudo razburjenje, starši prizadetih fantov pa so še posebno potrti. Jan ko Zupane je bi! že zaposlen, vendar jc moral zadnji čas zapustiti delo zaradi hude bolezni, od katere se še ni dodobra po zdravil. Pravijo, da se je držal bolj doma in ni pil. Dogodek žarko razsvetljuje pogubni vpliv alkohola, ki je v tem primeru gotovo glavni krivec nič manj pa ne ukazuje na slaba nagnjenja naše mladine k pohajkovanju in razdivjanosti Kaj bo z našim naraščajem, če ga čimprej z energičnimi vzgojnimi in drugimi ukrepi ne usmerimo h koristnejšemu delu!? V našem industrijskem središču bi vprav v tem pogledu vse tukajšnje, zlast: delavske organizacije, imele zelo hvaležno de^vno popre-šče. Cerkev, šola in dirm in vsa družba bemo morali še vse odločneje poprijeti.
škarpa se je zrušila na progo
Med Trbovljami in Hrastnikom je plaz porušil del obrežne škarpe in zavrl železniški promet
Trbovlje, 12. novembra Deževje zadnjih dni je precej motilo popravljalna dela na obronkih, ki se strmo dvigajo nad železniškimi tiri v odseku med Trbovljami in Hrastnikom in so zato delavci še posebno hiteli, da bi jih prej dokončali. Danes popoldne pa jim je zlo naključje prekrižalo račune. Na enem izmed odsekov bliže Trbovelj se je utrgal plaz, ki je potegnil s seboj precejšen del obrežne škarpe ter zasul levi tir na progi. Ru-
ševine so potegnile s seboj tudi vse žice brzojavnih drogov, tako da za zdaj s krajem nesreče ni mogoče dobiti telefonske zveze. Vlaki, ki so bili ob tem času — okoli 17. — na progi so bili deloma zadržani v Trbovljah, deloma pa v Zidanem mos-tu. Na kraj so odšli takoj prvi uradni organi, da ugotovijo, kakšen je obseg ovire in ali bo mogoče kljub temu vsaj drugi tir uporabljati za zvezo Ljubljane proti Mariboru in Zagrebu.
Steklina v brežiškem okraju
Kakor sodijo, Slovenija doslej še ni doživela stekline
v tolikšnem obsegu
mu robu ceste. Avto ie zdrknil čez cestni rob in se nagnil. Matija Zupančič in Jurij Vrhovšek. ki sta sedela zadaj na sodih. sta padla z avtomobila, obenem pa se ie neka i sodov zvalilo na tla. En sod ie padel na Zupančiča in mu prizadejal težke notranie poškodbe. Zupančič ie na mestu izdihnil. Drug sod ie padel na Vr-hovška ter mu zlomil levo nogo. aa poškodoval po slavi in mu prizadeial tudi notranje poškodbe. Ostale štiri osebe, ki so sedele v šoferjevi kabini, so dobile samo lažje poškodbe zaradi razbitih šip. Avto sicer ni bil poškodovan, prav tako tudi ne sodi. Nesreča se je zgodila okrog 19.30. Na krai nesreče je kmalu pribrzel celjski reševalni avte. ki ie prepeljal Vrhovšva v celjsko bolnišnico ostale štiri pcšk"do-vance pa na njihov dom. Zuoančič-vo truplo so začasno polomili v mrtvašnico na šentjurskem pokoDališču. dane- popoldne pa so ca prepeljali v mrtvašnico na mestno pokopališče v Ce1ju Ura DOgrcba še ni dolojem. Pokojni Matija Zupančič ie bil zaveden naroden mož in ie bil v Celju splošna znan. Zapušča ženo ter 2 sineva in 2 hčerki. Sin Mirko i» nameščen kri- stavec v Molru-ievi t'?karni v Celju. Pokoinemu b~d: oh-anjen l"p spomin. terkr> orizadetim svoicem naše iskro-no sožalje!
Brežice, 12. novembra
Po vaseh štirih občin našega okraja, a zlasti v Pišecah in na Bizefljskem, je te dni strahoval ljudi in živali stekel pes, ki je prišel k nam preko Sotle iz banovine Hrvatske. V kratkem času je razširil steklino po vsej okolici, saj je ogrizel in okužil, kakor je uradno ugotovljeno, 22 psov, 5 svinj, 1 gos, ugriznil je pa tudi 2 osebi, ki so ju po nalogu okrajnega živinozdrav-nika takoj prepeljali v zagrebški Pasteur-
jev zavod. Verjetno pa je, da je pes okužil še večje število ljudi in živali, le da oblastva niso prejela prijav. Kakor sodijo, se pasja steklina v tolikšnem obsegu doslej še nikdar ni pojavila v Sloveniji. Stekel pes je prišel na naše ozemlje 6. t. m. in je bil že naslednji dan ustreljen, a je v tem času že vendar razsejal strup v tolikšni množini. Okrajni živinozdravnik je takoj poskrbel za potrebne ukrepe, vendar pa bo trajalo še precej časa, da se steklina popolnoma zatre.
Mariborski
peki of»r£Še®*ii
Maribor, 12. novembra Odmev raznih trenj med mariborskimi pekovskimi mojstri in njihovimi pomočniki je bil v ovadbi pekov?kih pomočnikov, ki so jo vložili proti 13 pekovskim mojstrom, češ da so mojstri kršili znano uredbo o ukrepih za preskrbo prebivalstva z živili, s katero jc bilo nočno delo ukinjeno. Na podlagi te ovadbe So bdi pekovski mojstri obtoženi, da so v ponedeljek. 23. septembra. delali ponoči in siccr ob 1. 2. in 3. uri zjutraj.
Obtoženi pekovski mojstri so se sklicevali na to, da so morali ob ponedeljkih
MARTIN K0JC
avtor večjih modroslovnih knjig nauči človeka, kako se lahko sam s svojo lastno močjo reši duševnih in telesnih obolenj in kako lahko v bodoče sam onemogoči obolelosti; kako lahko zamenja dosedanje neuspehe, nesreče itd. s srečo, z uspehom in _ blagostanjem. — Sprejema v Ljubljani v hotelu »Metropol« od 17.—18. in po dogovoru. S
I
Lastnega otroka je umorila
Pokorila se bo sedem let
Celje. 12. novembra. Pred petčlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju se ie zagovarjal danes 22-letna, v Strigovo pristojna služkinja Neža Golenkova iz Kaplje pri Št Juriju ob Taboru zaradi umora.
Golenkova ie letos 21. Julija v celjski porodnišnici porodila nezakonskega otroka. Porodnišnico ie zapustila 29. julija Vedela ni. kam z otrokom, sram jo ie bilo pred ljudmi bala se ie oa tudi. da oče njenega otroka ne bo mogel skrbeti za dete. Zato je že v porodnišnici sklenila.
da bo spravila otroka s sveta. Dne 29 julija je v Kaplji vasi pri potoku Bol?k zadavila otroka, izkopala četrt metra globoko jamo. položila vanje trupelce in zemlio zravnala. Nato je šla k svojemu delodajalcu posestniku Kumru v Kapljo in dejala, da ie dala otroka v rejo. Ker pa se je vedla sumljivo, so io sorodniki vprašali. kje ie ona ženska, ki ima otroka v reji. Golenkova ie v zadregi priznala, da ie otroka umorila in zakopala.
Sodišče jo ie obsodilo na 7 let robije in trajno izgubo častnih pravic.
Katastrofa tovornega avtomobila
Nesreča je zahtevala človeško življenje, pet oseb pa
je poškodovanih
Celje, 12. novembra. V ponedeljek se ie peljal gostilničar Anton Baštevc iz Gaber ja pri Celju s tovornim avtomobilom iz Celja v Zibiko pri Šmarju po vino. Šofiral je Fridsrik Gobec s Sp. Hudinje pri Celju, poleg njega pa so sedeli v šoferski kabini Anton Baštevc. njegova hčerka in neki znanec. Zadaj na avtomobilu sta se vozila 62-let-ni upokojeni železniški sprevodnik in hišni posestnik Matija Zupančič s hriba sv.
Jožefa pri Celju in 50-letni cin^amiški delavec Jurij Vrhovšek. prav tako s hriba sv. Jožefa Baštevc ie v Zibiki prevzel vino. Na tovorni avto so naložili okrog deset z vinom napolnienih sodov in se proti večeru odpeljali proti Celju.
Ko ie tovorni avto prispel do banovin-ske kmetijske šole pri St. Juriju ob juž. žel., je privozil nasproti po sredi ceste neznan kolesar. Šofer Gobec se ie h-tel kolesarju izogniti in ie zavozil proti desne-
delati ponoči, ker jc siccr kruh. spečen žc v soboto, v ponedeljek neužiten. Razen tega so se obtoženi mojstri sklicevali na to, da je bilo 20. septembra pri banu v Ljubljani posebno odposlanstvo pekov, ki mu je g. ban zatrdil, da se do končne rešitve te zadeve ob ponedeljkih lahko peče kruh pred 4. uro zjutraj Na podlagi tega zatrdila je Združenje pekovskih mojstrov v Mariboru obvestilo o tem svoje čiane, ki so 23. septembra pekli kruh v času pred 4. uro zjutraj da so ga strankam lahko dobavljali svežega.
Dne 17. oktobra je bila pred mariborskim sreskim sodiščem prva razprava proti 13 obtožencem mariborskim pekovskim mojstrom. Razprava pa je bila preložena da se lahko zaslišijo kot priče člani odposlanstva, ki je bilo 20 septembra pri g. banu v Ljubljani. Danes dopoldne jc bila pred okrajnim sodnikom dr. Obranom ponovna razprava. Zaslišane priče so pri "današnji razpravi izpovedale, da je brrska uprava izdala pristanek, d.i se trpi kršenje uredbe o enotnem kruhu \ tem, da se dela ob ponedeljkih pred 4. uro zjutraj in da se ta dan prodaja sveži kruh dotlej, dekler ne reši pristojno ministrstvo zadevne pred-stavke pekovskih mojstrov. Na podlagi iz-povedbe zaslišanih prič ter izjave pristojnih oblastev je sodnik dr. Obran oprostil ovadene pekovske mojstre.
(NSERIRAJTE V „ JUTRU"!
asa
Koraiža velia
V glavnih vlogah: simpatični Gustav Frohlich, najboljši nemški komik Theo Lingen, izvrstna igralka Maria Andergast. Vesela povest o bogati dedinji, ki hoče po vsej sili priti v najvišjo dru žbo ... Navse smešni domači' zapletljaji.. tudi ljubezni ne manjka. — Izborna zabava, smeh, užitek... — KINO MATICA, tel. 22-41. — Predstave danes ob 16., 19. in 21. uri.
DANES PREMIERA
VESELE FILMSKE KOMEDIJE
Kulturni pregled
Pesnik Alojzij Gradnik v hrvatski luči
V	kratkem bo izdala Narodna tiskarna ▼ Ljubljani novo pesniško zbirko Alojza Gradnika »Zlate lestve«, ki bo po svoji poetični vrednosti dogodek na našem knjižnem trgu. Prinesla bo novo poezijo neumornega avtorja, ki bo ob istem času objavil še obsežno antologijo italijanske lirike. Hrvatski pisatelj in pesnik Ivan Goran Kovačič je delno tudi v zvezi z zbirko Zlate lestve prvi obširno predstavil hrvatski javnosti v nedeljskih »Novostih« pesnika Alojza Gradnika, ki živi že štiri leta osamljen, družabno skoraj neznan, kot sodnik Stola sedmorice v Zagrebu. Tako so mogli Zagrebčani izvedeti, da živi in deluje med njimi — kakor pravi pisec — »eden največjih slovenskih in sploh južno-slovanskih pesnikov«,
Ivan Goran Kovačič pripoveduje v uvodu, kako se je bil seznanil s pesnikom dr. Gradnikom in kakšen vtis je napravila nanj človeška pojava tega »molčalca«, pri katerem »molk ublažuje grobo fizično moč«. »Postalo mi je jasno,« piše, »da je pred menoj pesnik temnih, krvavih strasti, črnih bolečin, bolestnih radosti, zastrupljene sreče, grobov, ki iz njih prihaja glas osamelih mrličev; pesnik molčanja, miru, .neskaljenih tišin', pesnik gorjupih slasti, mračnih užitkov, ki mu jih nudi v vrču sama smrt. Njegove pesmi so globoke in črne kakor grob, sem dejal samemu sebi.«
V	nadaljnjem opisuje Ivan Goran Kovačič obisk na pesnikovem stanovanju, kjer je že videl prve korekture Gradnikove pes-
niške zbirke, ki je bila vsa spisana v Zagrebu. »Začel sem prebirati na glas verze, ki so krasni v svoji potemnelosti. V pesmi ,Zlate lestve*, ki je dala knjigi naslov, se vzpenjamo v zvezdne višave samo zato, da bi bolje videli globine in temine pod seboj.« V razgovoru se je dr. Gradnik ogreval za Dobrišo Cesariča in Dragutina Tadijanoviča, o Miroslavu Krleži pa je dejal z občudovanjem: »če bi bil nemški ali francoski pisatelj, bi ves svet vedel zanj.« Sodelavec »Novosti« podrobno opisuje s slikami domačih in tujih mojstrov obilno, a okusno opremljeno stanovanje našega pesnika. Izmed knjig mu je dr. Gradnik pokazal originalno izdajo kitajskega pesnika Li-Tai-Poa, čigar pesmim je dal prav on tako krasno slovensko obliko. Ivan Goran Kovačič označuje Alojza Gradnika za najboljšega prevajalca kitajske lirike na Balkanu. Zanima se za njegov domači kraj in njegov rod, spominja-joč se puntarja Ivana Gradnika, pesnikovega davnega prednika. Tako se vzpostavlja zveza med Matijo Gubcem, čigar kip krasi pesnikovo knjižnico, in med Gradni-kovo zgodnjo in novejšo poezijo, kakor je zastopana zlasti v »Večnih studencih«, predvsem v ciklu »Kmet govori«, ki »v Sloveniji ni bil sprejet s takim zanimanjem, kakor ga je vreden«. Ivan Goran Kovačič uvršča že zaradi tega cikla Alojza Gradnika med najboljše pesnike kmetstva na slovanskem jugu. »Morda je naključje privedlo Gradnika v kmečko Hrvatsko, kjer sta pojma kmet in kmečki zavzela
prvo mesto, kjer je kult zemlje povzdig-njen nad vse drugo...«
Tega »poleg Otona Zupančiča največjega slovenskega pesnika vseh časov« mladi hrvatski pisatelj po pravici zelo ceni. Pri-merja ga z Zupančičem. Najprej vzporeja njuni pesniški osebnosti. »Zupančič je bleščeč, prebogat, zlat, sončen dan slovenske poezije, Alojz Gradnik je njena globoka, skrivnostna noč, polna zvezd, ki nam kažejo strupeno naslado bodočnosti in preteklosti; noč z mesečino, v kateri nesrečni zaljubljenci stokajo od krčev ljubezenske sle; noč kač, ki se leskečejo na naši poti v grob; noč, ki zanjo prazniš vrč težkega, osmrčujočega vina in spoznavaš vso ničev-
nost našega obstoja, ki bo z vsemi svojimi bridkimi radostmi in s slastjo svojih oto-žij stopil v večnost. Prvi pesnik se dviga do oblakov in do sonca in ves je obsijan z njegovim bleskom; igra se s pticami in z roso tudi tedaj, ko vstopa v noč, zgrinja zvezde kakor zlatnike, drži luno na dlani. Drugi pesnik pa sega globoko v podzemlje, prisluškujoč zamolklemu grmenju besnih vulkanov in šumenju ponikalnic, gluhemu molčanju podzemskih jezer in neznanih votlin, in dviga glavo proti zvezdnemu nebu, da bi spoznal vzroke svoje usode; nastavlja svoj temni obraz soncu, da ga čim bolj osvetli m pokaže. Župančičeva noč vodi vedno v jutro, Gradnikov dan brzi v noč. Zupančičev jok je poln solz od veselja, Gradnikov smehljaj je strašen kakor hropenje umirajočih. 2upančičeva ljubezen je rosna in čista kakor oranža, ki se je v neki njegovi pesmi skotalila nevesti iz naročja. Gradnikova ljubezen je sestra Smrti, strupena strast, bolest.	peklenski
plamen, grobna rakev. iz katere se dviga smrtonosni cvet Belladone.« V tem smislu nadaljuje hrvatski pesnik svojo primerjavo obeh slovenskih pesnikov, izmed katerih je Zupančič »nebo slovenske poezije. Gradnik pa nje morje z globinsko skrivnostjo svojega življenja«.
Ko Ivan Goran Kovačič izpopolni svojo primerjavo s citatom iz študije Josipa Vidmarja, primerja še oba pesnika kot človeka, kakor ju je bil spoznal in vzljubil: Zupančič je »bleščeč, trepetajoč kakor njegovi verzi«, Gradnik »težak, počasen, ,pravi medved', kakor ga navdušeno imenuje Nazor«. Naposled pa prihaja k sklepu, da je Gradnik »v svojem bistvu kmet; od tod njegova molčečnost in njegova navidezna negibčnost, od tod je tolikanj zaprt vase«. V nadaljnjem delu svojih izvajanj se Ivan Goran Kovačič bavi pred-
vsem s ciklom »Kmet govori«, ki je najmočnejša in najizrazitejša izpoved te Gradnikove korenito kmečke narave, številni citati iz posameznih delov tega pesniškega cikla, ki sodi med največje stvaritve naše lirike in ki bi bil resnično vreden večje pozornosti, ilustrirajo izvajanja Ivana Go-rana Kovačiča. Naj pristavimo, da bo v pripravljajoči se knjigi »Zlate lestve« razširjena ta kmečka plast Gradnikove poezije v vrsto novih motivov, ki sodijo med najboljše, kar je bilo kdaj spisanega v slovenski liriki.
Povod več, da slovenska kulturna javnost. ki čuti v tej žalostni dobi potrebo pesnikove vidovite, povzdigujoče in tcla-žilne besede, pričakuje z največjim zanimanjem novo zbirko Alojza Gradnika, pesnika, čigar plodovitna tvornost vzbuja enako občudovanje kakor njegova umetniško stvarjalna moč, ki se čvrsto drži v višinah!
Naposled naj kronistično zabeležimo, da je članek v »Novostih« opremljen s sliko A. Gradnika za pisalno mizo in z njegovim portretom, kakor ga je naslikal B. Ja-kac. dalje s fotografijo kitajskega izvirnika Li-Tai-Poa in z Jakčevim lesorezom iz »Večnih studencev«.
Zapiski
TEŽKOČE Z ALBAXšČL\0 »Corriere della Sera« je poročal nedavno o zanimivi polemiki, ki se je pred dnevi razvila v tiranskem listu »Tomori« in ki se tiče albanskega jezika. Diskusije so se udeležili razni profesorji in pisatelji; vsi so v svojih prispevkih obilno navajali jezikoslovne podatke in tekste starejših albanskih pisateljev. Polemika se je tikala vprašanja enotnega arnavtskega jezika in a tem r zvezi vprašanja, kateri izmed dveh
Domače vesti
* Vsem potrebna Knjiga, ki je doslej Slovenci nismo imeli, je poljudno-strokovna knjiga inž. kem. JaKoba Turka »O rastlinski, ljudski in živalski prehrani«, ki
izide z letošnjim izdan jem Vodnikove družbe. Ugledni avtor nam v tem svojem delu na lahko umljiv način razlaga iz obširnega področja živilske kemije poglavja, ki bodo zanimala kmeta in izobraženca, meščana, gospodinjo, dijaka, obrtnika in sploh vse, ki uživajo hrano aH morajo zanjo skrbeti. S to tehtno knjigo otvarja Vodnikova družba vrsto poljudnih publikacij, ki bodo služile napredku naših najvažnejših gospodarskih panog. Ce se še nisi včlanil med Vodnikov'ce, stori to nemudno! Zamudniki bodo — kakor lani — ostali brez letošnjega knjižnega daru!
