teto V., štev. 107 Liubljana, torek, 6. maia 1024 cena 2 Dfn Uha|» ob 4 »IntraJ. Stane mesečno 20-— Din js inozemstvo 30'— w neobvezno Oglasi po tarif u. Uredništvo: Miklošičeva cesta St 16/1 Telefon tt. 72. Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko UpravnlStvo: Ljubljana, Prešernova ul. it 54. Telet it. 36. Podružnici t Maribor, Barvarska ul. U Cel|e, Aleksandrova c. Račun pri poštn. čekov, zavodu Stev. 11.842. Ljubljrna, 5. maja. Radičova dunajska indiskrecija je detinitivno pokvarila koncepte opozi-(ijonalnega bloka. Skrbno prikrivani manifest HRSS je izšel v dunajskem dnovniku in reči se mora, da je Radii ta objavo svojega pamfleta si Izbral pravo mesto. Nekdanje središčo vsega proti našemu narodu naperjenega sovraštva — Dunaj — je pravi kraj za publikacijo eubverzivnih spisov proti Jugoslaviji. In tu gre za subverztvnl pamflet prvega reda. Stilizacija je providna, najstrupenejSi streli so navidezno naperjeni proti Pašiču, toda zadeti imajo državo, pogoditi Jugoslavijo kot nacijonalno organizacijo ujedinjenega, enotnega naroda. Pravcata separatistična pohotnost puhti iz vsakega stavka tega najnovejšega Radičcvega do-kumonta, ki je ve« zgrajen na absolutnem odklanjanju kakršnekoli skupnosti med Hrvati in Srbi in ki z uprav satansko zahrbtnostjo hujska ljudske maso proti kralju, proti državni avtoriteti, proti odinstvu države. Radii si ostal dosleden. Odkar politično deluje, ni nikdar hotel te države, bil je pokorni sluga tujih gospodarjev nad naSim rodom, a nikdar služabnik njegove narodne države. Dolgo jo bila j parlamentarna abstinenca eno izmed glavnih sredstev, kl bl ga naj bila do-vedla k zaželjenemu cilju: likvidaciji Jugoslavije. Sedaj je prešel tudi na t«m polju v ofenzivo in s pomočjo opozicijskega bloka bi rad v jurišu zavzel »sovražno trdnjavo» ter s sred-itvi državne moči spodkopal temelje države. Jodro njegovega najnovejšega manifesta je to-Ie: Hrvati so narod za sebe. Oni so vsi republikanci. Seveda 10 pristaSi 61 o večinsko politike. Zat«. nočejo atentatov in prevratov, torav-S loEejo le, da se spoStuje suvereniteta uroda, ki jo predstavlja njegova *>o-ilanska večina. Ako se bo spoštovala ra rodova volja, potem ne bo prišlo do prevrata. Ker Radii seveda pod t n-rodom ne more razumeti drugega repo »hrvatski narod* in ker postavlja trditev, da je ta narod ves republikanski. je logična poslodica njegovih izvajanj seveda Ie ena: dajte mi posebno republiko, pa ne bo ne prevratov, ne atentatov Tako razume Radič tudi »sporazum* s Srbi, o katerem toliko govori. Vse drugo je taktika., kl «e izogiba, direktne bojne napovedi državi, pa »to v strastnih besedah proti predstavnikom države in v hujskanju to. Klinih delov našega naroda dosega lalostne vrhunce. Radii dolži kralja, je pokvaril sporazum med Hrvati b Srbi, češ, da on ni dopustil izvedbe 1 lanskega Markovega protokola, ob'.o-laie krono, da daje potuho državni oblasti, ki preganja ljudstvo. On hujska Črnogorce, da so jim Srbi odvzeli tt in svobodo in Jugoslavija mu jc eksploataciiski objekt pokvarjeni rosposke družbe in organizacija tira-li.ie nad ubogim ljudstvom. NTa Slovence se Radii pri 3v ijih dr-lnvopravnih načrtih ne ozira, pač pa la&ina, da mu ' bodo pomagali, če?, Mi oni eo republikanci in p.-'.< rvlje-»i podpirati Radiieve načrte! Karakto Hstično za celo mentaliteto du.ip.jska-P emigranta je, da dosledno svojf mii tistemu* hrvatstvu šteje vse ostale državljane Jugoslavije med »slovanske in neslovansko brate* ter pretvarja našo državo v nekako nasilno skupnost Hrvatov, Madžarov, Slovencev, •'f-mcev, Črnogorcev, Makedoncev, Srbov fn morda tudi še Kucovlakov I r Bolgarov. Radlčev »manifeet* je bil danes Wiseiran. Država torej še mM i na dolžnost sebeobrambe. Ko ga prečitajo oni dobri naši narodni ljudje, ki so še <"1 federalistov in zlasti od Radlia dali speljati, da ga s svojo moralno 'vtoriteto podpre,jo, ko se zavedelo Oavidovič in njegovi ožil tovariši, kam vodi društvo, katerega člani so Postali, potem bodo v zadnjem hipu ^orda vendar - le spregledali — če lista strast in zaslepljenost že ponol-Wma omračila treznosti in preudarnosti. Pašič dobi danes mandat ODLOČILNE AVDIJENCE V DVORU. - RADIČEVCI NOČEJO DATI NOBENIH GARANCIJ. — ZADNJI POSKUS ZA SESTAVO POSLOV. NEGA KABINETA. Beograd, 5. maja p. Danea so sc ves dan Širile govorice, da stojimo tik pred tormalnlm zaključkom krizo. Gotovo je, da je najbrž že Jutri pričakovati odločilnih korakov krone. Kralj je dopoldne sprejel ministra Nln-člča, ob 3. popoldne pa Ljubo Davidoviča. Kakor se zatrjuje je bila ta avdijenca zelo važna. Z ozirom na neprestane trditve opozicijskega bloka, da b| mogel prevzeti poslovno vlado, jo vladar danes vprašal g. Davidoviča, katere garancije Ima opozlcionalnl blok s strani radičevcev, da se bo Radlčev klub pozitivno udeleževal konstruktivnega dela. v parlamentu. Krona hi želela, da Narodna skupščina nadaljuje svoje delo, ako je pri strankah Iskrena volja za pozitivno zakonodajno delovanje na temelju ustave In Iz nje Izvlrajočlh zakonov. G. Davidovič kralja nl mogel dati pozitivnega odgovora, temveč si Je izprosil rok do večera. Po svoji avdijencl, kl je trajala do 16. ure se je Davidovič dve url razgovarjal z radlčevcl, kl pa sc stalno umikajo In g. Davidoviču niso hoteli dati nobenih konkretnih garancij za lojalno sodelovanje v parlamentu. Seja Šefov opozicije se je končala brez pozitivnega uspeha ln očividno deprimiran, Je g. Davidovič proti 6. url zopet odšel v dvor. Medtem je bil lz Zagreba dospel popolni tekst Radičcvega manifesta, kl ga je HRSS objavila v «Slobodnem Domu*, katerega pa je drž. pravdnlštvo zaplenilo. O besedilu je bil Informiran tudi kralj. Davldovlčeva avdijenca je trajala do 19.30. Kakor se zatrjuje, g. Davidovič n| mogel vztrajati pri trditvi, da bl mogel opozicijski hlok prevzeti poslovno vlado, temveč Je nasvetoval naj krona poskusi sestaviti koncentracijski'kabinet. Kralj tega nasveta baje nI a llmlue odklonil, akoravno mu g. Davidovič nl mogel povedati, kako naj se Izvede koncentracijska Ideja, katero so dosedaj otlcljelno odklanjale zlasti grupe opozicijskega bloka. Splošno se sodi, da so z današnjo večerno avdljenco kraljeva politična posve- Klerikalci se ponujajo za vlado! RADIČEVA NELOJALNOST JE POVZROČILA V OPOZICIJSKEM BLOKU POPOLNO ZMEŠNJAVO. Beograd, 5. maja. r. Nocoj vlada v | piti. Klerikalci so jako rezervirani in opozicijskih krogih splošna zmešnja- j se držijo zelo ob strani, va, Radiieva taktika in postopanje j Kakor izvem, so nocoj po povratku njegovih poslancev, ld odklanjajo gosp. Davidoviča sami za sebe raz-vsak angažman v smislu pozitivne po- pravljall o politični situaciji. Z ozirom litike, vzbujajo tem večjo nevoljo na verjetnost, da dobi jutri Pašič po-med člani bloka, ker so radičevci (lo s!ovni mandat, se mod klerikalci ven zadnjega časa obljubljali »vsako pod-,tilira vprašanje, ali no bi kazalo v poro*. Vse kaže, da so zadnje dni do-1 zadnjem hinu opustiti opozicijski blok bili od Racliia nove instrukcijo. Dva tor se staviti gosp. Pašiču na razpolo-dni so se gg. Davidovič, Korošec iu žemje. Klcrikalci menijo, da bl tokrat Spaho mučili jih nagovoriti, da se rrmrav visoke strankar-ke predsednik in podpredsednik radlčev- zahtevo, ker bi s svojimi glasovi gg. škrga kluba vpišeta v dvorno knjiga, Pašiiu in Pribiceviiu omogočili držati Nemški preokret na desno SPLOŠNI REZULTATI NEMŠKIH VOLITEV. NAPREDEK NACJ.iONALISTOV IN KOMUNISTOV. — NOVA VELIKA KOALICIJA ALI MEŠČANSKI BLOK NA VIDIKU. tovanja končana. Radičevci ne bodo sprejeti. Njihov danes objavljeni manifest jih je končno Izločil Iz vsake kombinacije. V opozlci nalnth krogih vlada veliko ogorčenje proti posebni taktiki StJ. 1 Radlča ln v Davldovlčevem klubu se je nocoj govorilo, da je Radič najboljši Pa-Sičev zaveznik, češ ta destruktivni člo-pek z eno samo brutalno gesto pokvari, kar napravi blok. Nocoj se smatra, da bo Jutri poklican v dvor g. Pašič, kl bo dobil mandat za s«6tavo koncentracijske vlade. Gotovo je, da sc bo ta mandat pokazal za nelz-vršljlv In da ga bo Pašič najbrž še Isti dan vrnil. Z ozirom na sigurno nemož-nost koncentracijskega kabineta, ostane potem le še eno vprašanje: kdo dobi volilni mandat? Narodna koalicija Pašič • Priblčevič aH gg. Davidovič, Korošec ln Radič. Niti v opozlclonalnem bloku se ne dvomi, da )e odgovor na dlanL Edini napor voditeljev gre še za tem, da bl forslrall Ljubo Jovanovlča ter Izigrali Pašiča. V krogih radikalske stranke se zatrjuje, da radikali v nobeni kombinaciji ne sodelujejo, kateri ne bl načeloval g. Pašič. Beograd, 5. maja, p. Včeraj je bil sprejet od kralja posl. Voja Marinkovič, ki Je utemeljeval politiko opozicijskega bloka Beograd, S. maja. p. Glede končnega razpleta krize se v parlamentarnih krogih poleg koncentracijske kombinacije predvideva tudi sledeči postopek: Kralj bo jutri poveril Pašiču mandat za sestavo poslovne vlade. Ako se Pašiču ne posreči sestaviti poslovno vlado, se bo sestava poverila Davidoviču kot predsedniku druge najmočnejše parlamentarne skupine. Ker Davidovič radi postopanja radičevcev no bi mogel sestaviti vlado, bo Pašič ponovno dobil mandat, v tem slučaju pa za volilno vlado, ker bi so izkazalo, da parlament ne more več delovati. Veliko pozornost vzbuja dejstvo, da zemijoradniki nič več ne sodelujejo na konferencah opozicijskih strank. Politični krogi pričakujejo, da bo najdalje v treh dneh kriza rešena. ŠKODA OD POPLAV V SRBIJI. Beograd, 5. maja. r. Po uradnih podlih ministrstva za poljedelstvo ln vode znaša skupna škoda po zadnji pojavi v Srbiji okoli 20 milijonov dinarjev. Največjo škodo je trpelo val.levsko okrož ie. kjer Je škode za okoli 10 milijonov dinarjev. Ratificirane rimske konvenciji?. Rim, S. maja, p. Italijanska vlada je titilleirala razne konvencije, sklenjene L 1922. na II. rimski konferenci. Največji del teh konvencij je bil sklenjen g našo Iržavo. nakar bj bila mogla biti pozvana v avdijenco. Ves trud je bil zaman. D«<»-•»: lr« mmml £» r,r(vti=ftHn,lr i " r"' —' »_ - -- - to »babilon-papeža traja tja do bojuie SLS, popolnoma izkrvaveti Kako pravilno presojajo naši lani politično situacijo Ln kako se vsi tri liste ter ravnatelj J u g uveaeii raz-, m - dva tehora fa ni vedelo Uo!ra uvidevni in pametni ljudje zavedaj, govor o delavnem .programu v občani, n„, nm1llbl tzmcd obeh nM)6žev. ki uviaevni in pametni Jjuaje zave.uijo, povor o ueiavnem pn^rrumu v mnau , , j d obeb pM)ežev da je treba vs« storiti da se napravi je predsednik zaključil lepo uspeli i } d preklinjala. '»<1 konec klerikalnim pol ličnim pu.toiOv- shod. .,.,... ! 