K Uredništvo in upravništvo v Ljubija..i, Narodni dom, I. nadstropje. Telefon 77. Izhaja vsako soboto. Priloga: „Tedenske slike“. Mesečna naročnina...........6 dinarjev, za inozemstvo .........8 dinarjev. V Seia skupščine Delavske zbornice. V soboto,.dne 19. t. in. se vrši v magistratni eno: namreč dvigati gospodarsko moč dvoiani v Ljubljani prva letošnja seja delegatov gospodarsko slabih. In to vclcvažno go-Delavske zbornice. ,spodarsko funkcijo izvršuje Delavska zbornica, Zbornica je članom razposlala obilo gradiva ki mora biti zato splošno uvaževana in čislana za to sejo. Vse dokazuje, da zbornica hiti h kon- ustanova in ne nasprotno. Slabo uslugo store na-solidaciji in ureditvi svoje organizacije, da bo v rodnemu gospodarstvu oni, ki v Delavski zbor-formalnem pogledu popolna in da se bo na to n'c* vidijo morda neko bojno organizacijo, ki teži zbornica mogla še bolj intenzivno posvečati za raznimi «socijalnimi, revolucionarnimi pre-dnevnim perečim gospodarsko-socijalnim proble- obrati*. Ne, zbornica je realna, zakonita soči-mom našega delavstva. Gradivo pa tudi doka- niteljica vedno in povsod tam, kjer je po-zuje, da je v skromnih prostorih zbornice na delu trebno ščititi gospodarsko moč gospodarsko sla-polno dobre volje, vztrajnosti in ljubezni do bih, da se splošnemu narodnemu gospodarstvu ne stvari. Tiho se kuje granitna stvaba, ki bo kmalu zamaši vir življenja. Mislim, da bi naše privredne Javno ostro vidna in ki bo v našem gospodar- organizacije prav storile, ako bi ustvarile in iskale skem in socijalnem življenju pomenila solidno go- stalen kontakt z Delavsko zbornico1, ki je pokli-nilno silo napredka. Delavska zbornica je spo- cana> da ta vir neguje in ščiti, sobna in sc vedno bolj usposobljuje, da bo tako Delavska zbornica je v svojem dosedanjem sama, kakor v sodelovanju z ostalimi našimi go- udejstvovanju pokazala, da na gospodarske in spodarskimi institucijami znatno pospešila pre- J socijalne pojave gleda povsem stvarno in v okret našega gospodarskega življenja in udej- . okvirju realnih možnosti, ona ve. kaj more in kaj stvovanja v smeri gospodarske kulture in v sme, seveda pa mora tudi vedeti, kaj mora, ako smeri demokratizacije gospodarstva. Napredek 1 Kleda ogroževanje bitnih koristi svojih članov, naroda je mogoč le, ako se gospodarstvo ne raz- kadar se razna vprašanja rešujejo, enostransko vija skozi bedo in brezpravnost širokih delovnih 1 samo na račun delovnega človeka. Najmanj go-vrat. Izenačenje pravic z dolžnostmi ni sentimen- I spodarsko je, ako podjetje pri ekonomizaciji svo-talnost, tudi ne krvava revolucija, tudi ne boljše- Jt*ga gospodarstva sklene odpust delavstva ali vizein, ampak nujna gospodarska potreba, da sc znižanje plač — za usodo odpuščenih pa se več vzdigne gospodarska moč posameznika in širokih ne briga. To so puščice, ki v večjem ali manjšem vrst konsumentov, ki s svojo notranjo gospodar- \ krogu gotovo nazaj prilete, morda še z ostrejšo sko močjo pomenijo sol in olje za vse gospodar- Osnovna gonilna sila napredka je odgovor-stvo, zlasti pa industrijsko produktivno. Pri raz-!11(>s^ 'n soodgovornost. V času nevarnosti se glabljanju o problemih gospodarskih kriz, ki da-, v°dno kliče po koncentraciji sil. Ako je danes go- nes strašijo na vseh kontinentih, najboljši gospodarski teoretiki in tudi praktiki morajo priznavati, da je vsem krizam vzrok padanje notranje gospodarske moči širokih ljudskih vrst, da obubo-zanic delovnih ljudi nujno pomeni obubožanje celega gospodarstva, zlasti, kakor rečeno, industrij sko-pro d u k t i vn e ga gospodarstva. Navidezno sta si v laseh dve gospodarski kapaciteti, Henry Lord in I M. Heynes, prvi mož kapitala in kralj avtomobilov, drugi učenjak in profesor, ki je z bistroumnostjo svojega razuma prodrl v po-vojne gospodarske probleme. Prvi trdi: k o n-s u m r r a t i, drugi š t e d i t i. To se pravi, d;a je za lazvoj gospodarstva potrebno utrditi in'dvigniti kupno moč jn voljo ter potrebo narodov in Posameznih slojev jn razredov v narodu. Le tam, ako imajo narodi mož n o s t, v o 1 j o in pozebo kupovati, je mogoč razvoj produkcije in trgovine, razvoj splošnega blagostanja. To je nedvomna resnica, preprosta in razumljiva za vsakega. Heynes pravi: š t e d i t i. To je pa samp chug izraz za konsumiranje, t. j. racijonalna steanja je mogoča le tam, kjer je utrjena kupna rnoc naroda. Berač ne more štediti, oni, ki komaj iha tudi np, oni, ki je dnevno samo kruha sit di ne, kajti čjoveku, ki gre naproti kulturni ' Polnosti,se ioce tudi knjige, koncertov, zabave, -o me ščetke m pa tudi čedne obleke. S štednjo ■t- nabira narodno premoženje, ki se odvaja v gospodarske svrhe. Kapital se sproti 'kottsumira, ali 01 sc praviloma moral, zato se mora sproti tudi zbirati potom nacijonalnc štednjo. Jedro obeh navidezno si nasprotujočih gospodarskih teorij je le spodarska nevarnost, je potrebna koncentracija vseh sik ne samo privrednih. Zavzetje bojnih pozicij je napačna poteza. Izločiti delavstvo od odgovornosti in soodgovornosti je težka pogreška. Kdor ni in ne sme biti soodgovoren, ima legitimacijo k vsem, tudi škodljivim dejanjem. Delavska zbornica se trudi, da delavstvu to soodgovornost pribori in da s tem ustvari enotno moralno gospodarsko fronto. Ako' ostala javnost tega ne vidi, potem samo dokazuje, da nevarnosti ni ali da je ne vidi. Obupne socijalne in pravnozaščitne razmere med delavstvom so delegacijo Delavske zbornice strnile v eno enoto in harmonično skladnost. Vse skupine se zavedajo, da je v dneh nevarnosti, težkih gospodarskih in socijalnih kriz, strnitev sil nujno potrebna. Delegacija zbornice je sestavljena iz politično heterogenih sil. Večino imajo marksistični socijalisti. Kljub velikim programa-tičnim razlikam ni ovire za složno in skupno delo. To je znak zrelosti, znak, da se delegacija zaveda, da je interes delavstva najsvetejši, za tem pride vse drugo. In končno, v težkih časih je nujno in neobhodno potrebna soodgovornost vseh. Napuh in samozavest večine gotovo v današnjih časih nista na mestu, zlasti ne v institucijah, ki so v glavnem poklicane, da rešujejo socijalna in gospodarska vprašanja. Zato se Delavska zbornica v tem pogledu lepo razločuje od slovenskih oblastnih skupščin, v katerih se je uveljavilo načelo enostranske odgovornosti in to celo v času, ko narod tako zelo potrebuje koncentracijo vseh sil. Delavska zbornica naj s svojim delom najde razumevanje pri vseh faktorjih — to bo le v korist splošnosti. Dr. J. Bohinjec. Brezposelnost v Franciji. Francija je bila v Evropi tako rekoč edina država, ki ji brezposelnost ni delala posebnih preglavic, temveč, ki je nasprotno še celo uvažala delovno silo za poljedelsko in rudniško delo iz tujih držav. Tudi iz Slovenije je odšlo posebno mnogo rudarjev na Francosko. V zadnjem letu pa so se tudi v Franciji razmere izpremenile. Veletrgovinski indeks je padel od julija 1926. do novembra istega leta z 838 na 683 (1913 = 100), kar pomenja tekom 4 mesecev znižanje za 18 odstotkov. Z ozirom na sovisnost, ki se običajno javlja med padanjem cen in popuščanjem industrijske delavnosti, ni nobeno presenečenje, če se je tudi v Franciji naenkrat pojavila brezposelnost. Ta je na primer znašalo v 1.1920—21, v dobi krize število podpiranih brezposelnih 91 000 I. 1922. samo še 10.000, 1. 1923. še 1200, katero’ število je početkom 1. 1924. še padlo za nekaj stotin. Koncem novembra 1. 1926. je bilo priglašenih le 500 brezposelnih. Od novmebra 1926. pa je število brezposelnih pričelo naglo naraščati. Po podatkih ministrstva dela je znašalo 23. decembra 1926. že 6700, teden pozneje pa že 13.000. Iste podatke dajejo tudi poročila javnih posredovalnic dela, ki so imele 30. julija 1926. 