*	Spomin padlih borcev so, kakor vsako leto na obletnico premiria dne 11 novembra. dostojno počastili v Beogradu Združenje rezervnih oficirjev in bojevnikov je priredilo parastos v zborni cerkvi, kamor so med drugimi prišli: kraljev odposlanec polkovnik Miodrag Tomič odposlanec kr, vlade minister Danilo Vulovič. odposlanec predsednika vlade načelnik Velimir Dimič in odposlanec vojnega ministra general Stevan Pešič Zadušnico je opravil mora-vički episkop Arsenij. pelo ie Prvo beograjsko pevsko društvo. E pisk on Arsenij je spregovoril tople spominske besede Družine padlih in umrlih oficirjev so priredile spominsko svečanost v svetosav-skem hramu, cerkev ie bila nabito Dolna Tudi tu so bila zastopana najvišja oblastva in so se posebno toplo spominjali Viteškega kralja. Kakor v Beogradu, so bile spominske svečanosti tudi v mnogih drugih mestih.
*	Novi grobovi. V Ljub\jani je umrl g. Izidor Klopčar, bivši prometnik v Ribnici. Pogreb bo danes. 13 t. m. ob pol 16 iz kapelice sv. Petra na Žalah. — V Ljubljani je umrl g. Josio Gruden, upokojeni policijski nadzornik policijskih agentov Pokojnik ie bil v Ljubljani splošno znan Zapustil je vdovo in hčerko go. Pipovo Pogreb bo jutri ob pol 16 iz kapele sv Andreja na Zale. — V 69. letu starosti je umrl na Slovenskem Javorniku 2. Matevž Eahič, posestnik in trgovec. Uglednega pokojnika bodo jutri ob pol 16 spremili na farno pokopališče na Koroški Beli. — V Špitaliču pri Slovenskih Konjicah je umrl v visoki starosti 85 let g. Jurij Zi-danšek, posestnik na Šrangah. d lgoletni cerkveni ključar in SDlošno ugleden mož. Pogreb bo jutri ob 10. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalie!
*	Smrt vrlega naprednjaka. y vojni bolnišnici v Ljubljani je včeraj umrl narednik vodnik I. razreda Hinko Ločniškar, vojaški referent pri sreskem načelstvu v Kranju. star komaj 48 let. Pogreb blagega pokojnika, ki je bil zmerom navdušen Sokol in eden naših najboljših strelcev, bo jutri ob 15. v Kranju. Hinku Ločniškarju blag spomin, globoko užaloščeni vdovi gospe Ivanki in sinku Hinku pa naše iskreno so-žalje!
*	poroke. V nedeljo sta se v cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani poročila g. Tone Va-lentinčič iz Novega mesta in gdč. Nada Jakličeva iz Kočevja. Poročil ju je g. župnik Janko Barle. — V ponedeljek sta se poročila na Brezjah g. geodet Viktor Pohar, mestni geometer. in gdč. Lojzka Eezenškova, zaščitna sestra, oba iz Maribora. Za priči sta bila ga. Dana Šnablova za ženina in g. Filip Snabl. trgovec in posestnik s Frankolovega. za nevesto. Mladima naprednima paroma želimo mnogo srečnih let!
*	Praznik osvoboditve Subotice. Danes bodo v Subotici svečano proslavili 221etni-co vfaorakanja srbske vojske. Svečanosti bo prisostvoval tudi upokojeni general Miha jlo Bodi, ki je pred 22 leti kot general-štabni major s podpolkovnikom A. Živu-lovičem iz Zaječara vkorakal na čelu srbskih čet v Subotico. Pred dvema letoma je bil general Bodi imenovan za častnega meščana Subotice in je bila gimnazijska ulica poimenovana po njem. 2e včeraj so gene-
nes bodo Pu vseh subotiških moiilnicah 1 ralu Bodi ju priredili prisrčen sprejem Da-svečane službe božje. Ob 9.15 bo slavnostna seja mestnega sveta, na kateri bo mestni svetnik advokat Pa j a Aj kovič govoril o pomenu osvoboditve Subotice. Ob 10 dopoldne bosta skupno praznovala krstno slavo 34. pešadijski in 21. artiljerijski polk. Opoldne priredi mestna občina svečan banket.
*	Borba proti draginji in špekulaciji.
Po podatkih, ki jih je zbral urad za kontrolo cen v Beogradu, je bilo v mescu oktobru izrečenih doslei največ kazni. V9ega skupaj ie bilo obsojenih ta mesec 1.141 oseb zavoljo prestopkov zoper uredbe o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije. Zanimivo je vedeti, da ie bilo v maju 724. v juniju 565, v juliju 473. v avgustu 744 in v septembru 891 kaznovanih. Na področju urada za kontrolo cen v Beogradu ie bilo v borbi proti draginji in brezvestni špekulaciji izrečenih največ kazni v dunavski banovini (261). v drinski (221). v moravski (197). v vardarski 179 v dravski in vrbaski po 79 v zetski 74 in na območju uorave mesta Beograda 51 Po kvalifikaciji prestopkov ie bilo naiveč kazni po uredbi o preskrbi prebivalstva s kruhom in po uredbi o kontroli cen V oktobru je bilo 9 obsojencev odposlanih v prisilno bivališče in to po en obsojenec v dravski in drinski banovini ter 7 v dunavski banovini.
*	Zanimiva proslava 30letnice mature. Maturanti zagrebške gimnazije iz 1. 1910. so včeraj praznovali 301et.nico mature Njihova proslava ie imela pos ben študentov-ski 'poudarek. Med maturanti letnika 1910 je cela vrsta mož. ki so danes na uglednih položajih Ob 301etnici mature oa so pokazali. da niso pozabili svojih star h profesorjev in svoje mladostne razigranosti, marveč da še vedno dobro obvladajo latin-ščino in grščino. Petorica izm°d iubilarjev se ie naučila vloge iz neke Menandrove klasične drame ter vloge iz dveh prizorov neke Terencijeve igre Tako so osvežili lepoto starinskega Trške<?a šestomera in se izkazali s prekrasnimi latinskimi stihi, znanimi v k^sični vedi kot »versus satur-nius«. Sledile so recitacije in govori v latinščini in grščini Zjutraj je bila maša v cerkvi Sv. Katarine potem pa so obiskali svoj stari šolski razred, kier so obnovili sprmine. opoldne oa je bilo skupno kosilo v skromni gostilnici na Savski cesti. Nemara bo zagrebški zgled tudi našim jubi-larjem dal pobude za vsebinsko polne proslave obletnice mature.
*	Zveza italijanskega pa mika z našimi pristanišči. Paroplovna družba »Fiumana« iz Trsta je s preteklo nedeljo obnovila stalno potniško in tovorno progo med Trstom in našimi pristanišči na Jadranu. Italijanski parnik »Stamira« ie v nedeljo dopoldne ob 9.30 priplul v Šibenik. oopoldne pa ie dospel v splitsko luko. Ladja je temnosivo prebarvana kakor italijanske vojne ladje in je oborožena s štirimi topovi. Proga vodi iz Trsta preko Reke. Lo-šinja. Zadra. Sibenika. Trogira. Splita La-stova in Dubrovnika do Kotora Iz Splita krene ladja vsako nedelio popoldne in v ponedeljek zjutraj nadaljuje oot proti La-stovu. V Split se vrne vsako sredo. — Iz Splita je odootoval v Smirno parnik »Vis«, last Ooceanije. Iz Smirne bo »Vis« krenil v Ameriko.
*	Prvi gasilskj dom v vrbaskj banovini so v nedeljo blagoslovili v Pr jedora Zbralo se je več sto bosanskih gasilcev in se je vršil tudi javni nastop. Dom so zgradili požrtvovalni gasilci s podporo mestne občine ter s podporo Jugočelika in še nekaterih podjetij v okolici Prijedora.
*	Voda se bo podražila v Zagrebu z novim letom. Uprava zagrebškega mestnega vodovoda utemeljuje to s povišanjem cen materijalu in s povišanjem mezd uslužbe-nemu delavstvu. S 1. januarjem 1941 se bo zatorej cena vode v Zagrebu povišala od 1.35 din za kubični meter na 1.60 din. Povišanje bo seveda morala šele odobriti banska oblast.
*	Nemški študentje pri zagrebškem županu. Kakor čitamo v »Novostih«, so predstavniki Kluba nemških študentov v Zagrebu v ponedeljek dopoldne obiskali župana Starčeviča. Zaprosili so mestno občino. da jim določi kakšno športno igrišče, kjer se bodo lahko redno vežbali. Povedali so, da ima klub okrog 350 članov in jim je zatorej igrišče neobhodno potrebno Župan je obljubil, da bo prošnjo izročil pristojnemu odboru in da se bo vse'.- akor prizadeval, da bo klubu ustreženo.
*	Dve novi popolni gimnaziji. Z ukazom kr. namestnikov ie dosedanja nepopolna realna gimnazija v Cupriji povišana v po-
polno realno gimnazijo počenši z letošnjim šolskim letom Prav tako ie nepopolna ženska realna gimnazija v Beogradu povišana v popolno VII. žensko realno gimnazijo.
•	Prenovljena ftola v Prekmurju. Prosvetni oddelek kr. banske uprave poroča, da je bilo dne 19. oktobra t. 1. kolavdirano dozidano šolsko poslopje v Andrejcih, okraj Murska Sobota. Poslopje ima zdaj 2 učilnici, pisarno in manjše stanovanje za šolskega upravitelja. Stroški znašajo 75.000 din.
•	Hotel Milinov v Zagrebu Je prevzela Dubrovačka plovidba. Odkar je Dubrovačka plovidba prevzela hotel Milinov v Zagrebu, so se razširile govorice, da je hotel zaprt. To pa nikakor ni res. Hotel je odprt in nemoteno posluje. Nova lastnica bo iz-premenila ime hotela Milinov v »Dubrovnik«. (—)
♦	Konec letošnjega ribolova na Jadranu.
V noči od nedelje na ponedeljek se ie končal poslednji letošnji »mrak« in z njim lov na plavice. Zaradi deževnega in hladnega vremena so naši jadranski ribiči nalovili komaj kakih 50.000 kg sardel. V celoti letošnji ribolov na našem Jadranu zaradi neugodnega vremena ni bil zadovoljiv Ker oa je bilo povpraševanje po ribah precejšnje in so cene močno zrastle so ribiči vendarle odrezali bolje, kakor se je pričakovalo.
•	Banovinska vrtnarska šola v Zagrebu, ki je te dni pričela s poukom na učiteljišču, je privabila 50 gojencev. Trajala bo tri leta in se bodo predavan i a vršila skozi pet zimskih mescev vsak večer po dve uri. To je pričetek obširne vrtnarske vzgoje. Pričakujejo, da bo mogoče v kratkem odpreti v Zagrebu tudi srednjo vrtnarsko šolo za vrtnarske pomočnike in mojstre ki potrebujejo višje strokovne izobrazbe. Morda bo zagrebška občina odstopila neko svojo vilo v ta namen
♦	Beograjska občina bo sama pekla ljudski kruh. da bo zanesljivo dobe1- in čist V ta namen je odkupila parne pekarne Curčije in Simiča v Šajkaški ulici za 3.250.000 din s celotno opravo vred Tu so štiri parne pekarne in dve napol parni. Se v teku novembra bodo popravila gotova. nakar ob beograiska občina l^hko dnevno napekla po 30.000 kg ljudskega kruha.
♦	Velik književni natečaj. Da da pobudo za spoznavanje srbske vasi in da popularizira zadružno misel med najširšimi sloji naroda, je razpisala glavna zve^a srbskih kmetijskih zadrug književni natečaj v skupni vrednosti 30.000 dJn za romane ali gledališke igre. ki nai obravnavajo življenje na deželi v zvezi z zadružništvom Prva nagrada znaša 12.000 din, druga 8.000 tretja 5.000. četrta 3.000 in peta 2.000 din. Dela je treba predložiti do 15. aprila 1941.
*	Lastnik največje trgovine z žitom v Gornjem Banatu je Emil Erdeš Ker ni prijavil 15 vagonov pšenice, ki io ie imel v svojih skladiščih, se bo moral zagovarjati pri sodišču v Veliki Kikindi. Nadalje je tam prijavljenih več trgovcev z žitom ker niso prijavili 20 vagonov pšenice.
♦	Velik požar v občinskem pogrebnem zavodu na novem pokopališču v Beogradu ie nastal v ponedeljek ponoldne nad kapelo in se je močno razmahnil. Pravijo. da ie eksplodiral kotel, v katerem so delavci topili sveče, odnosno. da je voščena masa planila preko peči. se vžgala in je plamen takoj zajel vence, križe oblačila uslužbencev in drugo lahko vnetljivo gorivo. Neko ženo so komaj rešili smrti Gasilci so ogenj kmalu pogasili, vendar znaša škoda nad 100.000 din.
*	Tri dni je ležala mrtva 84-letna "pokoj enka Milka Vujovičeva na svoiem stanovanju v Goethe j evi ulici v Beogradu. Stara ženica je prejemala precejšnjo pokojnino in ie večkrat pripovedovala, da se boji razbojnikov, ker ima prihranjenega precej denarja Ker se sta a ž?nica zadnje dni ni več pojavila, je bila o tem obveščena policija, ki je vdrla v stanovanje. Denarja niso našli, pač pa nov potni list, ker se ie sirota v strahu pred oroomiem nameravala odpraviti v Grčijo Čeprav komisija ni mogla ugotoviti nobenega znaka nasilja, vodi beograjska policija skrbno preiskavo, da pojasni smrt stare upokojenke.
*	Za Miklavža izide knjiga »Anderseno-ve pravljice za šegave modrijane in modri-jančke« v lepem prevodu z ilustracijami H. Smrekarja precej bogato opremljena (med drugimi 8 prilog z barvastim po d tiskom). Večno lepe in aktualne Anderse-nove pravljice bodo gotovo zamikale staro in mlado, ime H. Smrekarja pa jamči za dobro kakovost, za izvirnost in pestro zanimivost ilustracij. Knjiga v primeri s kvalitetno vsebino in obliko ne bo predraga.
OPASNE STEZE
V glavni vlogi: Bok Baker.
Danes ob 16., 19. ln 21. urL
Bob je pravi kovboy z divjega zapada z vsemi vrlinami, ki odlikujejo te romantične junake: hrabrost, moč, sigurna roka, plemenito srce in zdrav humor. Poleg tega svira Bob odličuo na kitaro in ima lep in priljubljen glas, tako da je tudi kot pevec odličen umetnik. PREMIERA DANES! KINO SLOGA, teL 27-30
MB—Mi ————Mi
♦	D^r CMD. Družba sv. Cirila in Metoda je prejela od neimenovanega trgovca name-stavo že sedaj opozarjamo. V nedeljo 17. Zalarja 200 din. G. Valentin Pulko, Kost rivnica pri Slivnici, je pa nakazal 50 din v hvaležen spomin pok. tovariša Vinka šerona, učitelja v p. v. Ptuju. Darovalcema iskrena hvala!
*	Tečaj za nemško stenografijo se prične v četrtek 14. t. m. Prijave bo sprejemal: ChristofOv učni zavod, Ljubljana, Domobranska 15. Posebni tečaj zvečer. (—)
Iz Lfubliane
u— Po uredbi o pom°žni vojski in državni obrambi so vsi moški jugoslovan ki državljani od dovršenega 16. leta (rojeni 1. 1923. in dalie) do dovršenega 70. leta, sposobni za umsko delo. odnosno do dovršenega 65. leta starosti za tiste, ki so sposobni za telesno delo. z izjemo obveznikov vojaške sile, uvrščeni v pomožno vojsko državne obrambe. Zaščitni urad mestnega poglavarstva v Ljub jani razpošilja te dni po mestu tiskane pozive obveznikov pomožne vojske. Vsakdo, kdor prejme poziv, ga mora izpolniti natančno po rubrikah in ga v treh dneh od dne prejema osebno vrniti zaščitnemu uradu mestnega poglavarstva. Mestni trsi št 2.. I. nadstropje, soba 43 (nad prodajalno mest. elektrarne), kjer ga odda za to določenemu uradniku ki bo izpolnjeni poziv pregledal z ozirom na točnost in popolnost podatkov. Kdor bi ne prejel poziva. pa spada v pomožno vojsko, se mora, če ima v Ljubljani domovinsko pravico ali biva v Ljubljani že vsaj 3 mesce, kljub temu brezpogojno oglasiti na zaščitnem uradu in tam podati potrebne podatke. Osebe, starejše od izpolnjen h 70 let (umski delavci), oziroma od izpolnjenih 65 let (telesni delavci), se lahko javijo na lastno željo kot prostovoljci pomožne vojske. Ni oa se treba zglasiti osebam, ki spadajo med upravno in st okovno osebje in strokovne delavce v industriji, obrti, gozdarstvu, rudarstvu, prometu, gradbeni in sanitetni stroki in ima i o že vojni delovni razpored. Če kdo izmed njih prejme poziv, nai ga vrne zaščitnemu uradu in naj izpolni samo rubrike št. 1. 9 in 16. Kdor bi se ne javil na zaščitnem uradu, če bi ne preiel poziva, z namenom, da se odtegne uvrstitvi v pomožno vojsko državne obrambe, ali kdor bi dajal napačne podatke ustno ali na pozivu, zapade kazni po čl. 82 uredbe o pomožni vojski državne obrambe (zaporna kazen do 2 'et in denarna globa 5.000 din) Pripominjamo. da spadajo pod obveznost priiave tudi osebe, ki so začasno nesposobne za vojaško službo kakor tudi rezervni častniki. rezervni voiaški uradniki in obvezniki vojne sile ki so ali še bodo oproščeni vpoklica k vojaškim edinicam v mob'1-nem in vojnem staniu Poudarjamo da služba v pomožni vojski nikakor ni identična s službo v pasivni zaščiti, t. j. obramb-bi pred letalskimi naoadi in da razporeditev v pasivno zaščitni službi ne opravičuje nikogar, da bi se zaradi tega ne zglasil in ne mogel uvrstiti v pomožno vojsko državne obrambe Vsi oni. ki doslej tega še niso storili se_ morajo prijaviti v zaščitnem uradu najkasneje do 20. t. m.
u— Smrt uglednega ljubljanskega frizerskega mojstra. V ljubljanski bolnišnici je po daljšem bolehanju umrl g. Ivan G j u d, frizerski mojster na Starem trgu. Pokojnik je bil pripadnik stare frizerske rodovine, ki se je že pred desetletji priselila v Ljubljano in si zagotovila s solidnim strokovnim delom najboljši sloves. G. Ivan Gjud je bil ne samo dober frizerski mojster, marveč tudi zvest pobornik za napredek svoje stroke in vsega obrtništva. Stal je ob strani frizerskemu prvo-boritelju Franchettiju in ni nikdar omahoval, kadar je bilo treba izpričati narodno in napredno zavest. Zadnjo pot bo nastopil jutri, v četrtek, ob 15. uri iz kapelice sv. Janeza na Žalah. Obrtniško društvo vabi svoje članstvo, da se polnoštevilno udeleži pogreba. Dobremu stanovskemu tovarišu bodo ljubljanski obrtniki ohranili časten spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
* u— Avtom°biI'st podrl dva kolesarja. Na znanem Florjančkovem klančku na Je-žici sta se včeraj ob 16.30 pripetili dve hudi prometni nesreči, ki ju je drugo za drugo zakrivil avtomobilist Ivan V., mesar iz Trzina. Drug za drugim sta tedaj po klanč-
glavnih albanskih govorov, »toski« ali »ge-gi«, naj bi bil najobilneje zastopan v bodoči enotni književni albanščini.