1400. ima cerkev celo tri papež«. Gre- ščmam, ako nočemo izgubiti Slovenci Nedeljski shod v Medvodah bi mo- ^^ ^jj Benedikta XIII. in Alek- v državi ves ugled in ves kredit, do- gol biti za razvoj naših slovenskih po ka/.uje mogočno gibanje, ki je nastalo litičnih razmer lahko začetek velike sa/ndra V. Nravna pokvarjenost in razuzdano ko predstaviti. Krona sc nl ozirala na njihove Izjave v Javnosti In v novlnah, da se odzovejo prvemu pozivu, temveč smatra, da morajo izpolniti tudi to formalnost.. — Ta Izpad Je drzen ln prevejan: Zemljoradnikom bl se videlo prav bravu-rozno, da bi kralj brez pop.ejšnje prijave pozval radlčevce v avUijenco, radičevci pa bi to vabilo s cinično gesto — odklonili. Pred par dnevi Je zemljoradtil-škl kongres z gromovlto resolucijo »protestiral. proti Pašlčevemu .grozilnemu, govoru, glavno glasilo pa si dovoljuje perflden Izpad, ki se bo ostalim opozicijskim gromovnlkom gotovo zdel kar umesten. + Radlčev manifest Iconllsclran. Včeraj Je Izšel v posebnem izdanju «Slo-bodnega Doma. Radičev manifest, ki ga je bil že v petek popoldne objavil v dunajskem dnevniku «Dle Stunde. In čegar vsebino smo tudi že ml objavili. Državno pravdništvo v Zagrebu Je manifest v celoti konflsclralo radi rovarenja proti državi, proti njenim oblastem, kralju In vladi, kakor tudi radi nečuvenega hujskanja poedinih delov naroda, zlasti Črnogorcev, proti državi ln državnemu edinstvu. + Lopi .SlovaniI .Slovenec* se Je že v dveh uvodnikih spravil na nehvalez« no iu obupno polje: On skuša dokazati, da so klerikalci ostali «vedno isti® ter da so žo od pamtiveka najboljši Jugo« slovenl in celo nnjvzornejši Slovani. To lahko dokazujejo katoliški znanstveniki semenišnikom, ali pa volilcem posl. Sta. novnika, ostali javnosti kaj takega do> povedovati jc pa naravnost Impartinen« tno izzivanje. Ze večkrat smo napisali in dokazali, da SLSarji pred vsem ri« movci, potem zopet rimovet, rimski, rimcl, potem še dolgo nič in šele potem so Slovenci, namreč takrat kadar je treba Slovenstvo zlorabljati v klerikalne čim so nad ostale pristale koalicije (zid polne gollde gnojnice. Zdaj so utihnili ^ ne z zmerjanjem radikalov ln samo*tat nih demokratov — temveč s tirtdunj o Nastasu Petroviču. Zakaj tako naglolj To je v Zagrebu povedal davidovitev««' Gjuka Popovič, ki se je kot delegat opo zicljskega bloka udeležil radlčcvskc kon ference. Gjoka Popovič je uredniku «N se rado izgovarjalo da podeželski jM j volitvabh owk. deljo tudi Medvode, kjer se je navzlic samostojneži nočejo skupno z demo- _____, '------!._:_ „v. skrajno slabemu \Temonti vršil pod krati. V Medvodah so krajevni Samo jiredsedstvom uglednega domačina g. stojni brez vednosti vodstva napravili šušteršiča iz Seničioc, ,rav lepo kompromis z JDS ter dokazali, da vonih dostojanstvenikov često celo do krvavih bojev med kandidati. Premoženje cerkve raste po darilih vla- rablja na Dunaju denuncirali svoje naj« bližje brate Slovence, ter jih spravljali v zapore in na Suhi bajer. Kot vojni pri« ganjači so brezsrnčo gonili naše može in fante v strelske jarke za «katoliško Avstrijo«. Srbe so tokrat klerikalci po« zdravljali s kanonl in natikali na vrbe. Turnir za šalioreko prvenstvo Ljubljane. Včeraj je bil otvorjen šahovski turnir za prvenstvo I.jubljane. Do enajstih ponoči so bilo odigrane sledeče partije: Ci-ril Vidmar je porazil Kraglja, Mrzlikaj dr. Vebra, Stupan Itodeta, Josip Vidmu Jerošova. Partija dr. Cadež-lnž. Zupan« le končala remis, partije Stla-Zadnek, Furlani-Vladimirovič, PlevelJ-VoleutlntU ia Iskra-Beznikov pa so bile prekinjene, Stanje po 1. kolu: C. Vidmar, Mrziikar, Stupan, Jos. Vidmar 1, dr. Cadež, inž, Zupane pol, dr. Veber, Kragelj, Rode, Jerošov 0 točk. druge igre prekinjene. Drugo kolo se igra v sredo 7. t. m. ob; 6. zvečer. outiuriici iz oemuior, ,rav irjju Kompromis z ouo ter mmazaii, ua ,e , j . - . j-,-.:!, mr,ffnXnih t«*r hrw»a iur»vij»u » ... ----- obiskan shod. ka>"reira so so udeležili pravo razpoloženje ljudstva na dež sli , i>TJ „; h rvrvrl -lr, Ik n ^ X nrn kier Pristno «jugoslovenstvo»l Čo pravi «SIo pristaši SKS in JDS in na katerega drugačno," kakor pa monijo nekateri ^i^vkdala^ran^elhka^u^nOT^ ^ta prišla od lokalnih faktorjev povab. j voditelji SKS v Ljubjanl. Medvodikl ,™ ljena tudi zastopnika vidsti v '1/^ in | Samostojncži so možato dali svojemu j J - 1 - ■■ - J ju ves po je bil namenjen pripra- rok iu mu tudi navzlic prejšnjemu ljena tudi zastopnika vi.istev i.-in t,a®osW>jnczi so možate dan svojemu ^ bog^tvo in mcnlhi so se aflie-SKS, gosp ravnatelj Jug m dr. M a- najboljšemu prepričanju ve3- poudo-j, vdajat^nsme6te da bi delali in morali 6. Shod je bil namenjen pripra- rok iu mu tudi navzlic prejšnjemu od- ,m , ^ , razko«nen.u iivjenju. Po bogatih cerkvenih dohodkih so - med nczrctim ljudstvom. In ^ v, t : ^no. u ^ ^ »na« ^ člani plemeni tankih rodov ln vladar- vi za občinske volitve, za katere je poru vodstva pridom ogli do zmage, krajevna organizacija SKS žo preje po I Odločitev medvodsklh pristašrv lastnem preudarku m ne meneč se za j SKS pa je naravno morala vplivati po : hujskanje gotovih kavarniških gene- svoji mogočnosti in Ročnosti tudi ni, jevih lillbljcncov in tako so ^ ras. ralov „ Ljubljane sklomla kompromi« delegata vodstva SKS gosp. dr Ma. ^ p|mo^ja t. j. prodajanje cerkve-x medvodsko JDS. riišiča, ki se je v nedeljo na lastne ^ UTad ^ V„ih ^pravic, ki Ta kompromis je bH v nedelj pred- oči lahko prepričal o pravem razpo.o- b„ njhn, % 7A.ezi 'tudi neduhov-lolen pristasem obeh strank in z nav- žonju na deželi Njegov nastop in «rv :niJtom ki 9J0 bili 6eflto nedorasli otro-dusenjem sprejet. Da dobi ta sporazum vor dokazuje, da tudi v vodstvu SKS rpajlQ - | post-ivlje.n za tudi sankcijo strankinih vodstev, sta mnenja plode odklanjanja skupne : gkofa v ftdmsu netlotni «ln akvitan-Wla povabljena gg. Jug in dr. Maru-j prodne fronte nikakor niso enotna. Iz;gke_ ofa Herborta in bil tudi takoj | pritrjevanja in veselja, ki tri je izzval ' n0Sve5en! Demokratska stranka že od nekdaj njegov govor pri zborovaleih. je dr.; Qro„or 'VII ie jiccr ostro na6topil porivlja na slogo vseh naprednjakov Marušič lahko prepričal, da je staliSče, 1 (i ngimoniji; {oda ,10 njegovi smrti v boju proti klemkalizmu in ne zamu- ki ga on zastopa pravilno, in sicer L t bu];o raa,i'a. dodajali so di nobene prilike za organizacijo t—" ! edino pravilno. Naj bi njegovim lepim ;corkv^0 Ca,,ti 5n ,lradp lcako,. vencc«, da so klerikalci ostali orvedno isti» je to res. BiH so in bodo vedno izdajalci slovenstva in slovanstva, do« klcr bodo rimski hlapci. Zato zidajo tudi šc danes vse svoje politične nade na protisrbsko gonjo, ki jo do brezvest« boja. Njen radosten pristanek je bil izvajanjem v interesu napredne stvari torej v naprej zagotovljen. S tem več- sledila še nadaljna dejanja, jo napetostjo se je pričakovalo, kaj I -- Razvrščeni e železniških uradnikov Tz železničarskih krogov nam pišejo: Objavljene so prve razvrstitve železniških uradnikov na podlapi zakona o drž. prometnem osobju. Kakor pa je že v zar konu samem najti točke nedoslednosti, tako se B^daj pri uresničevanju teffa zakona kaižejo eelo krieice, ki prizadevajo »lasti ono uradnike, koji so za časa vojno bili pripadniki izvensrbskih predvojnih držav. jGre predvsem za uvrstitev mlajših uradnikov. Glasom člena 200 zakona odločuje za uvrstitev doba 8 službenih let. Kdor je Imel 1. novombra 1923. 8 službenih let, je uvrščen v skupino, ustrezajo 5o njegovemu sedanjemu položaju, dočim pod 8 lot službe pride le v skupino, ki odgovarja njegovim službenim letom, no gledo na to, če je sedaj v višjem položaju. Ta neugodna nredSa pa velja samo za sedanje nesrbljanske državljane. Člen 11 uredbe namreč določa, da se onim, kl so svoje šolanje prekinili zaradi svoječaeneja vstopa v srbsko In črnogorsko vojsko, šteiejo tako prebita leta kot službena leta, ki pridejo pri uvrščanju prti no v poštev. Tukaj bo zlasti akademiki težko prizadeti. Tako pridobilo lo bivši erbski drtavljanl potrebna službena leta, drugi pa nc! Deli se toroj žalibog uradnike v dvo skupini, v one, ki so služili v srbsko -črnogorski vojski In v druge; prvim bc vojna leta. štejejo, draaim pa ne. Skoraj \-sak naš mlajši (izvensrbijanski), zlasti uradnik akademik, io tu zapostavi;en za onf čas. kl ca je iz žlni v ljubljanski mestni hiši brezsrčno pognal na ulico ter jih oropal šc zadnje« ga skrorn.icga zavetišča. Besede najdejo klcrik.iici če treba, za vsakogar lepe, v dejan;:h so pa pravi nacijonalni razboj« niki. Io dokazujejo dejstva, ki se nc dajo s oSIovcnčevo« farbarijo preple« sknti. + Ministrski dodatki. Na velik halo opozicijskega tiska In upit davldovičevca Magovčcviča, da so si ministri pred Veliko nočjo dali Izplačati tisočake, objavlja kabinet finančnega ministrstva, da so , • , - .. , «■••,„ povsem netočne trditve o Izplačilu doklad Cft Li^^iilTl^r PO a uradniškega zakona. Ministri katerih so bili stari lastniki pregnani. V 13. stoletju so se pojavili v Rimu prvi bankirji, ki so podpirali to slm> nijo s tem, da so posojali denar onim, ki so se poganjali za cerkvene tirale. Kdor ni mogel plačati dolga, tega jo papež preklel in če se jo hotel dotični te kletbe oprostiti, je moral ncle plačati dolg, ampak tudi takso za opro-ščenje kletbe. V dobi Karla IV. je moral plačati kandidat za podelitev urada razen takse tudi še polovico dohodkov za prvo leto v papeževo blagajno. V Rimu ie bilo vse naprodaj 111 vladala je straSna koruncija. Kroničar Burkard pl. Ursnerg slika dobo Ino-cenci'a IIT ter jo napisal te-le trnke besede: »Bila je komai ena škofij.-ena cerkvena oblast ali tndi le ena žunna cerkev, da bi se zanjo ne pra ?-da'i. tako da jc bil proces zavlečen v Rim, im to se ni vršilo s praznimi rokami. Veseli se, mati naša Roma (Rim), kajti odpira'o se slapovi po-z cmokih zakladov, tako da bHe k tebi potoki in pore denarja. Radii j so nad pokvarjenostjo človečkih sinov, ker ti plačujejo denar za svoje velike hudobije. Veseli se nad svojo pomočnico neslogo, ker ie sto(ila iz neženskega studenca, da bi se t.i nakopičili kuni zlata. Imaš. po čemer te je vedno žeialo, poj pesem vseh pesvil. ker si ovladala svet s nrmneio človeške zlobe,- ne z vero. K tebi no vleče ljudstva pohnfcnost aH čista vest, ampak zločinsko prepiranje in odločanj') sporov, ki se da kuriti za d en,i- » Politične beležke 4- ZemlJnradnlškl Iznad. Pižonove •Novosti., glasilo terazljsklh zemljorad-rlkov, pišejo: .Zastoj v krizi se nikakor ne da opri vdati, dre za važno stvar z dalekosežnlml posledicami, toda odločilni laktorll ustvarjajo nepotrebne zapreke. Vse se suče okrog neke formalnosti, takorekoč ccremonljala, kar Je v tako usod nih dneh nedopustno. Podoba Je, da Jc krona zahtevala, da se radičevci najprej prijavijo v dvoru, In Sele nato bi bili pozvani v avdljenco... Krona smatra, da se tudi radičevci po stari praksi — ker srihaiaio prvikrat » moralo »rei neka- so prejeli kakor drugI uradniki samo avans a konto svojih prejemkov, kar ne dosega pripadajoče ilm zakonite vsote dravinjskih doklad. Ministri so torej v Istem položaju kakor vsi ostali uradniki glede dodatkov za dobo od 1. oktobra 192.1. do 1. maja 1924. Neresnična Je tudi navedba, da so ministri pred Veliko nočjo dvignili plače ln doklade za maj. Končno nl točno, da državni nameščenci prejmejo 70 do 50 odstotkov manjše dodatke kakor doslei, dočim da imajo ministri povečane