12.192 prostih mest, 24. decembra istega leta pa le še 4572. Nasproti temu pa je število nerešenih prošenj za službo naraslo v tem času od 7679 na 20.566. Pri tem pa je treba pomisliti, da se samo neznatna manjšina brezposelnega delavstva obrača na javne posredovalnice dela s prošnjo za delo. V posameznih delovnih strokah se je pojavila brezposelnost sledeče: koncem decembra je bilo v pariški okolici nezaposlenih v manufakturni .stroki okoli 15.000, v čevljarski industriji je bilo brezposelnih 15 % vsega delavstva, deloma celo 80%, v mizarski industriji 50%, jtl samo v pa_ riški kovinski industriji jo bilo odpuščenih 6000 delavcev. Delodajalci izjavljajo, da je indeks zaposlenosti v industrij, padel z 129-62 v septembru na 122-40 v oktobru. Naraščanje brezposelnosti ima običajnoi celo vrsto vzrokov. V Franciji se javlja kot glavni vzrok padanje cen, ki je zavilo trgovino, ker so ju je čakali še na večji padec, na drugi strani pa porast franka, ki je vplival na izvoz. Med sredstvi za lajšanje brezposelnosti se mora v prvi vrsti navesti brezposelna podpora, katero razdeluje 31 departemalnih in 233 občinskih fondov. Z naredbo od 28. decembra 1926. je bila ta podpora zvišana za 100 odstotkov, tako Sociialna politika Nemčije. da je znašalo za glavo- rodbine 4-50 fr., za vsa-kea člana rodbine starega nad 16 let po 3 fr., za ženo in pod 16 let stare člane rodbine pa po 2 fr. Najvišja izmera podpore za eno rodbino je bila določena na 12 fr. dnevno. Francija je posvetila svojo pozornost tudi tujemu delavstvu, katerega je do zadnjega časa, kot že uvodoma omenjeno, zaposljevala v precejšnjem številu. To število se ceni na okroglo 1 milijon. Zastopani so predvsem Italijani, Belgijci, Španci, Poljaki, Rusi in v zadnjem času tudi Juoslovani. Zaposleni so1 po večini v zemlje-delstvu in rudnikih, nadalje v težki kovinski industriji, stavbarstvu, javnih delih, kemiji, tekstilni industriji in raznih drugih težjih delih in to predvsem v obmejnih krajih. Seveda so v gornje število všteti tudi tako zvani sezonski delavci. Ti tuji delavci imajo pred domačim francoskim delavcem eno prednost: ščiti jih delovna pogodba, ki obvezuje delodajalca za vso dobo veljavnosti nuditi delavcu, ki je pogodbo sklenil stalno delo in s tem seveda tudi zaslužek. V zaščito domačih delavcev se je sedaj prepovedalo priseljevanje tujih delovnih moči. V kolikor pa se tiče tujih delavcev, ki že žive v Franciji in so brezposelni, se jih bo usmerilo tjakaj, kjer je delavstva še vedno potreba in kjer to ne bo na škodo domačemu delavstvu, če pa zanje ne bo mogoče dobiti dela, se jih bo odpravilo primernim potom domov. Delavski zastopniki so pri vladi napravili že tudi vse korake, da se v svrho zaposlitve brezposelnih prične z javnimi deli. Minister javnih del jim jc sporočil, da more takoj zaposliti 10.000 delavcev pri popravi cest in 35.000 pri gradnji kanalov. Važno sredstvo v tej smeri je tudi stabiliziranje valute, s katerim vprašanjem se resno in temeljito bavijo tako politični in finančni krogi. Francoska banka se je 16. decembra 1926. odločila olajšati kredit z znižanjem obrestne mere od 7-5 na 6’5 %. Iz vsega se vidi, da se v Franciji v svrho omejitve obširnejše brezposelnosti ne samo dela načrte, temveč da se je prešlo tudi takoj k dejanjem. In pri nas?! ★ Ivan Albreht: (Nadaljevanje.) Zgodba o Brlogarju. (Sen iz davnine.) Ko tako premišlja, zapoje dekle: «Marija je po polju šla, je nesla dete Jezusa —» «Ježeš,» se zdrzne Skalarjev Janez, ko spozna, da je to tisti sladki glas, ki je prej zvenel celo v podzemeljsko špiljo, mladenka pa nenadoma stopi korak nazaj in obmolkne, ko zagleda tujca. Takoj nato pa se nasmehne: «Joj, kako sem se te ustrašila! Ali si kaj videl našega očeta?» «Nič! Čigava pa si?» «Ali me ne poztiaš?» Janez gleda in se čudi: «Kaj me ti poznaš?® «Jaz?» se nasmehne dekle. «Ali si čuden? Kako naj te ne bi poznala?! Skalarjev Janez si, ali ne?» Zdaj se mora smejati tudi Janez. «Seve,» pravi, «jaz sem Skalarjev, ti si pa Brlogarjeva Alenka —» To reče kar tako tjavendan in čisto nič več ne misli, da bi bil tuj. Alenka se ozre na vse strani in pravi: «Ali nisi nič videl našega očeta?» « Očeta? » «No, kaj se pa spet čudiš?» Kadar govorimo o moderni socijalni politiki, se kaj radi sklicujemo na Nemce. To pa šele v povojni dobi, zakaj poprej socijalni napredek Nemčije ni šel sporedno z industrijskim in tehničnim napredkom, glede katerega so se Nemci kosali celo z Angleži, za katerimi pa so daleč zaostali v socijalnem oziru. Pred vojno torej socijalna politika Nemčije ni mnogo prednjačila pred socijalno politiko av-stroogrske monarhije, ki smo jo dobro poznali. Znana je borb#? ki se jc vršila v Nemčiji med socijalnimi demokrati in Bismarckom. Delavstvo se je moralo boriti za vsako trohico svojih pravic proti reakcionarnemu prusovstvu. V kolikor je predvojna Nemčija uvajala socijalne zakone, so se le-ti nanašali bolj na zaščito otrok in mater in zdravstvenih razmer sploh. Kar pa se mezdnih razmer tiče, je nemško delavstvo daleč zaostajalo za angleškim delavstvom. Popoln preokret pa je nastal pod vplivom vojnih razmer. Nova nemška socijalna politika sloni na enakopravnosti delodajalcev na eni jn delojemalcev na drugi strani. Strokovne organizacije delavstva, ki so bile poprej preganjane, so sedaj docela svobodne in se priznavajo. Zakonitost se priznava tudi delavskim obratnim svetom, ki pomenijo važen organ na polju delavske zaščite in mezdnih bojev. Delavska zaščita se sploh vsestransko izpopolnjuje. Uvede se tudi 8urni delavnik. Kar je zanimivo, je to, da je ves socialnopolitični napredek Nemčije nastal v' prevratnem času in da so takratne uredbe o delavski zaščiti, izpreinenjene od časa do časa, oziroma prilago-dene razmeram, ostale v veljavi do zadnjega časa. Demobilizacijske naredbe — kakor so jih imenovali — so potekle novembra 1923 in so se z malimi izpremembami podaljševale do danes. Radi dogodkov v ruhrskem ozemlju, ki so močno prizadejali nemško gospodarstvo, so se veljavne naredbe sicer nekoliko izpremenile v škodo delavstva, posebno kar se tiče delovnega časa, v glavnem pa je ostalo vse pri starem. Šele decembra meseca lanskega leta je bil predložen državnemu gospodarskemu svetu ob- «Nič, nič, kar tako. Sam ne vem. kaj mi je.» «Gotovo si bi! v Vipavi in so te imeli preveč radi v hramih,» se šali dekle. «0 ne,» meni Janez, «drugje sem bil in vse kaj drugega sem videl. Tudi tvojega očeta sem videl.» «Kje?» Janez premišlja. Čisto narobe je ž njim. Saj je vendar kuhal oglje — Brlogarjeve hčere ni še nikoli videl; zdaj jo naenkrat vidi in pozna ... Tako čudno je to, tako nerazumljivo, pa vendar — «Kaj ne kuha več oglja?» se čez nekaj časa in nekako v zadregi oglasi Janez. Dekle se zasmeje: «Danes si pa res menda malo slabo nasajen. ko hočeš uganjati take šale! Kakor da bi ne vedel, da pri nas že dvajset let ne kuhamo oglja —» «Saj res! Mi ne smeš zameriti, Alenka! Sam ne vem, kaj mi je, da sem danes tako neroden —» «Ne neroden, samo poreden!* «Misliš?» «Beži, beži! Ali si res kaj videl očeta?» Janeza je obšla groza, ko se je spomnil prizora v podzemeljski jami. Tajna Sila mu je tako zaklepala besedo, da je bilo čuti samo jecljanje, ko je skušal govoriti. Njegov strah se je še povečal, ko je opazil, da se je Alenka nenadoma zresnila. širen osnutek zakona o delavski zaščiti, o katerem bodo trajala posvetovanja predvidoma vse leto 1927., ker je ta zakonski osnutek, kakor rečeno, zelo obširen in posega močno v narodnogospodarsko življenje Nemčije. V prej omenjenem državnem gospodarskem svetu so zastopani tudi delavci potom svojih strokovnih organizacij tako, da se socijalni zakoni izdelujejo sporazumno s krogi, ki so na njih in-teresirani, kar pomeni zelo važno in neprecenljivo pridobitev nemškega delavstva na polju socijal-nega zakonodavstva. V delu je tudi zakon o zavarovanju zoper brezposelnost. Tozadevni osnutek je bil že večkrat predelan. Okoli tega vprašanja sc vrše tudi obširne polemike v časopisih in revijah. Tako n. pr. sta se spoprijela dva znana socijalna teoretika, profesorja dr. Cassel in dr. Lederer. Prvi zastopa stališče, da soi brezposelnosti krive predvsem visoke mezde, ki podražujejo produkte tako, da je nastal zlasti v pogledu trgovine s kolonijami velik zastoj. Drugi gospod to nabiranje odločno pobija in zagovarja brezposelne podpore, češ, mezde niso krive gospodarskemu zastoju, marveč različni drugi faktorji, in bi v primeru znižanja mezd trpelo vse delavstvo. To bi bilo večje zlo, kakor pa izplačevanje brezposelnih podpor. Seveda pa jc pri tem iskati čim večjo produktivno možnost, glede česar so si vsi pametni socijalni politiki edini, vprašanje je samo, kako. Treba je priznati, da v Nemčiji vestno in marljiva iščejo izhodišča iz sedanjih težkih gospodarskih razmer, kakor malokje drugje. Res pa je tudi, da jih v to najbolj silijo bremena, ki jim jih nalagajo mirovne pogodbe, zato zaslužijo njihova prizadevanja največjo pozornost in so za vsakogar poučna. Koliko socijalnih knjig, revij in časopisov izhaja v Nemčiji, v katerih se pečajo z gospodarsko in moralno' obnovo zemlje. Koliko socijalnih šol in tečajev imajo, kjer vež-bajo naraščaj za težke socijalne naloge! Dobro se zavedajo1, da je treba za dobro izvršitev so-cijalncga zakonodavstva imeti na razpolago so-cijalno izšolano nradništvo. «Nekaj veš, pa mi prikrivaš,* je žalostno vzdihnila in je bila bleda ko stena. «Kaj naj vem?!» «Očeta si videl!» Njene sicer tako krotke oči, da ne more nobena srna imeti krotkejših, so bile pri teh besedah resne in stroge. «Povej!» je ukazala in stopila tesno pre- denj. . *i * . i Skalarjev se je počasi dvignil in jel pri- povedovati, kje je bil in kaj je videl in slišal. Alenka je spočetka samo poslušala,-potem pa se je kakor brez uma vrgla lia tla in začela tako milo jokati, da se je Janezu trgalo v prsih srce. „ «Oh oče, nesrečni moj oce,» je tarnala venomer in se nikakor ni dala potolažiti. S težavo je Janez izvedel, da je jel Brlogarja pred nekaj časom motiti in mamiti denar. Nekdaj srečna družina je naenkrat začela trpeti, ko je prišel v hišo na zunaj zal gospod, ki ga pa Alenka že ob prvem srečanju ni mogla trpeti. Jel je prigovarjati očetu, naj se ne ukvarja samo s prodajanjem orgija, ampak naj začne tudi gostilno, kar bo gotovo nov vir dohodkov. Oče jc ubogal, toda gostilna se ni obnesla, ker ni imel