Albanski ali arnavtski jezik, ki ga je med drugimi jezikoslovci proučeval tudi slovenski učenjak prof. dr. Nahtigal, zastavlja še vedno znanstvenikom težke probleme. Vsi se pač strinjajo v tem, da je eden najstarejših v skupini indoevropskih jezikov Po nekaterih je ta jezik moderna stopnja starodavnega ilirskega govora. Drugi vidijo v njem ostanek izumrlega trakijskega jezika. Nekateri jezikoslovci vidijo v njem sledove stare etruščine. To nerešeno vprašanje se tiče seveda samo izvora albanščine. Ni dvoma, da je ta jezik v teku časa podlegal vplivu drugih govorov in da se v njegovem besednem zakladu razodeva zgodovina albanskega naroda. Vsi narodi, ki so kdaj gospodovali v Albaniji, so zapustili v govorici njenega prebivalstva sledove svojega jezika. Zaradi tega lahko sodimo o današnji aloanščini, da je »mešan« jezik. Največji vpliv nanjo je imel latinski jezik, odnosno njegova romanska narečja in p> nejša italijanščina Prav tako kaže ta jezik znaten vpliv govorice slovanskih sosedov. Sledovi starogrškega jezika so redki, obilnejši so vplivi srednjeveške grščine in današnjega no-vogrškega govora, zlasti še v narečju »tosko«, ki se govori v južni Albaniji, številčno zelo obilen je v današnji albanščini delež turškega jezika, pač posledica dolgoletne turške nadv3>de v Albaniji. Za kronološko raziskavanje teh jezikovnih usedlin dobro rabijo proučevanja govorice tistih albanskih naselbin, ki so se pod pritiskom turške invazije izselile z rodnih tal in so v tujini ohranile svojo prvotno govorico.
Poenotenje albanskega jezika najbolj otežkoča dejstvo, da imajo arnavti prav za prav dva jezika, kajti »gego« in »tosko« sta si tako različna, da se prebivalec iz
Skadra že težko razume s prebivalcem iz Valone. »Gego« se izgovarja bolj nazalno, medtem ko je »tosko« bolj blagozvočna govorica. Slednji se razločuje od prvega tudi po posebni sintaktični konstrukciji, poleg tega ima dokaj različen besedni zaklad. Tako n. pr. »tosko« ne pozna glagol-skega nedoločnika. Prihodnji čas tvori s pomočjo glagola »hoteti«. Arnavti so zaradi te neenotnosti odnosno zaradi nedosta-janja književnega jezika v znatnih zadregah. V uradih pišejo jezik, ki je, če ne »tosko«, pa nekak kompromis med »toskom« in »gegom«. V osnovnih šolah so učbeniki bodisi v tem, bodisi v onem narečju, kamor pač spadajo otroci po svojem bivališču. V srednjih šolah so knjige natisnjene v obeh narečjih mešano, cako da se mora Alt: rec s srednješolsko izobrazbo naučiti obeh narečij.
Omenjena polemika v listu »Tomori« ni mogla, kakor ugota/lji dopisnik italijanskega lista, razčistiti 'pražanja bodočega enotnega jezika. Zastopniki »toskn« so cd-lično dokazovali, da je njihovo narečje, čeprav ga govori manjše število Albancev kakor narečje »gego«, primernejše za književni jezik nego njegov severni tekmec. Poudarjali so tudi, da »tosko«, kakor sa piše v knjigah in listih, že predstavlja nekak književni jezik, ker so se v njem združila razna narečja. Nasproti tem argumentom so pristaši »gega« postavili svoje: Predvsem mnogo večjo razširjenost svojega narečja in pa številno literaturo, ki že obstoji v njem.
Tako imajo najmanjši sosedje naše države znatne težave z jezikom, čigar poenotenje zahteva višja civilizacijska stopnja njihovega razvoja. Ne smemo pozabiti, da je bila albanščina pod Turki vse do leta 1912 strogo prepovedana. V vsej deželi ni bilo nobene tiskarne. Prvi časopisi so izšli v inozemstvu in so bili na skrivaj širjeni
po Albaniji. Zaradi nedostajanja tiska niso imeli posamezni rodovi, ki tvorijo albanski narod, med seboj zadostnih vezi in so si bili odtujeni. Danes skušajo s tiskom in z radiom rešiti ta problem in ustvariti književni jezik, ki bo dovolj gibčen izra-ževalni instrument za vse potrebe albanskega narodnega življenja.
Gostovanje ge. Gjungjenac. Sobotno predstavo čajkovskega »Onjegina« je omogočila ga. Gjungjenac z nastopom v vlogi Tatjane. Njeno prvo letošnje gostovanje se je žal odigravalo v okviru predstave, ki je bila občutno oslabljena zaradi obolenj v itak pomanjkljivem opernem osobju. Tako dirigent g. Neffat kakor simpatični, a ne zadostno izvežbani tenorist g. Sladoljev v vlogi Lenskega sta tako rekoč vskočila. Le na nekaterih mestih, tako v veliki pisemski sceni, v kateri je gostja ga. Gjungjenac prelepo uveljavila svoje odlične odrske sposobnosti, v ariji Gremina (g. Lupša) in delno v predsmrtnem spevu Lenskega (Sladoljev) je predstava zadovoljila. Go. Gjungjenac so dovolj številni prisotni pozdravljali s toplim odobravanjem. P. š.
Izšel je slovenski prevod Jakovljevieeve »Srbske trilogije«. Založba »Modra ptica«
v Ljubljani je pravkar izdala prvi in drugi del slovenskega prevoda znamenitega Ja-kovljevičevega spisa »Srbska trilogija«. Prvi del ima naslov »Leto 1914« in popisuje, kako je srbska vojska v začetku svetovne vojne premagala avstrijsko armado. Drugemu delu trilogije je naslov »Pod križem«. Tu je popisano, kako je bila Srbija pregažena in kako so se Srbi umikali čez albanske gore. Ko je pred nekaj leti izšel srbski izvirnik te epopeje, je kritika soglasno uvrstila delo Stevana J. Jakovljeviča med najpomembnejše srbske literarne stvaritve v zadnjem četrtstoletju. Delo ima velik nacionalni in človeški po-
men zlasti v sedanji razrvani in negotovi dobi, zato tem bolj pozdravljamo njegov izid in ga prpoiočamo pozornosti čitate-Ijev.
Novembrska številka »Modre ptice«. S pravkar izišlo 12. številko je zaključen enajsti letnik mesečnika »Modre ptice«, ki ga i-daja enako imenovano založništvo v redakciji Janeza Žagarja. Pridržujoč si, da pr.občimo ob priliki podrobnejši pregled celotnega letnika te naše književne revije, beležimo, da prinaša v zaključni številki konec Brnčičevega eseja »Problem mladosti v Cankarjevi duševnosti in literaturi«, dalje novelo češkega pisatelja Ivana Ol-brachta v prevodu Mete Korenove, esej Janka Lavrina »Od Ostrovskega do Ceho-va« v prevodu P. Donata in aktualna razglabljanja pisateljice Milene Mohoričeve »Blodnje intelekta«. V Zapisnikih ob koncu številke so objavljeni vtisi iz Tolstojevega muzeja. M. M. članek o sovjetskem filmu, Toneta Potokarja poročilo o Njegoševih pismih in prevod kritike, ki jo je objavil »Srbski knjižni glasnik« o Vodu-škovi zbirki »Odčarani svet«.
Razvoj čitalnic v Bolgariji. Izredno vpliven činitelj v bolgarskem prosvetnem življenju so čitalnice, ki imajo v mnogih krajih svoje domove in so zlasti v manjših mestih in trgih središče vsega kulturnega dela, nekake »ljudske univerze«. V Bolgariji obstoji 2630 čitalnic, izmed katerih jih ima 2697 svoje lastne knjižnice. Izmed teh jih deluje 135 v mestih in združuje skoraj 600.000 knjig. V ostalih podeželskih čitalnicah je zbranih skoraj poldrug milijon knjig. Za tolikšno razširjenje čitalnic si je pridobilo največjih zaslug bolgarsko uoiteljstvo. Učitelji so skoraj v vseh kra-j.h duša teh vodilnih prosvetnih ustanov, pri katerih sodelujejo popolnoma zastonj in tako izvršujejo tudi izven šole važno prosvetno delo.
ku vozila dva kolesarja, 251etni brezposelni pečarski pomočnik Mirko Oražen z Gline in 131etni tesarjev sin Janko Koman iz Male vasi. Kakor pripovedujejo pnče, sta oba vozila pravilno po desni strani ceste in sta bila v piecejinji razdalji med seboj. Najprej se je avto zaletel v Komanovega faintka, ga pourl in mu prizadejal neroune zunanje poškodbe, nato pa Se v Oražna, ki si je pri padcu polomil več reber, avto pa je njegov bicikel posnel in ga oo Črnuškega mostu vlekel s seboj. Ponesrečencema so ljudje takoj priskočili na pomoč. Poklicali so mestne reševalce, ki so oba prepeljali na kirurški oddeleK. Orožniki so uvedli preiskavo.
u— jrrvj uspe ni zaščitne šole. Delo zaščitne sole je v poinem teku. poročali smo ze, da je soia puceia s poukom dne 4. no-vemura t. i. in pričela vežbaci najprej m-dustrijSKe zaščitne ekipe, ki bodo oo uio-reDi.au nevarnosti prve morale razviti svoje delo v obrambo našega gospodarstva. V soboto 9. t. m. je bil tak tečaj zaključen in vodstvo šole se je lahko ob tej priliki prepričalo o visoki morali našega industrijskega nameščenca in delavca, ki se dobro zaveda svoje dolžnosti do države in jo tudi vestno izvršuje. Dokaz temu je disciplina v posečanju tečajev, ki je taka, da si vodstvo šole boljše sploh želeti ne bi moglo, saj je 100%. Pa še k nečemu drugemu si vodstvo šole tudi lahko čestita: ob zaključku obeh tečajev, tako gasilsko tehničnega kot zdravstveno kemičnega, so prihajali udeleženci k vodji šole prof. Ste-pišniku z zahvalami in prošnjami, da jim dovoli še enkrat posetiti tak tečaj takrat, ko bodo prosti službe in se bodo lahko še bolj posvetili delu v korist splošne varnosti. Vsak tečaj je zaključen z izpitom. V soboto je izpite vodil direktor mestnih uradov g. Jančigaj kot načelnik zaščitnega urada, izpraševali pa so v gasilsko-tehničnem tečaju namestnik načelnika mestni višji komisar dr. Grasselli, inž. Dolenc in vodja poklicnih gasilcev Furlan, v zdravstveno kemičnem tečaju pa mestni fizik dr. Rus in vodja šole prof. Stepišnik. Rezultati so v obeh tečajih več ko zadovoljivi in so pokazali udeleženci obeh tečajev, da so resno delali. Zahvala udeleženke zdravstveno kemičnega tečaja, ki se je ob zaključku zahvalila preprosto, toda zato tem bolj prisrčno, naj bo vodstvu šole samo skromno priznanje in v nadaljnjo pobudo za delo in skrb za našo varnost.
n— JNAD »Jugoslavija«. Danes, v sredo, ob 20. bo članski sestanek na katerem bo predaval publicist g. dr Branko Vrčon. Po predavanju se bomo porazgovorili o važnih društvenih zadevah zato je nujno, da se sestanka udeležiš. Tajnik I.
u— »Iz Prešernovih dni« — proslava dr. Franceta Prešerna, ki jo priredi Kolo ju-goslov. sester in na katero že danes prav toplo povabimo vsakogar, bo dne 2. XII. t. 1. v ljubljanski operi. Na izredno lepem sporedu so recitacije, dramski prizor, so-iopetje Prešernovih pesmi itd. Natančni spored te zanimive prireditve priobčimo prihodnjo nedeljo.
o— Otvoritev letošnje sezone v šentjakobskem gledališču v Mestnem domu bo v soboto ob 20.15. Uprizorili bodo Gena Se-nečiča satiro »Nenavaden človek«. V tej sodobni igra nam je prikazal avtor vse tegobe, ki se zrušijo na poštenega upokojenega železničarja in kostanjarja Tonkovi-ča, ki je vrnil najdenega pol milijona. Socialna in družabna vprašanja tvorijo jedro tega tragikomičnega dogodka, Pri predstavi sodelujejo Košak, Lavrič, Plevelj, Moser, Eypper, Kos, Vidičeva, Cučkova, Kramarjeva in drugi. Na otvoritveno pred-astvo že sedaj opozarjamo. V nedeljo 17. t. m. ob 20.15 se bo igra ponovila. Kupite vstopnice že v predprodaji od danes dalje v društvenih prostorih v Mestnem domu.
n— Strelsko okrožje v Ljubljani, obvešča svoje članstvo, da je umrl njegov marljivi in požrtvovalni podpredsednik g. Hinko Ločniškar, vojni referent v Kranju, ter poziva svoje članstvo, da se udeleži polnoštevilno njegovega pogreba, kl bo v četrtek
14.	t. m. iz vojne bolnišnice na Zaloški cesti ob 9. uri dopoldne.
u— Ljudska univerza, Kongresni trg, Filharmonija. Drevi bo predaval v mali dvorani g dr. Aleksander Maklecov, profesor na univerzi v Ljubljani. Tema: Tisk kot vzrok zločina. Vstop prost. Začetek ob 20.
u— Prv0 letošnje predavanje Pedagoškega društva bo v ponedeljek 18. t. m. ob 18. uri v predavalnici Mineraloškega instituta na univerzi. Ob priliki 201etnice smrti" našega pedagoga Hinka Schreinerja bo predavala ga. A. Cernejeva »O pomenu Schreinerjevega dela za slovensko pedagogiko«. Po predavanju se bo vršil redni letni občni zbor društva. Vstop prost.
u— Združenje krojačev, krojačic In sorodnih obrtov v Ljubljani obvešča članstvo. da se v srado dne 13. novembra 1940 ob 8. zvečer v hotelu Štrukeli v Ljubljani ne bo vršil članski sestanek, pač pa se bo vršil istotam pri Štruklju članski sestanek v sredo, dne 20. novembra 1940 ob 8. zvečer. Vabimo vse člane, da se sestanka udeleže. Na sestanku bodo strokovno poučni razgovori. — Zadružni načelnik: Može Fr. (—)
u— Združenje brivcev, frizerjev in ko-zmetikov v Ljubljani obvešča svoje članstvo, da je preminil član g. Gjud Ivan, frizerski mojster. Ljubljana. Stari trg. Pogreb bligega pokojnika bo v četrtek ob
15.	uri z ZaL kapelice sv. Janeza. Prosimo članstvo, da pokojnika spremi na njegovi zadnji poti (—)
u— JNAK Edinstvo. V sredo ob 18. seja odbora, v četrtek ob 20. članski sestanek.
n— Zgubila Se Je v nedeljo 10. t m. na poti s šmarne gore do tramvajske postaje v Št. Vidu zlata damska ura. Poštenega najditelja prosim, da odda uro v trgovini T. Marinko, Ljubljana, Prisojna ulica 7. (—)
o— Kako bomo pridelovali na vrta vso zelenjad, Id je potrebna za dom, o tem bo predaval v petek 15. t. m. ob pol 20. v deški ljudski šoli v Sp. šiški gospod inž. Ciril Jeglič, banovinski referent za pospeševanje vrtnarstva. Vsa druga navodila so priobčena v razglaanih omaricah.
Postani in ostani član Vodnikove druibet
Iz Celja
e— Akademija Jadranske straže v Celju.
Podmladki in krajevni odbor JadransKe straže v Celju so priredili v nedeljo popoldne v celjskem gledališču akademijo v proslavo Jadranskega dne in osvoboditve Slovenije. V petek in soboto je bilo pet prireditev za vse celjske šole s skoraj istim sporedom. V nedeljo popoldne je bil na akauemijo tak naval, da bodo akademijo v nedeljo 17. t. m. ob 16.30 ponovili. Pevski zbor deške meščanske šole je pod vodstvom g. Segule najprej zapel državno himno, nato pa je Janko Lesničar v tehtnem in učinkovitem govoru podčrtal pomen Jadranskega dne in življenjsko važnost našega morja za našo državo in naš narod. Pevski zbor deške meščanske šole je skladno in z dobro dinamiko zapel Ipav-čevo »Domovini«. Učenke I. dekliške narodne šole so pod vodstvom gdč. Gradišnikove m ge. Pečnikove podale ljubek prizor z deklamacijami »Barčica po morju plava«. Govorni zbor II. deške narodne šole je pod vodstvom ge. Sadarjeve recitiral Jenkovo »Adrijansko morje«. Sledil je telovadni nastop učencev II. realne gimnazije pod vodstvom g. Zupana s točko »Mladi vojaki«. Učenke zavoda šolskih sester so pod vodstvom šolskih sester Jolan-de Karničnikove in Kerubine Klančarjeve zelo učinkovito in v lepih narodnih nošah zaplesale jugoslovenska narodna kola ob eksaktni spremljavi malih harmonikarjev. Učenci deške meščanske šole so pod vodstvom g. Tomažiča skladno in točno izvedli prosto vajo. Ugajala je tudi vaja z obroči, ki so jo izvedle učenke dekliške meščanske šole pod vodstvom ge. Bolhar-jeve. Z zelo simpatičnim in polno zvenečim glasom je učenka trgovske šole Ter-čičeva ob spremljevanju orkestra zapela Tiiardovičevo »Daleko je biser mora«. Dovršene in brezhibne so bile skupine, ki so jih podali učenci deške meščanske šole pod vodstvom g. Tomažiča. Višješolke I. realne gimnazije so pod vodstvom gdč. Trdinove skladno in precizno zaplesale šantlo-vo »Baletno kolo« (Jugoslovensko besedo). Vsi podmladki so ob zaključku pod vodstvom g. Tomažiča podali zelo okusno in-scenirane simbolične žive slike »Svetopol-kova oporoka«, »Okovi suženjstva« in »Osvobojenje« z zadovoljivimi deklamacijami in vmesno godbo iz Smetanove »Prodane neveste«, Parmove »Ksenije« in Smetanove »Libuše«. Pri tretji sliki je pevski zbor dekliške meščanske šole pod vodstvom g šegule zapel Premrlovo »Stražo na Adriji«. Pri akademiji je sodeloval orkester celjske vojaške godbe pod vodstvom kapelnika g. Fabijanoviča in g svojim izvajanjem znatno pripomogel k splošnemu učirku prireditve. Akademija je v vsakem pogledu odlično uspela, šolska mladina in njeni voditelji so pokazali bogate sadove kulturnega dela ter v polni meri zaslužijo javno pohvalo in priznanje. R. P.
