GEOLOGIJA 48/2, 311–340, Ljubljana 2005 Verjetnostni model napovedi nevarnih obmo~ij glede na premike pobo~nih mas – primer ob~ine Bovec Probabilistic model of slope mass movement susceptibility – a case study of Bovec municipality, Slovenia Marko KOMAC Geolo{ki zavod Slovenije, Dimi~eva 14, 1000 Ljubljana; marko.komac@geo-zs.si Klju~ne besede: geohazard, nevarnost, verjetnost, plazovi, podori, Bovec Key words: geohazard, danger, susceptibility, landslide, rockfall, Bovec Povzetek Za obmo~je ob~ine Bovec je bil na podlagi karte geolo{ko pogojenih nevarnosti v merilu 1 : 25.000 in na podlagi podatkov o drugih vplivnih prostorskih dejavnikih na pojave premikov pobo~nih mas izdelan verjetnostni model napovedi nevarnih obmo~ij glede na omenjene pojave. Za namen analiz je bilo izdelanih 10816 modelov, 3142 za potencialna obmo~ja pojavov plazov in 7674 za potencialna obmo~ja pojavov podorov. V obeh primerih se je pokazalo, da sta geologija oz. litologija in naklon terena najpomembnej{a vplivna dejavnika. Pri plazovih so se za vplivne dejavnike izkazali {e raba tal in sinhronost vpadov plasti z usmerjenostjo pobo~ij, pri podorih pa se je za pomembnega izkazala {e sinhronost vpadov plasti z usmerjenostjo pobo~ij. Abstract A probabilistic model of slope mass movement susceptibility for the Bovec municipality in north-western Slovenia was developed based on the expert geohazard map at scale 1 : 25.000 and several other relevant influence factors. For analytical purposes 10816 models were developed, 3142 for landslide susceptibility and 7674 for rockfall susceptibility. In both cases geology / lithology and slope angle showed to be the most important influence factors. Regarding landslides, additional important factors were land use and synchronism of strata bedding and slope aspect, and in the case of rockfalls additional important factor was synchronism of strata bedding and slope aspect. Uvod Namen analiz pojavljanja premikov po-bo~nih mas (npr. plazovi, drobirski tokovi, podori inp.) na obmo~ju ob~ine Bovec je do-lo~iti vplivne dejavnike, ki pripomorejo k njihovem nastanku ter prou~iti posami~en in skupni vpliv dejavnikov na pojave. V analizo so bili poleg klasi~nih (geologija, naklon, ukrivljenost pobo~ij itd.) vklju~eni tudi podatki, ki do sedaj {e niso bili uporabljeni t.j. podatki o vpadih plasti. Eden od glavnih ciljev analiz je bila natan~nej{a opredelitev relativnega prispevka posameznega dejavnika na pojavljanje plazov ali podorov. Kon~ni rezultat prostorskih analiz je bila izdelava verjetnostnega modela napovedi nevarnih obmo~ij glede na premike pobo~nih mas na nivoju posamezne ob~ine v merilu 1 : 25.000. Dobljeni rezultati niso koristni le na podro~ju geologije oz. geolo{ko pogojenih nevarnosti, temve~ so uporabni 312 Marko Komac tudi na podro~ju gozdarstva, v kmetijstvu, v gradbeni{tvu, v zavarovalni{tvu pri dolo~a-nju zavarovalnih premij za objekte na ne-varnej{ih obmo~jih in pri prostorskem planiranju na nivoju ob~in. Geografski opis Ob~ina Bovec se nahaja v severo-zaho-dnem delu Slovenije in s svojo severno in zahodno mejo meji na Italijo (Slika 1). Obsega 367,3 km2 ter se razteza med 315 in 2864 metri nadmorske vi{ine. V njenem osrednjem delu le‘i Bov{ka kotlina, glavni vodotoki na Bov{kem pa so reka So~a in njeni stranski pritoki Lepenca, Koritnica, Slatenik in U~-ja. Za klimatske razmere v Zgornjem Poso~-ju je zna~ilno me{anje mediteranskega in alpskega vpliva, zaradi ~esar je klima relativno topla in vla‘na. Meteorolo{ki podatki za Bovec med leti 1961 in 1990 tako ka‘ejo koli~ino povpre~nih padavin nad 2650 mm na leto. Podatek je bil izra~unan na podlagi podatkov povpre~nih letnih padavin za re-feren~no obdobje med leti 1961–1990, katerih lastnik je MOP-ARSO (Zupan~i~ , 1995). Severni del ob~ine Bovec je zgrajen ve~inoma iz karbonatnih kamnin, ju‘ni pa predvsem iz jurskih in krednih klasti~nih ter karbonatnih kamnin (Budkovi~, 2002). Uporabljeni podatki Vsi, v analizah uporabljeni podatkovni sloji, ki nosijo informacije o vplivnih prostorskih dejavnikih, se razprostirajo po celotnem obravnavanem obmo~ju ob~ine Bovec, med koordinatami 377080,5 na zahodu in 410880,5 na vzhodu ter med 125716,39 na jugu in 145616,4 na severu Gauss-Krügerje-vega koordinatnega sistema. Lo~ljivost podatkov je 25×25 metrov in obsegajo 1076192 celic ({t. stolpcev 1352, {t. vrstic 796), od tega 587715 celic z vrednostmi. Vplivi posameznih prostorskih dejavnikov na pojavljanje premikov pobo~nih mas so opisani v K o -m a c (2005a). Plazovi in podori Podatki o plazovih, med katere so bili uvr{~eni tudi pojavi masnih tokov, so bili Slika 1. Obravnavano obmo~je – ob~ina Bovec Fig. 1. Study area – the Bovec municipality Verjetnostni model napovedi nevarnih obmo~ij glede na premike pobo~nih mas... 313 sestavljeni iz dveh tipov podatkov. Pri to~-kovnih podatkih so bile zajete le lokacije pojavov, najverjetneje centroidi izvornega obmo~ja, pri poligonskih t.j. ploskovno zajetih podatkih, pa so bila v analizo vklju~ena obmo~ja zgornjih 25 % plazu, za katera je bilo ocenjeno, da tvorijo izvorna obmo~ja plazenj. Na obmo~ju ob~ine Bovec se pojavlja 1040 celic plazov v inicialnem obmo~ju, od tega jih 671 predstavlja u~ni in 369 testni niz. Podori so prikazani/zajeti v to~kovni obliki, skupaj pa jih je 83. 51 jih predstavlja u~ni in 32 testni niz. Pri obeh tipih premikov pobo~nih mas sta bili populaciji naklju~no razdeljeni na u~ni in testni niz. V preglednici 1 so povzete lastnosti podatkov o plazovih in podorih, na sliki 2 pa so prikazane njihove lokacije v ob~ini Bovec. Oboji podatki so bili povzeti po Budkovi~u (2002) in delno po v bazi zemeljskih plazov GIS_UJME (Kom a c et al., 2005). Geologija – litologija Ve~idel bov{ke ob~ine pokriva list Osnovne geolo{ke karte SFRJ Beljak in Ponteba (Jurkov{ek, 1987a), ju‘ni del ob~ine pa pokriva list Tolmin in Videm (Buser, 1987). Geolo{ke razmere so natan~neje opisane v Jurkov{ek (1987b) in Buser (1986). Za osnovo je slu‘ila karta geolo{ko pogojene nevarnosti za ob~ino Bovec v merilu 1 : 25.000 (Budkovi~ , 2002), kjer so formacije oz. ~leni tudi podrobneje opisani. Na ob-mo~ju ob~ine Bovec je dolo~il 28 razli~nih geolo{kih formacij od triasne od kvartarne starosti in jih predstavil skozi lu~ strokovne ocene geolo{ko pogojene nevarnosti. Pregle- Preglednica 1. Razdelitev populacije plazov in podorov na obmo~ju ob~ine Bovec za namen izdelave verjetnostnega modela napovedi nevarnih obmo~ij glede na premike pobo~nih mas. U~ni niz Testni niz Skupaj Tip podatkov Opombe Plazovi 671 369 1040 ploskovni in to~kovni pri ploskovnih uporabljena le inicialna obmo~ja (zgornjih 25 %) Podori 51 32 83 točkovni Slika 2. Lokacije znanih plazov in podorov v ob~ini Bovec Fig. 2. Landslide and rockfall locations in the Bovec municipality 314 Marko Komac dnica 2 podaja pojavljanje geolo{kih formacij na obmo~ju ob~ine Bovec, geolo{ka formacijska karta pa je prikazana na sliki 3. Digitalni model vi{in in njegove izpeljanke Za osnovo so slu‘ili podatki digitalnega modela vi{in Slovenije z lo~ljivostjo 25 metrov, (GURS, 2000). Podatki so bili pridobljeni z radarskim snemanjem povr{ja. Model vi{in je bil izdelan iz {estindvajsetih posnetkov ERS 1 in 2. Za izdelavo pribli‘no {tiri-desetih delnih modelov vi{in je bila uporabljena metoda interferometrije. Delni modeli so bili zdru‘eni s koheren~no obte‘enim zdru‘evanjem ob isto~asnem prilagajanju grobemu zunanjemu modelu, t.j. po 100-me-trskemu digitalnemu modelu vi{in Slovenije. Bolj{e pokrivanje so dosegli z uporabo podatkov iz dvigajo~e in padajo~e orbite oziroma podatkov snemanja vzhodnega in zahodnega pobo~ja posamezne vzpetine ter podatkov iz DMV 100 z majhno obte‘itvijo1 . Povpre~na vi{inska natan~nost modela je za ravninska obmo~ja okoli 2 m, za zmerno razgiban relief okoli 5 m in za hribovit relief okoli 10 m. Za celotno Slovenijo zna{a po-vpre~na vi{inska natan~nost okoli 5 m. V goratih obmo~jih se lahko pojavijo grobe na- Preglednica 2. Pojavljanje geolo{kih formacij na obmo~ju ob~ine Bovec. [t. celic formacije Povr{ina formacije (%) Opis formacije Oznaka 176 0,03% Apnenec z ro‘encem, lapornati apnenec, apneni pe{~enjak, lapor, skrilavec in tuf alkst 1136 0,19% Skladnati dolomit in apnenec da 13095 2,23% Masivni in skladnati dolomit in apnenec msda 9505 1,62% Masivni in skladnati apnenec msa 19216 3,27% Skladnati in masivni apnenec srna 33761 5,74% Skladnati glavni dolomit sgd 1361 0,23% Apnenec, apnenec z ro‘encem, dolomit, kalkarenit, lapor in meljevec adklm 1022 0,17% Apnenec, lapor, dolomit in dolomit z ro‘encem aid 299660 50,99% Skladnati dachsteinski apnenec s plastmi dolomita das 934 0,16% Grebenski apnenec ga 21679 3,69% Skladnati dolomit sd 189 0,03% Mikritni, krinoidni in lapornati apnenec, ro‘enec, radiolarit in manganov skrilavec ars 21169 3,60% Skladnati mikritni in oolitni apnenec smoa 7469 1,27% Mikritni in krinoidni apnenec in apnen~eva bre~a aab 792 0,13% Plo{~ati in plastnati mikritni in krinoidni apnenec z ro‘encem ppka 448 0,08% Plastnati in plo{~ati mikritni apnenec, krinoidni apnenec in ro‘enec maka 464 0,08% Plo{~ati mikritni apnenec z ro‘encem, kalkarenit in lapor akl 434 0,07% Breča br 11781 2,00% Pe{~enjak, lapor, glinovec, konglomerat plgk 355 0,06% Rde~kasti plo{~ati apnenec, lapor, pole in gomolji ro‘enca pal 652 0,11% Apnenec, kalkarenit, lapor, skrilavec, pe{~enjak, ro‘enec alsp 4161 0,71% Apnenec z redkimi le~ami ro‘enca, laporni apnenec, lapor al 1721 0,29% Debelozrnata apnenčeva breča dab 61993 10,55% Melišče d 50085 8,52% Nesprijeta