kdo piti. Ogljarji sami nimajo nič kaj odveč pod palcem, drugih ljudi pa pride tako malo mimo, da skoro ni vredno besede. Tudi z vinom oče ni imel sreče. Najboljše vipavsko vino se mu je kmalu skisalo in tako čudno zgostilo, da ni bilo za ni- Ako prenesemo le del tega na naše razmere, I razprava v državnem zboru, bomo’ o stvari po-smo s tem že veliko pridobili. Pri nas se navadilo j drobneje poročali in primerjali nemško socijalno veliko preveč govori in zabavlja, pozitivnega; zakonodavstvo z našim socijalnim zakonodav-dela pa se razmeroma zelo malo izvršuje. — [ stvom. Pogled drugam pa je nam neobhodno Ko pride nemškol socijalno zakonodavstvo v j potreben, če hočemo prav oceniti lastni položaj. Zakaj se delavstvo narodno organizira. Maribor, dne 17. marca. Ko so se po prevratu zopet pojavile narodne strokovne organizacije, so mnogi zmajevali z glavami, češ, čemu je potrebno, da se delavec v svoji narodni državi organizira na narodni podlagi; v bivši Avstriji da je bilo razumljivo, če so obstojale narodne organizacije, nikakor pa ne sedaj, ko se ne vrši več boj za naše jezikovne pravice. Danes je v tem oziru mnogo bolje in samo malo je §e takih zarukancev, ki ne bi vedeli, kakšna je naloga in za čim stremijo narodne stroškovne organizacije. S poudarjanjem svojega narodnega načela izražajo svojo pripadnost svojemu narodu, na katerega krepitvi in blagostanju so interesirane, ker bi brez tega tudi njihov obstoj ne bitzasiguran. Na tem stališču je tudi delavstvo velikih narodov, Angležev, Nemcev itd. V glavnem pa so narodne strokovne organizacije nastale pri nas kot reakcija na brezplodno' teoretiziranje socijalnih demokratov na eni strani in zavajanje delavstva potom «krščanskih» delavskih organizacij na drugi strani. Obe ti dve organizaciji slonita na internacijonalni podlagi, prva na rdeči, druga na črni. Ena postavlja nad narod razredni boj. druga pa vero. Sta torej za naš' narod1 obe negativni, ker hlepita za uresničenjem gesel, pod katerimi sc lahko zruši v prah celo-1 kupna naša jugoslovanska stavba. Edino narodne strokovne organizacije imajo pozitiven program. Njim gre predvsem za to, da se našega delavca kot enakovrednega člana svojega naroda, dvigne na boljši eksistenčni položaj, da se zanj izvojuje blagostanje, do katerega je kot deloven član naroda upravičen. Tem bolje ko se bo godilo delavcu, tembolj se bo krepil in razvijal celokupni narod in narobe. Narodne strokovne organizacije hočejo predvsem, da dobi naš delavec kruha na domači zemlji. Dočim socijalnim demokratom in klerikalcem ni dosti na tem, kdo pri nas dela, gredo' narodne strokovne organizacije v tem oziru naravnost v ofenzivo. Kruh našemu delavcu! Brez kruha ne more preživljati svoje družine, s čimer se slabi narod, kateri je navezan na vsakega pocdinca, ker v primeri z drugimi ni velik in ne more prav nikogar pogrešati. Vse stremljenje narodnih strokovnih organizacij gre za tem, da našemu delavstvu dejansko pomagajo. Naj se jim da možnost zaposlitve! Naj se najdejo viri produktivnega dela, da bodo imeli delavci zaslužek! Kdor je zdrav, ta naj dela sebi v prid' in v prid narodu. Kdor pa je bolan ali pohabljen, skratka kdor ni v stanu delati, za tega naj pa v dostojni meri skrbi družba, narod. Ne teorije, marveč pozitivno, praktično delo v korist najbolj zapostavljenemu delu naroda, v korist delavstvu. Temu je namenjeno delo narodnih strokovnih organizacij in njihovih zastopnikov. Komaj so se sestale oblastne skupščine, že so naši zastopniki povzdignili svoj glas za pravice našega delavstva. Utemeljeni so njihovi predlogi n stvarni. Vidi se, da zastopnikom narodhih strokovnih organizacij ne gre za fraze, marveč, da je i*csno njihovo prizadevanje, da izboljšajo položaj našega delavstva. Pozitiven je samo tisti program, ki ima svoje korenine v narodu, ki se pri svojem udejstvovanju opira na živi narod. Ni pa pozitiven oni, ki r teoretizira o razrednem boju. ne imajoč pred j očmi naših jugoslovanskih razmer, tisti, ki govori j skozi očala Nemcev ali kakega drugega naroda, j kjer so razmere povsem drugačne kakor pri nas. J Od' tega nimajo naši delavci čisto nič. Tudi. kar se krščanstva tiče, je treba poudariti, da sc je že kamor. Spričo tega jc seve šlo kmalu vse gospodarstvo rakovo pot. Ko pa je bila naj-hujša sila, je jel spet hoditi tisti zelenjak, tisti zoprni gospod k hiši. Venomer je bil očetu za petami in neprenehoma sta nekaj šušljala in mešetarila. Mati Brlogarica ie bila v skrbeh za svojega moža in ga je skrivaj pridno zalezovala. Čudno se ji je zdelo, zakaj mož tako molči in nekaj skriva pred njo, ko n je vendar prejšnje čase vse zaupal in povedal. Oni dan sc ji je potem posrečilo, da je skozi špranjo v steni videla, kako sedi gosposki tujec z Brlogarjem v čumnati. Ali. joj. groza. Tujcu, ki je bil odkrit, so štrleli izmed las rožički, s stola pa je visel nagnusen rep. Brlogarica je kriknila in od strahu omedlela, hiša se je stresla, jelo se je bliskati in treskati in vse je bilo navzkriž. Ko so prihitele hčerke po onesveščeno mater, ni bilo o tujcu ne duha ne sluha, oče pa je ves prepaden begal križem in venomer vpraševal, kaj se je zgodilo. Ko je mati pozneje jela praviti, kaj je videla in kako je prepričana, da je tisti strašni tujec sam peklenski zlodei, jo je oče pomiril, češ, da je bolna in da bo dal za maše. Odtlej res ni bilo tujca več k hiši in so vsi skupaj pozabili na ta dogodek. Ko pa se ie približal njegov rojstni dan. je postajal oče Brlogar bolj in bolj nemiren in zamišljen. Rekel je naposled, da mora sam pogledati po oglienicah, ker mu sicer ogljarji napravijo preveč škode! pa je šel z doma. Ker ga le ni bilo domov, so mislili vsi, da ga je morda zadržala kakšna imenitna kupčija in da je moral kam dalje po opravkih. Dasi sicer brez skrbi, je Alenka na materino prigovarjanje le šla v gozd, da bi izvedela od ogljarjev. če jim ni oče morda kaj naročil. Medtem ko je Alenka še jokaje pripovedovala, je v gošči zahreščal korak. Janez se ie ozrl in zagledal Brlogarja. «No. fant, ali tukaj kuhaš oglje?!» je na-renčal Janeza, vendar ni bil videti več tako hud in besen ko v špilji. Brž za tem se je nasmehnil: «Ne vem, če ni blizu Alenke nevarnost, da kopa pregori.« Janez je strmel in molčal, a stari se je začudil proti hčeri: «Kaj pa ti? Zakaj jokaš?« «Saj ne,» se je branila deklica. «Samo dolgčas mi je bilo po vas.« «0 ti piska zmehkužena,« se je skušal šaliti Brlogar, Janezu pa se jc zdelo, da se mu trese glas in da s pogledom neprenehoma nekam plaho išče okrog. «Kako pa je z ogljenicami? Vse v redu?« je vprašal zdajci Janeza, ki je pritrdil. Zraven si je mislil: «Kako je vendar vse to čudno?! Ali sem — ali nitem?« Medtem se je oglasil Brlogar: «No, pa pojdimo! Za petdeseti rojstni dan. Saj velja osem dni prej in osem dni pozneje.« ponovno pokazalo, da so naši delavci bolj krščanski, kakor razni klerikalni priganjači, ki tolažijo delavca s potrpežljivostjo, češ, na drugem svetu bo za vas zatirane bolje, tu pa prepustimo uživanje bogatim. Ne, tovariši, ne eni ne drugi nimajo prav! To vedno bolj uvidevajo naši delavci1, ki zapuščajo organizacije z negativnim programom. Nič več ne vlečejo fraze voditeljev, češ, tam so nacijonalni šovinisti, ker že vsakdo ve, da narodne strokovne organizacije narodnost pravilno pojmujejo in da je le v korist našega delavstva, ako se izvede njihov program. Program narodnih strokovnih organizacij ne ščiti samo delavca pred podjetnikovo samovoljo, marveč ga ščiti tudi pred številčno močnejšim tujerodnim delavcem, kateri jc v stanu, da našega delavca docela potisne ob stran, ako se ga ne zaščiti. Ali mislite, da so sedanje naredbe, v kolikor ščitijo našega delavca pred tujcem, izvoje-vali socijalni demokrati, komunisti ali klerikalci? Narodne strokovne organizacije so jih izvojevale. Te naredbe bi bile lahko boljše, toda v kolikor obstojajo, so1 samo sad prizadevanja zastopnikov narodnih strokovnih organizacij. Če bi odviselo od naših socijalnih demokratov, bi takih naredb sploh ne bilo, pač pa bi se pri nas pajdaših tujci. Klerikalci v tem oziru niso nič boljši. Eni kot drugi imajo pred1 očmi svoj svetovni nazor, ki ga nadrejajo nad narod, kateri lahko pogine, samo da obstojajo njihove konfuzne ideje in razredne, oziroma verske organizacije. Povsod že prodira spoznanje, da je iskati rešitve našemu delavskemu vprašanju in sploh vseh perečih socijalnih vprašanj samo na narod-no-socijalni podlagi. Delavstvo zapušča one, ki niso njegovi prijatelji. Delavstvo išče zaslombe tam, kjer se zanj dela v resnični ljubezni, kjer dejansko, a ne samo na jeziku, obstoji stremljenje dvigniti delavski razred do popolne enakopravnosti v narodu in s tem v človeški družbi. Lahko se reče, da so marksistične in klerikalne delavske strokovne organizacije v zmiraj večjem razkroju in da pridobivajo narodne strokovne organizacije vedno bolj na terenu. Prve so v defenzivi, poslednje pa v ofenzivi. Do tega je dovedel naravnj razvoj, bodočnost pa bo pokazala, da je uspešno samo ono gibanje, ki ostane na narodnem terenu. ★ «Bog vas ohrani!