Dr. ALFONZ KUNST
radi vpoklica DO NADALJNJEGA NE OKDINIRA
Iz Maribora
a— Minister dr. Bogomil Voftnjak je predaval. Predsnočnjim je predaval v tukajšnji Ljudski univerzi minister n. r. dr. B. Vošnjak o delu za Jugoslavijo. Predavatelj, ki spada med najodličnejše člane Jugoslovanskega odbora, je v izčrpnih izva^ janjih orisal delo jugoslovenske emigracije ob ustanovitvi Jugoslovenskega odbora, boj proti londonskemu paktu ter organizacijo jugoslovenske propagande v inozemstvu. Očrtal je prilike, ki so privedle do krfske deklaracije, in je z raznimi zanimivimi spomini osvetlil nekatera poglavja ob zori jugoslovenske države. Poslušalci so izvajanjem pozorno sledili in se oddolžili s toplim priznanjem.
a— Mariborska obrtniška združenja, ki
so bila ukinjena, so prejela od mestnega poglavarstva odlok, da v roku 15 dtni izvršijo odločbo o razpustu združenja, zlasti pa da v tem roku izročijo celotni arhiv skupnemu zdniženju obrtnikov v Mariboru. V tej zadevi je nastal zanimiv položaj, saj so ta združenja, kakor smo svojčas poročali vložila tožbo na upravno sodišče v Celju ki je razsodilo v prilog združenjem in je postala sodba pravomočna. Ukinitev združenj je bila namreč s to sodbo razveljavljena.
a— Iz gledališke piBarne. Glede na
splošno zanimanje za prvo letošnjo glasbeno predstavo v četrtek 14. t. m. se v interesu obiskovalcev priporoča, da si pre-
skrbijo vstopnice že pri dnevni blagajni. Predstava se prične točno od 20. uri. Takoj v začetku jc prav arčkan že prvi prizor. Zato bd bila škoda, če zamudi kdo začetek.
a— Kroglo v prti. 191etna Angela Cučko-va iz Košakov si je pognala kroglo iz samokresa v prsi. Nezavestno in krvavo so
prepeljali v bolnišnico. Njeno stanje vzbuja resno skrb. Vzrok obupa nI znan.
a— Ukinitev omiljenega strogega pasjega zapora. Ker se je pojavil nov primer pasje stekline v Mariboru, se v smislu razglasa mestnega poglavarstva pozivajo vse osebe, ki bi bile morda ogrizle od psa, naj se javijo mestnemu fizikatu. Ukinja se omiljeni strogi pasji zapor ln se spet odreja strogi .pasji zapor. Kršenje tega razglasa se bo kaznovalo po določilih živalskega kužnega zakona z dne 14. junji 1928.
a— Slika iz medvojnih dni . . . Naglo se je razvedelo po Mariboru, da se lahko dobi v Hochmiillerjevi oljarni v Taborski ulici bučno olje, ki ga sicer v Mariboru zelo primanjkuje, in sicer v manjši količini. Mariborske gospodinje ao se takoj zvrstile v dolgi vrsti, da so prišle na vrsto. To čakanje v vrsti skozi več dni nas spominja na prilike med bivšo svetovno vojno, ko so ljudje za razne potrebščine stali pred trgovinami in prodajalnami od zore do mraka
a— Noc°j gremo v kino. Pod tem naslovom bo jutri četrtek 14. t. m. predavanje, ki ga bo imel v studanški Ljudski univerzi novinar g. Jaroslav Dolar.
e— Diplomiran je bil na pravni fakulteti beograjske univerze g. Konrad Kola-rič iz Celja, nečak g. dr. Frana Vidoviča, predsednika okrožnega sod.šča v Celju.
čestitamo!
e— Umrla je včeraj v celjski bolnišnici v starosti 53 let ga. Neža Kukovčeva, soproga orožnika v p. g. Kukovca iz Lise pil Celju. Pokojna je bila vzorna soproga in izredno skrbna mati. Zapušča soproga ter tri hčerke in enega sina. Pogreb bo jutri bo 15. iz mrtvašnice na mestnem pokopališču. Pokojni bodi ohranjen lep spomin, svojcem naše iskreno sožalje!
e— Razprava o umoru. Pred petčlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju se bo jutri ob S. zjutraj nadaljevala dne 31. oktobra prekinjena razprava proti 301etne-mu posestniku Francu Gosaku s Planine pri Zrečah. ki je obtožen, da je letos 7. avgusta na Planini s sekiro umoril svojo mačeho, 521etno preužitkarico Julijano Go-sakovo. Jutri bodo zaslišane nove priče. V ponedeljek je bil sodni ogled na kraju zločina in v okolici.
GLAVNA KOLEKTURA DRŽAVNE RAZREDNE LOiERIJE
»VRELEC SREČE«
ALOJZIJ PLANINSEK,
Ljubljana, Beethovnova ulica 14,
Javlja izid žrebanja z dne 12. novembra i i. razreda 41. kola.
i-remijo din 303.000.— je zadela št. 95487 xiIN 100.000.— št. 67989 DIN 80.000.— št. 88290 DIN 50.000.— št. 19298 DIN 30.000.— št. 65121 DIN £5.000.— št. 77206 DIN 10.000.— št. 4523 27190 38506 79573 . 82364 PO DIN 5.000.— 4697 20476 29816 39474 40067 48359 50132 60792 64748 68502 84546 88733 PO DIN 3.000.— 1530 7899 10886 14530 14596 38259 38600 42726 52444 52752 57923 82261 87228 88553 90154
PO DIN 1.000.— 6445 12627 15736 21942 35007 35759 36755 37215 37658 49787 49774 51225 53311 54028 54646 57139 58923 59151 59888 66676 69126 72293 76081 77778 80424 81711 83907 86515 87444 88133
2%ada!je je bilo izžrebanih še 1430 dobitkov po 600.— din.
Ker so bile številke javljene telefonično, eventueina pomota ni izključena.
žrebanje III. razreda 41. kola bo 18. decembi a.
Zadete dobitke glavna kolektura »Vrelec sreče« izplača takoj.
Gospodarstvo
V oktobru se je indeks cen dvignil za 2%
Naraščanje cen se je deloma ustavilo
Studijski oddelek Narodne banke je sestavil indeksne številke o gibanju cen v trgovini na debelo za mesec oktober. Iz teh številk je razvidno, da "e je splošni indeks cen v trgovinj na debelo v oktobru povečal ie še za nadaijnib 2.7 točke ali za 2.1°/», med tem ko je v septembru narasel za 8.2 točke ali za 6.7%, v avgustu pa za 12.9 točke ali za skoro 12%. Naraščanje cen, ki je v avgustu in septembru zavzelo tako velik obseg zaradi nagle poaražitve pšenice in koruze, se je v oktobru deloma ustavilo.
Od septembra do oktobra se je indek* cen rastlinskih proizvodov, ki je v avgustu in septembru poskočil od 128.7 na 173.8. dvignil le še na 176.5, torej za 1.5%. Večji dvig je zabeležen pri indeksu cen živine in živinskih proizvodov, ki je prej precej zaostajal in je šele v septembru narasel od 93.1 na 105.1, v oktobru pa se je dvignil na 113.4, tako da kaže ta indeks v preteklem mescu povečanje za 7.8%. Indeks cen mineralnih proizvodov je v oktobru ostal na neizpremenjem višini 127.5 točke, indeks cen industrijSKijj proizvodov pa se je dvignil od 120.9 na 121.1, torej le za 0.2 tečke.
Povišanje Splošnega indeksa cen so torej povzročile v oktobru le še višje cene
za živino in živinske proizvode. Splošni indeks cen, ki se je dvignil v naglih skokih od 108.3 v juliju na 121.2 v avgustu in 129.4 v septembru, se je v °Kt«bru povečal na 132.1 točke (1926=100). IAU v oktobru je znašal splošni indeks cen 80.1 točke in znaša torej od lanskega oktobra povečanje 52.0 točke ali 64.5»/«.
Navzlic temu, da so znatno povečane i cene pšenici in koruzi potegnile za seboj I cene ostalemu blagu, je še vedno povečanje indeksa cen rastlinskih proizvodov zratno večje v primeru z ostalimi delnimi indeksi, kakor nam to kaže naslednja primerjava:
indeks cen rasti. živ. min. industr. proizv. proizv. proizv. proizv. 76.8 71.0 98.9 82.9 176.5 113.4 127.5 121.1
okt. 1939
! okt. 1940 __
| razlika +130% +70% +29% +46% j Indeks cen glavnih izvoznih proizvodov je znašal v oktobru 131.8 točke nasproti 75.4 v lanskem oktobru, indeks cen glavnih uvoznih proizvodov pa 126.0 točke nasproti 86.9 v lanskem oktobru. Od lanskega oktobra znaša torej povišanje cen pri glavnih izvoznih proizvodih 74.8%. pri glavnih uvoznih proizvodih pa 45%
Novi mezdni razredi za bolniško zavarovanje
Zakon o zavarovanju delavcev predpisuje, da je treba mezdne razrede, v katere so uvrščeni delavci po svojem zaslužku v svrho odmere piispevkov in določitve podpor, vedno takrat spremeniti, ako dvakratni znesek povprečne zavarovane mezde znaša več kakor najvišja zavarovalna mezda. Do danes je najvišja zavarovalna mezda znašala 48 din pri povprečni zavarovalni mezdi v zadnjih treh letih od 23 do 24 din Danes je povprečna zavarovalna mezda poskočila najmanj na 30 din, ako pa izločimo vajence in zavarovance, katerih mezde so kategorizirane, pa gotovo na 40 din. Zaradi tega je v skladu s pozitivnim zakonom, ako je minster za socialno politiko predpisal naredbo o spremembi mezdnih razredov. Mezdni razredi so po svoji višini prilagodem delavskim zaslužkom ter so zlasti uvaževane težnje onih delavcev, ki zaslužijo na dan več kakor 48 din in do danes za ta višji zaslužek niso bili zavarovani. Najvišja zavarovalna mezda znaša po novi uredbi 80 din in so s tem bolje plačani delavci tudi v slučaju bolezni ali nesreč deležni zvišanih podpor, ki so sorazmerno v skladu z njihovim drugačnim življenjskim standardom. Najvišji odstotek zavarovanih delavcev na ozemlju ljubljanskega urada je odpadel na najvišje 4 mezdne razrede. Za te zavarovance je bila dejanska mezda toliko zvišana, da je skočila preko polovice najvišjega starega mezdnega razreda.
Nova tabela mezdnih razredov ima 9 razredov namesto sedanjih 12, odn 8, ker najnižji mezdni razred začenja s številko 0. Novost nove uredbe le tudi v tem. da je napetost med posameznimi mezdnimi razredi večja in znaša do vključno 3. razreda 5 din, od 4. razreca dalje pa 10 din. Ta novost daje delavcem lepši pregled in boljfto kontrolo za višino prispevkov in za viši >o podpor. Novost pa pomeni tudi veliko olajšavo v administraciji.
Zavarovalna premija je za vse panoge ostala neizpremenjena; prav tako so ostali neizpremenjeni odstotki zavarovalnih podpor. Celotni prispevk bodo seveda viš.r ker je najvišja zavarovalna mezda raztegnjena od 48 na 80 din m to za vse oue delavce, ki zaslužijo več kakor 48 din dnev-no. Za delavce z manjšim zaslužkom pre mija ne bo dosti višia zlasti ne v skupnem znesku. Z novo uredbe so zvišane tudi ren te v nezgodnem zavarovanju, ker je zvišar letni zaslužek, in pa podpore v invalidskem in starostnem zavarovanju, ker je tudi osnova za izračunanje teh pokojnin dvignjena.
ŠKupno zvišanje bo na tej osnovi znašalo za vso državo okoli 310 milijonov din. Od tega odpade na Slovenijo okrog 15% t. j. okrog 45 milijonov din. Od tega odpade 50%, t. j. okrog 22 milijonov na bolniško zavarovanje, ki z dajatvami in podporami sproti konsumira predpisane premije. Znaten del od ostanka odpade na Delavsko zbornico in Borzo dela in pa na tekoče podpore v invalidskem in starostnem zavarovanju. Nova uredba bo prinesla Sloveniji letne približno 10 milijonov din več sredstev za investicijsko politko.
Z novo ureditvijo mezdnih razredov je rešen samo en del nujnih problemov v delavskem zavarovanju. Drugi del neodložljivega problema pa je investicijska politika ki mora biti v časih negotovih valutarnih prilik posebno skrbna in vestna. Z Investicijsko politiko je treba za bodočnost zaščititi realno vrednost delavskih rent in pokojnin. Pričakujemo, da bo tudi ta del pro-
blema delavskega zavarovanja nujno in skrbne rešen. Brez te rešitve delavci od uvedene reforme ne bodo imeli trajnejših koristi. Sedanja reforma bo demo prilagodila prejemke bolnikov in ponesrečencev in upokojencev obstoječi draginji.
I Istočasno je minister za socialno politiko preap-sal tudi novo tablico denarnega ekvivalenta za prejemke v naravi. Novost nove ureditve je v tem, da je ekvivalent odrejen po draginjskih razredih, kakor jih piedviaeva zakon o državnih uradnikih. Ta diferencijacija je čeloma v redu, kolikor seveua draginjski razredi ustrezajo dejanskim prilikam v dotičnili krajih. Napačno pa je, da ekvivalent ni diferenci-lan po banovinah. V odredbo je vnešen predpis, da odrejeni ekvivalent veija samo takrat, ako banska oblast v odločbi o minimalnih mezdah ni predpisala posebnega ekvivalenta za prejemke v naravi. Za dravsko banovino torej velja ekvivalent, ki ga vsebuje tozauevna banova odločba. Ekvivalent v banovi odločbi je nekoliko nižji od ekvivalenta po zakonu o zavarovanju delavcev.
*
Novi mezdni razredi so stopili v veljavo že s 1. novembrom t. 1. Za zavarovance, ki dO mlajši od 18 let z zasiužkom do 10 din dnevno ter za vajence, miajše od 18 let brez ozira na zaslužek, je predviden po-oebni razred »0« z zavarovano mezdo 10 dn. Ostali novi mezdni razredi pa so na-s ednji:
ir.ev.dni	zaslužek
razred	na daa v d.n
1	do 20
2	preko 20 do 25
3	p.tko 2". do 30
4	preko uC de -iO
5	prekc -10 co
S	preko do PO
7	p:.*? €0 d- :o
S	n-e- o S')
Novi mer« ..i :azr.:d o o^rr.fen
zavarovana mezda v din 15 ?Q
15 ao
i/0
10 30
arat.-
(
1 3C Olil CZ". :
>T„
H Z.i
i v . i i \ a.'", a
p;- i;o i?
"v.f; •
iki:r.; št vv; «':< ■ 'imsi-i -;i št. ,i'k »:. i) meztla za v arov nt:? • ki so ?* k t, znaša s .'.a; 15 din, ne j. Z: r?.di picj re it i č'ar„v v ne raz eds bo Okr žn: • «•] ; b.-':iU :-.!• -ganii TBI'D) pizvcl d k.d.\a ce. • ? r,-Iskouni »Po::c na P-'.- a /as ži.a ;.n-lavijo v k r'n vse svo-e delavce ir. nameščence. k: so bi'i v m;scu novembru ^apos.eni. Okrrini urad bo nato ii-.-edel klasifikacijo prijavljenih oseb pj novih mezdnih razredih, E e!o„a.a!cem. ki p.ija-vo svojih ramežčsacev in delavcev v.še z izrlaCiro listo, ni treba pred'agati ponovnih prijav in bo pteklssifikacijo izv:ša Okrožni urad po predloženih i' plač Inih listah. Prav tnko delodajalci ne bodo predložili ponovnih prijav za kategeriz rano osebje (služkinje, natakarje itd.), ker je za to osebje izdana nova kategorizacija po nov h mezdnih razredih.
Z delodajalci, ki ponovne prijave ne bodo predložili do 5. decembra, bo okrožni urad (če podatkov na drugi način ne bi mogel zbraH) postopal tako, da bo vse osebe izpod 18 let uvrstil v mezdni razred »0«. Ostalp zavarovane člane iz dosedanjega m. in IV. razreda bo uvrstil v novi razred 1. iz VII. razreda v novi razred 2. iz Vm. razreda v novi razred 3. iz IX. in X. razreda v novi razred 4 in iz XI. razreda v novi razred 5. Člane, ki so bili uvrščeni doslei v xn. mezdni razred, bo okr. urad v tem primeru uvrstil na podlagi sta-
rih prijavnic v ustrezajoče nove mezdne razrede 6, 7 ln 8. čim bo dobil okrožni urad na kakršen koli način naknadno točne podatke o dejanskem zaslužku, bo izvršil prevrstitev po dejanskem zaključku.
Vse podpore za bolezen, porodniške podpore in podpore za smrtne slučaje ln nesreče, ki so se dogodile pred 1. novembrom, bo izplačal okrožni urad po starih mezdnih razredih.
Nacionalizacija brod&ke tvornice vagonov
Iz Beograd poroča »Jugoslovenski kurir«, da je neka domača skupina gospodarstvenikov, ki jo vodi Banovinska hranilnica v Zagrebu, dosegla sporazum z glavnimi delničarji Prve jugoslovenske tvornice vagonov, strojev in mostov d. d. v Slavonskem Brodu glede odkupa delnic. Ta domača finančna skupina bo po doseženem sporazumu odkupila od rumunske skupine Ausnit 260 000 delnic. Tako bodo imeli ti novi delničarji skupaj s Prvo hrvatsko štedionieo večino v podjetju. Pra-štediona ima že od prej znaten paket teh delnic. Celotna delniška glavnica znaša 55 milijonov din in je razdeljena na 550.000 delnic po 100 din nominala.
S tem je dosežena nacionalizacija enega največjih industrijskih podietii v Jugoslaviji. V jugoslovenckih rokah bo odslej 80% delnic tega podjetja
Nacionalizacija Jugoslovenske udružene banke
Nadalje poročajo iz Beograda, da se je v zadnjem času jugoslovenska skupina pri Jugoslovenski udruženi banki d. d. Beo-grad-Zagreb (Union banka) sporazumela a skupino inozemskih delničarjev (s švicarsko in angleško skupino) glede odkupa njihovih delnic, tako da bo prešel v nacionalne roke tudi ta zavod, ki je izšel iz prejšnje Hrvatsko-slavonske deželne hipo-tekarne banke.
Končno poročajo, da bo v kratkem občni zbor Občega jugoslovenskega bančnega društva (ki je izšlo iz prejšnje podružnice dunajskega Bankvereina), kjer bo sklenjeno povišanje glavnice od 60 na 100 milijonov din.
Občni zbor zvezne organizacije trgovskih pomočnikov
V	nedeljo je bil občni zbor Zveze pomočniških zborov združenj trgovcev za dravsko banovino. Ob polni udeležbi, je tovariš Lojze Sitar, ki je predsedoval občnemu zboru, otvoril občni zbor ter pozdravil zastopnike nameščenskih organizacij, nakar je sledil obširen referat o delu zveze, v katerem so navedeni uspehi prizadevanj za zboljšanje socialnega položaja trgovskih nameščencev. Dolgoletna borba za pokojninsko zavarovanje trgovskih sotrudnikov se je končala z uspehom in so danes trgovski sotrudnilu zavarovani pri Pokojninskem zavodu. Pra<v tako važno in omembe vredno je, da je pred kratkim stopila v veljavo odločba bana o minimalnih plačah, s katero se je položaj trgovskih sotrudnikov saj nekoliko zboljšal.
Sledili so referati posameznih pomočniških zborov, iz katerih razvidimo, da je še mnogo dela in da bo treba še mnogo prizadevanj, da se odpravijo krivice, ki se kljub raznim uredbam in naredbam še vedno dogajajo. Storjeno je hilo v tem pogledu več sklepov. Sprejeta je bila tudi resolucija glede trgovsko-sotrudniškega naraščaja. Prav tako je bila sprejeta resolucija, v kateri je razloženo, da trgovski sotrudniki pri Pokojninskem zavodu nimajo svojega zastopnika k> mu danes, po svojem članstvu, pripada
Poročila poudarjajo, da Je bolj ko kdaj poprej, nujne potrebno da se .vsi pomočniški zbori v Sloveniji zavedajo, da je le v skupni in enotni borbi za pravice trgovskih sotrudnikov možnost uspeha.
Sledile so volitve pri katerih je bil soglasno Izvoljen naslednji odbor: predsednik Sitar Lojze, tajnik Japelj Franc, blagajnik Lampič Ciril, ostali odborniki: Novak Janez, Jarc Fran jo (Kranj), Pirš Mirko (Ptuj), Poteko Ivan (Brežice), Flegar Franc (Murska Sobota), Lempl Milan (Jesenice).