dohodke. Nekatere kate. gorije uradnikov in uslužbencev prejemajo po novem ncle več temveč tudi višj-dodatke, dočim Je glede ministrov določeno, da prejemajo dodatke v stari meri, — .Slovenec. Je od nas zahteval ta de-mantl; naj ga torej ponatisne. + Ravnikarjev manifest. Pred ne kaj dnevi smo obvestili javnost o žalostnem koncu dr. Ravniharjefe .Narodno^ napredne stranke», ki Je na svojem »kongresu., katerega se je udeležilo vsega sku paj 19 ljudi, sklenila, da korporatlvno vstopi v ljubljansko NRS. Javnost Je prehod dr. Ravniharja z razumljivo hladnostjo vzela na znanje in bl se o nadalj-nl usodi političnih pllpogačlc nc zanima la, da ni včeraj izšel na ljubljanskih deskah velik lepak, ki z bombastičnimi besedami dale vesoljnemu svetu na znanje pretresljivo vest, da se je pod zaščito g. dr. Zupaniča in dr. Lukana na posebno slovesen ln svečan način Izvršila najnovejša faza dr. Ravnlharjevega političnega kameleonstva. Tudi tega lepaka bl mi ne omenjali, da bi si dr. Ravnihar na njem ne dovolil predrznosti, da zlorablja ime pokojnega dr. Ivana Tavčarja, katerega Imenuje ustanovnlka njegove stranke. Dr. Ivnn Tavčar Ic bt1 ustanovi-teli JDS ter do svole smrti nlen član, zvest svoji obljubi, ki Jo Je dal na ustanovnem občnem zboru JDS. Če bl hotel dr. Ravnihar pisati resnico, bl moral na svojem lepaku povedati, da ie bil baš dr, Ivan Tavčar oni dobri psiholog, kl je nJega (dr. Ravniharja) žo pred leti tako značilno pogodil s — •pllpog.ačo + Kaj ie r. Nastasom Petrovičem? To se tiče .Slovenca., kl je o Veliki noči prinesel njegovo sliko In goreč intervju, to se tiče vseh ostalih klerikalnih »ptllov, kl so dober teden vellčall tega radlkalsketca ztcasarJa za belo vrano..do. REMIN6T0N FRANC BAR Canktr|m «s»r.5.T«l. " Sah 5. maja: ZAGREB. V efektih tendenca nespremenjena. Med bančnimi papirji Je vladalo največje zanimanje za Eskomptao. Ljub-ljanslia kreditna je ostala nadalje čvrsta. Pri industrijskih papirjih so arbitražni dalje nazadovali. Promet v industrijskih papirjih je bil srednji, v bančnih pa zelo slab. — V devizah je bila tendenca precej slaba. Tečaji bo se začeli na nižji bazi nego je bila v petek, ter so do konca sestanka polagoma nazadovali. Le de. viza na Švico je ostala čvrsta in v tečaju nespremenjena. Blaga je bilo na tržišču dovolj in tudi Narodna banka je dajala devize na Švico, London in Italijo. Promet je bil danes nekaj večji nego običajno, ker se je zaradi dvodnevne beri-ne pavze nakupičilo nekoliko več kupov-nih nalogov. Trgovalo se Je največ v devizah na Duuaj, Italijo in London. Noti-rale so devize: Amsterdam 3020 do 3060, Dunaj 0,1125 do 0.1145, Bukarešta 0 do 42, Italija izplačilo 359.2 do 362.2, ček 358.5 do 361.5, London izplačilo 851.75 do 854.75, New-York ček 79.875 do 80.873 Pariz 512.5 do 517.5, Praga 285.5 do 238.5, Švica 1430 do 1440, ček 1428 do 1488; valute: dolar 78.9 do 79.9, aK 0.112 do 0.114, francoski franki 0 do 507.B, leji 38.5 do 41.5, lire 353.5 do 358.5; elekti: Trgobanka 89 do 42, Eskomptna 134.5 do 135, Jugoslnvenska 118.5 do 119, Ljubljanska kreditna 235 do 240, PraSte-diona 915 do 920, Etno 138 do 139.5, Slavenska 121 do 124, Srpska 140 do 141, Eksploatacija 125 do 127.5, Goranin 150 do 152.5, Sečerana 1120 do 1125, Isis 56 do 57, Narodna šumska 110 do 112.5, Ni-hag 115 do 117.5, Gutmaun 910 do 920, Slavonija 107 do 112.5, Trbovlje 555 do 565, 7 odst. investicijsko 60.5 do 07, Vojna škoda 142 do 144. ČUKIH: Beograd 6.875, New-York 561.375, London 24 62, Pariz 36.35, Milan 25.20, Praga 16.475, Budimpešta 0.0070, Bukarešta 2.87, Sofija 4.10, Dunaj 0.0079125. TRST: Beograd 27.65 do 27.90, Dunaj 0.081250 do 0.0320, Budimpešta 0.025 do 0.035, Praga 65.60 do 66, Bukarešta 11.25 do 11.75, Pariz 143.50 do 144, London 97.70 do 97.90, New-York 22.20 do 22.30, Curih 896 do 399; valute: dinarji 27.75 do 28, avstrijske krono 0.0810 do 0.0320, dolarji 22.15 do 22.25, funti 97.60 do 97.85, 20 frankov v zlatu 85.25 do 86. PRAGA: Beograd 42.85, Dunaj 4.79, Berlin 7.90, Rim 155.25, Budimpešta 4, Pariz 222.25, London 149.175, New-Yorl( 34.05, Curili 6C5.50. DUNAJ: Devize: Beograd 882 do 886, Berlin 1610 do 10.40, Budimpešta 0.81 do 0.87, Bukarešta 361 do 863, London 311.000 do 312.000, Milan 3166 do 8178, New-York 70.985 do 71.185, Pariz 4595 do 4608, Praga 2083 do 2098, Sofija 51« do 522, Curih 12.685 do 12.685; valute: dolarji 70.460 do 70.860, lire 8162 d« 3182, dinarji 878 do 884, švicarski franki 12.520 do 12.600, Češke krone 2064 do 2080, madžarske krone 0.75 do 0.81; elekti (v tisočih nK): Trgobanka 80, Hrv hipotekama 54, Hrv. eskomptna 115, Jugoslavenska 103, Trbovlje 500, Jeseni« 1540, Gutmann 800, Slaveks 800, Slavonija 95, Sečerana Osijek 970, Juli-SOd 485, Anglobank 240, Bankvereiu 185, L&nder-bank 316, Zivnostenski 810, Alpine 491, Poldi 412, Skoda 1025, Dalmler 20. LONDON: Beograd 352, Pariz 67.90, Milan 97.76, Curih 84.84, New-York 43* tri osmtake. NBW-Y0RKt Beograd 125, London 488 pet osmink, Pariz 647, Curih 17.82. Milan 449.26. Dunaj 14 en« osmink«' Naši Jubilej pevskega društva „Slavec" Pro»!»va «Slavčeve» 40 letnic« ae je rakljufila v nedeljo s slavnostnim ob« {nim zborom, ki se je vršil v veliki dvo« rflni Narodnega doma. Zborovanje jc otvoril društveni predsednik g. Dražil, ki je pozdravil navzoče zastopnike kul« turnih institucij ter delegate civilnih in vojaških oblasti. Med drugimi so bili navzoči: veliki {upan dr. Sporn, komandant dravske di« vizijo general Stojanovič, zastopnik me« itne občine dr. Zarnik, češkoslovaški gen. konzul dr. Beneš, zastopnik hrvat« jkega saveza pevskih društev g. Wagner, fastopnik «Zveze kulturnih društev® ravnatelj gosp. Jug tor delegati slovcn« ikih pevskih organizacij ravnatelj Ma« tej Hubad, dr. švigelj, Prelovec, Ska« |ar, Smodej 1. dr. Pozdrav Zveze kulturnih društev. Nato je dobil besedo zastopnik Zve« ie kulturnih društev ravnatelj Jug, ki je ob obči pozornosti številnega občinstva pozdravil «Slavca» jubilanta tako«Ie: »Častita skupščina: Oglasil sem se k besedi kot predsed« tik ZKD, te naše največje napredne prosvetne centrale, ki — lahko rečem — rganizlra na debelo prosveto, vse pa« noge kulture v slov. delu naše države. V njenem imenu Vas iskreno pozdrav« ijam, Vam izražam spoštovanje in naše limpatije, Vam k pomembnemu današ« njemu prazniku, k štiridesetletnici ob« stoja Vašega društva iskreno čestitam. Po svojem programu je Vaše društvo pevsko društvo. Če kedaj, tako je živa potreba v teh težkih časih vsakovrstnih iivljenskih neprilik, ko prevladuje beda !n nerazpoloženje, da ne zapahnete duri pred veselim razpoloženjem, pred vese« Ijem, kl Vam ga nobena druga stvar v večji meri podati ne more kot je to petje ln pesem. Petje je zvest spremijo valeč človeka od zibelke pa tja do gro« ba. 2e dojenčku zapoje zlata mamica pesem uspavanko, deček in mladenič vriskata v petju visoko po planinah in globoko v dolinah, zaljubljeno dekle hrepeni v mislih in otožnih melodijah in tudi mi možje si s petjem krajšamo čas, ko smo še pri moči in življenju, dokler ne priromamo tja, kjer se vigred ne povrne več. Tako doni torej tudi pri Vas sloven« ika, jugoslovenska pesem, umetna in na« rodna, kakor je pesem pri nas Jugoslo« venih sploh doma, zvonka in čista, pc« tem, ki vzbuja in vzgaja v nas smisel n družabnost in lepe odnošaje, ki blaži irce in nas dviga, skratka, pesem nas navdaja z ideali, kl jih gojijo naši naj« boljši možje za blagor naroda, bogate in mogočne naše jugosl. države. In kakor je bila pred 40 leti narodna zavednost, ki je prešinila obrtnika, delavca in druge tnako misleče, da so ustanovili v dru« itvu »Slavec* svoje pevsko ognjišče in se udejstvovall kulturno in politično, ta« ko se zavedaj »Slavec® tudi danes — po 40 letih —, da se mora udejstvovati še naprej s svojim kulturnim delom tudi politično, s tem da se bori proti nešte« vilnim neprljateljem naše mlade države, kl bl jo radi delili ln slabili. Tudi naša pesem je borbeno sredstvo za nacijo« nalno, edinstveno jugoslovansko državo. (Odobravanje.) Tako želi ZKD Vam in Vašemu dru« Stvu k Vaši 40 letnici, k tej z zlatimi črkami popisani zgodovini Vašega tru«, ila in dela, da od vaje do vaje napredu« jete, da svoje delo nadaljujete, da po« nese »Slavec® svojo pesem še v naprej iz domačih slovenskih gajev, v vse ostale jugoslovanske in slovanske doline in po« krajine. Dober glas in slava pevskega društva «SIavec» naj nikdar ne zatone. »Slavec® naj gostoli, naj drobi in žvrgoll svojo jugoslovcnsko pesem na« prej, naj raste in procvita! (Veliko odo« bravanje). IZ SLAVCEVEGA DELOVANJA. Nato je predsednik »Slavca® g. Dra« žil lepo očrtal 40 letno zgodovino dru« štva. Omenjal je mračne politično raz« mere, ki so vladale v Ljubljani ob usta« novitvi društva, orisal ostro borbo z Nemci, ki so skušali že v kali zatreti vsak poskus naše kulturne osamosvo« jitve. Opisoval je tudi vztrajno in po« žrtvovalno delovanje društva na polju gojitve naše pesmi. Nad 300 krat so na« stopili »Slavčevi® pevci pred slovensko jugoslovcnsko in slovansko javnostjo. Predsednik se jc zlasti spomnil dru« štvenih izletov v Volosko, Sisck, Zagreb ln na Češko, k;er ;'e bilo društvo bratsko sprejeto v Pragi, Kolinu in Ta« boru. Z zadovoljstvom jc ludi omenil sodelovanje z zagrebškim pevskim dru« štvom «Svobodo». Končno se jo pred« sednik zahvalil vsem podpornikom in ustanoviteljem, obetajoč, da bo društvo tudi v petem desetletju svojega delo« vanja krepko vršilo svojo lepo kulturno misijo. Pozdravi in čestitke. Nato so bila prečitana razna pozdrav« na poročila, tako pozdrav JSS, maribor« ske Glasbene Matice, Lire v Kamniku, Križovskcga iz Prage, skladatelja Rista Savina, Slovenskega pevskega društva v Ljutomeru, Sokola Ljubljana, češkoslo« vaške Obci v Ljubljani, vinohradskega «Hlahola» iz Prage, skladatelja F. S. Vilharja iz Zagreba, skladatelja Viktor Parme, odhora obeh šentpeterskih pod« ružnic CMD v Ljubljani, Slovenske Ma« tiče, zagrebškega pevskega društva «Li« sinski®, Sokolske župe Ljubljana L, Li« pe v Litiji in Jugoslovanske gasilske zve/e v Ljubljani. Osobje «Narodne tiskarne® je s svojo čestitko poslalo tudi ponovno ustanovni« no. Predsednik trg. društva «Merkur® dr. Fr. Windischer jc čestital društvu v imenu organiziranega slovenskega tr« govstva pozivajoč jubilante: »Nadaljuj« te, vrli pevci naši, v zvestobi, kar ste pričeli v ljubezni do svojega naroda«. V imenu Zveze slovenskih pevskih zborov jo čestital »Slavcu® dr. Švigelj, v imenu zagrebškega pevskega društva »Svobode® pa njega predsednik gosp. NVagner, ki je zlasti povdarjal, da bi mo« rala iz kulturnih društev izginiti sepa« ratistična politika, ki jo forsiraio razna hrvatska blokaška društva. V imenu pevskega društva »Ljubljane:« jc čestital slavljencu gl. urednik Smodej. Končno je čestital tudi zastopnik šentjakobskega gledališkega odra g. Pintar. V razpoloženo iepo »Slavčcvo« Spo« minsko knjigo sc je vpisalo mnogo pra« tulantov, med drugimi tudi načclstvo JDS po svojem članu ravn. Jugu. Društvena odlikovanja. Društvo