morena gl 2924 0,50% Starej{a sprijeta morena z ve~jimi in manj{imi bloki karbonatnih kamnin Sgl 8760 1,49% Sprijeti prod spr 12781 2,17% Nesprijeti prod pr 1 Digitalni model vi{in je bil izdelan z ute`enim povpre~enjem interferogramov. Zaradi uporabe tudi manj natan~nega modela DMV 100 pri ute`enju so slednjemu pripisali manj{o te`o (O { t i r , 2000). Verjetnostni model napovedi nevarnih obmo~ij glede na premike pobo~nih mas... 315 Slika 3. Geolo{ka formacijska karta ob~ine Bovec (B u d k o v i ~ , 2002). Oznake formacij so razlo‘ene v preglednici 2. Na sliki so reke vrisane z modro, obmo~ja plazov pa z rjavo barvo. Fig. 3. Geological formation map of Bovec municipality (B u d k o v i ~ , 2002). Rivers are represented with blue, and landslides with brown colour. pake, ki presegajo 50 m (O{tir, 2001; osebni kontakt). Velikost celic podatkovnega sloja digitalnega modela vi{in je 25 metrov, kar pogojuje natan~nost samega DMV-ja in njegovih izpeljank. [e posebej pridejo do izraza napake, nastale pri izdelavi izpeljank, saj so Preglednica 3. Lastnosti, opis in uporabnost G o r s e v s k i et te ‘e druga stopnja generalizacije podatkov. Napake so posledica povpre~ja obmo~ij z re~nimi terasami oz. obre‘ij, ki so dejansko strmej{a kot to prikazujejo podatki. Z zavestnim pristopom se lahko takim napakam izognemo. Preglednica 3 podaja lastnosti, izpeljank iz digitalnega modela vi{in (prirejeno po al., 2000a in 2000b). LASTNOST OPIS POMEMBNOST Naklon Gradient pobo~ja Jakost povr{inskega in podzemnega toka in erozije1 precipitacija, vegetacija, geomorfologija, zasi~enost tal z vodo, primernost tal za uporabo Nadmorska vi{ina Vi{ina Klima, vegetacija, potencialna energija. Orientacija/usmerjenost Azimut Oson~enost, evapotranspiracija, gostota flore in favne, uporabnost zemlji{~ za kmetijske namene, smer stekanja povr{inskih vod. Ukrivljenost Konveksnost/konkavnost Pospe{evanje toka, stopnja erozije/odlaganja, geofiziografija Hidrografska mreža Povr{inske vode Oddaljenost od povr{inskih vod, transportna pot mase, erozijska mo~. Grebeni Slemenitev pobo~ij Oddaljenost od grebenov, hitrost odtekanja vod, potencialna energija, pripadnost pore~ju. 1Na kra{kih obmo~jih ni korelacije med naklonom ter jakostjo povr{inskega in podzemnega toka in erozije. 316 Marko Komac Slika 4. Karta nadmorskih vi{in za obmo~je ob~ine Bovec Fig. 4. Elevation map of Bovec municipality opis in uporabnost izpeljank iz digitalnega modela vi{in. Izpeljanke, ki so bile uporabljene za prostorsko analizo pojavljanja plazov in podo-rov, so vi{inska lega pojavov, naklon po-bo~ij, njihova ukrivljenost (konveksnost/ konkavnost) in usmerjenost. Nadmorska vi{ina Vrednosti podatkovnega sloja nadmorskih vi{in za obmo~je ob~ine Bovec se raztezajo med 315 in 2838 metri. V preglednici 4 je predstavljena porazdelitev povr{in glede na nadmorsko vi{ino (razredi po 100 metrov), na sliki 4 pa je prikazana karta nadmorskih vi{in za ob~ino Bovec. Naklon pobo~ij Vrednosti naklonov so porazdeljene med 0 ° in 89,03°. V preglednici 5 je predstavljena porazdelitev povr{in glede na naklon pobo-~ij, na sliki 5 pa je prikazana karta naklonov za ob~ino Bovec. Preglednica 4. Porazdelitev povr{in obravnavanega obmo~ja glede na razrede nadmorskih vi{in po 100 metrov. Razred (m) [t. celic razreda Povr{ina Razred razreda (%) (m) [t. celic razreda Povr{ina Razred razreda (%) (m) [t. celic razreda Povr{ina razreda (%) 300 - 400 32847 5,59% 1200 - 1300 38172 6,49% 2100 - 2200 11240 1,91% 400 - 500 27915 4,75% 1300 - 1400 38453 6,54% 2200 - 2300 4194 0,71% 500 - 600 29080 4,95% 1400 - 1500 34171 5,81% 2300 - 2400 6275 1,07% 600 - 700 32102 5,46% 1500 - 1600 31820 5,41% 2400 - 2500 1454 0,25% 700 - 800 30989 5,27% 1600 - 1700 33024 5,62% 2500 - 2600 267 0,05% 800 - 900 34072 5,80% 1700 - 1800 28364 4,83% 2600 - 2700 97 0,02% 900 - 1000 35938 6,11% 1800 - 1900 25566 4,35% 2700 - 2800 42 0,01% 1000 - 1100 35697 6,07% 1900 - 2000 22128 3,77% 2800 - 2900 16 0,00% 1100 - 1200 36370 6,19% 2000 - 2100 17422 2,96% Verjetnostni model napovedi nevarnih obmo~ij glede na premike pobo~nih mas... 317 Preglednica 5. Porazdelitev povr{in obravnavanega obmo~ja glede na razrede naklonov. Razred (°) [t. celic razreda Povr{ina razreda (%) Razred (m) [t. celic razreda Povr{ina razreda (%) Razred (°) [t. celic razreda Povr{ina razreda (%) 0 - 2 8553 1,46% 29 - 32 50861 8,65% 59 - 62 6721 1,14% 2 - 5 13295 2,26% 32 - 35 52627 8,95% 62 - 65 3912 0,67% 5 - 8 12125 2,06% 35 - 38 50433 8,58% 65 - 68 1686 0,29% 8 - 11 15302 2,60% 38 - 41 44726 7,61% 68 - 71 446 0,08% 11 - 14 18592 3,16% 41 - 44 38117 6,49% 71 - 74 133 0,02% 14 - 17 23332 3,97% 44 - 47 31033 5,28% 74 - 77 25 0,00% 17 - 20 27738 4,72% 47 - 50 24728 4,21% 77 - 80 15 0,00% 20 - 23 33013 5,62% 50 - 53 18950 3,22% 80 - 83 19 0,00% 23 - 26 40109 6,82% 53 - 56 13779 2,34% 83 - 86 324 0,06% 26 - 29 45592 7,76% 56 - 59 10316 1,76% 86 - 90 1213 0,21% Slika 5. Karta naklonov pobo~ij za obmo~je ob~ine Bovec Fig. 5. Slope map of Bovec municipality Ukrivljenost pobo~ij Vrednosti za podatkovni sloj “ukrivljenost” se raztezajo med -5,28 in 11,68 in so brez enot. V preglednici 6 je predstavljena porazdelitev povr{in glede na ukrivljenost pobo~ij, na sliki 6 pa je prikazana karta ukrivljenosti za ob~ino Bovec. Usmerjenost pobo~ij Vrednosti usmerjenosti pobo~ij se raztezajo med 0° in 359,99° (raven teren, ki obse- ga 0,556 km2, ima vrednost -1). V preglednici 7 je predstavljena porazdelitev povr{in glede na usmerjenost pobo~ij, na sliki 7 pa je prikazana karta usmerjenosti za ob~ino Bo- Oddaljenost od povr{inskih tokov Vrednosti podatkovni sloj “Oddaljenost od povr{inskih tokov” se raztezajo med 0 in 4087,17 metrov. Originalni podatki so bili zaradi eksponentnega ve~anja povr{ine oddaljenih razredov logaritmirani. V pregle- vec. 318 Marko Komac Preglednica 6. Porazdelitev povr{in obravnavanega obmo~ja glede na razrede ukrivljenosti pobo~ij. Razred [t. celic Povr{ina Razred [t. celic Povr{ina Razred [t. celic Povr{ina (ukrivljenost) razreda razreda (ukrivljenost) razreda razreda (ukrivljenost) razreda razreda (%) (%) (%) -8 - -4 (konkavno) 59 0,01% -0.5 - -0.1 162895 27,72% 1 - 2 36689 6,24% -4 - -2 6108 1,04% -0.1 - 0.1 67512 11,49% 2 - 4 10868 1,85% -2 - -1 35835 6,10% 0.1 - 0.5 139982 23,82% 4 - 8 275 0,05% -1 - -0.5 70257 11,95% 0.5 - 1 57222 9,74% 8 - 12 (konveksno) 13 0,00% Slika 6. Karta ukrivljenosti pobo~ij za obmo~je ob~ine Bovec Fig. 6. Curvature map of Bovec municipality Preglednica 7. Porazdelitev povr{in obravnavanega obmo~ja glede na razrede usmerjenosti pobo~ij. V oklepajih so podane angle{ke oznake za strani neba. Razred Razred (°) [t. celic razreda Povr{ina razreda (%) Razred Razred (°) [t. celic razreda Povr{ina razreda (%) S (N) 337.5 - 22.5 79174 13,49% J (S) 157.5 - 202.5 109818 18,71% SV (NE) 22.5 - 67.5 57870 9,86% JZ (SW) 202.5 - 247.5 65107 11,09% V (E) 67.5 - 112.5 44853 7,64% Z (W) 247.5 - 292.5 58087 9,90% JV (SE) 112.5 - 157.5 94663 16,13% SZ (NW) 292.5 - 337.5 77253 13,16% dnici 8 je predstavljena porazdelitev povr{in glede na oddaljenost lokacije od povr{inskih tokov, na sliki 8 pa je prikazana karta oddaljenosti od povr{inskih tokov za ob~ino Bo- Oddaljenost od strukturnih elementov Vrednosti za podatkovni sloj “Oddaljenost od strukturnih elementov” se raztezajo med 0 in 1621,15 metrov. Originalni podatki vec. Verjetnostni model napovedi nevarnih obmo~ij glede na premike pobo~nih mas... 319 Slika 7. Karta usmerjenosti pobo~ij za obmo~je ob~ine Bovec Fig. 7. Slope aspect map of Bovec municipality Preglednica 8. Porazdelitev povr{in obravnavanega obmo~ja glede na razrede oddaljenosti od povr{inskih tokov. Razred (m) [t. celic razreda Povr{ina razreda (%) Razred (m) [t. celic razreda Povr{ina razreda (%) 0-25 28685 4,88% 300-350 24744 4,21% 25-50 6662 1,13% 350-400 19961 3,40% 50-100 38150 6,49% 400-450 20728 3,53% 100-150 38663 6,58% 450-500 20910 3,56% 150-200 29161 4,96% 500-1000 140211 23,86% 200-250 26478 4,51% > 1000 167297 28,47% 250-300 26065 4,43% so bili zaradi eksponentnega ve~anja povr{ine oddaljenih razredov logaritmirani. V preglednici 9 je predstavljena porazdelitev povr{in glede na oddaljenost lokacije od strukturnih elementov, na sliki 9 pa je prikazana karta oddaljenosti od strukturnih elementov za ob~ino Bovec. Sinhronost usmerjenosti pobo~ij z vpadi plasti Pridobitev informacije o sinhronosti vpadov plasti z usmerjenostjo pobo~ij je bila sestavljena iz dveh korakov. V prvem so bile za celotno raziskovano obmo~je izra~unane vrednosti smeri in naklonov vpadov z metodo inverzne obte‘itve z razdaljo (ang. Inver-se Distance Weighted method), nato pa so bile primerjane z usmeritvijo pobo~ij. Pomanjkljivost tega pristopa je bilo dvo-raz-se‘nostno obravnavanje podatkov o vpadu plasti oz. upo{tevanje le podatkov o smeri vpada plasti. Kakovostnej{i in zato tudi bolj uporabni bi seveda bili podatki, izra~unani v prostoru, kjer bi bila upo{tevana smer in kot vpada plasti. Vrednosti za podatkovni 320 Marko Komac Slika 8. Karta oddaljenosti od povr{inskih tokov (vod) za obmo~je ob~ine Bovec Fig. 8. Distance to surface rivers map of Bovec municipality Preglednica 9. Porazdelitev povr{in obravnavanega obmo~ja glede na razrede oddaljenosti od strukturnih elementov. Razred (m) [t. celic razreda Povr{ina razreda (%) Razred (m) [t. celic razreda Povr{ina razreda (%) 0-25 94668 16,11% 300-350 28852 4,91% 25-50 23991 4,08% 350-400 18565 3,16% 50-100 113648 19,34% 400-450 15332 2,61% 100-150 94634 16,10% 450-500 12021 2,05% 150-200 60528 