Znatno povečanje našega klirinškega dolga v Nemčiji
V	avgustu in septembru so se, kakoi znano, nakupičili pri denarnih zavodih nalogi za nakup klirinških čekov za plačilo obveznosti naših uvoznikov iz blagovnega prometa. Uvozniki so hoteli v bojazni pred povišanjem tečaja klirinške marke čim prej poravnati svoje fakture. Po ureditvi vprašanja tečaja klirinške marke so bili položeni zneski v dinarjih prenešeni na klirinški račun, kar je povzročilo, da smo postali v kliringu z Nemčijo dolžniki. V z?''nji četrtini oktobra je naš klirinški dolg v Nemčiji narasel od 3 86 na 7.44 milijona mark najnovejši izkaz od 8. t. m pr> zrrrnarmije n?'1o'jne povečanje na 15.79 - -1" r^r|t (276 milijonov din). Naš
-v,-	nfj^roti Oškomoravskcmu
.^f-M.f^.nf,, i? koncu novembra narise! m fi1! milijona Kč, se ie v prvi * ; v rc"cr. bra zmanjšal na 55.2 mili-iora Kč.
r. ■ Mh na^vih kltrineov zaznamu-
-	r-fiii) z V"r?v."!r«ko ponovno
, no	n<t*r"Mi dolga. Naš kli-
v	se ie v zadnii če-
i-1' :r' •-v«-«^br<> rovpčp.l od 17 8 na 29 5 mi-!,•■;. -i cr^i-f pn ce ie dvignil na 42 2 •,.""-r»n"	P-v-^pi m ip tudi naš kli-
i r::"-) dolg v Turčiji od 12.8 na 14.4 mi-
lijona din. Naš dolg v Slovaški se je dvignil le še za 0.1 na 26.8 milijona Ks. Za malenkost pa se je zmanjšal naš klirinški dolg v Rum uniji, ki znaša sedaj 5 milijonov din.
Med aktivnimi kliringl zaznamuje klirinški račun z Italijo po zadnjem znatnem povečanju naših terjatev malenkostno nazadovanje, in sicer od 49.0 na 48.5 milijona din. Nekoliko je tudi nazadoval saldo naših klirinških terjatev v Bolgariji, in sicer od 2.0 na 1.8 milijona din. Ponovno pa se je povečal saldo naših terjatev v kll-ringu s Francijo od 7.6 na 8.8 milijona frankov in v kliringu s francoskimi kolonijami od 2.7 na 3.0 milijona frankov. Saldo naših terjatev v kliringu z Nizozemsko pa se je dvignil od 2.03 na 2.10 milijona holandskih goldinarjev.
Gosnodarske vesti
= Odpremna dovoljenja za moko Is
Vojvodine. Prejeli smo: V poslednjem času je ustavil Prizad izdajo odpremnih dovoljenj za moko, ker nakupuje večje količine moke v določene svrhe. Prevod bo pa kljub temu poskušal izposlovati priznanje sklepov, ki bi jih napravili slovenski kupci z vojvodinskimi mlini. Zato poziva vse kupce moke. da vedno prijavijo vsak nakup moke Prevodu z navedbo dneva zaključka, imena prodajalca in kupljene količine moke. Na podlagi navedenih podatkov bo Prevod skušal doseči od Prizada dovolitev odpremnih dovoljenj.
Borze
12. novembra
Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda pri čvrstejši tendenci trgovala do 444 (v Beoeradu do 444). Promet je bil še v delni«~>h TV^veliske t>o 347.50. DEVIZE
Ljubi "ana. Oficielni tečaji: London 175.15
—	178.35. New York 4425 — 4485. Curih 1028.64 — 1038.64. Tečaji na svobodnem trgu: London 216.61 — 219.81. New York 5480 — 5520. Curih 1271.10 — 1281 10.
Curih: Beograd 10. Pariz 9 88. Lo-don 17.10. New York 431.125. Milan 21.75. Madrid 40. Berlin 17? 50
EFEKTI
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 443 — 446 (444) 4% agrarne 5=> dsn., 4% severne agrarne 52.75 — 53.25 6"/« be-gluške 78 bi.. 6% dalm. agrarne 71 bl„ 6% šumske 71 bi.. 7% stabiliz. 95 den., 1% invest. 98 den.. 7% Seligman 101 den.. 7% Blair 95.50 den. 8% Blair 100 den.: delnice: Narodna banka 6450 bL. PAB 192., Trboveljska 374.50 — 350 (347.50).
Beograd. Vojna škoda 444.50 den (444) 4% agrarne 58 den.. 6% beeluške 76 — 77.50 (75). 6% dalm agrarne 69 — 70. 6% šumske 69.50 den.. 7% invest. 99 50 den., 7% Seligman 100.75 den. (100.50), 7% Blair 94.50 — 95 (94.50) 8% Blair 10^.50
—	101 (100.50). Narodna banka — (6500),
Blagovna tržišča
ŽITO
+ Chicago, 12. nov Zač°tni tečaji: pšenica: za dec. 88.50 za mai 87.50. za iulij 83: koruza: za dec. 62.375. za mai 63.625.
za jul. 64.125.
+ NovosadSka blagovna borza (12. t. tn.) Tendenca nespremenjena. Pšenica: za pšenico veljajo odkupne cene po uredbi. Oves: baški, sremski 315 — 317. Rž: baška 332.50 — 335; ban. 330 — 332.50. Ječmen: baški in sremski 335 — 337 50: pomladni 412.50 — 417.50. Koruza; baška sušena par. Indjija 263 — 265, par. Vršac 261 — 263. Moka: franko nlin v dunavski ban brez skupnega davka n vreč; »0« 620 — 640; krušna moka 358. Otrobi: franko mlin brez skupnega davka m vreč- 180 Fižol: baški in 3remski beli brez vreč 427 50 — 432.50.
I O
Sreda, 13. n°vembra Ljubljana 7: Jutrnji pozdrav, napovedi, poročila. — 7.15: Veseli zvoki (plošče). — 12: Okrogli napevi (plošče). — 12.30: Poročila, objave napovedi. — 13.02: Veseli spomini (plošče). — 14: Poročila. — 17.30: Dijaška ura. — 18: Pojte z nami (g. L. Kramolc). — 18.40: Visokošolke in mladinsko socialno skrbstvo (gdč. M. Keržič). — 19: Napovedi, poročila. — 19.25: Nac. ura.
—	19.40: Po domače (plošče). — 20: Violinski koncert prof. L. Miranova, spremlja prof. M. Lipovšek. — 20.45: Plošče za ples.
—	21.15: Samospevi gdč. Mire Bašič, spremlja prof. M. Lipovšek. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Bežigrajski pevski zbor.
Beograd 20: Prenos opere lz Nar. gledališča. — Zagreb 17.15: Koncert orkestra.
—	20.30: Violinske skladbe. — 21: Pisan glasbeni spored. — Praga 19.25: Dramskf večer. — Sofija 19.50: Koncert solistov m orkestra. — 20: Klavirski koncert. — 20.30: Thomasova o<pera »Mignon«. — 22: Bolgarska narodna glasba. — Berlin 19.20: Veliki orkester. — 21.10: Lahka glasbo.
—	Rim 19.30: Iz Wagnerjeve opere »Siegfried«. — 22.10: Lahka glasba.
Efektrika pri Veliki Nedelji
in sosednih vaseh bo zasvetila v soboto
Velika Nedelja. 12. novembra
Pri Veliki Nedelji, v prijaznem kraju v bližmi Ormoža, bo v soboto zvečer prvič zasvetila električna luč Ze dolga leta je spe'inn mimo kraja glavni električni daljnovod falske elektrarne. Tujec, ki ga je pot zanesla tod mimo, je začuden zmajeval z glavo, češ: kako to, da se nihče ne pobriga, da bi kraj eJektrificirali. Bili so časi, ko bi sc dalo to napraviti z manjšimi stroški ko danes. Toda šele lotos pomladi se je ustanovila v kraju elektriška zadruga. Začeli so se s sestanki, kjer so se pretresali razni načrti in delali proračuni.
Prvo pobudo in ves svoj trud je vložil v to delo učitelj g. Knafelc. Predsednik zadruge g. Medik je s člani zadruge uspešno vodil in dokončal elektrifikacijo vasi Ve-iike Nedelje, Mihovcev in Trgovišča. Inštalacija bo do sobote, 16. novembra, v glavnem dovršena. Tako se približuje nestrp-
no pričakovani trenutek, ko bodo rva£i ljudje v svojih domovih lahko z eno samo kretnjo razsvetlili svoja bivališča. Zanimivo je, kako ljudstvo kar z nekakim otrorkim veseljem čaka te slovesne minute. Res 90 stroški precejšnji, a marsikdo si je rajši pritrgal pri čem drugem, samo da bo imel elektriko. Kolikega pomena je ta pridobitev ravno v današnjih časih! Saj vidimo, da je val draginje dan za dnem večji in tudi cena elektrotehniškemu materialu.
Torej v soboto bodo pri Veliki Nedelji »odakrnilic elektriko! Temu dnevu hočejo dati Velikonedeiljčeni čim slovesne j ši poudarek. Ob nastopu mraka bo obhod in ba-klada skozi Mihovce in Trgovišče, nato blagoslovitev transformatorske hišice, pozdravi in pogostitev gostov. Na sporedu je godba, streljanje z možnarii, rakete in razsvetljava kraja.
Davico ie premagal
Epohalno odkritje dr. Behringa - Novost za medicinsko znanost
-	. -	m * ~ m	«	«	a-a _______
pred petdesetimi leti — Serum
davici u tetanusn
Dr. Emil Behring
V pozni jeseni pred petdesetimi leti je Emil Behring objavil svoje epohalne raziskave za zatiranje davice.
Davica je ena najhujših kužnih bolezni, kar jih napada človeštvo, posebno huda zato, ker se
loteva zlasti otrok.
Skrivnostno in skoraj nepojmljivo kakor pri vseh kugah je njeno nenadno nastopanje in začasno odinehavanje. Kako velika je bila umrljivost za davico je razvidno
iz Številk. L. 1893. je v Nemčiji, ki je štela tedaj 47.6 milijona prebivalcev, umrlo 73.993 otrok za davico. Danes je v Veliki Nemčiji navzlic neprimerno višjemu številu prebivalstva število njenih žrtev
komaj desetino tolikšno.
Ta uspeh gre na račun Behringovih odkritij.
Behring je bil sam sin družine z mnogimi otroki. Bil je najstarejši med dvanajstimi brati in sestrami. Njegov oče je bil ubožen zapadnopruski vaški učitelj. Nadarjeni mladi mož je postal vojaški zdravnik. Tisti, ki mu je pokazal življenjsko pot, je bil isto tako vojaški zdravnik in
nčenec »očeta bacilov«
Kocha. Ta vojaški zdravnik, Friiderich Loffler, je namreč odkril bacil davice in ugotovil, da proizvaja ta bacil strup, ki ga je bilo treba po njegovi naravi spoznati.
Behring je odkril ta strup in tudi pro-
ttvrri strup. V tem je veliko dejanje njegovega življenja, da se dado bacilni stropi paral izirati s protivnimi strupi, ki Jih je treba uvesti v telo. Spoznal je pa tudi, da
telo samo proizvaja
takšne protivne strupe in da ga je treba pri tem pač podpirati. Ta teorija, s katero je nastopil pred petdesetimi leti, je pomenila novo pot za medicinsko znanost. Nauk o antitoksinih, protivnih strupih, je vodil Behringa sam od sebe do zdravljenja a serumom.
Na božični večer 1891. so ob nekem bolnem otroku prvič uporabili serum zoper davico.
Otroka so rešili.
Serum je prestal svojo preizkušnjo tudi ▼ človeški krvi. Istočasno je Behring našel tudi serum zoper tetanus, ki so ga pa na veliko preizkusili šele v svetovni vojni. Behring sam je umrl v visoki starosti leta 1917.
Stoletnica si služi kruli
in pripoveduje kako je ueakala častitljivo starost
Romanski kralj Mihael in njegova mati princesa Helena na obisku v
štanski bolnišnici
neki buka.ro-
Zanimiv proces na Bnnajii
Kako so gospodarili pod prejšnjim režimom
V Parizu bo proti koncu tega meseca praznovala svojo stoletnico ga. Cabanova. Stara dama ta dan ne misli sedeti v udobnem naslanjaču in sprejemati voščila svojih potomcev, temveč bo stregla kakor že 47 let vsak dan ljudem v svoji prodajalni perila. To ni kakšna velika modna trgovina, ima pa svoje stalne kupovalce, delno že'iz tretjega pokolenja, in donaša toliko, da more človek od tega živeti.
Na vsa vprašanja, kako si je mogla ohraniti življenje tako dolgo čvrsto, odgovarja stara gospa z nasmehom: »Nikoli se nisem ravnala po kakšni posebni dieti, nasprotno, priznati moram, da rada dobro in obilno jem. Nikoli se nisem štedila. Imair devet otrok in sem delala vse živ-
Hotel „ Carlton" v Bukarešti
r'
ta-
ljenje. če je mogoče iz tega napraviti kakšen recept za dolgo življenje, prosim, uporabite ga. S čim vam smem postreči? In že streže novi kupovalki. Človek pa stoji tam in si misli, da je v njenih besedah vendarle nekakšen recept...
Pred deželnim sodiščem na Dunaju se je pričela obravnava proti bivšemu avstrijskemu ministru Ludvvigu iin petim njegovim sodelavcem, ki so obtoženi poneverbe raznih »črnih fondov« izza časa nekdanjega kanclerstva prejšnjega režima. V sre-
Nenavadna kariera
Delavec, eksternist, maturant in doktor — Nasilnik, slepar in krivoprisežnik
pred potresno katastrofo. Na ritki vidimo palačo v levem koto
Adam Popp iz Aša na Češkem ie moral na očetovem posestvu težko delati, navzlic temu mu je uspelo kot eksternistu matu-rirati in dobiti pozneje na nemškem vseučilišču v Pragi celo profesuro za latinščino in češčino. Ko ie niegov oče umrl. ie prevzel posestvo in je pri vsem delu na njem dobil še čas. da ie dalje študiral in dosegel doktorski naslov. Potem se ie posvetil poklicu srednješolskega Drofesoria.
V tem času si ie naortil celo vrsto kazni zavoljo žalitev, telesne poškodbe: poškodovanja stvari, sleparstva. ponarejanja listin in krive prisege. Odvzeli so mu akademski naslov in mu Drepovedali poučevanje Dali časa je bil nato novinar pri raznih sudet-sko nemških listih, potem mu ie usDelo da je dosegel znova dovoljenje za poučevanje Nikjer pa ni ostal dolgo morali so ga odpuščati iz služb. Na zadnje si ie služil kruh kot prevajalec in hišni uoraviteli v Moravski Ostravi. Zdaj je prišel spet pred sodnike.
Kot hišni upravitelj je hotel spraviti iz hiše najemnika, uradnika s štirimi otroki. Ker z odpovedjo ničesar ni dosegel, ie tajni državni policiji v anonimnem pismu opisal uradnika kot sovražnika države in vohuna in mu ie podtaknil nekai letakov ter drugega obremenilnega materiala. Pre-
iskava oa ie kmalu dognala, da ie vse to podla laž. dognali so tudi pisca anonimnega pisma in ga obsodili na poldrugo leto ječe.
Obletnica Atatiirkove smrti
Te dni so obhajali v Ankari in v vseh večjih turških mestih obletnico smrti predsednika Atatiirka. Na grob preporoditelja Turčije se je poklonil sedanji državni pre-zident Izmet Ineni, turški listi pa so objavili članke, v katerih poveličujejo življenje in delo pokojnika. Govorniki na spominskih proslavah so poudarjali, da je vsa Turčija zbrana okoli svojega novega državnega predsednika in bo Izpolnila vsako njegovo povelje.
300 norveških pilotov pride v Evropo
Te dni je bil v Kanadi zaključen tečaj za 300 norveških pilotov. General Stephen-son je pilote nagovoril ter jim sporočil, da bodo v najkrajšem času odpotovali v Evropo.
dišču afere se nahaja upokojeni ministrski svetnik Schier, ki je upravljal niz raznih fondov. Očitajo mu, da je te fonde uporabljal za podkupovanje.
Ludvvigu pa očitajo, da je v teku let poneveril 300.000 šilingov. Svetnik Nanisch je 1. 1832. poslal v Pariz 20.000 šilingov, katere so zapravili Schier, Nanisch in lju-bavnica ministrskega svetnika. Schier je bil velik prijatelj bivšega avstrijskega zveznega predsednika Miklasa. Očitajo mu tudi zlorabe z državnim pohištvom, kajti dokazano je, da je opremljal stajiovanje svoje ljubavnice s pohištvom iz bivšega dunajskega dvora.
če še ne veš, zdaj izveš:
da je bil potres v Rumuniji tako močan kakor potres v Siciliji in Kalabriji L 1906;
da je imel hotel »Carlton« v Bukarešti, kjer je bilo največ človeških žrtev, štirinajst nadstropij;
da je po sodbi ruskih veščakov bilo ognjišče potresa v Rumuniji okrog sto kilometrov pod zemljo, in sicer v področju Karpatov;
da so med Volgo in Uralom odkrili »drugi Baku«, novo bogato ležišče petroleja;
da je bil imenovan za nasilednika umrlega senatorja Pittmana v zunanjepolitičnem odboru ameriške države senator George;
da so priredili v Tokiju na dan obletnice japonskega cesarstva banket za 50.000 oseb;
da Turčija pospešuje učenje latinice; da sta bivši rumunski kralj Carol in ga. Lupescu odpotovala iz Madrida na. Portugalsko;
da bodo Italijani v kratkem podaljšali svojo letalsko zvezo Rim—Rio de Janeiro ter jo zvezali z več važnimi letalskimi progami Južne Amerike;
da stanuje Molotov za časa svojega obiska v Berlinu v dvorcu »Bellevue«.
Kadar se zemlja zamaje...
Na levi: Beograjski seizmolog prof. Mihajlovic v svoji opazovalnici za potrese — Desno: Prof. Mlhajlovič v trenutku,
ko je ugotovil rumunsko potresno katastrofo
Proslava letošnjega dneva premirja v Londonu
Letošnji dan premirja so v ponedeljek proslavili v Londonu brez posebnih ceremonij. Ustavili so delo za dve minuti kakor vsako leto ob tem času. V vseh cerkvah pa so bile maše. Vojni minister je na dan premirja izdal proglas, ki končuje z besedami: »Naša borba velja Veliki Brita/-niji in svobodi!«
ANEKDOTA
Vojvoda Grajmmontski je oblegal neko trdnjavo. Guverner trdnjave se je hrabro branil, na zadnje se je vdal. ker mu je vojvoda ponudil ugodne pogoje.
Po vdaji je dejal guverner Grammontu: »Priznam vam zaupno, da sem se vdal samo zato, ker nisem imel niti funta streliva več. c
Vojvoda Grammontski pa je odvrnil: »Zaupanje zasluži zaupanje. Priznam vam, da sem vam vdajo ponudil samo zato, ker nisem imel več niti funta svinca . . .«
VSAK DAN ENA
Pred masažo in po masaži (»Budge«)
II Adams
Detektivski roman
Niti malo ni dvomila, da vsi pretresajo uganko z biseri, kajti vedela je: da so posebno moški tolikanj prevzeti od nje, da ne utegnejo misliti na nič drugega, še na ljubezen in na ljubimkanje ne.