je svoje zaslužne dolgoletne pevce in člane odlikovalo z lepimi zla« timi in srebrnimi odznaki, ki so bili po« deljeni sledečim gospodom: Ivanu Dra« žilu, Mateju Oblaku (ki poje žc 3(5 let pri »Slavcu«), Dragotinu Pucu, Rudolfu Mikuliniču, Ivanu Veharju, Avgustu Lc« barju, Ivanu Bogataju, Ludviku Baragi, Ludviku Fratini, Ivanu Zemljanu, Iva« nu Hladniku, Milanu i>.:remu, Jerneju Grošlju, Josipu Hubadu, Maksu Boga« taju, Viktorju Bogataju in pa Borisu Rošu. Zborovalci so odlikovane pevce prisrčno aklamirali. Slavčeva razstava. Po končanem občnem zboru je bila otvorjena v društvenih prostorih lepa razstava, ki kaže društveni razvoj od njega ustanovitve pa do danes. Razstav« ijenih je mnogo zanimivih predmetov in tudi razni rokopisi naših prvih skla« dateljev in pesnikov. Ustanovni občni zbor Rdečega križa Včeraj se je vršil v veliki dvorani Mostnega doma v Ljubljani ustanovni občni 7bor Rdečega križa, ki žal ni bil talko obiskan, kot bi to zahteval omiuentni ! socialni pomon te organizacije. I Zhorovarje je otvoril g. dr. Viljom K r o j č. i, ki jo uvodoma omenil, da jo bivši Slo7*nski Rdeči križ dne 22. novembra 1023. stopil v likvidacijo, nakar jo rešoval tekoče zadove in vodil pripravljalna dela za ustanovitev novega društva, prehodni odbor. Odbor jo med tom časom prejel od raznih zavodov denarnih podoor v zneskn 8550 Din. Povodom zadnje veliko povod-nji v Sloveniji jo Glavni odbor v Beogradu nakazal v podporo poplavljencem 125.000 Din in razni dniri zavodi 11.613 Din 25 p. Od teh prispevkov je nakazal prehodni odbor v sporazumu s pokrajinsko upravo oškodovancem v ljubljanski okolici 80.100 Din, okrajnemu glavarstvu ia Barjano 8000, oškodovancem v političnih okrajih Brežice 8500, Krško 9750, Litija 0000, Radovljica 8500 Din ter 3 oškodovancem v Trbovljah 55.500 Din. Rac.en tega je orlhor podelil v humane svrho šo več dragih podpor. Odbor jo izrekel svojo globoko zahvalo gospej Veri dr. Slajmorjovi. ki je žo voč let pn-žrtvovalno upravljala društvena skladišča, Društvena imovina rnaša sedaj v gotovini In inventarju 85.181.88 Din. Po poročilu odbora se jo oclasii k besedi vladni tainik dr. Lovro Bogataj, ki jo v imenu velikega župana g. Sporna po rdravil občni 7bor in želel društvu naj-IrpSe uspehe. Pri volitvah je bil i7.vo-ljen za predsednika g. dr. Viljem Krejči, v odbor pn: gospe Vida Bal tiče ca, Milena Žeravova, gdč. Alojzija Stobijeva in gospodi« nadzornik dr. Pnlianec, strok, učitelj Novak, major v p. Martin Oolarič. prof. Jeran, okrajni nadzornik Hočevar in dr. .Tožn Bohinjce, v nadzorni odbor gg.: zdravstveni inšpektor dr. Katičič, Frane Pretnar in ga. Marija Wosnorieva. Po volitvah je predsednik zaključil ?horovanjo s pozivom, naj člani društva delujejo na to, da se vzbudi v javnosti čim večj9 zanimanje za to važno socialno ustanoro. Akademija Ferijalnega saveza v Celju V soboto, dne 8. in nedeljo, dne 4. tega meseca so priredili dijaki drž. realne gimnazije v veliki dvorani celjskega Narodnega doma akademijo, katere čisti dobiček je namenjen gmotni podkrepitvi važnega dela, ki ga vrši Ferijalni savez, da naša mladina v počitniški dobi poceni in udobno potuje po naši državi ter na ta način z lastnimi močmi opazuje in spoznava lepoto svoje pestre domovine. 2o blag namen akademije in pa neravna ljubezen do mladine, da z lepim uspehom dobi spodbujo k novemu delu, bi bila morala privabiti Se več občinstva, kakor ga je bilo na obeh prireditvah, ki sta pa zlasti moralno prav lepo uspeli. Upoštevali se mora, da imajo dijaki le redko priliko za javne nastope. Tem večje priznanje gre njim in njihovim mentorjem, ako pokažejo vsaj ledaj, da so kos svoji nalogi. V prvem delu akademije je pri solo točkah in pri pevskem zboru pokazal pevovodja g. učitelj Pregelj, da razpolaga sicer s šibkim, a zelo dostopnim pevskim zborom in da je z neumornim svojim trudom dosegel že zelo razveseljive uspehe. Naj služI to veliko moralno zadoščenje za ono tiho in skromno, a toliko važnejše delo, ki ga danes niti občinstvo, še manj pa mladina sama zna pravilno oceniti. Naravnost presenetil je poslušalce osmo-šolec Modie s svojim izrednim mehkim in liričnim tenorjem. Vspored večera Je ob- segal v drugem delu Meškovo dramo mestu za ta nemški »Feuenvehr® in tudi nabralo lepo tisočake. Mislimo, da Lahko Nemci sami krijejo potrebe to Feuenvehr, dokler hočejo imeti v njem izključno nemško trdnjavo in so v to tudi moralno obvezani. Enako odklonilno so obnašajo tudi Nemci napram našim društvom. Celo iz olepševalnega društva so eden za drugim izstopili in prav nič ne pomagajo. V principih nam torej treba jasnosti, v razpolaganju svojega skromnega premoženja pa skrajne ekonomije. Nemci tudi nabiralcem Ljudske knjižnice niso darova, li, čeprav jo knjižnica še lansko loto otvorila nemški oddelek in ga broz predsodkov od tedna do tedna izpopolnjuje. Dež je onemogočil tudi promenadni koncert vojne muzike, Tondezvous celega Maribora. Niso se pa ustrašili nc-utrudljivagn dežja športniki, kot tinlj ne razburljiva publika, ki so je hvalevredno med tokmo razburjala pod dežniki do končne zmage SSK Mari« bora. Visoki oder s tablo tombole žen« skega društva j>a jo moral na Glavnem t.rgu zastonj čakati deklice, da bi vlek« la številke. Preložili so jo na nedelio, ko hočejo tudi nabiralke Ljudska knjižnice šo enkrat poskusiti svoja srečo. i V mesto so prihiteli v nedeljo tudi obrtniki iz cele oblasti, da si začrtajo novo poti delovanja. Tudi o njihovem zborovanju poročamo na drugem mo« stu. Politiki so odšli na deželo, kjer je imola demokratska stranka šest zbo« rovanj. Naši ljudje so marljivo gibljejo, ker jili predvsem veseli, da so tn« teligonea v mestu končno dosledno briga zanjo in samo želo, da ostane živahnost strankinega delovanja na tej višini. Uspehi no izostajajo. Pozicije demokratizma se krope, v trdnjavah klerikalcev pa rast« apatjja, raz« očaran je in radičevstvo. Dopisi KRANJ. V petek dne 2. maja bo ja vršil od Naklft do Kranja komisionalni ogled za napeljavo daljnovoda elektrarn no ZavrSnica. S tem dobi ICranj tako po* trebon električni tok iz druge močnejše elektrarne, s čemur bo izdatno razbremenjena dosedanja, mala zasebna elektrarna. Ker gradi vclelndustrijalec Vinko Majdič tndi veliko električno centralo na' Savi, ki ho gotova v par mesecih, bost* Kranj in okolica, event. cela Gorenjska» zadostno preskrbljena s stalnim in cenim električnim tokom. Osobito važnosti pai jo pridobitev novega eiolitričncga toka za novo predmestje Gorenja Sava, ki bo lahko prav kmalu imelo elektriko. Pripravo za občinsko volitve so v polnem teku. Malkontenti iščejo firmo, pod ka-toro bi se zbrali. Upamo, da jo v krat-kom dobe. Ker so samo dobri gospodarji, ki so žo mnogo koristnoga napravili z« javnost, jim svetujemo, da se vsi opredeljeni in So neopredeljeni Btrnojo v kako gospodarsko stranko; čuje so tudi nazlvt o delovni stranki, katerega so pa bajo nekateri zavrgli. Zaenkrat so si na jasnem samo gledo nosilca, ostali si pa še zelo premišljajo iti med kandidate, kar, jim končno ni zameriti, kor providnost Je vedno dobra. — V podružnici Jadranska banko so bili reducirani 8 uradniki la ena uradnica. ŠMARTNO PRI LITIJI. Tudi pri nu ima zaznamovati društveno življenje Mh lo povoljne uspehe. Društvo 7,a zgradba Sokolskoga doma jo uprizorilo več pred« stav in so mladi igralci pokazali dobre talente. Povsko društvo »Zvon® deluje prav pridno. Pevovodja M. Premelč na« jo s svojim zborom 80. aprila zolo rab veselil. Društvo praznujo letOB 85-letnM co svojega obstoja. — Imeli smo tudi predavanje o davkih in agrarni reformL predavatcljo pa nam je dala Z. K. D. ia Ljubljane. — Sokol Lilija Šmartno *ad-i njo čase prav dobro napreduje ter Ima. redne skupne vožbo v Litiji. V Smartneml smo v tem ozira šibkojši, upamo pa, d^ bomo kmalu tudi v naši telovadnici obi*4 dill poprojšnje življenje. — Politično' smo sicer še močno razcepljeni, venda* pa jo tudi v tem oziru opažati st.reznjeJ nje. Marsikomu so se žo odprlo oči in ja zanimanje za demokratsko stranko ved* no večje. Rodimo značajni in edini UJ bodočo volitve bodo pokazalo sadov« skupnega dela. KRŠKO. Pred enim tednom je iiprlzo^ rila tukajšnja ljudska šola z dijaki me. ščansko šolo igro »Snegulčica in škrat. je». Režiser, nadučitelj Levstik, jc igro izborno našturliral. Nekatere vloge so bl« le direktno frapantno dobro podane. Mla-di orkester meščansko šolo je pod vodstvom ravnatelja Vutkoviča prav čedno sviral ln vrli kontrabasist in pihalai so jako ugajali. Scenorija jo bila lepa, kostumi ljub. narod, gledališča pa so dali igri še večji sijaj. Skratka — prav lepa jo bilo in želimo žo kaj sličnega. Kulturni pregled Gledališki repertoarji Ljubljanska opera. Torek, 6.: »Poljub®. C. Sreda, 7.: »Carjeva nevesta®. E. Četrtek, 8.: »Faust®. Oostuje g. Roman Lubinecki. F. Petek, 9.: Zaprto. Sobota, 10.: »Madarne Butterfly». Oostuje g. Roman Lubinecki. D. »edelja, 11.: »Gorenjski slavček®. Ljudska predstava. Izv. Pondeljek, 12.: »Carjeva nevesta®. B. Ljubljanska drama. "orek, d.: Zaprto. Sreda, 7.: »Ana Karenina®. B. Četrtek, 8.: »Cezar In Kleopatra®. D. Petek, 9.: Zaprto. Sobota, 10.: »Izgubljene duše®. Premlje-ra. Izv. Nedelja, 11.: »Izgubljene duše®. Izv. Šentjakobski oder v LJubljani. Četrtek, 8.: »Lokalna železnica®. Celjsko mestno glodališče. Sobota, 10. ob 16.: »Snegulčica®. Mladinska predstava. Mariborsko gledališče. Torek, 6.: »Divji lovec®. Kuponi. Oostovanje g. A. Danila, člana ljubljanske drame. 6"da, J.; .Cardaška kneginja*. C. Aboncntom Narodnega gledališča t Ljubljani. Opozarjamo na spremembo abonmajev pri opernih predstavah. Pri zadnji objavi vrstni red predstav abonmajev ni bil pravilno označen in prosimo p. n. abonente, da vzamejo na znanje danes objavljeno razporeditev. cPolJiib» v ljubljanski operi. Danes v torek se uprizori v opernem gledališču zadnjič v tej sezoni Smetanova opera . Igra vlogo rlhtarja Zavrt-nika, v kateri Je že opetovano dosegel najlepšo uspehe. Ni dvoma, oa bo mariborsko gledališko občinstvo pozdravil« našega najpopularnejšega igralca 9 takimi čustvi, kakor zasluži. Coljsko mestno gledališče. V torek 6. t. m. uprizorijo domači Igralci zabavno angleško veseloigro v novi zasodbl in insconacijL Tenorist Simone t Osijekn. V nedeljo 4. t. m. jo gostoval v Osljeku tenorist gospod Marij Šimenc. Pel Jo vlogo Radame-sa v cAidi». Uspeh ja bil nad vsako pri-čakovanje velik. Aido Je pela ga. Vik« čaleta, oporna pevka lz Zagreba. Tenorist gospod Roman LabloHd j naši oneri, V, četrtek in soboto eo- Domače vesti PO IZBRUHU POMLADI. Ljubljana, 6. maja. čejo boč pa keglje podirajo, Bolj II-rifine duše pa šlatajo po klavirju ali Letošnja pomlad ni posebno prijet- ».^Pf1 na. Zima je bila dolga, imela je sicer kočut,m eomešiSa.u tuli o v zviti rog. snega^lfakor bo za pošteno ko^tinerl^ ^klihZ &I « fih m '8Kk® koncerti ta jo solo in v zboru tu je, kakor da se tudi naše nekdanje Pa £0je / U^^^rvl . I^ zime najdejo le še v lepih knjigah Sil? '^T,!