« je voščila Alenka, tedaj pa je zarohnelo in zagrmelo in vse izginilo v strašnem dimu. II. V Zlodejevi oblasti. Kakor iz megle se je Skalarjev Janez znašel sredi največje samote v Zali. v divji, nepriljudni pokrajini ob cesti iz Idrije proti Logatcu. Gledal je okrog sebe, premišljeval in se mučil, vendar ni mogel dognati, kako je Prišel tja. . x „ Bil jc lep pomladni dan. Pod cesto jc šumela močno narasla Idrijca, po strmini navzdol in navzgor pa je šelestelo drevje Ob- čutek tesnobe in zapuščenosti je mučil Janeza in želel si je domov, zraven pa si le^ni mogel misliti kam naj krene, da bo prišel prav. Zato se je tem bolj razveselil, ko je zagledal v smeri od Idrije prihajati beračka. ki je veselo prepeval: «Stara vera, star denar, vsak če biti gospodar, jaz pa kakor ptič živim, vbogajme vse potrpim. Naj bo grof ni’ naj bo kmet. vsak na svetu Je preklet, pravi božji pomagač je zares samo berač.» «Ti jo pa dobro režeš,« se mu je že iz dalje zasmejal Janez v pozdrav. Politični Prizadevanja za obnovo RR politike. Uzuno)-vlč vedno bolj čuti, da s sedanjo vladno kombinacijo ne more delati. Naj je bil tudi proračun sprejet v načelu, vendar je vladna večina prešibka, da izvede dalekosežnejše načrte. Zunanjepolitični položaj je tako zamotan, da absolutno zahteva močno vlado, ki bo imela dovolj avtoritete, da ustvari naši zunanji politiki linijo, ki bo uspešnejša od Ninčičeve skrahirane italofilske linije. Ker samostojni demokrati odklanjajo vstop v vlado, je pričel Uzunovič vabiti radičevee, da vstopijo v vlado. Štefan Radič sicer zelo rad govori opozicijonalno in je tudi zelo hud: na Uzuno-viča in njegovega adlatusa Maksimoviča, kar ga prav nič ne moti, da se ne bi obenem pogajal za vstop v vlado prav istega Uzunoviča in Maksimoviča, radi katerih je izstopil iz vlade. Radič v svojem listu «Domu» že pripravlja svoje pristaše, da je možnost vstopa HSS v vlado. Uzunovič pa tudi nekaj sondira teren pri demokratski zajed-nici. Resno pa to ne bo, ker radikali in davido-vičevci ne bodo še tako kmalu sedeli skupaj v vladi. So’ si preveliki neprijatelji in se ne morejo razdeliti oblasti v Srbiji, kjer so doma. Vsekakor je pa slaba za klerikalce, ki so v vedni nevarnosti, da bodo postavljeni na — hladno. Blagodejen vpliv. «Slovenec» venomer z debelim in drobnim tiskom piše, da Slovenija že čuti blagodejen vpliv nove vlade in njenih ukrepov. Ne vemo, kako je mogel «Slovenec» pogrun-tati, kaj Slovenija blagodejnega čuti. Novi vladi se mogoče prijazno smehlja par klerikalnih partizanov, ki so prišli do položajev — in nihče drugi v Sloveniji. Kaj se naj javni nameščenec topi v blagodejnemu vplivu nove vlade, ko mu vsak dan groze z redukcijo (in jo deloma tudi izvajajo), ali se naj veseli delavec, ki še vednoi plačuje davek na ročno delo, ali mogoče celo privatni nameščenec, katerih število brezposelnih vedno bolj narašča, ali stanovanjski najemnik, kateremu še vedno grozi 1. november, ko bo ukinjen stanovanjski zakon, ali naj bo nove vlade mogoče vesel kmet, kateremu so ostala ista bremena kot prej, ni pa dobil razen milostnih ministrskih pozdravov prav ničesar, kar bi mu pomagalo pri njegovem gospodarstvu. Če so ljudje lačni. Berač je malo osupnil, ker se ni bil nadejal. da naleti v teh samotah na živo človeško bitje. Vendar je kmalu spoznal, da Janez zanj ni nevaren. «0, prijatelj,* se je zasmejal, ko je prišel bliže, «kdor je vajen piti solze in se mazati z brcami, živi vedno v božji milosti, pa naj tudi gre na hudičevo ohcet!» Odgovora Janez nikakor ni mogel razumeti. «Kje si se ga pa tako sladko navlekel, da ti kaplja takšna modrost z jezika?» je podražil beračka. ki pa se ni dosti zmenil za Janezovo zbadanje. Kakor je bil majhen, se je vendar junaško razkoračil sredi ceste in se jel tako neusmiljeno smejati, da mu je zdrknila popotna palica Iz rok. «Navlekel!? He-he-he-he-hiim! Veš, jutranjo rosico sem pil, z večerno se bom hladil. Za papeža sem ustvarjen in s smolo sem poparjen. He-he-he-lie-liiii —» «Nehaj no,» se je jel zdajci smejati še Janez. «saj ti lahko celo trebuh poči!» Ko se je berač polagoma le res nekoliko umiril, je vprašal: «Kam si pa ti namenjen, prijatelj?« Zdaj je bilo Janezu nerodno. Ker ni vedel, kaj naj reče, je samo z roko pokazal po cesti navkreber. «Viž ga,» se zasmeje berač, «potem imava pa skupno pot. Če ti je prav, lahko kar odrineva. » pregied, brezposelni, brez stanovanja in davčno preobremenjeni, ne bodo zadovoljni in naj ima vlada tudi škofov blagoslov. Sedanja klero-radikalna vlada pač ne povzroča blagodejnih vplivov v Sloveniji. Napredna fronta. Kmetijski list je priobčil notico, v kateri pricizira stališče SKS do napredne fronte. Kmetijski list pravi, da za ustvaritev napredne fronte še ni dovolj, ck so* si' posamezne napredne stranke edine v nasprotstvu do klerikalizma. Napredna fronta mora imeti poleg te negativne točke skupnosti, tudi pozitiven program, ki bodi socijalen in na stališču popolne politične svobode. Izvajanje tega pozitivnega programa pa ni mogoče, ker ga SDS ne upošteva. K notici Kmetijskega lista bi bilo pripomniti, da nihče ne oporeka, da mora imeti napredna fronta skupen minimalen, točno določen politični, socijalni, gospodarski in kulturni program. Od praznega zabavljanja proti klerikalcem napredna koncentracija strank ne bi mogla živeti. Če se pri naprednih strankah, ki so za koncentracijo, poudarja protiklerikalnoo stališče, se pri tem ne misli na staroliberalno farovško gonjo, ampak na pozitivno delo. Kmetijski list hoče program! Kar predloži ga naj in že v naprej naj bo prepričan, da bo našel največje umevanje pri vseh naprednih strankah, če bo res socijalen in gospodarski. Vendar Kmetijskemu listu, oziroma SKS sploh ni do koncentracije naprednih strank, ker odklanja sodelovanje s SDS. Ali hoče, ali noče, mora SKS priznati, da koncentracija naprednih strank v Sloveniji brez SDS ni mogoča. Pomisliti je samo na organizatorno moč SDS in na razširjenje njenega tiska. Kdor iz pretiranega političnega samoljubja odklanja SDS, da sodeluje v napredni fronti, ta napredne fronte noče. In gospodje okrog Kmetijskega lista naj raje kar rečejo, mi nočemo napredke fronte, kajti s tem bi vsaj povedali resnico in bi bilo’ vsakega slepomišenja konec. Znano je, da SKS ne odklanja za napredno fronto samo SDS, ampak je tudi proti sodelovanju z NSS, radikali in marksisti. SKS se je postavila na stališče političnega domišljavca, ki misli, da se koncentracija naprednih strank lahko izvrši samo v njeni stranki, dočim kooperacijo strank z enakimi pravicami in dolžnostmi odklanja. SKS ne Janezu ni bilo prav in ne narobe. Da ne bi obsedel kar tako tjavendan ob cesti, se je dvignil in šel z beračkom, ki je jel spet prepevati : Kjer obhaja se gostija, tja poda se beračija, je in pije vbogajme, potlej v steljo skrije se!» «Dobro si jo pogodil,» se je zasmejal Janez, a beraček se je odrezal: «Kaj pa misliš?! Jaz znam,malo več ko hruške peč’!» Janez se je nasmehnil, berač pa je začel pripovedovati, zakaj je danes tako dobre volje. Povedal je, da se moži Brlogarjeva peta hči in da gre tudi on voglarit. «Brlogarjeva?» se zavzame Janez. Hipoma se zave. da pozna Brlogarja in njegovo Alenko, nesrečnega očeta šesto hčer. «Brlogarjeva. kako pak!» potrdi berač. «Odkod pa si, da tega ne veš?» Janez ne odgovori na vprašanje. Nikakor ne morem prav verjeti in le še poizveduje: «Tistega ogljarja meniš?» «Ogljarja? Že res, nekdaj je bil Brlogar res og!jar,» potrdi berač, «a 1 i tisti časi so že za gorami. Danes je gospod, večji ko grof v Vipavi ali knez v Planini. Hoj, prijatelj, takih je malo!» Medtem ko berač hiti s svojo izvedenostjo, zbira Janez zbegane misli. Ali ni bil prav- sme misliti, da je ljudska stranka, ampak je i izključno le zastopnica dela našega k m e č -j k c g a ljudstva. SKS absolutno nima pričakovati, da bi v svojih vrstah združila delavca in name-. ščenca. — Nad SKS pada torej popolnoma vsa j odgovornost, da se takoj ne ustvari v Sloveniji enotna napredna fronta. Preprečila pa SKS ustanovitve napredne fronte ne bo. Za skupne politične akcije sta se že zedinili SDS in NSS. če generali od1 SKS nočejo v to napredno edinico, bodo pa prišli njeni pristaši. «Pravica», glasilo krščanskih soeijalov, imenuje v svoji 10. številki Narodnostrokovno1 zvezo kot «rumeno», podjetniško organizacijo, to je oragnizacijo od delodajalcev. Svoje trditve »Pravica« ne utemelji in ne dokaže, kajti s tem, da se . je dnevni napredni tisk zanimal za ustanovitev NSZ in da je NSZ poleg NSSZ tudi «Unija», še ni noben dokaz, da je USZ podjetniška organizacija. «Pravica» bi morala dokazati: 1.) da so NSZ ustanovili podjetniki; 2.) da NSZ ne zastopa delavskih interesov, in 3.) navesti konkretne primere, da je NSZ, oziroma kdaj so organizacije, ki so v njej zadružene, izvršile akcije, ki bi bile v škodo delavstva. NSZ še ni podjetniška orga-zacija, če se pavšalno sumniči po metodah skvarjene jezuitske morale in kloštrskega potvarjanja resnice. Posebne vrste predrznost pa je, da