A teden je kar prehitro mineval in pred koncem bivanja v Ellton Parku je morala popraviti, kar je bil brat pokvaril. Opazovala je mnogo bistreje, nego bi bil človek sodil po njenem lepem, a brezizraznem obličju. Videla je bila kako močno sta se Peter Grey in Karolina Ormesby.ieva zanimala drug za drugega, in takoj prestregla zlovoljni pogled, ki ga je bil Peter vrgel na svojega prijatelja Billa. Ko je zvedela o Billovem poizkusu, da bi pripravil Karolino do udeležbe pri honduraški slepariji, je docela pravilno ocenila ta pogled. Odkar je bilo zmanjkalo biserne orglice, se ji je zdelo, da se Peter in Karolina ogibljeta drug drugega, in to je bilo dobro. Tolažila se je, da še vedno lahko osvoji izgubljeno postojanko, ako se ji posreči zagladiti Billov »faux pas«.
Povsem pravilno je domnevala, da se tudi gospodje na onem koncu terase razgovarja^o o izginuli ogrlici. Major Waldegrave je bil zbral svoje častniške tovariše okrog sebe in jim rekel, da je treba v tej zadevi brezpogojno nekaj ukreniti. Bil je odkritosrčno v skrbeh za čast svojega polka in
se je že kesal, da je sprejel vabilo v hišo tega dosluženega trgovca, kjer mu je bilo vse tako malo znano in kjer se je mogel zgoditi tak nesrečen pripetljaj. Ako teden mine, ne da bi se skrivnostna reč pojasnila, utegne nastati iz nje še huda isto-rija. Razvedelo se bo. da so bili štirje častniki 12. dragonskega polka navzočni, ko je zmanjkalo ogrlice, in misel, da jih utegne škandal zajeti, če-i prav samo od daleč, se mu je zdela strašna Zato ' je hotel dognati, kaj menijo mlaiši tovariši.
»Ce sta bila v sobi samo Pat Warner in Karolina Ormesbyjeva.« je rekel stotnik Bradshaw. »tedaj je pač jasno, da more biti storilec samo eden izmed njiju ...«
»Samo Pat Warner in Karolina Ormesbyjeva sta , priznala, da sta stopila v sobo,« se je oglasil I Lithgow. »To je zame dokaz, da ta dva vobče ne , prihajata v poštev kot storilca.« | »A kdo drug bi bil še utegnil priti v sobo?« je ! vprašal Waldegrave.
! »Kdo drug?« je odgovoril Bob Allcroft. »Nekoga imam močno na sumu, a kaj pomaga, ko mu ne morem dokazati? Kje so biseri?«
»Koga imate na sumu?« je vprašal major.
»Petra Greva.« je rekel Allcroft »Ves čas je v neposrpdni bližini sobe slonel čez ograjo.«
»Dekleta trdijo, da je milijonar,« je menil Lith-gow.
»Lep način za obogatenje!« je r^kH Bra^s>>aw •*Ce se izdajaš za milijonarja je kaj lahko ribariti v kalni vodi.«
»Prej bi sumil tega onega. Bickertona,« je deial Bradshaw. »Kako je ta človek vobče prišel sem-
kaj? Po vtisu, ki ga dela name, bi ga imel za pravega ameriškega sleparja.«
»Pravkar stoji z Greyem na onem koncu terase,« je rekel Waldegrave.
»Tedaj delata drug drugemu v roke!« je Allcroft zatrdil. »In zdaj ugibljeta, kako bi spravila plen na varno.«
»Sumničenje nima smisla,« je rekel Waldegrave. »Dokazov potrebujemo. Imejte oči in ušesa odprta. Zadeva mora biti razčiščena, preden se v soboto odpeljemo. Danes pride odvetnik; ljubše bi mi bilo, da bi bil tat razkrinkan, preden nastopi advokat.«
Skupinica se je razšla tisti mah. ko sta se ločila tudi Grey in Bickerton. Vera jih je opazovala, kako so odhajali. Videla je, da je Peter počasi krenil proti rastlinjakom, in spretno napravila majhen ovinek, ki mu jo je kakor po naključju privedel naproti.
»Dobro jutro, Peter,« je dejala. »Tako slabe volje ste videti.«
»Mislite?« je vljudno odvrnil. »Tako se nam menda vsem godi, razen vas nemara, ki ste na oko takisto dražestni kakor zmerom.«
»Hvala za poklon! A prav za prav bi imela izmed vseh naiveč vzroka, da bi se grdo držala.«
»Zakaj neki?«
»Ker ste me docela pozabili Ali mi niste obljubili. da napraviva odtod izlet z vašim vozom?«
»Obljubil sem vam, a tu ima človek tako malo
časa.«
»Podoba je, da se mislijo danes vsi skupaj peljati na grad Kenilworth. Razvaline so v meseči-
ni kar očarljivi A vi se gotovo rajši peljete s Karolino Ormesbyjevo?«
Pri teh besedah se je nasmehnila tako, da ji Peter nikakor ni mogel reči: rajši si vzamem drugo spremljevalko. V teh okoliščinah je kar z veseljem zatrdil, da ne bo povabil Karoline Ormesbyjeve.
»Vi se peljite z menoj,« je rekel. »Ostal bom mož beseda in preživel z vami krasen večer.«
Do tod je bilo torej vse v redu, a Vera je hotela porabiti priložnost in urediti še neko drugo vprašanje. »Uboga Karolina se mi tako smili,« je vzdih-nila. »Slišali smo, da je izgubila vse premoženje. Kaj menite, ali je resnica?«
Ob tem vprašanju je za trenutek osupnil. »Jaz?« je vprašal nato. »Kako naj vem?«
»Upam, da ni res,« je nadaljevala. »Strašno bi nam je bilo žal. Izpraševati je nismo marali in zato ji je Bili za šalo ponudil nekaj deležev Hondu-raške družbe ali nekaj podobnega, da bi slišal, kaj poreče.«
»In kaj mu je dejala?«
»Nič. Tako torej še vedno ne vemo, ali je prišla na nič ali ni. Seveda ni Bili nikoli mislil na to, da bi kaj kupil zanjo; samo povedati ji je hotel, kolikanj jo pomilujemo, če jo je res zadela takšna nesreča.«
Opazila je, da gredo njene besede Petru do živega, in se že razveselila, da je s svojo preprosto razlago popravila učinek Billove neumnosti. Niti slutila ni, kako blizu je bila resnici, zakaj Peter je takoj spoznal, da se je bil glas o Karolininih izgubah ie raznesel med ljudmi.
n
\
»Laval Ima mnogo nasprotnikov,
a enega samega sovražnika«
Švicarski list »National-Zeitung« iz Ba-sla objavlja o francoskem ministrskem podpredsedniku in zunanjem ministru Pierru Lavalu uvodnik, v katerem piše med drugim:
»Laval ima mnogo nasprotnikov, a enega samega sovražnika. Nasprotniki so na levici od njenih političnih voditeljev do njenih volilnih množic, ki do danes še niso pozabile njegove brezobzirne deflacij-ske politike iz leta 1935. Kot nasprotniki mu stoje nasproti tudi vsi ideologi, ki žigosajo njegov oportunizem ter pripovedujejo o tem, kako je ta njegov oportunizem napravil iz nekdanjega ubogega advokata večkratnega milijonarja, zelo strupene in seveda ne vedno preverljive anekdote. Toda v Franciji je tolikšno takšnih zgodbic :-i tako malo francoskih politikov, o ka- I terih bi se ne pripovedovale!... Samo eden '
pa si je vse anekdote o Lavalu zabeležil, jih preveril ter skrbno ločil neresnične od resničnih ln jih zbral v posebni mapi. Ta nekdo, ki je bil nekoč Lavalov ministrski tovariš, ki ni nikdar pozabil, da ga je La-valOvo anglofobstvo strmoglavilo ter ga prisililo, da je ob norčevanju ln sramote-nju moral zapustiti svoje ministrstvo, ta nekdo, ki je nespravljivi Lavalov sovražnik pa je — George Mandel. On je sedaj v preiskovalnem zaporu in ako ga kaj varuje pred ostrim maščevanjem njegovega nasprotnika, potem je to znabiti samo okolnost, da se ona znamenita mapa z Lavalovimi anekdotami ne nahaja več na evropski celini, temveč tam, kjer jo je mogoče vsak trenutek izrabiti kot orožje proti novemu francoskemu zunanjemu ministru.«
Odmev mezdnega gibanja pari TPD
Iz vrst Narodno strokovne zveze smo
prejeli naslednji dopis:
G. Keršič Fric, obratni zaupnik v Trbovljah, je izdal letak, v katerem neosno-vano napada med drugimi strokovnimi organizacijami tudi Narodno strokovno zvezo radi pogajanj pri TPD Ker je vsebina letaka netočna in tendenciozna. smo pri-morani. dr dobi rudarsko delavstvo točno sliko ter se prepreči gotovim ljudem ribariti v kalnem, ugotoviti sledeče:
1)	Kar "e tiče odpovedi kolektivne pogodbe je vsem znano stališče NSZ, ki je vedno trdila, da je treba spremeniti kolektivno pogodbo. Vseeno pa nam je, kako se ta sprememba doseže, torej z odpovedjo ali brez odpovedi. Podružnice NSZ so v ta namen tudi zbrale potrebno gradivo za spremembo kolektivne pogodbe. Zastopnik je na konferenci 10. oktobra zahteval, da se spremeni kolektivna pogodba, in je v ta namen zastopstvo NSZ tudi stavilo spreminjevalne predloge. Zato je povsem netočna trditev g. Keršiča, da smo odbili zahtevo po spremembi, odnosno odpovedi kolektivne pogodbe, temveč je res, da smo vztrajali na zahtevi, da moramo doseči spremembo kolektivne pogodbe.
2)	Kar se tiče poviška mezde, je Ml prvi zastopnik NSZ ki je po podanem referatu zastopnika Delavske zbornice v Trbovljah 10. oktobra spregovoril in dejal, da se ne sme stvar reševati polovičarsko, ter je prišel radi svojega stališča celo v ostra na-sprotstva s posamezniki, Končno je tudi .stavil predlog, s katerim so se strinjali tudi JSZ, ZZD ter g. Groznik in ostali zaupniki. Zato je povsem netočna trditev v letaku. da je stavil g. Groznik zahtevo o 52% povisku na temeljno mezdo, temveč se je skliceval na zastopnika NSZ in predlagal 42 % po višek na temeljno mezdo, kar se je približno ujemalo s predlogom NSZ. V taki obliki so bile stavljene zahteve tudi TPD.
3)	Zastopstvo NSZ je postavilo zahtevo
po spremembi čl. 26 kolektivne pogodbe, kar je bilo tudi sprejeto in predloženo TPD. Zahtevali smo avtomatično reguliranje mezd po krajevnem indeksu, v skrajnem slučaju pa po indeksu Delavske zbornice Zato ni resnična trditev g. Keršiča, da smo ta predlog odklonili.
4)	Zahteve po 14dnevnem plačanem do-purtu sploh ni bilo. Postavili smo pa zahtevo. da se uvedejo plačani dopusti pod istimi pogoji in v isti izmeri, kot so v državnih rudnikih. Tudi ta zahteva je bila predložena TPD. Torej ni te zahteve nihče odbil, le TPD se je temu protivila, češ da ni zakonite podlage za to zahtevo.
5)	Kar se tiče predhodnega zaslišanja rudarjev, NSZ ni bila proti temu postopku, toda tega NSZ ni potrebno, saj se vršijo pogajanja v imenu organiziranega delavstva in organizirano delavstvo NSZ je samo stavilo te zahteve, na drugi strani pa povsem zaupa vodstvu, ki ga je doslej vedno dobro Ln pravilno zastopalo. Vsi pa si moramo biti na jasnem, da naenkrat ni mogoče doseči vsega — in zlasti še pri tako neenotnem nastopu. Iz vsega omenjenega je razvidno, da so trditve g. Keršiča neupravičene im netočne. Sam se navdušuje za spremembo kolektivne pogodbe, toda novega osnutka, niti spremenjevalnih predlogov ni predložil. Na samih pogajanjih pri TPD 15. oktobra pa ni odprl niti ust, zato se tem bolj čudimo njegovi neupravičeni kritiki.
Tudi trditve glede pogajanj v Ljubljani so netočne in tendenciozne. Res je, da je TPD odklonila revizijo kolektivne pogodbe in predlagala, da se povišajo le draginj-ske doklade za 5.5% akord pa za 7Prišlo je do revizije kolektivne pogodbe le v nekaterih točkah, ki smo jih predlagali. TPD je prvotno tudi odklanjala sistem, za katerega smo se odločili v Trbovljah. Končno pa je na pritisk organizacij nanj pristala. Zato je popolnoma neosnovana trditev, d-, smo pristali na predlog TPD. saj ^ TPD hotela povišati le draginjsko doklado za 5.5% in akord za 7°/o ter tudi ne drži. da je TPD same predlagala za prvo kategorijo 56.25 din itd. Vse to je podlo izmišljeno in če bi oilo tako. kakor trdi g. Keršič, nt bi bile treba sedeti delegaciji pri TPD do pol 9. zvečer, saj bi se vse lahko končalo v par minutah
Iz gori omenjenega predloga TPD in končno doseženega rezultata, se točno vidi razlika.
Dosegli smo spremembo kolektivne pogodbe v nekaterih postavkah, ki jih je delavstvo stavilo, zaslužek se Je zvišal za 10 do 21°/o. Akordne postavke so se zvišale za 10% kakor je to predlagalo zastopstvo delavstva, znaten povišek so tudi prejeli vajenci, nočnim čuvajem pa se je določila nova urna mezda 5.50 din na uro. Na novo se bodo ocenile akordne postavke in ob tej priliki naj g Keršič pokaže kot dober zaupnik svojo spossobnost in vpliv. Mi ga prosimo, naj ne molči kakor v Ljubljani temveč energično Izvrši poverjeno mu funkcijo.
Kar pa se tiče indeksne številke, moramo povedati, da je bila v mesecu septembru 124.7 točk in ne 124 kot navaja to g. Keršič. 15, oktobra je bila ta številka že veliko višja. 12. avgusta pa smo postavili za bazo 118.2, dočim je indeks izkazoval 115.6 točk. Torej je bila določena višja številka, radi česar je nastal tudi spor in prav zato se je vršil omenjeni razgovor zastopnikov organizacij pri TPD. Torej se je določil sedaj indeks za 1.3 višje, kot faktično izkazuje indeks za mesec september. Vedeti pa moramo, da je TPD hotela postaviti številko. 128. Proti tej zahtevi se je odločno postavil zastopnik NSZ, ki se ni strinjal z nobeno spremembo čl. 26 kolektivne pogodbe, dočim je g. Keršič lepo molčal. Da pa smo zabeležili 126 točk. je vzrok ta, ker je bila večina navzočih mnenja, da se radi niti celega procenta nima smisla raziti brez uspeha.
čudimo se, da g. Keršič omenja večinoma le I. kategorijo, ki je dobila 10% poviška in katera dela večinoma v akordu ter njihovi zaslužki daleč presegajo 56.25 din, dočim ostalih kategorij in drugih pridobitev sploh ne omenja. Povišek ostalih kategorij pa pripisuje zgolj slučaju in stav-bincem, ki pa res nimajo nikakšnih zaslug, temveč so menda krivi baš oni, da se prizadevanje strokovnih organizacij ni povsem uresničilo.
G. Keršič bi že lahko vedel, da minimalna mezda ni prišla iz neba kot mana. temveč da je to plod dolgotrajnega dela ter temeljitega prizadevanja in dokazov strokovnih organizacij.
G. Keršiča prosimo, če hoče obveščati rudarje, da jih obvešča točno in objektivno ter naj ne meče vsega v en koš. O zadevi sami pa se bomo pogovorili še na drugem mestu.
ELEŽKE
»Bedite in pazite!"
V Hercegovcu je bila v nedeljo slavnostna skupščina tamošnje krajevne organizacije HSS. ki jo ie ustanrvil ored 36 leti pokojni Stjepan Radič. Glavni govornik ie bil glavni tajnik HSS dr Juraj Krnievič. Dejal je. da bo bodočnost hrvatskega naroda taka kakršno si bo sam zaslužil, nato na ie nadaljeval:
»Naš predsednik dr. Maček dela noč in dan ter se trudi za dobrobit hrvatskega naroda. Pri aiegovem delu mu pomagamo vsi. vsak oo svojih močeh. Danes živimo v posebno težkih in usodnih časih, v katerih še prav po?ebei veljaio besede: Bedite in pazite, da ne oadete v sku*njave. Skrbimo za to. da bo sleherni naš 2'ovek poučen o vsem kar se dogaia oko1! nas točno in pravilno in da ne bo nasedal plačanim razširjevaloem laži in zlonamernih vesti Sila in nasilie nista stebra na katera bi želel hrvatski nar^d graditi svojo bodočo usodo Neka i velikega in tra i nega je mogoče zgraditi samo z vztralnim in solidnim delom ter organiziranjem celokupnega naroda«
Hrvatska Šolska politika
Zagrebški listi objavljajo Izvlečke iz poročila predstojnika prosvetnega oddelka banske oblasti prof. škorjača na nedavnem sestanku hrvatskih poslancev in senatorjev. Na ozemltu banovine Hrvatske je še vedno ena osmina otrok. ki ne obiskujejo osnovne šole Letos je porabila banska oblast okoli 25 milijonov din za gradnjo novih osnovnih šol. Ustanovljene so posebne pomožne ljudske šole ln pa vb. ške nadaljevalne šole. V bodoče bodo mo. rali sreakf šolski nadzorniki takoj obveščati prosvetni oddelek banske oblasti o vsakem izpraznjenem učiteljskem mestu Prosvetni oddelek bo razpisoval vsa take mu javi jena izpraznena mesta v prvi prihodnji številki »Službenega glasnika pro-
svetnega oddelka«. Na ta način želi banska oblast preprečiti postavljanje učiteljev na izpraznjena mesta s pomočjo raznih zvez in intervencij.
Požrtvovalnost
- naših Nemcev
Glavno glasilo nemške narodne skupine v Jugoslaviji, novosadski »Deutsches Volks-blatt«. objavlja posebno beležko v kateri sporoča Članstvu Kulturbunda. da je izvedena finančna sanacna celokupne organizacije. List s»e dalje zahvaljuje članom Kulturbunda da so s svojimi prispevki omogočili izgraditev taborišč za be^arabske Nemce v Prahovu -n Zemunu Njihova požrtvovalnost je bila cel^ take velika, da so krili jugos'ovenski Ntmci tudi vse stroške za vzdrževanje obeh taborišč in za prehrano vseh desettisov besarabskih Nemcev. ki so se mudili «. i-aboriščih S posebno beležko obvešča vodstvo Kulturbunda vse članstvo, naj do m/vih navodil pre-
Zahrbten napad na učitelja
Iz neznanega vzroka ie neki mladenič na Kapeli pri pogozdovanju zabodel učitelja v hrbet
Iz Murske Sobote smo prejeli: Z obžalovanjem moramo pogosto beležiti razna kazniva dela, ki jih zagrešijo komaj iz šole izišli otroci. Največ je vročekrvnih 17 letnikov, Id že morajo imeti opravka z orožniki ln sodnljo zaradi tatvin, krvavih pretepov ln drugih prestopkov. Izredno žalosten primer mladostne podivjanosti smo doživeli te dni na Kapeli. Tamošnji učitelj g Stropnik je peljal šolske otroke na sprehod Med potjo je opozoril zaradi nekih nerodnosti mimoidoče mladiče na red. Eden se 1e potuhnil in skrivaj prišel za njim ter ga sunil z nožem v hrbet. Prerezal mu je
hrbtenični mozeg. Hudo ranjenega so prepeljali v Ljubljano. Mladi zločinec ima komaj 17 let.