10,30% 500-1000 37187 6,33% 200-250 45853 7,80% > 1000 6697 1,14% 250-300 35739 6,08% sloj “vpadi plasti” se raztezajo med 0° in 357,0° (Preglednica 10). Vrednosti za podatkovni sloj “razlika med usmerjenostjo pobo-~ij in vpadi plasti” se raztezajo med -345,23° in 359,54°. V preglednici 10 je predstavljena porazdelitev povr{in glede na razrede vpadov plasti, na sliki 10 pa je prikazana karta sinhronosti vpadov plasti z usmerjenostjo pobo~ij za ob~ino Bovec. Vrednosti podatkovnega sloja “razlika med usmerjenostjo pobo~ij in vpadi plasti” so bile zdru`ene v nove razrede kot je prikazano v preglednici 11, preglednica 12 pa podaja porazdelitev povr{in obravnavanega Preglednica 10. Porazdelitev povr{in obravnavanega obmo~ja glede na razrede vpadov plasti. Razred (°) [t. celic razreda Povr{ina razreda (%) 0 - 45 19749 3,37% 45 - 90 66274 11,30% 90 - 135 92654 15,80% 135 - 180 28792 4,91% 180 - 225 94175 16,06% 225 - 270 183853 31,36% 270 - 315 89035 15,18% 315 - 360 11815 2,02% Verjetnostni model napovedi nevarnih obmo~ij glede na premike pobo~nih mas... 321 Slika 9. Karta oddaljenosti od strukturnih elementov za obmo~je ob~ine Bovec Fig. 9. Distance to structural elements map of Bovec municipality Preglednica 11. Novi razredi za vrednosti razlik med usmerjenostjo pobo~ij in vpadi plasti. # Razlika med usmerjenostjo pobo~ij in vpadi plasti (°) Oznaka razreda # Razlika med usmerjenostjo pobo~ij in vpadi plasti (°) Oznaka razreda 1 -337,5 —360 1 17 0 - 22,5 1 2 -315 —337,5 2 18 22,5 - 45 2 3 -292,5 —315 3 19 45 - 67,5 3 4 -270 —292,5 4 20 67,5 - 90 4 5 -247,5 —270 4 21 90 - 112,5 4 6 -225 —247,5 5 22 112,5 - 135 5 7 -202,5 —225 6 23 135 - 157,5 6 8 -180 —202,5 7 24 157,5 - 180 7 9 -157,5 —180 7 25 180 - 202,5 7 10 -135 —157,5 6 26 202,5 - 225 6 11 -112,5 —135 5 27 225 - 247,5 5 12 -90 —112,5 4 28 247,5 - 270 4 13 -67,5 —90 4 29 270 - 292,5 4 14 -45 —67,5 3 30 292,5 - 315 3 15 -22,5 —45 2 31 315 - 337,5 2 16 0 —22,5 1 32 337,5 - 360 1 obmo~ja glede na razrede sinhronosti vpadov plasti z usmeritvijo pobo~ij. Raba tal Razredi v podatkovnem sloju “raba tal” predstavljajo povr{inske tipe na obmo~ju ob- ~ine Bovec (Preglednica 13). [ifrant je nu-meri~ni, {tiri stopenjski, kjer si po vrsti sledijo oznake od najvi{jega reda klasifikacije, do najni`jega (“K1””K2"”K3"”K4"). Podatki so povzeti po bazi rabe tal (MKGP, 2002). V preglednici 14 je predstavljena porazdelitev povr{in glede na razrede rabe tal, na 322 Marko Komac Preglednica 12. Porazdelitev povr{in obravnavanega obmo~ja glede na razrede sinhronosti vpadov plasti z usmeritvijo pobo~ij. Oznaka razreda Razred (°) [t. celic razreda Povr{ina razreda (%) 1 0 - 22,5 57380 9,96% 2 22,5 - 45 67894 11,79% 3 45 - 67,5 76162 13,23% 4 67,5 - 90 173192 30,07% 5 90 - 112,5 77641 13,48% 6 112,5 - 135 63657 11,05% 7 135 - 180 59955 10,41% Slika 10. Karta sinhronosti vpadov plasti z usmeritvijo pobo~ij za obmo~je ob~ine Bovec. Prazna obmo~ja so obmo~ja brez podatkov o vpadih plasti Fig. 10. Synchronism of strata bedding and slope aspect map of Bovec municipality. Empty areas are the areas without the data on strata bedding sliki 11 pa je prikazana karta rabe tal za ob~ino Bovec. Analiza pojavljanja plazov in podorov v odvisnosti od prostorskih dejavnikov Za neparametri~no analiti~no metodo pojavljanja plazov ali podorov v odvisnosti od lastnosti klasificiranih prostorskih dejavnikov je bila je za izbrana metoda testiranja ?2 (hi kvadrat). Temelji na primerjavi dejanskih (izmerjenih) in pri~akovanih (teoreti~-nih) frekvenc pojavov in je primerna za testiranje normalno porazdeljenih nominalnih oz. kategori~nih spremenljivk (Davis, 1986). Pri~akovane frekvence pojavov plazov ali podorov v dolo~enem razredu spremenljivke (dejavnika) so torej odvisne od povr{ine istega razreda, saj je privzeto, da je verjetnost pojava enaka po vsem obravnavanem obmo~ju. Ve~ja, ko je razlika med Verjetnostni model napovedi nevarnih obmo~ij glede na premike pobo~nih mas... 323 Preglednica 13. [ifrant tipov rabe tal na obmo~ju ob~ine Bovec. # KATEGORIJA Oznaka Kategorija 1 KI 1 Gozd in ostale pora{~ene povr{ine 1 2 Kmetijska zemlji{~a 2 3 Odprta zemlji{~a brez ali z nepomembnim rastlinskim pokrovom 3 4 Pozidana in sorodna zemlji{~a 4 5 Vode 5 Kategorija 2 za kmetijska zemlji{~a K2 1 Neklasificirano 1 2 Obdelovalna zemlji{~a 2 3 Obvodna zarast in z gozdnim drevjem obrasli okrajki 3 4 Travniki in pa{niki 4 5 Vsa ostala kmetijska zemlji{~a (nikjer drugje opredeljena) 5 6 Zemlji{~a pod ve~letnimi kulturami (trajni nasadi) 6 Kategorija 3 za kmetijska zemlji{~a K3 1 Neklasificirano 1 2 Ekstenzivni travniki 2 3 Intenzivni travniki 3 4 Sadovnjaki 4 5 Vinogradniške površine 5 6 Zemljišča v zaraščanju 6 Kategorija 4 za kmetijska zemlji{~a K4 1 Neklasificirano 1 2 Ekstenzivni sadovnjaki 2 3 Intenzivni sadovnjaki 3 4 Ostali ekstenzivni travniki 4 5 Vinogradi 5 Slika 11. Karta tipov rabe tal za obmo~je ob~ine Bovec (MKGP, 2002) Fig. 11. Land cover map of Bovec municipality (MKGP, 2002) 324 Marko Komac Preglednica 14. Porazdelitev povr{in obr Razred rabe tal [t. celic Povr{ina K1,K2,K3,K4 zreda razreda (%) 1111 336709 57,29% 2111 35971 6,12% 2211 660 0,11% 2311 2274 0,39% 2424 34494 5,87% 2431 4 0,00% 2561 16611 2,83% dejanskimi in pri~akovanimi frekvencami, ve~ji je ?2 in bolj opazovana spremenljivka vpliva na pojavljanje odvisne spremenljivke, v danem primeru na pojavljanje plazov ali podorov. V nadaljnjem besedilu so v preglednicah podane vrednosti df, p in ?2. Oznaka “df” predstavlja stopnje prostosti (ang. degrees of freedom) v statisti~ni metodi, uporabljeni za analizo podatkov. Oznaka “p” predstavlja stopnjo tveganja, s katero je bila trditev H0 zavrnjena (porazdelitev vzorca se ujema s porazdelitvijo populacije). ?2 predstavlja rezultat statisti~ne primerjave dejanske frekvence s pri~akovano pri testu ?2. Kot {e sprejemljiva stopnja zaupanja á je bila privzeta vrednost 95 %. Velikost osnovne celice oz. lo~ljivost podatkov pri analizah je bila 25 metrov. Na osnovi rezultatov analiz so bili prostorski dejavniki, ki so bili prej razdeljeni na razrede, ponovno ordinalno razvr{~eni glede na vrednost parametra ?2, ob so~asnem upo{te-vanju pozitivnega oz. negativnega vpliva razreda dejavnika na pojavljanje plazov ali podorov. Taka razvrstitev je nujna pred normalizacijo vhodnih podatkov in njihovo vklju~itvijo v model napovedi verjetnosti pojavljanja plazov ali podorov, katerih sinteza je karta nevarnih obmo~ij zaradi premikov pobo~nih mas. Analize so bile opravljene na testnem nizu populacije, kvaliteta modela pa je bila preverjena s kontrolnim nizom. Rezultati analiz ?2 so slu‘ili kot vhodna informacija za razvrstitev pomembnosti razredov prostorskih dejavnikov, kjer si zaporedje razredov sledi od najmanj pomembnega (1) do najpomembnej{ega (najve~je {tevilo v razvrstitvi). Pri predstavitvi rezultatov analiz ob koncu vsakega sklopa (prostorskega dejavnika), so pomembni razredi o{tevil-~eni od najpomembnej{ega (1) do najmanj pomembnega (n). nega obmo~ja glede na razrede rabe tal. Razred rabe tal [t. celic Povr{ina K1,K2,K3,K4 zazreda razreda (%) 2642 286 0,05% 2643 65 0,01% 2655 2 0,00% 3111 152959 26,03% 4111 4844 0,82% 5111 2838 0,48% Geolo{ke formacije Preglednica 15 podaja analizo pojavljanja plazov in podorov po posameznih ge-olo{kih formacijah in preglednica 16 podaja ordinalno razvrstitev geolo{kih formacija glede na verjetnost pojavljanja plazov ali podorov. Rezultati univariatne statistike so pokazali, da so za pojavljanje plazov na obmo~ju ob~ine Bovec pomembnej{e slede~e geolo{ke formacije oz. ~leni: – sgl – starej{a sprijeta morena z ve~jimi in manj{imi bloki karbonatnih kamnin (1), – d – meli{~a (2), – gl – nesprijeta morena (3), – ald – apnenec, lapor, dolomit in dolomit z ro‘encem (4), – plgk – pe{~enjak, lapor, glinovec, konglomerat (5) in – al – apnenec z redkimi le~ami ro‘enca, laporni apnenec, lapor (6). Za pojavljanje podorov na obmo~ju ob~i-ne Bovec sta pomembnej{i formaciji greben-ski apnenec (ga - 1) ter skladnati dachsteinski apnenec s plastmi dolomita (das - 2). Iz navedenega je mo‘no povzeti, da se plazovi pojavljajo v manj litificiranih kamninah in zemljinah, podori pa v trdnej{ih kamninah, ki lahko tvorijo pobo~ja strmej{ih naklonov. Statisti~no dolo~en vpliv formacij na pojavljanje premikov pobo~nih mas se relativno dobro ujema s strokovno ocenjenim vplivom, kot ga je dolo~il Budkovi~ (2002). Nadmorska vi{ina Preglednica 17 podaja analizo pojavljanja plazov in podorov po razredih nadmorskih vi{in in preglednica 18 podaja ordinal-no razvrstitev razredov nadmorskih vi{in Verjetnostni model napovedi nevarnih obmo~ij glede na premike pobo~nih mas... 325 Preglednica 15. Analiza pojavljanja plazov in podorov po geolo{kih formacijah z metodo ?2. Plazovi Podori ?2 = 5794,449; df = 27; p < 0,000000 ?2 = 35,83112; df = 27; p < 0,119050 Oznaka Dejansko Pri~akovano D - P (D-P)2/P Oznaka Dejansko Pri~akovano D - P (D-P)2/P alkst 0 0,2011 -0,201 0,201 alkst 0 0,01528 -0,01528 0,01528 da 0 1,2831 -1,283 1,283 da 0 0,09752 -0,09752 0,09752 msda 16 14,9465 1,054 0,074 msda 0 1,13602 -1,13602 1,13602 msa 0 10,8403 -10,840 10,840 msa 1 0,82392 0,17608 0,03763 sma 0 21,8999 -21,900 21,900 sma 0 1,66452 -1,66452 1,66452 sgd 0 38,5681 -38,568 38,568 sgd 1 2,93141 -1,93141 1,27254 adklm 0 1,5550 -1,555 1,555 adklm 0 0,11819 -0,11819 0,11819 ald 9 1,1677 7,832 52,537 ald 0 0,08875 -0,08875 0,08875 das 0 342,0884 -342,088 342,088 das 40 26,00075 13,99925 7,53743 ga 0 1,0671 -1,067 1,067 ga 1 0,08111 0,91889 10,41047 