^.11^1 ta deco. Pomlad, po starem vigred ali zrn I a-1 žolna, Tudi tivolske veverice $•"> -e zopet pojavile, podnevi brenCe hr >5X1, lete!:, kakor pravijo ponekod na ita j!?nf>gl ' , *tndcn.t'' ki P ®P K™-jmkem, kaže da so hoče letos vreči !,v° "»^dušeno n strašno »fovg,. - po zimi. April ie v polni meri izpolnil kratka- BPMnJjdil J« ?a ce,J ^JJ"^ rvoj vagabundski slovo«. Bil je spre-, nem obratu Nedeljsko prčakovanje so menliiv in kapricijozen. kakor vol ia !'9 P^teno ajalovnlo vsem sk lepe ženske. Včasih nas je izvabil s W K(kr J® P™t,k • ® smehom, pa nas zopet polil. Grme! je TK«tono namoctlo. Na &mam gon ^ bliskal, rožljal s to&o, v vBjih legah svctJ rlorl-'an' ten je dal obilo snega, pa zopet solnca. ... » meglo, oblakov, hladu ta nepri&iko-:88 m^t zato l ol.i svetemu Urhu pn- vaiie vročine. Vendar ni od 26. mar- PoroColI V ostalem, pa ,e bil.» nedelja ca do 20. aprila bUo enega celotno le- 5!st,° P'lha ska- z.ve&r s0, blle. ,vse pega dne. le velikonočna panika sta tnn m purgairsk,oživijo- se^ posta vila. Pozneje je čilo le malo ***< Vl.AC ni ostal sine linea. bolje in šele prav na ultimo je prišlo nekoliko oddiha. | * Maj kar nadaljuje v tej tradicij. I * Kraljev pot t Pari«. Na sobotni seji Prvi jc bi! kisel, drugi in tretji sta se 1 ministrskega sveta je minister dr. Ninčič nekam premišljala, na katero plat naj poročal o obisku naše kraljevsko dvojice ee odločita. Oddiha in zraka željni | v Franciji. Kralja in kraljico bodo sprem-to nedeljo. Oddiha in zraka željni Ljubljančani smo jo vkljub netiTodn i-stim i prvo nedeljo i prvega maja ucvrli ven, na lepše. Šmarna gor* 1 mrgolela in Kamniška Bistrica, sveta Katarina in Osojnik. Kuni. Pekel in še cela vrsta drugih izleti?? na Ježici in pod Rožnikom je bilo vse živo. Pri Sv. Katarini so Un! izletniki pobili in pokradli za okr g 800 Din steklenic in čaš. Sploh je tr* ba dolinsko turfctiko in tujski prome*. vsestransko gojiti. Prejšnji teden .ie bil izredno očarljiv pogled na Kamniške planine, ki so se svetile sinje in srebrno, razločno kakor da so tik za Šiško, privlačne, vabljive, kakor za spomlad na novo očiščene. Le nekaj več snega še imajo, kakor druga leta Doma pa je že začelo cvetje. Rožnate so češn.le in breskve, po kostanjih so se užgale bele lučke, španski bezeg je razcvetel višnjevomodro, po vrtovih sije nekaj magnolij in vrsta domačega cvetja, žoltega in sinjega. Po vejah skaklja ptičji rod. Ptičarji so letos posebno živahni ta opazujejo kragulje, senico in vrabce kar vse vprek, ali pa love kavke in kragulje in jim nastavljajo uharice za. vabo. Ribiči, ti tihi zarrizenci, so letos spomnili nekih majhnih ribic, ki se na čudne načine množe. širša j.tv-nost niti ne sluti, kakšno slasti so držane taksnim specijalistom in njihovim privatno-mnzealnim interesom. Ijnla v Pariz ministrski predsednik in minister vnanjih zadev. Dne 25. maja dospe kraljevski par v Pariz, kjer ga sprejmejo na kolodvoru predsednik frau-coske republike g. Millerand, predsedniki parlamenta, senata, pariške občine in drugi visoki dostojanstveniki. S kolodvora se kraljevski par odpelje v svoje stanovanje na Quai d" Orsay. Popoldno obišče kraljevska dvojica predsednika francoske republike v Elyseeju. Pozneje se vrši sprejem v dvorani pariške mestne občine, kjer bo predsednik mesta Pariza ponudil kraljevskemu paru kruha ln soli. Po sprejemu raznih dostojanstvenikov na Quai d'Orsny se vrši gala-večerja s slavnostno zabavo. Naslednjega dne se podasta kralj in kraljica na grob neznanega vojaka ter položita venec na grob; popoldne bo velika vojaška revija, zvečer pa svečan banket na čast predsedniku M1I-lerandu. Dne 27. maja dopoldne bo za-kuska v Cliamps d'EIysee, popoldne pa velika vojaška parada. Kralj in kraljica ostaneta v Parizu do 20. maja ter se vrneta potem v Beograd. * Zavod sv. Jeronima izročen Jugoslaviji. Italijansko oblačil so prošlo soboto izročile jugoslovanskemu poslaniku zavod in cerkev sv. Jeronima. V prisotnosti našega poslanika je bil s cerkve in ostalih poslopij odstranjen avstrijski grb in nameščen grb naše kraljevine. Obenem se je prvikrat razobesila jugoslovanska zastava. * Julija Poznik +. V Gradcu je 4. Bolj se rinejo v ospredje naši šport- P° daljšem mučnem bolehanju umrla niki. Travico zeleno krotko teptajo ! 60sPa Julija Poznikcva roj. Pleifor, vrlo-naši žogobrceži, ki so nam v soboto P° inž- Radivoju Pozniku, izdajatelju in nedeljo pokazali prav zanimivo, napeto igro. Drugi se vdajajo turistiki, društveni {n resnični, in vsa dežela jih je polna. Nekateri šo vedno nosijo smuči v gore, drugi pa se skltajo po srednjem gorovju in čakajo, da izginejo z višjih grebenov proobili zimski ostanki. V Tivoliju pridno bijejo tenis in tol-Kejo hockev s svojimi tolkači, fračar-|i na Zabjeku ln kozafrunc - športniki na grajskih šancah pa tudi ne mirujejo. Vsakdo se i vnemo vdaja pomladnemu presnavljanju telesnih sokov in proženju udov. (Naglas na u!) Po Ljubljanci že trenirajo veslači, so-kolske telovadnice so polne, letna te-lovadišča bodo kmaln obljudena, p •? izleti prihajajo na dnevni red. Cenejše so cvetlice, že rajajo device, je pametnih devet, sploh, pomlad je spet! Športniki starejšega izpovedanja mo- sluje na našem odru tenorist g. Roman Lubinecki. Poje vlogo Fausta v istolmeni operi in vlogo Pinkertona v operi . Koncert Glasbene Matice ljubljanske. V petek, dne 9. t. m. se vrši v Unionski dvorani koncert Glasbene Matice v Ljub- ljani, kojega spored izvajata orkester or- kestralnega društva Glasbene Matice, pomnožen z nekaterimi člani opernega orkestra pod vodstvom prof. Michla in pa pevski zbor Glasbene Matice pod vodstvom zborovodje Kumarja. Na tem koncertu izvaja orkestralno društvo tri orkestralne komade, pevski zbor pa celo vrsto izvirnih skladb, ki se po veliki večini prvič javno izvajnjo. Vstopnice so že v predprodaji v Matični knjigarni. Hndožestveniki v Splitu. Po prekrasno uspeli evropski turneji (Dunaj—Berlin—Parir—Praga) ter po zaključeuem gostovanju v Zagrebu, Subotlcl, Beogradu, Sofiji In Dubrovniku, io prišli Hudožestveniki v Split, kjer nastopajo s sledečim repertoarjem: Čehov: Črešnjov vrt; Dostojevskij: Slepančikovo; Ibsen: Gospa c morja; Dickens: Boj življenja; Cehov: Striček Vanj,". — Prva predstava v Splitu je bila V ponedeljek 6. t. m. zvečer. nikov v Ljubljani priredi v nedeljo, 11. t m. cvetlični dan v prid izpopolnitve svoje strokovno knjižnice. Ker je to edina knjižnica tc vrste na univerzi v Ljubljani, ter jo mora omenjeno dru« štvo vzdrževati brez vsake državno pod pore, prosimo cenjcno občinstvo, da pri« pomore v kar največji meri k dobremu uspehu tc akcije. u— Otroško igrišče društva «Atcna» v Tivoliju se je napolnilo v prvih pom« Iadnih dneh še pred razglašeno otvorit« vijo prostorov, kar je vsekakor razve« scljiv pojav. Kje sc pa tudi počuti otrok bolje kakor v naravi, v prostosti in svo« ji otroški družbi! Naši otroci prosijo sami matere, da jih vpišejo na igrišče, ker ne morejo dočakati veselih ur. V maju in juniju jc dovoljen otrokom vstop na igrišče v spremstvu starišev ali služkinj, v počitniških mesecih pa prevzame nadzorstvo otroška vrtnarlca. Otroci sc morajo strogo podrediti dru« štvenemu redu glede snage iu reda na prostoru in društvenemu oskrbniku. — Vpisovanje na igrišče se vrši danes in jutri od 5. do pol 7. popoldne ob lepem vremenu na igrišču v Tivoliju. Člani pla čajo mesečno od otroka 10 Din, nečlani 20 Din, v mcsecih juliju in avgustu (pod nadzorstvom otroške vrtnarice) člani mesečno 15 Din, nečlani 25 Din od otroka. u— Srečolov za otroke društva «rAte« na», prirejen v korist ortopedskemu za« vodu jc uspel nad vse ugodno, le žal, da se nl moglo zadostiti vsem srečeželj« nim mladim kupcem, ker je bilo prehitro razpečnno veliko število pripravljenih srečk. Veselje je bilo opazovati pričako« vanja polne oči otročičev, ki so pri« hajali po dobitke. Bodi na tem mestu izražena najtoplejša zahvala vsem, ki so na katerikoli način podprli prepotrebno f.kcijo. u— Dražba koSnje mestnih zemljišč. Dne 8. maja se odda v najem za leto 1924 košnja mestnih travniških parccl na ljubljanskem Gradu in dve košnji na Ilovici, oziroma v Kolcziii. Zbirališčo interesentov ob devetih na Grajski pla« I r.oti. u— Umrli v Ljubljani. Zadnja dva 1 dneva so bili prijavljeni sledeči smrtni slučaji: Terezina Verbajs, žena umirov« ] ljenega tiskamiškega. ravnatelja, 67 let. — Boris Roškar, sin železniškega usluž« bcnca, 1 mescc. — Terezija Poljanec, poljska dninarica, 56 let. — Alojzija Gruškovnjak, zasebnica, 48 let. — S. Roza Evtropija Horvat, usmiljenka, 23 let. — Ivana Rathey, žena gostilničarja in posestnika, 50 let, — Rudolf Ravnik, sin tov. dclavca, 20 let. — Ivan Golob, kočarjev sin. 34 let. u— Požar v Dravljah. V soboto okrog enajstih ponoči je opazila posestnika hči Marija Ravnik iz Dravelj, da se vali iz sosednje hiše št. 28., last Antona Ku« šarja velik dim. šc predno so bile opo« zorjene stranke, ki prebivajo v hiši, je lii'a s slrmo krita hiša že vsa v ognju. Le 7. velikim naporom se Je posrečilo rešiti prcbivalce in spraviti njihovo p0, hištvo na varno. Požar je polagoma za, jel celo hišo, tako da je ostalo od nj« samo zidovje. Na pomoč so prispele poi žarne brambe iz Dravelj, St. Vida, Zg, Šiške in Gline, ki so se morale omejiti samo na lokaliziranje požara, ker so bile v nevarnosti tudi druge (tavbe. Skoda jc krita z zavarovalnino, stranke t dni. žinami so pa vzeli pod streho sosedje, u— Tatvina. Delovodji Franu Skubicu jc bilo v soboto okrog šestih izpred hiš« št. 13 na Rimski cesti ukradeno 1000 dinarjev vredno kolo znamko «Waffen. rad*. u— Vlom v barako. V noči na nedeljo so neznani zlikovcl vlomili v barako branjevko Frančiške Živec na Gospo« svetski cesti poleg Kolizeja. Pokradli so 30 klobas, 150 pomaranč, več hlebov kruha, sladkarij in čokolade ter 17 krtaj v vrednosti 800 Din. Domneva se, da so bili na delu zopet mladoletni uzmoviči, Iz Celja e— Občinske volitvs za okolico Celja so bile razpisane v soboto 3. t. m. ;> 16. junija t. 1. c— Sokolsko društvo v Celju vabi na članski sestanek, kl se bo vršil danes, 6. maja ob 20. v gostilniških prostorih Narodnega doma. Na sporedu razgo^r o letošnjih sokolskih prireditvah. e— Poroke. Poročili so se v Celju: 4. t m. g. dr. med. Fran Benedičič i gdč. Kladnikovo In g. Leo VISner t gdč. Marico Grozd. Bilo srečno! e— Občni zbor Olepševalnega In tuj. sko.prometnega društva v Celju se vrti dne 15. maja ob 20. v rudeči sobi Na> rodnega doma z običajnim dnevnim re< dom. e— Podporno društvo aa ravne otroka v Gaberju pri Celju priredi v nedeljo, dne 11. maja ob 14. veliko javno tom> bolo na vrtu kina v Gaberju. Tombola obsega 10 dragocenih glavnih dobitkov. e— Lekarniško službo v Celju Ima t« teden lekarna opri Križu« v Cankarjevi ulici. Iz Maribora a— Mariborsko advokaturo Nemcev žo dolgo opravlja brezplačno klerikalna »Straža«. V današnji številki na primer zagovarja zopet slučaj, da Je v maribor ski podružnici Jadranske banke ostal v službi nemški Žid Levi, ki se baje trudi slovensko govoriti, čeprav «Stražin» in< formator sam priznava, da g. Levi ne zna slovensko. Kljub temu pa ame od« jedati na slovenskih tleh kruh slovcn> skim brezposelnim uradnikom a— Protest javne morale. Mariborsko žensko društvo je po svoji predsednici, soprogi generala Maistra, pri vodji po< licijskega komisarijata nadsvetniku Ker' ševanu protestiralo proti lepakom, ki jih je ta teden nabil po mestu neki ljubljun ski dnevnik, češ da se mladina javno po< hujšuje. a— Pravoslavno jurjevanje. Danes proslavi vojaštvo po srbskih običajih Jurjcv dan s tem, da se zjutraj zbere vsa mariborska gamizija v kralja Petra vojašnici ter odide ob iepem vremenu 7. godbo skozi mesto na Tezno, kjer se vrši v tamošnjem gozdiču vojuičko ves selje. Iz Primorja * Šole za črnce — mesto za Slovan:. Pretekli teden je bil v italijanskem uradnem Ustu objavljen ukaz glede ustanavljanja šol za libijske državljane muslimanske vere. Primorski Slovenci v res-nlcl lahko zavidajo napol divja plemena v Italijanskih afriških kolonijah. Kajii otroci črncev se bodo lahko učili v ma-ternem jeziku, dočim obstoja za slovanske državljane Italije še vedno znana Oentllljeva reforma glede poltalijančenja slovanskih šol. * Dva slovenska lašlsta ubila svolegu rojaka. V Cepovanu sc je med Filipom Sulieojcm In Josipom Murovcem ter Josipom Šuligojem razvila politična razprava. Jože Šullgoj je zagovarjal slovensko, ostala dva pa fašistovsko politiko. Kmalu se jc razvil med njimi oste. spor in je moralo intervenirati orožništvo. Kasneje pa sta imenovana slovenska fašista napadla Josipa Šullgoja na cesti s kamenjem in ga ubila. Napadalca sta bila aretirana In izročena sodišču. Res krasni sadovi fašlstovske vzgoje našess ljudstva! POSLANO. Bivši moj pomočnik Ivan Konlč, usluž-ben sedaj pri g. Alojzij Maleaju v Sp. Šiški, trosi med občinstvom neresnico, da sem podpisani svojo llčarsko obit opustil. Ta trditev je neresnična, ker izvršujem še vedno vsa v svojo stroko spadajoča dela s še boljšimi močmi kakor je bil Konlč. Bruno Belantič, sedlar in ličar Sp. Šiška, Jernejeva ccsta. W re um ensk o 1.hibi lana n maia 1924. I.liihliatm BOH nad mnrimi Krai opnzovania ob Zračni tink Zračna temperatura Veter Oblačno 0-10 Padavine j mm i Ljubljana . 7. 7fifi 0 9-3 vzhod dež 04 ' | I.inhlisna . 11. 7RI-7 11 8 brezvetra oblačno — . i.jubliana , 21. 703 2 101 D — /iipreli . . 7. — Beograd . 7. megla Duuaj . , 7. : V LJuhlisni barometer vUil teinner. nižja Solnce vzhaja ob 4 87, eahaja ob 19.U Dunajsko vremensko prričilff. i koliko deževalo. Napoved za torek: Ne-Tudi v nedeljo je trajalo spremenljivo jasno, hladno vreme, deloma dež. vreme. V Avetriii io skoraj pov sodi ue-J .,„, „ jenja in sveta 70 letnica napoljske univerze Te dni eo te vršile v Napolju veliko dveča.nosti v proslavo sedme stoletnice napoljskega vseučilišča. Pri svečanostih je bil navzoč tudi italijanski kralj, katerega je ljudstvo burno po-idravljalo. Svečana seja se jo vršila v soboto zvečer v glcdaiiSču »Sari Ctirlo«. Pri seji jo bilo navzočih poleg kralja več vojvod in vojvodinj, kunzujarni zbor, dolegacije italijanskih in inozemskih univerz ter zastopniki civilnih ln vojaških oblasti. Slavnostni govor je imel rektor univerze dr. Zambonini, ki jc z velikim tadoSčcniem povdarjal, da se praznuje 5edemstoletnicj. univerze na najvrednejši in najsveča.tiejši način. V imenu vlade je pozdravil zborovalce minister prosvete Gentilc. Izrazil jo &voje zadoščenje nad tem, da so' so zbrali v Sapolju zastopniki vseh civiliziranih narodov, vseli univerz in akademij. — Senator profesor Torraca je podal zgodovinsko sliko napoljske univerze, Nato so bile prečitane poslanice Inozemskih zastopnikov Anglijo, Argentini jo, Belgije, Bolivije, Češkoslovaške, Cilo, Danske. Francije, Grške, Inke, • Jugosla vije, Litve, Nemčije, Ni-tozemske, Norveške, Madžareko, Peruja, Poljske, Portugalske. Španije, Šved-tke, Švice in Zedinjeuih držav. Popoldne so jo profesorski zbor z rektorjem na čelu podal v kraljevo palaCo, kjer jo bila kralju izročena doktorska diploma »ad honorem«. Napoljsko univerzo je ustanovil leta 1224. cesar Friderik II. Danes iuia univerza 4 fakulteto poleg visoke šole ia notarijat in farmacevtiko. Univerza poseduje dragocen mineraloški in zoološki muzej ter številno sijajno opremljene laboratorije. Univerzitetna kniiž-nica šteje okoli 200.000 knjig. Kako sprejema papež V Vatikan prihaja često veliko število vernikov, kl jih navadno sprejme tudi sam cerkvcni poglavar, rimski papež. Šc veliko večje pa Jc število raznih cerkvc-nlh In posvetnih dostojanstvenikov, ki prihajajo k papežu v avdljenco. Avdijence se vrše navadno ob enajsti url dopoldne v mali vatikanski prestol«! dvorsnl. Ako pa je število posetnlkov veliko tedaj se vrše sprejemi v veliki vatikanski ceremonijah! dvorani. Miioso sijaja je že pri raznih romarskih avdl-iencah, pri katerih opravljajo razne službe papeževi komorniki. Vrhovni komor-alk določa vsakemu Izmed njih njegovo posebno službo. Razen teh sodeluje pri sprejemanju papeževa garda, v prvi vrsti plemiška garda, ki šteje okolu 70 ljudi. Člani te garde so večinoma plemiči nekdanje cerkvene države. Qarda vrši službo sdmo takrat, kadar se pojavi papež osebno. Nadalje sodeluje pri sprejemih tudi švicarska garda, to je telesna straža papeža, ki jo tvorijo samo rojeni Švicarji. V zadnjem času sc je število te švicarske garde zelo skrčilo. Končno pride v poštev še dvorna garda, ki jo tvorijo samo rimski državljani. To jc p.a-peževa častna straža. Za vzdrževanje reda v strogem smislu stoji prefektu Vatikana na razpolago nekaj papeževih orož tiikov. Pri sprejemanju suverenih vladarjev ln raznih uglednih osebnosti se število dvor Janlkov znatno poveča In v takih slučajih prihajajo v Vatikan najstarejše rimske plemiške rodbine, kl opravljajo razna cerkvena dostojanstva. Ceretnonljerji so oblečeni v bogata In krasna oblačila, kar napravlja izredno pestro In divno sliko. Pri takih svečanih službenih avdi-jencah je prisoten tudi kardinal državni tajnik — sedaj kardinal Oasparri — kot papežev dvorni minister. On je v ostalem edini, kl stanuje v neposredni bližini papeža In ki Ima k nJemu pristop ob vsakem času. On vodi tudi občevanje s tujimi diplomati na papeževem dvoru. Tako vidimo, da je tudi papežev dvor zelo razkošen In prekaša v tem pogledu vso sljajnost dvorov drugih državnih poglavarjev. Papež Je torej po svoji okolici tudi posvetnjak, dasi se to vedno taji. Iz rdečega Kremi j a Prof. Gautier, ki zdravi Trockcga, se je o svojem pacijentu Izrazil takole: »Trockl Je natančno izpolnil vse zdravniške predpise: malo Je delal, hodil je tla sprehod iu ležal na solncu. Njegova edina zabava je bil lov, pa še tu smo ga morali omejiti. Zdaj Trockl zopet lahko dela, toda gledati moramo, da ne bo delal preveč, kar lahko povzroči utrujenost in ponovitev bolezni. »Ekonomičcska 2izn« poroča prav kratko, da je predsednik višjega sveta za narodno gospodarstvo SSSR Džer-žinski obolel ter nastopil dovoljeni mu dopust. Ta upokojitev zloglasnega vodje čeke in sedanjega preganjevalca »Nepovcev. je posebno pomembna, ker se je istočasno vrnil v Moskvo Trockl. Navdušeno sprejeti Trockl In njegov pristaš Kamo-nev govorita mnogo o potrebi novega komunističnega kurza drž. gospodarstva. Kamenev Je z.ahteval, da se zapleni 60 odst. glavnic vseh Industrijskih in trgovskih podjetij, ker nl drugega kritja za 300 milijonski letošnji prlmanjklaj v drž. proračunu. Džeržlnskl je bil mnenja, da pomeni ta zaplemba premoženja koncc gospodarskega življenja ln sovjetske vlade. Zato je padel. XIII. zborovanje rusko komunistične stranke, ki se prične 10. maja v Moskvi, bo vsekakor končalo sedanjo sovraštvo med nasprotniki v vodstvu stranke. Zmagali bodo Stalin ln ZInovJev ali pa Trockl ln Kamcnjev (tnož Trockega sestre). V Moskvi vse napeto pričakuje konec dvoboja med Stalinoin-Zlnovjevbn na eni ter Trockim-Kainenevom na drugI strani. Sedanje osebno sovraštvo voditeljev bo Izbruhnilo v pravi boj. Treba Jo zato počakati le XIII. zborovanja ruske komunistične stranke, kl se otvori 10. maja v Moskvi. * /iial vse signale. Natančno je vedel, kdaj | iu kateri ročaj mora premakniti. Delo ni i bilo lahko, kajti težke premikate je bilo treba radi številnih vlakov premikati bi,o- j raj brez prestani«. Poleg železniške službe ie opravljala opica tudi delo na vrtu. John je izvrstno vrtnarji. Čistil je lehe In odnašal plevel, pri namakanju je gonil sesalko, \\'lc-de pa pri tem škropil. Sčasoma je opica postala \Viedu prava desna roka. Brez nje sl skoraj nc bi mogel služIti kruha. Zato je čuvaj, ko so prihajali od strani potnikov protesti, češ, da ic s tetn, da opica opravlja posle v čuvajnici ln na progi, nešteto človeških življenj Izpostavljenih opasnostl, pritožbe zavračal s trditvijo, da odkar opica dela na progi, šc nI bilo velike ue male nezgode. In imel je prav. Po devetih letih službe pa se jc Johna lotila sušlca. Hiral je od dne do dne bolj, njegove moči so pešale, opica je od dne do dne bolj propadala. Wlede Je klical zdravnike, kupoval živila in stregel zvestemu Johnu kakor mati otroku. Vendar vse to nl zaleglo nič. Vsaka pomoč le bila zaman. Opica je poginila. Cuvajcva žalost za Johnom Je bila tako velika, da Jo Je komaj prebolel. Toda hvaležnost do zveste živali ga ni minila niti po smrti opice. Dal je napraviti spomenik Iz kamna v obliki piramide in vklesati vanj z zlatimi črkatnl besede: »Johnu, zvestemu tovarišu v čuvajnlškem delu breznogl Wlcde.» Ta spomenik lahko šc danes vidi vsak potnik, kl se pelje z vlakom mimo čuvajnice blizu Porth Ellzabetha. Nespameten si kupa oiiUčil. Veruj, da bodoS ugodno nakupil najelegantnojšo obleko lo pri Drago Sohwab, Ljubljana Pamet in zvestoba živali Ameriški listi objavljajo sledečo velc-značilno zgodbo, kl kaže, da trna tudi žival svojo pamet lu da urne biti zvesta. Železniškega čuvaja Jamesa \Viedea je povozil vlak. Odrezal mu ie obe nogi pod koleni. Železniška uprava mu je nato nakazala službo obratnega čuvaja v Ultcnhsgu, kraju blizu Porth Elisabetiia v Južni Afriki. Wicde je stanoval blizu svoje čuvajnice. Da bi lažje prihajal tja, st je dai napraviti majhen voziček, s katerim se je vozil z doma v čuvajnico iu narobe. Nekega dne pa se mu jo ponudila prilika, da je kupil veliko opico, ki spada v vrsto babunov. Pri tej kupčiji js imel v mislih gospodarske koristi, ki jih ta žival lahko izkaže človeku. Kmalu sc je pokazalo, da Jc računal pravilno. Opica je dobila ime John, se je kmalu vdoma-člla, postala je zaupljiva In se je kmalu privadila vsem poslom. Čakala je vedno na vlak, in kadar Jc lokomotiva prl-vozila do čuvajnice, jc vzela ključ od skladišča za premog ter ga nesla strojevodji, da jc naložil premog na svoj voz. A stvar je šla šc dalje. John sc jc kmalu priučil vsemu delu, katerega je moral opravljati Wiede. Ko je zaslišai Iz dalje brlizg lokomotive, je skočil na noge, tekel k signalnokretnemu aparatu ter potegnil za lokalni premikač. Wiede je medtem obrnil drugega. Ko Je vlak Še! mimo, Je opica vestno