O tem obžalovanja vrednem dogodku smo prejeli še naslednje podrobnejše poročilo s Kapele:
Preteklo soboto so na« šolski otroci šli pogozdovat. Posadili so več ko tisoč lepih smrečic v najlepšem redu na posestvu g. Mltoariča v Očeslavskem vrhu in se v redu vrnili domov. Iz hvaležnosti, da je vse tako lepo uspelo po večurnem delu, je gospodar pogostil otroke ln učiteljstvo. Ob povratku učiteljstva je na poti zaostal
neha nastopati pri različnih prireditvah ▼ kakršnih kodi krojih
Nadzorstvo nad turistično propagando na Hrvatskem
Službeni list banske oblasti v Zagrebu »Narodne novine« objavljajo bansko uredbo o nadzorstvu nad turističnimi propagandnimi tiskovinami Listi pravijo, da je to prvi ukrep banske oblasti za rešitev raznih perečih vprašam tujskega prometa na ozemlju banovine Hrvatske. Turistična propaganda le imela doslei dosti napak, predvsem pa se ji je poznalo pomanjkanje sistematičnega dela. Za turistično propagando so se trošili veliki zne- ( ski. Razne ustanove so izdajale vsaka na i svoj račun vse mogoče propagandne brošure in letake, ki pa so bili le ore esto polni netočnosti in pretirane hvale, kar je dosti več škodovalo kakor koristilo. V i bodoče bo dovoljeno publiciranje turističnega propagandnega materiala za ocemlje banovine Hrvatske samo. če ga bo odobrila banska oblast v Zagrebu.
Nadzorstvo nad izdajanjem turističnega propagandnega materiala bo izvrševal turistični odsek pri banski Oblasti K sodelovanju bo pritegnil priznane hrvatske umetnike, ki bodo ocenjevali umetniško vrednost predloženega orooagandnega materiala. Jezikovno stran oa bodo pregledali zagrebški književniki in profesorji hrvaščine.
Obsodbe po proti-
dravinjskih uredbah
Po podatkih urada za nadzorstvo cen v | Beogradu ie bilo v oktobru Izrečeno doslej največ obsodb po uredbah o pobijanju draginje in spekulaciie Skupno število izrečenih obsodb ze znašalo v oktobru 1141. Maja mesca je bilo izrečenih v državi oo teh uredbah 724 obsodb i unija 565. luliia 473 avgusta 744. septembra pa 891 V oktobru izkazuje naiveč obsodb dunavska banovina (261). najmani pa področje Beograda (51) V dravski banovini je bilo 51 obsodb
V	oktobru je bilo oos!an;h zaradi navijanja cen v prisilno bivališče 9 o^eb od tega oo ena iz dravske ln drinske banovine ter 7 iz dunavske banovine.
švedska politika
Švedski ministeT narodne obrambe Skold je te dni govoril o obrambni politiki Švedske. Svoj govor je zaključil z naslednjimi besedami:
»Trudili se bomo. da tudi v bodoče kakor v preteklosti povzdignemo našo obrambo na najvišjo stopnjo. Vendar tega ne delamo zato ker bi se hoteli prak+ično poslu žiti svojega orožja. Švedski narod ima namreč eno samo željo, da bi živel v miru. Zato bomo še nadalje, ostali zvesti dosedanji politiki nevtralnosti Želimo živeti v prijateljskih odnošajih z vsemi drugi-i mi narodi Ti narodi žive kjer žive. in tudi švedski narod mora živeti v okolju, ki mu ga je določila usoda.
Svet se razvija v novo bodočnost, k katere organizaciji Švedska ne more veliko doprinesti. M: pa moramo to bodočnost | sprejeti Švedski narod ni konservativen, j on je vedno odprto gleda' na države ki ga j obdajajo, ter je rad odobril vsako novost Mi sami se trudimo, da si izgradimo boljšo bodočnost. Ne zasledujemo razvoja z zaprtimi očmi Hočemo pa vedeti, kakšna je novost, da lahko izberemo, kar je najboljše Predvsem pa hočemo ohraniti tudi v bodoče naše duhovne in materialne dobrine. Kar se nam ne bo več zdelo potreb no. bomo sami odstranili, ne pa po mnenju drugih. V tem se izraža volja švedskega naroda, zato znova poudarjamo svojo obrambno pripravljenost.«
Besede o demo vini
V	francoskem švicarskem listu »Journal de Geneve« čitamo v rubriki »Iz vsakdanjega življenja« naslednje tehtne besede o domovini:
»V današnjem svetu se pojmi spreminjajo po neposrednih interesih. Najplemenitej-ši izmed nj:h, a tudi najbolj nizkotni plešejo ples zmešnjav, v katerem si zdrave misli in poštena razmišljanja le s težavo utirajo pot. Take vidimo na primer, da je visoki in vzvišeni pojem patriotizma danes le še skupek hladnih računov, koncesij ln kompromisov, ki se ne zde vselej vredni čustva, s katerim se nekateri trudijo, da bi jih opravičili.
Kaj je prav za pra/v država? Ali So to samo doline, hiše, žitna polja, gorska letovišča ali visoki vrhovi? Vse to drži, toda vse to lahko naj ete tudi drugod, pod drugim nebom, in bi seveda ne bilo vredno največjih žrtev Država, domovina, to je nekaj povsem drugega: ona je predvsem simbol nekaterih kreposti, kakor poguma, plemenitosti, medsebojne pomoči, žrtev, pravice in svobode ki so daleč od tega, da bi bile samo prirodnega značaja. To ao one kreposti, ki so skozi stoletja — z mnogimi neuspehi in po peškami — navdihovale na- j še prednike. Storili bi pač zelo goljufivo kupčijo ako bd izgubili vse te kreposti z izgovorom, da s tem režujemo domovino, o kateri vemo. da ne živi in da ne bi zaslužila, da živi brez njih.«
Iz Trbovelj
t— Velike gasilske vaje. V teku tega tedna bodo velike gasilske vaje vseh tukajšnjih čet in obrambnih oddelkov pred napadi iz zraka Občinstvo se opozarja, da med časom alarma ne ovira cest in ne nadleguje članov gasilskih in obrambnih oddelkov. To naj velja posebno za starše, ki naj med tem časom deco zadrže doma!
Postani in ostani ilan Vodnikove družbe!
učitelj Stropnik ki to priliko je zlorabil neki zlikovec, da je napadel učitelja iz zasede. Pri belem dnevu mu je pognal oster nož v hrbtenico tako močno, da se je učitelj takoj zgrudil in ni bil več v stanju, da bi svoje stanovske tovariše poklical na pomoč, ker so že krenili v gozd.
Neki delavec sc je ranjenca na prošnjo usmilil im ostal pri njem, dokler ga niso končno le prepeljali v hišo gospodarja, pri katerem so pogozdovali. Vendar pa niso obvestili njegovih tovarišev, ki so nič hudega sluteč, odšli vsak na svoje stanovanje. Ko je bolnik padel v nezavest zaradi izgube krvi, so pozno ponoči poklicali zdravnika, ki mu je izpral rano in odredil, da ga prepeljejo v bolnišnico v Mursko Soboto, kar pa se je zgodilo šele drugo jutro. Po
pregledu rane so ga takoj prepeljan f
LJubljano, kjer zdaj čaka pri polni zaverfl nadaljnje ueodepolne trenutke.
Zgražamo se nad takimi, pri nas večkrat se ponavljajočimi zlodejsbvi mladoletnih predrzne&ev, ki se dobro zavedajo, da jih zaradi mladoletnosti ni mogoče tako občutno kaznovati, kakor M za svoje zločine zaslužili.
Iz razlogov, da so se taka grozodejrtva tako hudo razpasla v naših krajih, proei-mo odločujoče čtoitelje, da zavzamejo proti mladoletnim zlikovoem najstrožje ukrepe, sicer nihče več ne bo varen pred njimi, zlasti ne tisti, ki ao po ettužbeni dolžnosti prišli iz mirnejših krajev in niso vajeni, niti se nikoli ne bodo mogli navaditi, da bd z lahkoto lahko prenašali zavratne napada.
ŠPORT
Naš nogomet v številkah
Stanje tabel v raznih razredih in skupinah
najboljših strelcev v ligi
Čeprav se nogometna sezona polagoma, toda neizbežno bliža h koncu, je vendar še vsak teden nekaj novih dogodkov, predvsem na igriščih, nekaj pa tudi takih za zeleno mizo, ki povzročajo razne spremembe v prvenstvenih tabelah. V glavni konkurenci, slovenski ligi je trenutno stanje vsem, ki se zanimajo za nogomet, tako dovolj znano; omembe vredno je, da se je vrsta na čelu tabele precej zgostila in je sedaj Ljubljana s točko nastopa pred železničarjem, ta pa ima zopet eno točko več od Amaterja, ki je na tretjem mestu. Važna bo v tem tekmovanju prihodnja nedelja, ko bo Ljubljana nastopila proti svojemu najnevarnejšemu nasprotniku, železničarju v Mariboru, Amater pa se bo na svojih tleh pomeril s četrtoplasiranlm Kranjem. Ostali štirje kandidati so več ali manj že obsojeni, da letos ne bodo Imeli vidnejše vloge, temveč bo med njimi šlo pač samo za to, kdo bo zadnji ali predzadnji.
V ostalih ljubljanskih razredih ln skupinah je prišlo do nekaterih sprememb, ki so najbolj razvidne iz prvenstvenih tabel samih:
L RAZRED
Hermes	4	3	1	0	17: 7	7
Grafika	4	3	0	1	10: 5	6
Jadran	4	3	0	1	11: 8	6
Svoboda	5	3	0	2	13:16	6
Moste	5	1	1	3	15:12	3
Korotan	5	0	2	3	9:13	2
Disk	5	0	2	3	9:23	2
V tem razredu še niso končali jesenskega dela ln bodo prihodnjo nedeljo nastopili: Hermes—Jadran, Grafika—Korotan in Svoboda—Moste, vsi trije v Ljubljani.
JUNIORJI I. RAZRED*
Ljubljana	3 3 0 0 16: 0	6
Hermes	4 2 0 2 8: 6	4
Slavija	3 2 0 1 6: 9	4
Svoboda	3 1 0 2 4:12	2
Jadran	3 0 0 3 1: 8	0
JUNIORJI n. RAZRED Grafika	4 3 0 1 8: 6 6
Mars	3 2 0 1 8: 4 4
Mladika Korotan Moste
3	2 0 1
4	10 3 4 10 3
6: 5 4 6: 9 2
3: 7 2
Se eno pojasnilo iz Kranja
V zauevi liivijučiive Aiaisovega ia.ita Hassla v nedeljski tekmi med Kranjem in Marsom v Kranju nam je poslal SK Kranj nasiednje pojasnilo:
Publika v Kranju 10. t m. ni bila vsa razjarjena v zvezi z znanim sklepom SNZ, ampak je kakor običajno pri nogometnih tekmah bodrila samo lastni klub k vztrajnosti in požrtvovalnosti. Igra je tekla povsem v redu. Moštvo Marsa ni bilo izpostavljeno hudim napadom nasprotnikov, ampak je nasprotno res, da igralci Marsa niso bili izpostavi jem nikakim napadom in se je Igra odigrala povsem v redu.
Ni res, da bi pri enem izmed takih napadov sodnik izključil glavnega krivca, obenem pa tudi igralca V. Hassla in da ga je potem publika dejansko napadla in da se je le s težavo rešil ne samo grozečih rok in nog, ampak tudi kamenja. Nasprotno pa je res, da je g. Hassl sam zakrivil incident, ko je sodnik odredil proti Kranju kazenski strel, se je Hassl zaletel — on ni namreč streljal — v obrambo Kranja ter pri tem z roko boksnil igralca Kranja Pliberška, ki je na ta dejanski napad dejansko odgovoril, na kar je strelec Marsa v gneči streljal gol, ki je bil po sodniku na intervencijo stranskega sodnika priznan, čeprav je njegova pravilnost sporna, obenem pa je sodnik takoj zaradi napada, ki ga je povzročil Hassl, žvižgal foul in odredil prekinitev igre. Obenem je izključil kot povzročitelja Hassla in igralca Kranja Pliberška iz igre, vendar se Hassl kljub pozivom sodnika ni hotel odstraniti iz igrišča. Na ponovni poziv sodnika je preskočil bariero igrišča ter dve osebi izmed publike dejansko napadel in se hotel še nadalje pretepati s publiko; odstranil se je šele na pozive funkcionarjev in rediteljev SK Kranja in policije. Ni res, da bi bila publika igralca Hassla dejansko nanndla in se mu ni bilo treba rešiti grozečih rok in nog ter celo kamenja, ker vsega tega nI bilo, temveč je Hassl nato mirno brez vsakega napada na zahtevo sodnika ln policije zapustil Igrišče. Pri vsem tem pa je rabil nekvalificirane izraze ter je nato med publiko opazoval nadaljnji potek Igre.
»Slovenski smučar"
Glasilo Slovenske zimsko-sportne zveze
na Jesenicah Zaradi okrepitve m poglobitve letošnjega delovnega načrta ter po določitvi idejnih in tehničnih smernic zanj se je zveza odločila Izdajati svoje glasilo z Imenom »Slovenski smučar«, že ime lista kaže na njegov namen, ki teži po razširitvi športne Ideje med narodom in kolektivni telesno kulturni vzgoji, kateri daje zimski šport najširše in najmočnejše temelje.
Ta vodilna smer našega lista zahteva popolnega in smotrnega sodelovanja vseh slovenskih smučarjev, ker le tako bomo kos nalogam, ki nam jih nalaga razvoj zimskega športa pri nas. Ne smemo omalovaževati nalog, ki nas čakajo. Velike ao in zahtevajo celega ln Idealnega športnika. Športnik ni oni, Id W odklanjal odgovornost za neizvršeno ali slabo opravljeno delo. Odgovorni smo vsi, vsak po svojih močeh in sposobnostih, vsak na svojem določenem mestu. »Slovenski smučar« bo Izhajal dvakrat
V GORENJSKI SKUPINI II. RAZREDA
je jesenski del tekmovanja že koočan in je stanje v številkah naslednje: Savica	6 5 1 0 28: 8 11
Slovan	6 3 2 1 19:10 8
Kovinar	6 3 1 2 12:15 7
Kamnik	6 2 1 3 23:18 5
Virtus	6 2 0 4 12:17 4
Ljubelj	6 2 0 4 9:25 4
Mengeš	6 114 7:17 3
Strelci v slovenski ligi
Lah iz SK Ljuoijane krepko vodi
Po s*., koiu	cckeiii o^i vrstni red
strelcev v slovenski ligi na vrnu ni mnogo spremenil. Vodilni trije Lah, Kos in žigon so bili zopet uspešni, posebno Lah se brez konkurence približuje naslovu najboljšega strelca. »Mariborskemu« Ogrizku, ki je sameval s 7 goli sta se priključila še Pepček in Pocajt. Izmed dosedaj ustreljenih 180 golov so jih spravili med drogove:
13 golov: Lah (Ljubljana). 11 golov: Kos (Amater). 9 golov: Žigon (Mars), po 7 golov: Pepček (Lj) Pocajt (železničar), Ogrizek (Maribor);
po 6 golov: Grintal, Božič (Kranj) Turk (ž), Erber (Lj), Gosak (Am) Stare (Mb); po 5 golov: Lešnik (ž), Smole (Lj); po 4 gole: Kokelj (Kranj), Pupo (Lj), Perko (Mars) Sretenovič (Bratstvo) Vo-deb (Mb);
po 3 gole: Cater, Ključar, Raksany (Olimp), Kolbezen, Šuštar (Am), Dobr-let (Mars). Jež (Lj), Djukič (Kj), Janežič (Br), Wele (Mb), Salekar (2);
po 1 gola: Vrhovec, Keršič (Am), Ivani-ševič, Zavrl (Br), Cebohin (Lj) Sočan (Mars);
po I gol: Gomezel, Presinger, Sercer (Lj), Gajšek, Vesnaver (Mb) Marolt, Mara (Br), Grohar (Kj), Hasl (Mars), Kovačič (ž), Florjane (Am).
Avtogoli: Maribor 2, MfeBB in Bratstvo po 1.
moosfcao, l> Im 15. vsakega mesca na štirih ln p* potrebi na več straneh osmin-skega formata. Izhajal bo 5 mescev, začenši s 1. decembrom do vklj. aprila. List bo objavljal načelne članke, razprave m polemike, tehnična in administrativna navodila, beletristiko, domače in zamejske preglede, dopise, razpise itd. vseh podrejenih edinic.
Ožji sodelavec pri listu je lahko vsak član zveze, juridični in fizični, ki se čuti sposobnega obravnati katero koli zvrst zimsko-sportnih vprašanj. Članki morajo biti tehtni ln aktualni. Vsi strokovni in idejni članki, ki so naročeni ali prostovoljni, so podvrženi presoji upravnega odbora zveze. Vsak klub ali podzveza mora imenovati stalnega dopisnika, ki naj bo po možnosti tajnik sam. Ta je dolžan na kratko poročati o delu in gibanju v klub-u ali podzvezi sporazumno z odborom. Posebno je treba paziti na to, da bodo vsi za članstvo važni razpisi to navodila pravočasno objavljeni. Za morebitne slike je treba dostavljati tudi klišeje.
Obvezni naročniki tega glasila bodo vsi odborniki podrejenih edinic, vsi sodniki, smuški in vsi verificirani člani (O vseh teh je treba zvezi takoj poslati sezname.) Letna odn. sezonska naročnina za list je enkratna din 12.—, ki se plača v naprej takoj pri naročbi. Posamezne številke bodo po din 1.50. Uprava: Slovenska zimsko športna zveza. Predstavnik žabkar Jože, Jesenice.
Finali v hrvatskem table -teniškem prvenstvu. Dodatno k včerajšnjemu poročilu o zagrebškem tableteniškem turnirju za prvenstvo banovine Hrvatske, ki je trajal od pretekle sobote do zgodnjih jutranjih ur ponedeljka, kar je zahtevalo od igralcev veliko fizičnih to duševnih naporov, so bili nazadnje srečno odigrani tudi finali. Med moštvi sta bila finalista STTC iz Suboti-ce to Hašk iz Zagreba, med katerima so po ogorčeni borbi zmagali Subotičanl s 5:3. Stogle seniorjev je prav tako osvojil član prej omenjenega kluba iz Subotice, ki je porazil v finalu žarka Doltoarja s 3:0. V doublu gospodov sta zasedla prvo mesto brata Harangozo, oba iz Subotice. Tudi v singlu juniorjev je zmaga pripadla Subo-tičanom, ta sicer Harangozu mlajšemu, drugi pa je bil Haškovec Prohaska.
Zagrebški Gradjansld v Slavonskem Brodu. Na povratku iz Sarajeva se je zagrebški Gradjanski v ponedeljek ustavil v Slavonskem Brodu ta odigral prijateljsko tekmo s tamkajšnjo Viktorijo. Zmagal je s hazenskim rezultatom 14:1 (4:0).
SK Mars. Naznanjam, da je umrl oče našega odbornika Marjana Gjuda. Prosim vse članstvo in odbornike, da se pogreba udeleže v čim večjem številu. Tajnik.
SK Slavija. Plesne vaje so vsak četrtek od 20 dalje v salonu pri »Nacetu« na šmartinski c. V petek ob 20. v klubski sobi sestanek vseh nogometašev; važno zaradi prv. tekme z Jadranom ta gostovanja v Kranju. Kdor Ima doma klubsko opremo, na jo prinese s seboj. Na sestanek vsi sigurno ta točno! Ravno tam bo potem tudi sestanek vseh odbornikov zaradi veselice. Vsi sigurno in točno! Post no Kravoe ta Kržan! Tajnik.