sd 0 24,7482 -24,748 24,748 sd 3 1,88101 1,11899 0,66567 ars 0 0,2148 -0,215 0,215 ars 0 0,01633 -0,01633 0,01633 smoa 0 24,1849 -24,185 24,185 smoa 3 1,83820 1,16180 0,73430 aab 0 8,5232 -8,523 8,523 aab 1 0,64782 0,35218 0,19147 ppka 0 0,9049 -0,905 0,905 ppka 0 0,06878 -0,06878 0,06878 maka 0 0,5119 -0,512 0,512 maka 0 0,03890 -0,03890 0,03890 akl 0 0,5290 -0,529 0,529 akl 0 0,04021 -0,04021 0,04021 br 0 0,4959 -0,496 0,496 br 0 0,03769 -0,03769 0,03769 plgk 35 13,4578 21,542 34,483 plgk 0 1,02287 -1,02287 1,02287 pal 0 0,4056 -0,406 0,406 pal 0 0,03083 -0,03083 0,03083 alsp 0 0,7449 -0,745 0,745 alsp 0 0,05662 -0,05662 0,05662 al 15 4,7529 10,247 22,092 al 0 0,36125 -0,36125 0,36125 dab 0 1,9571 -1,957 1,957 dab 0 0,14875 -0,14875 0,14875 d 293 70,8010 222,199 697,341 d 1 5,38130 -4,38130 3,56712 gl 181 57,2004 123,800 267,941 gl 0 4,34757 -4,34757 4,34757 sgl 122 3,3407 118,659 4214,647 sgl 0 0,25392 -0,25392 0,25392 spr 0 10,0085 -10,008 10,008 spr 0 0,76071 -0,76071 0,76071 pr 0 14,6014 -14,601 14,601 pr 0 1,10980 -1,10980 1,10980 Sum 671 671 0,000 5794,449 Sum 51 51 0,00000 35,83112 V zgornji preglednici predstavlja stolpec ”Dejansko” {tevilo opazovanih pojavov, stolpec ”Pri~akovano” podaja {tevilo pri~akovanih pojavov glede na povr{ino razreda, stolpec ”D-P” predstavlja njuno razliko in stolpec ”(D-P)2/P” podaja vrednost ?2 za posamezni razred. Oznake veljajo za vse nadaljnje preglednice, ki podajajo analizo pojavljanja plazov in podorov po razredih prostorskih podatkov z metodo ?2. glede na verjetnost pojavljanja plazov ali podorov. Rezultati univariatne statistike so pokazali, da so za pojavljanje plazov na obmo~ju ob~ine Bovec pomembnej{i slede~i razredi nadmorskih vi{in (v metrih): 500 – 600 (1), 600 – 700 (3), 800 – 900 (5), 1000 – 1100 (2) in 1400 – 1500 (4) ter za pojavljanje podorov razredi 600 – 700 (3), 700 – 800 (1), 800 – 900 (4) in 900 – 1000 (2). Plazovi se za~no pojavljati nad 500 metri nadmorske vi{ine, nekoliko ni‘je kot podori. Razlika je lahko posledica pojavljanja plazov na obmo~jih meli{~, ki le‘e pod str-mej{imi pobo~ji, kjer so podori pogostej{i. Pri podorih je opazno pove~ano pojavljanje v razredih nadmorskih vi{in med 600 in 1000 metri. V tem pasu se pojavlja ve~ji del strmih pobo~ij oz. pobo~ij, na katerih so pojavi podorov pogosti. Podatek o zna~ilnih obmo~jih nadmorskih vi{in pri pojavljanju premikov pobo~-nih mas je sicer zanimiv, je pa geomorfo-lo{ko gledano zelo lokacijsko vezan. Zaradi tega je treba vpliv dejavnika nadmorske vi{ine na pojavljanje plazov ali podorov obravnavati s precej{njo mero previdnosti oz. dejavnika ne upo{tevati. Naklon pobo~ij Preglednica 19 podaja analizo pojavljanja plazov in podorov po razredih naklonov pobo~ij in preglednica 20 podaja ordinalno 326 Marko Komac Preglednica 16. Razvrstitev formacij glede na verjetnost pojavljanja plazov ali podorov. Plazovi Podori Vrednost po ?2 Oznaka formacije Razred (primarno) Razred (rarvr{~eno) Vrednost po ?2 Oznaka formacije Razred (primarno) Razred (rarvr{~eno) -342,088 das 9 1 -4,34757 gl 25 1 -38,5681 sgd 6 2 -3,56712 d 24 2 -24,7482 sd 11 3 -1,66452 sma 5 3 -24,1849 smoa 13 4 -1,27254 sgd 6 4 -21,8999 sma 5 5 -1,13602 msda 3 5 -14,6014 pr 28 6 -1,1098 pr 28 6 -10,8403 msa 4 7 -1,02287 plgk 19 7 -10,0085 spr 27 8 -0,76071 spr 27 8 -8,52322 aab 14 9 -0,36125 al 22 9 -1,95714 dab 23 10 -0,25392 sgl 26 10 -1,55497 adklm 7 11 -0,14875 dab 23 11 -1,28305 da 2 12 -0,11819 adklm 7 12 -1,06712 ga 10 13 -0,09752 da 2 13 -0,90488 ppka 15 14 -0,08875 ald 8 14 -0,74492 alsp 21 15 -0,06878 ppka 15 15 -0,52899 akl 17 16 -0,05662 alsp 21 16 -0,51185 maka 16 17 -0,04021 akl 17 17 -0,49585 br 18 18 -0,0389 maka 16 18 -0,4056 pal 20 19 -0,03769 br 18 19 -0,21479 ars 12 20 -0,03083 pal 20 20 -0,20108 alkst 1 21 -0,01633 ars 12 21 0,074259 msda 3 22 -0,01528 alkst 1 22 22,09248 al 22 23 0,037628 msa 4 23 34,48324 plgk 19 24 0,191465 aab 14 24 52,53729 ald 8 25 0,665675 sd 11 25 267,9413 gl 25 26 0,734298 smoa 13 26 697,3408 d 24 27 7,537431 das 9 27 4214,647 sgl 26 28 10,41047 ga 10 28 V zgornji preglednici predstavlja stolpec ”Vrednosti po ?2” vrednost ?2 za posamezni razred spremenljivke, ki mu je bil dodan predznak, skladno z vplivom razreda na pojav plazov ali podorov. ^e je vpliv razreda zaviralen, je predznak negativen. Stolpec ”Razred (primarno)” podaja za~etno razvrstitev kategori~nih vrednosti razredov, stolpec ”Razred (razvr{~eno)” pa predstavlja na podlagi analize ?2 razvr{~ene razrede po pomembnosti, od najmanj{e z vrednostjo 1 do najve~je, ki je enaka {tevilu razredov. Oznake veljajo za vse nadaljnje preglednice, ki podajajo razvrstitev razredov prostorskih podatkov glede na verjetnost pojavljanja plazov ali podorov. razvrstitev razredov naklonov pobo~ij glede na verjetnost pojavljanja plazov ali podo-rov. Rezultati univariatne statistike so pokazali, da so za pojavljanje plazov na obmo~ju ob~ine Bovec pomembni razredi naklona po-bo~ij (°): 14 – 17 (2), 17 – 20 (1), 20 – 23 (5), 23 – 26 (4) in 26 – 29 (3), na pojavljanje podorov pa razredi 38 – 41 (2), 47 – 50 (1) in pogojno 41 – 44 (3). Nakloni, pri katerih se za~no pojavljati plazovi (14°) so nekoliko ve~ji od obi~ajnih (Komac et al., 2005), kar pa je pri~akovano glede na izostanek zemljin, polhribin in kamnin s prevladujo~o glinasto komponento. Rezultati analize potrjujejo, ~eprav pogojno, trend pojavljanja podorov pri precej ve~jih naklonih od tistih, pri katerih se pojavljajo plazovi. Ukrivljenost pobo~ij Preglednica 21 podaja analizo pojavljanja plazov in podorov po razredih ukrivljenosti pobo~ij in preglednica 22 podaja ordi-nalno razvrstitev razredov ukrivljenosti pobo~ij glede na verjetnost pojavljanja plazov ali podorov. Rezultati univariatne statistike so pokazali, da so za pojavljanje plazov na obmo~ju Verjetnostni model napovedi nevarnih obmo~ij glede na premike pobo~nih mas... 327 Preglednica 17. Analiza pojavljanja plazov in podorov glede na razrede nadmorskih vi{ino z metodo ?2. Plazovi Podori ?2 = 2192,411; df = 50; p < 0,000000 ?2 = 2192,411; df = 50; p < 0,000000 Razred Dejansko Pri~ak. {t. Razred Dejansko Pri~ak. {t. (m) {t. plazov plazov D - P (D-P)2/P (m) {t. plazov plazov D - P (D-P)2/P 300 - 400 0 37,5017 -37,5017 37,502 300 - 400 0 2,85036 -2,85036 2,85036 400 - 500 17 31,8708 -14,8708 6,939 400 - 500 0 2,42237 -2,42237 2,42237 500 - 600 194 33,2009 160,7991 778,784 500 - 600 1 2,52347 -1,52347 0,91975 600 - 700 70 36,6512 33,3488 30,344 600 - 700 7 2,78571 4,21429 6,37549 700 - 800 25 35,3804 -10,3804 3,046 700 - 800 10 2,68912 7,31088 19,87594 800 - 900 59 38,9003 20,0997 10,385 800 - 900 7 2,95666 4,04334 5,52943 900 - 1000 25 41,0308 -16,0308 6,263 900 - 1000 8 3,11858 4,88142 7,64072 1000 - 1100 164 40,7556 123,2444 372,689 1000 - 1100 2 3,09767 -1,09767 0,38896 1100 - 1200 15 41,5240 -26,5240 16,943 1100 - 1200 3 3,15607 -0,15607 0,00772 1200 - 1300 28 43,5813 -15,5813 5,571 1200 - 1300 5 3,31244 1,68756 0,85974 1300 - 1400 0 43,9022 -43,9022 43,902 1300 - 1400 1 3,33683 -2,33683 1,63651 1400 - 1500 69 39,0134 29,9866 23,048 1400 - 1500 2 2,96525 -0,96525 0,31421 1500 - 1600 5 36,3292 -31,3292 27,017 1500 - 1600 0 2,76124 -2,76124 2,76124 1600 - 1700 0 37,7038 -37,7038 37,704 1600 - 1700 1 2,86572 -1,86572 1,21467 1700 - 1800 0 32,3835 -32,3835 32,383 1700 - 1800 2 2,46134 -0,46134 0,08647 1800 - 1900 0 29,1890 -29,1890 29,189 1800 - 1900 1 2,21853 -1,21853 0,66928 1900 - 2000 0 25,2638 -25,2638 25,264 1900 - 2000 0 1,92020 -1,92020 1,92020 2000 - 2100 0 19,8909 -19,8909 19,891 2000 - 2100 0 1,51182 -1,51182 1,51182 2100 - 2200 0 12,8328 -12,8328 12,833 2100 - 2200 0 0,97537 -0,97537 0,97537 2200 - 2300 0 4,7883 -4,7883 4,788 2200 - 2300 0 0,36394 -0,36394 0,36394 2300 - 2400 0 7,1642 -7,1642 7,164 2300 - 2400 1 0,54452 0,45548 0,38099 2400 - 2500 0 1,6600 -1,6600 1,660 2400 - 2500 0 0,12617 -0,12617 0,12617 2500 - 2600 0 0,3048 -0,3048 0,305 2500 - 2600 0 0,02317 -0,02317 0,02317 2600 - 2700 0 0,1107 -0,1107 0,111 2600 - 2700 0 0,00842 -0,00842 0,00842 2700 - 2800 0 0,0480 -0,0480 0,048 2700 - 2800 0 0,00364 -0,00364 0,00364 2800 - 2900 0 0,0183 -0,0183 0,018 2800 - 2900 0 0,00139 -0,00139 0,00139 Sum 671 671 0,0000 1533,791 Sum 51 51 0,00000 58,86798 ob~ine Bovec pomembni blago konveksni (0,1 - 0,5) (1) in prevojni deli pobo~ij (-0,1 -0, 1) (2). Pojavljanje plazov blago konveksnih in prevojnih delih pobo~ij ni najbolj tipi~no, saj se obi~ajno pojavljajo v konveksnih delih pobo~ij, kjer se steka porna voda. V primeru podorov so rezultati pokazali, da ukrivljenost pobo~ij ne vpliva na njihovo pojavljanje. Vpliv dejavnika ukrivljenost pobo~ij na pojavljanje premikov pobo~nih mas je za ob-mo~je ob~ine Bovec vpra{ljiv. Usmerjenost pobo~ij Preglednica 23 podaja analizo pojavljanja plazov in podorov po razredih usmerjenosti pobo~ij in preglednica 24 podaja ordi-nalno razvrstitev razredov usmerjenosti pobo~ij glede na verjetnost pojavljanja plazov ali podorov. Rezultati univariatne statistike so pokazali, da so za pojavljanje plazov na obmo~ju ob~ine Bovec pomembna ju‘na (1), severovzhodna (2) in zahodna pobo~ja (3). Plazovi se pojavljajo zna~ilno razli~no od pri~akovanega na ju‘no, severo-vzhodno in zahodno usmerjenih pobo~jih. Pojavljanje plazov na prvih in slednjih je lahko posledica ve~je izpostavljenosti vplivu sonca ter zato posledi~no ve~jega temperaturnega nihanja na ju‘nih pobo~jih, ki vpliva na trdnost kamnin oz. zemljin. Vzrok pojavljanja plazov na severo-vzhodnih pobo~jih ni povsem jasen. V primeru podorov so rezultati