se ravno «Pravica» upa očitati narodnemu delavstvu zveze s podjetniki, ko je vendar znano, da so krščanski socijalci le del tiste stranke, ki ima v vodstvu na odločilnih mestih gospode najizrazitejšega kapitalističnega mentaliteta. In prav temu vodstvu so krščanski socijalci po hlapčevsko pokorni. Mogoče so se krščanski socijalci zato' spomnili na rumeno barvo, ko še sedaj ne morejo oprati svojih hlač od strahu pred ultimati klerikalne fabrikantske in cerkvene buržuazije, ki jih je pri zadnjih volitvah v oblastne skupščine napodila v kot in jim prepovedala vsako nadaljnjo opozicijo! — Rumena barva je sploh primerna za klerikalce in «pravicarje»: saj je papeževa barva in del velekrščanske habsburške zastave, kateri so klerikalci izkazovali več vdanosti, kakor pa naši — beli, modri in rdeči. — «Pravica» tudi sprašuje, če se je ob priliki ustanovitve NSZ «klalo teleta». Odgovarjamo: da smo na občnem zboru pustili klerikalce pri miru, ker smo imeli važnejša opravila. kar skupaj z Brlogarjem in z Alenko? Čudno res! Ozre sc okrog sebe in se še bolj začudi. Ko je govoril-z Brlogarjem, je rumenela jesen po pokrajini, zdaj se pa bohoti pomlad ... Čudno res — «Veš,» pravi potem čisto odkrito beraču, «meni se zdi, da sem kakor —» Glas mu zastane, ker se boji izreči vso misel. Hitro se zato popravi: «Kakor da bi mi bilo narejeno —-» (Dalje prihodnjič.) ____________ . ———i———»g Držovno razredno loterijo. Pri žrebanju 3. razreda XIII. kola Državne razredne loterije so bile izžrebane naslednje številke: 14.114, 76.710, 15.458, 15.499,40.533,40.554, 66.632, 66.869, 79.049, 91.715, 91.785, 91.787, 115.678, 9.765, 9.770, 11.538, 20 811, 23.477. 48.536, 71.811, 71.854, 86.399, 111.190, 120.118, 120.155,120.196,38.705,78.125, 116.277,48.608, 48.656, 70.432, 111.710, 11 | .720, 56.244, 71.854. 111.812, 121.669. Zadružna hranilnica, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 19. Naroefno-strokovna zveza. Vsem podružnicam sporočamo, da smo ta teden odposlali obširno okrožnico s prilogami. Tej okrožnici je posvetiti največjo pažnjo. Posebno je razpravljati na podlagi okrožnjce glede proslave 1. maja in propagande, za «Novo Pravdo*. Ako bodo vsi odbori storili svojo dolžnost, smemo pričakovati največjega uspeha. Narodni klub Delavske zbornice ima svojo sejo v soboto dne 19. t. m. ob 10. uri dopoldne v prostorih tajništva. Prosimo vse člane, da se te seje sigurno in točno udeleže z ozirom na popoldansko skupščino Delavske zbornice. Proslave 1. maja. Kakor vsako leto, tako morajo prav vse organizacije Narodnostrokovne zveze proslaviti tudi letos delavski praznik, l.maj. Na ta cfan dopoldne naj se priredijo v večjih krajih strokovni shodi, v manjših pa majski sestanki. Popoldne naj se priredijo izleti v bližnjo okolico ali pa veselica v korist stavkovnemu fondu. Naj je ne bo letos podružnice, ki ne bi praznovala 1. maja. Sporočite takoj centrali, ako boste rabili govornika. Zadnji rok prijave je 15. april. Po' tem roku bo težko dobiti govornika. Na delo tedaj vsi, d'a kar najdostojneje proslavimo 1. maj. Predavanja. Podružnicam sporočamo, da ima sedaj naše tajništvo svoj skioptikon in bo ustreglo vsem podružnicam, ki žele predavanje. Predavanje je javiti vsaj 14 dni preje, nakar tajništvo sporoči temo, o kateri se bo predavalo. Dokler je še čas za predavanje, naj se podružnice požurijo. Slike z ustanovnega zbora so že gotove in se naročajo v tajništvu. Razglednice so po 5 Din komad, večje slike pa po 50 Din. Razglednice so samo one izpred Narodnega doma. Slika v dvorani se dobi samo večja. Pri naročilu je vposlati denar. Rentnikom iz Nemčije. Tajništvo Narodnostrokovne zveze je vse v zadnjem času prejete prošnje za rentnino, odposlalo naravnost v Nemčijo svojemu zastopniku, ki bo! take prošnje reševal na licu mesta. Taka zadeva pa traja delj časa, zato naj rentniki malo počakajo. Vsi bodo ob svojem času obveščeni o rešitvi vložene prošnje. — T a j n i k. SENOVO. Podružnica v Senovem ima v nedeljo dne 30. t. m. ob 3. uri popoldne članski sestanek, na katerem poroča delegat centrale. Z ozirom na važnost sestanka, prosimo vse člane, da se sestanka sigurno in točno udeleže. TRBOVLJE. Pri nas deluje Bratovska sklad-nica na prav nesocijalen način. Da navedemo en sam primer: Rudar Š., ki ima osem otrok, je dobil podpore 14d'nevno samo po 50 Din, akoravno bi imel pravico na najmanj po 150 Din. Delegata G. in P., ki sta zamudila vsak po največ četrt ure. da sta podpisala nalog izplačila, sta dobila pa po 75 Din. Tako postopanje pač ne kaže, da bi bile razmere v Bratovski skladbici pač najlepše in bo treba nekoliko pogledati, kako sociji tam gospodarijo. VIČ. Podružnica Narodnostrokovne zveze bo imela v soboto 26. t. m. ob 8. uri zvečer v Sokolskem domu na Viču predavanje o jetiki. Predaval bo zdravnik drž. hig. zavoda. Predavanje bo s filmom. Vstopnine ni. Z ozirom na važnost tega predavanja se nadeja podružnica kar največje udeležbe s strani delavstva. Tedenske vesti. * Kraljevo potovanje v Pariz. Jugoslovenski kraljevski par odpotuje, kakor poročajo listi, v petek zjutraj iz Bukarešte v Pariz, kjer ostane bržčas osem dni. * Ljubljanska oblastna skupščina. Plenarna seja ljubljanske oblastne skupščine je določena za velikonočni torek 19. april? t. I ob 10. dopoldne. Na dnevnem redu bo v prvi vrsti proračun za prvo leto, poleg tega pa tudi razne druge finančne in gospodarske zadeve. Predsednik oblastne skupščine di. Natlačen se je povrnil iz Beograda, kjer se je mudil pretekli teden tri dni 'n se s pristojnimi ministrstvi pogajal o finansiranju oblastne skupščine in prevzemu imovine bivše vojvodine Kranjske. * Konzulat ČSR. v Ljubljani poživlja tem potem vse češkoslovaške državljane rojstnih letnikov 1905, 1906 in 1907, da se, ako tega še niso st"r>U. bodisi pismeno ali ustno pri njem zglase v svrho vpjsa v naborno cvidencijo. Datum naborov, ki Se iX)Cj() VT§iii pri čsl. konzulatu v Ljubljani začetkom meseca aprila, bo pravočasno razglašen potom časopisov in posebnih pozivuie. Istotako se imajo zglasiti tudi oni starejši letniki, ki svoji naborni obveznosti do sedaj niso zadostili. * Občni zbor Vodnikove družbe v Ljubljani se ho vršil 2. aprila 1. h ob osmih zvelSer v prostorih Zveze kulturnih društev (Ljubljana, Kazino, H. nadstr.). Dnevni red: L) Poročilo odbora. 2.) Določitev letnine za leto 1927. in leto 1928. 3.) Računski zaključek za leto 1926. 4.) Proračun za leto 1927. 5.) Književni program za leto 1927. k) Nadomestne volitve. 7.) Samostojni predlogi. 3.) Slučajnosti. K občnemu zboru se vabijo vsi Člani družbe. * Obrtna razstava v Mariboru. Na inicijativo Slovenskega obrtnega društva se bo vršila v letošnjih šolskih počitnicah v Mariboru obrtna razstava za pomočniška in vajenška dela. V razstavni odbor so izvoljeni odlični zastopniki obrtnikov in obrtniških pomočnikov, ki so že pri dosedanjih sličnih razstavah v Mariboru pokazali, da pravilno razumejo namen in pomen takih prireditev. Želeti bi bilo, da bi našli tudi pri obrtništvu ka kor tudi pri ostalem občinstvu potrebno razumevanje. Razstava je namenjena za vso mariborsko oblast. * Stanje španske bolezni, v državi. V tednu od 22. do 28. februarja je bilo v vsej državi prijavljenih 42.186 novih obolenj na španski bolezni (gripi), 299 smrtnih primerov, ozdravilo pa je 44.106 oseb. Dne 28. februarja je torej po podatkih ministrstva za narodno zdravje bolehalo v vsej državi 50.900 oseb. Španska bolezen stalno pada v vseh oblastih, kjer je pred tremi ali petimi tedni razsajala v širokem obsegu. Val bolezni J se je preneuel na jug in jugovzhod ter se je šte-, ilo bolnikov povečalo v nekaterih oblastih Bosne, Srbije in Južne Srbije. * Za delavce, ki hočejo v Francijo. Francoski konzulat v Ljubljani opozarja delavce, ki se žele vseliti v Francijo, da so dobila francoska obmej- : na oblastva strog nalog, da ne prepuste čez mejo ! nikogar, ki nima delovne pogodbe overovljene id ministrstva dela v Parizu (podpisi lokalnih | načelnikov ministrstva dela in kmetijstva so ne-I veljavni) kakor tudi zdravniškega spričevala od I konzularnega zdravnika francoske republike v Ljubljani (za Slovenijo). Vsaka druga oseba kategorije delavcev in nameščencev, ki bi želela priti v Francijo za gotov čas (obisk itd.), bo morala izjaviti na konzulatu, da ne bo tam iskala dela. Dotična izjava bo označena na njegovem potnem listu in v primeru, da bi jo hotel delavec piekršiti, se mu lahko pripeti, da bo izgnan iz Francije. Onim pa, ki so že v Franciji in so prišli v domovino samo za kratek čas, bo dovoljen vizum na podlagi izjave delodajalca, overovljene od ministrstva dela, da je delavec na dopustu. * Debela toča nad Mostarjem in okolico. Hercegovina je menda v naši državi najbolj nesrečna dežela. Neprestano jo tepejo elementarne nezgode. Komaj so si prebivalci nekoliko opomogli po zadnjem potresu in urediti vrtove, že prihaja poročilo, da je nad Mostarjem in okolico padala toča, debela kako orehi. Padala je četrt ure ter uničila vse posevke in razbila številna okna. * Smrtna nesreča v