Motoklub Ilirija Ima drevi	"n
jo upravnega odbora in spertne komir je pri »Slamiču«,
MALI OGLASI
CENE MALIM OGLASOM
Po 50 par za besedo, Din 3.— davita za vsak oglas ln enkratno pri Btojbino Din 3— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo Blužbo. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 15.—. Dopisi ln ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.— Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za. vsak oglas to enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—
Sluikodpbi
Beseda l Din. davek Din za Mire ali iaian.K naslova 5 Din NaimanlS-znesek 20 Din
Zanesljive
poverjenike
tb. LJubljano Maribor Celje in druge večje krale Dravske banovine 6pre'me zavarovalnica »SAVA«. LJubljana. Sv Petra 2 _29251-1
Krojaške
pomočnike
za boljša damska in moška dela sprejme v stalno službo za takojšen nastop »Oblačilnl-ca« Dolinšek. Trži?. Gorenjsko. _30699-1
Več stavbnih
mizarjev
st>rejme mizarstvo Josip Itotax, Predovičeva št 5.	30696-1
Salon
Vogne - Ravnikar
Go.posvetska 3-1 sprejme prvovrstne pomočnice za plašče in vaien-ko.	30697-1
Elcktromonter
ee sprejme takoj. Ponudbe pod »Elektrarna 3« na ogl. odd. Jutra.
30677-1
Spretne šivilje
se spre: mejo takoj pri Peter Semko, Maribor, Alek-androva cesta 13.
30714-1
Gostilniška
kuharica
samostojna. izvežbana, poštena ir. urna, ki Irra veselje za nočno delo, se takoj sprejme. Plača in postopek dobra. Ponudbe prd »Samostojna kuharica« na ogl. cdlel. Jutra.	30269-1
Postrežnico
Izurjeno, sprejmem za dopoldne. Dvcržakova ul. 13. desno.
30711-1
VssKs neseda 50 jai K> dajanje oasiove 5 Oli.
n?.iT>anr.> 'Tlfspk 15 Dir
Uradnik
tfamcvjtojen v knjigovodstvu in korespondenci z zuanjem več tulili Jezikov — agilen in dober organizator, želi primerne namestitve. — Cenj. pemudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sposoben uradnik-.
30700-2
Prodajalka
ali raznašalka v slaščičarni ali bufetu, z večjo prakso, išče mesto za takoj ali 1. decembra. Najraje z oskrbo. Naslov v vseh posl. Jutra.
30694-2
Brivski pomočnik
mlad. izvrstna moč, išče zapceiitve. Nastopi lahko takoj. Naslov v vseh posl. Jutra.	30684-2
Mlada, inteligentna gospodična
z znaniem slovenščine, srbohrvaščine ir. nemščine želi primerne službe kjerkoli. Ponudbe na ogl. c:id. Jutra pod »Planica 271.	30692-2
Mlado dekle
išče zaposlitve, najraje kot postrežnica dopoldne in popoldne. Ponudbe pod »Mlado dekle« na ogl. odd. Jutra.
30682-2
Inteligentna
gospodična
z dveletno trgovsko šolo ter osemmesečno prakso v zadrugi, zmožna samostojnega knjigovodstva ln ostalih pisarniških del želi namestitve kjerkoli. Cenjene ponudbe poslati na podr. Jutra v Celju pod »Pridna ln vestna za 1. Januar« 1941.	30679 2
Samostojna
kuharica
žeU službe. Gre tudi kot prodajalka v peka-rijo ali buffet. Naslov v vseh posl. Jutra.
30715-2

Učenca
poštenega in poslušnega, 14 let ste eca, sprejmem takoj. Ponudbe poslati na Slava Gosti, trgovina miešo-vitom robom. Pregrada.
30659-44
Vajenca
za avtomehaniko spre j memo takoj. Prednost imajo, kateri so se že učili mehanike ali ključavničarstva. — Mehanična delavnica šuštar -šič, Tyrševa 13.
30717-44
Beseda 1 Din davek 3 oin za šifre ali dalanje naslova 5 Din NajmanlSi znesek 17 Dtn
Vsako prepisovanje na stroj
ali kako drugo	pisarniško
delo spreimem	na dom.
Naslov pustiti v	ogl. odd. Jutra. 30651-3
UilL
Beseda 1 Din davek 3 Din za šifre an dajanje naslova 5 Din Najmanlši znesek 20 Din
Lepa
starinska omara
se proda. Poljanska c. 47, pritličje desno.
20683-6
Čevlji
Samo Je ta teden razprodajam na drobno 100 parov damskih, ter še 50 parov moških nizkih čevljev. Cene stare, nizke. Ne zamudite ugodne prilike, ki se Vam sedaj nudi. Dobro naložen denar. Vsak dan od 10. do 13. ure ter od 15. do 18. ure. Albin Turk, Ljubljana, Vidovdanska cesta št. 3.	30707-6
Tehtnico za 250 kg
polico, nizko, novo, steklen nastavek za delika-teso ln skrinjo prodam. Naslov v vseh posl. Jutra.	30708-6
Sobarica
z znanjem nemščine, srednjih let, z dolgoletnimi spričevali išče službo kjerkoli. Ponudbe pod »Tudi v Zagreb« na ogl. odd. Jutra.
30691-2
/.-.V
Beseda 1 Din. davek a
Din. za šllrc ali daianj«-laslova 5 Din Naj manj š' znesek 2C Din
Vsako količino
starega železa, papirnatih odpadkov, vse vrste starega gumija, stare kovine, vse vrste cunj in volnene odpadke, kupujemo po najvišjih cenah. »Obnova« d. d. Ljubljana, Vošn Jakova ul. 24, poštni predal 95 30510-7
Rolleflex
kamero, v najboljšem stanju, mali format, z dobro optiko kupim. Ponudbe pod »Foto 152« na oglasni odd. Jutra.
30719-7
Beseda 1 Din davek Din. za šifre ali dajanj naslova 5 Din Najmanlš' znesek 20 Din
Posojila
dajemo našim članom ln varčevalcem Dgodnl po ?oji. Vloge obrestujemo po 5 odstotkov. Vsi var čevalcl brezplačne zava rovani. Zadruga »Moj Dom«. Ljubljana. Dvor Jakova 8 tščemo poverjenike	199
Kupuje! Prodaja!
Hranilne knjižice
bank in hranilnic ter
vrednostne papirje
po najugodnejših cenah
Bančno kom. zavod Maribor.
249-16
Kupim
hranilno vlogo
Kmetske posojiln. ljub ljanske do 50.000 din. — Samo točne ponudbe poslati ogl. odd. Jutra pod »Najnižja cena«.
30688-16
Družabnika
mladega in agilnega, z nekaj kapitala sprejme steklarna. Ponudbe pod »Izučen 18-22« podruž nlci Jutra Maribor.
30667-16
Beseda 1 Din davek s !">tn za šifre ali dalanje naslova 5 Din Najmanlši znesek 20 Din
Bencina
ne rabite afco si pustite predelati Vaš avto ali stabilni motor na pogon z ogljem. Specialna generator delavnica, Ljubljana, Tyrševa 13 (Pigo-vec),	30718-10
Beseda i Din davek • Din za šifre ali daianjt aaslova 5 Dtn Najmanlši znesek 20 Din
Parcele
naprodaj v St. Vidu, Vlžmarjih ln Mednem, tik postaje, oziroma ob Savi. Poizvedbe Vižmar je 78 (nasprol Mizarske zadruge).	30068-20
Boljšo vilo
na Bledu kupim- Točne podatke pcelati na ogl. odd. Jutra pod »Bled«.
30689 20
tanovanje
Beseda 1 Din. davek i Din. za šifro ali dajanje aaslova 5 Din Najmanjši znesek 20 Din
Dvosobno
stanovanje
v vili ob cesti na Rožnik (nizko pritličje, vhod z vrta) oddam s 1. decembrom. Ogled od pol 10. do 11. Naslov v vseh posl. Jutra.
30705 21
Stanovanje
štirisobno s kopalnico ln pritiklinaml se odda s 1. decembrom ali poz neje na Bleivvelsovl cesti št. 3. Poizve se pri hišniku.	30693-21
Stanovanja
Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 20 Din
Dvosobno
stanovanje
iščem za takoj ali 1. decembra. Lahko v okolici Ljubljane. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »To čen . reden plačnik«.
30698 21a
Trisobno
stanovanje
s kuhinjo, shrambo, kopalnico, veliko predsobo, poselsko sobo in dve ma kletnima prostoro ma v centru Ljubljane se zamenja za slično štirisobno stanovanje. — Ponudbe pod »Zamenja va takoj« na ogl. odd. Jutra.	30690-21 a
Beseda i Din davek ^ Din, sa šifro au dajanje aaslova 5 Dtn Najmanjši znesek 2C Din
Opremljeno sobo
čisto in zračno oddam. Aleksandrova 7-II, levo.
30709 23
ROTBART
EKSTRA TENKO c
10 kom.-Din 15.-
Varu|t« te patvorb!
Sobo
s posebnim vhodom oddam gospodu z vso oskrbo s 1. decembrom. Ko menskega 16, pritličje.
30706 23
^^HIRAJ V „JUTRU"'
nz«.
vsaka oeseda 50 pat o> dajanje oasiova & Din uaj manjši znesek 15 Dir.
Opremljeno sobo
elegantno, s strogo se-pariranim vhodom iščem za takoj v centru. Ponudbe pod »Dober plačnik« na ogl. odd. Jutra.	30701-23a
TKALSKI MOJSTER
strokovnjak s prakso in predizobrazbo, sposoben in samostojen posebno pri izdelovanju blaga iz umetne svile in Zellwolle SE katera prevzame tudi odgovornost za čisto blago in produkcijo, SPREJME takoj ali po dogovoru. — Samo res prvovrstna moč, naj pošlje ponudbo s sliko na oglasni oddelek »Jutra« pod:
»Umetna vlakna«.
Rudnik Pečovnik pri Celju SPREJME V SLUŽBO sposobnega
avtomobilskega PRAKTIKA
ki bo skrbel za vzdrževanje in popravila tovornih avtomobilov
ter se brigal za čim uspešnejši prevoz z njimi. Prednost imajo avtomehaniki z delovodsko šolo ali diplomirani strojni tehniki s prakso v avtomehanični stroki. Prošnjo s kratkim življenjepisom in podatki o dosedanji praksi je poslati na: Rudarsko združbo BOHEMIJA — rudnik Pečovnik pri Celju. Reflektanti dobijo lahko točnejše informacije pri ravnateljstvu rudnika Pečovnik pri Celju ali v centrali v Ljubljani, Miklošičeva cesta 15.

V:' > *
Naše gledališče
drama
Sreda, 13.: Pohujšanje v dolini ftentforjan-
Ski. Red B. Četrtek, 14.: Revizor. Red četrtek.
Cankarjeva farna »Pohujšanje v dolini šentflorjansKi« je delo, ki očituje umetnikovo bridko spoznanje, kako sprejema domovina svojega sina in njegovo umetnost. V glavnih vlogah bodo nastopih Jan, San-cinova, Cesar, P. Juvanova, Gregorin, Lipah, Peček in Plut. Režiser prof. Sest. Petek, 15.: Skrivalnice. Red A.
Sobo
čisto, zračno rabim takoj za dijaka osmošol-ca blizu Bežigrajske gimnazije. Pogoj dobra hrana in strogo nadzorstvo. Ponudbe Je poslati na ogl. odd. Jutra pod »Zračna soba«.
30678-23a
Dopisi
.'sata oeseda 2 Din da vek S Din a dajanj* aaslova S Din. na J man < %! znesek 30 Din
Franci!
Pridem sigurno v torek pred pošto ofo 1(X- — Prancka.	30681-24
Gospodična
mlada, tujka v LJubljani, želi spoznati starejšega boljšega gospoda. Dopisi pod šifro »Soln-ce« na ogl. odd. Jutra 30695 24
INSERIRAJ V „JUTRU"!
Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šUro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 20 Din
Moderne kauče
in fotelje nudi solidno in po nizki ceni
R. RAOOVAN
tapetnik Mestni trg 18.
Sadje"
Beseda 1 Din. davek i Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 20 Din
Jabolka
Ali ste že kupili zim ska Jabolka v trgovini Stular, Tyrševa 37 B, — če Jih še niste, pridite čimprej e, dobite Jih še po ugodni ceni
30619-34
Tovarna obutve in gume »Boston« a. d. Beograd
IŠČE strokovne delavce
za usnjeno obutev: krojače, šteparice, strojne natezalce (iber-holerje), ščipače (cvikerje), podšivače (doplerje) in rezkarje (frezerje).
Javiti se je pismeno ob točni navedbi sedanjega dela na naslov tovarne, Beograd, Kralja Aleksandra 174.
Gogoljevo komedijo »Rwtar« bodo uprizorili v četrtek za red četrtek. Delo j« prevedel Ivan Prijatelj in obsega pet dejanj. Motto te satirične komedije Je ruski pregovor: Ne dolži ogledala, če imaš grd obraz. Na tej oenovi je pokazal pisatelj razmere v majhnem provinclalnean mestu, v predvojni Rusiji. Naslovno vlogo bo igral Daneš-Gradiš, glavne vloge pa so v rokah Cesarja, Nablocke in Levarjeve. Režiser dr. Bratko Kreft.
OPERA
Sreda, 13.: Figarova svatba. Red sre«*L Četrtek, 14.: Carmen. Red premierski.
Mozartova »Figarova svatba« spada med najboljša čela tega plod ovitega skladatelja in čudežnega otroka, ki je začel s kom-poniranjem že v najzgodnejši mladosti. Snov za libreto je vzeta po istoimenskem delu Beaujmarchaisovem. ki je bij za podlago tudi našemu prvemu odrskemu delu, Linhartovemu »Matičku«. Opero bo dirigiral dr. švara. Režiser C. Debevec.
Prvič v letošnji sexoni bodo uprizorili Bi zetovo opero »Carmen« v četrtek za red premierski. Zasedba partij je ista kot lani: naslovno partijo bo pela Mila Koge-jeva, dalje Franci, Janko, Ribičeva, Poli-čeva, Polajnarjeva, LupSa, M. Sancim, B. Sancin in Anžlovar. Režija je Debevčeva, inscenacija inž. Franzova, dirigiral pa bo dr. švara. Zamimivost bosta dve novi koreografiji Borisa Pilata, 1. in 3. ples v ni. dejanju. Pilato se je posvetil med drugim tudi specialnemu študiju španskih plesov, ki jih je študiral v teku svojega bivanja v Parizu pri Dolores Moreno.
Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani vljudno naproša p. n. občinstvo, naj prihaja točno na začetek predstav v drami in operi in naj ne moti z zakasnitvijo poteka dejanja na odru in občinstvo. Razen tega so prišle na upravo pritožbe, da ovirajo damskl klobukL ki jih obdrže gospe na glavi, pogled na oder, zato prosimo, naj jih odložijo v garderobi. — P. n. abonentom sporočalo, da zapade v plačilo tretji obrok abonmaja do 15. t. m.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE
Začetek ob 20.15 Sobota, 16.: Nenavaden človek. Otvoritev sezone.
Nedelja, 17.: Nenavaden človek.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sreda, 13.: zaprto.
Četrtek, 14.: Na cesaričtn ukaz. Premiera.

NAJLEPŠE ČTIVO!
Broširana knjiga: dtn tOl— Vezana knjiga dtn 15.-
Raoijan: zgodbe brez groze vaba** Piotr-Rasputin črna volna
Thompson £fvffO
Majenaoa. Rudarska balada
ZALOŽBA .CESTA"
LJUBLJANA
KNAFUBVA ULICA S
Umrl nam je naš srčnoljubljeni soprog, oče, stari oče, stric in tast, gospod
Gruden Josip
sreski nadzornik polic, agentov v pokoja
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v četrtek, dne 14. t. m. ob pol 4. uri popoldne z žal, kapele sv. Andreja, k Sv. Križu.
Ljubljana, žetale, Zagreb, dne 12. novembra 1940.
Adela roj. Steiner, soproga; Bogi por. Pipp, hčerka; Anton Pipp, zet; Andrejček, vnuček — in ostalo sorodstvo.
t
Umrl je po dolgotrajni mukepolni bolezni t 85. letu starosti, gospod
Juri] Zidanšek
posestnik na Šrangah, cerkveni ključar, odlikovan z redom sv. Save
V. reda
Pogreb nepozabnega pokojnika bo ▼ četrtek, dne 14. novembra 1940, ob 10. url na pokopališče v Spitaliču pri Konjicah.
Spitalič pri Slov. Konjicah, 12. novembra 1940.
ŽalnjoS ostali
V aiadnib dneti Vas Kozarček
BERMET-VINA
obvaruje tiripe. — Gostilničarji ga lahko naroče že majhen sodček — Zahtevajte povsod le
BEKMET B. MARINKO V A tz SREMSKIH
RARLOVCEV. Fruška gora. DB9BHnnBHH
Trgovci!
Dokler je še prilika, založite se s celimi
OREHI in MEDOM
dobite v
MEDARNI, Ljubljana,
Židovska ul. 6.
Tovarna obutve in gume »BOSTON« a. d. Beograd
IŠČE strokovne delavce
za usnjeno obutev:
KROJAČE - ŠTEPARICE - STROJNE NATEZALCE (iberholerje) - ŠCIPACE (cvikerje) - PODŠIVAČE (doplerje) in REZKARJE (frezerje).
Javiti se je pismeno ob točni navedbi sedanjega dela na naslov tovarne, Beograd, Kralja, Aleksandra 174.
Zapustil nas je za vedno naš dobri nepozabni soprog, oče, stari oče, gospod
RABIČ MATEVŽ, starejši
posestnik in trgovec
v torek, dne 12. t. m. v 69. letu starosti.
Pogreb predragega pokojnika bo v četrtek 14. t. m. ob pol 4. popoldne iz hiše žalosti, Slov. Javornik 66, na farno pokopališče Koroška Bela.
Javornik, Bled, Celovec, dne 12. novembra 1940.
Žalujoči:
Ana, soproga; Lojze, Justin, Matevž, Talči, otroci; Berta roj. Zrimec, Mici roj. Ulčar, snahi; Kari Mortl, zet; Janja in Karli, vnuka.
v■ T:' •:
oa.estUi pugreoiii ^<tVoo Občina Ljubljana
Umrl nam je nai preljubi jeni In blagi soprog, oče, start oče, brat, strte
in tast, gospod
ud Ivan
brlvsld mojster
Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, dne 14. t. m. ob 8. uri pop. z 2al, kapele sv. Janeza, k Sv. Križu.
LJubljana, Zagreb, dne 12. novembra 1940.
Katarina, soproga; Ivan, Marjan* sinova; Pavla por. Vrhovec, hčerka
ter ostalo sorodstvo.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da je danes preminul v vojni bolnici v Ljubljani najin ljubi mož in oče, gospod
Hinko Ločniškar
narednik-vodnik I. ki., vojni referent pri sreskem načelstvu v Kranju Truplo dragega pokojnika bo prepeljano v Kranj, kjer bo pogreb v četrtek ob 15. uri.
Ljubljana, Kranj, 12. novembra 1940.
Ivana Ločniškar, soproga in sin Hinko
Naša nadvse ljubljena soproga, hčerka, skrbna in dobra mamica in stara mamica, gospa
Neža Kukovec roj. Papež
soproga orožnika v pokoju
nas je v torek 12 t. m. ob pol 7. uri zjutraj po daljšem trpljenju za vedno zapustila.
Pogreb drage pokojnice bo v četrtek 14. t. m. ob 15. uri iz mrtvašnice mestnega pokopališča v Celju.
Sveta maša zadušnlca bo v petek 15. t. m. ob pol 7. uri zjutraj v farni cerkvi.
Celje, dne 12. novembra 1940.
Janez Kukovec, soprog; Ivana Papež, mati; Frida, Avrelija por. Orlčnik, Iva in Janko, otroci; Tone Orlčnik, zet; Božena, vnukinja in ostalo sorodstvo.
Urejuje Davorin Ravljen. - Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi ▼ Ljubljani
00010223532323235323485348235353532353235323482353