pokazali, da usmerjenosti pobo~ij zelo malo vpliva na njihovo pojavljanje, pogojno pa le na severo-vzhodno orientiranih pobo~jih. Glede na zelo razli~no usmerjena zna~ilna po- 328 Marko Komac Preglednica 18. Razvrstitev razredov nadmorskih vi{in glede na verjetnost pojavljanja plazov ali podorov. Plazovi Podori Vrednost Oznaka Razred Razred Vrednost Oznaka Razred Razred po ?2 formacije (primarno) (rarvr{~eno) po ?2 formacije (primarno) (rarvr{~eno) -43,9022 1300 - 1400 11 1 -2,85036 300 - 400 1 1 -37,7038 1600 - 1700 14 2 -2,76124 1500 - 1600 13 2 -37,5017 300 - 400 1 3 -2,42237 400 - 500 2 3 -32,3835 1700 - 1800 15 4 -1,9202 1900 - 2000 17 4 -29,189 1800 - 1900 16 5 -1,63651 1300 - 1400 11 5 -27,0174 1500 - 1600 13 6 -1,51182 2000 - 2100 18 6 -25,2638 1900 - 2000 17 7 -1,21467 1600 - 1700 14 7 -19,8909 2000 - 2100 18 8 -0,97537 2100 - 2200 19 8 -16,9425 1100 - 1200 9 9 -0,91975 500 - 600 3 9 -12,8328 2100 - 2200 19 10 -0,66928 1800 - 1900 16 10 -7,16423 2300 - 2400 21 11 -0,38896 1000 - 1100 8 11 -6,93868 400 - 500 2 12 -0,36394 2200 - 2300 20 12 -6,26324 900 - 1000 7 13 -0,31421 1400 - 1500 12 13 -5,5707 1200 - 1300 10 14 -0,12617 2400 - 2500 22 14 -4,78833 2200 - 2300 20 15 -0,08647 1700 - 1800 15 15 -3,04557 700 - 800 5 16 -0,02317 2500 - 2600 23 16 -1,66005 2400 - 2500 22 17 -0,00842 2600 - 2700 24 17 -0,30484 2500 - 2600 23 18 -0,00772 1100 - 1200 9 18 -0,11075 2600 - 2700 24 19 -0,00364 2700 - 2800 25 19 -0,04795 2700 - 2800 25 20 -0,00139 2800 - 2900 26 20 -0,01827 2800 - 2900 26 21 0,38099 2300 - 2400 21 21 10,38542 800 - 900 6 22 0,859744 1200 - 1300 10 22 23,04846 1400 - 1500 12 23 5,529426 800 - 900 6 23 30,34404 600 - 700 4 24 6,375495 600 - 700 4 24 372,6892 1000 - 1100 8 25 7,640724 900 - 1000 7 25 778,7839 500 - 600 3 26 19,87594 700 - 800 5 26 bo~ja je vpliv usmerjenosti na opazovane pojave nejasen. Oddaljenost od povr{inskih tokov Preglednica 25 podaja analizo pojavljanja plazov in podorov po razredih oddaljenosti od povr{inskih tokov in preglednica 26 podaja ordinalno razvrstitev razredov oddaljenosti od povr{inskih tokov glede na verjetnost pojavljanja plazov ali podorov. Rezultati univariatne statistike so pokazali, da so za pojavljanje plazov na obmo~ju ob~ine Bovec pomembni razredi oddaljenosti od povr{inskih tokov (v metrih): 150 – 200 (4), 200 – 250 (2), 250 – 300 (1), 300 – 350 (3) in 350 – 400 (5). V primeru podorov so rezultati pokazali, da oddaljenosti od povr{inskih tokov delno vpliva na njihovo pojavljanje, oz. vpliva v dveh razredih oddaljenosti, med 350 in 400 metri ter med 500 in 1000 metri. Vpliv dejavnika oddaljenosti od povr{inskih tokov (rek) na pojavljanje pojavov premikov po-bo~nih mas je navidezen, saj je pojavljanje premikov pobo~nih mas povezano z geomor-fologijo obravnavanega obmo~ja, ki se odra-‘a skozi statisti~no povezanostjo lokacij pojavov in oddaljevanja od tokov. Oddaljenost od strukturnih elementov Preglednica 27 podaja analizo pojavljanja plazov in podorov po razredih oddaljenosti od strukturnih elementov in preglednica 28 podaja ordinalno razvrstitev razredov oddaljenosti od strukturnih elementov glede na verjetnost pojavljanja plazov ali podorov. Rezultati univariatne statistike so pokazali, da so za pojavljanje plazov na obmo~ju Verjetnostni model napovedi nevarnih obmo~ij glede na premike pobo~nih mas... 329 Preglednica 19. Analiza pojavljanja plazov in podorov glede na razrede naklonov pobo~ij z metodo ?2. Plazovi Podori ?2 = 712,1373; df = 29; p < 0,000000 ?2 = 33,10787; df = 29; p < 0,273422 Razred Dejansko Pri~ak. {t. Razred Dejansko Pri~ak. {t. (°) {t. plazov plazov D - P (D-P)2/P (°) {t. plazov plazov D - P (D-P)2/P 0 - 2 0 9,7650 -9,7650 9,7650 0 - 2 0 0,74220 -0,74220 0,74220 2 - 5 0 15,1790 -15,1790 15,1790 2 - 5 0 1,15370 -1,15370 1,15370 5 - 8 0 13,8432 -13,8432 13,8432 5 - 8 0 1,05217 -1,05217 1,05217 8 - 11 7 17,4704 -10,4704 6,2752 8 - 11 0 1,32786 -1,32786 1,32786 11 - 14 17 21,2267 -4,2267 0,8416 11 - 14 1 1,61335 -0,61335 0,23318 14 - 17 91 26,6384 64,3616 155,5057 14 - 17 1 2,02468 -1,02468 0,51858 17 - 20 114 31,6687 82,3313 214,0418 17 - 20 0 2,40701 -2,40701 2,40701 20 - 23 71 37,6913 33,3087 29,4358 20 - 23 2 2,86476 -0,86476 0,26104 23 - 26 84 45,7928 38,2072 31,8781 23 - 26 1 3,48053 -2,48053 1,76784 26 - 29 106 52,0528 53,9472 55,9104 26 - 29 2 3,95633 -1,95633 0,96736 29 - 32 70 58,0685 11,9315 2,4516 29 - 32 3 4,41355 -1,41355 0,45273 32 - 35 33 60,0848 -27,0848 12,2092 32 - 35 7 4,56680 2,43320 1,29641 35 - 38 42 57,5799 -15,5799 4,2156 35 - 38 5 4,37641 0,62359 0,08885 38 - 41 14 51,0641 -37,0641 26,9024 38 - 41 8 3,88118 4,11882 4,37102 41 - 44 3 43,5186 -40,5186 37,7254 41 - 44 6 3,30767 2,69233 2,19147 44 - 47 6 35,4307 -29,4307 24,4468 44 - 47 4 2,69294 1,30706 0,63440 47 - 50 2 28,2322 -26,2322 24,3739 47 - 50 7 2,14582 4,85418 10,98096 50 - 53 5 21,6354 -16,6354 12,7909 50 - 53 1 1,64442 -0,64442 0,25254 53 - 56 6 15,7316 -9,7316 6,0200 53 - 56 2 1,19570 0,80430 0,54103 56 - 59 0 11,7779 -11,7779 11,7779 56 - 59 0 0,89519 -0,89519 0,89519 59 - 62 0 7,6734 -7,6734 7,6734 59 - 62 1 0,58323 0,41677 0,29783 62 - 65 0 4,4664 -4,4664 4,4664 62 - 65 0 0,33947 -0,33947 0,33947 65 - 68 0 1,9249 -1,9249 1,9249 65 - 68 0 0,14631 -0,14631 0,14631 68 - 71 0 0,5092 -0,5092 0,5092 68 - 71 0 0,03870 -0,03870 0,03870 71 - 74 0 0,1518 -0,1518 0,1518 71 - 74 0 0,01154 -0,01154 0,01154 74 - 77 0 0,0285 -0,0285 0,0285 74 - 77 0 0,00217 -0,00217 0,00217 77 - 80 0 0,0171 -0,0171 0,0171 77 - 80 0 0,00130 -0,00130 0,00130 80 - 83 0 0,0217 -0,0217 0,0217 80 - 83 0 0,00165 -0,00165 0,00165 83 - 86 0 0,3699 -0,3699 0,3699 83 - 86 0 0,02812 -0,02812 0,02812 86 - 90 0 1,3849 -1,3849 1,3849 86 - 90 0 0,10526 -0,10526 0,10526 Sum 671 671 0,0000 712,1373 Sum 51 51 0,00000 33,10787 ob~ine Bovec pomembni razredi oddaljenosti od strukturnih elementov (v metrih): 200 – 250 (4), 250 – 300 (3), 300 – 350 (2), 350 – 400 (1), 400 – 450 (5) in 450 – 500 (6). V primeru podorov so rezultati pokazali, da oddaljenost od strukturnih elementov ne vpliva na njihovo pojavljanje, oz. pogojno vpliva v razredu oddaljenosti, med 25 in 50 metri. Rezultati vpliva dejavnika oddaljenosti od strukturnih elementov ka‘ejo povezanost pojavov plazov s prisotnostjo strukturnih elementov, vendar pa v oddaljenosti nad 200 metrov, tako dale~ pa neposredni vpliv strukturnih elementov ne se‘e. Sinhronost vpadov plasti z usmerjenostjo pobo~ij Preglednica 29 podaja analizo pojavljanja plazov in podorov po razredih sinhrono-sti vpadov plasti z usmerjenostjo pobo~ij in preglednica 30 podaja ordinalno razvrstitev razredov sinhronosti vpadov plasti z usmerjenostjo pobo~ij glede na verjetnost pojavljanja plazov ali podorov. Tu je bila verjetnost ocenjena in ne temelji na rezultatih analize ?2. Sinhronost vpadov plasti z usmerjenostjo pobo~ij je zelo pomemben dejavnik pri nastanku premikanj pobo~nih mas, saj 330 Marko Komac Preglednica 20. Razvrstitev razredov naklonov pobo~ij glede na verjetnost pojavljanja plazov ali podorov. Plazovi Podori Vrednost po ?2 Razred (°) Razred (primarno) Razred (rarvr{~eno) Vrednost po ?2 Razred Razred Razred (°) (primarno) (rarvr{~eno) -37,7254 41 - 44 15 1 -2,40701 17 - 20 7 1 -26,9024 38 - 41 14 2 -1,76784 23 - 26 9 2 -24,4468 44 - 47 16 3 -1,32786 8 - 11 4 3 -24,3739 47 - 50 17 4 -1,1537 2 - 5 2 4 -15,179 2 - 5 2 5 -1,05217 5 - 8 3 5 -13,8432 5 - 8 3 6 -0,96736 26 - 29 10 6 -12,7909 50 - 53 18 7 -0,89519 56 - 59 20 7 -12,2092 32 - 35 12 8 -0,7422 0 - 2 1 8 -11,7779 56 - 59 20 9 -0,51858 14 - 17 6 9 -9,76504 0 - 2 1 10 -0,45273 29 - 32 11 10 -7,67343 59 - 62 21 11 -0,33947 62 - 65 22 11 -6,27518 8 - 11 4 12 -0,26104 20 - 23 8 12 -6,02 53 - 56 19 13 -0,25254 50 - 53 18 13 -4,46637 62 - 65 22 14 -0,23318 11 - 14 5 14 -4,21557 35 - 38 13 15 -0,14631 65 - 68 23 15 -1,92492 65 - 68 23 16 -0,10526 86 - 90 30 16 -1,38489 86 - 90 30 17 -0,0387 68 - 71 24 17 -0,84162 11 - 14 5 18 -0,02812 83 - 86 29 18 -0,5092 68 - 71 24 19 -0,01154 71 - 74 25 19 -0,36991 83 - 86 29 20 -0,00217 74 - 77 26 20 -0,15185 71 - 74 25 21 -0,00165 80 - 83 28 21 -0,02854 74 - 77 26 22 -0,0013 77 - 80 27 22 -0,02169 80 - 83 28 23 0,088854 35 - 38 13 23 -0,01713 77 - 80 27 24 0,297826 59 - 62 21 24 2,451597 29 - 32 11 25 0,541026 53 - 56 19 25 29,43578 20 - 23 8 26 0,634398 44 - 47 16 26 31,87806 23 - 26 9 27 1,296413 32 - 35 12 27 55,91043 26 - 29 10 28 2,191465 41 - 44 15 28 155,5057 14 - 17 6 29 4,37102 38 - 41 14 29 214,0418 17 - 20 7 30 10,98096 47 - 50 17 30 Preglednica 21. Analiza pojavljanja plazov in podorov glede na razrede ukrivljenosti pobo~ij z metodo ?2. Plazovi Podori X2 = 94,48859; df = 11; p c 0,000000 X2 = 5,898564; df = 11; p < 0,880044 Razred Dejansko {t. plazov Pri~ak. {t. plazov D - P (D-P)2/P Dejansko Pri~ak. {t. Razred {t. plazov plazov D - P (D-P)2/P -8 - -4 0 0,0674 -0,0674 0,06736 -8 - -4 0 0,00512 -0,00512 0,005120 -4 - -2 1 6,9736 -5,9736 5,11696 -4 - -2 0 0,53003 -0,53003 0,530032 -2 - -1 23 40,9132 -17,9132 7,84299 -2 - -1 2 3,10964 -1,10964 0,395965 -1 - -0.5 39 80,2131 -41,2131 21,17510 -1 - -0.5 3 6,09667 -3,09667 1,572889 -0.5 - -0.1 167 185,9788 -18,9788 1,93676 -0.5 - -0.1 13 14,13550 -1,13550 0,091214 -0.1 - 0.1 102 77,0791 24,9209 8,05731 -0.1 - 0.1 7 5,85847 1,14153 0,222428 0.1 - 0.5 236 159,8188 76,1812 36,31344 0.1 - 0.5 12 12,14718 -0,14718 0,001783 0.5 - 1 68 65,3309 2,6691 0,10904 0.5 - 1 7 4,96554 2,03446 0,833551 1 - 2 35 41,8882 -6,8882 1,13271 1 - 2 5 3,18375 1,81625 1,036122 2 - 4 0 12,4081 -12,4081 12,40810 2 - 4 2 0,94309 1,05691 1,184468 4 - 8 