postavila premikač v prejšnji položaj. John je dobro po- X Zdravilne barve. Skrivnostni vpliv barv na človeka je znan žc iz starih časov. V novcšjl dobi so zdravniki celo ugotovili, da se dado gotove bolezni iz-lečlti samo s pomočjo barv. Rdeča barva kakor znano, vznemirja živčevje. Zato je posebno priporočljivo za pobite littdl. Skladatelj Wagner n. pr. ni mogel kom-ponlratl dokler se nl opojll z rdečo barvo. Morda barva vpliva nasprotno pomirjajoče, zato Jo zdravniki priporočajo nervoznim ljudem, zlasti onim, ki trpe na fiksnih idejah. In strahu. Zelena barva vpliva na osebno voljo in pozornost ter ic posebno blagodejna po operacijah in sličnih težkih doživljajih. X Amer|ka sezida največjo cerkev na svetu. Skof v Maningu pri Newyor-ku je objavil subskrlpcijo, katera naj donose 15 milijonov dolarjev za zgradbo katedrale, posvečene sv. Janezu. Novo svetišče bo največja cerkev na svetu in bo po svoiih dimenzijah še enkrat večja od katedrale sv. Pavla v Londonu. X Hoče na Mont Blanc po svoji smrt). Nemški list za turistiko »Bcrg« sporoča naslednjo nevsakdanjo zanimivost: Pred kratkim ie umrl v Londonu neki turist, po pokolenju Anglež. V testamentu je določil, da se mora njegovo mrtvo truplo odnesti na vrh Mont Blan-ca. Dediči pa so se uprli temu določilu, in tako ie ostala posmrtna pot strastnega turista na Mont Blanc samo na papirju. X EkspedlcUa na Mount Evercst. Londonske «Jimes» objavljajo poročilo zdravnika, prldcljencga ckspediciji na Mount Evcrest, po katerem sc je moral vodja ckspedlclje, general Bruce, vrniti v Darjecling, ker je obolel r.a malariji. Vendar ni Izključeno, da se bo v kratkem lahko povrnil na bazo ekspedici.ie v dolini Rongbuk. Vodstvo ekspedldie je prevzel podpolkovnik Norton. Člani ekspe-dlclje — pravi poročilo — bodo sicer težko pogrešali navdušujočo tovurisiju generala Brucca, vendar pa bodo z vso vnemo nadaljevali poizkus, da se v tretjem naskoku popnejo na najvišji vrh Muunt Evercsta. X Lokomotiva brez premoga. Iz Rima poročajo, da se je tam pred due-\ i vršila poskusna vožnja z lokomotivo, katero ic gonil koniprimlran zrak. Poskus jc sijajno uspel in jc predvsem in-teresantuo, da se s tem znižajo stroški obratovanja za 70 odst. Iznajdba izvira od InženJerJa Zurlattija. X Svet v ribjem očesu. Prirodoslo-vcc dr. \Vard je napisal znamenito knjigo o refleksih zunanjega sveta v ribjem očesu. Kadar riba plava, vidi podnevi svetel krog, kateri jI neprestano sledi. Ta krog imenuje dr. Ward »ribje okno». Velikost »okna« zavisi od globine, v kateri riba plava. Čc jc riba 1 m pod vodo, zuaSa obseg »okna« 6 m; 33 m pod vodo pa se tokuo ■ trikratno poveča. Predstave v ribjem očesu so zelo komplicirane. Vse kar stoji v prirodi uavplčno, vidi rib.i vodoravno. Prednost ribjega očesa pred človeškim pa je tudi v tem, da vidi riba tudi ono stran, ki je človeško oko ne vidi, n. pr. višino. Dalje so pri ribali zanimive dcforinacljc očes«. Ribje oko ne vidi vseli stvari takšnih kakor so v resnici. Človek, kl je v vodi do pleč, Irgleda ribi zelo čudno. Najprej vidi ribje oko truplo do ramen, ki se nahaja pod vodo v pravilnem stanju. Potem zajme oko reileksijo Istega deli na površini vodne gladine in vidi dve trupli, obrnjeni navzdol, toda strnjeni v eno. Skozi »okno« pa vidi riba dele, kl so nad vodo: glavo, vrat in pleča. Predstava o plavaču je za ribjo oko kaj meglena, Dr. Ward obeta še druga razkritja o ribjem očesu. Znanstveni svet In laiki so tia nadaljna Wardova odkritja !»• redno pozorni. Darujte, da reSimo sokolski Tabor! Demokratska nedelja SESTANKI IN PREDAVANJA V LJUBLJANSKI OBLASTI. V nedeljo dne 4. aprila io je vršil javen shod JDS v IZLAK1H NAD ZAGORJEM ob Savi, ki je bil kljub skrajno slabemu vremenu sijajno obiskan. Shod je vodil Ivan Prosene, dr. Rape pa. je poročal o politični situaciji ter stvarno odgovarjal na razna, vprašanja. Po triurnem trajanju je bil d h od zaključen ob splošnem zadovoljstvu vseh navzočih. V ZAGORJU OB SAVI je priredila k. o. JDS predavanje g. Cimermana »O dav klh in taksah«, ki jo bilo številno obiskano. K. o. je prejela za svoje požrtvovalno delo, s kojlm se izkazuje tako pogosto, iskrono zahvalo vboIi navzočih. V MIRNI NA DOLENJSKEM se je vršil ob 7. uri zjutraj javen shod, katerega so je udeležilo nad 00 poslušalcev. Poročal je tajnik Beršoak. Prisotnih je bilo tudi nekaj nasprotnikov, od kojili so pa nihče ui javil k besedi. Ideja Jugoslovensko demokratske stranko v Mirni lepo napreduje. V debati eo povzeli bose-do domači pristaši stranke, predveeut gg. Kolenc, Fcfck in drugi, tor pojasnjevali lokalne razmere osobito zahtevo župnika da so mu postavi novo župnišče, kojega stroški so proračun jeni na okroglo 6 milijonov! Občani so 6icer pripravljeni popraviti, kar je potrebno pri sedanjem žup nišč.u, nikakor pa no morejo pristati na zidavo novega župnišoa, ker bi g tem ohromenili davkoplačevalce tako visoko, da bi tega ne zmogli. Na SKARUČNI so je vršilo piedaranje g. nadzornika Crnagoja, kojega so je udeležilo okrog 30 oseb. Udeležba bi bila še dokaj lepša, da je nI kvaril velikanski naliv. Navzoči so z zanimanjem sledili podučnitn strokovnim izvajanjem g. nadzornika. V TOPLICAH PRI NOV. MESTU jo predaval g. prof. Bnjželj »O Sokolstvu«. Zanimivo predavanje je napravilo na lepo število udeležencev kar najboljši vtis. Taka predavanja morala bi aranžirati vsa sokolska društva Sirom države, da bi člani sokolske ideje podrobno spoznali postanek in cilj Sokolstva. Na BLEDU v restavraciji »Savica« se je vršilo predavanje prof. Frana Dolžana »O pračloveltu«. Kljub nenavadno slabemu vremenu se zanimivega predavanja udeležilo lepo število poslušalcev. Po predavanju se jo razvila debata, med kojo j" g. profesor pojasnil razna zanimiva vprašanja. Navzoči so izrazili željo, da bi se taka predavanja pogostoma vršila. ZBOROVANJA V MAR1B. OBLASTI. V MOZIRJU se jc vršil minulo nedeljo colodneveu demokratski politični (c- jčaj, na katerem sta ob obilni udeležbi I predavala predsednik oblastne organ', c- I cije JDS dr. I. i po ld iz Maribora in g. II v. P re kor še k iz Celja. Tečaj je lepo uspol. V LJUTOMERU je bij v gostilni gosp. Scršeiu pod predsedstvom dr. S t a j n • k a javen shod, ki je bil navzlic istočasni slavnosti ogujogascev dobro obiskan. O političnem položaju je poročal tajnik g. Spindler iz Maribora. Politične razmero v Ljutomeru so se zadnji čas kon-olidiralc in zavzema demokratska stranka najmočnejšo pozicijo. Vsi trezni elementi se zbirajo v našem taboru. Dne 215. maja priredi oblastno načelstvo celodneven političen tečaj w ljutomerski okraj. V VERiEJU je na dobro obiskanem sestanku pod predsedstvom g. Cmre-karja razpravljal g. O. Meglifl it Maribora o raznih gospodarskih zadevah zlasti o davkih. Čeprav jo bilo mnogo somišljenikov zaposlenih na prireditvi požarne brambe, se je vendar udeležilo demokratskega sestanka okrog 40 ljudi. Naša organizacija v Veržeju se krepko razvija. ZA POLJČANG, Peklo in trg Studeni-ee so je vršil v soboto zvečer pri Vode-niku v Sp. Poljčanah sestanek zaupnikov v svrho ustanovitve kraj. organizacije za to kraje. Poročal jn dr. Reisman ie Maribora. Vabljeni zaupniki so se vabilu polnoStevilno odzvali ter eo jc ustanovila kraj. organizacija JDS pod predsedstvom večletnega tamošnjega narodnega prvoborlteljs. postajenafielnika g. R ožin an a. Odborniki pa so ir, vseh prizadetih občin, večinoma sami mladi, idealni možje, ki jamčijo za procvit. nale jugoslovanske ideje r tem gner-du zakrknjene neinškutarije. ' PRI SV. ANTONU NA POHORJU, ved no zavedni trdnjavi, sta imela v nedelja urednik Oiim in knjigovodja Dole-žal iz Maribora naravnost krasen javen shod v gostilni g. Mrarljaka. čeprav j« župnik močno nategnil z mašo. Kmečko ljudstvo, tudi navzoči klerikalci, je živahno pritrjevalo izvajanjem govornikov o načelih domokralskc stranke, demagogiji klerikalnih tigrov in Nemcih. Enega nemskutarja, je bilo treba primerne poučiti. Po zborovanju, ki jo trajalo nad 2 url, če je izvolil odbor kraj. dem. organizacije pod predsedstvom posestnik« Martina VI d Seka. Popoldne sta se ista govornika udeležila Se zaupnega sestanka pri postaji. VUZENICA - MUTA, kjer Be je tndi izvolil odbor kraj. organizacije s predsednikom g. Jakobom V e r d n i k o m. posestnikom v Vuzeniei. PRI SV. BARBARI V SLOV. GORICAH so klerikalci pred kratkim onemogočili s hujskanjem nezadovoljnih prete-pačev demokratski sestanek: v nedeljo pa se je kljub »Stražinemu« in »Gospodarjevemu« zatrdilu, da demokrati ne smejo priti več, k Barbari, vršil popolnoma lep sestanek, na katerem jc poročal zastopnik oblastnega načelstva iz Maribora. Demokrati »e bodo seveda šc večkrat vrnili k Sv. Barbari. Dr, Ljudevlt Pivko: 12 Šifrirana pisma (D.R.U.P.) »Kaelar so dokazan!. — Dokler niso dokazani, pa ne smerno delati polku krivice.* »Preventivne mere so sredstvo, po •/Vi sto jurist?« »Nisem.* »Kaj želite torej?« »Da pustite Cehoslovake pri miru. katerem sega vsako previdno vod-1 Vam anonimna sum ničen ja uo smejo stvo, da so izogne oni veliki Škodi, • zadostovati, najmanj pa poročila, o koja bi sledila, ako bi dopustili izda- j kojih bi trdil, da prihajajo iz sovražno-jalcem svobodo gibanja in delovanja, ga tabora na adreso italijanske lahio- Ako poseže v primeru, o kojein govorite, italijansko vrhovno poveljstvo po kakem izjemnem sredstvu in zahteva najstrožjo, pri tem pa vondar glede oblike izbrano preiskavo, ki v nobenem oziru ni žaljiva, s tem ne stori naše vrhovno poveljstvo nič več ko svojo primitivno dolžnost, kojo bi storilo vsako poveljstvo v podobnem primeru. Ako pa bodo CeJioslovaki kljub temu užaljeni, jim ne moremo pomagati. Prevelika občutljivost je bolezen, za kojo v vojni dobi ni časa iskati zdravnikov. Sicer pa smatram, da so Cehoelovaki sami najbolj interesi-rani, da ee razčistijo njihovo vrste.* »V vsem tem ee strinjam z vami. Meni manjka samo glavna premisa za vse navedene zaključko, objektivno dokaza,n zločin ali vsaj poizkus izdajstva. Kadar bo stvar dozorela do te stopnjo, potem, gospodje, svobodno udarite po Cehoslovakih z vsemi pri vas običainimi merami.*. vernosti z namenom kaliti vodo.i Pri tem izredno nadarjenem in zgovornem Italijanu, ki jo govoril blesteč in krasno uglajen jezik, si težko spoznal, kaj si dosegel s svojimi okornimi dokazi. Naše logike Italijan ne mara. Meni) sem nazadnje, da je bil moj obisk brezuspešen in ves moj trud kakor bob ob steno. Ojetti me je odslovil z besedami: »Vi ste vojak, dober vojak, diplomat pa niste,« Odvrnil sem mu, da mo veseli njegova označitev, ki jo smatram za kompliment. Smehljal se je in mi stisnil drugič roko. Sol sem v svoj hotel (Savoia), da poravnam račun. V kavarni Pedrotti sem nato čital novine, ko mo je nagovoril italijanski podofieir. Poslal ga je Ugo Ojetti s pismom, v katerem me vabi na drugo konferenco ob dveh popoldne. čeS, major Finzi je prispel v.Pa-.itava- I Jedva sem odslovil Ojettijevcga poslanca, je bil že major Finzi pred me-i noj. ) -sKaj delate v Podov i V I Ni prisedel, temveč je stoje poslušal moj referat o inšpekcijskem potovanju !k jugoslovanskim odrlolkom. I »Danes ste bili pri kajpitauu Ojetti- jU?i. »Bil sem. Zvedel sem namreč pri Tli. armadi nekaj neprijetnih podatkov zoper Cehoslovake. To stvar sem smatral za svojo, ki so tiče tudi drugih Slovanov, mone pa v prvi vrsti. Menil sem, da bo kapitan Ojetti vedel kaj voč. Vse mi je neizmerno bedasto.