Velikih Laščah. V ka-menolomu železniške postaje Velike Lašče so razstreljevali kamenje, ki ga rabijo za posipanje proge. Progovni delavec Ivan Praznik, star 72 let in rodom iz Velikih Lašč, je bil postavljen na stražo, da je pazil na okolico in opozarjal pasante na pretečo nevarnost. Pred nekaj dnevi so razstrelili večjo mino. Med eksplozijo je priletel proti Prazniku, ki je bil od mine oddaljen kakih 200 m, debelejši kamen in ga zadel tako nesrečno na glavo, da mu je prebil lobanjo ter se z ostrino zapičil v možgane. Praznik se je takoj nezavesten zgrudil na tla. Poklicali so železniškega zdravnika, ki je poškodovancu, borečemu se s smrtjo, nudil prvo zdravniško pomoč. Ker je bila poškodba smrtnonevarna in ker popoldne ne vozi noben vlak proti Ljubljani, so telefonsko poklicali reševalno postajo v Ljubljani, ki je poslala rešilni avto in naložila nezavestnega Praznika, da ga prepelje v ljubljansko bolnico. Med potom pa je praznik podlegel težki poškodbi. * Obsodba bivšega nadvojvode Habsburžana. Še leta 1922. je vzela Kreditna banka v Somboru od bivšega nadvojvode Friderika več tisoč oralov zemlje za obdelovanje v zakup. Ta svet je bil tedaj v naših rokah, morali smo ga pa ob priliki izpraznitve Rajskega trikota odstopiti zopet Madžarom. Nadvojvoda Friderik je nato kljub pogodbi porabil vso letino tega sveta za sebe in napravil Kreditni banki v Somboru s tem 130.000 dinarjev škode. Banka je zahtevala najprej povračilo škode od nadvojvode samega, ker pa je la zahtevo odklonil, je vložila proti njemu tožbo. Te dni se je vršila o tožbi razprava pred kasacij-skim sodiščem \ Budimpešti, ki je obsodilo nadvojvodo Friderika, da mora plačati Kreditni banki v Somboru 130.000 Din odškodnine in 16.000 Din sodnih stroškov. * Rodbinska žaloigra v Bobovcu. Te dni so našli v valovih Sotle truplo zagonetno izginule Anke Marenčičeve iz Bobovca pri Sv. Petru pod Svetimi gorami ter ga prepeljali še istega dne v šentpetersko mrtvašnico. Dne 8. t. m. je bila sod-nijska obdukcija, ki je ugotovila, da dekle ni izvršilo samomora, temveč je umrlo nasilne smrti zaradi smrtonosnih udarcev po glavi, ki so mladenki razbili lobanjo in poškodovali možgane. Po izvršeni usmrtitvi je bilo vrženo truplo v Sotlo, kakor da bi se bila pokojnica sama utopila. Osumljen uboja je njen lastni brat. * Utopljenec v Dravi. Te dni je naplavila Drava v bližini državnega mostu v Mariboru neznanega utopljenca, ki je moral že dalje časa ležati v vodi. Na bregu se je kmalu zbrala gruča radovednežev. Imena neznanca še niso ugotovili. Truplo so prepeljali v mrtvašnico. Gre za neznanega moškega v starosti okrog 50 let. Domneva se, da je kak ponesrečen splavar. * Po petih letih pojasnjen umor. V Zvercah pri Žužemberku so našli otroci dne 4. maja 1922. v senožetih med vasmi Žverče in Struga • umreta Škufco z razbito lobanjo in popolnoma oropanega Prvotno je bil osumljen zločina neki Jurij Rupar, ki je bii takoj nato aretiran in tri mesece v preiskovalnem zaporu, na kar pa se je izkazala njegova popolna nedolžnost. Kesneje je padel sum na delavca Albina Plota iz ZverČ, ki pa je še pravočasno pobegnil in se umaknil aretaciji. Skrival se je na Hrvatskem in v Kočevju. Očož-niki so ga izsledili šeie sedaj po petih letih in ga izročili v zapore okrožnega sodišča v Novem mestu. * Zaradi dvoženstva kaznovan. V Beogradu je zadnje čase vzbujala izredno pozornost sodna afera Ljubljančana Albina Kinkla, ki se je leta 1920. v Ljubljani poročil z Antonijo S., nato pa se preselil v Beograd, prestopil v pravoslavje, se prekrstil v Jovana Kinkeliča in se drugič poročil z Emilijo Cvetkovičevo. Na prijavo prve žene je stvar prišla pred sodnike, ki so pozvali predse Kinkeliča, njegovo drugo ženo in tri beograjske meščane, ki so Kinklu pred drugo poroko podpisali izjavo, da «Jovam, Kinkeliča poznajo ter s svojo častjo in imetjem jamčijo, da prvič stopa v zakon ...» Razprava je bila že parkrat preložena, a v soboto se je končno izvršila obsodba. Sodišče je obsodilo samo Kinkeliča na dva meseca zapora, razen tega pa mora plačati svoji prvi ženi 3000 Din stroškov. Obsojenec se je s sodbo zadovoljil. * * Neverjeten tek. Pišejo nam: Nedavno je ugriznil domači pes Janeza Nerata pri Sv. Barbari v Slovenskih goricah svojega gospodarja, ki je potem zaradi pasje stekline umrl v hudih bolečinah. Ko je za nesrečo zvedel uradni živino-zdravnik pri Sv. Lenartu, se je podal takoj na lice mesta in odredil, da sta se od psa ugrizu jena vol in konj usmrtila, a v Pasteurjev zavod so se odpravile vse osebe, ki so prišle v nevaren stik z bolnim psom. Pri poizvedovanju po zbolelem psu je doživel imenovani gospod neverjeten dogodek. Domaač hčerka ponesrečenca je namreč imenovanemu razodela, da psa niso ubili, marveč so ga dali nekemu VVolfhardu. Šla je takoj z živinozdravnikom v kočo tega Wolfharda, kjer je ta po dolgem obotavljanju na vprašanje, kje ima steklega psa pokopanega, odgovoril, da ga je — pojedel. Živinozdravnik je našel v koči imenovanega Wolfharda pravcato klavnico za pse in mačke. Pri tako čudnem teku Wolfharda tudi ni nič čudnega, če je pokojni Anton Bauman od Sv. Ane pojedel meso zastrupljene lisice. Dopisi. • MARIBOR. (Žrtev kapitalistične - hrezv es tn o st i.) Edten tistili nemških bogatašev, ki si je največ od slovenskih delavskih žuljev nakopičil velikansko premoženje in ki sam ne ve, koliko ima hiš v Mariboru in okolici, je pred1 20 leti izvabil iz poštene hiše slovenskega delavca. Obetal mu je vsemogoče tudi za starost;. Uporabil ga je za najtežja dela kot nosača peciva ih ledu. Da ga popolnoma priklene na svoje podjetje, mu je v eni številnih hiš nakazal tudi hiš-niško stanovanje. Posle hišnika je opravljala njegova žena. Do tu bi bilo še precej v redu. Ampak zdaj pride prava slika brezvestnega kapitalizma. Mož se je lani v jeseni pri delu prehladil in naglo umrl. Ob njegovem grobu je gospodar obupano vdovo tolažil, češ, da bo tvrdka skrbela zanjo1, da ostane še dalje kot hišnica in še več takih dobrot. Komaj mesec nato pa že dobi vdova opomin, da mora izprazniti stanovanje. Obenem so ji ustavili obljubljena drva. Na njeno prošnjo naj se je usmilijo, so ii obljubili, da bodo zanjo skrbeli še nadalje. Kmalu nato pa je zopet dobila opomin, da mora zapustiti stanovanje. Opominu je sledila tudi sodna odpoved Še pred sodno odpovedjo so 11 ustavili tudi mesečno' podporo 100 Din. Vdova je. poleg drugih nadlog in starosti, tudi gluha. Zdaj mora brez podpore in izgnana iz hiše. pri kateri je njen mož pustil svoje najboljše moči in življenje. TRBOVLJE. Občina je odstopila Kmetijski podružnici v Trbovljah 12 arov zemljišča za drevesnico proti primerni najemnini. Drevesnico- bo uredil občeznani sadiar učitelj gospod Mirko Sušnik. — Rudniško gasilsko društvo je sklenilo prirediti blagoslovljenje nove motorne brizgalne in avtomobila za moštvo dne 15. maja. — Krajni šolski svet v Trbovljah je prejel v dar 12 arov zemljišča za šolski vrt. Ker šola v Trbovljah itak že izkorišča 8 arov občinskega zemljišča, I)o meril novi šolski vrt 20 arov. Gojile so bodo vse panoge vrtnarstva, kmetijstva in drevesnica. — Na občnem zboru gasilskega društva v Trbovljah je bilo sklenjeno, kar najslovesneje praznovati 401etnico obstoja. Ob tej priliki še je vršila zaobljuba petih novincev. — Na vzhodnem okrožju v Trbovljah se je smrtno ponesrečil rudar Jurij Erjavec. Ko je delal v jami, so se utrgale visoko ležeče plasti premoga in kamenja in ga popolnoma zasule. Ponesrečenca so odkopali z veliko težavo, ker so se plasti vedno znova vsipale. Pomoč je prišla prepozno, ker je bil Erjavec že mrtev. Pokojnik zapušča ženo in dvoje nedo-rastlih otrok. Pred tremi leti se je v isti družini ponesrečil 151etni sin, katerega je povozil rudniški vlak na Doberni. — Na občnem zboru posojilnice v Trbovljah je bil izvoljen naslednji upravni odbor: predsednik Moll st., podpredsednik Goropevšek, člani odbora: Vodušek, Kunej, Pust, Kuhar, Plavšak, pregledovalca: Mahkovec, Sušnik. V rezervni fond je bilo nanovo vplačanih 25.000 Din. V dobrodelne namene so darovali 5000 Din. — Prva rudarska skupina, kjer so včla- | njeni delodajalci, je poklonila Društvu za varstvo ■ otrok in mladinsko skrb 5000 Din podpore. — Na nedeljskem občnem zboru II. rudarske skupine v Trbovljah je bil izvoljen naslednji petčlanski likvidacijski odbor, ki ima izvesti vse priprave za razpust skupine: Jože Škrinar, Franc Poncelj, .lakob Štruc (iz Trbovelj), Ivan Domšek, Ivan Bedenik (iz Hrastnika); namestniki: Anton Zupančič III. (Trbovlje), Anton Krautberger (Zagorje), Ivan Gruden (Št. Janz), Jakob Uran jek (Zabukovca) in Ivan Novak (Mežica). — Pri For-teju na Vodah se je vršil delavski shod, ki ga je sklicala Bernotova skupina. Glavni govornik je bil g. Leskovšek iz Celja. Ves njegov govor je bil posvečen napadom na Delavsko zbornico v Ljubljani. Odgovarjal mu je predsednik Delavske zbornice g. Čobal. Shod se je končal za Berno-tovce z velikim fijaškom. — Z doma je pobegnila 29letna Marija Suhodolčanova, žena rudarja na Doberni št. 103. Z doma