0 0,3140 -0,3140 0,31397 4 - 8 0 0,02386 -0,02386 0,023864 8 - 12 0 0,0148 -0,0148 0,01484 8 - 12 0 0,00113 -0,00113 0,001128 Sum 671 671 0,0000 94,48859 Sum 51 51 0,00000 5,898564 Verjetnostni model napovedi nevarnih obmo~ij glede na premike pobo~nih mas... 331 Preglednica 22. Razvrstitev razredov ukrivljenosti pobo~ij glede na verjetnost pojavljanja plazov ali podorov. Plazovi Podori Vrednost po ?2 Razred Razred (primarno) Razred (rarvr{~eno) Vrednost po ?2 Razred Razred Razred (primarno) (rarvr{~eno) -21,1751 -1 - -0.5 4 1 -1,57289 -1 - -0.5 4 1 -12,4081 2 - 4 10 2 -0,53003 -4 - -2 2 2 -7,84299 -2 - -1 3 3 -0,39597 -2 - -1 3 3 -5,11696 -4 - -2 2 4 -0,09121 -0.5 - -0.1 5 4 -1,93676 -0.5 - -0.1 5 5 -0,02386 4 - 8 11 5 -1,13271 1 - 2 9 6 -0,00512 -8 - -4 1 6 -0,31397 4 - 8 11 7 -0,00178 0.1 - 0.5 7 7 -0,06736 -8 - -4 1 8 -0,00113 8 - 12 12 8 -0,01484 8 - 12 12 9 0,222428 -0.1 - 0.1 6 9 0,109045 0.5 - 1 8 10 0,833551 0.5 - 1 8 10 8,057312 -0.1 - 0.1 6 11 1,036122 1 - 2 9 11 36,31344 0.1 - 0.5 7 12 1,184468 2 - 4 10 12 Preglednica 23. Analiza pojavljanja plazov in podorov glede na razrede usmerjenosti pobo~ij z metodo ?2. Plazovi Podori %2 = 265,6646 df = 7 p < 0,000000 %2 = 7,235578; df = 7; p < 0,404773 Razred Dejansko {t. plazov Pri~ak. {t. plazov D - P (D-P)2/P Dejansko Razred {t. plazov Pri~ak. {t plazov . D - P (D-P)2/P S 61 90,5308 -29,5308 9,63285 S 4 6,88088 -2,88088 1,206166 SV 122 66,1710 55,8290 47,10348 SV 9 5,02939 3,97061 3,134730 V 3 51,2868 -48,2868 45,46226 V 2 3,89810 -1,89810 0,924242 JV 95 108,2416 -13,2416 1,619893 JV 9 8,22701 0,77299 0,072629 J 222 125,5704 96,4296 74,05133 J 10 9,54410 0,45590 0,021777 JZ 72 74,4460 -2,4460 0,080368 JZ 8 5,65834 2,34166 0,969075 Z 91 66,4191 24,5809 9,097109 Z 3 5,04825 -2,04825 0,831043 SZ 5 88,3343 -83,3343 78,61729 SZ 6 6,71393 -0,71393 0,075917 Sum 671 671 0,0000 265,6646 Sum 51 51 0,00000 7,235578 Preglednica 24. Razvrstitev razredov usmerjenosti pobo~ij glede na verjetnost pojavljanja plazov ali podorov. Plazovi Podori Vrednost po ?2 Razred Razred (primarno) Razred (rarvr{~eno) Vrednost po ?2 Razred Razred (primarno) Razred (rarvr{~eno) -78,6173 SZ 8 1 -1,20617 S 1 1 -45,4623 V 3 2 -0,92424 V 3 2 -9,63285 S 1 3 -0,83104 Z 7 3 -1,61989 JV 4 4 -0,07592 SZ 8 4 -0,08037 JZ 6 5 0,021777 J 5 5 9,097109 Z 7 6 0,072629 JV 4 6 47,10348 SV 2 7 0,969075 JZ 6 7 74,05133 J 5 8 3,13473 SV 28 so za njihovo pojavljanje na pobo~jih z enako ali podobno usmerjenostjo kot je vpad plasti, potrebni manj intenzivni spro‘ilni procesi. Rezultati univariatne statistike so pokazali, da na pojavljanje plazov na obmo~ju ob~ine Bovec pomembno vpliva sinhronost vpadov plasti z usmerjenostjo pobo~ij v ob- 332 Marko Komac Preglednica 25. Analiza pojavljanja plazov in podorov glede na razrede oddaljenosti od povr{inskih tokov z metodo ?2. Plazovi Podori X2 = 1033,602; df = 12; p < 0,000000 X2 = 20,59742; df = 12; p < 0,056601 Razred oddaljenosti (m) Dejansko {t. plazov Pri~ak. {t. plazov D - P (D-P)2/P Razred oddaljenosti (m) Dejansko {t. plazov Pri~ak. {t. plazov D - P (D-P)2/P 0 - 25 3 32,7499 -29,750 27,025 0 - 25 0 2,48919 -2,48919 2,48919 25 - 50 1 7,6061 -6,606 5,738 25 - 50 0 0,57811 -0,57811 0,57811 50 - 100 10 43,5562 -33,556 25,852 50 - 100 2 3,31053 -1,31053 0,51880 100 - 150 43 44,1419 -1,142 0,030 100 - 150 2 3,35505 -1,35505 0,54728 150 - 200 81 33,2934 47,707 68,359 150 - 200 0 2,53050 -2,53050 2,53050 200 - 250 112 30,2302 81,770 221,180 200 - 250 2 2,29767 -0,29767 0,03857 250 - 300 121 29,7587 91,241 279,750 250 - 300 1 2,26184 -1,26184 0,70395 300 - 350 88 28,2505 59,750 126,370 300 - 350 3 2,14720 0,85280 0,33870 350 - 400 62 22,7897 39,210 67,463 350 - 400 4 1,73215 2,26785 2,96922 400 - 450 25 23,6654 1,335 0,075 400 - 450 3 1,79871 1,20129 0,80230 450 - 500 10 23,8732 -13,873 8,062 450 - 500 4 1,81450 2,18550 2,63235 500 - 1000 115 160,0803 -45,080 12,695 500 - 1000 20 12,16706 7,83294 5,04272 > 1000 0 191,0046 -191,005 191,005 > 1000 10 14,51749 -4,51749 1,40573 Sum 671 671 0,000 1033,602 Sum 51 51 0 20,59742 Preglednica 26. Razvrstitev razredov oddaljenosti od povr{inskih tokov glede na verjetnost pojavljanja plazov ali podorov. Plazovi Podori Vrednost po ?2 Razred Razred (primarno) Razred (rarvr{~eno) Vrednost po ?2 Razred Razred (primarno) Razred (rarvr{~eno) -27,0248 0 - 25 1 1 -2,48919 0 - 25 1 1 -191,005 > 1000 13 2 -2,5305 150 - 200 5 2 -25,8521 50 - 100 3 3 -1,40573 > 1000 13 3 -12,6951 500 - 1000 12 4 -0,70395 250 - 300 7 4 -8,06196 450 - 500 11 5 -0,57811 25 - 50 2 5 -5,73754 25 - 50 2 6 -0,54728 100 - 150 4 6 -0,02954 100 - 150 4 7 -0,5188 50 - 100 3 7 0,075269 400 - 450 10 8 -0,03857 200 - 250 6 8 67,46258 350 - 400 9 9 0,338701 300 - 350 8 9 68,35948 150 - 200 5 10 0,802298 400 - 450 10 10 126,3698 300 - 350 8 11 2,632349 450 - 500 11 11 221,1796 200 - 250 6 12 2,969222 350 - 400 9 12 279,7498 250 - 300 7 13 5,042717 500 - 1000 12 13 mo~ju razlike do 22,5°, kar potrjuje posle-di~nost sovpadanja plasti in pobo~ij, vendar pa se trend zmanj{evanja vpliva logi~no ne nadaljuje z ve~anjem razlike. Pri~akovano bi morala manj{a razlika bolj vplivati na pojavljanje premikov pobo~nih mas, zato je bila razvrstitev opravljena na podlagi logi~-ne ocene in ne na podlagi statisti~nih rezultatov. V primeru podorov so rezultati pokazali, da sinhronost vpadov plasti z usmerjenostjo pobo~ij ne vpliva na njihovo pojavljanje, kar pa je posledica nereprezen- tativnega vzorca podorov, saj se prav podori pogosto pojavljajo na obmo~jih z ve~jo sin-hronostjo vpadov plasti z usmerjenostjo po-bo~ij. Raba tal Preglednica 31 podaja analizo pojavljanja plazov in podorov po razredih rabe tal in preglednica 32 podaja ordinalno razvrstitev razredov rabe tal glede na verjetnost pojavljanja plazov ali podorov. Verjetnostni model napovedi nevarnih obmo~ij glede na premike pobo~nih mas... 333 Slika 12. Ro‘ni diagram pojavljanja plazov (levo) in podorov (desno) glede na sinhronost vpadov plasti in usmerjenost pobo~ij za obmo~je ob~ine Bovec Fig. 12. Rose diagram of landslide (left) and rockfall (right) distribution according to syinchonism of strata bedding and slope aspect of Bovec municipality Rezultati univariatne statistike so pokazali, da na pojavljanje plazov na obmo~ju ob~ine Bovec pomembno vplivajo naslednji razredi rabe tal: “Gozd in ostale pora{~ene povr{ine – 1111” (1), “Odprta zemlji{~a brez ali z nepomembnim rastlinskim pokrovom – 3111” (2), “Kmetijska zemlji{~a, ostali ekstenzivni pa{niki – 2424” (3) ter “Kmetijska zemlji{~a v zara{~anju – 2561” (4). V primeru podorov so rezultati pokazali, da raba tal ne vpliva bistveno na njihovo pojavljanje, oz. pogojno vpliva v razredu “Gozd in ostale pora{~ene povr{ine (1111)”. Zaradi splo{ne razdelitve nekmetijskih povr{in je bila uporabnost podatkov prostorskega dejavnika rabe tal v modelu napovedi vpra{ljiva, kar pa se je izkazalo za neutemeljen dvom. Analize vplivnih prostorskih dejavnikov so pokazale njihovo mo~no povezanost s pojavi premikov pobo~nih mas (geologija oz. litolo-gija, naklon in sinhronost usmerjenosti pobo- Preglednica 27. Analiza pojavljanja plazov in podorov glede na razrede oddaljenosti od strukturnih elementov z metodo ?2. Plazovi Podori %2 = 341,1324; df = 12; p < 0,000000 X2 = 13,39641; df = 12; p < 0,340903 Razred oddaljenosti (m) Dejansko {t. plazov Pri~ak. {t. plazov D - P (D-P)2/P Razred oddaljenosti (m) Dejansko {t. plazov Pri~ak. {t. plazov D - P (D-P)2/P 0 - 25 22 108,0834 -86,0834 68,5614 0 - 25 5 8,21498 -3,21498 1,25820 25 - 50 10 27,3908 -17,3908 11,0416 25 - 50 6 2,08186 3,91814 7,37408 50 - 100 88 129,7530 -41,7530 13,4356 50 - 100 14 9,86200 4,13800 1,73626 100 - 150 100 108,0446 -8,0446 0,5990 100 - 150 9 8,21203 0,78797 0,07561 150 - 200 77 69,1054 7,8946 0,9019 150 - 200 4 5,25242 -1,25242 0,29864 200 - 250 73 52,3508 20,6492 8,1448 200 - 250 4 3,97897 0,02103 0,00011 250 - 300 79 40,8036 38,1964 35,7559 250 - 300 2 3,10131 -1,10131 0,39109 300 - 350 73 32,9406 40,0594 48,7166 300 - 350 2 2,50368 -0,50368 0,10133 350 - 400 73 21,1958 51,8042 126,6131 350 - 400 1 1,61101 -0,61101 0,23174 400 - 450 29 17,5047 11,4953 7,5489 400 - 450 0 1,33046 -1,33046 1,33046 450 - 500 22 13,7245 8,2755 4,9899 450 - 500 1 1,04314 -0,04314 0,00178 500 - 1000 25 42,4568 -17,4568 7,1776 500 - 1000 3 3,22697 -0,22697 0,01596 > 1000 0 7,6460 -7,6460 7,6460 > 1000 0 0,58114 -0,58114 0,58114 Sum 671 671 0,0000 341,1324 Sum 51 51 0,00000 13,39641 334 Marko Komac Preglednica 28. Razvrstitev razredov oddaljenosti od strukturnih elementov glede na verjetnost pojavljanja plazov ali podorov. Plazovi Podori Vrednost po ?2 Razred Razred Razred oddaljenosti (primarno) (rarvr{~eno) Vrednost po ?2 Razred Razred Razred oddaljenosti (primarno) (rarvr{~eno) -68,5614 0 - 25 1,258202 0 - 25 -13,4356 50 - 100 0,000111 200 - 250 -11,0416 25 - 50 0,001784 450 - 500 11 -7,64603 > 1000 13 0,015964 500 - 1000 12 -7,17762 500 - 1000 12 0,075608 100 - 150 -0,59897 100 - 150 0,101329 300 - 350 0,901876 150 - 200 0,231739 350 - 400 4,989911 450 - 500 11 0,298636 150 - 200 7,548948 400 - 450 10 0,39109 250 - 300 8,144831 200 - 250 10 0,581144 > 1000 13 10 35,75588 250 - 300 11 1,330461 400 - 450 10 11 48,7166 300 - 350 12 1,73626 50 - 100 12 126,6131 350 - 400 13 7,374081 25 - 50 13 Preglednica 29. Analiza pojavljanja plazov in podorov glede na razrede sinhronosti vpadov plasti z usmerjenostjo pobo~ij z metodo ?2. Plazovi Podori %2 = 122,5873; df = 6; p < 0,000000 %2 = 6,919963; df = 6; p < 0,328342 Razred usmerjen. Dejansko Pri~ak. {t. {t. plazov