« Malemu majorju so se čudovito bli-!ščale oči kakor vselej, kadar se je njegov duh pečal s predmeti, ki eo ga zanimali. Pričakoval sem, da, povo kaj, toda niti z besedico so ni dotaknil te propagande, kar mi jo bilo sumljivo, temveč je vprašal nekaj drugega: »Kaj dela polkovnik Sroagniotto? Ali ste govorili z njim?» »Govoril sem, gospod. Pozdravlja Vas.-* »Hvala! Popoldne se najdemo v tiskovnem uradu. Oprostite, sedaj imam nujnega potila pri vrhovni komandi. Z Bnvromt. kaplta.no!» Popoldanska konferenca, kojc se je udeležil tudi dr. .Tambriščak za Jugoslovanski Odbor, 6e ni tikala Cchoelo-vakov, temveč zgolj pravnega staliMa j nja in Izpopolnitve organizacijo jugoslovanskih čet. in jo končala za poldrugo uro z istim odmevom kakor dn-! poldne razgovor z Ojetti jem: »Vojaki j ste, o dragih poslih pa nimate pojma! Trde glaveb To je veljalo tokrat Jambriščaku, ki so je pri posvetovanju energično prič-kal z Italijani. Propagandni urad je želel, da bi Ju-igoslovani postavili vegje število bor-i cev na italijansko fronto. Zakaj? Jugoslovanski Odbor je odklanja! to j zahtevo iz vzrokov, o kojih govorim I na drugem mestu. Mene jo po tej raz-| pravi veselil utis, da nimajo Italijani ■in njihovi informacijski uradi doslej Inikakega obtežilnega gradiva zoper Jugoslovane in nikako sumnje o čistoči jugoslovanskih dobrovoljskib vrst. Zvečer sem se odpeljal iz Padovc preko Vieenzo v Longo k Vidmarju. V rnenzi sem našel ob 11. uri skoro ves Vidmarjev oficirski zbor in šo kakih 10 češkoslovaških oficirjev. Poročili sem jim pregledno o drupu hi doživljajih zadnjih dni. Oficirji so postajali tekom mojega poročila nc-voljni in padalo so ostre opazke na ratoi »gigičev« --- Italijanov. « & * Italijanska poveljstva so izdala v prvi polovici avgusta 191S ukaze ln odredb«, o kojih ni možno misliti dru* dgsx> da aa v. zvezi t dmooin ,nr- kot, svarilo pred nezanesljivimi češkoslovaškimi elementi in kot navodilo, kako jc troba zvišati pozornoel in nadzorovati Cehoslovake. Nekoliko primerov: Akt, »Uff. Inf. I. Arm. No. 1800 di Prot. Inf.» 11. avgusta 1918, Biuilovljen ua komando R-češkoslovaške divizije opozarja*, da vojaška kontrola v Veroni ne ustavlja poedinili češkoslovaških vojakov Zato jc mostna komanda odredila, dii se morajo legitimirati odslej vsi Ceho-siovaki vojaškim kontrolnim orga nora.1) In seguito a rilievo fatto cho i po s t.i di sbarramento si aHetngouo da l controllare i militari isolati dello trup po szeeoslovacclie. allo scopo dl evita-re ogni possibile infilt.ramento nemico sotto dette spoglie, il Comando del Presidio Mllitaro di Verona ha. dispofto ehe il servizio di controllo agli sharra-menti della citt* vonga. osteso anehe ni predeni militari. — Si prega pertan-to di voler |>ortare a- oogniizione del djpondenti Comandi o riparti tale di-. posizionc e si trasmette a tale soop" copia dedi ordini di Presidio No. K o 58. II colomello c. II. I. fto. Marchft-ti. 11 capitano addctto Malno. ') Uff. Inf. I. Arm. No. 1860 di Prot. Inf. 11 Agosto 1918. Oggetto: DIspo-slzioni del Preeidio di Venčna per controllo militari- .....v>,nfl Obrtno zborovanje v Mariboru Maribor, 5. maja. /V nedeljo dopoldne se jo vršil v 'dvorani občinskega sveta občni zbor Jeta 1914. ustanovljone »Zvezo južno-žtajerskih obrtnih zadrug«, ki med vojno sicer ni mnogo delovala, a. je po prevratu zopet oživela in razširja živahno delovanje. Občnega zbora sta ee udeležila tudi veliki župan dr. Ploj in župan mosta Maribora Viktor Gr-car, ki ju je predsednik Zveze g. Ivan Rebe. Odgovorni urednik Fr. Broiovli. Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Liubliani. Veak« beseda 50 par Anrhikt' n " ln francoski tcihte nai fine!}a /jvrJIteu ran]«-1* JnHir ee niiu nika beeeda | Dlo. — PrloHoJ*)* m U mali niui, U «1 • iiuktk M* rprateaja odiOTerJe nm<» I« to Js »»ralaaju filMui nunki odfenr tar aaolpulaeUake prleUJMn 0 Mak Svarilo! pred nakupom pletilnih strojev brez vsakega jamstva, ki so vam na ponudbo od raznih nezanesljivih in nestrokovnjakih prodajalcev lo vsled tega, ker jih sami rabiti no morejo. To dokazujejo neStcvilno pritožbe. nosijo otroci in odrasli, ker so isti trpežni, poli ceni in jih je prijetno nositi. 7 M/a Pošteno, čedno dekle I zna samostojno kuhati, ' UCe za is. maj v sredini ; e:a. — Pojasnila daje T. :uuf, Knsflovs ulica 4/1. 0517 jLjubijana Jfongrssni irg 4 tiiiiMitmmi^iumiUfmilmnnhumumniin Stanovanje s lirano lfiC-e goepod a l. junijem. — Cenjene ponudbo pod Sltro ..Soifden" na unr. „Jutra". 0:4: Tennia-Raket ilitmiki. dobro ohranjen, so kupi,— Ponudim ua upravo ,,Jutra" pod SKro ,,Raket". za Jugoslavijo ifiče Kletarska zadruga, r. z. z o. z. u Mariboru, za razpetivanje svojih Izbornlh vrst vina lastnega pridelka. ItM/a Naročite poljudno znanstveno brošuro Hobhouse kupite le tedaj ako ee pre-prieato o njib izvora, ka-kavosti iu uporabi. Da no budete slabega stroja drago plačali ia imeli nepotrebno škodo kopito pletilno stroje lo z jamstvom, katero dobite tudi s poljubnem poukom pri tvrdki F. Kos Ljubljana, Židovska ul. 5, kjer Vam je tudi kakršnokoli in hitro popravilo za-gotvljeuo, kar je zelo važno 1010-a i Broš.SODin, pošt. 1-50 pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani lmim>niiniinmntummiswniiiuiumtntt za pisarno 3,8$/a v sredini mesta s centralno kurjavo. Palača Pokojninskega zavoda, Aleksandrova 0. 12/11, Zlato zapeatno uro zapestnico ln ve« kotov blu-ia it obleke, ee prodi — Naslov pove uprava „Jutra" U525 Pravica do proizvajanja patentiranega poljedelskega stroja za vso kraljevino Srbov, Hrvatov te Slovencev je naprodaj. Prikladno za tvornico strojev, skrinjarije, mizarstva, tvornicc pohištva. Dopise z izpričevali prve vrste je nasloviti: Joh. VVeindl, Mlinchen, Meindlstr. 4. K' A V nm Snažno dekle iJ.jbm vifojeno In »dravo, 33—17 let etaro, se sprejmo v boljf.o blio za lahko delo In k otrokom. Naelov pove »prav« ,,Jutra". 9715 2000 bukovih pragov normalnih. prejemtjtvo v loidu, naloleno franko vagon ISO K. so dobavi. — Naslov povo uprava „Jutra" 8163 PODRUŽNICA: LJUBLJANA DelnISka glavnica Din 50,000.000 In rezerve preko Din 12,500,000' (iščejo) Mlada gospodična liobraž-na, tiče meeta kot opora k gospodinji. — Pla/a postranska otvar. Ponudbe Is poelatl na upr. ,,Jutra" pod 61[ro ,,Miren dom". 9508 podružnice: Beograd, BJelovar, Brod n. S., Celje, Dubrovnik, Gornja Radgona, Kranj, Maribor, Murska Sobota, Novi Sad, Osijek, Sarajevo, Sombor, Sušak, šibe-nlk, Vršac, Wien. ekspoziture: Rogaška Slatina (sezonska), Škofja Loka in Jesenice a g e n c i j ii Buenos Aires, Ro3arlo de Santa Fe. a fi lij acij it Slovenska banka, Ljubljana, Jugoslavenska industrijska banka d. d., Split Izvršuje vse bančne pos!© najkulanfneje. šivilja ta vsa deta, tudt ga mofcke obleke, tS6o dela po htiab. — Spremo tudi ua dom. — Ponudbo na upravo ..Jutra" P-)1 ..Spretna Šivilja". 0505 Mesto vzgojiteljice k Urokom brez matere, HCe tulada. toda resna, lzobražo-J--1 gospodična, v kateremkoli K"aju. Cenjene ponudbe na uriravo „Jutra" pod z r.a* ko ■.ljubiteljica otrok". 0238 Nn hr-ni so po nlzlil cent sprejmete dvo moSkt osebt In eden na stanovanje. — Nuslov povo uprava ,,Jutra", 053S Stenice, ščurke in p od so ne, nnlusprsnrie pokonflvje Zavod za pokcn-Cnvanje mrF.caa. LJubljana, Stritarjeva ulica 6tev. T/1IT. !>:&e, Narolajte in širite Naročajte in Širite mesečnik za kulturo in prosveto, ki prinaša povesti, pesmi in članke naših najboljših pesnikov in pisateljev. Celoletna naročnina Diu 120"-. ^aroža se pri Ttefoorai zadrugi v Ljubljani -——— Prstemova ts!!ca 57fta trladn Kantov -—e uprava ...Tut-o". PV12 oddam po ugodni coni, radi i'tirnznitv!i prostora zo r.tstho. Velike zaloae cnvi vsili dimentij. pIo5-!o /.» j tlak itd. — Tvornica ro ! ■<■ mentnib i.-.Jelknr Jo.1. i -! Ciblaf, Vodorodoj. c. 1 j u.' Ljubljaua 1090»! «JUTRton Din 66—— ===== franko arabalaža, franko postaja Maribor. Za večji odjem zahtevajte posebno ponudbo. V imena obilne Dol. jE.oga.teo javljamo vsem znancem in prijateljem tužno vest, da je dne 3. maja zjutraj umrl gospod Ing. R. ROES5EK, Ljubljana, Gledališka ul.4/III bivši večletni žnpan ln svotovaleo občina Dol. Lo^ateo. previden b svetimi zakramenti v 73. letu svoje starosti. — Njegovim domačim izražamo naše globoko sožalje, blugopokojnika priporočamo vsem v molitev in trajen spomin. Pogreb rajnika so jo vršil due 5, maja ob G. uri popoldne na farno pokopališče. Dol. Logatec, due 3. maja 1924. 2202/a Županst vo občine Dol. Ijofjateo, F.VMelni&Ci), i. G. Wien R. Wolf A. G. Magdcburg Buckau Enonadstropna hi?a s staro gostilno, pripravna tndi za vsn.lro drugo obrt, ob deželni costi, v bližini želozniške postajo v „„ K hiši spadajo : gospo- Kočevju pft CJSUeOs« darska poslopja, lep sadni vrt, njive, travniki in gozd. Pojasnila dajo tiskarna Favlioek v Kočevju. 2166-a Generalna prodaja patentiranega poljedelskega stroja za vso Jugoslavijo se odda. Tu se da mnogo zaslužiti. Dopise z izpričevali prve yrste je nasloviti: ioh. Weindl, Miinchen, Meindlstr. 4. 2203/a opozarjam, da je došel angleški lak ter zamo-rera cenj. naročnikom postreči s prvovrstno izdelavo v ličarski obrti Delo garantirano. 10°/0 popusta pri cenah. ISruno JSelantič sedlar in ličar, Sp. Šiška Jernejcva cesta Potrti od globoko žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da jo naša iskreno! juhi j ena, blaga soproga, ljuba nam mamica, stara mamica, svakinja in tašča, gospa I Ul UMIRI B Ul UUJ 05.1 Uj. U Ul Uli M 51 lili ?, Uli Uil dane3 ob 7. uri zvečer, previdena s svetotajstvi za umirajoče, po dolgi in mučni bolezni mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne nam pokojnice bo v torek dne 6. maja ob G. uri popoldne iz hiše žalosti, Knafljeva ulica št. 5, na pokopališče k Sv. Križu. Preblago pokojnico priporočamo v blag spomin in molitev. Sv. maša zadušnica so bo darovala dne S. maja v župni cerkvi Marijinega Oznanjenja. V LJUBLJANI, dne i. maja 1021. 2202/a Žalu joče rodbine: Verbajs, Suca, Skuhala, Brescliar. Dražba novo enonadstropno in staro pritlično biSe s tri'mi trgovskimi lokali, velikim skladiščem, krasnimi stanovanji, vso po večini v dveh mesecih prosto, s« vrši dna 3 ma)at,l, ob 0. uri Aopol&no pri tukajšrijom deželnem sodišču, soba Jt. 16. — Nepremičnine so nahajajo oh s;lavni cesti na Glincab pri Ljubljani. 220fi/a svih vrsti električnih mašina, transformatora i aparata preuzima uz jamstvo prvorazredne stručne izvedbe moderno uredfena tvornlca 552 a Uredi: Draškovičova 23. Tolelon 8-84, 25 -82. Naslov za pošiljke: ZAGREB—SAVA Indnstrijalni kolosjek. «JUTRO« Št. 107 t*~ ....._ —- i-sss 8 -----------:--------Torek 6. V. 1924