je že 14 dni in ni za njo nobenega sledu. Sociialni razgled. Tr?de Utron oroti komunistom. Nedavnemu članku delavskega voditelja Cly-nesa, ki je zelo ostro protestiral proti vmešavanju v angleško delavsko! gibanje s strani ruskih strokovnih organizacij in sovjetskih uradnikov, sledi sedaj podoben protest drugega člana bivše delavske vlade, znamenitega voditelja angleškega delavstva, Filipa Snovvdena. O članku, katerega je objavil v «Daily News» opozarja na moskovske emisarje in boljšcviški denar kot na glavno nevarnost, ki ogroža angleško Trade Union. Moskva hoče razbiti angleške delavske strokovne organizacije predvsem s pomočjo angleških komunistov in s pomočjo tako zvanega manjšinskega gibanja v Trade Union sami. Generalni svet Trade Union prihaja šele danes do izkušenj in spoznanj, katera so si strokovne organizacije na celini že zdavnaj pridobile. Angleško strokovno gibanje se mora odločiti, ali si obvaruje svojo samostojnost, ali pa postane le sredstvo tujega revolucionarnega gibanja. Snowdeu opozarja na mednarodne spletke boljševikov, ki se pojavljajo povsod, kjer so na vidiku kakšni nemiri, nadalje na njihovo kampanjo na Kitajskem in konča svoj članek z besedami: Niti angleško delavstvo, niti angleška vlada ne sme trpeti in ne bo trpela, da bi se v njihove notranje zadeve vmešavali tuji činitelji. Kako zabraniti stavke in izločbe. Tekom svojega 49. zasedanja se je Zveza ameriških advokatov bavila tudi z vprašanjem, kako preprečiti stavke in izločbe. Predlog, ki je bil podan na seji, smatra za najboljši način tako za organizacije delodajalcev kakor tudi za delavske organizacije, dogovoriti oobveznost, predložiti vse delovne spore posebnemu razsodišču, katerega razsodba bi imela učinek zakona. Narava in sestava tega razsodišča bi se določila po dogovoru med obema interesiranima strankama. Kako podpira Anglija stavbno gibanje. Stavbno gibanje se v Angliji od leta do' leta bolj razvija, kar je razvidno iz naslednjih številk: od 1. oktobra 1922. do 30. septembra 1923. je bilo postavljenih 78.738 stanovanj, v istem obdobju i leta 1923./1924. še 109.491 stanovanj, a leta 1925./1926. pa še 198.895 stanovanj. Od teh 198.895 stanovanj v zadnjem letu je bilo postav-lienili 131.895 s pomočjo državne subvencije in le 64.000 od zasebnikov. Stavbno gibanje je tako znatno, da ne zadošča samo za kritje potreb priraščajočega prebivalstva (okoli 100.000 letno), temveč da postopno dohaja tudi ono, kar je bito tekom vojne zamujenega. Pri nas — kot je podoba — se s podporo stavbnega gibanja nikamor ne mudi. in izgloda, da bomo imeli pri nas vagonarje še dolgo potem, k O' bo> že po vsem svetu popravljena vsa škoda ki jo je povzročila svetovna vojna. Ženski vestnik. Ajdovi žganci s kašo. Deni v slano vodo v vroči vodi oprane kaše ter pusti vreti deset minut. Potem pridenj ajdove moke, kolikor je potrebno za žgance, ter pusti, da vre še 12 minut. Od-1 i j zdaj nekaj vode, zmešaj, malo zabeli, zdrobi v skledo, pa še enkrat zabeli. Svinjski jeziki v kisli omaki. Skuhaj dva ali tri svinjske jezike v slani vodi in še vroče olupi. Razreži jih potem na pol prsta debele koleSCU«. v kozico pa deni dve žlici masla; ko se speni, daj notri par koleščkov čebule in jezike. Ko jeziki malo zarumene, potresi nanje pol žlice moke, prilij par žlic juhe m malo kisa, dodaj tudi malo popra, ingverja in soli. Ko je zavrelo, poberi jezike, zreži jih na tanke rezine, zloži na kražnik in precedi nanje omako. Madeži od jajc na srebrnih žlicah. Srebrne žlice dobijo, v jajčnih jedilih namočene, rumeno ali rjavo barvo, ki se da le težko odstraniti. Najbolje je, da take žlice snažimo z navadno kuhinjsko soljo ali pa s finimi, presejanimi sajami in jih potem izdrgnemo s finim usnjem rokavic. Madeži od zdravil. Od zdravil onesnažene srebrne žlice lahko osnažimo s cunjico, namočeno v žvepleni kislini. Potem pa oplaknemo žlice z vodo, v kateri smo raztopili nekoliko mila, pri čemer je pa treba paziti, da ne pride žveplena kislina v dotiko s kožo. Cene tuiemu denariu. Na zagrebški borzi se je dobilo *15. t. m. v devizah: 100 avstrijskih šilingov za 800-30 do 803-30 dinarja; 100 nemških mark za 1550-18 do 1553-18 Din; 100 italijanskih lir za 25788 do 259-88 Din; 1 dolar za 5675 do 56-95 Din; 100 francoskih frankov za 222-37 do 225-37 dinarja; 100 češkoslovaških kron za 168-30 do 169’K) dinarja. Bratje in sestre, pripravljajte se že sedaj za proslavo 1. maja! Pogovor o tem in onem. Strahote japonskega potresa. Po podatkih, ki jih zbirajo japonska oblastva, je bila zadnja potresna katastrofa, o kateri smo na kratko že poročali, mnogo hujša kakor se je Prvotno mislilo. Iz dosedanjih poročil je razvidno, da je zadela Japonsko ena največjih nesreč, kar jih pomni zgodovina. Doslej so oblastva zbrala točne podatke o pokrajini Tango, kjer je zahteval potres 1699 človeških žrtev. Porušenih je bilo 4548 hiš. Prizadeti kraji nudijo sliko strašnega razdejanja in nepopisne bede. Prebivalstvo je ostalo brez krova in hrane. Beda in trpljenje nesrečnih žrtev je tem večje, ker je začelo naslednje dni potem na Japonskem deževati. Nalivom je sledil vihar in kmalu je začelo snežiti. V nekaterih krajih je zapadlo en meter snega. Potresni sunki so se zadnje dni še neprestano ponavljali. Ljudje žive noč in dan v strahu za svoje življenje. V hišah, ki jim je potres vsaj deloma prizanesel, so stanovalci sicer ostali, vendar so pa v neprestanem strahu, da se porušijo nad njimi strehe, ker potresni sunki šc niso ponehali. Pomožna akcija je zelo otežkočena, ker so železniške proge na mnogih krajih porušene. Največji japonski železniški most se je podrl. Na železniških nasipih so nastale pri potresu globoke in široke razpoke, tako da je promet na mnogih železnicah popolnoma ustavljen. Viharji onemogočajo sedaj tudi zračni promet. Cela vrsta naselbin in manjših mest je do tal razdejana. Od mest Mineyama, Kaya, Machi in Animo so ostale simo goreče razvaline. Nalivi in viharji so uničili še to, kar je ostalo po potresu. Vse prizadete pokrajine nudijo grozno sliko. Gosti oblaki dima se vale še sedaj nad razdejanimi mesti in vasmi. Iz aeroplana se vidijo med razvalinami celi kupi človeških trupel. Kako katastrofalen je bil potres, je razvidno iz uradnega poročila, ki pravi, da je bil to od leta 1854. največji potres na Japonskem. Pomožna akcija gre večinoma iz mest Kobe in Osaka, kjer potres ni povzročil toliko škode. Na Japonskem je sedaj nebroj beguncev, ki beže v paniki iz mesta v mesto. Cesta iz Myaze v Mi-niamo je polna teh siromakov, prezeblih, izmučenih in gladnih tako, da ne morejo več hoditi. Begunci pripovedujejo, da je mesto Miniama tako razdejano, da se komaj še pozna, kje je stalo. Trdovratni grešnik. (Dogodbica.) Odkritje novega naroda. Nedavno so Američani in Nizozemci organizirali ekspedicijo in jo poslali v nizozemsko Gui-nejo, kjer je ekspedicija naletela te dni na za-vm',V0 ,p'eme Ptemov. Ti ljudje šc nikoli niso -! vorico. Posebno se v tem odlikujejo Indijanci ' rodu Lengua. Tako n. pr. pomeni pri njih beseda I osemnajst* «sohog-emerwakthla-mokeminik-an-thanthla-ma» Dobesedno bi se to reklo: «Vzeini obe roki, eno nogo, k temu pa prištej tri*. To zmedeno seštevanje prstov na rokah in nogi da, ako prišteješ tri, osemnajst. Kako se pravi 100 ali 1000, raje ne bomo poskušali dokazati. Tudi druge besede je le po ovinkih mogoče dognati. Sirovo maslo se pravi «waitkyar amankukiingi-ninikikpithniuk». Po naše bi se temu reklo: Maščoba soka kravjega vimena*. To je še dobro, da tam še ne poznajo umetnega masla, margarine. Ako bi hoteli to besedo izraziti in povedati, odkod izvira, bi bilo treba dveh ali treh vrstic. X Cela vas se pogreznila v zemljo. Na Korziki se je zgodila te dni strašna nesreča. Zaradi notranjega rušenja zemlje se je pogreznila vas Bisinchi, ki šteje 600 prebivalcev. Nesreča je zahtevala mnogo smrtnih žrtev. liho hočete bili lepi a! negovanim li em, svo|imi rokami in svojimi vedno lepše po-stajajočimi lasmi, uporabljajte tudi Vi, kot mi : Fellerjeva mila zdravja in lepote z marko „ Elsi", najpIemenitojSe kakovosti, ki vsebujejo medi cinsko-preizkušene, dobro delujoče sestavi e, ki se opijejo v koži in jo oplemenjujejo. Poizkusite enkrat : Eisa lilljlno mlefino milo Elsa rumenjakovo milo Elsa gllcerlnsko milo Elsa boraksovo milo Elta katransko milo Elsa milo za britje In nikdar ne boste hoteli uporabljati drugega mila. Za poizkus 5 kosov Elsa-tnlla že z zavojnino in poštnino vred 52 Din. Fellerjeva kavkaška pomada za obraz In nego kože „Elsa“. Ona Vam obrani mladost in lepoto, gladi gube na koži in jo dela gibko, baržunasto-mehko. Strmeli boste, kako hitro Vam ginejo pege, mozol-ci, sojedci, razpokana in rdeča mosta. Fellerjeva moCna „Elsa“ pomada za rast las zabra-njuie izpadanje las, prerano osivolost, odstranjuje prhljaj, dela krhke laso, mehko, gibke, in pospešuje rast las. Zn poizkus 2 lončka ene ali po 1 lonček od obeh pomad z zavojnino in poštnino vred 38 Din. V. Te cene se razumejo le, če se pošlje denar v naprej, ket se proti povzetju poštnina