plazov D - P (D-P)2/P Razred usmerjen. Dejansko Pri~ak. {t. {t. plazov plazov D - P (D-P)2/P 0 - 22,5 314 197,7350 116,2650 68,3619 0 - 22,5 17 15,02904 1,97096 0,258479 22,5 - 45 71 88,6435 -17,6435 3,5117 22,5 - 45 10 6,73743 3,26257 1,579880 45 - 67,5 48 86,1888 -38,1888 16,9208 45 - 67,5 6,55086 -3,55086 1,924729 67,5 - 90 101 86,9549 14,0451 2,2686 67,5 - 90 6,60909 -1,60909 0,391760 90 - 112,5 39 68,4512 -29,4512 12,6714 90 - 112,5 5,20270 -2,20270 0,932571 112,5 - 135 66 77,5152 -11,5152 1,7106 112,5 - 135 5,89162 3,10838 1,639960 135 - 180 32 65,5113 -33,5113 17,1422 135 - 180 4,97925 -0,97925 0,192585 Sum 671 671 0,0000 122,5873 Sum 51 51 0,00000 6,919963 Preglednica 30. Razvrstitev razredov sinhronosti vpadov plasti z usmerjenostjo pobo~ij glede verjetnost pojavljanja plazov ali podorov. Tu je bila verjetnost ocenjena in ne temelji na rezultatih analize ?2. Plazovi Podori Vrednost po ?2 Razlika usmerjenosti Razred (primarno) Razred (rarvr{~eno) Vrednost po ?2 Razlika Razred usmerjenosti (primarno) Razred (rarvr{~eno) 68,3619 0 - 22,5 1 5 0,258479 0 - 22,5 1 5 -3,5117 22,5 - 45 2 4 1,579880 22,5 - 45 2 4 -16,9208 45 - 67,5 3 3 -1,924729 45 - 67,5 3 3 2,2686 67,5 - 90 4 2 -0,391760 67,5 - 90 4 2 -12,6714 90 - 112,5 5 1 -0,932571 90 - 112,5 5 1 -1,7106 112,5 - 135 6 1 1,639960 112,5 - 135 6 1 -17,1422 135 - 180 7 1 -0,192585 135 - 180 7 1 ~ij z vpadi plasti), pri nekaterih je ta povezanost navidezna (oddaljenost od povr{inskih tokov in nadmorska vi{ina lokacije), pri tretjih pa so podatki premalo natan~ni, da bi bili uporabni pri izdelavi modela napovedi nevarnih obmo~ij glede na premike pobo~nih mas, kljub statisti~no dokazanem vplivu (ukrivljenost in usmerjenost pobo~ij). 1 1 1 1 3 2 6 2 2 3 3 4 4 4 5 5 4 6 8 6 5 7 9 7 8 8 5 9 7 9 6 7 8 3 9 3 5 3 9 4 Verjetnostni model napovedi nevarnih obmo~ij glede na premike pobo~nih mas... 335 Preglednica 31. Analiza pojavljanja plazov in podorov glede na razrede rabe tal z metodo ?2. Plazovi Podori yf = 8782,681; df = 12; p < 0,000000 X 1 = 18,74635; df = 12; p < 0,94843 Razred rabe tal Dejansko {t. plazov Pri~ak. {t. plazov D - P (D-P)2/P Razred Dejansko Pri~ak. {t. rabe tal {t. plazov plazov D - P (D-P)2/P 1111 486,0000 39,3820 446,618 5064,944 1111 40 29,21833 10,7817 3,97848 2111 1,0000 18,9649 -17,965 17,018 2111 6 3,12144 2,8786 2,65459 2211 0,0000 2,5962 -2,596 2,596 2211 0 0,05727 -0,0573 0,05727 2311 2,0000 384,4227 -382,423 380,433 2311 0 0,19724 -0,1972 0,19724 2424 97,0000 5,5304 91,470 1512,847 2424 0 2,99344 -2,9934 2,99344 2431 0,0000 174,6342 -174,634 174,634 2431 0 0,00035 -0,0003 0,00035 2561 70,0000 41,0683 28,932 20,382 2561 2 1,44144 0,5586 0,21644 2642 0,0000 0,0023 -0,002 0,002 2642 0 0,02482 -0,0248 0,02482 2643 0,0000 0,7535 -0,754 0,754 2643 0 0,00564 -0,0056 0,00564 2655 0,0000 0,3265 -0,327 0,327 2655 0 0,00017 -0,0002 0,00017 3111 11,0000 0,0742 10,926 1608,563 3111 3 13,27324 -10,2732 7,95130 4111 4,0000 3,2402 0,760 0,178 4111 0 0,42035 -0,4203 0,42035 5111 0,0000 0,0046 -0,005 0,005 5111 0 0,24627 -0,2463 0,24627 Sum 671,0000 671,0000 0,000 8782,681 Sum 51 51 0,00 18,74635 Preglednica 32. Razvrstitev razredov rabe tal glede na verjetnost pojavljanja plazov ali podorov. Plazovi Podori Vrednost po ?2 Raba tal Razred (primarno) Razred (rarvr{~eno) Vrednost po ?2 Raba Razred Razred tal (primarno) (rarvr{~eno) -380,433 2311 4 1 -7,9513 3111 11 1 -174,634 2431 6 2 -2,99344 2424 5 2 -17,0176 2111 2 3 -0,42035 4111 12 3 -2,59624 2211 3 4 -0,24627 5111 13 4 -0,75353 2643 9 5 -0,19724 2311 4 5 -0,32653 2655 10 6 -0,05727 2211 3 6 -0,00457 5111 13 7 -0,02482 2642 8 7 -0,00228 2642 8 8 -0,00564 2643 9 8 0,178187 4111 12 9 -0,00035 2431 6 9 20,38173 2561 7 10 -0,00017 2655 10 10 1512,847 2424 5 11 0,216439 2561 7 11 1608,563 3111 11 12 2,654589 2111 2 12 5064,944 1111 1 13 3,978477 1111 1 13 Izdelava verjetnostnega modela napovedi nevarnih obmo~ij glede na premike pobo~nih mas Do sedaj predstavljeni rezultati univari-atne analize podajajo posami~en vpliv prostorskih dejavnikov na pojavljanje plazov ali podorov v bov{ki ob~ini. Ker je pojavljanje plazov ali podorov vzrok prepletanja vplivnih dejavnikov, je seveda smotrno pro-u~iti njihovo sovplivanje na obravnavani pojav. Nekatere multivariatne analize vzrokov pojavljanja plazov slovenskem prostoru (Komac , 2003; 2004; 2005a) so pokazale na klju~ne prostorske dejavnike. Avtor je obenem podal tudi vrednosti ute‘i linearnega matemati~nega modela za relevantne prostorske dejavnike. Na podlagi izra~unanih pomembnosti posameznih razredov za posamezen prostorski dejavnik so bili le-ti razvr{~eni glede na njihovo pomembnost, od najmanj pomembnega (1) pa do najpomemb-nej{ega (n), kjer n podaja {tevilo razredov, na katere je bil razdeljen posamezen dejavnik. Zaradi razli~nega {tevila razredov od dejavnika do dejavnika, so bile nove vrednosti razredov normalizirane po slede~i ena~bi: 336 Marko Komac NRV 5*(RV-min) (1), max-min kjer NRV pomeni novo razvrščeno vrednost, RV predstavlja staro razvrščeno vrednost (zaporedno št. razreda), vrednost max predstavlja največjo vrednost vhodnega podatka (t.j. število razredov), vrednost min predstavlja najmanjšo staro vrednost (običajno 1) in število 5 predstavlja razpon vrednosti za NV. Minimalna vrednost je bila postavljena na vrednost 0, ki pa v primeru modela utežene vsote ne predstavlja izločilnega dejavnika. Za namen izdelave modela napovedi verjetnosti pojavljanja plazov ali podorov, so bile privzete vrednosti uteži vplivnih prostorskih dejavnikov iz obstoječe literature (Komac, 2003; 2004; 2005a; 2005b), nekaj pa jih je bilo določeno sistematično. Te vrednosti so bile vstavljene v linearni matematični model, ki je predstavljen z enačbo GH = Y4NRVixwi (2), kjer pomeni GH vrednost izra~unane celice, NRVi predstavlja normalizirano vrednost prostorskega dejavnika i za dano celico in wi vrednost ute‘i za prostorski dejavnik i. Pri ra~unanju modelov na podlagi linearne ena~be je bil uporabljen pristop kombinacije razli~nih ute‘i za vhodne parametre in sprotno preverjanje kvalitete trenutnega modela. V primeru izra~unavanja modela napovedi verjetnosti pojavljanja plazov ali podorov na posamezni lokaciji je variabilen parameter ena~be ute‘ prostorskega faktorja. Izra~un {tevilnih modelov, pri katerih vrednosti ute‘i variirajo med minimalno in maksimalno vrednostjo (njihova porazdelitev je uniformna) in tvorijo razli~ne kombinacije, omogo~a dolo~iti idealno kombinacijo ute‘i faktorjev. Obenem lahko taka analiza poka‘e kako ob~utljivi so posamezni faktorji na spreminjanje vrednosti njihove ute‘i pri napovedi pojavljanja plazov. Iskanje idealnega modela napovedi se tako prilagaja zna~ilnostim obravnavanega obmo~-ja, obenem pa se izogne la‘nemu predobremu ujemanju modela z realnim stanjem zaradi upo{tevanja naklju~nosti u~nega vzorca. Slednji problem se z manj{a z izbolj{anjem reprezentativnosti vzorca opazovanih pojavov. Preglednica 33 podaja razpone vrednosti ute‘i za posamezne vplivne prostorske dejavnike pri razli~nih poizkusih izdelave modela napovedi pojavljanja plazov, preglednica 34 pa podaja razpone vrednosti ute‘i za posamezne vplivne prostorske dejavnike pri razli~nih poizkusih izdelave modela napovedi pojavljanja podorov. Pri prvih je bilo izra~unano 3142 modelov, pri slednjih 7674 modelov in skupaj 10816 modelov. Rezultati in diskusija V spodnjih dveh preglednicah (35 in 36) so podani rezultati ute‘i posameznih prostorskih dejavnikov v statisti~no najbolj{ih modelih napovedi, kjer pa so opazne nekatere nelogi~nosti, kot na primer majhen oz. ni~en pomen naklonov pobo~ij in nenavadno velik vpliv dejavnikov, za katere je bil ugotovljen Preglednica 33. Vhodne vrednosti prostorskih dejavnikov pri izdelavi modelov napovedi verjetnosti pojavljanja plazov. Izdelanih je bilo 3124 modelov. Poizkus [t. modelov Prostorski dejavnik Geologija litologija Naklon pobo~ij Raba tal Sinhronost Oddaljenost od str. elem. Oddaljenost od p. tokov Nadmorska vi{ina 1 900 Minimum 0,20 0,20 0,10 0,10 - - - Maksimum 0,40 0,40 0,20 0,20 - - - Korak 0,01 0,01 0,01 0,01 - - - 2 245 Minimum 0,30 0,30 0,10 0,10 - - - Maksimum 0,50 0,50 0,22 0,22 - - - Korak 0,02 0,02 0,02 0,02 - - - 3 1675 Minimum 0,00 0,00 0,00 0,00 - - - Maksimum 1,00 1,00 1,00 1,00 - - - Korak 0,05 0,05 0,05 0,05 - - - 4 322 Minimum 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 Maksimum 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 Korak 0,20 0,20 0,20 0,20 0,20 0,20 0,20 Verjetnostni model napovedi nevarnih obmo~ij glede na premike pobo~nih mas... 337 Preglednica 34. Vhodne vrednosti prostorskih dejavnikov pri izdelavi modelov napovedi verjetnosti pojavljanja podorov. Izdelanih je bilo 7674 modelov. Poizkus [t. Prostorski modelov dejavnik Geologija litologija Naklon pobo~ij Nadmorska vi{ina Oddaljenost od str. elem. Oddaljenost od p. tokov Sinhronost 1 905 Minimum 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 - Maksimum 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 - Korak 0,10 0,10 0,10 0,10 0,10 - 2 217 Minimum 0,00 0,00 - - 0,00 - Maksimum 1,00 1,00 - - 1,00 - Korak 0,05 0,05 - - 0,05 - 3 1675 Minimum 0,00 0,00 - 0,00 0,00 - Maksimum 1,00 1,00 - 1,00 1,00 - Korak 0,05 0,05 - 0,05 0,05 - 4 169 Minimum 0,20 0,15 - 0,10 0,00 - Maksimum 0,45 0,40 - 0,30 0,50 - Korak 0,05 0,05 - 0,05 0,05 - 5 165 Minimum 0,20 0,16 - 0,00 0,00 - Maksimum 0,40 0,40 - 0,20 0,20 - Korak 0,02 0,02 - 0,02 0,02 - 6 4270 Minimum 0,00 0,00 - - 0,00 - Maksimum 1,00 1,00 - - 0,60 - Korak 0,01 0,01 - - 0,01 - 7 18 Minimum 0,20 0,20 - - - 0,10 Maksimum 0,50 0,50 - - - 0,25 Korak 0,05 0,05 - - - 0,05 8 255 Minimum 0,20 0,20 - - - 0,10 Maksimum 0,50 0,50 - - - 0,25 Korak 0,01 0,01 - - - 0,01 Preglednica 35. Rezultati modelov napovedi verjetnosti pojavljanja plazov. # Poizkus Geologija litologija Naklon pobo~ij Raba tal Sinhronost Oddaljenost od str. elem. Oddaljenost od p. tokov Nadmorska vi{ina Napaka modela 1 4 0,20 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,80 0,00% 2 4 0,20 0,00 0,00 0,00 0,00 0,20 0,60 0,00% 3 4 0,20 0,00 0,20 0,00 0,00 0,20 0,40 0,00% 4 4 0,20 0,00 0,20 0,20 0,00 0,00 0,40 0,00% 5 4 0,20 0,00 0,20 0,00 0,00 0,00 0,60 0,00% 6 3 0,50 0,00 0,10 0,40 - - - 0,27% 7 3 0,55 0,00 0,15 0,30 - - - 0,27% 8 3 0,50 0,00 0,15 0,35 - - - 0,27% 9 3 0,60 0,00 0,20 0,20 - - - 0,27% 10 3 0,60 0,00 0,25 0,15 - - - 0,27% 11 1 0,40 0,23 0,19 0,18 - - - 0,54% 12 1 0,40 0,23 0,18 0,19 - - - 0,54% 13 1 0,40 0,22 0,19 0,19 - - - 0,54% 14 1 0,40 0,24 0,18 0,18 - - - 0,54% 15 1 0,40 0,24 0,19 0,17 - - - 0,54% 16 2 0,50 0,30 0,10 0,10 - - - 0,54% 17 2 0,48 0,30 0,12 0,10 - - - 0,54% 18 2 0,48 0,30 0,10 0,12 - - - 0,54% 19 2 0,46 0,30 0,10 0,14 - - - 0,54% 20 2 0,44 0,30 0,10 0,16 - - - 0,54% 338 Marko Komac navidezni vpliv. Strokovna analiza modelov napovedi pojavov plazenj poka‘e, da je kljub ve~ji napaki, najbolj ustrezen model pod {te-vilko 11 (v preglednici 35 ozna~en s sivo barvo), ki vklju~uje informacije o geologiji oz. litologiji (dele‘ je 0,4), o naklonu pobo~ij (0,23), o rabi tal (0,19) in o sinhronosti usmerjenosti pobo~ij z vpadi plasti (0,18). V modelu so bila izlo~ena vsa obmo~ja z naklonom po-bo~ij, manj{im od 10°, kljub dejstvu, da se sedem celic, kjer se nahajajo plazovi, pojavlja na pobo~jih z manj{im naklonom. Model je prikazan na sliki 13. Pri modelih, ki napovedujejo pojavljanje podorov je bilo tako kot pri modelih za plazove opaziti nelogi~nosti, ki so zahtevale strokovno oceno najprimernej{ega modela. Pri modelu napovedi podorov je bil pri nekaj poizkusih vklju~en tudi dejavnik sinhro-nosti, ki je po strokovni oceni tudi pomemben pri pojavljanju podorov. Kljub dejstvu, da je napaka modela pod {tevilko 21 (v preglednici 36 ozna~en s sivo barvo), ki vklju-~uje tudi informacijo o sinhronosti ve~ja kot pri modelih, ki sinhronosti ne upo{tevajo, je ta model s strokovnega stali{~a najbolj smiseln in zato verjetno tudi najbolj pravilen. Najprimernej{i model je torej tisti, kjer ima geologija oz. litologija ute‘ 0,5, naklon po-bo~ij ute‘ 0,35 in sinhronost ute‘ 0,15. V mo- delu so bila izlo~ena vsa obmo~ja z naklonom pobo~ij, manj{im od 29°, kljub dejstvu, da se sedem podorov pojavlja na pobo~jih z manj{im naklonom. Model je prikazan na sliki 14. Iz prikazanih modelov je razvidno, da sta izbrana modela relativno dobro predvidela pojave, kar je glede na okrnjene podatke o opazovanih pojavih dober rezultat. Zaklju~ki Analize pojavljanja premikov pobo~nih mas na obmo~ju ob~ine Bovec so pokazale, da so kvalitetni osnovni podatki zelo pomembni pri izdelavi verjetnostnega modela napovedi nevarnih obmo~ij zaradi omenjenih pojavov. Glede na predstavljene rezultate lahko zaklju~imo, da so kvaliteta ge-olo{kih podatkov (geolo{ke karte) in podatki o opazovanih pojavih nedvomno klju~nega pomena, saj predstavljajo osnovo, na kateri temeljijo analize in nadaljnja izdelava modelov. Pokazalo se je, da bi bilo dodatno terensko zbiranju podatkov zaradi nevarnosti nereprezentativnosti podatkov o pojavih pobo~nih masnih premikov in naknadno detajlno geolo{ko kartiranje bolj problemati~-nih obmo~ij zelo dobra nadgradnja modela, Slika 13. Verjetnostni model napovedi nevarnih obmo~ij zaradi pojavov plazov za obmo~je ob~ine Bovec in lokacije znanih plazov Fig. 13. Probabilistic model of landslide susceptibility of Bovec municipality and locations of known landslides Verjetnostni model napovedi nevarnih obmo~ij glede na premike pobo~nih mas... 339 Preglednica 36. Rezultati modelov napovedi verjetnosti pojavljanja podorov. # Poizkus Geologija litologija Naklon pobo~ij Nadmorska vi{ina Oddaljenost od str. elem. Oddaljenost od p. tokov Sinhronost Napaka modela 1 1 0,60 0,00 0,10 0,30 0,00 - 3,13% 2 1 0,70 0,00 0,00 0,30 0,00 - 3,13% 3 3 0,60 0,15 - 0,25 0,00 - 3,13% 4 3 0,65 0,00 - 0,35 0,00 - 3,13% 5 3 0,65 0,00 - 0,30 0,05 - 3,13% 6 3 0,70 0,00 - 0,25 0,05 - 3,13% 7 1 0,40 0,00 0,40 0,10 0,10 - 6,25% 8 1 0,50 0,00 0,50 0,00 0,00 - 6,25% 9 1 0,40 0,10 0,20 0,20 0,10 - 6,25% 10 2 0,60 0,35 - - 0,05 - 6,25% 11 2 0,60 0,15 - - 0,25 - 6,25% 12 2 0,60 0,30 - - 0,10 - 6,25% 13 2 0,60 0,25 - - 0,15 - 6,25% 14 2 0,60 0,20 - - 0,20 - 6,25% 15 3 0,55 0,05 - 0,35 0,05 - 6,25% 16 6 0,58 0,38 - - 0,04 - 6,25% 17 6 0,60 0,39 - - 0,01 - 6,25% 18 6 0,59 0,39 - - 0,02 - 6,25% 19 6 0,59 0,38 - - 0,03 - 6,25% 20 6 0,58 0,37 - - 0,05 - 6,25% 21 7 0,50 0,35 - - - 0,15 9,38% 22 7 0,50 0,30 - - - 0,20 9,38% 23 8 0,48 0,37 - - - 0,15 9,38% 24 8 0,49 0,37 - - - 0,14 9,38% 25 8 0,49 0,35 - - - 0,16 9,38% 26 8 0,49 0,36 - - - 0,15 9,38% 27 8 0,48 0,36 - - - 0,16 9,38% 28 4 0,40 0,15 - 0,15 0,30 - 12,50% 29 4 0,40 0,15 - 0,20 0,25 - 12,50% 30 4 0,45 0,30 - 0,25 0,00 - 12,50% 31 4 0,40 0,20 - 0,30 0,10 - 12,50% 32 4 0,45 0,20 - 0,30 0,05 - 12,50% 33 5 0,38 0,28 - 0,20 0,14 - 15,63% 34 5 0,38 0,26 - 0,20 0,16 - 15,63% 35 5 0,38 0,22 - 0,20 0,20 - 15,63% 36 5 0,38 0,24 - 0,20 0,18 - 15,63% 37 7 0,45 0,45 - - - 0,10 15,63% 38 7 0,50 0,40 - - - 0,10 15,63% 39 7 0,50 0,25 - - - 0,25 15,63% 40 5 0,36 0,32 - 0,12 0,20 - 18,75% s katero bi bila obenem preverjena kvaliteta verjetnostnega modela. Modele je smiselno tudi preverjati vsaki~, ko so pridobljeni novi podatki, saj je izdelava modela ‘iv proces, ki se z vsako novo informacijo razvija, nadgrajuje in izbolj{uje. Pokazalo se je tudi, da je geolo{ko znanje, pridobljeno z izku{njami, pomembno pri interpretaciji rezultatov analiz, saj ti lahko za- vajajo z navidezno pomembnimi statisti~ni-mi ugotovitvami, ki to niso oz. so naklju~ne. Zahvala Zahvala gre kolegoma dr. Milo{u Bavcu in mag. Toma‘u Budkovi~u za konstruktivne predloge glede interpretacije rezultatov. 340 Marko Komac Slika 14. Verjetnostni model napovedi nevarnih obmo~ij zaradi pojavov podorov za obmo~je ob~ine Bovec in lokacije znanih podorov Fig. 14. Probabilistic model of rockfall susceptibility of Bovec municipality and locations of known rockfalls Literatura B u d k o v i ~ , T. 2002: Karta geolo{ko pogojene ogro‘enosti na primeru ob~ine Bovec = Geo-ha-zard map of the municipality of Bovec. - Ujma, 16, 141-145. Buser, S. 1986: Tolma~ listov Tolmin in Videm (Udine) L 33-64 L 33.63. Osnovna geolo{ka karta SFRJ 1:100.000.- Zvezni geolo{ki zavod, 103 str., Beograd. Buser, S. 1987: Osnovna geolo{ka karta SFRJ, list Tolmin in Videm, 1:100.000. - Zvezni geolo{ki zavod, Beograd. D a v i s , J. C. 1986: Statistics and data analysis in geology. - John Wiley & Sons, 651 pp., New York. G o r s e v s k i , P. V., G e s s l e r , P. & F o l t z , R. B. 2000a: Spatial prediction of Landslide hazard using discriminant analysis and GIS. - GIS in the Rockies 2000, Conference and Workshop, Denver. G o r s e v s k i , P. V., G e s s l e r , P. & F o l t z , R. B. 2000b: Spatial prediction of Landslide hazard using logistic regression and GIS. - 4th International Conference on Integrating GIS and Environmental Modeling (GIS/EM4): Problems, Prospect and Research Needs, Banff, Alberta. GURS, 2000: Digitalni model vi{in – InSAR DMV 25.- Geodetska uprava Republike Slovenije, Ljubljana. J u r k o v { e k , B. 1987a: Osnovna geolo{ka karta SFRJ, lista Beljak in Ponteba, 1:100.000. - Zvezni geolo{ki zavod, Beograd. J u r k o v { e k , B. 1987b: Tolma~ listov, lista Beljak in Ponteba L 33-51 L 33.52. Osnovna geolo{ka karta SFRJ 1:100.000. - Zvezni geolo{ki zavod, 58 str., Beograd. Komac, M. 2003: Geohazard map of the Central Slovenia - the mathematical approach to landslide prediction.- Geologija, 46/2, 367-372. Komac, M. 2004: Statistical landslide prediction map as a basis for a risk map.- V: BREBBIA, Carlos Alberto (ur.). Risk analysis IV, (Management information systems, Vol. 9). Southampton; Boston: WIT Press, 319-330. Komac, M. 2005a: Napoved verjetnosti pojavljanja plazov z analizo satelitskih in drugih prostorskih podatkov. - Geolo{ki zavod Slovenije, 284 str., Ljubljana. Komac, M. 2005b: Application of a Perialpine landslide susceptibility model in the Alpine region - successes and flops. V: International Symposium Landslide Hazards in Orogenic Zones, from the Himalaya to Island Areas in Asia, Katmandu, Nepal, 25-26 September 2005 : [proceedings]. - Nepal Landslide Society, 127-137, Katmandu. Komac, M., R i b i ~ i ~ , M., [ i n i g o j , J., K r i -v i c , M. & K u m e l j , [. 2005: Analiza pojavljanja plazov v Sloveniji in izdelava karte verjetnosti plazenj. Projekt: Novelacija in nadgradnja informacijskega sistema o zemeljskih plazovih in vklju~i-tev v bazo GIS_UJME, Fazno poro~ilo za leto2005. -Geolo{ki zavod Slovenije, 138 p., Ljubljana. MKGP, 2002: Zajem in spremljanje rabe kmetijskih zemlji{~ 2002.- Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ljubljana. O { t i r , K. 2000: Analiza vpliva zdru‘evanja radarskih interferogramov na natan~nost modelov vi{in in premikov zemeljskega povr{ja – doktorska disertacija. - Fakulteta za gradbeni{tvo in geodezijo, Univerza v Ljubljani, 175 str., Ljubljana. Z u p a n ~ i ~ , B. 1995: Klimatografija Slovenije. Koli~ina padavin: obdobje 1961 – 1990.- Hi-drometeorlo{ki zavod Repubilke Slovenije, 366 p., Ljubljana.