zviša za 10 Din Naročila je nasloviti razločno takole: Eugen V. Foller, lekarnar, Oonja Stubioa, Elsatrg 241 (Hrvatska). J Talinstveni morilec deklet. (Nadaljevanje.) Bridka revščina. Alfred je kot običajno pohajkoval ter tratil čas po precej praznih ulicah delavskega predmestja, kamor se je napotil, da najde novo žrtev, ter se zabaval s tem, da je drzno motril mimoidoče ženske ter prodajalke v trgovinah, pred katerimi se je namenoma ustavljal ter na videz ogledoval izložbe. Ko je uvidel, da tu zaenkrat ni pričakovati uspeha, je krenil proti bližnji tovarni. Prišedši pred tovarno, zapazi mlado deklico, ki je ravnokar prišla iz tovarne. Pustolovec gre nekaj korakov dalje ter se ustavi pred izložbenim oknom, katero navidezno natančno ogleduje. V resnici pa je skrivaj ogledoval tujo deklico', ki jo počasnih korakov maha po cesti naprej. Deklica je bila oblečena v borno krilo, njen mičen obraz je bil zelo bled ter je pričal o pomanjkanju, še bolj pa se je revščina zrcalila v njenih velikih, temnih očeh, rdečih od pretočenih solz. Njena postava je bila vitka, oblike brezhibne. Mlada deklica gre sedaj mimo pustolovca, nato pa zavije v eno stranskih ulic, po kateri ima najkrajšo pot do doma. V ne ravno veliki razdalji ji sledi pustolovec. Pot pelje sedaj deklico preko širokega, z drevesi zasajenega trga. Pustolovec smatra, da je sedaj najugodnejša prilika, da jo nagovori. Zato pospeši svoje korake. Komaj pa zasliši deklica odmev bližajočih se korakov, se preplašena ozre nazaj. Pustolovec je za hip prepričan, da bo obstala ter počakala, da jo doide in nagovori. Vendar ga je ta up varal, kajti s tihim vzklikom strahu zbeži deklica nenadoma preko trga. Seveda je pustolovec radi prisiljene sramežljivosti nič drugega po njegovem mišljenju ne more biti vzrok njenega bega — ne malo razjarjen. Seveda pa radi tega ne opusti misli, da še dalje sledi deklici, dokler ne zgine v majhni, napol razpadli hiši. Pustolovec za hip obstane, potem pa gre navidezno, kakor da je slučajno zašel semkaj, dalje ter neprestano motri hišico, ne da bi moglo njegovo obnašanje vzbuditi pozornost. 1 edaj pa vidi, da je piišla iz hiše postarna ženica, ki gre počasi po cesti naprej. Ko pride blizu pustolovca, ji ta neopaženo da znamenje, da naj pride k njemu. Starka se je seveda rade-volje odzvala. Pozoren opazovalec bi bil kaj kmalu zapazil, da je starka skrivaj vtaknila v žep nekaj bli-ščečega. Alfred se sedaj spusti s starko v živahen razgovor, ki da elegantnemu gospodu radevolje pojasnila na razna vprašanja. Ko je končno vse dognal, kar je hotel vedeti, je le s težavo zakrival peklenski nasmeh, ki mu je krožil okrog usten. Videti je, da je pustolovec nekaj zvedel, kar ga je zelo zanimalo. Vsekakor je že zopet skoval načrt, kako bo znova postalo nedolžno bitje žrtev njegove pohotnosti. Pri povratku v mesto se je pustolovec ustavil v eni zelo obljudenih ulic ter stopil v hišo, ki je imela nad vrati napis: Kavarna «C h a n t a n t». Vsak večer nastop 8 ljubkih pevk. Prijetna zabava. Dobra pijača. Tu notri sc je podal pustolovec. Videti je, da je tukaj že star znanec, ki mu je lastnica, ki ji je že iz obraza čitati lokavost, takoj prihitela nasproti. S to žensko je imel Alfred dolg, važen razgovor. * Maud Hopkins, tako je bilo ime ljubki deklici, katero je zasledoval pustolovec, dokler mu ni zginila v borni hišici, je bila hčerka revne vdove, ki sc je skromno preživljala s pranjem perila. Poleg Maude ■je imela vdova še dvoje otrok, štirinajstletno deklico in dvanajstletnega, bolehnega dečka. Ko je zaprla Maud vrata za seboj, je skozi špranjo plašne cgledovala svojega zasledovalca. Ko ji je zginil izpred oči, sc je oddahnila ter odhitela po slabih, pre- Lastnik in izdajatelj Rudolf Juvan v Ljubljani. Urei perelih stopnicah v podstrešje, kjer je imela njena mati borno stanovanje. Slika, ki jo je nudilo stanovanje, je pričala o največji revščini. V sobi, v katero je stopila Maud, je bilo komaj najpotrebnejše pohištvo. Sredi sobe je stala majhna miza, ki se je zazibala, če se je je le kdo dotaknil, okrog nje par starih, za silo zbitih stolov, ob stenah pa trojica bornih slamnatih ležišč ter železen štedilnik, iz katerega se je valil dim, to je bila vsa oprava, ki je pričala o bridki revščini njenih lastnikov. Mati je stala poleg škafa ter se je trudila z izplakovanjem perila, pri čemer ji je pridno pomagala mlajša hčerka. Deček pa je sedel pri štedilniku, da si ogreje mrzle ude, kajti da ga zebe, je sklepati že. iz dejstva, da se je tresel po vsem, borno rejenem telesu. Tupatam je deček votlo in hropeče zakašljal. Mati se je večkrat s skrbi polnim pogledom ozrla na bolehnega dečka, potem, pa zopet nadaljevala svoje težko delo. Sedaj stopi v sobo Maud. Mati nežno pogleda svojo lepo hčerko, katere oči imajo tako mračen in otožen izraz. «Maud,» reče mati, «ali že zopet ni bilo nič?» «Ne, mati,» odvrne deklica s trudnim glasom, «vse je zasedeno, tovarne so prenapolnjene. In četudi sem povsod povpraševala po delu, me vendar nikjer niso sprejeli. Sedaj res ne vem več, kaj naj pričnem.# «Le ne zgubi poguma, dete moje,« tolaži mati hčerko, «se bo že našlo delo za tebe. Le pojdi jutri zopet v tovarno, morda se pa vendar še dobi eno mesto za tebe!» Maud sede na boren stol ter prične plakati. »Popolnoma Sem že obupala,# toži z v srce segajočim glasom. «Oh, moj! Bog, tako trdno sem1 upala, da vendar najdem delo. Willy je tako bolehen ter potrebuje boljšo postrežbo.# S strahom ogleduje bledega brata, ki ravnokar zopet zamolklo zakašlja. Mati se zopet skloni nad svoje delo. «Ne obupaj, dete,# rpče hčerki, »ljubi Bog nas v največji stiski ne bo zapustil. Vse življenje smo živeli bogaboječe in nismo nič zlega storili. Težka je preizkušnja, ki nas je zadela, toda vse se bo obrnilo na bolje.# Maud molče posluša materine tolažilne besede, toda le predobro spozna iz njenega žalostnega glasu, da je že tudi ona izgubila vsako upanje na boljšo usodo. Kako naj le vse to konča? Maud dobro ve, da njen bratec Willy vse pogreša, kar bi moglo zaustaviti njegovo zahrbtno bolezen. Doslej je še vedno bilo mogoče, da je s svojim majhnim zaslužkom pripomogla, da je imel bolni brat boljšo postrežbo. Sedaj pa, odkar je zgubila službo v tovarni, — sedaj mora s krvavečim srcem gledati, kako brat od dneva do dneva vedno bolj hira. Mati, itak bolna, le toliko zasluži, da se more družina skromno preživljati. Rednik, dobri oče, je že pred več leti podlegel zavratni bolezni — jetiki. Mati sedaj bolj natančno pogleda obraz svoje lepe hčerke ter šele sedaj zapazi, da je hčerka zelo razburjena. «Kaj se ti je pripetilo, dete?# vpraša skrbno. «Neznan gospod je prišel za menoj, hotel me je nagovoriti, tedaj pa sem zbežala, kolikor sem le mogla,# pove hčerka odkrito materi. Materi se izvije iz prsi globok vzdih. Kajlpada, saj ni čuda, če vzbuja njeno ljubko dete pozornost raznih lahkoživcev! Njenim očem pač ni ostalo prikrito, da postaja hčerka od dneva do dneva lepša, in često ie s skrbjo v srcu mislila na prihodnjost. Mati sicer nima bojazni, da bi se mogla hčerka kedaj spozabiti, kajti njena vzgoja je bila kar najbolj čednostna in stroga. Toda mogoče je pa vendar, da kakemu zapeljivcu s pomočjo pretkano izvedenih spletk na vse zadnje le uspe, da zmoti njeno lepo hčerko ter jo spravi v nesrečo. Mati ve, da je lepota prokletstvo, če se ji pridruži beda. Skušnjava preži pač povsod na svoje žrtve. Kajti če se beda, ki je že itak skoto brezmejna, še poveča, potem je hčerka v svojem obupu morda res v stanu, da napravi kak nepremišljen nik Ivan Tavčar v Ljubljani. Tiska Delniška tiskarna korak. Toda ne, kaj takega njen otrok ne bo storil. Pri tej misli se mati pomiri, njena Maud bi se brez dvoma znala ubraniti še tako pretkanega zapeljivca. Morda pa dobi hčerka zopet službo v tovarni, morda že jutri. Da, jutrajšnji dan prinese morda že od,pomoč, nov žarek upanja! Maud je medtem pripravljala borno večerjo. Ko je bila gotova, je najprvo oddelila bornemu bratu njegov delež ter ga skrbno povpraševala, če se počuti že bolje. Ubogi otrok se sestri prijazno nasmehne. Mirno in potrpežljivo je prenašal svojo bol, nikdar ni tožil o svoji bolezni, in ravno to mirno in tiho trpljenje je navdajalo mater in sestri skoro z obupom. Da, beda, bridka revščina! Ali res ni nikogar, ki bi sc usmilil zapuščenih? Ali res ni nikogar več na svetu, ki bi odpomogel bedi? (Dalie prihodnjič.) Zabavni kotiček. Poseganje v tuje dolžnosti. Mlad mož (svoji starejši ženi): «Zakaj si pa odpustila iz službe sobarico, saj je bila prikup-ljive zunanjosti in je tudi sicer z veseljem izpolnjevala vse dolžnosti.» Zena (jezno): «Saj lo je baš! Odpustila sem jo, ker je zadnje čase začela izpolnjevati že tudi moje dolžnostih Vse narobe. Soprog svoji ženi: «Vrag je to. Denarna nakaznica pride na mesec samo enkrat v hišo. sodrii rubež pa desetkrat...» Pri koncertu. A: «Ali vi tudi igrate?» B: «Da! In veliko srečo imam.» A: «Kako to?» H: n_i i* /iy ii i«~>i ~ li - .« i »Oi r■ i > d. d. v Ljubljani (predstavnik Miroslav Ambrožič).